ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 24. MAJA 1931 ŠT. 21 NAŠE PRIMORJE: POGLED NA MESTECE KRK NA OTOKU KRKU (foto palian, SušaK.) 266 Enajsta manifestacija slov. pridnosti in sposobnosti Prihodnjo soboto bo že enajstič otvorjen ljubljanski velesejeni, ki sei vrši letos od 30. maja do 8. junija. Kakor doslej že vsa leta, bo nudil] tudi letos celo vrsto novih zanimivosti in razstavni pavilijoni so bili^ že pred par tedni vsi zasedeni. Prepričajii smo, da si ga tudi letoS; nihče ne bo zamudil ogledati. ¦ S konference male antante, ki se je vršila od 3. do 5. t. ni. v Bukareštu. Čeprav naši neprijatelji že več let prorokujejo razpad male antante, vendar vsako zasedanje iznova dokaže njeno trdnost in njeno potrebo. Letos so obravnavali na konferenci predvsem gospodarska vprašanja, zlasti stališče MA napram nem- ško-avstrijski carinski uniji. Gornja slika nam kaže zun. ministre članic MA in sicer (od leve na desno) : Ghiko (Romn-nija), Beneša (Češkoslov.) in Marinkoviča (Jugoslavija). Slika na levi nam kaže palačo romunskega zunanjega ministrstva v Bukareštu, kjer so se vršile konference. Spodaj: Zastopniki nemške industrije v Jugoslaviji. Dne 50. p. m. je prispela v Jugoslavijo skupina nemškili industrijcev, da naveže gospodarske stike z našo državo. Spodnja slika nam kaže skupino z duisburškim županom Rosen-tlialom (1) in našim berlinskim gener. konzu» lom ing.'IIeimliaii=cjcm (2). Na levi; Knezoškof dr. G. Rozman prvič na birmovanju in kanon, vizitaciji. Letošnjo pomlad je naš novi vladika prvič birmoval tudi po zunanjih dekanijah. vNaša slika nam ga kaže v spremstvu vrhniškega dekana Ketteja na poti iz Preserja v Rakitno. (Foto Bavec, Rajhenburg.) Na desni: Ivan Kregar, širom Slovenije znani ljubljanski pasar iu predsednik »Ljudske posojilnice«, ki je dne 7. t. m. nenadoma preminul, zadet od kapi in star 64 let. 167 Na desili: Veliko zanimanje za »Slovenca« v Mariboru nam vsak dan dokazujejo gruče, ki se zbirajo pred našo upravo na Koroški cesti 1. Spodaj: Domžalska dekleta, ki so obiskovala letošnjo pomlad ondotno gospodinjsko nadaljevaliu> šolo; šolo je vodila gdč. Anica l-nzarjcva. Spodaj na desni: Slovenske dijakinje v Belgradu, ki so priredile 26. p. m. lepo uspelo igro »Izgidiljeni raj«. iNa levi: Tečaj za ženska ročna dela je priredil v Trbovljah letošnjo pomlad ljubljanski Drž. osrednji zavod za domače obrti. Udeleževalo se je tečaja nad 80 deklet, po večini iz delavskih rodbin, ki so se poučevale v kleklanju, mreženju, vezenju, pletenju in tkanju na statve. Trbovljani so za uspeli tečaj zavodu iskreno hvaležni. Spodaj: Združeni pevski zbori kamniškega pevskega okrožja, zbrani ob priliki koncerta, ki so ga priredili v Kamniku, dne 19. pr. m. V sredini je videti predsednika Pevske zveze prof. M. Bajuka (1), preds. kamn. pev. okrožja A. Stergarja (2), in pevpv. kamn. pev. okr., I. Primožiča (5). 269 Naše Primorje Otok Krk Morje postaja tudi za nas Slovence od leia do leta bolj privlačno. Časih si je privoščil obmorsko letovišče le kak bogataš ali posebno razvajen človek, danes hiti poleti k morju tudi najskromnejši uradnik. Če ne zmore niti 50—75 Din za vso dnevno oskrbo v hotelu, si pa nabavi šotor in potem »kampira« z vso rodbitio kar pod milim nebom, kjer živi za 10 Din na dan in za osebo naravnost izborno. Tako se množi število slovenskih letoviščarjev ob našem prelestnem Jadranu neprestano. Naletel bo poleti na Slovence ob vsej naši obali od Sušaka do Boke, toda največ jih je vsekakor v severnem Jadranu, kajti Dalmacija je poleti za mnoge vendarle prevroča, vožnja pa predolgotrajna in predraga, razen tega pa nudi severni Jadran še mnoge druge ugodnosti, katerimi se mora v Dalmaciji neimovit človek odreči. Iz navedenih vzrokov ostajajo torej Slovenci najrajši na obalnih krajih med Sušakom in Senjom ali pa na otokih Rabu in Krku. Zlasti poslednji postaja že pravo središče slovenskih letoviščarjev in kdorkoli ga obišče le enkrat, bo ostal najbrže njegov stalni prijatelj in gost. Otok Krk je eden največjih in najbolj obljudenih naših otokov. Meri 430 km' in šteje nad 20.000 prebivalcev v 7 velikih občinah. Malokateri naš otok ima toliko vegetacije in vode kot ravno Krk, saj se razprostii'ajo po otoku sočni travniki, bujni gozdovi, plodne njive, solnčni vinogradi itd. Gol kraški svet boš videl le na obronkih proti burji, sicer je Na levi; Aleksandrovo z otokom Košliiinnm. pa ploden iri /.clcn. V notranjosti jc polno obširniii vasi, mesta so pa skoro vsa ob obali. Če se odpeljemo s popoldanskim parnikom iz Sušaka, prispemo že v dobri uri v Omišalj, kjer nas bodo na molu z glasnilm klicanjem pozdravile cele gruče slovenskih letoviščarjev, gostov očeta Jedr-linića ali pa številnih novih hotelov in penzijonov ob slikoviti obali. Po kratkem postanku odpluje parnik naprej, a kmalu se ustavi sredi morja, da stopijo v čolne oni gostje, ki žele uživati res idealni mir v idiličnih N j i v i ca h , nato pa hitro odpluje dalje proti M a 1 i n s k i, kjer se zbirajo zlasti Čehi, deloma pa tudi Nemci i. dr. Za hip obstoji parnik tudi v Glavotoku, kjer pa izkrca večinoma domačine, pravtako kakor v glavnem mestu Krku, rezidenci našega škofa dr. Srcbrniča. Letoviščarji, ki so ostali izza Malinske še na krovu, izstopijo veči'-noma v Aleksandrovem, ki je kakor Omišalj, že pravo slovensko letovišče in kjer te bo od vseh strani pozdravljalo polno žarečih obrazov iz Ljubljane ali Maribora. Tu parnik »prenočuje«, da se vrne prihodnje jutro zgodaj nazaj v Sušak. Če pa hočeš letovati v Vrbniku ali v Baski, ki ležita na severnovzhodni obali otoka, morSš vstopiti na Sušaku v druge parnike. Zanimivosti, pokrajinskih in zgodovinskih, najdeš v navedenih letoviščih na vsak korak poliio, povsod je prekrasna obala za kopanje, cene v hp-telih in penzijonih pa zmerne (vsa oskrba s posteljo 50 do 75 Din). Pogled na Omišalj, ki je postal /adnja leta poleg Aleksandrova naj- priljubljenejše morsko letovišče Slovencev. Na desni ; Pozdrav s Krka. Njivice pri Omišlju, ideuluo letovišče za živčuo bolne. Na desni; Malinska, priljubljeno letovišče Čehov. Spodaj: Izletniki na jadrnicah prispejo v mesto Krk. Pogled na Baško, eno izmed središč čeških letoviščarjev na našem Jadranu. Na levi ; Pokrajina iz notranjosti otoka Krka (s ceste iz Krka na Vrbnik). Glavotok, idilični samostan frančiškanskih patrov, glagolašev. Na levi: Vrbnik od zapadne strani. Spodaj: Jnrandvor pri Baski, spredaj cerkvica sv. Lucile, kjer se nahaja plošča s staroslov. napisom iz 1. 1100. Na desni : Ženska narodna noša. Vse slike za to seiJposnel g. Fr. Palian z Sušaka. Na desni: Potegnili so polno mrežo tun. I70 Po severni Afriki (I. del.) Libija, ki jo jc zasodla Italija za časa balkanske vojne, je obsežno ozemlje ob obali Sre. dozeinsketru morja in .sega približno do severnega povratnika proti sredini Afrike. Od Arabcev in pozneje od Turkov, ki so ji nekdaj gospodarili, je domače pleme sprejelo Mohamedovo vero.Poglavarji v.soh razlifnili plemen so vodili vedno upore, da bi izgnali tnjce iz dežele. Zadetkom svetovne vojne, ko je Italija odpokli-eala na soško fronto slforo vso tamošnjo vo-jašlio posadko, so uporniki izrabili priliko in zasedli vse ozemlje ko oI)Sirnili pustinj, so zahtevali precej žrtev, ker po nekaterih krajih razsajata tifus in malarija. Vojsl^o tvorijo tuoi domačini kot p]'osio\-oljci. Zanje je še vedno v rnbi fizična kazen, ker jih kolonizatorji smatrajo kakor nekako pleme nižje vrste. Redko naseljenje prebivalstva (1 preb. na 2 kv. km) i)Ove, da je ozemlje pokrito večjidel s pustinjo. Vasi so raztresene i)o malih oazah in njihova medsebojna oddaljenost sega celo do 300 km. Le 111—15 km široki pas ob obali bi bil goden za poljedelstvo, toda obremenjen z velikimi stroški umetnega namakanja. V ta pas pošilja sedaj Italija koloniste iz Sicilije in Južne Italije. Hoče pač na vsak način izrabiti ta del, da zagotovi vsaj del prebivalcem vsakdanji kruh in z izraliljanjem zemlje zmanjša veliko odvisnost od zunanjega trga. O veliki meri tega užitka ne moremo govoriti, četudi so stroški ogronuii. Kolonizacija notranjosti dežele je ne-možna, ker male oaze umrejo zelo skromno preživljati le 30—40 hiš male vasice domačinov. Palmov .sad, malo volne iu kože od maloštevilnega tropa ovac, je njihov glavni pridelek Na malih vrtovih gojijo zelenjavo, ki jim je glavna hrana v poletnem času. Na 10—30 m dolge njivice sejejo ječmen za kruh. Ko dozori, ga zme-Ijejo na ročnih mlinčkih. Iz te moke napravijo testo, ga zvaljajo kakor za rezance, nato ga spi, čejo v posebnih jamah, ki jih skopljejo v pesek in z ognjem segrejejo. A\tokuluua na poti v notranjščino Tripolitanije i\a levi: Tripoli-tanke pri delu. Spodaj: Zella, trdnjava na meji med fripolitanijo in Cirenajko, ki so jo zgradili še Arabci. Spodaj: Italijansko vojaško taborišče v tripolitanski oazi, vojaki so Eritrejci. Karavana na poti skozi puščavo. 171 Sprejem novega indijskega podkralja v Bombayu Lordu Irwinu, ki je več let tako uspešno upravljal ogromno Indijo, je sledil sedaj lord Willingdon, dosedanji generalni guverner Kanade. Ob prihodu na indijska tla je bil v Bombayu najsvečaneje sprejet. Spodnja slika nam kaže lorda in lady Willingdon med pozdravnim govorom v vladni palači v Bombayu, na levi je videti boonbayskega guvernerja sira Fr. Sykesa. Paul Doumer, dosodaiiji predsednik senata, ki je bil dne 15. t. m. s 556 glasovi izvoljen za predsednika franc, republike. Na levi: Otvoritev velike kolonijalne razstave v Parizu. Dne 6. t. ni. je bila v Parizu otvorjena ogromna kolonijalna razstava, katero je pripravljala Francija z vsemi svojimi kolonijami več let in ki bo gotovo privabila v Pariz na milijone tujcev iz vseh delov sveta. Naša slika nam kaže prihod predsednika Doumerguea in organizatorja razstave, maršala Lyauteya k otvoritvi, v ozadju posnetek znamenitega templja iz Ankor-Wata. ^podaj: Rabindranath Tagore, znameniti indijski pesnik in filozof, ki je obhajal 6. t. m. svojo 70-Ietnico. Največji zrakoplo\ sveta grade sedaj Američani in bo v nekaj tednih dovršen. Dolg bo 785 čevljev (torej še enkrat večji kot »Zeppelin), nosil bo lahko 91 ton tovora, njegova hitrost bo znašala 135 km na uro, letel bo pa lahko 18.000 km brez prestanka. Njegovo ogromno razsežnost spoznamo lahko iz primerjave med avtomobili na tleh in zrakoplovom. 172 Športni vestnik ' Pivi motoiiii čoln na Ljubljanici, ki ga je zgradil 1. 1906. baron Codelli, veleposestiiik in daleč po svetu znani izumitelj iz Most pri Ljubljani. Čoln iu motor je sestavil baron Codelli sam s sodelovanjem 3 ljubljanskih obrtnikov. Naša slika nam kaže čoln ob priliki vožnje po še nereguliranem Gruberjevem prekopu. Slikar Matija Jama. ? (Risal H. Smrekar.) ; Spodaj: Tadija Sondermajer, pod-j )redsednik našega osrednjega Aero-^ duba, ki jc dobil ob priliki zad-j njih mednarodnih letalskih tekem' v Plznu prvo darilo. Tretji gol, ki ga je pri nogom, tekmi Primorje : Hašk, dne 10. t. m., zabil Erman, Na levi: Prvi gol za Hašk. Na desni: Lepa Jančigajeva obramba^ V nedeljo, 10. t. m., so v novem drž. prvenstvu prvič nastopili tudi slovenski klubi. Že ta prvi nastop je bil za slovenski nogomet jako uspešen. »Primorje« je porazilo zagrebškega »Haška« s 5 : 3, »Ilirija« je pa v Zagrebu proti državnemu prvaku «Concordia* čisto nezasluženo pod--legla s 3 : 2, | BalcroiJsk Jugoslav, ilsicarne v Lfublfani — Ponatts poaamc9nt(^ slik aovolfen le s prlvott^ntom uredništva