Poštnina plačana t' gotovini LETO III, ŠTEV k liti gospodarsM miiŽajil Sili 1 Glede na naravno naslonitev gospodarstva v jugoslovanski coni STO na jugoslovansko gospodarstvo je potrebno ustvariti vse pogoje, da L i tukajšnja podjetje bila popolnoma izenačena s ostalimi jugoslovanskimi podjetij. Iz tega slecli, da je popolnoma pravilno iin potrebno, da so predpisi, ki so začeli veljati 1. januarja letos razširjeni tudi na tukajšnjo ozemlje. V čem je ibistvo novih predpisov in kaj tli prav za prav prinašajo? Novi .gospodarski predpisi pomenijo nadaljnjo krepitev socialističnega sistema in delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. iNovu gospodarski predpisi vnašajo več stabilnosti in preciznih elementov. s katerimi morajo računati pri svojem delu gospodarske organizacije in njihovi delovni kolektivi. Na (»novi teh novih uredb morajo delovni kolektivi točno poznati vred-nv.=.t osnovnih tr oVuforih sredstev, ki ji:H imajo v upravljanju in na podlagi tega .imajo tudi določene obveznosti do skupnosti. Na osnovi teli predpisov bodo kolektivi na jasnem, kaj morajo ia dohodkov podjetja dati za amortizacijo osnovnih sredstev in kaj pripada njim, kaj skupnosti. Na podlagi dosedanjega sistema jc prišlo večkrat do tega, da kolektivi niso vedeli, kaj imajo in s čem lahko razpolagajo. Zaradi stabilizacije praiviic delovnih kolektivov in njihovih obveznosti do skupnosti so bilo nujne nove uredbe. Novi «istem se razlikuje od prej-njega, da zaračunava obveznosti do skupnosti nc na podlagi plačnega 1'ondn, pač pa na podlagi bilance. Tako bodo kolektivi zavezani, da po ugotovljeni vrednosti zaupanih jim osnovnih sredstev zagotovo s svojim delom sredstva za njihovo amortizacijo, da odvedejo določen odstotek na osnovna sredstva v družbeni fond za nove investicije. Iz dohodkov podjetja je treba še zagotovili fond za plače, ki se pri podjetjih, ki delajo v ugodnejših pogojih, obdavči, da so tako vsa ¡podjetja v tem pogledu enaka. Nove. uredbe ¡težijo predvsem zatem, da se podjetja še bolj osamosvojijo in da imajo možnost razvijati iniciativo pri dolu in proizvodnost celotnega podjetja. Od takega načina dela lahko pričakujemo vse večjo sodelovanje v okviru posameznih podjetij in lo-kalnaih organov oblasti. Nove uredbe težijo zatem, da sc lokalne skupnosti začnejo briigatii za splošne probleme občine, za razvoj življenjskega standarda itd. Prav zaradii tega ibo partecipaeija posameznih republik vse manjša. Z razširi lilijo teh novih gospodarskih predpisov na naš teritorij pa 110 predvidevajo partecipaeije Zveze in republik na ■dohodke tukajšnjih ipodjoliij. Nasprotno, pole» dohodkov, ki jih ustvarjajo tukajšnja podjetja iin ki jih bodo r celoti porabili za potrebe tukajšnjega prebivalca, bo Jugoslavija tudi letos dala znatno dotacijo v obliki pomoči in kreditov za Investicijska dela v letošnjem letu. Koper, pele J,- 22. januara 195(1 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN rv V sobe to in nedeljo je zasedal plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je med dragim obravnaval tudi primer tov. Djilasa. Na plenumu je najprej spregovoril tov. Tito, ki je obširno prikazal elemente Djilasovegaodstopanja od ZK, nato je tov. Kardelj nadrobno analiziral Djilasove članke. Plenum je po obširni razpravi sprejel ustrezajoče sklepe in tov. Djilasa izključil iz CK ZKJ ter mu odvzel vse partijske funkcije. Obširneje o plenumu poročamo na 4. strani. Tu pa prinašamo zaključne besede tov. Tita. V zaključni besedi je tovariš Tito dejal: Rad bi povedal nekaj besed v zvezi z diskusijo, v zvezi z razpravo tega primera s tov. Djilasom. Menim, da ni tukaj med nami nikogar, ki bi po vsem tem mučnem, kar smo morali tukaj razpravljati, vendar ne občutil velikega zadovoljstva, da smo se prepričali, da je naša Zveza komunistov neproboj-nn monolitna skala (glasovi: tako .jc!), da imamo močno partijo, da 'mamD idejno in politično enotnost in da nobena sila ne more te naše idejno politične sile razbiti. O tem se je lahko prepričal tudi tov. Dji-las. Menim, da mu bo to velika moralna opora, da bo v bodoče bolj ri-3lno gledal tudi na to silo, ki naj žene naprej razvoj socializma v r.aši državi in ki je zato edino sposobna, ker ni nobene druge sile, ki bi bila takšna kot je delavski razred z Zvezo komunistov na čelu, — In razume se, vsi skupaj združeni v Socialist :čni zvezi delovnega ljudstva, — ni nobene druge sile v naši državi razen le, ki je sposobna pripeljan ao Konca uo največje breme in eno najtežjih stvari, lo je — družbeno preobrazbo. Tovariši: Mi smo prav pri tem primeru videli, da nam — kljub temu, da je to neprobojna in nepremagljiva sila — če polagamo premalo pozornosti na posamezne pojave, lahko včasih celo tudi pojavi najnepomembnejšega značaja, če se jih iiusti nadalje razviti, napravijo velike ovire, in 'da ie zato treba tako sedaj, kakor v bodoče bolj resno, bolj budno izvajati skle-pt VI. kongresa. Mislim, da bomo morali o teli stvareh še govoriti, ker jc tu cela vrsta stvari, o katerih bo moral razpravljati naslednji plenum, ki ga bomo morali imeti čez mesec ali mesec in pol o orga-nzacijskih vprašanjih naše Zveze. Mi smo sedaj vsi zelo dobro videli — menim, da je uvidel tudi tov. Djilas — kako iluzorno je misliti, da smo že likvidirali razrednega novražn;ka. Razredni sovražnik živi v raznih oblikah, zakrinkan pod raznimi oblikami, čim se nekje samo malo nudi možnost, da se eks-I>onira, evo ga, tu je. Ta razredni sovražnik je še dokaj močan. Namreč njegova destruktivna sila — če bi se mu dala možnost, da jo razveje — bi bila lahko nevarna in bi nam lahko napravila dosti velikih ntprilik. Razume sc, da ni to toliko nevarna, da bi nas lahko spravila z naše poti, vendar pa taka, da nas lahko do gotove stopnje ovira nr*. tej naši poti. Prav primer tov. Djilasa je to pokazal — to kar je on subjektivno hotel, kakor sam pravi — to je še hitrejši razvoj k demokraciji in strah, da sc ne bi izgubili v birokraciji — da taki primeri lahko o-viiajo in stagrurajo v gotovem smislu razvoj demokracije, kajti kadar se prične uporabljati silo in kadar je treba nekoliko ostreje nastopiti, gre demokracija v gotovem v-mislu počasneje. Dolder so pri nas morali o tem razpravljati po tem plenumu — dokler se v raznih oblikah. kažejo nastopi teh raznih tujih elementov spodaj, in v zadnjem času so dvignili glave na vseh straneh, moramo najodločneje izvajati melode, k:. jih je v danih pogojih nujno treba uporabiti proti tistim, ki zavirajo razvoj socializma. Razume se, da so te naše metode mnogo milejše, kakor so bile, toda vseeno so dovolj odločne, da onemogočijo vsakega nasprotnika našega družbenega razvoja. Kar sc tega tiče, kar se zunaj govori in piše, kar delajo sovražniki zunaj — oni zvone na vse zvonove. Vsi so se oglasili. Nikoli nisem opazil, da bi se toliko govorilo o Jugoslaviji, kakor te dni. Glede lega so različni razlogi. So socialni demokrati in demokrati, ki pravijo, da je v Jugoslaviji prišel razvoj tako daleč, i h1 1! II Tabo fa »okrasila« zadnja poledica drevje, hiše in telefonsko žico fß m Eft £8 MBtay CiC V soboto in v nedeljo 'je bil v Beogradu tretji plenum Central-nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je (razpravljal o primeru Milovama Djilasa in o vprašanju izvajanja sklepov VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ko je bil sprejet dnevni ired, je povzel besedo generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tilto. Tovariš Tito je že v začetku svojih izvajanj poudaril, da v Djfflar sovriih člankih gre za Tevizionizem, za demokracijo za vsako ceno, za formulacijo, ki se -popolnoma ■ujema z Beimstetaovo formulacijo in z vrsto focrmulac j, ki so jih povsem osvojifli na Zahodu in v nekaterih revfaionlstičniih krogih. Djilas nam ni oznanjal nov tip demokracije, socfialLitstično demokracijo, ampak abstraktno demokracijo, ki zadostuje sama sebi, demokracijo, ki dejansko prestavlja anarhijo. Toda, kaj je za nas demokracija? Demokracija je za nas sredstvo za dosego glavnega cilja,socializma, v katerem je že sama po sebi že vsebovana tndi najdemokratičnejša o-blika vladavine, ker ni prave demokracije brez socializma, ne socializma brez demokracije. Toda, o-znanjanje in pisanje o demokraciji zaradi demokracije in to tiste zahodnega tipa, formalistične demokracije, pomeni vračati se nazaj v stare oblike družbenega sistema in ne naprej, kakor pravi tovariš Djilas. Zakaj? To, kar tam piše on, smo mi že brali pri mnogih revi-zionistih in najbolj znanih reformi-stih. Potemtakem ne more računati na to, da s tem svojim »filozofskim« razglabljanjem nadaljuje nadaljnji razvoj naše demokracije in da smo mi ostali stari komunisti dejansko zavora tega naglega razvoja in ds nas je treba na nek način onemogočit*. Po njegovem smo hii oporfunistf in smo prav m prav v revolucionarnem gledanju na razvoj družbe tako daleč od tistega, kar on piše, kakor je nebo od zemlje. Kajti on gre daleč nazaj in ne bi se tu spuščal v razpravljanje o ieiri, ce gič id za konfuzno, ker dejansko so tu ene in druge skrajnosti. Toda, reformistična in revizio-nistična skrajnost je pri njegovih člankih najbolj vidna. Tovariš Tito je nadalje govoril o zmedi, ki so jo povzročali med člani ZK Djilasovi članki, o tem, kaiko so te članke sprejeli v inozemstvu, ko so jih tolmačili, da se Jugoslavija približuje demokraciji gapadnega tipa. Posebno pa je poudaril, da so Djilasovi članki bili plod misli človeka, ki je bil odtrgan od naše stvarnosti, ki ni delal praktično za uresničitev socializma, kakor pokojni Kidrič, človeka, ki je vse konkretno delo za socializem imel za praktic'lst''čno. Najhujše pa je to, da je bil odtrgan od delavskega razreda, da se je izločil iz borbe za socializem. Edina pozitivna stvar, ki je v celotni zadevi z Djallasovsni članki prišla na dan, — je poudaril tov. Tito — je, da nas je -tresnilo po glavi in nam dokaj dobro odprlo oči. Nikdar nilsmo verjeli, da je pri nas toliko ljudi', ki. mislijo, da je razredni sovražnik pri nas likvidiran. Rezredni sovražnik obstoji in to se točno vidi po Djilasovih član-k h, kajti razredni sovražnik je tudi v ZK ;in se kaže v raznih oblikah. Pozitivno je, ker bomo morali nekoliko bolj paziti na to, da nihče ne bom mislil, da je vprašanje razrednega sovražnika in njegove li-kvidac;je stvar oboroženega boja ali konca tega boja, pač pa da je dolgotrajni proces, ki traja vse dotlej, dokler traja graditev socializma in dokler ne preidemo v višjo etapo, v komunizem. Mi moramo po poiti demokrat za-cnje v socialistični izgradnji — je zaključil svoja izvajanja tovatriš Tito — toda mnogo bolj budno in pazljivo, da ns bi potem dejali, da smo bili zopet slepi. Po uvodnih besedah tov. Tita je izjavil svoje stališče tov. Dj-las, nakar je sledil referat sekretarja ZKJ tov. Kardelja. Tovariš Kardelj je v zelo obšiitr-neni Teferabu nadrobno obdelal »nove« iteorije Miiovana Djilasa in po- kazal na- njiihovo neuravinošenost, na škodljivost in na nenačelnost Djulasovega početja. Po referatu tov. Kardelja so se oglasila k besedi številni člani CK ter dokazali, da Djilasova pojmovanja niso v skladu s sklepi VI. kongresa niti z marksizmom, da se je Djillas oddaHjil od marksizma, da so njegovi članki) vnesli med članstvo sfcrahovtiJto zmešnjavo, desori-• entaciijo in razočaranje. Po obširni razpravi je dobil spet basedo 'Milovan Djilas, ki je v glavnem svoje napake priznal ter dejal, da je na podlagi izvajanj posameznih tovarišev prišel do zaključka, da je zašel na napačno pot. Po razpravi je tretji plenarni sestanek Centralnega komiteja ZKJ ugotovil naslednje: I. da so gledišča, ki jih je Milovan Djilas iznesel v svojih člankih v osnovi nasprotna politični liniji, ki jo je osvoj;l VI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, 2. da so ta gledišča z ozirom na položaj tovariša Djilasa v Zvezi komunistov vnesla zmešnjavo v javnost in povzročila resno škodo tako Zvezi komunistov kakor tudi interesom države, 3. da se je tovariš Dj;las s svojimi stališči in postopki oddaljil od Centralnega komiteja in od celokupne Zveze komunistov, da se je osebno izoliral od praktičnega dela in dal politično osnovo za razbijanje Mejnega in organizacijske enostnosti Zveze komunistov in za njeno likvidacijo. Zaradi tega je plenarni sestanek Centralnega komiteja odločT, da se tovariš Milovan Djilas izključi iz Centralnega komiteja in odstrani iz vseh funkcij v Zvezi ter kaznuje z zadnjim opominom. O o Plenum je soglasno osvojil predlog komisije, ki je bila izvoljena, da pripravi resolucijo v zvezi z razpravo. Ker je bilo s tem zaključeno razpravljanje v zvezi z' Milovanom Djiiilasom je tovairiš Tito predlagal tri nove člane v Izvršni komite CK ZKJ, dn sicer enega več, 'kakor jih je imel prej — tov. Kidrič je umrl, tov. Djilas je .izpadel — iz Slovenije Miho Marinko, oz Črne gore Bla-žo Jovanoviča, oz Srbije ,pa Petra Stamboliča. 'Predlog tovariša Tita so soglasno sprejeli. S tem je bil zaključen -tretji plenarni sestanek CK ZKJ. Vse gradivo, večino 'tega so prinesli že naši dnevniki), bo izšlo v posebni brošuri ter nanjo že sedaj o-pozairjamo naše bralce. ZVEZNA SKUPSCINA SKLICANA ZA 28. JANUAR Zvezna skupščina se bo sestala 28. januarja. Na skupni seji bo naj-prvo sprejela poslovnik, nato pa bodo volitve predsednika republike in volitve Zveznega izvršnega sveta. Skupščini bo predloženo tudi poto-čilo o delu Zveznega Izvršnega sveta, ki bo, kakor poročajo, obsegalo vprašanje notranje in zunanje politike v preteklem letu ter obravnavalo probleme v naši družbeni in ustavnega zakona. Na dnevnem "redu skupne seje bo tudi ostavka, ki jo je podal Milovan Djilas na položaj predsednika skupščine. Volitve predsednika republike in Zveznega Izvršnega sveta ter stalnih odborov Zvezne Ljudske Skupščine bodo po poslovniku, ki bo sprejet. Na ločenih sejah bosta oba doma sprejela svoje poslovnike in v smislu določb teh -poslovnikov izvodflia stalne odbore. In p©- ®wo pomagal kateri čudež v Sirakuzi. -Kakor koli že naj se stvari zasu-eej-o .ugotovitev, da je F-anfanijeva vlada padla, -preden je prišla pred parlament, drži. To se je pa zgodilo takole. Tajnik monanhisl-ične stranke Covelli je -sprejel nasvet tujih eksponentov in tako je F-anfani napovedal vlado »demok-ristjani-:ke e-n-otnosti«, ki jo sad pritiska Vatikana, mouarhisliične podpore in ameriških nasvetov. Do tu je vse v redu. -Monarluisil.ični poslanci pa niso sprejeli Covellijevega aranžmaja in tako je splavala po vodi vladna večina, oizironia podlpoirniišlka večina. NA PRAGU 'BERLINSKE . KONFERENCE Končno so se tik pred začetkom konference sporazumeli za kraj konference same. Avstrija je poslala v Berlin žo svoje zastopnike, ki naj pripravijo teren njihovi delegaciji, pod vodstvom zunanjega ministra ing. Fic-gla. Dulles je napovedal, da ho konferenca trajala tri tedne. Iz Moskve poročajo, da j« zunanji minister MoJ.olov piristail na neposredno izmenjavo misli z Dullcso-m glede ustanovitve mednarodne agencije za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Iz Frane:je se pa oglašajo najrazličnejši komentatorji, ki prerokujejo konferenci ne preveč povolen izid. V Franciji si nasploš- no malo obetajo od -konference. V Sovjetski zvezi pa sorazmerno precej pišejo o pripravah na konferenco. Predvsem poudarjajo, -naj hi na konferenci razpravljali tudi o azijskih vprašanjih in s tem v zvezi poudarjajo, da ne bi smeli pozabiti n-a -LR Kitajsko, kot v-odilno silo v Aziji, NAPETOST NA KOREJI Vse kaže, da imajo Korejci in njihovi s-osedje zelo gorko kri. Komaj nekoliko -popusti napetost, že povzroči ta ali oni -novo. Ponovno se namreč raizburjajo zaradi toga, ker" je 20. januarja potekel rok. nevtralne komisije za ujetnike. Poveljstvo indijskih čet namreč javlja, da jo trdno odločeno vrniti 22.000 ujetih Severoikorejecv, ki sc nočejo vrnilli domov. Združenemu poveljstvu-, za 3-1-7 ujetnikov pa, ki se nočejo vrniti na jug, -ne bo ničesar ukrenilo, dokler se Kitajci ne odločijo ii-11 javijo, aili jih sprejmejo. Končno je prišla resnica na dan! včerajšnja razprava preti višjim Zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu je prinesla nepobitne dokaze, kako »spontane« so bile novembrske krvave demonstracije v Trstu, od kod so prišli »tržaški« demonstranti in no čem je madrepatrijsko »navdušenje«. Samo po 15 tisoč lir za tri dni »patriotskega« dela, to je po 5 tisoč lir dnevno! To je priznal obtoženi misin Mei, Id se je pred nekaj leti preselil od nekod iz Firenc v Trst in povedal, da mn je ta denar izplačal »Odbor za obrambo italijanstva Trsta in Istre.« Drugi obtoženec pa ni zanikal trditve javnega tožilca, da je tudi on prejel prav toliko iz iste blagajne. Sedaj sc predsedniku zloglasnega »Odbora«, jokavemu tržaškemu Mo-sadeku, Bartoliju, pač ne bo treba več zaklinjati na »čisti in vzvišeni tržaški patriotizem.« Tudi mu ne bo treba več izjavljati, da so knjige »Odbora« vsem na vpogled — razen titovcem. Vsi so sedaj zvedeli za krvave številke, ki jih rimski finančniki vpisujejo v svoje črne blagajniške knjige, da umetno vzdržujejo plamen cunjastega rimskega imperializma v Trstu. Sedaj je tudi jasno, zakaj se ta ogenj čistega iredentizma ni raz-plamtel že 8. oktobra, ko je pač bil upravičen razlog za veliko slavje nad vračanjem »italianissimega« Trsta k madrepatriji. Toda tega pričakovanega navdušenja ni bilo niti naslednje dni-, niti ves oktober. Zagorel je v vsej svoji krvavi svetlobi šele v novembru. To je tedaj, ko so brezvestni rimski spletkarji potisnili iz Italije nabranim bednim kreaturam, pustolovcem in brezposelnim po 15 tisoč lir v žep in jih nagnali na tržaške ulice za opravljanje krvavih provokacij. In zakaj? Zato, da bi pred vsem svetom pokazali, kako nestrpno čakajo pravi' Tržačani prihod madrepatrije, da bi jim prinesla brezposelnost, ki so jo njeni, v Trst uvoženi priganjači že okusili. Ta čisti in vzvišeni iredentizem in patriotsko navdušenje sta torej pri rimskem žepu. Ali bo sedaj gospa Luce še tako ginliivo izjavljala, kako pri srcu je Italijanom Trst? Za (Nadaljevanje s 1. strani) katerih sloni naš enopartijski sistem. Je pa tudi reakcija, ki zlohotno piše, da smo mi šli sedaj po drugi poti, to je, da smo se sedaj že Obrnili proč od Zahoda in da sploh spreminjamo smer v svoji zunanji politiki, da spreminjamo sploh smer notranje politike in da se bo to — pravijo — najbolj videlo iz tega, kakšne sklepe bo sprejel plenum: — če bo blagoslovil to, kar je skritiziral Djilas, potem pomeni, da je to demokracija, da gremo v smeri zanoane aemoicrasije, ce pa ne — da gremo v smeri Sovjetske zveze. Lahko tukaj izjavim, in to lahko VOLITVE V PERZIJI Te dni so s; začele volitve v Perziji. Trajale bodo namreč več mesecev.. To je baje nujno zaradi tega, ker je nemogoče izvršiti vse potrebno v vseh hribovskih krajih istočasno. Verjetno pa je, da je itoliko časa potrebno sedanjemu ministrskemu predsedniku Zaliediju zato, da bi laže obračunal s svojimi -nasprotniki in da >1.(3 volitve izpadlo popolnoma v prid. Računajo pa kljub temu na velik -odpor posebno v pe-trollejsikih predelih, kjer je čutili mo-čkin protilbritau)fcki in protivladni vetea". . ;,:F I m S tem pa je postalo tudi očitno, v kakšne namene trosi rimska blagajna denar. To je tista blagajna,, ki stalno moleduje po trdnih dolarjih, ki naj bi ji bili nujno potrebni za okrepitev obrambnih sil Ital'je pred morebitnim napadom. Bivši a-meriški poslanik Bowle je prav včeraj izjavil, da bi morale Združene države Amerike dajati denarno po. moč sami tistim državam, ld prejete dolarje uporabljajo v obrambne namene In ne za privatni luksus. Toda tu gre že za nekaj več kot za privatni luksus! Gre za krvave inscenacije, ki naj bi lažno prikazale svetovni javnosti, da je prihod Italije v Trst nujno potreben. Tako ravnaaije pa ie v očitnem nasprotja z visokimi načeli pomiritve, ki so jih zapadne velesile pogosto slovesno oznanjale, da je treba namreč najprej odstraniti ognjišče nemirov in trenj na tem področju sveta, da bi lahko začeli sporazumno reševati tržaško vprašanje. Sedaj, ko so dokazi na dlani, da so bile krvave provokaoije v Trstu majete in plačane, je lepa priložnost, pa tudi dolžnost, da se ta proglašena načela tudi, dejansko izvedejo. To pa pomeni, da je v ta namen nujno potrebno razpusti leglo .teh nemirov, to je zloglasni »Odbor«, da je treba njene člane kot dejanske organizatorje krvavih provokacij postaviti pred vojaško sodišče in jih kaznovati, Jn končno narekujejo ta načela, da Washington fin London primerno nastopita pri rimski vladi, od koder prihajajo »Odboru« težki milijoni za ustvarjanje »krvavega navdušenja« v Trstu. Na ZVU, na Washington!! in na Londonu je, da pokažejo, ali jim je stvar miru in mirnega sožitja na tem področju res pri srcu, ali pa bodo ostala vzvišena načela, ki jih proglašajo, samo na papirju. STAVKA TUDI V ATOMSKIH PEČEH V LONDONU V Londnu stavkajo električarji, ker zahtevajo povišanje plač. Pri tem je 'zanimivo 'da je stavkovni val zajel tudi uslužbence, ki so dodeljeni električnim pečem v laborator-jafo za atomske raziskave. sliši ves svet, da na nas ne more vplivati takšen ali podoben primer, da bi menjali smer našega notranjega razvoja, smer razvoja demokratičnih metod in ostvaritve resnične socialistične demokracije, smer, ki smo jo zavzeli, to je našo lastno pot v socializem in razvoj socialistične demokracije. Dalje, to ne more v nobenem primeru vplivati na spremembo našega zunanjepolitičnega kurza. Odločeni smo sodelovati z vsemi tistimi državami, s katerimi imamo skupne interese — a skupni interes je, da se borimo za mir in mirno mednarodno sodelovanje, pa tudi sodelovanje v ekonomskih in drugih vprašanjih, — da sodelujemo z vsemi demokratičnimi elementi, s katerimi imamo največ skupnih stikov v teh vprašanjih, ne da bi pri tem žrtvovali naše notranje gledanje na razvoj našega socialističnega sistema, niti da bi prišli v položaj, da bi nas to sodelovanje moglo zapeljati na tista stališča, ki jih pridigajo oni zunaj. Naš cilj je da, ko ustvarjamo v praksi novo družbeno ureditev, vplivamo na njih, a n"hče izmejl nas, nihče od naših ljudi ne sme dopustiti, pa naj bi bil Isjer koli v tujini, da bi se dali vplivati in zaslepiti, tako da bi nvslil, da moramo sprejeti določene njihove stvari. Mi sprejemamo samo tiste stvari, ki lahko koristijo hitrejšemu in lažjemu razvoju našega socializma. To sem hotel tu povedati in verujem, da laliko tudi ta primer, ki smo ga imeli sedaj tu, v nmogočem služi in koristi še večji aktivizaciji naš'h komunistov, da vztrajajo na vseh svojih mestih, kier so. Naj se noben komunist spodaj ne čuti zapostavljenega, naj ne misli, da je že odslužil, da ni več potreben, da je izenačen z razrednim prikritim sovražnikom, kajti komunisti so ia bodo ostali glavni nosilci socialistične zavesti v množicah. g^msSijjm monfer3- Zti gradnjo hladilnice in drugi1: potrebnih poslopij, opreme, in vodne črpalke, bodo investirali 233 milijonov dinarjev Skoraj da bi začel lomi nekje v po-larniih krajih, Ikjer je doma večni Teti, čeprav imam namen seznaniti bralec z gradnjo moderne 'hladilnice za sadijo dn zelenjavo. Res, človek jc v svojem iskanju 'novih poli v ¡kmetijstvu prišel zelo daleč. K jo so ostali inckdan ji leseni plugi, kje daleč je. že «tisti čas, ko so bramjev-kc (nosile v jerbasih sadje v mesta, čeprav smo «tistim časom le tnalo odmaknjeni. Lahko 'bi zapisal, da jc človek celo letne čase podredil svoji volji. Če se mu zljubi, lahko proizvaja led v največji ¡poletni vročini Ta mu izredno veliko koristi pri shranjevanju hitro pokvarljivih pridelkih, kot so sadje An zelenjava. V največji sezoni je trg vedno prepoln sadja in zelenjave, iprimanku-jc pa teh pridelkov v itistih mesc-cih, ko narava ne mudi človeku nič. Prav za te čase si je človek želel prihraniti 'listo okusno sadje, ki ga vsak tako rad vzame po jedi. Zadružno izvozno in uvozno podjetje »Fructus« v Kopru se jc odločilo za gradnjo moderne sadne hladilnice, ki hi omogočila shranjevanje sadja im 'zelenjave, za dolbo več mesecev. .Zakaj! Odgovor je zelo la-hak. Pridelovanje sadja, zelenjave in grozdja v koprskem okraju je še tako, da ga ne moremo imeti za kdove kako napredno. V perspekt i. vnem descitlatoem planu razvoja kmetijstva predvidevamo izboljšanja clkrog 5000 hektairjev zapuščene zemlje, ki v primerjavi z obdelovalno zemljo, kailere je .14.317 hektarjev, znaša 31 odstotkov. V prihodnjih desetih letih ibr.do od' teh 5000 hektarjev zasadili s trtami, sadnim dlrevjem in oljkami 'olkrog 1500 hektarjev. Za namakanja Ibodo usposobili 500 hektarjev zemlje. Na moivo bodo posadili 1800 hektarjev vinogradov za okrog 8 odstotkov in nasadili 180 tisoč novih sadnih dreves. Površino jagodnih nasadov 'bodo povečali od sedanjih 9 hektarjev na 20 do 25 hektarjev, proizvodnja povrfcnin pa bo narasla iza 24 odstotke. Predvidevajo, da bodo sadno proizvodnjo ■dvignili iza okrog 45 odstotkov. Leta ' 1952 jc .bila skupna proizvodnja: sadja, grozdja in povrtnin 10.368 ton. od teh so izvozili 2365 ton. Po predvidenem povečanju v prihodnjih desetih letih, bomo lahko izvozili. 6035 ton. To je prva dobra stran. Je pa potrebno, da poznamo še drugo — trgovsko. S povečanjem proizvodnje nastaja (kot smo občutili tudi do sedaj) vprašanje prodaje. Prod.ucent in podjetje težita za tem, kako bi kupca -Simbol j 'zadovoljila in tudi obdržala. Kupci pa so postali za-htevneši in krilionejši. Oh velikem navalu iblaiga lahko izbirajo in si dobro zapomnijo tistega prodajalca, ki jim je nudil res dobro blago. Če bomo znali takim kupcem p ostreč i s prvovrstnim sadjem in zelenjavo tudi.v ipoznem iaiinslkem času, smo 2c veliko dosegli. Tudi to vprašanje je rešljivo. Re-išila ga bo sadna hladilnica. Gradnjo te moderne hladilnice ic prevzelo podjetje «Gradiš«. S pripravljalnimi tleli so začeli prvega decembra lani in predvidevajo, da. ho hladilnica gotova 31. maja il954. Hladilnico bodo začeli uporabljati takoj po montaži strojnih naprav, ki so že vse :za:goto.vljene. Poslopje, hladilnice ho tnietažno, •se pravi, da bo .imelo pritličje in dve •nadstropji. V notranjosti ho poslopje 'imelo tri prcdhladilnc celice, ki bodo v .dvakratni izmeni pTcdhladi-le 60 ton sadja .in zelenjave v 24 urah in 9 cel.i.c za 'hlajenje 600 do 700 ton sadja in zelenjave. Vsaka od .toh celic bo laihko sprejela 75 tom Iblaga. .Hladilnica bo imela polog teh tudi e.no celico »a globoko hlajenje (zmrzovanje). Ta celica bo v bližini ziurzovahiega tunela in bo lahko sprejela 100 ton blaga. Mislim, da jc zelo važno tiudi to. da je podjetje »Fructus« mislilo pri sadju iln (zelenjavi tudi: na — jajca. Vem, da bo marsikdo izačuden vskliknil: '»Kako? Saj vendar jajca n.e rase j o na drevesih in ne zdebe-lijo v zemlji?« iNič hudega, obratno, zelo dobra zamisel. V sklopu hladilnice za sadje in zelenjavo bo tudi ¿celica za vskladiščrnjc jajc s ipredce-•lico za kontrolo. V Istri je največ jajc v marcu, aprilu, in maju in do- -je zagorela v ^selh sežanskih ^oseh «Pliià! P - > <■ \ v is v, Da bodo »četvorčki« čimprej zgr torne smuči. Zaenkrat jih namerava- seže dive tretjimi.. Shranjevanje teh bo prineslo velike gospodarske koristi, ker jih bodo v tej celioi laihko hranili. 5 do 6 mesecov, ne da bi so najmanj pokvarila. Tako shranjena jajca bodo potem lahko dali na trg takrat, ko jih ne bo imel. Le nekaj besed moram povedati o prednostnih predhlajcnjia sadja in zelenjave. Pri .predhlajenjcm -ali zmrznjenem sadju iu zelenjavi se izguba pri prevozu na trg (gnitje, obtolecnje, .iz-Nadaljevanje na 11. strani) Pred menoj leži »Pregled elektri-Lci ranih vasi na območju sežanskega okraja v letih 1946 do 1953«. Številke iz tega »Pregleda« zgovorno p:i'i3a>jo o ogromnem 'dellu, izvršenim v razdobju sedmih let v enem izmed najbolj zaostalih in pasivnih predelov slovenske republ ke. Naj povzamemo iz statističnih po-daibkcv okra/jnega gospodarskega sveta nekaj najbolj zanimivih prikazov. Na območju sežanskega okraja je 225 vasi in zaselkov. Italijanski o-kupator je v 25 letali dali elektrifi-c Tati samo 81 vasi. Na pobudo in s pomočjo ljudske oblasti pa so elek-tniiic'Talt od leta 1946 do konca leta 1953 še preostaldli 163 vasi in zaselkov, V tem razdobju so zgradili: 18 ifarafopostaj v vrednosti . . . 21,600.000 din 69.014 m daljnovoda Visoke napetosti . 69,014.000 din 271.046 m omrežj a nizke napetosti . 220,148.000 din Notranje instalacije ...... 27,000.000 din Skupna vrednost elektrifikacije . 337,762.000 din Elektrifikac ija okraja se je v posameznih letih razviljaia tako-ie: V letu 1946 ...... 1 vas V lebu 1947 ..........26 vasi V letu 1948 ..........32 vasi V letu 1949 ..........21 vasi V letu 1950 1 vas V letu 1951.....16 vasi V letu 1952 ..........19 vasi V letu 1953 ..........43 vasi am 4 zaselki Skupaj vasi. in zaselkov ......163 Zapadnonemški kancler Adenauntr je te dni doživel še en pomemben dogodek v zatonu svojega življenja. Njegova edina hči se je poročila z duisburškim arhitektom Heribertom Multhauptom. Svatbo so opravili na slovesen način, o višini dote, ki najbrž ni bila majhna, pa časopisi niso poročali. Angleška kraljica Elizabeta II. je v zadnjih štirinajstih dnevih obiskala številne dežele britanskega imperija, kjer se je marsikje morala sprijazniti s kaj čudnimi navadami domačinov. Na sliki: Obisk pri kraljici Saloti na otoku Tonga, kjer zahteva običaj, da gostje sede na tleu in jedo s prsti. Novi, pre Pariz napotil v Elizejsko palačo, kjer ga je sprejel bivši predsednik Auriol. Skupaj sta obšla uradne prostore palače, medtem ko je gospa Auriolova razložila srvoji naslednici posebnosti vzdrževanja pred-sedniškove palače. Na sliki: Srečanje starega in novega predsednika. Sprehod indijskega tigra z njegovo malo prijateljico dokazuje, da so tudi zveri lahko krotke, če se z njimi lepo ravna. Sprelio, če se ne bodo čez nekaj let razširile in zadale, hud udarec vsem pravim ljubiteljem zim-site narave. V začetku letošnjega leta se je pripetilo nenavadno veliko število raznih prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje več tisoč ljudi. Časopisi poročajo, da je bilo samo v dveh dneh preteklega tedna 7 letalskih in 2 železniški nesreči. Na sliki: Reševanje ponesrečencev velike železniške nesreče v Novi Zelandiji. Navedeni neenakomerni razvoj e-lektirtfikaciljskih del da slutiti borbo za finančna sredstva in tesne proračunske možnosti okraja na eni strani, na drugi pa tudi težave okoli nabave potrebnega materiala, ki je bil v letih planiranja strogo konltii-gentirain ta omejen na nezadostne količine. V zaključno fazo elektri-fikaoije v letu 1953 je bilo aajetvh 43 vasi! in 4 zaselki. Prav v preteklem Hetu so na gospodarskem in komunalnem področju sežanskega okraja dosegli lepo število pomembnih uspehov, k čemur je v znatni meri pripomogla republiška dota-cijska pomoč, ki je znašala za Tedni proračun okraja 70 milijonov dinarjev, za gradnjo vodovoda posebej pa še 40 milijonov. Vrednost e-lekitr.iikaoijskiih del v letu 1953 računajo na 87,018.000 dinarjev in bi je torej ne krila vsa 70 milijonska republiška dobacija, četudi bi jo v ceiloti porabili v ta namen. Iz STed-stev okrajnega proračuna so opravili v okraju še druga nujna dela, kakor gradnjo novih iln popravila starih, po vojni .prizadetih šolskih poslopij, urejevanje zdravstvenih ustanov, gradnjo stanovanjskih hiš in adaptacije stanovanj, popravila in vzdrževanje cest ilbd., itd. In vendar je dejstvo, da je b'ila 31. decembra 1953 elektrifikacija sežanskega okraja končana. Zdi se, da so se okrajna ljudska oblast in vsa gospodarska gibala teh krajev v preteklem letu zagrizila v dva osnovna ekonomsko-kulturna problema: dovvš^ev elektrifikacije in dograditev vodovoda. S pravim revolucionarnem elanom so vodeči funkcionarji zmohilazirali prizadeto prebivalstvo k neposrednemu sodelovanju. In uspeli so. Bataljoni prostovoljnih delavcev iz posameznih vasi so se našli na terenu ob vsakem vremenu, kopali jiame, raava-žailii in postavljali drogove, vieikilti žico in opravljali ostala težaSka dela. Prostovoljno delo je bilo razgibano zlasti ob nedelj.aih. Pri tem so se odlikovali tudi delavci »DES«, predvsem pa prebivalci istrskih vasi Movraž in Dvori. Vrednost prostovoljnega dela cenijo za vsako vas povprečno na 300—400.000 dinarjev. Prebivalstvo, ki je v hvaležnem pričakovanju električne luča želelo kakor koli doprinesti svoj delež elektrifikaciji, je nudilo delavcem in strokovnjakom hrano in prenočišča. Vso pohvalo iln priznanje zaslužita Uprava za elektrifikacijo s sedežem v Sežani, ki je izvršila vsa notranja dela elektrifikacije ter podjetja »Elektro-Sežana«, ki je opravilo zunanja dela. Obe podjetji sta storili svojo dolžnost z vso doslednostjo in resnostjo. Strokovno delovno silo so diule na razpolago »DES«, v kraškem predelu pa deloma tudi »Elektro-Gorica«. Vsi delovni kolektivi navedenih podjetij so prispevali k elektrifikaciji veliko več, kakor je bila njdlhova dolžnost z naslova službenega razmerja. Tovariši Rapotec Ciril, Ferjanoič Lojze, Sanic Karto in drugi, ki so bali zaposleni z nabavami materiala m strokovnim vodstvom na terenu, zaslužijo gotovo posebno priznanje, saj so z zgledno požrtvovalnostjo o-pravljali svojo doilžnost ne glede na delavni čas isn težke terenske razmere. Pirav tako gre pričanje podjetjem izven okraja, ki so v vseh letih elektrifikacije sežanskega okraja z razumevanjem in socialistično ustrežljivostjo priznavali tem krajem prioriteto v dobavah materiala in uslužtaostnlih delih. Med taka podjetja spada v prvi vrsti «Impol» iz Slov. Bistrice, industrija metalnih polfabrikatov, kakor bakrene in aluminijaste žice itd. Da je bilo velepomembno delo e-lektrifikaciije celotnega okraja kljub finančnim ¡in drugim težavam u-spešno dovršeno, je predvsem velika zasluga vztrajnih prizadevanj in osebniih naporov predsednika o-kraijnega ljudskega odbora tov. Pe-trinje Danila in predsednika gospodarskega sveta ter republiškega ljudskega poslanca tov. Ovčariča Antona. Slednji je iniciativno spremlj.al delo elekltoiiBikacije od leta 1946, medtem, ko se je tov. Petrinja z vso vnetno in požrtvovalnostjo zavzemal za to, da se je v letu 1953 elektrifikacija okraja do konca izvedla. Z. J. VSA POZORNOST JE -USMERJENA NA CESTO SENOŽEČE RIŽANA. KER JE TA ODSEK NAJBOLJ OBREMENJEN — VLOŽENI KAPITAL BOMO AMORTIZIRALI V SEDMIH LETIH Desetletni načrt uprave za ceste LRS za 'izgradnjo cestnega omrežja v Sloveniji predvideva 'i/gradnjo in znode.rnizarijo 1050 km cestnega •nirežja, za kar bo potrebnih 30,8 milijarde dinarjev. Med prioritetnimi objekti je, razen gradnje avtoceste Ljubljana—-Zagreb in dovršitve modernizacije ceste. Maribor—Trst, predvidena tudi modernizacija ceste Senožeče—Divača—'Koper, ki predstavlja del glavno cestne zveze Slovenije z morjem. V DESETUl LETIH BO DOBILA. NASA DRŽAVA NAD 8500 KM MO-BEILNEGA CESTNEGA -OMREŽJA Po zmagi ljudske revolucije v FLRJ je bilo tire-ba v letih 19-15—19-17 predvsem obnoviti porušene -objekte za T25>ost avitev prometa. V obdobju 1947—1953 pa je bilo težišče -v izgradnji ključnih objektov industrializacijo in elektrifikacije države, tako da ni bilo mogoče angažirati večjih finančnih in materialnih sredstev za modernizacijo cest, z izjemo velikega objekta — avtoceste Zagreb-Beograd. Vendar smo v FLRJ 'kljub »emu tudi v tem obdobju -zgradili za 700 do 800 odstotkov več modernih test Ikot v istem času v stari Jugoslaviji. Z dograditvijo glavnih ključnih objektov elektrifikacije in industrializacije pa se odpirajo večje možnosti izgradnje cestnega omrežja v Jugoslaviji, saj predvideva predlog de-»etletnega perspektivnega .plana 200 milijard investicij, iki bi omogočile izgradnjo 8542 -km modernega cestnega omrežja. 'Na ta tnaci-n bo naša država tudi na tem področju odpravila precejšen -del podedovane zaostalosti. Ni dvoma, da bo to povzročilo nagel razvoj -motorizacijc, povečanje turizma in splošno povečanje »arodiiega dohodka in blagostanja. VELIKI STROŠKI, A TUDI DOBRI POGOJI ZA AMORTIZACIJO 'Nas seveda najbolj zanima -predvidena modernizacija ceste Senožeee-Bivača-Kopor. Gradbeni stroški- za ¡modernizacijo te 35 km dolge ceste bi znašali okrog 600 milijonov din. Stroški so veliki^ vendar so tudi pogoji za amortizacijo odlični. Po kou-iani -modernizacija -bi znašal -namreč letni prihranek pri ekspola t a ei jsk i h stroških okrog 84 'milijonov dinarjev. -to je toliko,- kot znašajo gradient stroški najtežjega odseka Rožama Črni kal, ki je že v gradnji. Vloženi kapital za modernizacijo ceste bi amortizirali že. v dobrih sedmih -l-eliili po zaključku gradnje. Pod fašistično Italijo ta cesta ni ime.Ia pomena. Za njeno gospodarstvo so bile važne povezave Rake in Piilja s Trstom ter Trsta preko Po- stojne ?. bivšo državno mejo. Z nasilno izolacijo Trsta od njegovega telesa jc postal Koper važno .gospodarsko hi kulturno središče Slovenskega Primorja, .a brez prave cestne >in železniške zveze z zaledjem — -Slovenijo. Edina uporabna cestna zveza preko KoMme in Divače jo bila zlasti v prvem delu od Križišča Ido Mostišča (odcep na Bu/.ct) izredno slaba -- nesposobna, da prevzame nov, izredno povečan promet. Zato jc Vojaška uprava jugoslovanske e.onc 'STO že v letu 1950 začela z rekonstrukcijo in modernizacijo te eesite. Do danes smo izgradili žc okrog 7 km te ceste do konca vasi Riiža-na. Cesta, ki smo jo gradili po principih moderne ccslo - gradnje z asfaltnim voijiščem, -vzbuja splošno zanimanje. Gradnjo je izvedel kolektiv podjetja »Slovenija-ceste«, sektor Koper, ipo projektih »Slo veni-ja-pro jekla«. TRI VARIANTE ZA ODSEK ČRNI KAL-RIŽANA IZBRALI SO NAJBOLJŠO Sedaj jc -v gradnji četrti odsek Ri-žana-Črni kal. Stara cesta poteka na tem odseku v velikem loku preko Mostišča, kj-cr jfi odcep ceste na Bu-zct. Konfiguracija terena omogoča tu •izvedbo nove eeste v več variantah, zato jc projektant (Zavod za projektiranje vodnih m nizkih zgradb v Ljubljani) po nalogu uprave za ceste LRS, napravil podrobno -primerjavo treh možnih variant, in sicer: 1. Od šole v Rižani po severnem pobočju mimo vasi Krnice do -naselja Katinara pod Črnim kaJ.om. 2. Od šole v iRižani po južnem pobočju n-ad' vasjo Kortine do priključka na obstoječo cesto. 3. Od šole v Rižani po obstoječi cesti preko križišča eeste na Buzet, do naselja Katinara pod Črnim ka-•lom. Ugotovili so, da je najboljša druga varianta ker izahteva najmanjšo dolžino novogradnje (okrog 1500 metrov), ima ugodno lego in lep razgled, kar je važno zlasti glede m a turistični značaj te -eeste; ugodni so tudi elementi trase, ki dopuščajo hitrost 60—80 km na uro in je hkrati za dva km krajša od obstoječe ceste. Obenem je 'ta varianta tudi najcenejša glede na gradbene in obratovalne stroške. Izreden ekonomski pomen izgradnje odseka cesto Rižana—- Črni kal pa nam postane očiten šele, ko izračunamo letno razliko na stroških obratovanja !in vzdrževanja med obstoječo in novo cesto. Naše gospodarstvo ima zaradi slabih in nesodobnih cest namreč ogromno škodo, ki jo je neki inozemski .turist označil .takole: »V prahu in blatu vaših «mM Nmmí Preložitev ceste pri. vasi Rižana med Koprom in Črnim kolom. eest so skrite velike zaloge narodnega dohodka«. Slaba cesta povzroča v glavnem večje, stroške zaradi zmanjšanja -hitrosti vozil, .hitrejše obrabe vozila, večje potrošnje goriva in maziva in •vedno -večjih cestnih okvar, zaradi škode na kakovosti .prevoženega bla- ga in pogostejših prometnih nesrečah. Strokovnjaki so ugotovili da znašajo te izgube 20—10 odstotkov celotnih stroškov prevoza, kai' zavisi od stanja ceste. Ker znašajo pri nas stroški 'za vsak bru-tto tonkm 15 do 18 dinarjev, oziroma za vsak netto tonkm 25 do 35 din, .dobiimo pri upo- števanju 30-odstotne izgube pri vsakem brutto tonkm za 5 din večje stroške eksploatac.ije. KAKO BOMO PRHI RANILI MILIJONE Na -osnovi štetja prometa od februarja do .avgusta 1952 so ugotovili povprečno dnevno obremenitev te eeste in je 'znašala 1386 brutto ton. Čo vzamemo za povprečje dnevne obremenitve 1400 brutto ton (promet bo v naslednjih -letih seveda še narasel), pridemo do naslednjih zaključkov: 1. Prihranek ma stroških ek-iploa-tacijc (po obstoječem 3,8 km dolgem odseku cesitc) bi -znašal 7,6 mili j oni «v. 2. Prihranek na vzdrževanju zaradi 2 km krajše ceste bi znašal milijon dinarje* in 3. prihranek na stroških prevoza zaradi 2 km krajšo ceste -bi znašal 11,6 -milijonov dinarjev. Skupaj bi torej prihranili nad 20 .milijonov dinarjev. Ker znašajo 'gradbeni stroški za drugo varianto ceste Rižana-Črni kal 84 milijonov dinarjev, bi se torej .vl-ožeili kapital amortiziral že v dobrih štirih letih. Mirno lahko trdimo, da je to en.a najrentahilnejših investicij. Do |.oilobi.ih zaklji'čk"w pridemo tudi na nemodemii-ziraueui odseku eei=te Črni kal—Senožeče, kjer bi prihranili letno okrog 64 milijonov dinarjev. Skupni prihranek pri modernizaciji eeste R.ža-n.a-Senožeče bi torej znašat .nad 84 milijonov din. 70 iKM DOLG VLAK ZA ODSEK ■ČISNI KAL—SENOŽEČE Cesto Senožeče--Rižana je. možno modernizirati tako, da obstoječo cesto z manjšimi izboljšavami smeri in nivelele asfaltiramo. Manj-še oziroma večje preložitve so potrebne le. skozi -naselja Pctrinje, Klanec, Divača .in pri Senadolali pred priključkom na glavno cesto Ljubljana - Trst. Ker poteka cesta veSinom po Lrdem kraškem terenu, jc možna .izvedba predvidenih del do konca leta 1955. V ta namen -bo potrebno .napraviti in ugraditi 6000 vagonov dro-bljenea, 1900 vagonov asfaltnega drobca, 600 vagonov peska, 170 vagonov 1>itumske emulzij". 25 vagonov bitumna in 300 vagonov ostalega gradbenega materiala, skupaj torej 9000 10-tonskih vaponov, ki ,bi sestavljali vlak dolg 70 km, torej dvokr-atno -dolžino ceste. Ker bodo medtem -modernizirali tudi cesto Kalce—P.kuiina, bo trajala vožnja iiiz Ljul>ljane do Kopra z modernim avtobusom komaj dobri dve uri. In«. Tone Fatur Tako vlačijo iz doline kamenje za oporne zidove V drugi polovici decembra lani je okolica Idrije doživljala čuden in zelo redek vremenski pojav, ki pa je na žalost napravil v gozdovih sLrašno škodo. V mestu samem, ki lež; globoko v kotlini, niso opazili ničesar izrednega, zato so bili toliko bolj začudeni nad novicami, ki so prihajale iz okoliških hribovskih vaak Vreme je bilo .pusto, deževno in megleno že od 10. decembra dalje. V višjih legah pa je nastopil tako hud mraz, da se je na drevju začelo nabirati debelo ivje, na katerem so se strnjevale deževne 'Jtap-Ije, 'tako da je tudi najtanjša vejica postala za prst debclaL V pasu nad 800 m višine je okrog 20. decembra začel padati zrnat sneg, ki se drevja ni prijemal, zato je v teh predelih škoda malenkostna. Toliko težje pa je bil.o v nekoliko toplejšem pasu v nadmorski višini od 500 do 800 m, kj-er so se -zaradi toplejše zračne plasti padavine spremenile v mrzel dež. Kaplje so na obloženem drevju sproti zmrzovale in že itak .precejšno težo na vejah strahovito povečale. V nižjih legali mraz ni bil tako močan, zato je deževalo in ni nastala nikaka škoda. Že v -soboto so pod težo začela padati prva drevesa, ki so s seboj potegnila tudi sosednja preobtežena debla, da so se -največkrat pni korenih iznruval-a. iNato pa je tri dni trajajo strahovito lomljenje in ruvanje. Vaščani in gozdarji pravijo, 'da je v gozdovih .pokalo, kakor ob ofenzivah med- vojno. Gozdarji so ta nenavaden prizor žal lahko opazoval; samo iz varnih mest, v gozd pa si ni nilliče upal, ker je bilo smrtno nevarno. To je bila strašna gozdna tragedija, kakršne nihče r.o pomni. Divjačina je prestrašena bežala v nižje Inge. srnjad se je večinoma zbirala v gručah po grapah, kjer je b.ila na varnem. Gozdarji računajo, da med gozdnimi živalmi ne bo velike škode, ker so se instinktivno rešilo na varna mesta. Ta pojav je -bil omenjen v glavnem na širšo okolico idrijske kotline od Črnega vrha in Javomika preko IIo-leršiee in na -drugi strani do iKu-nomlje. Najhujša je bila verjetno prizadeta občina Črni vrh, ki ima najbolj čiste -bukove sestoje. Najbolj so 'tnpeli srednje euodobni bukovi čisti sestoji, to se pravi bukovi gozdovi v starosti -od 60 do 100 let. Mlajše drevje se je upog-milo in ni utrpelo posebne' škode, starejšega drevja pa v teb gozdovih ni mn-ogo. Dobro so katrostrofo prestali mešani sestoji, smreke-pa je rešila elastičnost njihovih vej, čeprav so se na njih nabrali celi grozdi snega in ledu. Ko so javili v Ljubljano prve vesti o katastrofi, so ■ tamošnja gozdni strokovnjaki ocenili idrijske logarje s paničarji. Ko pa so prišli na lice mesto in na robove gozdov, so sami .postali panjičarjij ia ¡zabranlli poklicnim ljudem vsak dostop v gozd: ker je še vedno pokalo in se lomilo. Skoda, ki seveda še ni točno o-cenjcna. znaša samo v državnih gozdovih o'd 40 tisoč do 50 tisoč ku-biko.v lesa. K temu je. treba prišteti še nekoliko manjšo škodo v privatnih gozdovih ter veliko škodo na sadnem drevju. To pomeni, da moramo računati s kakimi 50 milijoni škode samo v državnem gozdu. Tov. Lojz*; Cerkvenik od gozdne upravo v Idriji je pravil, da je moral na gozdnem predelu na Krekovšu tudi po 100 m stopali samo po deblih in vejah, ki so križem in kražem ležale po terenu in da »o bili nekateri starejši logarji, ki so nemočno opa- zovali katastrofo, vsi prestrašeni in obupani. Sef gozdne uprave v Idriji ing, Franjo Ko,rdiš računa, da bo morda komaj 20 c/b polomljenega drevja uporabnega za predelavo. Vse ¡drugo bo moralo ¡ti za drva. Računa, da v idrijski okolici vsaj tri leta ne bo potrebna ruikaka sečnja, ker bodo imeli dovolj dela s spravilom lesa iz gozda, kar jih še posebno skrbi, keT so bili prizadeti najtežje dostopni predeli. Že sedaj -pripravljajo načrte, da bodo rešili čim več lesa in s .leni vsaj nekoliko omilili škodo. Pojav je vsekakor zanimiv tudi iz znanstveni strani in bi bilo prav, da bi -ga strokovno pojasnili naši vremen osi o ved» L. S. Ol desetletnici ( Cerkno. Kako zaživijo .-]>omiiu ob tem imienii. Pred očmi vstane ti-t.i prijazna kotliniea pod visokim Po-reznom, Bb pašem in Cerkljanskim vrhom. Življenje potrka mirno in tiho vse do zasedbe od -t ran i Italije leta l"18. Kmetje, bajtarji, gozdni ti-ai-i. lovci in oglarji prihajajo .iz okoliških vasi, d.t --i tu nabavijo potrebne obleke, orodja, živeža in opravijo m- drupc opravke. .V. A a vzpetini za tem kozolcem so patih Kdo hi - mogij predstavljali, da bo kdaj drugače, da hodu prišli tujci in prevzeli oblast V Pa so le prišli. In kako! Oblastno, ukazujoče, mogočno... Začetkoma so se po lisičje prilizovali domačinom, da bi napravili videz dobrih ljudi. Poleg vojakov so prišli m- ka-rabinjerji, finaucarji, kvesturiui in nazadnje še fašisti. Financarje in fašiste so ljudje .zelo težko gledali. Kmc tj o p I KI fin an<-a rje. kci funkcionar. »Kaj pa naj e.« je odgovarjal Pctrr, -, kako spretno -e vadijo, slučaj požara znali hitro na pomoč.« 1 ako se je vodstvu sasilskega na la z doma-je poklical i. F a fasisti eni bi bili •saj vid i I da bi za ¡»r -Učiti vzdržal društva. Okupator je spoznal, čini ne ho u>|>el, zato nekaj italijanskih družin, lasislični kolonizatorji. Mir je šel po vodi. Ne samo to. Začel jc graditi velikansko vojašnico v ozadju tega le-p. gu Irpa. \ se gorovje pa je opktel /. bodečo žico. /gradili so trdnjave in slrojnična gnezda. \r. nekdaj tako mirnega Irpa, je nastala močno ut.r-j.na vojaška postojanka. Tako je bilo vse doliro pripravljeno za tiste težke dni. ki sf) kmalu prišli... Na lvladj.li, Pod Lanišem in na Cerkljanskem vrhu so partizani Vojko ve brigade. Kovinsko brnenje prihaja iz daljave. Kaj to pomeni? \ jutranjem lnraku se bližajo tri "Muke.« Že -h nad trgom. Naglo zankrenejo in si- v ivlniti loku spuščajo nad trg. Oglušujoči piski motorjev, ki dvigajo letala . . N dolini pa odmevajo močne eksplozije.,.. Bombniki! Bežimo' Skrijmo se! Kam V Znova s- vračajo »Štukc«, znova padajo bombe. Hiše. hlevi. trgovine, vse se ruši. podira in gori... Se enkrat, že tre t j it', se vrnejo, znova odmevajo eksplozije v dolini... e še kup gorečih raz-ki cerkveni zvonik še kot bi hotel sklatili Jr Cerkno valili. Le i štrli v nel sovražnika .. . še druga slika vstaja v spominu. 27. januar 1917. V jutranji mrak za-rcgljajo strojnice. To pol so prišli pn gozdovih, da bi uničili cvet inla-dine, ki je navdušena prišla iz vseli delov Primorske, in Istre. Zveri v zelenih padajo zemlja žrtev . . Kaj ljudem lasi in Ne! Čili lit' čeladah besnijo. Kot snopje ljudje. Cerkljanska dan popila kri -i7 mladi je li->Li ranjen. Se živega so ga bile dobile n m-ke zveri. Večkrat so v njegovo glavo sprožile svoje puške. Ostal j'' živ. ker. -o krogle, izstreljene v naglici, -le lili. lobanje. Večkrat jc tovariš gledal smrti v oči. Počasi sem zlezel s pograda in s pomočjo bergel šel do njegove postelje. Spoznal me je le po glasu, ker me videli ni mogel. Glava» je bila otekla in veliko večja kot navadno. Ko sva -i stisnila roki, jc zašcpctal: »Mislili so, da me bodo, pa sem še živ. iNc bodo nas, če še tako divjajo, požigajo in morijo...« Ob taki prisegi in zvestobi revo- 3% KOSTAS IRANIS: se j'- res vse zareklo proti ki so borijo za svojo ob-jo hoče že v kali uničiti?! r¡ikega upora ni mogoče uni-z letali in bombami, ne s in strojnicami, llpor je src in stisnjenih pesti po/.ig: in strojnicami. Upor je zrasel iz src in stisnjenih pesti nad krivicami, ki so jih -ti ljudje morali prenašati. Okupatorji so prišli v te kraje ob dobrohotnosti in s privoljenjem »velikih«. Poteptali so vse obljube, vise, kar jc podobno člo-večau-kim 'zakonom in obveznostim. Takrat sem ležal s prestreljeno nogo v bohric.i »Franja.« Dan po napadu so prinesli v bolnico tovariša. ki sem ga poznal. Bil je večkrat Tovarišica Milttjktt luoiji in baraki util mislil : C.e imamo res ne bodo! Mavri ljudstva, smo vsi iti'hniü. Jez pa sem toke ljudi, potem nas Osa rev naj bo prijatelj in ne sovražnik človeštva vedno vohali, kje kuhajo žganje. Cerkljansko ima veliko saadja šlo v nič. Toda, če bi oslabi samo pri tem. Pa ni. Fašisti iQ kve-lurini so začeli vohali za političnim mišljenjem nekaterih. Pravijo da je bil med prvimi Bakuitačev Veneelj. Ko je bil na potovanju, jc izginil... Ni ga bilo več nazaj v Cerkno, še danes ljudje ne .vedo, kako jc bilo z njim. Govorijo .pa. da so ga fašisti... Prva žrtev je bil... Da bi bil zadnja! Pa ni bil. Mlad Cerkljan, Gabrijelov Slavko ¡ni mogel fašizma. Fašisti pa Slav-kota ne. Mislite, da so mu prizanesli? Kaj še. Uprizorili so velik proees. Slavko jc bil obsojen na več let ječe., Kako se jc jezil okupator, da mu prav tu ob meji tako nagajajo. Pa ni nič pomagalo. Cerkljani mi ostali pri svojem in mislili svoje. Na zunaj je seveda padel tudi kak laški: »Buon -giorno.a Tako zaradi lepšega, da so laže zakrili, kaj mislijo . . . Okupator jc spoznal, da ima opraviti z močnimi in odločnimi ljudmi. Zlepa j« hotel prevzeti v svoje roke celo pasilsko društvo. Je.rnov Peter pa jc Icpvi povedal, da so cerkljanski gasilci samo gabili i. »Nič drugega?« je bil radoveden zadnji izjavi eisenhowerj a ln m a len ko v a o popolni odpravi atomskega orožja sta sprožili \ svetu močan val optimizma, da ne lit) nikoli več prišlo do nove iiirošime neizčrpne možnosti za izkoriščanje atomske energije v Dobro človeštva. i'k prvič uporabil alom-je bilo tako, kol če bi . . . fo je bila strašna gozdna tragedija, kakrš a i hči v ne pomni Ko je čle >ko bombo. osvobodil i z steklenn-c strašnega genija iz »Tisoč in ene noči«. Ko je odstranil zamašek, j: genij zbežal, da se n'ikoli več ne vrne v svoj z.a-por. l'i» vsem svetu so ga ljudje videli v obliki dimnate gobe. ki jo povzroča atomska eksplozija, smatrajoč jo za strašno stvar, ki prinaša nesrečo, iN:-o pomislili, da ima ta genij razen pozornosti vzbujajočih slabih strani tudi svoje dobre straini. ODLOČITEV ŽE LETOS? etošnje leto jc imelo p rešene,ll i i v začetek. Presenetljiv pravimo zalo, ker se je vsa prejšnja leta mnogo govorilo in pisalo o moči tc ali one države, o oboroževanju in hladni vojni. Letos pa smo slišali, da si dve najvidnejši osebi današnjega časa Eisenhower in Milcnkov — resno prizadevata, da bi popolnoma odpravili atomsko orožje in začeli izkoriščati atomsko energijo v konstruktivne namene, tieprav so s<- že začeli razgovori med veleposlanikoma ZDA in SZ o U m vprašanju, bo najbrž treba čakati na rezultate precej časa. Kajti kdo ve. kaj sc skriva za besedami enega ali drugega. Kljub vsemu je človeštvo zajel nov val optimizma. Mnogi upajo, da bo leto 1951 odločilno obdobje, ko bodo začeli izkoriščati atomsko energijo i- miroljubne namene. Angleški premier Churchill jc celo imenoval Lisenhovverjev plan za odstranitev atomskega orožja »najvažnejši 'dogodek po koncu vojne«. .Po mnenju časopisa »New Statesman and Nation« ni Churchill rekel tega samo zato, ker smo prvi-Č slišali .privolitev Moskve, pač pa tudi zato, ker je l.i predlog za Veliko Britanijo daleč pomembnejši kol pa atomska bomba. TOVARNE ENERGIJE Vedno večji razvoj industrije v Angliji zahteva vedno več električne energije. Anglija bo že čez šest let potrebovala 13 milijonov ton premoga več, če bo hotela zadostili potrebam .po električni energiji. Problem energetskih virov je. torej za Anglijo eno od prvenstvenih vprašanj. 1 reba bo pozledati za novimi viri in te lire -o britanski znanstveni pwi že našli. Nedavno so izjavili, da hi v novih el< ktnieirih centralah nuklearno gorivo lahko popolnoma zamenjalo premog. V lej panogi industrije je žc zaposlenih na lisoče britanskih delavcev. Nič manjših potreb za novimi energetskimi viri nimajo tudi Američani. Ameriška komisija za atomsko energijo razpolaga s fanta-ličnimi .podatki o »tovarni energije«, ki -lah- uspehih znanstvenikov ma različnih področjih (tehnika, medicina, poljedelstvo ifd.). Atomska energija lahko postane največji prijatelj človeka ::i povzroči skokovit razvoj v njegovem -napredku. Upajmo da bosta v -vetu zmagala zdrav razum in raz-sv: dno/t in da bomo letos čim manj slišali o atomskih topovih, atomskih podmoriuieah, vodikovih bombah in lako dalje in čim več o izkoriščanju alums keine ne. energije v m.iro ljubile ii.i- Milijone dolarjev potrošijo za poskuse ln lahko dobilo človeštvo. če bi ta denar - ntor-y\:mi bombami. Kaj vse porab !: v miroljubne namene? ko sama proizvaja gorivo. k'i pa potrebuje. Ta tovarna je zaenkrat šele model, vendar do njene uresničitve ni več daleč. Znanstveniki so izračunali, da lahko v jedrskem stroju (reaktorju) ali atomski peči proizvajamo novo gorivo najmanj tako napi o, kakor se v njem Iroši prvotno gorivo. Toda atomske energije ne potrebujeta samo Amerika in Anglija. Pomanjkanje energetskih virov je po v-em svetu. Indija je na primer najbogatejši vir torija (radioaktivna prvina, ki je potrebna atomski .inrlii--Inji), pa vendar hudo tnpi na pomanjkanju energetskih virov. Atomska energija bi znatno prispevala k njenemu induslrij.-,kemu razvoju ter pi»si\Mno tudi k njeni neodvisnosti. Takih primerov .pa bi lahko našteli sc v.-e polno. MožnosLi o izkoriščanju atomske energije v dobro človeštva so neizčrpne. Dan ZA PRIDOBIVANJE HRANE IZ ¡MORJA Hoelef, Merjeva iL-itanova jc nakazala univerzi v Mkimiju 75.000 dolarjev za raziskovanja na področju morske biologije. Ta raziskovanja so v zvezi s splošnim jirohleuiom povečanja proizvodnje hrane, ki zanima v e narode, \ Združenih državah nami ra-vajo na podlagi raziskovanj, poskusov in analiz ugotovili hranilno moč in vsebino rastlinskih iin živalskih organizmov, ki živijvi v morskih globinah. ŠTEVILO AMERIŠKIH TURISTOV V EVROPI dnem beremo o novih Evropska turistična komisija po- = rué a, tla je v ropo 3S5.000 do .turistov. Po letu med Ameriko več kot dvakrat. !' tu 1953 obiskalo Ev-4-00.000 ameriških 1950 se jc promet Evropo povečal za 'Hiiininiintitir'tiirw'i|]||i^ii(r'iiHtt''itllli,'tltlli''iniP,l4ttH'' i||||i"illlH'W Sodcbni grški pisatelj Kostn.s Uran s < pravo ime ICostas Nearkos) je umrl lani oktobra v Atenah (roj. 1. 1890). Znan je bil kot lirik, novelist, literarni zgodovinar in prevajalec svetovne lirike v grščino. Kapetan jadrnice je na vse načne poskušal, da bi starega in izkušenega mornarja Skarosa pridobil za novo vožnjo po morju. Neko popoldne ga je povabil v Stathi-sevo krčmo v upanju, da ga bo ob kozarcu vina laže pridobili za odhod, Skarcs je bil eden njegovih najboljših ljudi', in brez njega n kakor r.i hotel na pot. »Ne! je odgovoril Skaros. Ne grem z vami, kapetan Strati.« »Bodi pameten, Skaros. Kaj neki boš počel ti kot rzkušen mornar v tam gnezdu. Ti si pomorščak. Tu ni mesta z?, tebe. V to pristanišče pripluje vsako leto le ena jadrnica. Kesal se boš in preklinjal uro, ko si se od-iočil za ta sklep. 2elim ti samo dobro.« »Ne, ne -bani odšel, kapetan. Tu bom ostal. Petdeset iet sem se potikal po morju. Sit sem že takega življenja. Končno se hočem odpačiti,« Ko je kapetan opazil, da na noben nač''.n ne more pregovoriti Skarosa, se je s težkim srcem odločil, da bo odpotoval brez njega. Skaros ga je spremil do pristanišča, se vsedel na kamen in opazoval jadrnico: z enim očesom c-e je smejal, z drugim jokal. Ko je ladja izginila v daljavi, se je napotil v krčmo, si naročil še en kozarec in zvil cigareto. Niti enega pogleda ni privoščil drugim gostom. Samo sem pa tja je pogledal plavo morje in njegove snajhne valove. Da, Skaros je ostal sam v tem zapuščenem pristanišču. Nobeden ni vedel, odkod je prišei. Ce ga je kdo vprašal, odkod je, ga je kratko zavrnil: »Zakaj ti je potrebno, -da bi -to zvedel?« In če je kdo pztrajal pri svojih vpraša mjdh: »Zakaj se, Skaros, nisi vrnil, domov, da bi tam mirno preživel ostanek svojega življenja?« je dobil isti odgovor. V žepu je imel okrog 1000 drahem. Zadržev 'ai se je samo v Stathisovi krčmi. Po malem je pil in kadil ter .s hrepenečimi pogledi objemal morje. Za hrano je malo porabil. Kupoval je le lcruh; razen tega je jedel hruške, ki so padle iz košar, ko so jih tovorih za Pirej. Na isti inači-n je prišel tudi do kakšne kumarce ali paradižnika. .Sem pa tja je ulovil tudi ribo na trnek. Ljudje v pristanišču so ga ljubili in mu pogosto poklanj-ali kakšne malenkosti. Imeli so ga mornarja od nog do glave. Ni dovoljeval, da bi mu kmetje plačevali vino. Zaradi tega i-o ga nekateri imeli za neumnega. Kadar ni bil v krčmi, je po cele ure blodi1! ob obali in opazoval morske pečine. Nekoč ga je neki mladenič slišal, kako se je pogovarjal s morjem. »Kaj si se pogovarjal z morjem,« ga je med smehom vprašal mladenič. »Kaj pa to tebe zanima,« mu je odvrnil in obmolknil. Ko je bilo še poletje, je spal ponoči na obali ob nekem čolnu, ki so ga nameravali prebarvati. Jeseni mu je dovolil Stathis, da je prenočeval na neki klopi v krčmi. Tako je bilo njegovo življenje v tujem pristanišču. Čeprav je b i tu že štiri mesece, se nikakor ni mogel privaditi. Bil je in ostal tujec in vse mu je bilo tuje. V nobeno stvar se ni vmešal. Pogovore v krčmi sploh ni poslušal, kajti njegove misli so bile drugje. Kadar pa se je razvil pogovor o sadju, je Skaros pripovedoval o kali-fo.rn jskem sadju, ki je slajše in bolj sočno od katerega koli na svetu. Ce so se menili o burji in nevihti, je Skaros pripovedoval svoje doživljaje s Cmega morja. In ko je nanesla beseda na ženske, je Skaros dokazoval, da žene v Hamburgu dobesedno cveto od lepote in da so njegove rojakinje v Alžiru in Tunisu nenavadno zapeljive. Rad je pripovedoval o orientalskih pristaniščih, tri so polna sonca ;in barv in o sivih in mrzlih obalah Skandinavije. Natančno je opisoval mednarodne krčme in bare. v katerih se sestajajo pustolovci iz vsega sveta z napel golimi ženskami. Nerad je odgovarjal tistemu, ki ga je med pripovedovanjem prekinil; pogosto je v takem primeru tudi obmolknil. Ko je porabil zadnji prihranek za krtih in vino, se je poskušal nekje zaposliti. Pomagal je ribičem in prodajalcem sadja. Nekega dne mu je lastnik ladje Dinos, ki je imel v mestu tudi krčmo, predlagal: »Poslušaj, Skaros! V mestu sem vzel zakup majhno ¡posestvo. Potrebujem človeka, ki bi me nadomeščal, kajti dmam tudi krčmo in ladjo. Ne morem biti povsod sam. Ti Ki pošten človek, pa bi me lahko nadomestoval tudi v krčmi; videl sem, da znaš rav-nat: z gosti. Vsi te poznajo in ljubijo. Dobiček bi delila. Imam vse, kar potrebuješ. Pristan eš?« Skarcs je pristal. Posel je uspeval. Skaros je bil vešč tudi v kuhanju. Na Skarosov predlog sta si nabavila tudi gramofon ¿n krčma se je še bolj polnila- z gosti. Dionis si je mel roke od zadovoljstva Vendar, Skaros ni bil zadovoljen, Dinos ga je vprašal: »Kaj ti je? Žalosten si, kakor da bi ti umri sin edinec. Kaj nisi srečen, ko preživljaš stare dni v dobrih razmerah?« Skaros ni odgovoril. Molčal je kot vkopan. Ob koncu meseca sta si tovariško razdelila prvi dobiček. Skaros se je obrnil k Dinosu z besedami: »Poskušaj najti nekoga drugega. Jaz bom nehrt s tem poslom.« Dinosu je bilo, kakor bi ga udarila strela. Ni mogel razumeti, zakaj namerava Skaros prenehati z delom, ko vendar nima kaj izgubiti. Skaros je zavračal vsaki nadaljnji razgovor in stereotipno ponavljal besede: »Zakaj hočeš to vedeti?« I>Lnos je menil, da je nekoliko zmešan in da je nehvaležneš. Med delom sta si Mita. kakor brata in prepričan je bil, da se mu ni z ničemer zameril. Skaros je samo mimo poslušal in ni ničesar od govori I . Dinos se je naposled zjezil in dejal: (Nadaljevanje na II. stran") 5J5555555555555555555555555 Ob ^le^nie^i „V&SM" Od 22. decembra 1953 se dz dneva v dan v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju ponavljajo iste scene: množice prijateljev in ljubiteljev slovenskega filma čakajo na vstopnice, da se za dve urici srečajo z najnovejš m delom slovenskega fil-ma, z veseloigro »VESNO«. Ko odhajajo od predstave, so zapovrstjo vsi zadovoljni, vsi povrstd ponavljajo mnenje, ki so ga ob premieri izrekli nekateri naši ugledni ljudje : »Zelo prijeten film, vesela stvar, spomin na mladost! Take f.ilme tudi potrebujemo!« Toda hkrati z laskavimi priznanji, ki jih prejema »Triglav-film« od vseh strani, so se oglasili nekateri, ki so ni silili, da je njihova dolžnost pri »reševanju slovenskega fTima«, da škodoželjno in zavistno poiščejo za vsako ceno »dlako v jajcu« in se zopet — kakor že nekajkrat — postaivijo za edine sodnike o vrednosti ali ničevosti našega filma. Človek bi. mimogrede prešel vse one, ki so že vnaprej napovedovali, kako bodo »Vesno« »raztrgali«, da ni bilo v vsem pisanju in govorjenju toliko nasprotij, toliko lažnih podtikanj in tol/ko škodoželjnosti, da so številni, ki so že i-.ahtevali odločno besedo. Tu ni mesto, da bi odgovarjali kritikom. Ustavi sem se ob kritikah takoj uvodoma dz dveh maZlOgo.v —- ker bodo glasovi naših ljubljanskiih »arbitrov« gotovo segli tudi v Istro in bodo 'ljudje enako kakor v ostali Sloveniji obstali začudeni pred za-nTmCvm nasprotjem: prisrčnim sprejemom, ki ga doživlja »Vesna« in nekaterimi kritikami. Pa tudi zaradi tega sem se ustavil ob vsem tem, ker že vnaprej odklanjam očitek o »propagandnem hvalisanju«. Mislim, da je pošteno pohvaliti in se veseliti tistega, kar doživlja u-spehe. Posebno smo lahko veseli, ker smo to doživeto v našem filmu. »Vesna« je vesela filmska zgodba iz življenja (ljubljanskih študentov. Scenarij za f im je napisal naš zna-ni književnik Matej Bor. Ras sodi njegov scenarij med stvairitve njegove »vesele Muze«. Veseli smo ga bili že, ko ga je pred časom napovedal. Saj se 'imamo vendar polno pravico tudi smejiati, od srca smejati! Torej je bili njegov korak po svoje nekaj novega in razveseljivega pri nas. Njegov scenarij je predelan režiser Framtišek C&p. On je tudi scenarij prelil v filmski trak. Gotovo je »Vesna« priložnost, ko se smemo z nekaj stavki dotakniti naše slovenske filmske proizvodnje. Pri tem mislim predvsem na umetniški film, kaj.ti v dokumentarnem in kulturnem smo nekajkrat pokazali, da bi lahko ustvarjali zalo dobre filme. Začetek našega strnjenega filmskega ustvarjanja pomeni pravzaprav flm »Na svoji zemlji«, za katerega je napisali scenarij tolminski rojak, pisatelj Ciril Kosmač in ga je ob sodelovanju nekaterih gostov CVeno P.ion itd.) irežiirall France Stigiic. Vsi se še spominjamo, s kakšno .radostjo je slovensko ljudstvo sprejelo ta fiilm z zgodbo iz naše narodnoosvobodilne borbe. Bilo Je res doživetje, ko smo slišali da zvočnikov našo domačo besedo in ugledali na filmskem platnu naša domače ljudi in našo lepo zemljo! Rojstvo slovenskega ,umetniškega filma, ki je po svoje črpail izkušnje oni.li redkih in požrtvovalnih ljudi, ki so z veliko požrtvovalnostjo zastavlja*! prve korake že pred vojno (omenim naj le Metoda in Milko Badjurovo). Film »Na svoji zemlji« brez dvema pomeni uspeh slovenskega filma in vsakdo je bil prepričan, da smo z njim preboleli otroške bolezni filmskega .ustvarjanja. Toda temu filmu je sledil film »Trst«, Ki ga je po scenariju Franceta Bevka reaiiral isti režiser. Se slab, premalo povezani, ohtjapen scenarij ni obetal mnogo dobrega. Tudi film sam nas je razočaral, kajti režiserju ni uspelo premostiti vrzeli, ki jih je imel scenarij in v snemalni knjigi in pri snemanju samem z močno režisersko roko vsaj v glavnem odstraniti 'pomanjkljivosti. Tedaj "So pri »Tiriglav-f/iimu« sklenili preliti v film pravljično povest mladinskega pisatelja Vandota o Kekcu. Težkega dela se je lotil režiser .7C2e Gaile, Ici je napisal skupaj s Fianetom Milčinskim tudi scenarij za film. Čeprav je bilo ustvarjanje mladinskega filma, kjer so bili nosilci glavnih vlog otroc", za- gotovo imajo tisti-ljudje, ki s svojimi žulji tudi dajejo sredstva za vzdaževamje slovenskega filma, pravico zahtevat-" od te f Imske proizvodnje, da jim da kdaj film, s katerim bodo zadovoljni. »Vesna« je v marsikaterem pogledu za naše filmske navade pogumen korak. Predvesm je grajena z bogatim fjTmsidim izkustvom m režiserskim znanjem. Režiser Cap ji je dal 0'mamiiko, ki je doslej v našem filmu nismo poznali. V filmu se je predstavila ljudem vrsCa igraTrrr-laikov, ki so ob veščem režiserjevem vcdsfcvu lepo zaigrali. Prav zaradi njih je »Vesna« izrez dz življenja študentov. Vsekakor ne izraz z vsemi! podrobnostmi tega življenja, temveč z nekaj veselimi .in prijetnimi zgodbam', in dogodivščinami. Prav prijetno doživetje je Kdo navdušeno pozdravljanje igralcev )£ režiserja ter ostalih soustvarjalcev s strani nabd/to potonil dvoran v Mariboru in Kranju. Zanimanje za f lin je veliko tudi po ostalih na-Sih republikah. »Vesna« bo tudi prvi « slovenski film, ki bo šel po svetu, V februarju ga bodo začeli predvajati po Zapadni Nemčiji, oglašajo pa se že druge dežele, ki ga žele odkupiti. Z odobravanjem so pozdravili ljubitelji' filma tudi pogumno odločitev lektorja prof. Miitje Sovreta in režiserja, ko sta poleg krujižne slovenščine (v kateri govore intelek-tuailci-igralci) uporabila ljubljanski pogovorni jezik. Sicer tvegan korak, ki pa so ga ljudje sprejeli in mu pritrdili. Končno nam je »Vesna« cdkrila Ljubljano. V panoramski'!! posnetkih in scenah, ki se odigravajo na prostem, je zbranih toliko lepot naše Ljubljane (pa tudi Gorenjskega), da je tudi v tem prgle-č1 za giaualoa film lep užitek. In pred nami je zdaj novo leto. »Tirglav-iflm« ima obilico načrtov, ki jih bo skušail v tem letu uresničiti. Predaleč od okvira tega sestav-ka bi vodilo, če bi se 'hoteli dotakniti tuajTieh. Bolje bo, da o njih iz-pregovanimo v posebnem sestavku kdaj drugič. Vitko Musek lo težko In odgovorno delo, moramo poudariti, da je Gale v glavnem uspel. »Kekec« je dobil mednarodno priznanje — na beneški Biennali je 'dobil med mladinskimi filmi prvo nagrado. Vsi smo bili »Kekea« zelo vaseLi, posebno še mladima. O-sfcal bo eden naših prvih filmskih uspehov! .»Kekcu« je sledilo- novo razoča-raiTJe, Režiser Stiglic je po scenariju knježvnika Ivana Potrča posnel liilm »Svet na Kaj žar ju«. Vse kaže, da je posebna smola, ki se drži Franceta Stiglica, da namreč do- uregi«. Povpre£na komedija dunaj-kega tipa, Spomladi je prišel režiser František Cap in začel s pripravami na snemanje »Vesne«. Prišel je tudi «nani nemšk,' režiser Geza v. Bolvarjr in začel v Dubrovniku in Ljubi](j'»ni snemaif.lL koprodukc i j SkJ film »Dalmantinska svatba«. V filmu, ki je posnet v barvah, se je močno uveljavila Sehna Karlovac, ki smo jo doslej srečali v »Občinskem detetu« in »Ciganki«. Tudi to je zabaven film, ki pa je temeljito izkoristil naše prirodne lepote, narodne plese in narodne noše. Metka Gabrijetoičeva—Vesna in FraneJi Tre/ah — Samo biva v roke slabe scenarije. Nj%govo režisersko izkustvo je bilo doslej preskromno, da , bi mogel s svojo roko poseči v scenarij in ga prilagoditi filmskim zahtevam. Tudi v oblikovanju karakterjev je uporabljal vse preveč metodo »klišajev«. V »Svetu na Kajžarju«, ki bi naj posegal v usodni prelom, ki se je cd gral v naših Halozah, Slovenskih goricah, Brdih in drugih vinorodnih krajih, tega nismo doživeli, ftkoda za sicar mikavno idejo, ki bi zahtevala močnega scenarista in še močnejšega režiserja. In potem... »Jara gospoda«, za katero je napisa/l scenarij prvak med naš:mi gledališkimi režiserji Bojan Stupica. On je tudi film re-žirail in igiral glavno moško vlogo. Kakor »Jara gospoda« ljudi mi ogrela, je vendarle v nijej nekajkrat čutita močnega oblikovalca. Ko bi režiser poznal v marsikaterem pogledu pravo mero, bi verjetno ustva/nill lepo nunsko delo. Tako pa smo dobili filinano gledališče brez filmske ut-namike in predvsem brez strnjenega filmskega oblikovanji. je »Jara gospoda« zastopala jugoslovanski film lani na Bdennali v Benetkah, ko bibtfjj upravičeno posla-rrija kakšen drugi film, ki bi naredil "vsaj boljši vtiis, kakor pa" ta film. Tako smo prišli v leto 1953. .Nt* vi gospodarski principi m praksa, K* smo jih začeli uveljavljati v vsem našem gospodarstvu, so zahtevali, da se tuai fliimska proaisvodnja po-Šiavi na lastne noge in postane neodvisna od dotedamjiitti sorazmerno včSčKHK državnih dotacij. Porodila .se je m sel koprodukcije, ki fi&j prinese slovenskemu filmu potrebne finančne vire, ki bi omogočali u-stvafjamjd naših lastnih filmov. Tako je v začetku lota dal »Triglav-iTm« svOje ateljeje in tehnično bazo v najem avstrijskemu podjetju »ffSl os«, za katerega je režiser E-mo posnel v Ljubljani z avstrijskimi, nemškrimi in nekaterimi slovenskimi igralci kr.imedijo »Irena v za- Film je doživel v Zapadni Nemčiji dober sprejemi in v kratkem ga bomo gledali tudi. pri nas. Poleg čisto komercialnih ciljev je bil namen tega filma tudi1 temeljito preizkusiti našo tehnično bazo. To preizkušnjo smo prestali! Pomladi je začel tudi snemati režiser Igor Pretnar, Eisenšteinov učenec, prvi del slovenskega omnibus-Silma »Na valovih Mure«. Snemanje je končal prve dni letošnjega leta. Vse kaže, da je Pretnar zelo nadarjem režiser in močan oblikovalec. Posneti material njegovega filma to nesporno dokazuje in komur je do uspeha našega filma, se mora tega veseliti. Tako smo zopet pri »Vesni«. Rekli smo, da je »Vesna« filmska veseloigra. Nekateri so se »spravili« nad »Vesno«, kakor da bi ustvarjalci filma imeli namen ustvariti posebno močno filmsko umetnino. Ta izhodiščna točka je povsem zgrešena! Ali so tako slabo orientirani v filmski umetnosti, da tega niso mogli iz fiilma doumeiti, aJli pa tako zlobni, da niso hoteli razumeti! »Triglav-film«, o katerem povečini ljudje zaradi dosedanjih neuspehov niso najboije mislili, je stopil pred ljudi s filmom »Vesna« in hipoma doživel pri nas doslej nepoznano pribnanje. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli analizirati, zakaj se je to zgodilo. Brez dvoma predvsem zato, ker so si ljudje po pravici želeli domačega zabavnega filma. In to »Vesna« vsekakor je- Režiser in igralci so v polni meni izpolnili nalogo, pred katero so boli že v začetku dela postavljeni. Da je »Vesna« začetek Hol!ywooda pri nas? Mar ustvarjajo vesele in zabavne filme ■le tam? Zal, le malo dobrih zabavnih in veselili filmov, pa mnogo ničvredne plaže. Kolikor sem se raz-govarjall z ljudmi (bili so med njimi študentje, intelektualci, delavci, kmetje in meščani!), vsi so bili a »Vesno« zadovoljni. Nihče nii v njej gledal umetnine kakšne visoke stopnje, vsakdo pa veseloigro, prvo na-šo domačo, slovensko veseloigro! In Primbrilka založba /v Kopru je malo pred koncem lanskega leta izdala »ZGODBO 0 MOiRSKEM KONJIČKU«, ki si jo jo .zamislil in slike narisal 'RudodiE Salksida, besedilo pa je v "vezani Ibes-edi napisala Ada 'Škerl. Mislim, da kaže o slikanici, ki obsega 'deset velikih celostranskih (večbarvnih t=lik, tnelkoiBko' lizprego-voriti. Dva 'razloga sta, ki me ik temu vodita. Pr.i nas imamo —■ predvsem po zaslugi 'Mlaidl'ini ike kroj igo — sorazmerno orunoiso slikanic. V marsikateri smo dosegli zavidljivo višino. 0 slikanici pa, menim, bi bilo treba obširneje razpravljati, kajti številni. avtorji mislijo, da je zvrst (umetniškega 'ustvarjanja kaj preprosta, imailo zahtevna. 'Slikanica je namenjena mladini, v prvi vrsti de-ci. ki še ne zna raizlbrrati <1rk .in jih povezovati v besede, stavke in predstave, ali pa takšnim, ki so šele prestopili ¡praig »učenosti« in jim je poleg ostalega nekakšno prvo berilo. Otrolk začne 'kmalu optično in a-kustiično sprejemati vtise iz sveta, ki ga obdaja. Ti vtisi sproščajo v njegovi 'zavesti — poleg mnogega 'drugega — tudi ipreldlstave. Poleg sveta, iki otroka obdaja, je itudi slikanica tislai, Iki maj otroku posreduje vtise, ki naj v njegovi .zavesti gradi predstave. Kdorkoli se loti slikanic , mora najpreje pomisliti na 'takšno vlogo l!lo vrste knjižnega (literarnega, a predvsem grafičnega) ustvar-jauja. Po svojilh izkustvih z lastnimi otroki in z otroki, ki sem jih opazoval pri prebiranju slikan i e, menim, Ida se naši i'luslratorji. pa tudi književniki, premalo poglabljajo v psihologijo otroka in da zaradi itega marsikatera itemed naših slikanic šepa. Tudi slikanici »Zgodba o morskem konjičku« so itai in tam pozna, da šepa v tcim pogledu. Priznati pa moramo, da sta se slikar, kakor pesnica trudila 'približati se otroku. Toda pomembnejše, talkor ta kratka glosa ¡k vlogi slikanice, se mi pa zdi ¡dejstvo, ida je Saiksidla (prvič pri nas posegel ipo zgoidibi, iki je vezana na življenje v morju. To je po eni strani pogumen korak, po drugi pa tndi hvalevreden. Mislim na resnico, da nas je od osvoboditve som .marsikaj temeljito zoipet začelo povezovati z mašim morjem. Zelo pametno je 'bilo, da so dobili zdaj tudi naši otroci sPikamVo, iki prav apretino p¡osreld'uije obroku izanfiimi-vo.-itii (življenja v .morju. Kolikor se morem «¡pomniti, je to pri nas prva slikani,ea a takšno vsebino. Primorski založbi v Kopru gre 'za ta .prvi 'korak priznanje. Naredila hi, naši mladini — od .majhnega otroka do dijiaka v gimnaz'iji — depo uslugo, če bi svoje 'delo v tej smeri nadaljevala. S slikanico je že tako, da pripada v nijej vodilna vloga ilustraciji. Toda zategadelj imi nepomembno besedilo - v vezavi ali prosti, be-so-'!i. V .slikanici »Zgodlba o morskem ilotijičku« se ¡je slikar''Saksida sku-sail približati otrokovemu svetu, tie-pr-v hi njegova slika bila lahko Se 'n-'kolilko Ibolj .bogaita po fanitas>ti'ki, •smo vendarJe >z njo lahko kar za-d'"vci*ijui. Ko scim opazoval svoje ot-oke cvb listanju ipo slikanici, srni apr»7inal, da so kar Id'obro dojeli vse tisto, 'kar jim 'je ilustrator želel posredovati. Bolj bi se — takšen je moj vtis, pa tudi opazovanje pri ■otrocih mi potrjuje, da se ,ne motim preveč — morala potruditi Škerlo-va, kajti mijcini spremni verzi ne tečejo gladko in otroka ne pritegnejo. Imam vtis, da Itmldi svoje naloge ■— namreč spremljati in .ponazarjati sliko — ne opravljajo povsem dolbrb. ¡Menim pa, da ibo že prva Slikanica 'Primorske založbe iz Kopra dobro služila svajeuiu namenu iu da bodo posebno otroci radi segali po njej. Založba pa inaj med svoje publikacije uvrsti še kakšno podobno delo, ki ga bomo starši hvaležno ¿prejeli. Poj tan naslovom je nedeljska številka »Ljudsko pravice — Borbe« z dne 17. tega meseca objavila razpravo Vide Tomšičeve o javni diskusiji, ki se je pričela po našem časopisju že konec lanskega leta. Začelo sc je v Beogradu, ko sta dve dekleti umrli za posledicami ilegalnega (umetnega splava. Okoliščine teh dveh smrti so razkrile -težke tragedije, ki se v zvezi z umetnim splavom često dogajajo. Pokazale pa so obenem, da kazni, ki jih po zakonu lahko terjamo od udeležencev 'in povzročiteljev, ne morejo rešili tega vprašanja. Potem so novinairji sprožili anketo, na katero so odgovorili ginekologi, zdravniki ter vrsta državljanov. Skoraj rvsi odgovori so predlagali legalizacijo splava na osnovi socialnih in medicinskih indikacij. Vprašanje umetnega splava je pri nas obra-vano v kazenskem zakoniku, ki ga jo leta 1951 sprejela Ljudska skupščina. Člen 14-0. itega zakonika prepoveduje splav, razen na podlagi medicinskih indikacij in nekaterih posebnih primerov. .Kazenski zakonik preganja osebo, ki splav naprava, ne preganja pa ženske, ki si ga povzroči sama ali pa to dovoli komu drugemu. O tem besedilu zakonika je bilo na takralinem zasedanju skupščine veliko razpravljanja. Dr. Potrč je takrat podčrtal družbeno plat tega vprašanja ter ugotovil, da v naši državi ne more-ono preganjati ženske, ker bi bil to odsev dvojne morale, odsev ženske neenakopravnosti, skratka potrditev tistega, proti čeaner se je boiilo napredno delavsko gibanje. S tem se naša dežela ni odrekil'a bojiu proti splavu, zaupala pa je boljšim iu učinkovitejšim sredstvom, kakor so splošne smernice zakonika. V svoji razpravi tovarišiea Tomšičeva dalje obsoja stališče naših ginekologov. ki so na svojem kongresni oktobra 1953 razpravljali tudi o tem važnem vprašanju. Ugotovili so, da je kljub novemu zakoniku vedno več splavov in zaito tudi vedno več težkih posledic za ženino zdravje. Zato je kongres predlagal, da se poostri kriterij o dovoljeni prekinitvi nosečnosti tc.r da se ne kaznuje samo aborterjev, ampak tudi nosečo ženo, ki je napravila splav. Kljub temu, da drži dejstvo da je'splav nevaren za ženino zdravje in njeno duševno stanje, Čeprav je napravljen , strokovno, na kliniki, sc ne moremo strinjali z dejstvom, da zahtevajo strogo kazen za nosečo ženo. Kajti čc ženo ne odvrne od splavljenja uiti zavest o tem, da tako dejanje lahko plača z življenjem, je gotovo ne bo odvrnil rciiti strah pred kaznijo. Uspeh bi bil ile ta, da bi žene v šc manjšem številu pravočasno poiskale strokovno pomoč, ali z drugimi besedami, posledice bi bile še hujše. Kaznovali bi lahko le majhno število žensk, ki bi jih pred sodišče spravilo naključje ali pa zdravnikova ovadba. In če bi take žene proglasili za kriminalke, ibd bilo edino pravično, da terjamo vsaj enako kazen tudi za očeta spočetega otroka. -Znano je, da splavljajo večinoma poročene ženske, da pa je tudi pri neporočenih ravno moški tisti, ki navadno terja splav. Tudi v primeru, ki se je zgodil decembra meseca lani v Beogradu, kar smo uvodoma omenili, je bil precej kriv za-roocmec dekleta, po poklicu zdravnik, ki jo je poslal splavit k neusposobljeni babici in je pozneje, ko jc prišlo do komplikacij, rajši dopustil, da je dekle umrlo, kakor pa da bi jo spravil v bolnico in bi Kroj za pleteno dekliško jopico. Kroj pred uporabo pomerite in oe se ga boste točno držali, vam bo pletenje dobro uspelo ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Varujte se otroških bolezni, ker so za odrasle veliko bolj nevarne kot za otroke (Nadaljevanje im konec) TUBI MUMPS JE NEVAREN ZA ODRASLE Mumps je nalezljiva bolezen, pri kateri močno o tečejo obušesne žleze na eni ali pa na obc-h straneh. Povzročitelja še ne poznajo. Tudi ta bolezen ni nevarna pri otrocih. Povsem drugače pa je, če jo dobi odrasla oseba. Kot smo že omenili je mumps bolezen obu-šesnih ali tako imenovanih paro-tidnih žlez, ki vdočajo slino. Medtem ko pri otroku napade bolezen saine te žleze, napade pri odraslem moškem tudi druge žle.ze, zlasti spolne. Posledica tega je skoraj vedno neplodnost. ¡Novi antibiotiki — kot so n. pr. aurcoimiciii, kloromieetin in ti£o-micin — so sicer zelo uspešno zdravilo .proti prvi okužbi, t. j. okužbi in bolezni parotidnih žlez. so pa na žalost precej brez moči proti- okužbi spolnih žlez. V najnovejšem ča-iiu uporabljajo v ta namein zdravilo prav posebne vrste, Bolniku vbrizgajo vsak dan določeno količino fii-nitctičncga žeinstte-gia spolnega hormona in znaki obolenja že prav kmalu izginejo. Kako naj si razlagamo, da laJiiko ženski hormoni obvarujejo jalovosti .moško spolno žlezo? Stvar dokaj preprosta. Ženski borni o- 'j0 ^ — . - , ni naredijo -moško zlezo »žensko«, seveda samo začasno, toda tako spremenijo njeno kemijsko in fiziološko strukturo, da povzročitelj mumpsa ne najde vtič ugodinih pogojev za razvoj in pogine. Zavedati sc moramo namreč, da ta virus ženskih žlez ne napada, ampak samo moške. Zelo redki so primeri, da povzroči virus mumpsa motnje .tudi pri ženah, it. j. ma njihovih spolnih žlezah. OSLOVSKI K ASE IJ PRI ODRASLIH Za razliko cd tiipic ¿11 mnKmpsa je oslovski kašelj nevarno obolenje tudi za otroke. Kljub temu pa zboili še resneje odrasli človek in se tudi mnogo teže pozidravi. Ljudje navadno mislijo, da imajo to bolezen samo otroci. To sicer ni točno, res pa je, da je bolezen .pri odraslih zelo redka. Obolenje oslovskega kašl[ja pri odraslih, ne zadeva živčnega sistema kot pri otroku ali dojenčkih, pri katerih lahko povroči celo možgansko vnetje. Pri odraslih so glavne komplikacije zaradi dolgega trajanja bo-lezaii. Dogaja sc, da tak bolnik kaši j a 'tudi po več mesecev, tudi več let. Tak kašelj seveda ne ostane brez posledic, ampak povzroči razširitev bronhijev, sklerozo pljuč, ali pa postane celo uvod iv težko pljučno tuberkulozo. Danca zdravniki razpolagajo z -uspešnimi zdravili proti ošp.eam m mumpsai, žal pa nimajo zdravila proti oslovskemu kašlj-u. Kljub vsemu prizadevanju so precej brez moči, zlasti kar zadeva odrasle. Zakaj so obolenja oslovskega kašlja težja pri odraslih kot pri oitroaih? Verjetno zaradi tega, ker je otroški organizem proti posledicam te bolezni veliko bolj odporen koit organizem odraslega. Razen tega sc otrokov organizem veliko lažje in hitreje obnovu, ker je š? v razvoju. Naročnici M. I. iz Kozine: Sporočite svoj naisdov, da vara odgovorimo pismeno, oziroma pošljemo f-Vssiek. Ml smo ga o vašem vprašanju že objavili. Naroča ca K. Vilma, Kozina: Za vas bo veljalo verjetno prav to, kair smo v 2. št. Slovenskega Jadrana z dne S. I. odgovorili, naročnici Mileni. Preberite in poskusite ! sc tako odkrila njegova zveza z dekletom. Legalizacija splava je na prvi pogled videti preprosta rešitev te zamotane zadeve. Vida Tomšičeva v svoj; razpravi osvetli tudi to možnost z več strani in jasno pokaže, kam bi nas pripeljalo tako stanje. V naši državi iimamo malo ginekologov in zato bi bilo nehumano dovoliti splav 'in nedati možnosti, da so opravlja strokovno. Dejansko bi to pomenilo prosto pot za nestrokovnjake in imazače, ki bi lahko bolj svobodno počeli to, kar delajo danes na skrivaj. Prav tako ne more biti neporečenost matere opravičilo za splav. Ne smemo se ravnati po najbolj zaostalih nazoaiili! Namesto da bi so pri mladini 'borila za čimbolj odgovorno gledanje na spoltno razmerje in za spoštovanje ženske, bi z legalizacijo splava odvctzali lante vsake odlgovornosti, saj bi lahko legalno zahtevali od svojih deklet, da izbrišejo sledove spolnega razmerja. Ker je znano, da so splavi zlasti pri prvi zanositvi posebno nevarni in da pogosto povzročajo sterilnost in bolezni, bi takšna uredba prinesla mladim dekletom slabe perspektive za bodoče življenje. Tudi v zakonskem življenju bi bila legalizacija splava samo navidezna rešitev. Kako naj -vladajo dobri tovariški odnosi med možem in ženo, če mož ve, da bodo pogosti, čeprav dovoljeni splavi veljali njegovo ženo zdravje ali pa celo življenje. Naposled' so nam znane tudi izkušnje Sovjetske zveze, ki je po revoluciji legalizirala splav. Posledice za zdravje žena so bile zelo hude in kljub velikemu številu nosečih žena je rojstvo otrok stalno padalo. Zato so tudi tam legalizacijo splava odpravili. Ali ni rešitve iz te zaigate, vprašuje tovarišica Tomšičeva. Tudi na tem področju obstaja profilaksa, preventiva, in samo to lahko 'postane glavna metoda boja proti splavu. Pri tem je iprav tako važna najširša skrb za pravilno spolno vzgojo mladine, boj za napredno, socialistično moralo, boj proti zaostalim nazorom o ženi, zlasti o položaju nepo-ro-oene matere in nezakonskega otroka, številne posvetovalnice, v katerih bi ženam pojasnjvali škodljivost splava in širili znanje o ko.ntracep-cijii (sredstvih proti sipočetju) in seveda skrb za vedno boljše življenjske pogoje naših družin, za kar nam daje vso -možnost naš socialistični razvoj. Kongres ginekologov jc izrazil mnenje, da bi širjenje kontracepcije vodilo k padanju števila rojstev. Mogoče bi to bilo res, toda problem naravnega prirastka pri nas je še vedno umrljivost otrok in ne število rojstev. Ta umrljivost jo tesno povezana z dejstvom, da se nekatere matere, ki 'imajo veliko otrok, ne brigajo dovolj zanje, bodisi da tega ne znajo ali pa ' tudi ne utegnejo. In kaj ima družba končno od lega, da se matere izčrpavajo s številnimi porodi, ko ostane le nekaj otrok pri življenju? Tako je zelo verjetno, da bi talki ukrepi sicer zmanjšali število rojstev, toda skupni pr.icristck ne (Nadaljevanjo na JI. straniJ Prišle so zimske počitnice omogočite otroku, da jih prijetno preživi Vžigalice nam pomagajo, da osvobodimo sobno rastlino pred bolhami, ušmi in drugimi zajedavci. V ta namen potisnemo fosforne gla-ce vžigalic v zemljo okoli rastline, kakor vidimo na naši sliki. Fosfor, ki se veže na koreninske kepice je namreč zajedavcem t alt o neprijeten, da takoj zbežijo. Začelo so se zimske šolske počitnice, radost otrok in čas njihovega veselja, ko so odvezani. resnega šolskega dela in težavnega učenja. Kako naj starši, predvsem seveda matere, pomagajo otrokom, da bodo ta počitek prijetno in koristno preživeli? Zavedali se moramo, da je otrokom potrebna igra in zabava in čim več gibanja na prostem. Saj so počitnice predvsem zaradi otrok, zato, ker so jim potrebne. Če imate šolarja v družini in če ste dober opazovalec, boste morali priznati, da ni več tak, kot je bil v jeseni, ko se je pričelo šolsko leto. Učenje utrudi vsakega učenca, seveda enega bolj drugega manj, občutno pa tistega, ki je telesno slabotnejši in intelektualno manj sposoben. Sedaj pa je čas in otrok ima na to vso pravico, da se razvedri in zabava, da se svobodno giblje, da se sanka, smuča in drsa, da obiskuje svoje vrstnike in da jih povabi tudi kdaj k sebi na dom, če nam stanovanjske razmere to le količkaj dopuščajo. Zapiranje otrok v stanovanja zmanjšuje njihovo odpornost do bolezni, kajti mladi organizem rabi gibanje v prosti naravi. Otrok tudi ni tako občutljiv na mraz kot odrasel človek, zato ga moramo samo dobro obleči, da se bo naužil zimska'i radosti in sonca. Prav je tudi, da vzamejo starši mlajšega šolarja s seboj na sprehode in na primerne prireditve. Starejši šolar bo lahko šel tudi sam. Na splošno je potrebno, da otroku v počitnicah posvečamo več pozornosti in zanimanja, da pri tem svojo glavo osvobodimo lastnih skrbi in se posvetimo njegovim vprašanjem. Če je otrok prinesel domov slabo spričevalo, se moramo vprašali, kje je krivda. Pri tem moramo biti objektivni in dobro premisliti, če morda nima pravilno razdeljenega delovnega časa, težavne delovne pogoje, morda ga sami pri učenju molimo ali pa preobremenjujemo z drugim delom. Morda se za njegove uspehe v šoli premalo zanimamo, s šolo premalo sodelujemo, otroku nudimo premalo pomoči, kadar jo potrebuje in podobno. Ugotovimo vzroke in jih skušajm o v drugem polletju odpraviti, tako da bo otrokov učni uspeh ob koncu šolskega leta boljši. 11 M radi imeli ..vitko liliji" ? ff s?« A eiP® če gledamo portrete starih mojstrov (Tizian, Leotreardo da Vinci, Rubens in drugi), bomo videli, da so bile takrat .priljubij ene bolj polne ženske. V čaisu pred drugo svetovno vojno je bila moda glede »vitke linije« zelo stiroga in je zah-tevaia naravnost mršavost. To pretiravanje je današnja moda omilila, ker sicer zahteva vitko linijo, toda s-aiho toEko, v kolikor prevelika-debelost škodi organizmu. Debeli ljudje so namreč bolj okorni in počasni, manj odporni proti boleznim in tudi njihova življenjska doba je krajša kot od suhih. Toda prav zaradi vitke i'ni je so se že kesaie mnoge žene, ker so zaradi njih izgubile zdravje. Zdravniki bi vedeli najbolje povedati, kako težke posledice so imele nekatere, ki so svoj organizem izčrpale zarar d i nezadostne prehrane in niso po-znaJle meja stradanju. Postale so nervozne, razburjajo se zaradi malenkosti, muči jih nespečnost, dobijo povešen želodec, čreva izgubijo moč prebave zaradi nezadostne hrane. Večkrat pride tudi do bolezni želodčne sluznice, slabega izločanja sokov dn izgube teka in vse te posledice lahko postanejo trajne. Tako so take žene sicer dosegle svoj cilj — vitko liniijo in lepoto, toda samo kratkotrajno. Bolezen jih je postarala in napravila grde in tega pozneje n'so" mogle več popravita. Zato bomo opozorili naše bralka na osnovne pogoje za odstranitev čezmerne debelosbi. Osnovno načelo je, da ne smete začeti hujšati' preveč hitro. Počasi morate preiti na dietno hraino, tako z oziro-m na količino in kakovost. Drugo načelo je, da pijemo čim manj tekočine in po možnosti uživamo čim manj soli. Dalje moramo paziti," da jemo čim-manj reddUnih jedil, kot so: močna-te jedi, sladkor, r:ž, krompir, mast, maslo, olje, jajca in masten sir. U-ž .vati moramo tako hrano, da bo organizem prisiljen rabiti rezervne maščobe, ki so v telesu. Hrana za hujšamje mora biiti lahka in količinsko izdatna, toda neredilna. Od mesa lahko jeste mlado perutnfno, telečje meso in nemastno ribo. Vsekakor pa je bolje už.vati manj mesa in več prikuh (karfiola, špinača, redkvica, zelje, korenček, pesa, koleraba in solate b.rez olja). Od sadja morate izbrati tako, ki irrm malo sladkorja, t. j. jabolka, jagode, mai'ne in robidnice. Masti smete užiti največ 30 gramov dnevno. Zelo močne žene, to je tiste, ki imajo dovolj rezervnih maščob, naj poskusijo užibi na dan samo 2 1'utra mleka. To lahko delajo nekaj dni, potem prekinejo in čez nekaj dni zop?.:t ponovijo, če začutite slabost, vrtoglav:co adl nervoz-nost, morate dieto takoj prekiniti in šele ko take posledice popustijo, zo- Zii naše smučarke: preprosto in gor-ko se morate obleči za smučanje na mrzlem snegu pet previdno začeti. Poleg dietne prehrane moramo tudi telovaditi, pešačit1, plavati ali gojiti kak drug zdrav šport. Danes je zelo razširjena vegeteri-janska kuhinj a kot sredrstvo proti liujšanju. Njena odlika je v tem, da je obilna in vendar ne redi. Poleg tega pride na ta način v telo mnogo vitaminov in ogljikovih hidratov. Pri vegetarijanski prehrani je najbolj važno, da se človek nanjo privadi, kar je težko zlasti za mesojedce. Toda treba je potrpeti le nekoliko dni in kmalu boste začutili splošno olajšanje, zlasti pri kreta-nju. Danes precej uporabljajo tudi tako imenovano surovo prehrano, toda ta zahteva popolnoma zdrav in močan želodec. Težko je postaviti pri tem neka splošno vel javna pravila. Vsaka žena si mora prtftrati, kateri način ji je najlažji in njenemu organizmu najbolj odgovarja. Prav vsaka pa se mora držati načela, da je največja moda — zdravje. Kadar šivate nove zimske obleke za vaše otroke, ne režilte proč šivov. Dovolj bo, da jih dobro prelikate. Prihodnje leto, ko bo obleka pretesna in prekratka, bodo 'bi šivi zelo dobrodošli. • Zadnje čase slabo spite? Nikar ne jemljite uspavalnih praškov, ker se boste hitro na njih navadili. Raje poskušajte star recept naših babic: okoli vsake noge si ovij te krpo namočeno v kisu. Okoli tega dajte košček poljvinila ali kake druge -ne-presmočljive tkanine in preko tega obuj te tople volnene nogavice. Čez tri ali štiri dni se vam bo povrnilo zdravo spanje. 9 Ko sc začne temniti, pride izza skalne gore temna Noč. Lepa, pokojna Noč jc mlada žena, kraljica vseh zvezd na nebu. Sredi oblakov ima svoj zlati grad. Danes se je nekoliko zakasnila, ker so na gradu praznovali rojstvo nove zvez-dice, njene hčerke. Tudi oče Mesec se je zakasnil, zato pa zdaj sije Se bolj svetlo kot navadno. Mala, nebogljena Zvezdica pa je ostala sama. Sicer so zvezde velike in razumne in se ničesar ne boje, razen vile jutranje Zarje in Sonca; Mala, novorojena deklica se jc sprehajala po nebesnem svodu. Srečala je Severnico in ta ji jc pokazala Zemljo. Takrat si je mala Zvezdica vroče zaželela iti med ljudi. Toda kmalu je prišla vila Zarja in vsi so sc vrnili v svoj zlati grad. Zvezdica je mamici takoj povedala svojo željo. Kraljica se je zc-Io prestrašila in svarila hčerko, mala, na zemlji niso vsi ljudje pošteni in mene bi zelo prizadelo, čc bi te izgubila«. Toda kljub temu Takole je govorila: »Ljuba moja mala Zvezdica ni mirovala in kraljica se je odločila: skupaj s hčerko bosta šli na Zemljo, med ljudi. In tako se ie zgodilo. Takrat pa je na zemlji nastal velik nemir. Mesto, kamor sta prispeli kraljica in njena hčerka, je bilo zavito v črno temo, medlem ko je v ostalem svetu bil svetal dan. Na zemlji pa je v tistih časih živel čarovnik Žarogled, ki je videl po dnevi in po noči. Ko je v temi ugledal lepo deklico, je postal pohlepen po njenem bogastvu. Sklenil jo je ugrabiti To se mu je tudi posrečilo in kraljica je ostala sama. Zlobni čarovnik je deklico zaprl v temen, čaroben kotel, ki je vselej, kadar je hotela zbežati, zaropotal in tako opozoril čarovnika. Zaman je kraljica Noč iskala svojo hčerko. Vsa obupana in žalostna se je vrnila na svoj grad, kjer so vsi objokovali izgubljeno Zvezdico. Toda noč ima svojo moč — pravi stan pregovor. !£ato Kraljica m obupala. Mislila je: ponoči jo gotovo najdem. In res se je tako zgodilo. Nekoč je opazila kraljica na svojem nočnem pohodu v gozdu majhno kočico in v njej svojo Zvezdi- co. Toda kako velika jc bila njena žalost, ko jc videla, da ji ne more. pomagati, ker je v oblasti čarovnika. Tolažila pa se je s tem, da jo Zvezdica še mlada in da jo bo nekoč rešil pogumen človek. Na zemlji pa je medtem čarovnik razkazoval ljudem Zvezdico in tako služil lepe denarce. Nekoč je bil med gledalci tudi kraljevič Marko. Takoj je opazil, da je deklica žalostna in da jo je čarovnik nekje ugrabil. Zato se je skrivaj z njo pogovoril. Povedala mu je, kdo je in od kod. Kraljeviču se je zelo zasmilila in prisegel je, da jo reši. Ko je bilo predstave konec, Ji kraljevič stopil pred Žarogleda, hotel jc Zvezdico odkupiti. Čarovnik pa ni hotel o tem ničesar slišati in je hotel kraljev:ča ubiti. To bi se mu tudi posrečilo, če ne bi bilo palčka Dudana. Toda dobri palček je ukradel čarovniku plašč, v katerem jc bila vsa njegova čarobna moč in odel z njim kraljeviča Marka. Tako je Marko zmagal in rešil Zvezdico. Skupaj sta se podala na pot proti zlatemu gradu med oblaki. Pravljico je poslala IIERFART BRANKA iz POSTOJNE Pastirček Mirko Bilo je med vojno. Pastir Mirko je kot navadno pasel svoji dve ov-čici na hribčku ne daleč od vasi. Da mu ne bi blo dolgčas, si je žvižgal in pel najbolj priljubljene pesmice. Kmalu je prišla tudi pastirica Metka, s katero sta bila velika prijatelja. Potem sta se igrala in vriskala. Otroka nista vedela,' da je vojna in tudi če bi vedela, tajkrat še ne bi razumela, kaj to pomeni: Ko sta se tako zabavala, je prišla izza nekega drevesa nenadoma tuja ženska, ki je imela na glavi ti-tovko, na rami pa puško. Otroka sta jo najprej preplašeno gledala, potem pa je Mrko prišepnil Metki, da^je to najhrže partizanka, kajti slišal je, kako so doma o tem govorili. Partizanka je prosila otroka, naj bi prinesla nekaj vode in hrane, če nista od daleč, ker je zelo lačna. Mirko je urno stekel domov, Metka in partizanka pa sta pazili ovčici. ,Doma je dala mama Mirku kangli-co, hrano pa mu je povezazla v cu-iteo, da bi laže nesel. Hitro je prišel nazaj. Partizanka se mu je lepo zahvalila in odšla nazaj v gozd. O-troka takrat še nista vedela, da je partizanka nesla hrano ranjenemu tovarišu, (ki je ležal skrit v gozdu. Dolgo časa pa sta se še pogovarjala o tem dogodku. Nap'isala GRBAC STANKA iz POSTOJNE REŠITEV PIONIRSKE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. oko, 4. ata, 7. kolo, 9. on, 10. Irena, 12 ukana, 13. vrata, 15. Ra, 16. ikra, .18. tla, 19. ost. NAVPIČNO: 1. okr, 2. ko, 3. olika, 5. tona, 6. Ana, 8. orati, 11. enako, 12. Ural, 13. vrt, 14. tat, 17. rs. Čeprav Je minilo že precej časo od Novega leta, še vedno dobivam pisma, v katerih pionirji pišejo, kako so preživeli ta svoj najlepši praznik. O tem piše tudi SAVTIC PAVLA uč. 5.. r. osn. šole v PO-PETRAH pri Gračišču. Starši in otroci so bili veseli dedka Mraza, ki jih je obiskal na lepo okrašenem in razsvetljenem odru, kjer so pionirji uprizorili tudi igrico. Zopet se je oglasila tudi naša pridna dOpisnioarka iz TRSTA. Gotovo ste uganili, da je to MAJCEN GNDINA, ki jo vsi naši »kotičkarji« prav dobro poznajo. Ondiina pravi, da se nekaj časa ni oglasila, ker je imela veliko učenja. Kakor veste, hodi že v gimnazijo in ji to prav lahko verjamemo. Toda na nas Zraeca zanimivosti VOLČJA SODBA Očividci so pripovedovali tole resnično zgodbo: V Rusiji je stalo samotno posestvo. Zapadel je visok sneg in volkovi so ponoči preskakovali visoki zid, ki je obdajal dvorišče, vdrl v hleve m morili živino. Predno so se ljudje pripravili za boj, že ni bilo vOlkov nikjer več. Pa si je izmislil gospodar zvijačo. Odprl je zvečer vrata, ki peljejo na dvorišče, pritrdil nanje dolgo vrv, kd je segala do okna v prvem nadstropju. Nato so položili sredi dvorišča mrtvega konja in čakali s pripravljenimi puškama. Ko je bila noč, je oddaljeno tuli ene naznanjalo, da se bližajo volkovi. Kmalu so se prikazali in obstali pri odprtih vratih. A glej, niso hoteli na dvorišče, .ampak so se zbrali v krog, kakor da se hočejo posvetovati. Ni trajalo dolgo, pa se je ločil od volčje tolpe velik volk. Tiho se je splazil do vrat, pogledali nezaupno na vse strani, vohal mrhovino in se potem vrnil k svojim tovarišem. Sele sedaj, ko so po svojem vohunu izvedeli, da ni nobene nevarnosti, so vdrli volkovi na dvorišče in se lotili konja. Tedaj so prebivalci potegnili vrv in vrata so se zaprla. Volkovi so poskusili preskočiti zid. Toda bil je previsok, ker so ljudje prej na dvorišču odmetali sneg. Takrat so se začuli z oken streli in marsikateri volk je obležal. Preostali volkovi, ki so spoanaili, da ■-aÄfe» so obsojeni na smrt, so se nenadoma združili v krog in obstali nepremično. Naenkrat so vsi strahotno zatulili in skočili na velikega volkar-vohuna, toi jih je b'l zapeljal v nesrečo ter ga raztrgali. Nato so se pustili mirno postreflatd. ni pozabila in nam vsem skupaj želi prav srečno in uspeha polno novo leto. Zlasti še pozdravlja naše male dopisnike, in sicer Bečaj Jožico, Nadico in Radka Savli, Grbac Stanko; Alda in Stanka Derenčin, Modic Dragico in vse pionirje po naši lepi domovini. Lepe pozdrave je pripisal tudi Ondinin brat Ljubo, ki je še cicibanček, toda že lepo piše. Z velikim veseljem sprejemamo tudi njega med naše zveste »kotič-kairje«. Upamo, da bo tako priden, kot je njegova sestrica Ondina. Kmalu boste, dragi moji, brali povest, ki jo je naša Ondina priložila pismu. Po daljšem času se je oglasila BECAJ JOŽICA iz CAJNARJEV. S prijateljico Anico se mi pra.v lepo zahvaljujeta za prejete znamke, pravi, da so bile nekatere zelo lepe. V Cajnarjih so gledali zdravstveni film, ki je bil vsem zelo všeč, dečki pa so igrali tudi šar hovski turnir, Najboljša sta bila Zalar Stane in Kocjančič Ivan. Zdaj pa igrajo deklice, kakšen je bil rezultat, nam bo naša Jožica gotovo še p''sala. Za Novo leto so se pridni cajnarski pionirji naučili lepo igrico. Vesta, Jožica :n tudi Anica,, stric Miha tako pridno pobira za vaju znamke in jih bo spet poslal, to se pravi vsem cajnaTslcim pionirjem. Kmalu se spet oglasita! Iz HRAŠČ mi je pisala CEBOKLI MILKA, uč. 4. r. o§n, šole. Oglasila se je prvič, piše pa, da se vsak teden pogumno spoprime z našimi ugankami iin jih pridno 'rešuje. Tudi danes je poslala rešitev, ki je pravilna in zato mislim, ljuba Milka, da tisto z majhno glavico ne bo tako hudo. Pa še kaj se oglasi, ko si tako pridna, čeprav .tiha sodelavka. Zopet bomo spoznali novo znanko. To je OREL DARINKA, uč. 4. r. osn. šole iz POSTOJNE. Pravi, da pridno prodaja Slovenski Jadran .in seveda tudi prebira naš pionirski kotiček. Poslala je tudi križanko, ki jo je sama sestavila. BAUMAN SERAFIN, učenec I. razreda gimn., prav tako iz POSTOJNE, pa pravi, da mu naše pravljice zelo ugajajo in zato komaj čaka vsak petek, da dobi Slovenski Jadran. V Postojni imajo vsak mesec dijaki športni dan, tar-ko so ga imeli tudi ta mesec. Tekmovali so v smučanju in v sankanju, ker imajo precej snega. Koper naš -mali Seratfin že pozna, pravi, da je obiskal tudi tiskarno Jadran, kjer tiskamo naš časopis. Obljubo, da bo še pisal, vem, da bo Serafin tudi držal. Iz NOVOKRACIN pri Jelšanah sem prejel več pisem, im sicer: od ISKRA ANTONA, ISKRA BRANKA in ŠAJN LUČKE. Pisali so o proslavi Novoletne jelke in o veselju, kd jim ga je s svojimi darili pripravil dedek Mraz. Šajn Lučka še obljublja, da se drugič oglasila. Iz doline črnega diamanta, TR- BOVELJ, piše KANI Ž AR JANEZ, uč. I. d r. gimn, Oglasil se je prvič in pravd, da od vseh časopisov najraje prebira Slovenski Jadran, ker prenaša novice iz cele Primorske. Upamo, dragi Janez, da boš še kaj pisal. Zdaj smo pa spet pri starih znancih. Pred seboj imam pismo VAD-NJAL MIROTA iz IIRASTJA pri Pivki. Njegov pr:spevek boste kmalu čitali v našem kotičku. Iz RIŽANE .piše FURLAN MARIJA, uč. 4. r. 'osn. šole. Tudi pri njih so lepo sprejeli dedka Mraza, uprizorili so igrico »Debela repa« in še nekaj drugih točk. Zato pa jdh je tudi dedek Mraz lepo obdaroval, da so zilii vsi veseli. Od rižanskih pionirjev pa, posebno od male Marije, pričakujemo, da se bodo še kaj oglasili. Tokrat pa so se me spomnili celo v KOPRU. Pisala mi je KRAVA-NJA MAJDA in je poslala tudi1 lepo pravljico in križanko, ki ju bom seveda objavil. Željno pa pričakujem tudi naslednjo pošiljko, katero Majda obljublja v svojem pismu. še ena nova mala dopisnica iz KOPRA. To je CEHOVIN TATJANA, uč. 2. b r. osn. šole, ki piše, da pridno rašuje naše uganke in je tucli tokrat poslala pravilno rešitev križanke. Seveda tudi Tatjano prav radi sprejmemo v krog naših malih ugankarjev in upamo le, da bo še kaj pisala. Lep prispevek in seveda pravilne rešitve ugank je poslala naša stara znanka iz POSTOJNE, GRBAC STANKA, uč. in. r. gimn. Kmalu boste brali o njeni »Srnici«. Zelo me je razveselilo pismo male KLJUN VILME iz BARKE pri Vremskem Britofu, ki še ne hodi v šolo, pa že sna pisati tiskane črke. Naš Jadran pa ji ob petkih bere njena dobra mamica, ker je naša Vilma še tako majhna, pa kljub temu rada posluša pravljice, povesti in pesmi1, ki jih objavljam v našem kotičku. Vilma nam vsem skupaj pošilja lep pozdravčetk. Čarobni lik VODORAVNO in NAVPIČNO: 1. majhna stoječa voda, 2. gorovje med Evropo in Azijo, 3. nagrobna posoda, 4. muslimanski bog. Sestavila KRAJNC VANDA iz BREŽIC 'L u ti R RIL rL R R i'fi R L F»'Hi BOJAN SINKO Nocoj ne bo več pela, ne bo se več razkazovala pijanim mornarjem! Nocojšnja noč je njena, saj je tako dolgo hrepenela po njej! Ker so postajali udarci vedno močnejši in so se vrata že pričela udajati pod težkimi mornarskimi telesi, je pokazala svojemu rešitelju odprto okno, ki je bilo zastrto z mrežo zoper moskite. Snela jo je in vrgla pod mizico za lcpotičenje, V naslednjem trenutku je skočila z okna v Ivanovo naročje, ki se je že pred njo zavihtel na dvorišče. Okno je bilo v pritličju in beg jima ni povzročil nobenih preglavic. Prekoračila sta veliko in temno dvorišče, zavila po ozki ulici na levo in že sta stala na prostranem trgu pred mestnim gledališčem. Cez dve minuti sta sedela objeta v udobnem Packar-du, ki je drvel proti četrti, kjer je Dolores stanovala. Ob istem času je Sam Brown, ozlovoljen nad svojim neuspehom, zapuščal zabavišče in tuhtal, kako se bo zagovarjal pred Agatjo Semjonovno Popovo. Naslednje jutro je b;l Ivan Oblak, oziroma Stuart Ma-son, kakor se .ie vpisal v knjigo hotelskih gostov, že pred sončnim vzhodom pokoncu. Pravzaprav niti ni legel, ko se je vrnil z nočnega obiska pri leni pevki Dolores Armendariz. Avtoizvoščka je odslovil že mnogo pred hotelom »Kraljica Viktorija«, v svojo sobo pa se je splazil zadaj pri vhodu za uslužbence. Neznancu v beli tropski obleki ni hotel privoščiti veselja, da bi ga zalotil pri povratku. Sicer pa ni bil niti najmanj zaspan. V eni noči je doživel več kot prej v tridesetih letih svojega življenja — vsaj v enem pogledu. Priznati si je moral, da se je do ušes zaljubil v Dolores. Tudi ona se je ogrela zanj, o tem ni bilo mogoče dvomiti. V pogrošnih romanih je pred vojno čital o ljubezni na prvi pogled. Kako pa je z njo v resnici, je doživel šele tukaj v Singapuru. Še včeraj ni niti slutil, kako se bo tukaj v Singapuru svet zavrtel okrog njega. Dolores! Kako lepo zveni njeno ime in ali je ni ena sama dražest, omamljiva lepota, strast in ljubezen? Kakšna razlika med njo in Agatjo Semjonovno Popovo! Ob misli na tajnico in najbližjo sodelavko polkovnika Kudrnjaceva se mu je zmračilo čelo in pesti so se mu skrčile. Saj vendar lahko vsak trenutek stopi v sobo in mu ukaže, naj odpluje mogoče že to uro z ladjo v Bombay! Bilo bi samo njej podobno, če mu ne bi pustila niii toliko časa, da bi se poslovil od Dolores. Brez slovesa sploh ne bi mogel odpotovati. Od nje se ne more več ločiti, pa naj se zgodi kar koli. Nikoli vec, nikoli.., Zgrudil se je v naslonjač, glava mu je omahnila na prsi in obraz si je zakril z dlanmi. Telo mu je stresalo krčevito ihtcn.je. Ivan Oblak, agent sovjetske tajne službe, je ihtel kakor otrok! Človek, ki mu je Moskva poverila neznano odgovorno in tajinstveno nalogo, je jokal zaradi ljubezni. Kljub čustveni naravi, ki jo je podedoval po svoji napol francoski materi, Ivan ni bil slabič, toda večletna moskovska »šola« mu je temeljito zrahljala živce in zlomila njegov lastni jaz. Sicer pa je bil to tudi njen sicer ne edini namen, ker v nasprotnem primeru bi postala Moskva že zdavnaj" njegov grob in za njim ne bi ostala niti najmanjša sled, 12. poglavje AGATJA SEM J ONOVNA POPOVA ZADENE V PRAZNO Kakor je s strahom pričakoval, tako se je tudi zgodilo. Ko se je vrnil od zajtrka v svojo sobo, ga je že čakal pričakovani obisk — Agatja Semjonovna Popova. Njegove zle slutnje pa se niso popolnoma uresničile. O takojšnjem odhodu iz Sin^apura ni Agatja omenila ničesar, a tudi njegovega si-nočnega obiska v »Morskem vragu« ne... Bila je prav tako zadržana kot v Pekingu in včeraj, govorila pa je kolikor mogoče ravnodušno. »V Singapuru ne boste mogli dolgo ostati. Tudi jaz se bom morala kmalu vrniti v Peking. Britanska protiobveščevalna služba je odkrila v Singapuru nekaj naših ljudi. Cim bo mogoče, boste odpotovali naprej v Bombay. Zato vam ne morem priporočati, da bi preveč stskali po Singapuru. Najbolje bo, da ostanete v hotelu in v svoji sobi. Saj lahko rečete, da ste pobegnili iz kitajskega ujetništva in rla ste bolni. Ce vas dobi britanska protiobveščevalna služba v svoje kremplje, boste ob glavo!« Agatja Semjonovna Popova je torej temeljito spremen la svojo prvotno taktiko. Miti slutila pa ni, da mu je znano, da ga nadzoruje. Ce bi ga preveč trdo prijela, bi se tiček še zatekel k britanskim oblastem in Moskva bi jo poklicala na odgovornost. Naj le misli, da mu popolnoma zaupajo in da ničesar ne vedo o njegovem nočnem podvigu! Za njegov glavni podvig po krivdi Sama Browna Agatja res ni vedela, kakor tudi za posledice tega podviga v njegovem srcu ne. Tako se bo sam ujel, si je mislila Agatja i:i njo bo doletela pohvala za budnost. w 2 CS Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimek —.......................................................... Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! (Lastnoročni podpis) •zn mladinke iter v skokih za člame na 32 metrski skakalnici. — Žrebanje vrstnega reda tekmovalcev bo oh 8. uri zjutraj v hotelu »IX. korpusa« na Lokvah. Tekmovalci in smučarji sploh, po-služite se ugodlne avtobusne zveze! cA'vtobu|;. ki odhaja liz Kopra oh 12.30 ima v Solkanu direktno zvezo z avtobusom, iki vozi na 'Lokve, kamor pripelje olb 19. url. Povratck z Lokev ob 5.10 zjutraj s prihodom v Koper ob 1,1.05. — 'Eventualne rezervacijo javite neposredno upravi hotela. DeUnčanl ss zanimajo za šali Nedavno sta znana koprska šahi-sta Hribar in žerjal odigrala v Dekanih simultankii z domačimi ša-histi. Vsak od njiju je imel po 10 nasprotnikov, Dekančani so se v tej borbi zelo dobro odrezali, saj so proti Hribarju dobili štiri partije, p.roti žerjalu pa tri in eno rerni-zirailii1. Hribarja so premagali Danilo Sik, Branko Masiaža, Aleksij Gregorič, in Milan Gregorič. Žerjal pa je izgubil z Vukadinovičem, Stojanovičem in Tošo ter remizi-ral s Ceriajnom. SimultanM nista pokazali samo, da dekanski' šahisti napredujejo v kvaliteti igre, temveč se pri njih tucii vse bolj širi zan imanje za šah Veliko je bilo namreč opazovalcev, ki bi radi igrah, pa jim je bilo to onemogočeno zaradi pomanjkanja. šahovnic. Miislimo, da je še vedno čas, da okrajni šahovski odbor popravi napake, ki jih je delal v preteklosti in da uporabi podporo, ki jo daje v ta namen ljudska oblast, za nabavo šahovnic in literaturo za podeželske šahovske krožke in na ta način omogoči razširitev te plemenite ilgre med našim podeželskim ljudstvom in delavstvom, M. G. Iscrti sgčo^eljskiii šablsiou šahovska sekcija kulturno prosvetnega delavskega društva Svoboda se pridno pripravlja za razne nastope v letošnjem letu. Predvsem namerava tekmovati v okviru turnirja vseh KPD Svoboda Sloven je, ki bo v aprilu letos v Ljubljani. Sklenili so, da bodo mesečno odigrali dva brzotunrrja in študirali šahovsko literaturo. -Sekcija šteje 22 članov. Letos si bodo prizadevali vključiti čim več mladiine. N. V. Šah v Mireje Na potovanju po Primorski jc v Idriji v petek 15. jan. odigral si-mulitanrko ing. Vidmar Milan iproti 29 idrijskim šahisto.m, ki pa so dosegli dokaj skromen uspeh: 2 Temi-ja tov. Severja in Pi.niiha. Iz Idrije je nadaljeval pot v Tolmin v spremstvu tajnika Šahovske zveze Slovenije, ki poskuša navezati tesnejše stike s primorskimi šahisti za razvoj šahovske igre v tem najbolj zapuščenem predelu. WB M ® P JZ J8 Santorijeva 26 - Poštni /ppeeSail 2 ZA DOBRO VOLJO Iznajdljivost »Hvala, Majdica, je že dovolj!« Otroška Otrok; »Ata, ljudje v Afriki pa morajo biti vsi velikani.« Oče: »Kako to misiš?« Otrok: »Ker jih gorkota razteza.« Angelu Kot'¡pi je no letošnji največji zimskošportni prireditvi (Zimskošportni teden Gorenjske) zasedla prvo mesto med članicami v teku na 6 km. Povem vam, 'dragi bralci, da mi je reška »Traviata« prinesla hudo nesrečo v lvišo. Saj ne rečem, da jc prav osebno prišla na obisk k meni, toda moja Jura, ki od novega leta ni spregovorila z mano, jc za to »Traviato« ponorela. Vtcpla si jc v glavo, da si jo gre ogledat v Ko-peir, ip.a če sc vse podere, To je po-vedcla po vsej vasi. Jaz sem le toliko oipazil. da se v hiši nekaj pripravlja, da je bilo precej tekanja iz soihe. v kcihinjo in narobe. Proti večeru jc Juee zmanjkalo. Zaslutil sem. da se jc pobrala na neko važno slvar v mesto, toda o »T.raviati« nisem imel pojma. Domov je prišla, ko sem se žc 'dodobra inaspal. Spregovoril nisem ničesar, ker sva živela le v premirju. kakor tisfoi na Koreji. Okrog poldne .pa zasliši m neko stokanje v sobi. ini k liro: »Vane, Vane, pridi les!« Pokukam v sobo. Jura leži na postelji, vzdihuje, si briše nos, glasno zajoče in mi pretresljivo potoži: »Jest sem na smrt balana, Vane, proiiim te, pomagaj mi, ne zameri, de sem ibl.a takšna s tabo! Ne moreni se nanka ganit. Hodi po dohtarja,« V resnici sem se prestrašil in pozabil na vse, kar iu'i jc po novem letu --kuhala. Siprcleteli so me nadčloveški občutki in sem jo nežno vprašal: »Jucica moja, kak 11 lu na smrt balana, sej sii še včer.i frlela po kambrah kiikr gardeli.m, danes pa praviš, de se 'ne moreš nauka ganit ?« »Veš, Vane, bln som v teatri v Koipri, jein.u sem gledala tisto t.ra-vjato. 200 dinarjev sem 'plačala, mn so me siknili v nckašen kanton, kukr de. sem ta zadnja na leni sveti. Am mlad človek nvi je djau, de nej grem dngiim z.-tii, ki bo tam on 7, nekakšno makiino od radja reguliram tiste, ki so kantali na odri. Ma sej ,gn nisem nanka zastopla, kcj jc itou od mene. Pasala sem belj mi- žati, jenu od daleč gledala tiste na odri. laku de nisem nanka d «bru v.idla kakù so oblečene. Blo jc takii mrz.l.u, de sem valje počutila, kakù mi hodi nckej ¡10 nogah. Domu sem komaj .pršla. takù me je vse bolelo. Zdej pa se ne morem obrn.it nanka z glavo.« •»Ma ne joči za tu, draga Juca. Tí bo pasalo«, sem jo tolažil. Takoj sem uganil, da se je nalezla reuma-tierna, ki ga jaz poznam še oil irajn-ke Avstrije iz Galicije. Šel sem po zdravnika ki jc v resnici ugotovil težak primer revmaitizma. Namazal sem jo 7, hrinjeveem, toda lii pomagalo. Sedaj leži v bolnici. Vso so »zafašali« od 110g do glave, le jezik so j;i pustili »£rnj«, zato ker je ženska. Tako sem doina sam in si ne znam ipomagat. Vražja Travnata, »rovinala« mc. jc do kraja. Edino to dobro stran jc. imela, da jc spravila v neposreden stik mene in Juco, da sva tako rekoč ritiiicirala sporazum o mrdse.bojnih odnosih, toda to mc bo prekleto stalo. Zaradi bolezni moje Juce nisem utegnil ta teden niti prebrati pošte, k'i mi sc nabira na mizi. Kar sem na lût rico .pogledal, so same pritožbe .in prošnje, ikakor prejšnji teden. Nekateri delavci in nameščene! iz Kopra sc tožijo, da .ne dobivajo več za ločeno gospodinjstvo, od kar si jo njiho.v direktor pripeljal ie.no k sebi, ,pa se ne morcan spomniti, v katerem gradbenem podjetju sc to dogaja. Sedaj, ko je Juca v bolnici, bom tudi jaz napravil prošnjo za ločeno gospodinjstvo, čeprav sva lucí i do zdaj živela precej ločeno. Predlogov za p.rokrstitev pa jc cel kup. Nekateri so vprašali, čc jc meni znano, tla ¡bomo spet kmalu- pil! vino ¡7, podjetja »Baši011«. V Piranu bodo baje kmalu imeli paroplov-no družbo »Val«, samo čakajo, da . jim koprska »Omnia« pošlje »Sidro« ki je sedaj na varjenju pri »Tehni- KOMU SE MUDI Nekaj ljudi ¡preganja cigana, ki so ga zalotili pri kraji. »Stoj, cigan!« vpijejo ljudje. »Stojte,« jim odvrne cigan, »vam ni treba bežati!« Prehod v višjo kakovost žena možu, ki ga je poslala z vozom po premog: — Kje imaš pa pre_ mog. to je vendar sam prah! Mož odgovori: — Mclči, že zopet se vtiikuješ v stvari, ki jim nisi kos. Kaj pa ti veš, če ni to premog v prahu? .PREPOZNO JE .PRIŠEL »V.; iščete službo? Kakšen poklic pa imate?« »Nastopal sem kot požiralec plamenov v cirkusu.« »škoda, da niste prišli pra-.l dvema dnevoma, ko nam je pogorelo pol vasi.« ŠKOTSKA DEMONSTRA Cl J A Skupina nasprotnikov škotske vlade jc nekoč organizirala veliko demonstracijo. 'Policija je dobila nalogo. da to demonstracijo razbije, vendar brez uporabe orožja. Ko jim po daljšem prizadevanju ta namera ni uspela, je prišla šefu policije na pamet sijajna tnlisel. Pozval je nekaj članic raznih dobrodelnih društev in jih naprosil, naj gredo med demonstrante pobirat prispevke. V dobri minuti' so se demonstranti razbežali. ŽALOSTNO. A RESNIČNO ki« v Izoli. Tako vidite, bomo imeli velikansko konkurenco podjetij, ki bodli prodajala svoje proizvode brez faktorjev. S faktorjem šest sc bodo prodajale še naprej edino ribe o koprski ribarnici, ker prihajajo iz inozemstva, od daleč. Nekatere vrste celo iz Atlantskega oceana. Neki prijatelj se mi je .prejšnji teden pohvalil, da se je že ituširal v novem .koprskem kopališču. Tuši so že inštalirani v vseh prostorih, ki so zelo zračna, toda moram paziti, da pridem točno, ko pošteno dežuje, ker drugače ne funkcionirajo. Nasmejal sem se njegovi pripombi, saj je vendar samo po sebi razumljivo, da sc človek b.rez vode ne more tuša ra ti. Me.tereološka postaja v Kozini 111,i pa sporoča, da se. jc burji žrelo pokvarilo. Poklicali so melianičarje. da ji .popravijo sapnik, ker težko di-šc. V kratkem dobi tudii notve izobe •in bo še to zimo sikala, da .bo veselje. Jaz ibi pa rad, da kmalu zapleše kakor okrog novega leta. da bi mi se Jucn vrnila domov, ker burja zdravi vse 'bolezni razen dedne norosti in ljubezni. S Krasa iln 'Brkinov se .pa nič ne oglasijo. Pepo Martinov iz Duhivelj ml jc pravil, da .ni treba za sedaj nlitii pričakovati iz njihovega kraja pritoži» ali prošenj, ker nimajo časa za takšne .vsakdanje zadeve. Pri njih ta in drugi mescc koljejo, da cviljenje .že ob .zori zbudi vse Krn-šcivec. Sedaj so na programu le mulce, ocvirki, praita «n teran. Povabil me je na klobase, ki jih izdelujejo po najnovejši .metodi iz preteklega stoletja. Obljubil, sem, da pridem k njim na obisk, itini se bo Juca ivrni-•la iz »špiitala«, samo naj uie io povleče za nos, knikor imajo Kraševci navado. O tem, če bo Pepo držal besedo, vam bom pa takrat povedal. Vaš Vane »No, draga moia, ali zaslužite v novi službi več denarja?« »Ne, dragi prijatelj, sedaj de.lam zasitonj. ker sem se /poročila,« REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 2. radio, 7. ob, 8. gong, 10. tro, 12. kje, 13. doba, 15. en, 16. okopi, 17. Zala, 18. ki, 19. It, 20. rman, 22. galop, 23. če, 25. tale, 26. ime, 28. kip, 29. nivo, 31. ne, 32. aleja. Navpično: 1. Pot do zločina, 3, Ag. 4, dok, 5. in je, 6. Ogenj iln pepel, 8. brokat, 11. oboi, 14, aparat, 18. kaciin, 21. mlak, 24. Emsl, 27. Eve, 30. oj. Ureja uredirški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in upravo: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2