ia 1011, lshaja vsrnk Setrtek; ako je to dan praznik, p« dan poprej. — Vse p*Si 1 j a tve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je požiljati na msIot: „Harcdnl Ust" w J&iju. -- ReWa®acije so ptftume proste. — Urednuforo: I lic tb cesta 8tev. 3. r Narodni Li»t" utane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, u četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Pasamesna številka stane 10 vin. Oglasi »e računajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. -Pri večkratnih ofemvab anaiec popust po dogovoru. Pr1|t' • Mislimo, da smo govorili dovolj jasno. Kdor še sedaj ne spregleda in ne vidi, da se je dr. Benkoviču šlo za uničenje naših podjetij, kdor ne uvidi, da je hotel dr. Benkovič izročiti slovensko društvo pod nož najstrašnejših sovražnikov Slovencev v Celju, je udarjen s slepoto. In s slepoto ter s pasjo naravo je udarjen in obdarjen vsakdo, kdor bi še nadalje podpiral podjetja, v katerih komandira s pasjim bičem tepeni ovaduh dr. Benkovič. Iz političnega sVrta. Državni zbor je začasno na počitnicah in zborujejo sedaj delegacije, ki razpravljajo o proračunu ministerstva za zunanje zadeve. Češki poslanec dr. Kramar je ostro govoril zoper sedanjo smer avstrijske zunanje politike. V bosanskem odseku delegacij so še vsi avstrijski delegatje najodločnejše izrekli zoper to, da bi Bosno ia Hercegovino dobili Madžari. — V državnem zboru imajo sedaj seje samo razni odseki. if ogrskem državnem zboru se še vedno prepirajo zaradi avstro - ogrske banke. Vladne stranke so za skupno banko,, protivladne (Košu-tovci in Justovci) pa za samostojno ogrsko banko. Na Hrvaškem je srbsko-hrvaška koalicija v popolnem nasprotju z banom in vlado. Vladne stranke so klerikalci, madžaroni in Badičeva »kmečka stranka". Koalicija ima danes med ljudstvom več zaslombe kot kedaj prej. V Nemčiji je umrl 31. jan. opolnoči v 67. letu starosti vodja nemške socijalne demokracije Pavel Singer. Bil je eden najboljših glav stranke, mnogoletni poslanec in sijajen govornik. Izjava bolgarskega vojnega ministra. V bolgarskem sobranju (državni zbor) je izjavil vojni minister, da Bolgarija lahko v par tednih postavi 485.000 mož na bojišče in da je za slučaj vojske popolnoma pripravljeni. BekžHe. Cenjenim novim naročnikom, ki hočejo imeti tudi številke od januarja, uljudno naznanjamo, da so nam žal, razun četrte, vse pošle. Nismo mogli slutiti, da se bo v kratkem času treh tednov prijavilo 400 novih naročnikov. Somišljeniki, pridno na delo! Še enkrat toliko ia list se lahko poveča. Lepo gospodarijo mestni očanci v Gradcu. Proračun izkazuje dva ih pol miljona kron izgube. Seveda bodo zdaj na vseh koncih in krajih zvišali davke. Baš kakor v Celju. Župnik Šorn — v Ameriki? Poročali smo, da je bil župnik Šorn z Belih Vod pri Šoštanju zaradi nenravnosti na moškem spolu obsojen na eno leto težke ječe. Sedaj pa se čuje, da jo je popihal v Ameriko. Če je to res, bo v Ameriki kmalu lepa družba slovenskih »posvečenih" glav: kaplan Šiler, ki jo je popihal v Ameriko s svojo ljubico, pater Anzelm Mura iz Nazarja, ki je pobegnil tja, ker bi moral sedeti 6 tednov zaradi častiKrajo, in še več teh bratcev se je skrilo onstran velike luže. Pisana družba bo kmalu tam zbrana. Lahko napravijo »naselbino pobeglih duhovnikov". Papežev dekret, da duhovniki ne smejo kot odločilni činitelji, t. j. kot odborniki in posebno ne kot blagajniki sodelovati pri denarnih zavodih, je očividno neprijetno dirnil naše klerikalne kolovodje. Zato zdai stresajo jezo nad nami »liberalci«, češ mi hi se radi duhovnikov pri denarnih zavodih iznebili .Čudno da ne pišejo še, da smo mi »liberalci« vplivali na papeža, da je izdal dotični dekret. Češko visoko šolo z« politične znanosti bodo 19. t. m. otvorili v Pragi. Pdleg znanih čeških po-litakov in učenjakov predaval bo tudi Slovenec dr. Bogumil Vošnjak in sicer v slovenskem jeziku o »temeljih teoretične politike s posebnim oziram ha Jugoslovane« in o »avstrijskem narodnostnem pravu«. Dr. Benkovič je včasi očividno slabe volje. Ni čuda: vedne zgubc v pravdah proti »liberalnim škricem«, strašna praznota v hoteli) pri »belem volu« — ni vrag, da bi še Benkovič rie postal slabe volje. In pri tem si upa še gostilničar pri »belem volu« Benkoviču v obraz reči, da je s svojim postopanjem proti slovenski tiskarni v Celju napravil ne le veliko oslarijo, ampak tudi lumparijo. V enem teh slabih trefiutkov je dr. Benkovič poslal ljubljanskemu »Slovencu« kar par notic, v katerih se strašno postavlja. Gorje vsakomur, kdor ne bo zahajal k belemu volu. gorje o&obito slovenskim trgovcem! Dobro, dr. Benkovič! Najprej boj poroti slovenski tiskarni, zdaj boš pa gonil svoje »kmete« v nemške trgovine, ker slovenskim trgovcem v Celju ne prija družba ovaduhov. Vzor narodnega radikalea si res! Pa vse to Ustrahovanje ne bo nič hasnilo. Lumpov se vsakdo izogjWje!e No torej! Klerikalno ča&opisje tako rado govori o polomih pri »liberalnih« denarnih zavodih in kako sijajno stojijo klerikalna gospodarska podjetja. Sedaj nam pa naj razložijo, zakaj .ie vlada dala 600.000 K podpore klerikalni -»Gospodarski Zvezi« v Ljubljani in zakaj se poganjajo štajerski klerikalci za to, da bi dobili za svoje denarne zavode od vlade četrt miljona kron. Menda vendar tudi posojilnica na Dobrni in hotel beli vol v Celju ne stojijo tako sijajno?? Obsodba klerikalnega gospodarstva na Kranjskem. Kranjski klerikalni poslanec Josip Manddi je nedavno odložil svoj deželnozborski mandat. Mariborska »Straža« jca je napadla, češ ,da je to storil za t©, ker mu klerikalci niso dali mesta deželnega odbornika ali ravnatelja deželne banke. Vsied tega ie Mandelj te dni razposlal na zaupnike svojega bivšega volilnega okraja obširno in natančno pojasnilo o vzrokih, vsled katerih je odložil svoj deželnozborski mandat. V te®i stpog« stvarnem zaupnem pojasnilu je osvetlil klerikalno gospodarstvo v deželi. To pojasnilo je uničevali!« obsodba deželnega gospodarstva na Kranjskem pod klerikalno vlado. Mandelj je rajše odložil mandat, kakor da bi bil sokriv klerikalnega gospodarstva. Tudi je ta okrožnica žalostna slika razmer v klubu kranjskih klerikalnih poslancev. Klerikalen deželni poslanec še misliti ne sme s svoio glavo, kaj še, da bi smel po svojem prepričanju glasovati. Mandeljti še tega niso dovolili, da bi se pri glasovanju o električni centrali, katero smatra za ogromno gospodarsko škodo deželi, glasovanja vzdržal in šel iz dvorane. Moral je ostati v dvorani in moral je glasovati prati svojemu prepričanju! Klerikalen poslanec ni torej nič drugega, kakor kimovec brez lastne volje, zastopnik ljudstva je, ki pa ne sme govoriti in glasovati, kakor zahtevajo koristi ljudstva, marveč tako, kakor ukažejo tisti, ki so vzeli pri klerikalcih politiko v zakup. Še vse važnejše kakor ta razkritja o -notranjih .razmerah v klerikalni stranki, pa so Mandljeva poročila o električni centrali, o cestnem zakonu, o deželnih dolgovih in o finančnem stanju dežele. Sodba je izrečena v najmilejši obliki, a je, kakor rečeno, uničevalna. Župnik — obsojen zaradi motenja vere. Predzadnjo soboto se je imel pred sodnijo v Zagrebu zagovarjati Nikolaj Gabin, župnik v Novem gradu pri Karlovcu na Hrvaškem- Obtožen je /bil, ker. je 20. okt. 1909. med mašo, oblečen v mašno obleko, psoval in dejansko z roko in z moiitvenikom napadel pri maši navžočo Magdo Fiškuš, >češ da ni vredna biti v cerkvi. Pci obravnavi se je izkazalo, da je bila Magda Fiškuš njegova prejšnja ljubica, katero je župnik, odkar se mu ni hotela več udati, z besnim sovraštvom zasledoval. Župnik je bil zaradi motenja vere obsojen v 14dnevni zapor. V posnemanje priporočamo naššn zaupnikom po deželi strankinega vrlega pristaša in zaupnika v L., ki nam je v tem »črnem« kraju pridobil v kratki dobi 2 tednov 20 novih naročnikov. Mnogi naši zaupniki pa se za naše okrožnice še zmenili niso. Proti indolentnosti v strankarskem pogledu bomo začeli nastopati z isto brezobzirnostjo kot proti mlačnosti v narodnem oziru. Promocija. Promovirana sta bila v soboto 28. t. m. starešine akad. tehn. društva »Tabora« v Gradcu I. Klobasa in Matko Zorjan doktorjem prava. . Napredek kopališča v Opatiji. Kako Opatija napreduje, je pač najboljši dokaz izkaz gostov leta 1910. V tem letu se je število gostov zopet zvišalo za 3330. L. 1910 je bilo v Opatiji nastanjenih 42.740 gostov, brez tistih, ki so si Opatijo ogledali za en ali dva dni. Iz finančne službe. Finančni nadpaznik Alojz Koren je prestavljen iz Leskovca v Konjice: Slovenec — podčastnik iznajditelj. Nove vrste tornister je iznašel podčastnik 87. pešpolka Franc Pertnač, doma v Pilštanju. Ta tornister je 3 kg lažji od sedanjega, mesto 27 tehta 24 kg; gre v njega 140 patron, kruh, steklenica za vodo, skleda za jedila in priprave za kuhanje, vse iz aluminija. Pertnač se poteguje za patent svoji iznajdbi in jo hoče prodati potem vojnemu ministerstvu. Razpisane učiteljske službe. Razpisano je mesto stalnega učitelja ali učiteljice na štirirazrednici v St. Janžu na Dr. p., (2. plač. razr., prošnje do 28. februarja) in mesto nadučitelja na nemški šoli v St. Ilju. CclIsKf ottraf. Jutri, na Svečnico, vsi v Žalec na Sokolski ples, ki se vrši v dvorani hotela Virant! Svira vojaška godba iz Celovca. Društvene prireditve v Celju hi okolici. Trgovski plesni venček se vrši v nedeljo, dne 5. februarja v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Začetek točno ob 8. zvečer. — Tamburaški zbor delavskega podpornega društva koncertira na Svečnico v gostilni Radej na Bregu. Pred koncertom je ljudsko predavanje, kasneje ples in domača zabava. Začetek ob 4. popoldne. — »Bralno društvo« na Bregu pri Celju ima na Svečnico ob 3. popoldne v društvenih prostorih pri Radeju na Bregu svoj občni zbor. — Plesni venček »Slovenskega del. podp. društva v Celju« bo drugo soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Skalni kleti. — Domači ples bo v soboto 4. t. m. zvečer v gostilni »Stadt Graz« v Celju, v nedeljo 5. t. m. ob 6. zvečer pa v gostilni g. Cečka v Gaberju in v nedeljo 19. t. m. v »Skalni kleti«. Iz St. Jurja ob j. že L Poročali smo že, da je iz St. Primoža pobegnila Marija Stante in pustila moža ter otroke 4 do 20 let stare. Otroci silno žalujejo po materi, ki je stara 42 let. Kdor bi kaj izvedel naj naznani na občino Št. Juri ob j. žel. Loka pri Zidanem mostu. Naš mežnar od Po-lane ima čudne manire. Pravico pobirati bero ima samo v svoji okolici; pa kaj to njemu, on gre po celi fari in pobira. Se bomo obrnili na pristojno mesto in dognali, če je to prav ali ne. Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi plesno veselico v dvorani g. Fr. Hodnika v Žalcu na pustno nedeljo dne 26. svečana t. 1. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 80 vin. K mno-gobrojni udeležbi uljudno vabi vodstvo. Št. Vid pri Gobelnem. Klerikalci so veliki reveži. Sedaj se jim je začelo sanjati o — kislem zelju. Dober tek! — Vpijete, da ni slab duhovnik, ki ga »Narodni List« krtači. Mi pa pravimo: ko bi duhovniki ubogali nauke »Narodnega Lista«, bi jih ne prišlo toliko na okrožno sodnijo in v ječo. Takih duhovnikov vendar »Nar. List« ne more hvaliti. Lajate tudi na naše napredne trgovce in krčmarje, češ: vsi skupaj nismo vredni, da imamo kaplana. Seveda: ko bi ga ne bilo, bi morali ti s praznimi žepi zehati, kakor so menda takrat, ko ga po več let nismo imeli. Ha? Ali so takrat k vam hodili tehtat, kakor zdaj kaplan?? Pa to mu je še vse premalo; on mora imeti še »komedijo«. Zakaj pa so drugače dekleta? Pri tem mu pride pomagat še njegov »kolega« s Ptujske Gore. Seveda, če je človek izven zakona spočet, ima veselje do igrač. Le Vohajte smrad in pohujšljivost tam, kjer jo imate, pod svojimi strehami, in ne hodite s takimi butarami masla na glavah na solnce. — Severin Mlača. Pozor, kmetovalci v Savinjski dolini! Vsled razglasa nove tovarne za sladkor v Zagrebu glede pridelovanja sladkorne pese (repe), je naprosila kmetijska podružnica v Žalcu osrednji odbor kmet. družbe v Gradcu, naj pošlje izvedenca, ki bi predaval o rentabiliteti (nosnosti) tega podjetja. C. kr. poljedelsko ministerstvo je vsled posredovanja kmetijske družbe v to svrho določilo g. dr. Julija 01schowy, ki bo v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. popoldne ob 2. uri v Hausenbichlerjevi dvorani v Žalcu predaval. Z ozirom na velikansko gospodarsko važnost tega vprašanja se vabijo vsi kmetovalci in drugi interesenti, da se udeležijo tega predavanja v lastnem interesu. Ker bo kcnsulent, g. dr. J. 01schowy, predaval o tem predmetu le v Žalcu in Ptuju, vabijo se vse sosedne kmet. podružnice: Celje, Št. Jur ob juž. železnici, Vransko, Št. Martin na Paki, Velenje, Šmarje pri Jelšah itd., da pošljejo k temu važnemu zborovanju svoje zastopnike. — Kmetijska podružnica v Žalcu, dne 26. januarja 1911. — E. Slane, tč. tajnik. F. Roblek, tč. predsednik. V Hrastniku so našt?li 2?93 prebivalcev, med njimi 468 Nemcev. Zelo dvomimo, da jih je toliko. (In za teh 468 »ogroženih« Nemcev vzdržuje »Schulverein« — 4razrednieo! Kolika hinavščina je torej nemška trditev, da »Pcbulve-ein« ne deluje na po-nemčevanie slovenskih otrok! V Babnetn pri Celju je umrl posestnik Ivan Lipovšek, star 70 let. Planinski ples In glavno zborovanje »Posavske planinske podružnice« se vrši dne 18. febr. 1911 v Zidanemmostu v narodni gostilni Al. Juvančiča. Ob 5. pop. glavno zborovanje z letnim poročilom tajnika in blagajnika in volitvijo odbora. Pri nepovoll-ni vdeležbi se vrši glavno zborovanje vseeno 15 minut pozneje. — Ob 8. Zvečer planinski ples s cigansko godbo in zelo zanimivim, presenetljivim vsporedom. Dekoracija naravnost očarljiva in dra-žestna. Odsek ni štedil s trudom in denarjem. Zato se zanašamo, da bo udeležba zelo živahna, in da nam narodna društva za ta večer ne bodo delala tekme. Kdorbn pepreje}, vabila, naj se ogasi pri g. Mohorku na Židahrnostti. Vstopnina 1 K za osebo. Obleka promenadna. Kostimi dobrodošli. — Odbor. Št. Jurij ob Juž. žel. Ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. žel. priredi v nedeljo 5. svečana ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor pri g. Jakobu Mastnaku v Lokarjih in sicer po sledečem vspore-du: ,1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnice in blagajnice. 3. Podavanje g. Prekoršeka. 4. Pobiranje udnine in volitev odbora. 5. Prosta zabava s petjem, deklamacijo itd. Ker je tukajšnja podružnica ena najstarejših hčerk naše prekoristne šolske družbe, vabi podpisani odbor vse bližnje m daljne požrtvovalne rodoljube in rodoljubkinje k prav obilni udeležbi, da tudi tokrat položite majhen dar domu na oltar! — Odbor. Zverine v človeški podobi. V Hrastniku sta zgrabila predzadnjo nedeljo ponoči rudarja Franc Cestnik in Rudolf Maček svojega tovariša Ravnikarja in sta ga vlekia na neko klop. Tam je Maček Ravnikarja držal, Cestnik pa je izvršil na njem zločin proti nravnosti. Obenem je ukradel Maček Ravnikarju iz žepa 35 K. Oba so že zaprli. Iz Žalca. Pri posvečevanju neke kapele je streljal posestnikov sin Ivan Jerneje z možnarji. Pri tem se je vžgal v enem smodnik in opekel tako hudo Jernejca po obrazu, da je smrtnonevar-no ranjen . Iz Mozirja. Dne 22. prosinca t. 1. je imela Narodna čitalnica svoj občni zbor, pri katerem so bili enoglasno izvoljeni:, za predsednika g. Franc Praprotnik, za podpredsednika g. Alojzij Goričar, za knjižničarja iti tajnika Vlasto Flor, za blagajni-i ka g. Ivan Klemenak, za odbornika Dragotin Hof-bauer. Na predlog g. podpredsednika Alojza Gori-čarja se je izrekla g. Ivanu Klemenaku kot petindvajsetletnemu vestnemu in zaslužnemu blagajniku zahvala. Želeti bi pač bilo, da bi se mozirski tržani bolje zanimali za procvit naše narodne čitalnice, ki bode kmalu praznovala 251etni jubilej svojega obstanka. Na noge torej in ne pustimo, da bi se uresničile besede; »Zaspani — Mozirjani«. Odbor. ! " ** •TJrm • Konjiči oteraj. Iz konjiškega okraja. Gradnja ceste iz Konjic v Oplntnico se je pričela. Gradi jo stavbni podietnik Roth iz Gelia. K gradnji je došlo mnogo delavcev, a tndi raziičqe sodrge od blizu in dal^č; zaprli so že ene?« potepuha, ki je napadel pred nekaj dnevi pri Tremarju nekega posestnika iz laškega okraja. Iz Konjic. Pogorelo je v Tepini popolnoma domovje ppsestnice Jožefe Goričan. Goreti je začelo pri svinjskih hlevih, olkoder se je ogenj razširil na vsa poslopja in uničil vse pridelke in drugo premičnino. Škoda je zelo velika, ker je bila Goričan zavarovana za malo vsoto. jttariborsKi oHraf. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 5. februarja ob pol 8. uri zvečer se bo igrala velika burka »Robert in Bertram« ali: »Vesela vagabunda«. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v nedeljo 12. febr. ob pol 4. pop. in sicer ljudska igra »Graničarji« . I/. Hoft. Tu je prevzel 26. jan. vse županska posle novi slovenski župan gosp. Anton Vernik. H<>čki Slovenci so iz veselja nad tem dogodkom streljali, kar je znan^ea nemškntarskpea učitelja tako sp«klo. da j» svoio hpsno j»zo izlil v dolgem člankn v „Marb. Zeit.". Ta jeza nns seve vem li! Iz Maribora. Izid ljud^ke^a štetja v našem mestu ie Neme*1 tako ..pana!-. da si niti ne nnajo še povedati, koliko se je naStelo Slovencev. Baje še ho štetje elede občevalnegn jezika zahtevalo mnogo r«««. Tndi število prebivalstva splošno je v Mariborn le malenkostno nrirasln. Našteli so z voia4tvom vred. ki ea i«1 1330. 27 463 ljud'. — V Kamnici so našt»U 705 v Snidennh krosr 5000. v R j!<'8njn (555, v Frani'! 441 v Pnfirkive*' 552. v B'ih»vi 332 «' J treni ni «18, v Pekln 755 v Lpir»'r>:herLMi 1875 OSPH Sv. Lovrenc nad Mariborom. Poročila se je vrlo narodna gospodična Minka Pernatova z gosp. Schellom, nadučiteljem v Zrečah. Bilo srečno! V Studencih je s 1. februarjem začela poslovati poštna oddaja. Iz Pobreža pri Mariboru je izginil trgovec s sočivjem Pepelnik, doma iz Zetal. Sumijo, da je izvršil samomor. Podravskl odsek dramatičnega društva v Mariboru priredi dne 19. svečana 1911 v veliki dvorani g. Jožefa Kodra v Št. Lovrencu nad Mariborom »Lovsko vesel co« z gledal, predstavo: »Lovski začetnik«, s streljanjem na dobitke, srečolovom in plesom. Čisti dobiček je namenjen za napravo novega odr.. v Št. Lovrencu. Sosedna društva se ! prosijo, naj se ozirajo na to prireditev. Janžev vrh pri Selnici ob Dravi Pri nas |e ljudsko štetje končano. Vsi drugi so Slovenci, sama naš »Gemeindevorsteher« g. Mali so se dali vpisati za Nemca, dasi niti nemški ne znajo. Pa za njihovo osebo bi že bilo odpustljivo, ako bi se sami smatrali za »dajčferderbara«, ampak oni tudi hočejo, da o: žena, bratje in drugi domači Nemci, dast niso niti ene besede zmožni. Sicer pa ste pomilo-vanja vreden človek, ker ste gotovo bili nahujska-ni; sami bi gotovo kaj takega ne iztuhtali, ker nimate ako brihtne glavice. V zahvalo za to se Vam bo občinski stolec podmaknil, potem boste gotovo bolj slovensko čutili. Odgovorite, ste li res germanskega pokolenja iz blaženega rajha? Zdravi! Selnica ob Dravi. Čitalnica v Selnici ob Dravi priredi dne 5. svečana t. I. ob 7. uri zvečer veselico v prostorih g. Dopplerja. Vspored: »Ne kliči vraga«, burka v enem dejanju. 2. »Junaki«, burka v enem dejanju. 3. Prosta zabava, ples, boj s konfeti, koriandoli itd. Kdor ve, v kakih neugodnih okoišči-nah živimo Slovenci v Selnici, nas bo gotovo, po-setil. Slovenci od blizu in daleč, pridite, da nam daste novega poguma, da ne omagamo. Dobro do-Sli! Odbor. V Janževem vrhu pri Selnici ob Dravi je bilo pri zadnjem ljudskem štetju 75 Nemcev, letos p« so jih našteli komaj 7, a še ti niso pristni. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju se vrši v nedeljo, 5. svečana lovski ples v gostilni gospoda J Finžgarja. Začetek ob 3. uri popoldne. Maribor. Danes 1. svečana se poroči tukaj g. Ferdo Kocuvan, c. kr. davčni oficijal v Gradcu z gospico Elo Marinovo, hčerko c. kr. profesorja v Mariboru. Bilo srečno! Ruše. Narodni fantje v Rušah so priredili 22. ian. »Fantovski ples« v gostilni g. Lorenčiča, katerega čisti dobiček v znesku 23 K se je daroval podpisanemu društvu Za ta dar, kakor za ves trud se iskreno zahvaljuje vrlim narodnim ruškim fantom načelništvo Podravske podružnice slov. plan. društva. Ptsjjtf oKraj. Libanja. (Občinske volitve.) Naša občina fe žalostno zaslovela po Slovenskem dne 24. junija 1. 1908, ko je razsajala tukaj strahovita toča. Mi-srčni ljudje so nam priskočili na pomoč v prvi sili Dobili smo tudi državne podpore. Veliko kriča ie bilo pri tem, večkrat neopravičeno, a še večkrat opravičeno. Prva krivica se je mnogim ponesrečencem zgodila od strani domačega župana Jurija Novaka, ki ni vseh ponesrečencev stavil v zapisnik, ali pa je priporočil oblastim premožne, ki bi si škodo ložje zatrpeli, pred manj premožne, da cd o pred reveže. Kako pa se je delilo zrnje in drugi nabrani poljski pridelki, o tem raje molčimo. Razume se, da je zaradi tega ta mož zgubil vse naše zaupanje. Mož je tudi v narodnostnem oziru dvomljive kakovosti: je ud svetinjskega in ormoško-okoliške-ga slovenskega krajnega šolskega sveta, a svojega dečka pošilja v ormoško nemško, šolo; smo ga videli na shodih narodne stranke, a je lazil tudi po volilnih shodih po župniščih; čita narodne liste, a je že star prijatelj izdajalskega »Štajerca«; z eno besedo, on je trojedini klerikalno-liberalni-štajer-cijanski bog libanjske občine, katerega ne bomo več molili pa tudi ne volili. Volilci! Naša pravica in naša dolžnost je, da si volimo župana, odkritosrčnega slovenskega narodnjaka, ki bo skrbel za vse občane nepristransko. Litmerk. Od druge strani se nam piše: Naš predstojnik Juri Novak na Libanji ima dosti masla na glavi. Največ si ga je naložil takrat, ko je bila tukaj strašna toča, da so se celo gozdi posušili. — Takrat so hodili ljudje k županu, da bi jih zapisal kot podpore potrebne, pa Novak je obljubil, v zapisnik pa jih vendar ni zapisal, čeprav je nekaterim toča vse potolkla. Litmerčani, Libanjčani in Pav-lovščarji, čas volitev je tu, torej prilika, da s tem našim »prijateljem« enkrat za vselej obračunimo. — Združeni volilci občin Litmerk, Libanja in Pav-lovščak. Ormož. Vojaško bojno društvo za Hum in okolico je priredilo v nedeljo 22. jan. t. 1. pri Skorčiču svojo prvo veselico z godbo, tombolo in plesom. Navzočih je bilo nad 400 oseb. Igrala je pomnožena godba okoliškega gasilnega društva pod vodstvom g. Domicijana Serajnika in je bila navdušeno sprejeta. Med gosti smo videli dež. sodnega svetovale« dr. Preskerja, načelnika okr. zastopa dr. Zižeka, grofa Wurmbrand-Stuppacha itd. Videli smo goste iz Ormoža, Ptuja in Središča. Največ udeležencev pa je bilo iz okolice, posebno iz Huma. Dvorana je bila okusno okrašena. Tombola je donesla mnogo dobitkov, seveda pri tolikem številu udeležencev ne vsakemu. Za ples je bil odmerjen žal le majhen prostor. Veselični odbor je svojo nalogo častno izvršil. Iz ptujskega okraja. (Od ljudskega štetja.) Po zadnjem ljudskem štetju ima: občina Sv. Marico niže Ptuja 768 ljudi, občina Bukovci 710, občinu Stojnci 599, občina Prvenci 428, občina Z?bovci 427 in občina Borovci 213, skupaj torej 3135 ljudi. Vseh občevalni jezik je slovenski. Število ljudstva je torej v zadnjih 10 letih vedno naraščalo, število domačih živali pa se je nekoliko zmanjšalo. Grabe pri Središču. Tu je 24. jan. t. 1. umrl nadebudni sinček strojevodja Antona Kukcvca, Fran-ček, učenec prvega razreda ljudske šole. Vkliub zdravniški pomoči vrlo izkušenega g. dr. Špešiča ga ie pograbila kruta morilka. Naj mu bo žemljica lahka! Žetate. G. kaplan, s kako kislim obrhom ste prebrali zadnjo nedeljo s prižnice častno izjavo, ki ste jo morali dati g. Sotošeku! To je bridko, kaj ne?! Drugič Vam ne bo tako ugodno izpadlo. Pa-asite torej in ne bodite tako pozabljivi. Pa seveda: dolgi lasje — kratka — Glejte torej, da se ne bo Ireba ljudem več smejati. Celo Vaši pristaši su rekli: »Prav je, kaj pa dela nemir!« To je bila zabava!, Hm! Eden, ki vse ve! Ptuj. Tukaj se je 22. prosinca ustanovila kmetijska podružnica za ptujsko okolico. Ob tej priliki je tajnik kmet. družbe Holz v poljudnih besedah predaval o kmetijski organizaciji. Podružnica šteje sedaj 108 članov. V podružnični delokrog spadajo :vse občine ptujskega okraja, ki že niso priklop-8ene kaki drugi kmet. podružnici izven Ptuja. Načelnikom podružnice je bil izvoljen g. Drag. Zupančič, posestnik in gostilničar v Ptuju; njegov namestnik je g. Miha Brenčič ml. iz Spuhlje. Odborniki so: gg. Jan. Grahar, Juri Skrbinšek, Fr. Belec, Iv. Vršič, Ign. Muzek, Jakob Kolarič, Anton Pečko, Ferd Skuhala, Fr. Germ in Jos. Zupane. Podružnica, ki je ustanovljena za vse posestnike brez razlike, vabi k obilnemu pristopu. Pristop se iahko priglasi vsak čas. Občine, oziroma gospodarska društva, ki žele tekom leta kako poučno . predavanje, naj to naznanijo načelniku. Iz Ptuja. »Narodna Čitalnica« v Ptuju priredi soboto, dne 4. svečana t. 1. ples. Odbor Čitalnice se trudi, da bode ples primeren društvu, katero ga priredi. Izključena bode vsaka nepotrebna napetost. Ptujčani se hočejo enkrat poveseliti med sabo in med dragimi sosedi. Umrl Je v Oblakih pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah 701etni posestnik Franc" Puh, oče tovarnarja Ivana Puha v Gradcu. Lastnik velike tovarne koles in avtomobilov je torej rojen Slovenec. Važna sodnijska dražba V Ormožu. Dne 23. februarja 1911 se bo vršila pri c. kr. okrajni sodniji v. Ormožu prostovoljna sodnijska dražba zemljišč vi. št 100, 268 in 384 kat obč. Ormož, spadajočih v zapuščino po rajnem Cirilu Geršaku. Prvo zem-fiišče, obstoječe iz nove solidno zidane hiše s prostori za trgovino, leži tik poslopja ormoške posojilnice, torej v sredi mesta. Ta hiša z obdajajočim ga zemljiščem je sodnijsko cenjena na 55.300 K. Drugo zemljišče je krasno stavbišče s hišo. Cenjeno je na 4.500 K. Tretje zemljišče leži v ormoškem t predmestju tik okrajne ceste in je cenjeno na 10.000 kron. Izklicna cena je cenilna vrednost, polovico kupnine se ima položiti takoj na dan dražbe. Ker je velikanske važnosti, da ta slovenska posest ne pride v nasprotne roke, opozarjamo interesente na to prodajo. Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo »Naprej« je imelo 15. t. m. svoj občni zbor. Društvo je tonete do sedanjega župnika vedno mir in je složno • delovalo vedno v prid faranov; ali njih ubožnih otrok. Župniku Vogrinu pa je postalo to društvo trn V peti in slavni Jakec je pod njegovim vodstvom ustanovil takoj nasprotno društvo pod imenom »Slov. katoliško izobraževalno društvo«.___ Žrtvoval je za to društvo res mnogo denarja, kajti kupil je precejšnje število knjig in tamburice za celi orkester; ali uspehi njegovega dela so bili ni-Cevi. Knjige so mu pod slabim redom kmalu razno-sili, tamburice pa je moral porazdeliti. Poskušal je namreč od starega društva tamburaše odvrniti, da bi se tako bahal s pavovim perjem; sam pa med svojimi kimovci ni našel sposobnega za uspešno delo. Rad je torej prejel dekret za odhod iz Haloz, da sedaj le od daleč gleda na popolne razvaline svoje samopašne stavbe. Da pa društvo »Naprej« tako plodonosno deluje naprej, to je sedaj njegovega naslednika in šefa jelo tako jeziti, da se se je sklenilo društvo podreti, naj velja kar hoče. In to se je pokazalo pri tem zborovanju v polni meri. Po načinu: »Vdari pastirja in čreda je tvoja«, nastopila sta pri tem naša po vse katoliška duhovna. Društvo deluje namreč največ pod vodstvom učiteljstva. Radi tega sta pri rani, kakor pri pozni maši udarila po učiteljstvu z nesramno lažjo, da je baje prepovedalo pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Resnica na tem pa je le, da se je ta pozdrav opustil pri menjavanju učiteljstva v razredih. Ali vzlic tem hujskarijam se je zbralo k zbo-rovanju precejšnje število treznomislečih mož. Po navodilu višjih pa se je zbralo pod vodstvom tukajšnjega mežnarja tudi mnogo podkupljenih fantov z namenom, društvo dobiti v svoje roke. — Ko je predsednik'navzoče pozdravil, je oddal besedo g. nadučitelju Ogorelcu, ki je v krepkih besedah pojasnil stališče našega društva ter tudi zavrnil nesramne napade na društvo in učiteljstvo. Nato so sledila poročila društvenih činovnikov. Iz tajniko-vega poročila se je slišalo, da je društvo' priredilo v pretečenem letu dve tomboli vprid ubogih učencev. Ena se je vršila pri g. Čehu, druga pri g. Rei-herju. Dobitke za obe tomboli je nabral največ g. predsednik Fran Jurgec sam, kateremu bodi izrečena tukaj posebna zahvala, kakor tudi darovalcem Ptujčanom. Podporno društvo je dobilo od čistega dobitka 75 K za šolarsko kuhinjo. In četudi so bili drugi prispevki tega društva veliko manjši, ni imel predsednik za to svoto nobenega priznanja, pač pa se je zelo laskavo zahvalil župniku za darovanih 7 K. — Z veseljem smo pozdravili našega vodja tamburašev Al. Selinšeka, pod katerim so že tokrat mladi tamburaši zopet prav spretno brenkali vesele in poskočne. — Blagajničarka poroča, da je navzlic mnogim izdatkom ostalo še 56 K prebitka, največ kar je bilo dosedaj prebitkov. Res pohvalna je tudi njena štedljivost z denarjem. Knjižničarjevo poročilo je izostalo. Le tajnik je poročal, da se je razun Mohorjevih nabavilo 6 novih knjig in da so se vsi časopisi prav pridno izposo-jevali. Po poročilih so se začeli .vpisovati udje. Podkupljeni fantje so še seveda' daii vpisati z 50 vin., da so se takoj poznali, kdo so in kaj hočejo. Pri volitvi so takoj pokazali svojo barvo. Predlog za prejšnjega predsednika, ki si je za društvo največ prizadeval, so. zavrgli in takoj predlagali enega iz svoje sredine. Glasovali so pri tem tudi mladoletni, akoravno se jim je to prepovedalo in reklo, da se imajo od volitve odstraniti. Ker pa se to ni ubogalo — cedile so se pač sline tem trotom po premoženju naprednega društva, da bi ga zanesli v svoje razvaline — zato se jim je njih polletna udnina vrnila in morali so se odstraniti. Pri tem pa so seveda pokazali, sosebno njih vodja Tišler, vso svojo klerikalno drznost, da bi se morala skoraj rabiti sila. Nato pa se je izvolil mirno vzklikom sledeči odbor: Franc Jurgec, predsednik; Jožet Stumberger, podpredsednik; Mirko Kosi, tajnik in knjižničar; Alojzija Herg, blagajničarka; Alojz Se-linšek, vodja tamburašev; Kranjč Jožef, Franc Šmigoc, Emeršič Anton, Rakuš Mihal, odborniki; Anton Korenjak in Anton Ogorelec, namestnika. Pri takojšnji seji so se določili sledeči časopisi: 5 izt. Nar. Lista, 5 Sloge, 4 Kmetovalci in Naša bodočnost; Slovenski Narod pa naroči g. Selinšek. Prosta zabava pri Korenjaku je uspela na splošno zadovoljnost. Rogatec. Zastonj prebiram naše slovenske časopise, zastonj pričakujem kakega daljšega članka v njih, ki bi slovenski javnosti obelodanil razmere, ki so se godile in se še.godijo"V Rogatcu in v njegovi okolici. Kvečjemu se oglasi kak dopisnik v »Siidsteir. Volksstimme«, v listu, ki je edini izmed vseh nemških listov naklonjen poštenim Slovencem in pravičnim Nemcem. Ali, da tudi slovensko ljudstvo lahko spozna razmere in gospodarstvo v Rogatcu v pravi luči, ne smejo zaostati slovenski listi, ki bi naj ožigosali početje tukajšnjih mogotcev, kojih načelo se glasi: Vse za renegat-stvo, ničesar za poštene Slovence! Tužno mora biti zavednemu Slovencu pri srcu, ako premotriva življenje in robstvo onih tlačenih, ki bi se morali pravzaprav zvati gospodarje na svoji lastni zemlji, a morajo ukloniti tilnik pred onimi, katerim dajejo sami največ zaslužka. — Znano nam je že izza časa občinskih volitev, kako brezobzirno in drzno so nastopali takrat rogaški »Germani«, dasi so imeli toliko masla na glavi, da bi jih drugi svarili pred tem. Tokrat pa se je pokazal prvi odpor in prej najboljši prijatelji so se takrat začeli pošteno kljuvati v obraz. Uvideli' so že marsikateri izmed treznejših tržanov, da jih tako gospodarstvo lahko privede do roba prepada,^Spoznali so, da jim baš ni najbolj koristno, ako se.potegujejo samo za nem-škutarstvo, Slovence pa mečejo iz gostiln, kakor se je to zgodilo pri »Pošti«, kjer se je najbolj 'odlikoval bivši rogaški c. kr. sodnik Pavliček. Seveda je precej značajnih in narodnih slovenskih kmetov, (razen par »narodnih« slovenskih inteligentov seveda) takoj obrnilo hrbet tej gostilni, ker imamo še vendar dovolj gostilniških lokalov, kjer je vsak dobrodošel in ne samo nadut nemškutar. Rogačani so kmalu izprevideli,' da imajo naenkrat v svoji sredini nasprotnika, združenega v Slovencih in poštenih Nemcih, toda v njihovih očeh so ti vsi skupaj »bindiš«. In tako je prišlo, da je moral naš župan na svoja stara leta marsikatero bridko prebaviti. Saj je pod njegovim županovanjem prišla občina v tako krizo, kakoršrte ne pozna nobena občina na Sp. Štajerskem. Omislila si je bila naenkrat električno razsvetljavo brez vsake vodne sile in naši »purgarji« so hitro pogruntali, koliko bode stroškov, koliko dohodkov, saj jim je to vse natanko razložil dr. Schuster, brihtna glava, ki je gotovo najboljši »strokovnjak« v tej zadevi. Ali purgarji so obračali, Bog pa je obrnil. S točko »dohodki« so kmalu obračunali, ostali so jim še samo stroški, toda teh se ne bodo nikdar znebili. Nočem nadalje popisovati njihove nakane, povem samo to, da ima danes naša občina okoli 130% občinskih doklad, neglede na to, da mora občinski sluga včasih po večerih naznanjevati po trgu, da ne bode danes »niks mit der elektrišn« in bode treba zopet privleči staro svetilko izza omare. A kadar se gre za kaka Slovencem nasprotna društva, kakoi »Deutscher Schulverein« itd., takrat pa hitro pljune občina kakih 30 K, kar se je pred kratkim čitalo v nemških listih. Kar pa je najhujše in naibclj brezobzirno, je to, da morajo plačevati za elektriko tudi oni, ki so do pol ure oddaljeni cd nje in nimajo od nje torej nobene koristi, vrhutega pa so največji siromaki, ki si komaj prislužijo denar za sol. — Nase ljudstvo pa še ne uvidi, kdo je njegov prijatelj in kdo njegov Sovražnik, v koga je treba zaupati in koga ne poslušati. Toda bič, katerega si plete samo, bode začel še hujše pokati po njegovih ramah, ako ne bode prišlo kmalu do spoznanja. — Javnost slovenska pa se ne sme čuditi, ako je med temi tudi mož, ki velja pri mnogih za narodnega Slovenca-, ki je poverjenik Slov. Matice in predsednik Posojilnice in se spušča v svoji zaslepljenosti tako daleč, da podpira (nočem povedati kako) pri občinskih volitvah najstrastnejše nemškutarje a'a Feršnik.a itd. Mož, ki živi skoro izključno od Slovencev in kojega nadebudni sin se odlikuje povsod s hajlanjem in frankfurtarskimi barvami, za katerega nima »slovenski« oče bo'jšega zavoda, nego je nemški Studentenheim v Ptuju. — Žalostno ie to dejstvo, a naša potrpežljivost je dospela že do 1 vrhunca in javnost naj zve, do koga naj ima zaupanje. Ljubezen do slovenskega ljudstva me sili, da vzdramim ljudi iz spanja in povem resnico in če ne pomaga odkrita beseda v obraz, pa naj učinkuje na ta način tem bolj. Mi se nočemo skrivati pod plaščem in zatajevati svojo barvo, ampak se pokazati v pravi luči! To zahteva odkrit značaj in to zahteva naše slovensko ljudstvo, ki že dolgo časa trpi radi takih ljudij pod težkim in krutim nemškim jarmom in ki si redi na svojih lastnih prsih gada, kojega žrtev je končno ono samo. £jtttonier$Ki olsraj. Kmetijska podružnica v Vučji vasi je priredila v nedeljo dne 15 .pros. pop. v šoli svoj občni zbor. Po običajnem pozdravu je poročal načelnik o potrebi ustanovitve podružnice, o njenem delovanju v preteklem letu ter o smotrih, ki se jinj ima bližati v bodoče. Nato sta poročala tajnik in' blagajnik; iz tajnikovega poročila je razvidno, da je priredila podružnica v prvem letu obstanka skupaj 6 zborovanj, v katerih so predavali iz kmetijske stroke pot. učitelj g. Pirstinger, živinorejski nadzornik g. Jelovšek in domači nadučitelj gosp. Cvetko. Izmed 95 udov podružnice je bilo vsakokrat navzočih povprečno 65. Iz blagajnikovega poročila se podaje, da je imela podružnica v dobi od 20. marcija 1910 do zaključka prvega poslovnega leta 312 K dohodkov in 277 K 70 v. izdatkov; vsled tega preostane v blagajni 34 K 30 v. Posojilnica v Križevcih je naklonila podružnici 25 K, okrajna posojilnica v Gornji Radgoni 10 K, ona v Ljutomeru pa 0 (čitaj: nič!) K podpore. Prvima se izrazi za njuno velikodušnost na občnem zboru iskrena zahvala ter se sklene, da se jima sporoči to pismeno. Poleg blagajniškega prometa se mora omeniti tudi blagovni promet, ki je v 1. letu dosegel znesek 641 K 73 v. — Podružnica si je naročila okrog 500 kg galice, 100 kg čilskega solitra, 90 kg deteljnega semena, 110 kg ruskega lanenega, par-krat 10 kg travnega in pesinega semena, 3 sub-vencijonirane mrjasce, 3 peteline sulmodolske pasme in 200 kom. jajec istega plemena. Za letos se poleg drugega priporoča magdeburška cikorija, ki daje poleti prašičem izvrstno zeleno pičo. C. k. kmet. družba v Gradcu je podarila družbi 40 K subvencije za nabavo ene travniške brane, gratis pa 1 drevesno škropilnico in 1 trsno škropilnico; nadalje 2 goltni cevi in 2 trokarja. Ker pa so Gug-love trsne škropilnice — dasi lične — nesolidne, ker se hitro pokvarijo, so se slišale na občnem zboru tozadevne pritožbe in se je Sklenilo opozoriti c. kr. kmet. družbo, da si izvoli drugega dobavitelja za trsne škropilnice. — Ker si mora podružnica nabaviti še to in ono, n. pr. lastno tehtnico, še eno travniško brano, če mogoče vozno drevesno škropilnico i. dr., se je sklenilo, da ostanemo y$aj še za to leto pri dosedanji članarini 3 K. Na občnem zboru je od 50 prisotnih vplačalo udnino okoli 40 dosedanjih in deloma novih udov, drugi imajo storiti to do 5. dne svečana. Nato je prevzel besedo slov. tajnik c. kr. kmet. družbe, g. Franc Holz in govoril »o koristih kmetske združitve«. Njegove besede so bile iskrene in so poslušalcem tudi zares segale v srca. Dasi je vmes razpravljal o mestoma težko umljivih stvareh, vendar je ostalo zanimanje od začetka do konca predavanja živo. Pojasnil je navzočim, koliko sredstev je na ponudbo kmetovalcu, da si izboljša svoj položaj, da pa se mu mora vse dobro takorekoč vsiljevati, kar seveda ni nič novega na svetu; dalje je razložil, da je potreben kmetovalec temeljitega znanja iz onih panog kmetijstva, ki ima opraviti z njimi. To znanje si more pridobiti na podlagi lastnih izkušenj, po čitanju kmetijsko-strokovnih časopisov in knjig ter pri predavanjih iz te stroke. Taka sredstva nudi svojim članom c. k. kmet. družba v Gradcu, ustanovljena dne 4. febr. 1819., ki se vedno bolj popu-larizuje; res bi ne smelo biti dandanes zavednega kmetovalca, ki ni član te družbe, oziroma katere njenih podružnic. Razen mnogih dobrot, ki jih nudi družba svojim članom, imajo ti v nji veliko moč pri zakonodajstvu v prid ali škodo kmetskega stanu. Združenimi močmi moramo delovati na to,-da se kmetski stan ojači.in ohrani ter da je zmožen uspešno držati protitežje industrializaciji, ki je n. pr. na Angleškem kmetijstvo takorekoč poplavila in -- požrla. — Načelnik* je predavatelja zahvalil ter ga zaprosil opetno ljubeznivost predavanja o tej ali oni priliki, kar je gosp. tajnik obljubil. Delegatom na občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu (In« 29. in 30. sušca sta bila izvoljena nadtie. Fr: Cvetko in ekonom Fr. Zemfjič. Razni, za tukajšnje kmetovalce zelo važni predlogi in nasveti so se radi poznega časa morali preložiti na prihodnje zborovanje v 1. polovici februarja, h kateremu pride predavat pot. učitelj g. Pirstinger. - . ■., StoVenjegrašVi oKraf. Iz Šoštanja. Navzlic velikim nepostavnostim pri občinskih volitvah v Šoštanju vendar štajerska na-mestnija istih ni ovrgla, temveč jih je potrdila. Vidi se, kakšen veter veje sedaj proti nam iz Gradca! Za župana je v Šoštanju iznova izvoljen bivši Sokol Hans VVcschnagg; podžupan je Filip Gande, občinski svetovalci pa: Adolf Orel, Viktor Haucke in dr. Lichtenegger. Iz Šmartnega pri Slov. Gradcu. Naš »Mustofa« z bakrenim nosem še vedno noče mirovati. V Slov. Gospodarju z dne 22. 12. I. I. se je zopet zglasil, r,aj širna javnost izve, kako čudni ljudje so pristaši narpdtie stranke. V tem dopisu prinaša lažniivo ve^t, da ga ie nejti posestnik toži!, pa da ga je isti potem pri sodišč« mqral prositi odpuščenja in ravno tako, da ga je e. kr. orožnik, kateri je imel v stvari poizvedbe, moral prositi odpuščenja. Vse to je pa laž, ker le Mustofa je moral dati častno izjavo in sicer dne 22. okt. 1910 radi tega, ker je pristaša narodne stranke gosp. Franca Verdnika, veiepo-sesflika v Šmartnem. po krivem obdolžil pregreška po § 303 k. z. in zamoremo dotično častno izjavo v prihodnji številki »Nar. Lista« priobčiti. Torej stebri kmečke zveze v Špiartnenj, lažite dalje in ne obrekujte ljudi po kriviei, ker drugače bode-ino o Vaši poštenosti še marsikaj neprijetnega spregovorili. Slovenjgradec. Dne 8. dec. 1910 se je po posredovanju štaj. deželnega živinorejskega nadzornika Martina JelovŠeka osnovala blkOrejska zadruga pri Sv. Florijanu pH Gorhjetn poliču, ki obsega občine: Gornji in Spodnji Dalic, Misiinje, Kozjak in Pako. Namen zadruge je, povzdigniti govedorejo po skupnem nakubii in skupno rejo zadostnega Števila dobrih plemenskih bijtov marijadvorske pasme. Pfedstojništvo tvbri 6 uaov iri tfije nartiestniki. Izvoljen} so v predstojništvo: Franc Jurač, kot' načelnik; Alojz Zupane, kot njegov namestnik; Franc Naveršnik kčt tajnik in blagajnik; Jernej Smonkei. Štefan Lukrič, Miha Jeromel, kot udje: VindenC Sušeč, Mifia Pbdjaivcršek, Mmgrac Vovod, kbt namestniki. Pristopnina znaša 2 K, eden delež 10 K. letnina za vsako vpisano kravo in feliob 1 K. Zadrugi je dosedaj pristopilo 34 udov. Brežtm oKraj. iz kozjanskega okraja. Veselo novo leto, monsignore Tomažič, načelnik okrajnega zastopa v Kozjem. Ali fes ne bodete poskrbeli, da Se okrajna cesta Planijia-Št. Jgr š prepotrebnim posipom (šo-drom) prevleče? Ta cesta že ni bila dve leti posipana; ali čakate, da bodemo v tej zadevi govorili pri višjih oblastih? Cesta je zanemarjena v celem času Vašega načelovanja, Prej ste se izgovarjali, da hočete ijnefi le- katoliški nasip (šoder), sedaj pa ne napravite ne katoliškega ne projjkatoiiškega sodra. Še celo izjavili ste baje, da ta cesta velja 10 let brez posipa. Na okrajni cesti v Jezerce, katera je res že 10 let v največjem neredu, ste napravili namesto cestnih zidov, lesene podpirače, da je v nevarnosti vsak človek, kateri tam vozi. Take neumnosti uganjate s šocirom in cestami, da se Vam mora vsak otrok smejati, in tako derete in moi-zete uboge davkoplačevalce, da krivica v nebo vpije. Monsignore Tomažič, zakaj pa ne ukrenete, da bi posestniki ne plačevali okrajne doklade 10 let, ako velja cesta 10 let brez popravka? Posestniki v gornjem delu kozjanskega okraja plačujejo ravno tako okrajne doklade, kakor v spodnjem delu, pa nimajo od tega plačila niti za vinar haska. Res lep vzgled, kako zelo ljubite pravico, katero bi morali kot duhovnik v prvi vrsti upoštevati. Ali Vas je splašil novi papežev ukaz, katerj prepoveduje udeležbo duhovnikov kot načelnikov, blagajnikov itd.? Dobro storite, ako opustite sami častna mesta, katere ste si le iz častilakomnosti pridobili, za iste pa sposobni niste; bodete sicer prisiljeni to storiti, ker to ni bila ljudska volja. Postava je za vse enaka, \Judi monsignore Tomažiča in monsignore Vurkelca ne bo izjemala. Sramota za duhovnika, kateremu je vsaki drugi posel ljubši kakor spolnovanje vzvišene dolžnosti. Kristus kot ustanovitelj krščanstva je v prvi vrsti naglašal: Moje kraljestvo ni od tega sveta! ni pa zavzemal iz častilakomnosti in sebičnosti častnih mest, in ni gramoznih kupov meril za cestami. Iz Kozjega. Naš okrajni zastop je imel te dni pienarrio sejo, katere se je udeležilo 24 članov. — Odobril se' je proračun in določil okrajne doklade na 48%. Dovolilo se je za mostno tehtnico v Podčetrtku 500 K podpore. Sklenilo se je nadalje oddati vsa dela nad 100 K licitačnim potem in odstraniti nemški napis na poslopju c. kr. sodnije. Vsi člani podružnice štaj. kmet. družbe dobe po pet drevesc zastonj. Zvišanje občinskih doklad se je dovolilo sledečim občinam in sicer: Dpbju 100, Koprivnici 48, Bučam 98, Imenu 76, Kozju 60, Križu 56, Lastniču 79, Pilštanju 55, Podčetrtku 126, Pod-sredi 90, Št. Petru 82, Sopotam 181, Št. Vidu 80, Veračam 92, Virštanju 130, Zagorju 100 in Zdolam 71 odstotkov. Okrajna hranilnica je imela minulo leto 432.255 K prometa.' Ji raznih stoterih Krajd. Sv. Duh pri Lučanah (Ostri vrh). Gostilničar Fran Gaube vlg. Ropič trpi v svoji gostilni poleg »Slov. Gosp.« tudi »Narodni List« in »Slogo«. Tega seveda kot cerkveni ključar ne bi Smel. Da bi imel mir, je odstopil in na njegovo mesto je dal g. župnik' izvoliti Jakoba Gradišnika,. Mož je strogo nemškega mišljenja. Kolikor je dosedaj znano, sta se v naši fari le dve obitelji vpisali z nemškim občevalnim jezikom. Obe sta se preselili k nam in- imata stanovanja v najemu. — Za občino Boč popisuje nekdo iz Maribora. Zakaj, vemo! Od meje. Pod tem naslovom je prinesel1 »Slov. Gospodar« med drugim sledeče: »Pritisk od nemške strani je velik. Na šlosbergu sta nemška zaupnika Jože Lircer in Jožef Stani in pridno jima pomaga agitator za Narodno stranko ob zadnjih državno-zbofskih volitvah, PflHnger.* Zamolči pa dopisnik »Slov. Gošp.*, da je nemški kaplan fc Lučaa hodil po hišah i« nagovarjal ljudi, naj zapišejo nemški obče vaM jezik. Gotovo mu je Pillftigef prenarodeft. V občini šlosberg (Gradišče) so si ljudsko štetje razdelili občinski odbdrniki in g. Stani si je namesto sebe najel g. Pillingerja. Z narodnega stališča smo to odobravali. Danes še rezultat ni znan, a toliko lahko rečemo, da ima kat. obč. Veliki BoČ le edtto nemško obitelj; Remšnik in Gradišče pa sta tako zgubljena. Otroci obiskujejo popolnoma nemško šolo, slovenskemu kaplanu je prepovedano šolsko deco v slovenskem jeziku spovedavati, v cerkvi je le na meseci edrta slovenska pridiga etc. Nazadnje pa bode seveda Narodna stranka vsega kriva. Gradišče (okraj Arvež). Tukaj imamo na drevesih in hišah nabite letake, katere je »Domoljub« zaradi Glavne posojilnice v Ljubljani kot prilogo jzdal. Na skrajno slovensko nemški meji se blati slovenski narod. S takim postopanjem se ne škoduje samo tako imenovanim »liberalnim« posojilnicam, ampak posojilništvu na deželi v obče. Dobiček pa imajo nemške okrajne in občinske hranilnice. Nemec se smeje v pest in si misli: »Le ubijajte Se med seboj, bom imel jaz ložje delo!« Da je temu tako, kaže dejstvo, da se taki letaki, kakor ga je izdal »Domoljub«, trpijo v Lučanah. Naj bi se kaki drugi slovenski oklic nabil! Niti eno uro ne bi bil cel. Da se ta oklic ravno pri nas tako širi, ima gotovo svoj pomen. V bližini imamo edino slovensko posojilnico pri Sv. Duhu. Ker je ta pri Zadružni Zvezi v Celju, je seveda »liberalna« in ker Sta eden odbornik in knjigovodja pri zadnjih volitvah delala za Narodno stranko, je seveda »grand liberal«. Ze po volitvah se je torej začela gonja proti njej in ker ni veliko izdalo, naj pomaga Glavna posojilnica. Zakaj pa o koroškem polomu ni bilo letakov? Ilirska Bistrica n« Kranjskem je postala trg. Občinske vofltve v Ljubljani. Volilni imeniki ljubljanskih vollcev bodo v najkrajšem času razpoloženi. Kako so šteli Slovence na Koroškem? Iz Koroškega se poroča sledeči skoro neverjetni. Vendar resnični, prav avstrijski slučaj: V Krivi Vrbi so našteli, kakor objavlja Uradna celovčanka. 752 Nemcev in 50 Slovencev; pred desetimi leti pa so našteli tam 581 Nemcev in 170 Slovencev, prebivalstvo je naraslo za 60 oseb. Kako je to mogoče? Če štejemo ves prirastek za nemški, kar seveda pi mogoče, je od 170 Slovencev v 10 letih pozabilo svoj materni jezik menda kar 120. Kdo bo v take čudeže verjel?! Razume se, da takega štetja Slovenci ne moremo priznati! Brezpravnost Slovencev in Hrvatov v Istri. Deželni odbor za Istro je Vse občinske proračune takozvanih italjanskih občin za 1. 1911 potrdil, istega pa ni storil za hrvaške in slovenske občine ter se je hotel na ta način maščevati. Ker je tržaški namestnik pritrdil temu odloku deželnega odbora, je sklenil hrvaško-slovenski klub istrskega deželnega zbora prekiniti Vsako zvezo z namestnikom. Klub odobrava, da- so poslanci odsotni od sej deželnega odbora in protestira proti takemu pristranskemu postopanju. Hrvaško-slovenski poslanci so pripravljeni izbojevati boj tudi z vlado, ako hoče stati na strani Italjanom. GespodarsKi paberKi. Kuga t gobcu in na parkljiii (slinovka, volčiča). Ker je ta bolezen silno razširjena in se po nji okužijo tudi ljudje, je dolžnost živinorejcev, da poznajo sredstva, kako se je varovati oku-ženja in razširjenja te zelo nalezljive bolezni. Na občnem zboru kmetijske podružnice v Žalcu, dne 15. prosinca t. 1. je deželni živinorejski nadzornik g. Martin Jelovšek priporočal sledeče postopanje: 1. Vsak posestnik naj svoje parkljarje (govejo živino, ovce, koze in svinje) v času nevarnosti okuženja zaupa v oskrbo le takim osebam, ki ne pridejo Ampqk Mara!« je osupnil hišnik. »Kdo pa ti je vse to povedal?« »Povedal, in kdo! Zato se morajo umiti tla, da ne bi prišla naša gospa v umazane sobe. Saj tu$ fle bo prišla, bcim že jaz pritisnila s ^feetjo, da ne bo treba Katinki za menoj splahovati. fn tega ti nisi vedel?« Gospod hišnik je stal tu z odprtimi usti, ves začuden, kai njegova žena ve. Natihoma je ponovil vsako besedo, ki jo je prej spregovoril, da bi samega Sebe prepričal, da ni ničesar izdal. Ozrl se je plaho okrog sebe, če niso kje nastavljena kaJča ušesa in je rekel ženi skoro šepataje: »Pri moji veri. Mara, jaz nisem vedel ničesar. Samo prosim te, za božjo voljo -----« »Torej da boš vedel vse, Lojze, ker sramota bi bila. ako ne bi to midva vedela: veš, čemu vse to? Naša hišna gospa hoče imeti tu svoj kot — tam doli ne bi imela miru — in noče, da bi to vedete eeia Praga!« »Jezus, Marija, Mara, ne govori o tem pred nobenim človekom niti besede!« je prosil gospod hišnik, ki se je spomni! na težke posledice, s katerimi mu je hišna gospodinja zagrozila. »Pred mladima gori pa še najmaanj!« Gospa je pogledala soproga zelo sočutno in je rekla samozavestno: »Ne boj se, Lojze! Jaz vem še druge stvari.« Gospod Lojze se je oddahnil. Goldinar je bil otet. (Dalje Sledi.) Nova maša. Pod tem naslovom je priobčil »Slov. kmečki koledar« za 1. 1910. zanimivo črtico, v kateri popi-suje, kaj so pomenile nove maše ali primicije v našem narodu nekdaj in danes. Na epem mestu popisuje tako novo mašo v novejšem času. Ko se je znočilo. so šli gospodje duhovniki v zgornjo sobo domačega župnika, in dogodke tam popisuje pisa-tefj sledeče: Soba je bila velika, trikrat toliko gostov bi '.aitko prav udobno gostovalo v nji. Vseh skupaj je bilo 11 oseb: gospod dekan, štirje župniki z domačim vred, dva kaplana in štirje novomašniki, razen današnjega slavljenca dva, ki sta pela novo mašo pred kratkim, eden pa jo bo menda prihodnjo nedeljo. Zadnji štirje so bili ves čas svojega bivanja v semenišču herazdružijivi prijatelji, ki jih jfe vezala razen prijateljstva tudi ljubezen do petja. Tvorili so lepo ubran kvartet, ki je danes ne malo pripomogel k občnemu veselju in navdušenju. Med smehom in govorjenjem so posedli za mizo. Dva in dva sta se zabavala skupaj, kakor so bili prišli po stopnicah. Ko so pa že vsi sedeli in prvič izpraznili kozarce, se je zabava nekako ustavila. Selitev jo je prekinila, tembolj, ker je bila sedaj tudi sestava družbe drugačna: prej so bili pomešani med druge ljudi, zdaj pa so ostali sami med seboj. Gospod dekan je čutil potrebo, nekaj začeti. D«si je bilo napitnic ves dan dovolj, vendar je sklenil govoriti še eno, ki se mu je zdela primerna in potrebna. Napil je hišnemu gospodarju in naglasa! posebno to, da se mu je posrečilo prirediti no-vomašniku tako slavlje, kakor ga že dolgo ni bilo v celem okraju. Domači župnik je hotel odgovoriti, hotel povedati vzroke, a ponižni mož ni prišel do besede. Ze zaradi starosti — bilo mu je že precej nad 50 let — bi ga bili pustili govoriti, a mislili so, da se hoče le braniti hvale; vsi so hiteli k njemu, da mu čestitajo, zatrjujoč mu, da so šle besede gospoda dekana vsem iz srca. Starček se je moral zahvaljevati za prijaznost, a odgovoriti le iti imel časa. Tovariši so začeli sami razpravljati o vzrokih, zakaj nove maše aiso več, kar so bile, in zašli so tako v političen pogovor. Nihče ni vedel, kako, tako hitro se je vršilo. Govor gospoda dekana je bil komaj dogovorjen, tako kratek je bil prehod v politiko — zdaj pa se je zdelo, kakor da bi^Hpie slavili duhovniki po-svečenja novega stanovskega tovariša, ampak kakor da bi se bili sešli državniki na sejo o velevaž-ni politični zadevi. Kar devet govorov je sledilo. Govorili so trije župniki, dva kaplana in Štirje novomašniki. Govorili so Vsi o načinu, kako bi se moglo vrniti dobremu slovenskemu ljudstvu nekdanje slavnostne nove maše. Vseh devet govornikov je naglašalo potrebo po političnem delovanju vseh duhovnikov, tO da nam bo vrnilo zopet Mate stare čase. Kar je ,pa vsak govornik govoril posebnega, hočem Omeniti v kratkih potezah. Prvi je priporočal misijone in romanja na božja pota; mesečne pobožnosti naj se vpeljejo za vseh 12 mesecev in vsak mesec naj bodo 3- do 8-dnevne stroge eksercicije. Prispevke ljudstvo prav lahko plača, četudi je uboinp, kajti če se da vse do zadnjega vinarja, se vsaj ne bo po veselicah pohujševalo. Sv.pismo pravi: »Moli in dstaj!« za zabave ni tam nobene besede. Vse veselice so hudičevo delo, razen onih na podlagi naše svete vere. Kadar privedemo ljudstvo do tega prepričanje, — pa tudi s politiko se nam ne bo treba več nje: — pa t»di s politiko se nam ne 1» tteba več toliko pečati, kajti p volitvah bo zadoščalo, da oznanimo, kateri izmed kandidatov je naš prijatelj. Drugi je govoril, kako ima duhovnik nastopati, da bo ljudstvo videlo njegovo poštenost in pobožnost. Svoje molitve naj opravlja vedno v cerkvi, miloščino naj daje samo o petkih vpričo ljudstva. Vina naj ne pjje nikdar po gostilnah, ampak je doma in posebno še naj pazi, da ljudstvo ne opazi fijkdar nobenega razmerja k ženskemu spolu. Na obleko mora vedno posebno paziti, kdor se namreč ne oblači svojemu dostojanstvu primerno, ni vreden tega dostojanstva. T r e t j i je priporočal, da naj sodeluje duhovnik pri vseh javnih prireditvah. Ne samo v cerkvi, tudi pri veselicah in shodih, v javnih zastopih itd., povsod naj bo med prvjmi. Ljudstvo spoštuje namreč samo tiste, ki jih vidi vedno fta prvih prostorih. Č e t r t i je izpodbujal svoje tovariše, naj delujejo na to. da si ne bo smel vsak prilastiti naslova »gospod«. Vzakoni se naj, da pritiče ta naslov samo duhovnikom, kakor je nekdaj bilo, kar dokazuje naše prosto ljudstvo, kolikor ga je še ne-skaženega; to namreč imenuje »gospoda« samo duhovnika. Peti sc je hudoval nad Sokoli in socijalnimi demokrati. Sokoli se imenujejo med seboj »brat«, spcijalisti pa »sodrug«, oboji pa delujejo na to, da bi bili vsi ljudje jednako spoštovani. Kako bi mogli potem duhovniki še imeti kak ugled, če bi bili enaki z navadnimi delavci in kmeti? Sesti je priporočal proslavljanje sv. Očeta. Ce bo ljudstvo spoštovalo papeža, bo spoštovalo tudi duhovne, ki so njegovi namestniki. Sedmi je govoril proti učiteljstvu. Učiteljski stan je sploh nepotreben, kajti Kristus je postavil ljudstvu učitelje v duhovnikih, ki so torej edini pravi učitelji. Osmi govornik se je imenoval idealista, toda z ozirom na veliko pohujšanje sedanjega sveta je naglašal potrebo stroge realnosti. Ničesar ne narediti zastonj, nikomur ne pomagati brez nagrade, kajti, če je kdo predober, se ljudje iz njega norčujejo mesto da bi mu bili hvaležni. Deveti je povzel besede vojega predgovor-nika: le ne predober biti, a tudi ne preponižen. Iz dobrih ljudi se norčujejo, ponižne pa celo zaničujejo. Ce si ponižen, veljaš ne samo za nespametnega slabiča, ampak naravnost za neumnega, zabitega človeka, ki ne zna ceniti samega sebe. Mi smo luč sveta, ne samo po svoji izobrazbi, ampak še posebno po svojem posvečenju. Zato moramo biti predvsem sami prepričani, da smo prvi na svetu, potem pa moramo tudi ljudstvo privesti do tega prepričanja. Kadar to dosežemo, bomo zopet spoštovani, kakor smo bili, ljudstvo pa bo na tem svetu zadovoljno s tem, kar ima. v večnosti pa mu bo stokrat povrnjeno vse, kar je tu pretrpelo. Tudi temu govorniku so tovariši pritrjevali, kakor so pritrjevali gospodu dekanu in drugim osmim. Bili so enega srca in ene misli. Le eden je bil med njimi, ki je tiho sedel in čakal, da pride vrsta tudi manj. (Konec prihodnjič.) Razne noVosti. Otrok za 1800 K. Da bi kdo otroke kupoval, ker jih sam nima, se ne zgodi pogostokrat, zgodi se pa vendar. Policiji v Pragi je nedavno nekdo naznanil, da sta zakonska Polanska kupila za 1000 kron tujega otroka in ga dala v matriko zvišati kot svojega. Policija je takoj začeta preiskovati in je dognala Sledeče: V septembru I. 19P9 se je Edvard Polansjci Seznanil z Zletijo hČerjp gosglfli- čarja, Marijo Kupkovo, ki je imela dobiti v kratkem otroka. Dal ji je domovinski list svoje žene Josipine Polanske, in s tem je šla Kupkova v deželno porodišnico. Tam se je izdajala za Josipino Po-lansko in je bila kot taka tudi sprejeta. Dne 23. septembra je dobila Kupkova sinčka in ga je oddala Polanskima, ki sta dala zapisati otroka na magistratu kot brez veroizpovedanja na ime Borivoj Polansky. Otrok je bil doslej vzgojevan pri Po-lanskih, zdaj pa ga je oblast oddala v najdenišnico. Marija Kupkova ie dobila od Polanskih za otroka 1000 K. — Zanimivo je, da sta se Polanska z otrokom vred nameravala pravkar izseliti v Ameriko. Polansky je že imel potni list. Z dinamitom potopljena ladja. Pred 14 dnevi je priplula na Reko jadernica »Agios Troios«, da ukrca 47 vagonov premoga in ga prepelje v Jakin na Laško. Te dni, ko je bila ladja že popolnoma natovorjena in ie imela že odpluti, so opazili na iadji sumljiv dim ter takoj spoznali, da se je kje v notranjosti vnel premog. Pristaniška oblast je takoj poslala svoje parobrode s posebnimi pripravami, da pogase ogejij. Parobrodi so več ur brizgali vodo na jadernico in ker se ni več kadilo iz jader-nice, se je zdelo, da se je posrečilo ogenj pogasiti. Iz previdnosti pa je ukazala pristaniška oblast, da mora ladja ostati še par dni v luki. V sobpto pa je na jedernici nenadoma zopet izbruhnil požar in sicer s tako silo, da je bilo takoj jasno, da je ladja izgubljena. Z ozirom na to je ukazala oblast, da je moralo moštvo s kapitanom takoj zapustiti ladjo. Ko se je spravilo z ladje vse, kar se je dalo rešiti, je pomorska oblast pozvala torpedovko »Satelit«, da potopi gorečo ladjo. Ob pol 12. po noči je jela torpedovka streljati na jadernico. Oddala je 30 strelov. Ker pa so bile krogle malega kalibra, niso mogle ladji povzročiti toliko poškodb, da bi mogla voda udreti v notranje prostore ladje. Vsled tega so se odločili jadernico z dinamitom potopiti. Mornarji s torpedovke »Satelit« so položili na krov ja-dernice kos dinamita in ga prižgali. Dinamit je eksplodiral ob 2. ponoči. Takoj nato se je med silnim pokanjem in prasketanjem jela ladja potapljati. To je bil grozen, a obenem veličasten prizor. Zdelo se je, kakor da bi se bilo na malem otočku otvori-lo žrelo vulkana, ki bljuje ogenj in žveplo. V desetih minutah je bilo končano vse in jadernica »Agios Troios« je izginila z morske površine. listnica uredništva. Žalec: Žal ne gre danes! Pride! — Ormož: Istotako. Žetale : Ostalo prihodnjič! — Št. Pavel pri Preboldu: Za zadnjič je prišel dopis seveda prepozno. Hotel sem ga spraviti v to številko, pa zopet ni šlo. Na vsak način pride prihodnjič, v taki obliki, da ne bo zastarelo! Oprostite, saj vidite, da se borimo s prostorom. Zdravi! — Šoštanj: Pride, a v to številko nemogoče! — Selnica ob Dravi: Vaše pismo sem izročil g. Iv. Prekoršekn ter ga prosil, naj Vam da imformacije, ker sem jaz silno obložen. Stopite žnjim v zvezo! Iskren pozdrav! Hvala za poslano. Dijaški kuhinji v Celju so darcvali od 1. okt. do 31. nov. 1910 sledeči p. 11. gospodje, zavodi itd. : po fiO K: Okrajni zastop v Šmarju; po 40 K: g. Matija Prece. župnik v p. v Petrovčab; po 38"20 K: g- de. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru; po 30 K : g. dr. Jos. KolŠek, odvetnik v Laškem; po 20 K: gg. Bohinc Jakob, dekan t p. v Braslovčah, Fischer Andrej, župnik v Mozirju, Javšovec Fran, superior v Celju, Fina dr. Kotnikoma. soproga c. kr. dež. sodn. svetnika v Celju. g. dr. Fr. Mayer, odvetnik v Šoštanju, Zanier Norbert, veletržec v Št. Pavlu pri Preboldu; po 15 K : Čitalnica v Celju mesto venca na grob pok. Članu g. Wajdi, g. Vek. Krajnc, c. kr. notar v Šmarju, g. g. dr. Janko Sernec mesto venca na grob g. Krušiču, g. g. dr. Jos. Sernec, odvetnik v Celju; p» 10 K : gg. Lovro Baš, c. kr. notar, dr. Benkovič Ivan, odvetnik. Berk Josip, knjigovodja posojilnice, dr. Anton Božič, odvetnik, profesor Ivan Bračko. vsi v Celju ; Cvenkel Anton, veleposestnik v Št. Petru v Sav. dolini, Diehl Robert, gostilničar v Celju, Erjavec Peter, župnik v Trbovljah, Gologranc Ferdinand, stavbenik v Gaberju pri Celju, Goričar Kari, trgovec v Celju, dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju mesto venca na grob gospodu Ivanu Krušiču, Kavčič Edmund. trgovec v Ljubljani, profesor Hinko Klešnik, dr. Karo! Koderman, odvetniški kandidat, Korošec Josip, blagajnik pri Merkurju, vsi v Celju. Kranjc Ivan. veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, Levstik Miloš, učitelj na okoliški šoli v Celju, Liesskounig Ivan. šolski svetnik v Gradcu, Majdič Fran, veleindustrijalec Jarše-Mengeš. Meglič Mirko, knjigovodja posojilnice, Mravljak Fran, gimn. učitelj, oba v Celju, okrajna posoiilnica v Ljutomeru, Prekoršek Ivan, potovalni učitelj CMD v Celju, dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, dr. Janko Sernec, zdravnik, dr. Matija Slavič, nemški pridigar, Smertnik Jos. ravnatelj posojilnice, vsi v Celja, dr. K v. Srebre, dr. Stiker Ljud., ovetnik, oba v Brežicah, Štibler Miloš, tajnik Zadružne Zve/.e v Celju, Svetina Anton, c. kr. notar v Pliberku. Tribnik Karol, gimn. učitelj v Celju. Turnšek Anton sen., trgovec in posestnik v Marija Nazaretu, Vargazon Ernst, žel. uradnik na Zidanem mostu (iz nabiralnika pri g. Ju-vančiču). Vargazon Karol, ravnatelj vinarske zadruge v Celju, Vasič Regina, vdova c. kr. dvornega svetnika v Celju, dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celju, Vuga Juro, Mori-Frentino, dr. Josip Zdolšek. odvetniški kandidat v Celju; po 9 K : Klaužer Anton, krčmar v Brežicah; po 6 K 40 v: dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celja; po 6 K: Stupica Marijan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah; po 5 K : Berlisg Josip, trgovec v Rogatcu, Detiček Juro, c. kr. notar v Celju, dr. Fran Firbas. c. kr. notar v Mariboru, Karlovšek Fran, trgovec na Lavi, Kolar Vinko, župnik v p. v Gotovljah, Logar Ivan. učitelj v p. v Celju, Mladič Anton, c. kr. okr. sodnik v Šmarja, Munda Ivan, c. kr. dež. veter, referent v Ljubljani. Pečnak Josip, kapLn v Trbovljah, Randl Alojz, postajenačelnik na Grobelnem, dr. Anton Žižek, zdiavnik v Ormožu ; po 4 K : Kaukler Ivan, nadučitelj v Ptuju, Kolar Anton, župnik v Št. Ilju pri Velenju, Končan Ivan. postajenačelnik v Litiji, Strenkl Simon v Zibiki, Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani; po 3 K: Gobec Dragotin v Podgrada (Istra), Loj Josip, c. kr. poštni nadoficijal r Smartnem ob Paki. Fr, Ks. Meško. župnik v Marija na Ziii; po 2 K 56 v: pušica v Narodnem domu r: illi imate bolečine ? Od revmatizma, protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenjtt kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjeviltt fl U i dom z znamko , Elsafluid'. To ni samo reklama. Tucat za poskušnjo 5 krom poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stabici, Elzin' trg št. 264, HrvaŠka'. Celja; po 2 K 40 v : Natek Fran, c. kr. poštni oficijal v Celja; po 2 K : Agrež Jože, odvetniški uradnik v Brežicah, Gradt Maks, gostilničar in mesar v Šmarja. Iršič Konrad t Mislinja, dr. Alojz Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici, Krivec Josip pri Sv. Tomaža pri Ormoža, dr. Jurij PuCko, o. kr. notar v KrSkem, Ratej Miroslav, kaplan pri Sv. Jnriu ob Ščavnici, ZemljiC Ivan', c. kr. sodnik v Ormožu, Sattler Josip, župnik v p. v Celju, Šantel Anton. c. kr. šolski svetnik v Gorici, Šetina Pavel, uradnik v Dernišu; po 1 K: Bnrdian Ivan. nadučitelj v Šmartnim. Bratuša Rok, c. kr. finanCni nadstražnik v Celju, Finžgar Vekoslav, uradnik v Celju. Škamlec O., župnik v Leskovcu, Založnik Fran, trg. sotrndnik v Zibiki. — Vsem dobrotnikom se izreka naj-iskrenejša zahvala. Loterijske številke. .Trst, dne 28. januarja 1911: 46, 64, 22, 32, 90. Line, „ „' „ W 87, 39, 6, 5, 57. Vabilo na ^Posojilnice in hranilnice v.Braslovčah" registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bode v nedeljo, dne 12. februarja 1911 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. ===== SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje letnega računa za 5. opra- vilno leto 1910. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Slučajnosti. BRASLOVČE, dne 30. januarja 1911. 691 Nacelstvo. Vabilo na . il občni zbor »Posojilnice v Trbovljah" 'registrovane zadruge z neom. zavezo "i ki se vrši v četrtek, dne 9. februarja 1911 ob 3* uri popold. v posojilniških prostorih s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Revizijsko poročilo. 3. Potrditev rač. zaključka za 1. I9l0. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega preglednika. 6. Slučajnosti. V TRBOVLJAH, dne 31. prosinca 1911. 701 Načelstvo. NAZNANILO! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel brivnico v Tegetboffovft cesti 22, v hiši dr. Kača. Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko •podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. J. GredllČ, brivec. Strašek Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča" svojo največjo zalogo. in izdelovalnico obutala za gospode, dame in otroke v najfinejši kakor tudi najcenejši izvedbi. —SPosebno dobra izbira v plesnih in poročnih šolnjih. 68 4-1 -i v v v' v a- w r* • v-v. Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal « modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obute« 87 -2 Svoji k svojim! Svoji R svojim! Meso! Meso! Vsak dan svež zakol l po 10 fnntov tovorni nakladek od stegna K 4'80, 10 funtov gosi. rac in pur K 6'4u franko po povzetju pošlje S. Mandel, Skalat 37, Avstrijsko. I Zahvala. Ob smrti našega preljubega očeta, oziroma tasta iti starega očeta, gospoda Josipa Kline nadučltelja v p. ln pos. na Vidmu nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočntja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se tem potom vsem darovalcem krasnih vencev, zahvaljujemo se častiti duhovščini, posebej še č. gff. župnika Mešičekn iz Brežic in žnpniku Potovšeku iz Artič, slavnemu občinskemu odboru, krajuemu šolskemu svetu in gasilnemu društvu na Vidmu kakor tudi domačemu učiteljskemu zboru za častno spremstvo pri pogrebu, zahvaljujemo se nadalje vsem dragim tovarišem in cenj. tovarišicam, ki so prihiteli od blizu in daleč iz Štajerske in Kranjske, da izkažejo zadnjo čast. Iskreno zahvalo izrekamo pa tudi slav. pevskemu zb> ru iz Krškega za prelepi žalostinki pri hiši žalosti in od prtem grobu, zahvaljujemo se slednjič 'tudi vsem drugim, ki so s svojo udeležbo počastili spomin predragtga nam rajn kega. Ti izrazi splošnega sočntja so nam bili v tolažbo v bridkih urah. Na Vidmu ob Savi, 26. jan. 1911. Žalujoči ostali. I I" I n i t ii Proda se takoj dobfoidoča 49 3-3 TRGOVINA z mešanim blagom na deželi. — Zahteva se neKaj tisoč kron. Izve se pri upravništvu tega lista. A lepem živahnem kraju je naprodaj malo posestuo obsegajoče 3719 □ metrov; nova hiša. okusno stavljena; hlev in drvarnica; posestvo m*»ji na komisijsko cesto, kjer je še lep stavbeni prostor; samo dve minute od železniške postaje ali od farne cerkve oddaljeno; ugodno bi bilo bodisi za kakega rokodelca, obrtnika ali penzijonista. Naslov pil upravništvu tegu lista. 47 2-2 ir Zahtevajte vzorce! -m Barhant, flanele, modno blago, 1 opreme ■ platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. i Havliček in brat v Podčbradeh na Če&kem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K". Ugodna prilika! Izredno cen! 15 -15 . m Za maškarade in razne iSgiL. veselice: Kotiljoni. Krinke. papirnate čepice. 34 50-3 Salji i inštrumenti. V trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & Leskovšek ===== v Celju. Želi se kupiti za posekati v v za izdelovanje tramov.— Prednost imajo prodajalci, ki imajo gozde blizu kake želez, postaje in v okolici Maribora. Naslov se izve pri uredništvo; našega lista. 45 5-3 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob. cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji, k svoj m! Svoji k svojim! Diktor Beuc, Celje Graška cesta steu. 8. 4»-2 59 Brr javni naslov: Brikettid Dunaj tJOm ' ,Brikettid'-luč Telefon 6t. 4236. "'■'i''i> .' •-iV*'*, ( ■m % o 1 Radi posebne varnosti /lasti v stanovanjih uporabno. Oblastveno dovoljeno! — Najcenejši in najboljši sistem. Od 1—30 luči. — Na zahtevo se Vam vposlje cenik zastonj. s 4-4 Glavno zastopstvo: Zinauer & Co-Sv. Jakob v Slov. goricah pri Mariboru. Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja Prva sisaCka tvorni ca tamburic J. Stjenušin, Sisak Hrvaško. Odlikovan na pariSki razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tambnric in skladb za tamburice ima razna godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., z« katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilustrovan coni t se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tovarni*1 izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom,„ „T a m b ur i c a", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto samo 8 kron. 56 12-1 Zanesljiv, vesten in izurjen zidarski polir ki bi bil ali oženjen ali prost, zmožen nemščine in slovenščine v pisavi in besedi, se sprejme z januarjem 1911 v slnžbo v nekem štajerskem pro-rinčnem mestu. —Ponudbe z zahtevkom plače se prosijo pod ..Štajersko" Anončni biro Edvard Braun, Dunaj I., Rotenturmstr. 9. 50 5-3 Izborili 20 -s forzoparilniki za krmo se najboljše naročajo vx trgovini Josipa Cizel na Polzeli v Savinski dolini kjer je vedno takšni brzoparijnik na ogled in na poskušnjo. Prihranitev na kurivu in času je ogromna! Krma je mnogo boljša! Dobiva se tudi izvrstni strcšllik-zakrivač i* tovarne F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina prid. Ika. — Za pomladansko Sfter potrebno neobhodno.— Dalje amonijakuve, kalijeve, solitarje?« in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-7 Bureaui Praga, Prikopi 17. Delano iz najboljših snovi! 03 CD >o trs E bi ■J* xr> 03 C O c: E 03 'rrj M Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger. NI iS. 3 cx ® CD vx o o. o. o 3 « o< CD 7T Delano iz najbjlj;>ih snov „ ...... ■ r " ' # in, Kdo želi na kolesu svoje ime in ime domačega kraja v obliki grba, velikost 30X45 mm, cena 2 K 30 v, po poštnem povzetju? Naročbe pod Aluminski izdelki, poštno ležeče Št. Pavel pri Preboldu. 60 2-2 Martin mi 88» posojilni«! hiši) priporoča sVojo zalogo in delavni« za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah. Trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem Goričar & Leskovšek, Celje, štev, Graška ulica 7. # """»■" Lastna zaloga šolskih ln vsek tiskovin za urade. Btumi Na debelo. 33 50-3 Na drobno. Banani H , BI ■ g ■ največja trgovina in velitiansha zaloga up, zlatnine, srebrnine, ■ H ■ m ■"©S verig' uhanov> zaP°nk> priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 5 poročne zlate prstane ter ženitovanjska darila ■ vse po w najnižjih cenah, -m ■ i g; i Za ženine in nevestice ■ ■ ———_ —--------- - - S * l ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. i *0 S 48 5°"3 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! i Ž \ GlJU Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in?t belih po najnižjih cenah. 44 50-3 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši »Narodni dom" u Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360 000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 472 od Sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih »brestuje po 41/2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagaj« s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. B7 49.2 MMMMMM i Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in briz trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. 31 -3 NaroČila so izvršujejo z obratno pošto. — Rrzojaviif naslov: Zvezna trgovina, Celje. j m n ii 'ij [ax & Sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 Stih« žrto. fižol, la- neno ser!!«, sploh vse deželne pridelke kapi 12 20-10 Narodni dom" is Graška cesta Istetam se dobi vse špeee-* rijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n s debelo in drobno. — - remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg ne dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče k se kupijo v vsaki množini. A avofo bogato zalogo za rodbino in obrti Pisalni stroji „Aeleg» »li rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 190 cm Široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, rivint, j ako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; *m P?'1 f K: same mm*M 10 K,.12 K, 14 K, 16 K; zgievnifc 8 K, 3 K 6Q b, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm Široke K 13—, 14.70, 1780 in 21--; zglavniki 90 cm dolg!, 70 cm Širok K 4 60, 5 20, 6-70; pod pernica j« močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoie se povrne detiar. — Cenovnik zastonj in franko. 14 -25 S. Berilsch, Desteita, Kev. 773, $umava, Češko. Velika prihranitev na času, na knrivn in najboljša krma to so največje prednosti istega! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška dražba Poštne hrai. n«u St. 54.869, ——' Telefon it. 46. || Zuezna Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v^ tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celjn, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v, položaju V polni meri zadovoljiti svoje cenjene stianke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ========= lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celjn. Odgovorni urednik Vek o si a v Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Cel n