9/2017 letnik CXIX226 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zdrave čebelje družine so prav gotovo prvi cilj vsakega čebelarja. Le zdrave čebele lahko zagotovijo preživetje če­ belje družine in omogočajo visoko proizvodnjo. Posamezne čebelje družine so stalno izpostavljene različnim spremem­ bam v okolju in tudi različnim patogenom. Med najpo­ membnejše patogene spadajo varoje, bakterije, protozoji in tudi virusi. Virusnim okužbam čebeljih družin bo v nadalje­ vanju tega prispevka posvečene največ pozornosti. V čebelji družini virusne okužbe lahko povzročijo odmi­ ranje zalege, različne stopnje prizadetosti in prezgodnje umiranje čebel. Vse to lahko vodi do šibkejše čebelje dru­ žine, ki ima na koncu za posledico odmrtje celotne čebelje družine ali pa od nje ostane le manjše število čebel. S čebe­ ljimi virusi se človek ne okuži, zato čebelji pridelki ne pred­ stavljajo nevarnosti za zdravje ljudi. Kakšni so čebelji virusi? Virusi so majhni infektivni agen­ si (velikost od 20 do 400 nm), ki so zelo enostavno zgrajeni in se lahko pomnožujejo le v živi, zanje dovzetni celici; ži­ valski, rastlinski ali bakterijski. Natančneje je opisanih že 24 vrst čebeljih virusov, skoraj polovica jih je bila odkrita v zadnjem desetletju. Za večino teh še ni poznano, ali pov­ zročajo v okuženi čebelji družini dejansko škodo in kateri so znaki okužbe. Nekatere vrste čebeljih virusov pa že zelo dobro poznamo: virus akutne paralize čebel (ABPV), virus črnih matičnikov (BQCV), virus kronične paralize čebel (CBPV), virus deformiranih kril (DWV), virus mešičkaste zalege (SBV), kašmirski čebelji virus (KBV), in zanje je bilo že dokazano, da lahko bistveno prizadenejo posamezne razvojne stopnje čebel in tudi celo čebeljo družino. Čebe­ lji virusi spadajo med RNA­viruse in večina jih ima genom v obliki pozitivno polarne enojnovijačne molekule RNA. Najnevarnejše viruse bolezni domačih živali (slinavka in parkljevka, klasična prašičja kuga) imajo tudi nukleinsko kislino v obliki pozitivno polarne enojnovijačne molekule RNA. Zato čebeljih virusov ni za podcenjevati. Čebelji virusi spadajo med najmanjše viruse, veliki so približno 30 nanometrov, sferične okrogle oblike, so zelo preprosto sestavljeni in imajo sposobnost zelo hitrega raz­ množevanja. Virusi se lahko razmnožujejo le v živih celi­ cah. Po vstopu v celico virus prevzame ''komando'' v celici in preusmeri vse dejavnosti celice ter celične vire energije za potrebe lastnega razmnoževanja. Virus se razmnožuje, do­ kler celica (čebela) ne propade. V umrli čebeli virus posto­ poma propada in v nekaj dneh ali tednih izgubi sposobnost okužbe novih čebel. Virusi na splošno zelo dobro prenašajo nizke temperature, na visokih temperaturah in izpostavlje­ ni sončni svetlobi pa hitro propadejo. Okužbe s čebeljimi virusi so v čebeljih družinah ugoto- vili povsod po svetu. Čebele so z evolucijsko prilagoditvijo na virusne okužbe vzpostavile posebno ravnotežje, zato ne­ kateri virusi v nizkih količinah (titrih) ne povzročajo klinič­ nih znakov obolenja. Pri visokih titrih pa virusi povzročijo klinične znake, ki so posledica namnožitve virusa v čebeli, kar lahko v določenih primerih hitro privede do smrti čebel. S pojavom varoj se je bistveno spremenilo tudi dojemanje pomena virusnih okužb. Varoje med čebelami lahko prena­ šajo različne vrste virusov (Tabela 1). Pa ne samo to, med sesanjem hemolimfe varoje vnesejo posamezne viruse ne­ posredno v čebelo, kar ima lahko za čebelo hude posledice in hitro razmnoževanje virusa. Pravočasno in uspešno zati­ ranje varoj je zato tudi ključ do uspešnejšega zmanjševanja vpliva virusnih okužb na čebelje družine. Študije o spremljanju prisotnosti virusnih okužb v čebe- ljih družinah so pokazale, da je lahko čebelja družina soča- sno okužena z več kot eno vrsto virusa. Ko smo laboratorijsko pregledovali klinično prizadete čebelje družine, smo pogosto ugotovili istočasno prisotnost dveh, treh, štirih ali celo petih različnih vrst čebeljih virusov. Če pa vemo, da že posamezna vrsta čebeljega virusa povzroči klinične znake pri okuženi čebeli, je kombinacija različnih čebeljih virusov ob hkratni prisotnosti varoj še toliko hujša, kar lahko privede do propa­ da večjega števila čebeljih družin v zelo kratkem času ali od­ Na začetku leta 2017 sem za številne čebelarje izvedel ciklus predavanj z naslovom ''Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri''. Ker so bila predavanja med čebelarji zelo do- bro obiskana in sprejeta, niso pa dosegla vseh slovenskih čebelarjev, bom v prispevku posku- šal povzeti najpomembnejša spoznanja, ki so pomembna za razumevanje pomena virusnih okužb pri čebelah. Virusne okužbe so v čebeljih družinah prav gotovo prisotne že od davnih ča- sov in je bila čebelja družina nanje dobro prila- gojena. Vendar pa se je z vnosom varoj (Varroa destructor) in intenziviranjem čebelarske pro- izvodnje to bistveno spremenilo. Ne moremo trditi, da so za izgube čebeljih družin virusi naj- pomembnejši dejavnik, vendar je že dokazano, da virusi igrajo pomembno vlogo pri prezgo- dnjem umiranju čebeljih družin. Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (I. del) 9/2017 letnik CXIX 227 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mrtja preko zime. Znotraj iste vrste virusa pa obstajajo tudi posamezni podtipi in ista čebelja družina je lahko okužena z več različnimi podtipi (mešana okužba z isto vrsto virusa). Kakšen je vpliv različnih podtipov čebeljih virusov na čebeljo družino, še ni popolnoma znano. V okviru doktorske diser­ tacije dr. Urške Jamnikar Ciglenečki pa smo v Sloveniji prvič ugotovili kroženje dveh različnih podtipov ABPV, poimeno­ vanih SLO 1 in SLO 2, ki pa sta povezana tudi z različno pato­ genostjo. Ugotovili smo, da so virusi ABPV iz podtipa SLO 2 povezani z odmiranjem večjega števila čebeljih družin, klinič­ na slika čebel, okuženih z virusi ABPV iz podtipa SLO 1, pa je blažja (čebelje družine niso odmrle in okužene čebele so bile klinično zdrave). To potrjuje tudi podatek, da smo v vzorcih 18 čebeljih družin, pri katerih smo dokazovali prisotnost ABPV­ ­ja (vzorce smo eno leto zbirali pri klinično zdravih čebeljih družinah), kar v 17 dokazali prisotnost virusa ABPV iz podtipa SLO 1, le en vzorec pa je bil uvrščen v podtip SLO 2. Če bomo v prihodnje izvedli natančnejše filogenetske analize tudi za druge vrste čebeljih virusov, bomo šele dobili jasnejšo sliko glede različne patogenosti podtipov znotraj iste vrste virusa. Dosedanje filogenetske študije čebeljih virusov, ki kro­ žijo v Sloveniji, so potrdile prisotnost genetsko zelo raz­ ličnih sevov virusov, kar potrjuje, da naša avtohtona rasa čebel le ni popolnoma izolirana od drugih evropskih čebel. Prav gotovo so se v preteklosti in se še vedno vnašajo novi virusi v Slovenijo tudi z nakupom matic oziroma čebeljih družin po legalni ali ilegalni poti, saj te niso pregledane na čebelje viruse. Posledica tega je ugotovitev večjega števila genetskih različic čebeljih virusov. Nekatere genetsko zelo podobne viruse, kot smo jih ugotovili v Sloveniji, ugota­ vljajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, genetsko najbližji so sevi virusov iz Avstrije in Madžarske, kar bi lahko bila posledica tudi ''naravne izmenjave'' virusov. Če pa primerjamo podatke nukleotidnega zaporedja kratkih odsekov virusnega genoma za virusa ABPV in DWV, lah­ ko ugotavljamo, da se čebelji virusi zelo uspešno prenašajo tudi med različnimi čebelnjaki znotraj Slovenije, kar je po­ doben vzorec, kot ga ugotavljamo pri nekaterih drugih vi­ rusnih okužbah, npr. pri govedu ali prašičih, ko ugotovimo genetsko identičen virus v dveh ali večjem številu različnih Tabela 1: Povzetek trenutnega poznavanja značilnosti nekaterih čebeljih virusov s prikazom načina prenosa, delovanja skupaj z drugimi patogeni, možnostjo povzročitve okužbe in zaznanimi kliničnimi znaki pri različnih razvojnih stopnjah čebel ter pojavljanjem okužbe v različnih letnih časih (povzeto po de Miranda in sod., 2011). NAČIN PRENOSA VIRUSA DELUJE SKUPAJ Z RAZVOJ ČEBEL LETNI ČAS Horizontalen Vertikalen Okužba/znaki Vrsta virusa oralno-fekalni preko stikov preko zraka z varojo ovariji matice seme sperma varojo pršico nosemo jajčece ličinka buba odrasla čebela pomlad poletje jesen Virus akutne paralize čebel ABPV + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/x +/+ + +++ ++ Kašmirski virus KBV + - ? + + x ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus izraelske akutne paralize IAPV + - ? + + x ? + ? ? +/- +/- +/x +/+ + ++ ++ Virus črnih matičnikov BQCV + - ? x + ? ? + ? + +/- +/- +/+ +/- + +++ + Virus deformiranih kril DWV + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus varoje VDV-1 + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus mešičkaste zalege SBV + - ? - ? ? ? x ? ? ?/? +/+ +/- +/x +++ ++ + Tajsko-kitajski virus mešičkaste zalege TSBV + ? ? ? ? ? ? ? ? ? ?/? +/+ +/- +/x ? ? ? Virus počasne paralize čebel SBPV + - ? + ? ? ? + ? ? ?/? x/- +/- +/+ + + + Virus kronične paralize čebel CBPV + + ? - ? ? ? x x ? x/- +/- +/- +/+ ++ ++ + Virus zamegljenih kril CWV ? x x - ? ? ? x ? ? -/- x/- x/- +/+ + + + Virus čebel X BXV + ? ? ? ? ? ? ? ? - -/- -/- -/- +/+ +++ + + Virus čebel Y BYV + ? ? ? ? ? ? ? ? + -/- -/- -/- +/+ ++ +++ ++ Legenda: + (da); ++ (da, pogosto); +++ (da, najbolj pogosto); ­ (ne); ? (še ni znano); x (različno) 9/2017 letnik CXIX228 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE rej. Pri CBPV­ju, ki povzroča visoko smrtnost in se pri od­ raslih čebelah kaže s hudo obliko paralize, ki je podobna zastrupitvi čebel, pa v Sloveniji ugotavljamo genetsko zelo homogeno skupino virusov. Pred kratkim smo določili tudi prvi celotni genom čebeljega virusa CBPV SLO/M92/2010 in tudi zato ta virus že malo bolje poznamo. Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si Eden izmed dejavnikov, ki najbolj ogroža med, je točenje medu iz satov, ki so bili pod vplivom nekaterih sintetičnih akaricidov, kot npr. kumafosa. Prestavljanje satja iz plo­ dišča in točenje iz satov, ki so bili pod vplivom kumafosa, vsekakor ni v skladu s sodobnimi smernicami. Iz plodišča v medišče prestavljeni sati z zalego, ki lahko vsebujejo tudi krmo za čebele, lahko vplivajo tudi na pristnost medu. Če smo poleg zalege v medišče prestavili predelano sladkor­ no krmo za čebele in to stočimo, smo pridelali med, ki ni pristen, takšnega, ki ne sme nositi oznake med. Ali lahko v AŽ-panju čebelarimo tako, da zmanjšamo omenjena de- javnika tveganja na minimum? Na strokovni razpravi, ki je 12. 6. 2017 potekala v čebel­ njaku Centra za biotehniko in turizem Grm Novo mesto, je g. Franc Kobe predstavil svojo prakso čebelarjenja z devi­ škimi sati. Pri prvem spomladanskem pregledu, ki ga izve­ de, ko je družina že dobro razvita, iz medišča odvzame tri do pet satov in jih nadomesti s satnicami. Satov iz plodišča ne prestavlja v medišče, ampak iz njih dela narejence. Vsa­ kič, ko vzame zaležen sat ali dva iz plodišča, ga nadomesti z že zgrajenim deviškim satjem. Čebelam spomladi niti ne dodaja pogač ali sirupa. Če potrebujejo hrano, jim pod pa­ lice v plodišču na tanke krožničke doda med. Ko se začne paša, odpira medišča na tri dni in iz njih pobira že zgrajene sate in dodaja satnice. V plodišče dodaja že zgrajene sate. Na ta način z odvzemanjem zalege in izdelavo narejencev menjuje satje v plodišču, dela nove družine, preprečuje ro­ jenje, zmanjšuje število varoj v družini, ob tem pa zmanjšu­ je tveganje za pridelavo nepristnega medu in medu z ostan­ ki akaricidov na minimum. Pri točenju medu iz deviškega satja mora biti sicer previdnejši, ampak ni težav. Previdni moramo biti že pri odkrivanju, da ne poškodujemo satnic celic. Ko vstavljamo sate v točilo, moramo paziti, da damo nasproti enako težke sate. Točiti začne pri majhni hitro­ sti, nato satje obrne in postopek ponovi. Potrebno je po­ časnejše točenje. Dodatnih mrež v točilu ne uporablja, saj zadostuje nižja hitrost točenja. Pri samoobračalnih točilih hitrost in čas vrtenja nastavimo in točilo vse opravi samo­ dejno. G. Kobe je prepričan, da je akacijev med iz deviškega satja edini pravi akacijev med, prav tako je prepričan, da je pri njegovem načinu čebelarjenja donos medu večji, novo satje pa pomeni večje in bolj zdrave čebele. Mag. Marko Hrastelj je predstavil svoj način čebelarje­ nja v nakladnih panjih. Sam za plodišča uporablja DB­naklado ali dve 2/3 LR­ ­nakladi. Za medišča upo­ rablja 2/3­naklado. Me­ dišča nastavlja že zgodaj spomladi, navadno v mar­ cu, sicer družine rade roji­ jo. Ko na plodišča nastavi medišča, iz panjev odstra­ ni pitalnike za čebele. Za zgodnjo cvetlično pašo v sredino medišča doda dva ali tri že zgrajene deviške Med je povsem naravno živilo, neposreden dar narave, dar čebel in rastlin. Med ljudmi je izje- mno cenjen, saj velja za varno in zdravo živilo. Pogosto ga uživamo za preprečevanje različnih obolenj. Še kako je pomembno, da je kakovo- sten in varen, da ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na naš organizem, oziroma da so te v mejah dovoljenih vrednosti. Ob naku- pu medu kupec vsekakor pričakuje, da je kupil zdravo, naravno in varno živilo. Dandanes čebe- larimo v okolju, ki je onesnaženo z najrazličnej- šimi strupenimi snovmi. Ali torej lahko pridelu- jemo varen med? Čebelarji pravzaprav nimajo nadzora nad tem, kaj čebele prinesejo v panj, ali pa je njihov nadzor zelo majhen, vendar razi- skave kažejo, da med le redkokdaj vsebuje sledi pesticidov ali drugih strupenih snovi. Kakovost medu bolj ogrožajo sredstva, ki jih v panj vsta- vljajo čebelarji sami, kot pa tista iz okolja. Povzetek strokovne razprave o pridobivanju medu iz deviškega satja Fo to : A nd re ja K an do lf Bo ro vš ak