VESTNIK
K*,
V
Poštni urad 9020 Cetovec E	Vertagsposfamf 9020 Kiagenturt	E
E	tzhaja v Ceiovcu
5	Erscheinungsort Kiagenturt
E	Posamezni izvod 3 šiiinge
E	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
P. b. b.
rrnMHMnmMm)m))intm]nmi)mmHtnM!U)MMMmnm)nnmui5
LETNtK XXX!!t.
CELOVEC, PETEK 6. JANUAR 1978
ŠTEV. 1 (1847}
Odtočno
zavračamo
neutemetjene in neresnične trditve zunanjega ministra Pahra
_____Avstrijski zunanji minister dr. Pahr je v pravkar minuiem ietu 1977
nanizat četo vrsto izjav, v katerih je zavzet statišče k manjšinskemu vprašanju, pri tem pa se znebit totiko očitnih neresnic, kot tega pred njim še noben drug zunanji minister ati drugi čtan zvezne vtade ni napravit. Tudi v zadnji izjavi, ki jo je na pragu novega teta podat za ORF, je ostat zvest takšnemu načinu prikazovanja manjšinske probte-matike in je s tem samo pokazat, kotiko mu je za resnico, kotiko za dejansko reševanje vprašanja, ki bo — ne nazadnje tudi po krivdi ministra Pahra — še naprej bremeniio odnose med vtado in stovensko manjšino na Koroškem.
V omenjeni izjavi je minister Pahr krivdo za nerešeni položaj slovenske manjšine na Koroškem ponovno zvali! na koroške Slovence, katerih predstavnikom je očital, da niso bili pripravljeni za pristen pogovor, temveč da so zavzemali .ekstremne pozicije" ter poskušali prisiliti vlado, da se odpove sedanji manjšinski zakonodaji. Posebno jim je zameril, da niso bili pripravljeni sodelovati v sosvetu, ki da je bil z zakonom predviden kot zakoniti gremij .za uradne pogovore, za oblikovanje mnenja tudi znotraj manjšine in za sodelovanje manjšine z vlado". In končno je bil še mnenja, da naj zastopniki slovenske manjšine vendar pišejo zveznemu kanclerju, če hočejo še enkrat govoriti o teh vprašanjih.
Predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij koroških Slovencev so izpadalne izjave ministra Pahra zelo ostro zavrnili. Predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitfer je v izjavi, ki jo je dal SINDOK-u, Pah-rova izvajanja imenoval izrazito zavajanje javnosti, kajti koroški Slovenci so pri vseh razgovorih pokazali iskreno pripravljenost za sporazumno reševanje, pač pa so od vsega začetka tudi jasno povedali, da se s sedanjo ureditvijo ne morejo zadovoljiti. .Zunanji minister Pahr ima najmanj pravice, Slovencem očitati nepripravljenost za pogovore," je dejal predsednik ZSO, .ker je prav on kot predsednik komisije strokovnjakov prekinil pogovore ter sprejel v manjšinsko zakonodajo minimalne ekstremne pozicije nacionalstičnih krogov na Koroškem." Prav tako je brez osnove tudi Pahrova trditev, da so manjšinski sosveti zakoniti gremij tudi za oblikovanje mnenja znotraj manjšine. To je — kot je dejal dr. Zwitter — popolnoma nova interpretacija, ki z zakonom ni krita in ki še bolj potrjuje pravilnost stališča slovenskih organizacij, da ne sodelujejo v sosvetih, saj to pred-
stavlja poskus vplivanja na odločitve manjšine, za katere so pristojne edinole manjšinske organizacije.
Podobno je zavrni! Pahrove izjave tudi Narodni svet koroških Slovencev, ki je ugotovil, da odgovornost za to, da do danes še ni
prišlo do .pristnih pogovorov", nosijo politične stranke in posebej še sedanji zunanji minister Pahr, ki so prekinili takoimenovane pogovore strokovnjakov ter osvojili ekstremna stališča koroškega Hei-matdiensta. NSKS v svoji izjavi poudarja, da se v ostalem vedno bolj jasno razkrinkava dejansko jedro manjšinskih sosvetov, kajti zunanji minister ni po naključju omeni), da so ti sosveti predvideni tudi za .oblikovanje mnenja znotraj manjšine" — to pa bi pomenilo, .da hočejo dr. Pahr in avstrijska zvezna vlada slovenski manjšini oktroirati novo zastopstvo". Ob koncu je NSKS pozval kanclerja Kreiskega, naj v bodoče prepreči take nepremišljene izjave svojega zunanjega ministra in naj raje ponovno aktivira kontaktni komite.
Reševanje z diktati
nasprotuje načeiom demokracije
#	„Na žaiosf moram ob tej priiožnosti ponovno ugotoviti, da pravice in poioiaj siovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter hrvaške manjšine na Gradiščanskem niso zadovoijivo urejeni, kot to zagotavtja državna pogodba. Poskusi, da bi ta vprašanja rešiti z diktatom in oktroirano zakonodajo, ki te pravice bistveno zmanjšuje, so se izkazaii za neuspešne in nasprotne ideaiom sožitja narodov in demokracije.' Tako je dejai predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Andrej Marinc v novoietni posianici, ki jo je prenaša) ceiovški radio. Pri tem je predsednik Marinc še nagiasii, da so prizadevanja manjšin za zagotovitev enakopravnosti v šoti, v uradih in v javnosti sestavni det sodobnih odnosov v Evropi, ker te tako so manjšine iahko most med sosedi.
#	Na zadnji seji repubiiške konference SZDL Siovenije v starem tetu je predsednik Mitja Ribičič med drugim dejai: .Prav tako bi tahko poudariti, da si je sociatistična zveza utrta pota tudi v vse tiste kraje zunaj meja domovine in po svetu, kjer živijo in deiajo danes tjudje siovenskega rodu, da se je močno povečat naš vptiv na tista narodnostna področja, ki jih zajemajo osimski dokumenti, pa tudi na avstrijsko Koroško in Štajersko, kjer je bita še posebej pomembna naša potitična in moraina podpora zahtevam stovenske manjšine po uresničitivi avstrijske državne pogodbe in njihovemu veiikemu boju proti nacizmu in šovinizmu."
#	Sekretar tK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc pa je na nedavni otvoritvi nove tovarne v tendavski občini govorit o sožitju in sodetovanju obeh narodnosti v tistem deiu Siovenije. Pri tem je posebej nakazat pomen dvojezičnega šotstva ter dejai, da kakovost tamkajšnjega dvojezičnega pouka vzbuja pozornost po vsej Evropi in da bi se sptoh po vsem svetu tahko zgte-dovati po njem. .Kdor je te enkrat doživet toptino tjubezni in moč bratstva, vzdušje strpnosti in iepoto spoštovanja, ki preveva ves pouk sioven-skih in madžarskih otrok v istih, to je dvojezičnih razredih, ne more tega nikoti pozabiti," je ugotovit Šetinc. .Lahko se samo čudi, kako je mogoče, da drugod, na primer v Avstriji, ne morejo doumeti vrednosti takšne dvojezične šote."
Šetinc je opozorit, da so v Stoveniji že zdavnaj spoznati, da obstoj raz-tičnih narodnih skupnosti ni nikakršno zto, temveč je — nasprotno — bogastvo, ob katerem se tudi večinski narod notranje piemeniti. „V neposrednih stikih z jeziki in s kutturami narodnih skupnosti optajamo svojo kutturo in skupaj gradimo trden most prijateijstva in sodetovanja z obmejnimi državami. 2at pa Stovenci in Hrvati v Avstriji niso deiežni takšnih pravic v svoji državi, čeprav jim gredo po avstrijski državni pogodbi in po vseh čtoveških normah. Naši tjudje tam živijo v ozračju nestrpnosti in napetosti, ki včasih ni nič manj hudo, kakor je biio v času nacizma. Tako imenovana avstrijska demokracija dovotj zgovorno dokazuje, kakšna farsa je takšna svoboda, v kateri šovinisti, nacionatisti in četo fašisti tahko po miti votjt divjajo proti Sto-vencem, jih zasmehujejo in zmerjajo s Čuši, medtem ko bi morata narodna manjšina motčatt in biti vrhu tega še zadovotjna, da tahko živi v takšni .piuratističnt' državi."
V novo leto 1978
z načelno jasnimi stališči in predstavami
Novo /eto ne ko /akko. 7"o sta poveda/a tako zvezni kanc/er dr. Kreitkp kakor zvezni predsednik dr. Kircksck/ager, je: je meni/, da komo mora/i prenesti do/očena kremena iz Marega /eta v novo. .Spričo novik davkov, pov:šanik socia/nik dajatev, sp/ošne podražitve in gospodarske reces:;f novo /eto vsekakor ne ko krez okčatnik težkoč. Če to ve/ja za ztvsfr;';o na sp/ošno, ve/ja še v kajši, vseko/j okčatni meri za socia/no šik-kega, gospodarsko odvisnega in zapostavljenega človeka. Zn to smo koroški S/ovenci nasp/ok/
Koroški SZovencz konto tore; z vsem; sodržav/jani mora/i v novem /eta prekresti težkoče in doprinesti do/očene žrtve, da preprečimo večje gospodarsko nazadovanje in zagotovimo okranitev de/ovnik mest. Kakor vedno, komo s svojo marljivostjo in pridnostjo krez dvoma prispeva/i svoj de/ež za dokrokit države.
Prav zaradi tega pa opravičeno pričakajemo po drogi strani todi od države, da se v novem ieto končno zave svojik do/žnosti do s/ovenske narodne skopnosti in preneka pos/ašati tiste, ki nam vedno spet podtika-vajo ne/oja/nost, da /akko kajskajo proti nam in preprečojejo rešitev manjšinsko varstvenik do/oči/ in s tem prepotrekno pomiritev v deže/i. Koroški S/ovenci si prepovedajemo očitke in podtikavanja g/ede naše /oja/nosti s strani tistik nemškik naciona/ističnik si/, ki jim je Nemčija vedno ki/a in je k/ižja od Avstrije in ki so pred 40 /eti z vikrajočimi zastavami pozdravile in spreje/e „jt'rerja" kot aresničeva/ca tisoč/etnega sno po zdrožitvi v Ve/ikonemškem rajko. Prav tako z vso ostrino zavračamo izjave zananjega ministra dr. Pakra, da koroški S/ovenci odn. predstavniki našik osrednjik organizacij z zavzemanjem „ekstremnik pozicij" preprečujejo rešitev in z/asti pomiritev. Ne samo da se danes .ekstremne pozicije" mite/no takoj povezujejo z .ekstremisti", z/asti dr. Pakr kot predsednik kivštk ekspertnik razgovorov dokro ve, da smo si ki/i že ze/o k/iza in da raz/ična sta/isča nikakor niso ki/a več nepremost/jiva in da so prav zaradi tega poznane si/e na .Koroškem s svojimi .ekstremnimi naciona/ističnimi pozicijami" aspe/e doseči akinitev p/odonosnik in dosego sprejem/jivega kompromisa oketajočik razgovorov.
Zato ministra Pakra najmanj pristojajo take trditve, ki so akso/atno neresnične in nikakor pripravne, da ki pomaga/e pripe/jati zavoženo manjšinsko vprašanje iz zagate in naditi osnovo za sporazamno sodokno rešitev s/ej ko prej perečega vprašanja.

?'o vprašanje ko namreč v novem /eta kremeni/o odnose med državo in nami vsedot/ej, dok/er ne ko zadovo/jivo rešeno v sporazama s prizadeto narodno skapnostjo, ki je edina apravičena podati izjavo, kdaj in kako je vprašanje dokončno rešeno. Trenatna areditev vsekakor ni rešitev, še manj dokončna rešitev — četadi to trdijo in si domiš/jajo nekateri po/itiki/
Koroški S/ovenci namreč nikdar ne moremo sprejeti areditve, ki nas enostavno zkriše iz dvek tretjin avtoktonega nase/itvenega ozem/ja. Po ozem/je ni nekaj, kar si izmiš/jamo in kar še/e astvarjamo, marveč je zgodovinsko dejstvo, da pač živimo S/ovenci avtoktono v Podjani, v Kožt* in pri Zi/ji vse tja do Smokora. Pri tem ne raz/ikajemo naŠik /jadi po njikovi večji a/i manjši narodni zavesti, ker je /e-ta prodakt vzgoje, večje a/i manjše gospodarske in socia/ne odvisnosti in dragik zgodovinskik oko/nosti.
Naša zakteva, da morajo ve/jati pravice iz č/ena 7 za vse naše /jadi, kjer avtoktono živijo, zato ni nokeno trmasto vztrajanje na teritoria/nem nače/a, marveč samoamevna pos/edica manjšinsko varstvenik do/oči/, katerik kistveni namen je vendar astvariti take pogoje, da se vsak pripadnik manjšine /akko krez straka in ovir dokop/je do svoje prave naciona/ne identitete.
Pe-te zaradi poznanik zgodovinskik oko/nosti ne more izjasniti z enkratnim aktom preštevanja, marveč naj prav manjšinsko-varstvena do/oči/a zagotovijo možnost njenega spoznanja in izživ/janja. Vsaka dra-gačna interpretacija manjšinsko-varstvenik do/oči/ je zgrešena in ne ki s/aži/a v korist, temveč v škodo zavarovanja okstoja in pospeševanja razvoja narodne skapnosti.
Zato trenatna areditev, ki s/oni na preštevanja, krez dvoma ne odgovarja daka in črki č/ena 7 državne pogodke in nokena narodna skapnost — tako tadi s/ovenska na Koroškem — ne more sprejeti nače/no in dejansko zgrešene nezadovo/jive notranje državne rešitve v zameno za mednarodno v njeno korist zajamčena do/oči/a.
/z istik vzrokov smo tadi proti vsem poskasom oknovitve a/i snovanja vo/i/ne stranke na zgo/j naciona/ni osnovi, ker pomeni v kistva prav tako enkratno izjav/janje naciona/ne identitete kakor preštevanje in avtomatično si/i vsakega socia/no odvisnega in gospodarsko šikkega a/i iz kakršnik ko/i vzrokov manj zavednega ne samo, da vo/i drago stranko, marveč čestokrat tadi, da se za vedno odpove svoji naciona/ni identiteti. Zgodovinske izkašnje nam dajejo tozadevno dovo/j primerov in se naj tisti, ki mis/ijo prav pri vo/itvak vikrati zgo/j z naciona/no zastavo, zavedajo, da so interesi pri vo/itvak mnogovrstnejši in da je na Koroškem vprašanje narodne zavesti preveč de/ikatno, da ki s kakršnim ko/i vo/i/n;m aktom daja/i nasprotnikom zaže/jene števi/ke, ki jik zaradi aspe/ega kojkota preštevanja niso mog/i dokiti.
Tadi v/ada ko mora/a odstopiti od svojega trmastega vztrajanja na neaspe/em pogojevanju rešitve narodnostnega vprašanja s števi/čno močjo naroidnc skapnosti in na tristrankarskem sporazama. Sodokna rešitev manjšinskega vprašanja je mogoča samo v sporazama s prizadeto narodno skapnostjo, kar pomeni kkrati priznanje in apoštevanje ene od kistvenik
("Da/je na <?. strani j
Za ptes bosta igrata znana in pritjubtjena
DANES, PETEK	PtnMnno!/! n!oO VDELAVSKtZBORNtC! # Mati ptesni orkester RTV Ljubtjana s pevko Marjano Deržaj
6. JANUARJA 1978, VS! NA uf<u!UVc!!u!\!	V CELOVCU	# Narodno zabavni ansambe)„Štirje kovači"
Piri takšnem „reševanju"
koroški Slovenci nimamo kaj iskati
Kaj &o prineslo
^7 a ?
V preteklem letu smo dostikrat, kadar je prišlo do raznih podražitev ali poslabšanj na socialnem področju, slišali argument, da „nam tako dobro še nikdar ni šlo". Predvsem socialdemokratski politiki to utemeljujejo s tem, da ima dandanes veliko ljudi avto, televizor, hladilnik in podoben „luksus", torej stvari, brez katerih danes npr. delavec ne bi mogel obnoviti svoje delovne sile, priti ob pravem času na delovno mesto in si vzeti vsaj toliko oddiha, da je drugi dan spet sposoben za delo. Noben delavec ali nameščenec verjetno ne vidi svojega luksusa v avtomobilski gneči zjutraj in zvečer v velikih mestih, ko pa je javni promet zgrajen tako, da ne bi zmogel rešiti svoje naloge. Stanovanjska naselja so na enem koncu mesta, industrijska naselja pa na drugem koncu. Upravni in trgovski centri so spet v centrih ali na periferiji, tako da je rezultat v večjih mestih vsakdanji prometni kaos. Na podeželju obstajajo v veliki meri tako zanič prometne zveze, da bi se pri njihovi uporabi delovni čas mnogih delovnih ljudi podaljšal za več ur.
Torej za navdnega človeka danes avto ni nikak luksus, temveč prav taka potreba kot vsakdanji kruh. Isto je s televizorjem, ki je za veliko večino ljudi po osmih urah in več dela, vožnje domov in s tem povezanega stresa edina možnost za vsaj malo razvedrila v večernih urah. In kako bi dandanes, ko je industrija pritegnila v produkcijo tudi ženo, mogle delavske družine brez hladilnika in pralnega stroja, brez kopalnice in modernih gospodinjskih pripomočkov zadovoljiti in opraviti svoje vsakdanje življenjske potrebe? In kaj bi bilo, če danes ne bi proizvajali vseh teh sredstev? Cele industrije bi propadle, milijoni bi bili brez dela.
Seveda je danes življenski stan-
dard višji kot pred tridesetimi leti, ker sta tudi znanost in tehnika napredovali; toda tudi življenje danes od posameznika, od njegovega zdravja zahteva več. In predvsem: postaja vedno dražje, ker dobičkarska družbena ureditev vsakih nekaj let zabrede v krizo. Tako življenjska raven v resnici spet pada: npr. danes naraščajo izdatki delavske družine za vzdrževanje stanovanja, njegovo opremo in najemnino, medtem ko izdatki za prehrano padajo. Tako npr. smo izdali leta 1963 skoraj 32 "/o za prehrano, leta 1974 pa le še 28 "/o. To pomeni, da kupujemo sicer cenejše vendar hkrati manj zdrave produkte. Produktivnost posameznika pa v zadnjih letih konstantno raste, se pravi, ida raste tudi bremenitev zdravja. In dejansko se zdravstveno stanje prebivalstva konstantno slabša. Predvsem tako imenovane poklicne bolezni, zlasti živčne in želodčne, se hitro širijo.
Če pod tem vidikom pogledamo v novo leto, potem ne moremo reči, da bo za večino ljudi bogve kaj srečno. Ravno izdelki, ki jih potrebujemo navadni ljudje za vsakdanje življenje, bodo padli pod luksuzni davek, npr. avtomobili, gospodinjski stroji in produkti za prosti čas, kot gramofoni, fotoaparati in filmi. Zvišale se bodo, kot smo že poročali, tarife za elektriko. Pa tudi za železnico bomo plačevali od februarja naprej 12,5 "/o več, poleg podražitve znamk za izkaznice za znižane tarife, kot jih dobivajo stari ljudje, dijaki in študentje. Tudi za sprejemanje televizije bomo morali mesečno plačevati devet šilingov več, in poštne tarife za določene vrste pošiljk se bodo zvišale. Za socialno zavarovalnino bomo plačevali več, če zaslužimo bruto več kot 9900 šilingov, in za zdravila po receptu bo treba namesto šest plačati celih 15 šilingov.
Zvišanje plač, kot si ga predstavljajo podjetniki in voditelji sindikatov, teh obremenitev nikakor ne bo moglo izenačiti. Na primer so po zadnji kolektivni pogodbi dobili delavci v tekstilni industriji 4,8 "/o več, to pa je manj kot znaša inflacija, in to bo veljalo 14 mesecev. Tudi zvišanje penzij za večino penzionistov za 6,9 "/c bruto ne pomeni nič, če pomislimo na prej naštete obremenitve na vseh področjih.
Srečno novo leto bo torej leto 1978 bolj ali manj le za državo in velekapital, ki bosta vlekla denar iz žepov delovmh ljudi. Pa še ta sreča ne bo bogve kaj popolna, ker postaja gospodarska kriza vedno globlja in je ne bo ustavila še tako huda obremenitev delovnega človeka.
V	politiki na Koro%fw
in f Avstriji se dogajajo res č^dne, prečudne stvari. Znnanji minister Pa/)r je na pragtt novega (eta v Pogovora z zastopnikom OKT ponovno povedaJ, kako nekvaiežni da smo koroški Slovenci, ker trmasto odklanjamo ceio tako „širokogradno" darilo, kot je zakon o narodnik skapi-nak, predvsem pa nočemo v sosvet, kjer ki (akko „ok(ikova(i mnenje znotraj manjšine".
Podokno kot z legitimnim zastopstvom koroškik Slovencev pa se ministra Pakra oz. viadi dogaja tadi z gradiščanskimi Tdrvati in z danajskimi Čeki; ne eni ne dragi nočejo na limanice, ki so jim kiie nastavljene v okiiki sosvetov — ker se pač do-kro zavedajo, da namen, astroj in okiika tek joramov nikakor niso takšni, da ki zagotavija/i zadovoljivo rešitev odprtik manjšinskik vprašanj.
kčer se je viada s sedanjo ^rešitvi-
jo" torej znaš/a v slepi aiici in so predvsem manjšinski sosveti ostali krez zastopnikov manjšin, je treka iskati izkod. Na Gradiščanskem se že daij časa ponaja in naravnost vsiija-je znana asimiiantska skapina, ki ki kiia očitno takoj pripravljena, da narodnostne pravice proda za nekaj gospodarskik in sociainik agodnosti. Zdaj pa se je tadi na ičoroškem pojavila skapina, ki ki menda koteia zasesti mesto v sosveta.
Celovška Voikszeitang je prejšnji teden svoje poročilo o Pakrovik iz-javak ali ko/je povedano napadik na koroške Slovence in njikovo vodstvo namreč dopoini/a z vestjo, da se „ko-roški Pfrvati prijavljajo kot .narodna skapina'". Pri tej novi „manjšini" gre za takoimenovano krvaško Pandsmannsckajt, katere predsednik dr. Georg Zsckner je povedal, da koče poslati svoje zastopnike v manjšinski sosvet.
Tako torej. Hrvaški emigranti, ki se zkirajo okoii draštva „Afatija Ga-kec" (pod tem imenom so vakdi na silvestrovanje), se zdaj ponajajo, da ki okvarovaii viado pred popolnim jiaskom z njenim manjšinskim sosvetom. Zli je to morda kvaiežnost, da so na Koroškem našii novo domovino, ker so staro ok konca vojne za-pastiii iz vzrokov, ki ki jik kdo krez dvoma zanimivo izvedeti.
Vsekakor je ta „novi pojav" v koroški manjšinski politiki zeio znači-ien. /ma ie majkno napako; da emigranti niso avtoktona narodna skapina in zato' tadi ne pridejo v poštev za manjšinski sosvet. Kajti po taki logiki ki se tadi taji delavci 7!a)razl:č-nejšik narodnosti fin njikovo število daleč presega moč „ koroškik Hrvatov") iakko okiicaii za narodne manjšine in začeli aveijavijati svoje pravice na pod/agi šestojaiijske zakonodaje.
Če pa na Koroškem in v Zvstriji manjšinsko vprašanje in sosvete res nameravajo reševati na tak način, potem je to /e še vzrok več, da koroški Slovenci pri takšnem ..reševanja" nimamo kaj iskati.
Pristranska objektivnost
Kako neobjektivno znajo koroški oblikovaici javnega mnenja enostransko obiikovati javno mnenje, kaže tudi primer, kako je tukajšnji tisk poroča! o nedavni razsodbi ustavnega sodišča zaradi pritožb, ki jih je skupina koroških Siovencev viožiia v zvezi z brutainim poiicij-skim nasiijem iani v Škocijanu oz. Sinči vasi. V vseh teh poročiiih je biio namreč govora samo o odiočitvi ustavnega sodišča, češ da z ukrepanjem varnostnih organov niso bita kršena manjšinska varstvena dotočita senžermenske pogodbe in čtena 7 državne pogodbe; niti z besedico pa ni bito omenjeno, da je ustavno sodišče ker v 13 od skupno 20 primerov nedvoumno ugotovito, da so varnostni organi s svojim ravnanjem kršiti avstrijske zakone in ustavo ter mednarodno konvencijo o čtovekovih pravicah.
Z razsodbo ustavnega sodišča je bito potrjeno naše statišče, da se koroške obtasti pri zastraševanju in zatiranju koroških Stovencev postužujejo tudi nezakonitih sredstev. To je za pristojne dejavnike na Koroškem vsekakor žeto neprijetno, neprijetno za vse tiste, ki skušajo difamirati in kriminatizirati naš boj za narodnostne pravice, v resnici pa sami — takorekoč „ex otfo" — segajo po metodah, ki postavtjajo na taž vse njihovo govoričenje o pravnem redu in skticevanje na pravno državo.
Občina Škofja Loka obhaja svoj občinski praznik
V spomin na prve partizanske akcije proti okupatorju konec ieta 1941 in v začetku leta 1942, zlasti pa na legendarno dražgoško bitko obhaja občina Škofja Loka 9. januarja svoj vsakoletni občinski praznik.
Na območju občine je bila v času narodnoosvobodilne borbe zelo velika in živahna revolucionarna aktivnost. Tako imamo v tem času Poljansko vstajo, borbo na Pasji ravni, legendarno dražgoško bitko, formiral se je Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada, Škofjeloški odred. Formirana so bila fudi jedra za jeseniško-bohinjski odred in Kokrški odred. V zgornjem delu Selške doline je od lefa 1943 delovalo Gorenjsko vojno področje s svojimi komandami mesf, oddelki bolnice Franje, Pokrajinski komite SKOJ-a, Pokrajinski komite KPJ, okrožni komiteji SKOJ-a in mladine ter KPJ, zaščitni bataljon oblastnega komiteja, veliko število gospodarskih komisij ter odbori OF.
Poteg tega je bila občina prehodno območje med Primorsko in Gorenjsko, kjer so se večkrat odvijale večje akcije 31. divizije ter so se njene brigade večkrat zadrževale prav na območju občine. To je zahtevalo veliko angažiranost vseh za vojno sposobnih ljudi, pa tudi pionirjev, od katerih je bil formiran pionirski odred Ratitovec. Oskrbovanje takšnih enot in ustanov je zahtevalo veliko aktivnost ljudi v zbiranju materialnega potenciala z območja cele Gorenjske in prevažanje ter transport tega na območje Primorske za enoto 9. korpusa. Na tem so največ delale gospodarske komisije, material pa so zbirale iz hribovskih kmetij. Skoraj ni bilo človeka, ki ne bi bil na en ali drugi način aktivno ali organizirano vključen ali pa se je aktivno borit v operativnih enotah.
Škofja Loka je eno izmed starejših slovenskih mest. Zato je v samem mestu in tudi v drugih krajih občine dosti kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki dajejo tamkajšnjim krajem posebno obeležje, njihovim prebivalcem pa nalagajo posebne obveze. Sicer pa je v Sloveniji le malo mest, ki imajo tako zgodovinsko obravnavo kot Škofja Loka; v to skupino spadata le še mesti Ptuj in Piran.
Škofja Loka je leta 1973 praznovala tisočletnico svojega obstoja: junija 1973 je poteklo tisoč let, odkar se loško ozemlje prvič omenja v darilni listini, ki sporoča, da je nemški cesar Oton IV. daroval to ozemlje v posest (reisinškemu Škotu Abrahamu. Lastniki ozemlja so najprej na pobočju oz. na Kranclju zgradili varno utrdbo, nato pa na pobočju Kranclja sedaj znani loški grad. Naselje pod loškim gradom se je hitro razvijalo in ga listina iz leta 1274 imenuje mesto — Loka. Pozneje so freisinški škofje začeli imenovati mesto — Škofja Loka. V 14. stoletju je bilo mesto utrjeno in obzidano z obzidjem s peterimi vrati. Iz takratne dobe sta znana Plač — današnji Mestni trg, ter Lon-trg — današnji Spodnji trg. Mesto je leta 1457 napadel Jan Vito-vec in ga požgal. Leta 1476 so ga napadli Turki. Mesto je večkrat trpelo zaradi kuge in požarov, najhuje pa ga je prizadel potres leta 1511. Po prihodu Napoleona so leta 1803 freisinški škofje prenehali vladati škofjeloškemu ozemlju. Loško gospodarstvo je prešlo v državne roke.
Danes je Škofja Loka upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče občine, ki šteje 31.000 prebivalcev s skoraj 12.000 zaposlenimi v družbenem sektorju. Loški meščani so bili v preteklosti predvsem obrtniki, ki so se združevati v cehe. Proti kon-
cu 19. stoletja se je začeta razvijati prva industrija. Med obema vojnama se je začela razvijati predvsem tekstilna in lesna industrija. Po drugi svetovni vojni je Škofja Loka dosegla posebno na gospodarskem področju velik razmah. Iz predvojne skromne industrije so se razvile velike tovarne LHT, Jelovica, Gorenjska predilnica, Sešir, Kroj, Odeja, Elra, SGP Tehnik z več kot 3000 zaposlenimi.
Škotja Loka je že pred vojno slovela po turistični dejavnosti in jo razvija sedaj še bolj intenzivno. V zadnjih petnajstih letih je imela razgibano stanovanjsko gradnjo. Istočasno pa je bilo poskrbljeno, da je staro mestno jedro ohranilo prvotno podobo po zunanjem izgledu, dočim so v mestnem jedru nameščene take dejavnosti, da je mesto privlačno in razgibano ter ne zaostaja za sodobnim utripom življenja.
V loškem gradu je Loški muzej, ki deluje že štiri desetletja.
Razstavljeni predmeti in zbirke podajajo obiskovalcem zgoščeno ppdobo loškega ozemlja vse do današnjih dni. V starem delu mesta so panorama pročelij srednjeveških hiš, preurejena Ho-manova hiša, gotska župna cerkev, znameniti kamniti most iz 14. stoletja, kašča za žito in končno edinstveni pogled na mesto z vzhodne ljubljanske strani.
Pa tudi bližnja in daljna okolica mesta hrani marsikatero znamenitost. Omenimo naj Španovo domačijo na Suhi pri Skotji Loki — primer bogatega kmečkega dvorca; v Crngrobu je ena najpomembnejših gotskih cerkva na Slovenskem. Znani sta gotski cerkvici na Križni gori in na Suhi. V Poljanski dolini bi omenili Visoko — znani dvorec pisatelja Ivana Tavčarja ter mogočni Tavčarjev spomenik ob dvorcu. V Selški dolini bi opozorili predvsem na Železnike, ki slovijo po fužinarski in žebljarski tradiciji in sedanjem razmahu industrije. Znana so tudi Selca, ki so prav tako slavila 1000-letnico.
Občina Škofja Loka meri 511 km? oz. 51.000 ha. Približno 70% površin je poraščenih z gozdovi ali pa je nerodovitnih. Na 30 % ali 150 do 160 km? pa živi in deluje nekaj več kot 32.000 občanov. V družbenem sektorju gospodarstva je zaposlenih 12.500, v negospodarstvu pa 1100 delavcev. Tem 13.600 delavcem je treba prišteti se približno 300 zaposlenih v zasebnem sektorju obrti in gostinstva. Od vseh je približno 50 % zaposlenih žena.
Ta velika zaposlenost, ki daje skoraj vsakemu gospodinjstvu dvojni osebni dohodek, zagotavlja razmeroma visok osebni standard, nalaga pa tudi nekatere posebne obveznosti. V preteklih letih in tudi v prihodnjih bodo še potrebne velike investicijske naložbe, da bodo z izgradnjo večjega števila otroških vrtcev zagotovili boljše varstvo predšolskih otrok. Poleg tega so v preteklih in bodo morali še v prihodnjih letih vlagati precejšnja sredstva za to, da bi bili šoloobvezni otroci in mladina kar največji del dneva v šoli.
Posebno velikih organizacij združenega dela v občini ni. Poleg že omenjenih podjetij v mestu samem so zaradi svoje proizvodnje dokaj poznane še Alpina Žiri, Alples, Istra-tovarna elektromotorjev in Istra-tovarna gospodinjskih aparatov, Termika in druge. V občini imajo 18 industrijskih organizacij, v katerih so delavci organizirani v 21 temeljnih organizacij združenega dela. Poleg industrijskih so v občini poznane še turističnogostin-ska organizacija Alpetour, trgovsko podjetje ABC ,Loka" in druga.
V	lanskem letu so delovni ljudje v občini Škofja Loka ustvarili 1.761,000.000 din družbenega produkta, letos načrtujejo povečanje za 18% na 1.910,000.000 din. V lanskem letu so ustvarili dohodek za 1.420,000.000 din, letos naj bi bil za 10% večji ter bi dosegel višino 1.570,000.000 din. V občini že nekaj tet izvoz precej presega uvoz: v lanskem letu je gospodarstvo uvozilo za 25,000.000 din, izvozilo pa za 33,000.000 dolarjev vrednosti proizvodov in storitev. Za letos predvidevajo, da bodo uvozili za 27,000.000 din, izvozili pa za 35 milijonov dolarjev vrednosti proizvodov in storitev.
Občina Škofja Loka je po narodnem dohodku na 14. mestu med 60 občinami v SR Sloveniji (55.721 din na prebivalca). Občani, ki živijo v 183 naseljih, so organizirani v 21 krajevnih skupnostih. Približno 60 % občanov živi in dela v štirih večjih krajevnih skupnostih, to so Škotja Loka, Železniki, 2iri in Gorenja vas; 40% oz. 12.000 občanov pa živi v ostalih 17 manjših krajevnih skupnostih. V naštetih največjih krajevnih skupnostih imajo skoraj 90 % delovnih mest, čeprav se trudijo, da bi enakomerno razvijali področje cele občine. V občini se s kmetijstvom ukvarja še približno 4000 občanov. Največji del dohodka imajo kmetje iz dejavnosti živinoreje in gozdarstva. Del dohodka pa imajo v nekaterih krajih že tudi iz na novo uveljavljajoče se panoge gospodarstva, to je kmečkega turizma.
V	tem letu se v občini zaključuje modernizacija nekaterih industrijskih objektov in obratov. S tem bo v približno osmih letih posodobljena vsa industrijska in obrtna dejavnost. Poleg tega je moderniziran oz. zgrajen na novo dobršen del objektov trgovske ter gostinske dejavnosti. Vse to daje solidno osnovo za to, da bodo investicije prihodnjih let zares lahko investicije v nove tehnološke postopke in procese, v kadre, v objekte družbenega standarda, v komunalne objekte, predvsem pa v objekte in naprave za zavarovanje okolja. Zavarovanje okolja je namreč ena izmed posebnih družbenih skrbi, ki so jo kot tako označili tudi v srednjeročnem načrtu.
Poleg vsega drugega pa so Skofjeločani ponosni tudi na to, da v svojem mestu ob sotočju Selške in Poljanske Sore vsako leto pozdravljajo številne rojake in ostale udeležence osrednjega srečanja — slovenskega izseljenskega piknika.
O metodah !n oMihah
dnfam!ranja koroških Slovencev
Malodane po vsakem bombnem atentatu v zadnjih petih ietih smo biii priče, kako koroški nemški tisk krivce za ta dejanja išče oziroma ..odkriva" boij aii manj odkrito med koroškimi Siovenci. tzvzeta sta bita ie atentata na partizanski spomenik na Robežu, kjer so storiice v edinem od skupno 12 primerov dosiej izsiediii, ter na sedež Zveze sloven-skih organizacij v Ceiovcu. Pa ceio pri partizanskih spomenikih — kot pri razstretjenem na Komiju — odpirajo dvom, aii morda ie ne gre za provokacijo (Siovencev samih seveda).
Čeprav sami pravijo, da .paralel, ki bi kazale na istega storilca, na isti krog storilcev, ni" (Veronika Genser v VZ, 30. 3. 1977), se ob vsakem novem primeru najdejo ,jasnovidci", ki brez vsakih dokazov ali vsaj sum vzbujajočih znamenj že točno „vedo", kje so storilci. Pa naj so to komentatorji in poročevalci časopisov sami ali pa politiki in taki, ki se za politike imajo, enkrat v tej in drugič v oni obliki povedo*. krivci so „!evoradika!ni slovenski teroristi* ali pa ,določeni krogi", za katere bralec iz celote poročila ali izjave brez težave ugotovi, kdo je mišljen.
„Vese!a jesen 78"
Društvo glasbenih delavcev ,Harmonija" v Mariboru bo tudi letos priredilo tekmovanje popevkarjev za .Veselo jesen 78", ki bo septembra 1978 v Mariboru. V ta namen razpisuje javni natečaj za popevko Vesele jeseni 78, katerega se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe; k sodelovanju so vabljeni tudi zamejski rojaki.
Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopili z dvema popevkama, skupno pa bo izvedenih 16 popevk z narečnimi besedili, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih slovenskih narečnih območij v glasbi in besedilu.
Melodije je treba postati v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v dveh izvodih. Šifriranim skladbam je treba v posebni ovojnici priložiti naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila, prav tako pa tudi predloga za izvajalca in aranžerja. Skladbe je treba poslati najkasneje do 1. 3. 1978 na naslov: Društvo glasbenih delavcev .Harmonija", Maribor, Rotovški trg 1/1, s pripisom .Za popevko vesele jeseni 78".
Razpisane so tudi lepe nagrade: ZLATI KLOPOTEC in 5000 din za najboljšo narečno popevko, 3 nagrade občinstva (4000, 3000 in 2000 din) ter nagrada 3000 din za najboljše narečno besedilo.
Vedno znajo zvatiti sum na manjšinske organizacije („Wenn dennoch vielfach ohne stichhaltigen Bevveis er-klart wird, das nachtliche Sprengstoft-attentat im Unterland sei ein Werk der Karntner Slowenen, so tragen die Karntner S!owenen bzw. ihre potitische Fuhrung setbst die Schuld daran." — M. Messner v KTZ, 17. 6. 1976) ali pa na posamezne pripadnike manjšine (.. . . die Links-Aut;enseiter, denen die triedliche Kommunikation nicht in den Kram ihres beruftichen Slawentums pat;t ..." — dr. E. Linortner v VZ, 14. 8. 1977). Ali izrečejo svoje sodbe brez ovinkov (.Nun haben s!owenische Extremisten wieder einmal mit Spreng-stoff ,argumentiert'." — t. Pust v VZ, 10. 8. 1977; ,...der potitische Ver-dacht ist ganz eindeutig." — C. Le-hofer v KZ, 17. 6. 1976) ali pa jih elegantno oblečejo v narekovaje (.Ein-heimische, aber auch Urlauber mach-ten ihrer Emporug uber diesen An-schlag entsprechend Luft: ,Die geho-ren nicht nach osterreichischem Gesetz, sondern nach dem jugostavvischen ab-geurteilt, wenn man's erwischt.' Fur sie stand, obwohl es nicht den geringsten Hinweis gibt, der Kreis, in dem der Tater zu suchen ist, test Andere: ,Einen Tritt in den Hintern und ab uber die Grenze.'" — H. Stritzt v KZ, 10. 8. 1977). Ena od možnosti pa je še, da lepo po vrsti citirajo izjave raznih politikov, od Wagnerja do Kreiskega, ki vsi s prstom kažejo na Slovence; odlično mesto zavzemajo vsakokrat tudi izjave Heimatdiensta, ki jim po možnosti pod primernim naslovom (.SIowenen:	,Gegen Frieden im
Land!'") postavijo nasproti izjave slovenskih organizacij ali njihovih predstavnikov. Tako da so ti v pravem okviru.
Možnosti — brutalnih in prefinjenih — je ničkoliko. Primerov še več. Namen je povsod isti: postaviti Slovence v dvomljivo luč, diskreditirati njihovo prizadevanje za demokratično ureditev nacionalnega vprašanja, posamezne Slovence difamirati kot teroriste, bombaše (glej .primer Warasch") in tako skušati vnesti razdor v vrste slovenske manjšine.
Če kdo imenuje tako ravnanje s pravim imenom, takoj zaposlijo avstrijska sodišča. Tako je lanskega avgusta po škocijanski bombi celovški Solidarnostni komite izdal tiskovno poročilo, v katerem je bilo med drugim rečeno, da je večina bombnih atentatov na Koroškem sumljivih kot provokacija, ker jih je bilo le že cel kup. Kleine Zeitung se je čutila užaljeno v svoji časti in je vložila tožbo proti formulaciji: .Dies kann doch nur den femegerichttichen Anmaf)ungen der Karntner Tageszei-tungen dienen, die allesamt die Tater schon getunden zu haben glauben, bevor es auch nur die kleinsten konkreten Anhaltspunkte gibt." Najprej je moral pred sodnika dr. Helmut Stock-hammer, ki pa ga je moralo sodišče oprostiti, ker ni bil avtor. Zdaj je obtožen Peter Wieser, ki se bo moral zagovarjati v pondeljek 9. januarja pred deželnim sodiščem. Inkriminirane izjave ni objavil noben koroški ali drug avstrijski dnevnik — torej se bo šele izkazalo, ali gre res za žalitev časti. Vsekakor pa bi vsak posamezni koroški Slovenec imel neznansko več vzroka koroške časopise tožiti zaradi žalitve časti, tako da očitno tudi ta tožba sodi med poskuse kriminaliza-cije koroških Slovencev in njihovega boja.
Značilna podrobnost ob robu: sodnik dr. Hautzenberger je že na prvi obravnavi izjavil, da ni dvoma, da ima Peter Wieser računati z obsodbo. Koroško pravosodje . . .
Voščita mtadim tikovnikom
Vsem mladim prijatetjem s Koroške tikovne kotonije mladih ..VUZEMi-CA 70—77" njihovim staršem in ostalim sodeiavcem želimo uspešno in srečno ieto 1978.	Učenci in učitelji
osnovne šoie Vuzenico
Župančičevo leto
vseslovenska kulturna manifestacija
Ad^or tMto /etd 7976 5/ovfMC: oFFdjd// „CdM^dr;efo /eto", td^o /*o /eto 797S *v	sto/etM/ce rojstvd s/ofeMs^egd pesM/^d
OtOMd ŽdpdMČ/Čd. OMftM/cd Z?o StCer Žf ^Mtd/% — OtOM ŽMpdMČZČ je M rojen 23. jdMKdrjd /#7# — *ueMt/dr se Fot/o pros/dfe, priret/itfe (n t/r%ge sfečdMOtt: vrsti/e s^oz: ce/o /eto, td^o t/d Fo t^r// „2KpdM-čieevo /eto" fses/oveMs^d ^d/tdtMd MtdM/Jestdc/jd.
PrgvzgprgTJ so se priret/itve v 7em o^virK že zdče/e td^o v S/o-ven/jz ^g^or žzven njenr/? Mtejd, z/gstz' Mter/ zgmejs^žmz' 5/ofeMc:.* sen: soz/z t%</;' Žzz/zgnezeevg „ Veronz^g Desenzš^g" v rrprzzorztv: $7g/negg s/ouens^egg g/er/d//ščd v TrstK, ^z ngzn jo je prejšnjz nzesec prer/std-*o:/o tzzz/z v Ce/opcd. 5/cer pd Po prdZMOfdMje ŽMpdMČičefe sto/etM:ce prer/fseMt r/e/ovMegd ZMdčdjd, to se prdfi, nzgzzj pozzz/grpg Po Mg svečgMostžP zn pros/gvgp, zgto pd Po z/ostz več przrez/žtev, Pž Poz/o v tej d// on/ oP/zPz povezgne s /zesnzPon: zn njegovzzM z/e/om tez* Poz/o opozgrjg/e Mg ve/zPz </e/ež, Pz gg je 7?rztpevg/ Oton ŽKpdMČič v zgpPzz/Mzco s/ovensPe Pzz/tzzre.
PosepMo znesto v tezn z/e/ovnezM pros/df/jdMjd ŽzzpgMČzčevegg /etg Poz/o Pz*ez z/vozng zgvzezng/e tovrstne priret/itfe zn r/ejdfMost/ znez/ zn/gz/zno, sgj je Pz/ Oton Žzzpgnčzč tzstz' s/ovensPz pesnzP, Pz nz' Pz/ /e zztenze/jzte/j znoz/erne s/ovensPe poez/je ter gnggžzrgnz' poet v /etžP ngroz/noosvoPoz/z/negg Pojg, zngrveč je z/gstz tzzz/z ng poz/ročjzz zn/gz/znsPe /:Mj:žefMost: zzstvgrž/ pesznz, v pgteržp gg z/os/ej še nz pre-Posz/ noPen z/rzzg. Zgto je rgzzzzn/jzvo, z/g Po v pros/gv/jgnje vP/jzzčen prez/vsezn zn/gz/z roz/ cžezpgnov, Pz se Po posePno przsrčno poP/onz/ „svojeznzz" pesnzPzz.
V osfg/ezn pg so po/eg osrez/njzP svečgnostz spet prez/vzz/ene ngjrgz/zčnejše gPezje — oz/ prtrez/ttev šo/sPe zn/gz/zne prePo oz/rsP/P, //tergrnzP zn z/rzzgzp ngstopov v Pzz/tzzrno-prosvetn/P z/rzzštvzP pg z/o ZMgnstven/P zn zg/ožnzšPzP z/ejgvnostž ter ngjrgz/žčnejš/P rgzstgv zn poz/oPn/P zngnzjestgcžj. V tezn pros/gv/jgnjzz Po povezgn ce/otn/ s/o-vensP/ Pzz/tzzrnz prostor.* 5/ovencz z/ozng, v zgznejstvzz /n šzrozn po svetzz,* s posgznezMzzn/ przrez/ztvgznz pg se Poz/o s/ovensPegg pesn/pg Otong Zzzpgnčzeg op sto/etnze/ njegovegg rojstvg spozMnz/z' tzzz/z v z/rzzg/P jzzgos/ovgnspzp repzzp/zpgp.
V SLOVENJ GRADCU:
Tretjakova afriška zbirka
Slovenj Gradec — eno najstarejših mest v Sloveniji — je ob zadnjem dnevu človekovih pravic v lanskem decembru še povečal svoje kulturno bogastvo. Rojak iz bližnjih Trobelj dr. Franc Tretjak, ki je vrsto let delal kot strokovnjak OZN za znanstveno in tehnično pomoč v afriških državah, je mestu podaril izredno dragoceno zbirko afriške ustvarjalnosti.
V zbirki je okrog 350 predmetov iz Gvineje, Nigerije, Dahomeja, Slonokoščene obale, Kenije, Malija in Etiopije. Ogledamo si lahko vrsto čudovito lepih umetniško izdelanih okraskov, vaz, vrčev, glasbenih instrumentov, preprog in obrednih mask. Izdelki so iz platna, kosti, lesa, gline, palmovih listov, kovin in dragcenih kamnov. V zbirki so tudi pripomočki vračev in primerki starega plemenskega orožja, dodatno pa jo bogatijo velike foto-
grafije s prizori iz afriškega življenja.
Zavod za kulturo je svojo novo pridobitev, ki je dobila ime ,Tretjakova afriška zbirka", za stalno postavil v posebej urejenih prostorih Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec. Tako je Slovenj Gradec poleg starih kulturno-umetnostnih spomenikov, stalne galerijske zbirke in Sokličevega muzeja dobi) še eno stalno zbirko, ki je nedvomno vredna ogleda.
V Slovenj Gradcu zagotavljajo, da bodo to zbirko dopolnjevali in bogatili v znamenju idealov Združenih narodov in prireditev ,Mir 75 — 30 OZN", to je idealov, ki so spodbudili to dragoceno kulturno dejanje in ga zavestno povezali s slovenjgraškimi kulturnimi prizadevanji.
F. L.

DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice
V škofijskem arhivu v Ljubljani je ohranjen urbar župnije sv. Miklavža iz leta 1580, iz katerega je razvidno, da je imela ta župnija svoje podložne kmetije, domce in kočarje raztresene v naseljih skoraj vsega beljaškega cerkvenega okrožja, v vsakem kraju po enega podložnika in to v sledečih naseljih: Kleče, Lipa, Mišelce, Jezernica, Stakoviče, Na Gode-liču, Brdo, Deber pri Trebinjah, Hausdorf, Vogliče, Drobošnik, Vrhpole, Na Gori, Kostanje, Poderlah pri Štebnu, Vrba ob jezeru, Suha, Trabenče, Zoprače, Sreje in Zobrice. Pri 2o-pračah je vpisano, da mora vsak podložnik v nedeljo pred sv. Martinom dajati en četrt vina, župnik pa je dolžan plačati kosilo. Iz tega urbarja tudi izvemo, koliko so morali vikarji štirih subvikariatov prispevati župni cerkvi sv. Miklavža k penziji, ki jo je morala ta župnija odvajati vsako leto stolnemu kapitlju v Ljubljano:
Vikar v Lipi nad Vrbo je plačeval letno 4 reparje, vikar v Dvoru 6 reparjev, vikar v Skočidolu 1 goldinar in vikar v Št. Rupertu 2 reparja.
Ti prispevki so bili v primeri z višino dotacije, ki jo je morata odvajati župnija sv. Miklavža v Ljubljano in ki je znašala letno 130 goldinarjev, malenkostni. Kažejo nam pa, da so dohodki vikarjev na teh štirih sub-vikariatih morali biti zelo skromni. Urbar je nadalje tem vikarjem predpisa), da so morali na dan Rešnjega telesa prispevati za nabavo mašnih potrebščin 6 krajcarjev, od katerih je prejemal vikar pri sv. Miklavžu 4 krajcarje,
tamkajšnji cerkovnik pa 2 krajcarja. Vsak vikar je bil zadolžen, da pride na dan Rešnjega telesa in na dan sv. Miklavža v Beljak, vikar v Lipi nad Vrbo pa je imel še dolžnost, kakor je bilo že povedano, da je moral priti v Beljak obdržavat slovenske pridige, kadar je šmiklavški vikar to zahteval.
Cerkvenim ključarjem cerkve sv. Miklavža je ta urbar predpisa) tole: Za mašno vino morajo prispevati 4 reparje in za psalter 4 reparje. Na dan Rešnjega telesa in na dan sv. Miklavža morajo prispevati dve četrtinki vina, na dan Rešnjega telesa pa poravnati tudi vse stroške obeda.
V urbarju je nadalje navedeno, kdo je upravičen pobirati na ozemlju beljaškega cerkvenega okrožja desetino: to so gospod Bartolo-mej Khevenhuller, gospod Matija na gradu Khellerberg, gospodje v Vernberku in šmiklavški vikar. Navedene so tudi primerjave glede višine desetine: bel jaška poljska desetina znaša štiri zapuščinske desetine (Ein ViHacher Feldt Zehent macht 4 Verlass Zehent), en oglejski denarič velja tri bele novčiče, en oglejski šiling pa dva črna novčiča.
Vikar Sebastijan Močeradnik, ki je bil maja 1582 definitivno imenovan za šmiklavškega vikarja, je imel pri upravljanju svoje župnije in pri nadzorstvu nad štirimi subvikariati stalne težave. Ohranjena je njegova obširna korespondenca z ljubljanskim stolnim kapitljem o sporih z oskrbnikom gospostva Landskron Linhartom Amblacherjem, o plačevanju davkov deželni vladi v Celovec in o nerednostih v
župniji Dvor; v pismu z dne 31. maja 1585 predlaga kapitlju, naj odredi vizitacijo vseh župnij beljaškega cerkvenega okrožja, ker niso bile že 15 let vizitirane.
Vikar Sebastijan Močeradnik je umrl leta 1611. Ohranjen je njegov obračun dohodkov in izdatkov župnije sv. Miklavža za leto 1610, ki nam nazorno prikazuje, kake težave je imel vikar pri upravljanju svoje župnije, zato naj bo v celoti prikazan:
Dohodki:
Na davkih in vojni nakladi 87 f 7 d Grof Khevenhuller v denarju z desetino
8 f
23	svinjskih pleč, par po 10 krajcarjev
If7rl0 d
24	kokoši, par po 5 krajcarjev	1 f 6 r
581 jajc, štiri po en krajcar	2 f 3 r 11 d
Ena pitana kura	21 d
Pšenice 8V2 mernikov, eden po 17 kr
17f5r20 d
Rži 112'/z mernikov, eden po 14 rep.
1961 4r 2'Ad
Ječmena IOV2 mernikov po 12 reparjev
15 f 6 r
Prosa in fižola 48*/2 mernikov po 12 r
72 f 6 r
Ajde 17'/2 mernikov po 1 goldinar
17f2rl8 d
Ovsa 155*72 mernikov po 6 r 116 f 5 r
skupaj 536 f 7 r 2OV2 d Vsega žita je bilo 344^2 četrtinov po koroški deželni meri. Končni znesek dohodkov v denarju pa je znašal 536 goldinarjev 7 reparjev in 2OV2 denaričev.
Izdatki:
Deželni davek	86 f 7 r 10 d
Polovica vojaške naklade	21 f
Letna penzija za Ljubljano	40 f
Odvetščina gospodu grofu KhevenhilHerju
2 f
Redni denar za popravila	10 f
Letna penzija gospoda Sebastijana (vikarja)
100 f
službe božje v Aichelbergu po nalogu gospoda Sebastijana vikarju v Skočidolu in desetina tam	15 f 3 r 3 d
Za obede, ki jih mora dajati vsakokratni župnik ob patrociniju in proščenju duhovnikom, odvetnikom, cerkvenim ključarjem, godcem, ko prihaja k cerkvi preko 24 križev (procesij), vedno na treh mizah, vsak obed po 15 f
30 f
Vsakoletni stroški pri pobiranju žitne desetine najmanj 15 četrtinov in denarne desetine
20 f
Tukajšnjemu cerkovniku za obede ob nedeljah in praznikih ali letno 10 f Oskrbniku župnijskih zemljišč se za njegovo delo zmanjša dajatve na najemnini in na žitu, kar znaša	4 f
Večina prinašalcev desetine hoče pri oddaji žita prejemati eno ati dve četrtinki vina in tudi toplo južino, kar ne pride pod 5 gold.
5	f
Razen tega so slabi in počasni plačniki in prinašajo tudi slabo žito, ki se ne da prodati in
ga moram nameščati iz svojega_________________
Stroški znašajo skupno 493 f 2 r 13 d Dohodki znašajo	536	f	7	r	2OV2 d
stroški znašajo__________493	f	2	r	13 d
ostane čistega v denarju 43 f 5 r 7*A d (Dd/je v pnFof/njt' šteu//^:)
Plača kaplanu, ki jo dobiva poleg dohodkov iz župnijskih zemljišč	150 f
Za opravljanje slovenske (podčrtal A. t
Izredna aktivnost naše mladine v Biičovsu
V diskusiji na enem mnogih sestankov krajevnega odbora Zveze slovenske mladine v Bilčovsu, je padel predlog, da bi svoje delo posvetili tudi umetnosti, kot sta na primer grafika in abstraktna umetnost. Do te ideje oziroma do tega predloga je prišlo zaradi tega, ker je na našem področju cela vrsta samoukov-falentov za risanje. Ko sem jih vprašal, če bi jih zanimalo, da bi ta talent izpopolnili s kakšnim tečajem za risanje, je moj predlog padel na rodovitna tla. In tako sem
bimo smisel za oblikovanje prostega časa in predvsem še več veselja do svojega „konjička". Kot udeleženec tega izredno zanimivega in poučnega tečaja sem prepričan, da se bo risarska umetnost na našem področju razširila tudi na druge in da se bo krog umetnikov gotovo povečat. V ta namen bomo tudi v bližnji bodočnost pripravili razstavo, ki bo pokazala, kaj znajo naši umetniki. Priprave za to prireditev, ki bo skupno z neko kulturno prireditvijo, so že v teku. To
bo važen korak v javnost. V zvezi s to razstavo že sedaj apeliramo na prijatelje, podjetnike in vse tiste, ki so voljni podpirati naše ideje, za podporo. Teden dni po seminarju za risarje, je bil v veliki dvorani pri Miklavžu zaključek plesnega tečaja, ki ga je prav tako organizirat krajevni odbor ZSM v Bilčovsu. Na tej zaključni družabni prireditvi so seveda bili navzoči tudi slarši udeležencev tečaja, ki so se tako lahko prepričali o napredku svojih otrok v tej umetnosti in pa seveda o znanju in spretnosti plesnega uči-
oMgjgt: gost:MC: M Mriste (Orts-tgxe). Pod točM MčgjMOit: ;e vor/jg /rgMije Vo/Mg sM/?MOst, 77. /gger o/?ozor:7 Mg po?MgMjMM)f prostorg Mg cerMfMf?M poM/?g/:šČK :M vprgšg/ ŽM^gMg, c/;' je v te; zrez: v oMAK
/rorgČKMg že Mj preJtMeMo, M:
/MOZMOst 7?: se fMMzreč /?0Mgd:7g tg rešitev, <7% prodg svoje zerrdjzšče Mg vzMM: strgMz poMpg7:ščg cerM: :M fgM oMzogočž povečgMje. Po žzzpgMo-vezzz odgovorzz pg yrodg;g M:tr' Me /?r:'-de v poštev, Mr je 7?:7o zezM/jzsee M/?7jeMo s sredstvž szzTzveMezj.
Z5*0 česf/fa/a Hanz//'u Ogrrisu
Kakor smo že poročat) v našem ttstu je bttčovški župan in podpredsednik Zveze siovenskih organizacij, Hanzi Ogris pd. Mikiavž, v po-nedeijek obhajat svoj $0. živijenj-ski jubiiej. Ob tej priiožnosti je bii deiežen števiinih čestitk. Tako so jubiiantu na domu v Biičovsu pred dnevi osebno čestitati tudi predsednik Zveze stovenskih organizacij, dr. Franci Zwitter, tajnik ZSO, dipt. inž. Fetiks W)eser in zastopnik našega iista.
Tovariš predsednik je ob tej priiožnosti našemu jubiiantu izrekei zahvaio za vso zvestobo in prizadevnost v prid naše narodne skupnosti in občega biagra z žeijo, da bi še naprej uspešno opravijai svoje odgovorno posianstvo v našo skupno korist. V znak hvaiežnost) in priznanja mu je predat skromno dariio v obiiki knjige.
telja profesorja Milana Stumberger-ja, ki jih je naučil te veščine. Za ves trud ter potrpežljivost, ki jo je imel z vsemi, se mu je zahvalil predsednik krajevnega odbora ZSM v Bilčovsu, Joža Mečina in mu v znak hvaležnosti izročil ploščo in knjigo, ki predstavljata košček slovenske kulture. Besede zahvale je v imenu Slovenske prosvetne zveze izrekel tajnik Andrej Kokot; v imenu staršev pa se je plesnemu učitelju zahvalil Krušic Anton. Vsekakor je bit to prijeten večer, na katerem se je vrtelo v plesu staro in mlado. Pri tem so starši morali priznati, da jih mladina že nadkriljuje, kar seveda ne pomeni, da so ljubosumni na mlade, temveč da je to priznanje plesnemu učitelju.
S strani staršev je prišel tudi predlog, da bi se izvedel podoben plesni tečaj tudi za seniorje. Predlog je bit soglasno sprejet. In tako se seniorji že zavzemajo za to, da bi pridobili čim več interesentov za tečaj. Želimo, da bi prav tako uspešno končali plesni tečaj kot smo ga mi mladina. Ne nazadnje naj v imenu vseh — risarjev in plesalcev — izrečem zahvalo Slovenski prosvetni zvezi za vso pomoč, ki smo je bili deležni.
Tečaj za varjenje
Pred nedavnim je bil v času od 19. do 23. decembra v podraveljski kmetijski šoli uspešno izveden tečaj za varjenje. Pobudo za ta tečaj je dala Slovenska kmečka zveza, ki je seveda tudi prevzela vso potrebno organizacijo. Udeležba je bila lepa, saj se je tečaja udeležilo kar 11 ljudi. Kot ugoden in prijeten prostor za takšno poučno srečanje kmetov, kjer se lahko naučijo raznih praktičnih ved, se je izkazala podraveljska kmetijska šola, saj je tam kot naročeno za takšne in podobne stvari že urejeno. Med udele-
Siovensko kuiturno društvo vabi na
S. PODJUNSKt PLES
ki bo v soboto 14. januarja 1978 ob 20. uri pri Šoštarju v Giobasnici.
Nastopa miadinska foikiorna skupina iz Giobasnice, za pies pa bo igra) ansambei ..Štirje kovači".
PrErČMO t?g7?7jeM:'7
ženci in obema učiteljema Mautner-jem in Hofmeistrom je vladala prijetna domačnost. Oba predavatelja je dala na razpolago kmetijska zbornica v Celovcu. Ker ima vodstvo tehnične službe pri kmetijski zbornici dipl. inž. Karl Dominikus, se mu ob tej priložnosti s strani Slovenske kmečke zveze zahvaljujemo za posredovanje. S tem znanjem, ki so ga pridobili naši udeleženci tečaja pri varjenju, si bodo lahko koristno pomagali pri raznih tehničnih okvarah zlasti pri kmetijskih strojih.
To je bila poleg ekskurzije na Gorenjsko druga uspešna akcija Slovenske kmečke zveze, katerima pa bodo sledile še nadaljnje — seminarji, poučna posvetovanja in tečaji.
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
6. PLES ..DANiCE
v soboto 21. januarja 1978 pri Vogiu v št. Primožu s pričetkom ob 19.30 uri. Za pies igrajo ..Fantje iz Podjune", poieg tega pa bomo nudi)) še pester kuiturni program.
Od7?or
prosil znanega slovenskega akademskega slikarja prof. Milana Batista, če bi bil pripravljen dati vzpodbudo in podlago našim samoukom, da bi se izpopolnili v risanju. Profesor je naš predlog rad sprejel in prišel v Bilčovs. Čeprav je bil to samo enodneven seminar — odvijal se je v prostorih pri Miklavžu — smo se veliko naučili. Udeležba je bila zelo lepa in vsi, ki so se udeležili tega tečaja se sedaj intenzivno bavijo s to umetnostjo. Je že fako, da je treba samo nekaj pobud in mladi ljudje do-
Občinska seja v Škofičah
OT?čMM ot/Tmr je Mg svoji zgMj: sej: stgregg 7e/g o7*rgvMgfg7 vrsto proŠCMj zg SprfTMffM^O MgTMCTM^f ZC?M-7j:šč. Vs: pred/og: — Jvg je M/ tK-<7: zgstopM:^ Vo/Me sMpMOSt:, 77er-MMMM /gger — so M: sog/gSMO sprejet:. NgjvgŽMejsg fočM JMevMcgg re-<7g je M prorgeKM zg ieto /97#. Tg ZMgšg Mg strgM: Jo7?o^Mt? oz. :z<7gt-Mv 6,303.000 š:/:Mgov,' je torej :zrgv-MgM. Zg ;MjorM?gc:jo oMgMOv je tre-M pover/gt;', M gredo precejŠMje vsote v :zveMoj?e:Mt^e MgMteMe, fgM prispevki zg socig^Mo poMtoč čez
700.000	š:'7., zg 7?o7M:'ce 373.000, zg šo7sM zgJeve 7/P.000 :M prispevek Zg deželo v v:š:M: 423.000 š:i:Mgov, Mr o7<č:MsM MgggjMO sicer MtoČMO o^reMteMjgje g MMČMO posre^MO iM vsgj JeiMO koristi tgJi o7?čgMO?M. Poieg prorgČMMg je o7?čMM' svet še odo7?r:'7 7?ož;'ČMO podporo gstgMov: .jČiriegsopjerver^gMf/" v višiMi 3.000 šii. iM se izreke/ zg to, rig doTujo so-cig/MO Mgjši^ejši o7?čgMt vsg^ po /000 šii. eM^rgtMO.
$g?MO z gigsovi socigiistov je Mg povišgMg /?r:sfoj7?:Mg, M jo TMorgjo
SLOVENSKA BARVNA FiLMA
#	NA KLANCU — v nedeijo 8. januarja 1978 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu
#	VRNiTEV — v nedeijo 8. januarja 1978 ob 14.30 uri v farni dvoran) v št. iiju.
Fiima predvaja SPZ
„Gost 78" v znamenju bo!jše oskrbe gostov
Drugo leta bo strokovni sejem gastronomije in turizma „Gost" že desetič odprl na celovškem razstavišču svoja vrata, kar je prepričljiv dokaz velike popularnosti tega sejma.
Številne prireditve in razstave v okviru tega strokovnega sejma se odvijajo v duhu stremljenja za tem, kako bi se gostu nudilo čim več ugodja, da bi se prijetneje počutil v naši deželi.
Osrednji poudarek sejma gastronomije in turizma ,Gost 78", v času od 11. do 19. marca letos, bo v glavnem v posebni razstavi, ki se bo odvijala pod motom ^Aktivoa oskrba gostov". Na približno 250 kvadratnih metrih razstavne površine, se bo Institut za pospeševanje gospodarstva (WIFI) pri koroški trgovski zbornici zavzemal za to, da bo skušal dokazati in prepričati gostince, do gost potrebuje več kot samo dobro jed in lepo urejeno sobo. On pičakuje od gostitelja, da se mu nudi tudi druge ugodnosti in to za vse starostne skupine. Pri tem pa je treba zlasti tudi stremeti za tem, da se goste zbliža med seboj, skratka da se ustvarijo prijetni medsebojni odnosi. Oskrba gostov „izven hiše" se lahko izvede na primer tako, da se jim nudi možnost raznih iger, sončenja na travniku, da imajo možnost, kot na primer pečenja mesa na ražnju itd. Kako ustvariti najboljše pogoje, da bodo gosti še bolj zadovoljni, je seveda zadeva iznajdljivosti vsakega posameznika.
V veliko korist in pomoč, kako ustvariti takšne pogoje, da bo bivanje tujih gostov v naši deželi čim bolj atraktivno, pa bo vsekakor obisk tega sejma, kjer se vsak lahko sam prepriča, kaj njegovemu gostišču najbolj odgovarja. V posebni razstavi ^Aktivna oskrbo gostov" boste našli vse tisto, kar bo našim gostincem v veliko pomoč in olajšavo pri nadaljnjem iskanju pravih prijemov, napraviti našo deželo čim bolj privlačno za gast^.
Nove Elanove smuči
TovgrMg „E7gM" Mg GoreMjsM?M je ZMgMg predvse?M zgrgd: MjeM:'/? od7:'č-M:7? S7MMČ:'. ZMgM: švedM s?MMČgrsM šg?Mp:'oM :M sfetovM: /?rvg^, /Mgo???gr SfeMMMr^ že 7e/g voz: z „e7gMM?M:", fgM dg ;Mgjo fe sMHrčM r/gMes sve-foveM s/oves. Seve^g Mg tovgrMg E/gM tM; svoj rgzvojM: :Msf:tMt, ^jer ZMgMstveMo prorrČKjejo, MM 7*: svoje /?ro:zvor/e še zM/jšg/:. V o^v:rg tegg ZMgMstveMo feM;'ČMegg <7ejg je E/gMov rgzvojM: fMsdtKt, sM/wo z gM:er:š&:'?M prvg&oM: v :eE:7? StgMOTM DgM^7eeje?M :M prvgMrM v MorJ:js/v' MrMiMgcfj: /Mo??: Gg/gMesorM rgzvf/ Move s?Mgč:', 7?oJo po?MeM:Je ZMgteM MgpreM^ v teMš&:7? :e^?MovgMj:'^.
GfgvMg ZMgč:/Most Mov:7? te^?MO-vg/M;7? s?MMČ: so s^rgjšgMe ^OM:'ce :M s
Siovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na
2. RADiŠKi PLES
ki bo v soboto 14. januarja 1978 ob 20. uri pri Taverju na Redišah.
igrajo: Fantje iz Podjune Vstopnina 25 šii. v predprodaji, 30 šii. pri večerni bia-gajni.
PrfsrČMO vg^/jeM:/
te?M tM: ?MgMjšg fežg. DgM^gMes M: več večj;'7? te^?MovgMj 7?rez Jo7?ro gre-jeM/E :eMš^:A prog. 7^7gs:ČMg v:soM ^OM?'cg teMš^:7? s?Mgč: Mg tg^;7? /?ro-gg/? M:Mg več Mo7?eMe jgM^cfje :M je sgM:o v Mgpofo. Pr: :es:?rgMjg. Mov:7? ?MoJe/ov Mg Dgc7?ste:Mg /etos sep:e?M-Mg, je 7?:/g ggotovjjeMg Mgj?MgMjšg v:š:Mg ^OM:'ce, tg^: pr: srMgčgrj:'% z JgjjšM ^orgEo?M še 7?rez zgd^gMj vo-J: s?Mgč^o v prog:, če je 7e-tg JoMo pr:prgv/jeMg.
PreMost s^rgjšgM:/? ^0M;'c je v te?M, Jg Mg spre<7Mj:' Je/ s?Mgč: pr: :st: g^dvM: JrsM: p/os^v: ?MgMjšo ?Mgso :M s :e?M ggoMejš: vztrgjM: ?MO?MeMt pofeg tegg je čgs MšoMjg (DgMpjgMgs-ze:t) s^orgj zg pofovfco ^rgjš: oef čgsg JgšeMjg pr:	^/gs:ČM:	^OM?'c:.
S?Mgč:' s sMgjšgMo ^oM:'co Mgjo zgto ?Me^ spgsto?M pr: večj:7? 7?:ros::7? M7jš: ^OMtg^t s SMeŽMo pojjggo. Ere&veMcg M:/?gMj je zgrgJ: ?MgMjše ?Mgse ^0M:ce večjg zg 20 Jo 30 "/e, Mr spet ggoJ-Mo vpEvg Mg ^rseMje :M MseggMje večj;7? 7?:trost:. Pofeg tegg z?MgMjšgMje v;'7?rgc:j o?Mogočg 7*ofjše vo7cMje s?Mgč:.
Pest: Mg Dgc/?ste:Mg so — tg^o v gjgs:/g MfovMe s^gpMost: „Ngšg s?Mg-č:Mg" — poMzgE, Jg se teoret:ČMe ggotovftve gje?Mgjo s prg^so :M teM ?MOVg7c;', so testfrgf: Move s?Mgč:, so j:7? oceM:'/: Trot ze/o prMerMe zg te^ po ^o7*ro prfprgvšjeM;/? progg/?.
Obisk pri miadini !SKRE
Interesna skupnost delavske mladine (ISDM) K.DZ se je pred nedavnim udeležila na povabilo ZSM ISKRA oz. ZSM Iskra-elektromeha-nika Kranj skupnega seminarja mladih delavcev iz obeh strani meje o položaju mladega slovenskega delavca na Koroškem. Predsednik ZSM Iskra-elektromehanika Kranj Miro Krč je orisal položaj in okolje mladega delavca v Sloveniji, Miha Zablatnik pa je informiral o položaju mladega slovenskega delavca na Koroškem. V diskusiji je postalo jasno, da je potrebno o družbenem položaju mladih matičnega naroda kakor koroških slovenskih delavcev še mnogo informacij za dobro poznanje pogojev, v katerih živijo mladi v Sloveniji — v sistemu samoupravnega socializma — in mladi na Koroškem — v kapitalističnem sistemu.
Ta seminar pomeni prvi korak v smeri spoznavanja problemov mladega slovenskega delavca na Koroškem kakor izobraževanja in izpopolnjevanja največje skupine med koroškimi Slovenci, ki je izpostavljena največjemu pritisku in diskriminaciji, ker je od pretežno nenaklonjenega delodajalca popolnoma
odvisna. Ta seminar je bil tudi pomoč mladine iz matične dežele k konsekventnemu zajemanju mladih slovenskih delavcev in njihovemu usposabljanju, da bodo v stanu se braniti, se uveljaviti in socialno ter gospodarsko napredovati, ne da bi se morali odreči slovenstvu.
Ta seminar pa je nudil tudi dosti možnosti za medsebojno osebno spo-znavnje, za navezovanje osebnih stikov, ki so za obstoj slovenske narodne skupnoti življenjko potrebne.
Vsi navzoči so izrazili željo, da bi navezane stike obdržali in jih v bodoče še bolj poglobili in razširili.
Siovensko prosvetno društvo .Herman Veiik" na Kotu v Seiah vab) na predvajanje siovenskega barvnega fiima
POVEST O DOBRiH LJUDEH
v nedeijo 8. januarja 1978 ob 14.30 uri v šoti na Kotu. Prisrčno vabijeni!
OJMr
Iz delovanja dunajskih študentov
„Vojna v etru" izmišljotina nemškonacionaiističnih krogov
Šest dni je bi! pretvornik na Peči, ki od 26. decembra naprej omogoča slovenski TV sprejem tudi na območju južne Koroške, zahodno od Celovca do Šmohorja v Zilji ter v Kanalski dolini v Italiji in zgor-njesavski dolini v Sloveniji, tarča ostre gonje s strani koroškega tiska, češ da ta oddajnik moti sprejem avstrijske televizije. Čeprav se ta tisk močno prizadeva zbrati na južnem Koroškem mnogo takih obremenilnih dokazov, saj je načrtno ustvarjal psihozo, da bodo motnje s strani pretvornika na Peči zajele 10.000 do 25.000 ljudi, so morali v zadnjem času to močno napihnjeno številko znižati že na 2000, kar pa po ugotovitvah avstrijskih strokovnjakov tudi ne odgovarja resnici. V zvezi s Pečjo se je torej ogromno napihovalo. Tudi trditev, do je kanal 47 bil dodeljen samo Avstriji, se je med tem izkazala za neresnično. Kanal 47 je namreč prav tako italijanski kakor jugoslovanski, torej ni izključno lastnina Avstrije, kakor se je to vedno poudarjalo. „Vojna v etru" med Avstrijo in Jugoslavijo, kot je to bombastično napihoval koroški tisk s KTZ na čelu — ni! Izmislili so si jo koroški oblikovalci javnega mnenja iz nemškonacionaiističnih krogov. Tiskovna agencija „SINDOK" v Celovcu je glede „motenj" ugotovila, da tu ne gre za tehnične motnje, marveč za motnje politične narave. Nemške nacionalistične sile namreč silno moti, da smo koroški Slovenci nekaj dobili, kar nam po pravici gre (Južni Tirolci na primer sprejemajo kar šest nemško govorečih programov).
Da sprejem slovenske televizije preko pretvornika na Peči ne moti nikogar, pričajo številni dopisi in telefonska sporočila, ki smo jih prejeli tako v našem uredništvu kakor tudi na sedež Zveze slovenskih organizacij. Iz njih smo razbrati veliko zadovoljstvo, da naše ljudstvo lahko spremlja programe tudi v slovenščini, da je sprejem dober in da ni nobenih motenj. Vse naše bralce naprošamo, da nam takoj sporočijo, če bi bi! kakšen primer motenj avstrijske TV. Med številnimi poročili, ki smo jih prejeli, objavljamo sledeči prispevek iz Vrbe.
Klub slovenskih študentov na. Dunaju je v zadnjem času razvijal dokaj široko aktivnost. 29. novembra so slovenski študenti priredili na dunajski univezi skupno z Avstrijsko visokošolsko zvezo (Ostcrreichischc Hochschiilerschaft), z Zvezo socialističnih študentov Avstrije (VSStU), z Avstrijsko študentsko unijo (USU), s Komunistično študentsko zvezo (KSV) in s Hrvaškim akademskim klubom (HAK) informacijski večer z naslovom „ Politični procesi proti Slovencem — izraz protimanjšinske politike". Po pozdravnih besedah predsednika KSŠ, Dušana Schlapper-ja in Janka Kumerja, ki je zastopal pravno skupino VSStU, so govorili glavni referenti Filip Warasch, tajnik NSKS, Janko Pipp za KSŠ in dr. Mirko Messner, urednik Kladiva. Filip Warasch je podrobno razčlenil svoj proces v Salzburgu in ga označil kot neuspel poskus kriminaliza-cije gibanja za narodno enakopravnost. Janko Pipp je govoril o škandaloznih policijskih izgredih v Pliberku, kjer so uradno podrli dvojezičnost, dr. Mirko Messner pa je natančneje poročal o škocijanskih dogodkih leta 1976 in tako zaokrožil celotno tematiko. Po zanimivi diskusiji z referenti so zaključili večer, ki ga je obiskalo več sto poslušalcev.
Nekaj dni navrh, 3. 12., je bil v dunajskem Albert Schiveizerjevem domu politični seminar, kjer so z zainteresiranimi Dunajčani obravnavali pomen avstrijske državne pogodbe za demokratični razvoj v Avstriji. Predavala sta med drugim dr. Hanns Haas, znani salzburški zgodovinar, ki je skupno z dr. Stuhlpfarrerjem predstavil pred kratkim znamenito
knjigo „Dsterreich und seine Slowe-nen", in dr. Walter Silbermayr, pravnik in član organizacije „Usterreichi-Sche Vereinigung demokratischer Ju-risten" (UVDJ), ki je že dostikrat izražala solidarnost s koroškimi Slovenci. Medtem ko je dr. Haas zgodovinsko orisal pomen državne pogodbe za politični razvoj — ne samo Avstrije, je predaval dr. Silbermayr o mednarodno pravni zaščiti tega dokumenta, o nedoslednem ^izpolnjevanju" državne pogodbe, ne samo sedmega člena, ampak tudi drugih točk, kakor denacifikacija in prepoved nacističnega delovanja. Razen teh dveh so podali stališče še zastopnika slovenskih osrednjih organizacij, zastopnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju in predsednik Avstrijske visokošolske zveze (UH), vodja seminarja pa je bil predsednik solidarnostnega komiteja na Dunaju, Ulrich Trinks.
V klubskih prostorih je govoril študentom še član organizacije „Usterreichischer Friedensrat", univ. prof. dr. Thomas Schonfeld o nalogah in ciljih mirovnega gibanja in o pomenu sklepov Helsinške konference — zelo aktualna tema, saj je tudi Klub izdal pred kratkim izjavo proti nevtronski bombi, ki ogroža splošno razorožitev.
Poleg ..šolskega krožka", ki se ukvarja z manjšinsko šolsko problematiko in ki bo predstavil rezultate svojega dela na Koroških kulturnih dneh (doslej sta predavala predsednik Zveze demokratičnih učiteljev (BdL) mag. Reinhard Sellner in prof. Janko Messner), se oblikuje še skupina gospodarsko zanimajočih študentov, ki so se v svojem prvem sre-
čanju menili z dr. F. Velikom in inž. M. Schnablom o gospodarskih problemih v zvezi z manjšino.
Izredno aktiven pa je bil v zadnjem času „kulturni krožek" KSŠ: na predavanje so vabili dr. M. Messnerja. Govoril je o ..prelomu v upodabljanju kmečkega vprašanja" v delih Prežihovega Voranca; zasnovali so kratek diskusijski prispevek o pomenu Mladja za koroško kulturo (glej Mladje 28) in napisali kabare-tističen skeč o terorizmu v Avstriji: nevarni teroristi z gamsbartom ogrožajo Dunaj, za njimi pa čepijo duhovni očetje Peter Terorini, Cilka Harttman in študentovski predsednik Pinsendorfer. Bombni ekspert dr. Za-saka in znani literarni antiterorist Tigra Detelec sta glavna zasledovalca teh subverzivnih elementov; nabito polni klubski prostori in bučen aplavz pri prvi predstavi — najlepši uspeh za kulturno skupino.
V božičnih počitnicah, 21. 12., pa so se člani ..kulturnega krožka" predstavili še celovški publiki v Auli Slo-venici z izborom socialno kritičnih tekstov. Številnim poslušalcem so brali iz svojega programa slovenske delavske in revolucionarne literature. Ubujanje naše napredne kulturne tradicije je utrjevalo solidarnost z zatiranimi in tlačenimi, solidarnost, ki jo tudi koroški Slovenci pričakujemo od resničnih demokratov.
Naj bo Klub slovenskih študentov v novem letu še naprej tako aktiven, kajti največja želja za 1978 se nam izpolnjuje, če bo mladina — kmečka, delavska in študirajoča — tudi v naprej narodno politično prebujena!
K5F 7M DH.fMjM
Zarek svetlobe in prijetno božično darilo oziroma presenečenje v pravkar minulem črnem letu, ko je julijska manjšinska zakonodaja koroškim Slovencem odvzela dve tretjini avtohtonega slovenskega ozemlja (med drugim odpisala Ziljo), je vsekakor sprejem slovenske televizije preko pretvornika na Peči.
Sedaj ima tudi zgoraj omenjeni odpisani del južne Koroške možnost sprejemati na ekranih dogodke in stvaritve slovenskega naroda v matični deželi. Čeprav so v koroškem tisku še posebno pa v KTZ bruhali strup proti novemu pretvorniku na Peči, češ da moti sprejem na Koroškem, moram osebno ugotoviti, da na območju Vrbe, kjer sem doma, ni nobene motnje; nasprotno, ker sem vgradil ojačevalec (Verstarker), da bi imel še lepši sprejem s Peči, se je tudi avstrijski t. oziroma It. program bistveno zboljšal.
Čudim se, da se s koroške strani dela takšen krik in vik proti slovenskemu TV sprejemu na Koroškem, ko pa je to samo velika pridobitev za južno Koroško. TV taksa, ki jo
moramo plačevati, je zelo visoka, bodimo sedaj veseli, da imamo še en program več. V normalnih razmerah (žal teh na Koroškem in v Avstriji ne poznamo) je tako, da se ob takšni pridobitvi vsakdo tega razveseli (tudi v sosednji Sloveniji so bili veseli, ko so s pomočjo Do-brača dobili novo možnost TV sprejema), le na Koroškem nekaterim pisunom to ne gre v račun in tako nprepričavajo" prebivalstvo, da je vzrok vseh motenj TV pretvornik na Peči. Seveda je tudi zanimivo ugotoviti, da v koroškem tisku še nihče ni omenil, kakšen je novi sprejem iz Slovenije. Tudi to bi radi ljudje vedeli, saj so časopisi zato tu, da ljudi seznanjajo z dogodki ne pa samo desintormirajo kot v tem primeru. Po pisanju koroškega tiska imaš vtis, da so Jugoslovani vključili pretvornik na Peči samo zato, da bi motili koroški TV sprejem. Za mojo osebo lahko rečem, da sem izredno vesel novega slovenskega TV sprejema in da kljub sugeriranju s strani koroškega tiska, da Peč moti avstrijski TV sprejem, tega nisem mogel opaziti.
VrBljan
} Naši pianinci pričakati Novo teto na zasneženi Bteščeči
K%Bor že več let, t%Bo swo sloveni;' planinci KorošBew tM! letos oBB%j<t!i tradicionalno silvestrovanje v naš! p!nn:nsBi postojanB; „Koči nad ArlBovo pečjo" M a .Bleščeč;' planin;'. Čeprav vre?ne za nekatere n; Mo preveč obetajoče, saj je plBal mrzel veter In vmes mešal snežinke, je pa le-to ustvarjalo tisto prijetno romantično planinsko vzdašje, Bi ga more najbolje posredovat; ravno mnBasta zima. Čeprav je v dolin; mažo ali sploB nič snega, je pa na Bleščeči planini prava zima, saj je snega do kolena In to sam pršič. Ko smo prišli proti večera v postojanko je Bila ta prijetno topla, kar je seveda zaslaga našega ncamornega gospodarja koče, /ozeja Miklavčiča, k; je BljnB svojim $0. žetom že dopoldne s svojim nečakom Tončljem In oBe-ma planinskima grčama Jožo Kojlerjem In Jožo Kam-člčem prlgazll na planino (slednja sta tadl že naložila sedmi križ na rame). Naslednjega dne na Novo leto pa je kočo oBlskal tadl 70-letn; Maks Nanzlan s sinom zn snako. 5 tem Bočemo samo povedati, da se stari gadje niso astrašlll vremena ^;'n da niso le srčni temveč tadl zvesti prijatelji našega tradicionalnega silvestrovanja na Bleščeči. Kakor lansko leto, tako so tadl letos šentjakoBske pevke In pevci mešanega zBora „Rož" pod vodstvom Tajka Mlllsavljevlča oBlskal; našo planinsko postojanko In z lepo aBrano pesmijo popestril; novoletni dan In tako dali naši tradicionalni prireditvi poseBno slovesen pečat.
Medtem ko je v silvestrski noč; veter divje talil okoli
oglov koče In je vmes tadl snežilo, je Bilo v koči prijetno dražaBno razpoloženje s petjem plesom In vsem tistim, kar naredi silvestrsko noč v zasneženlB planlnaB tako privlačno In romantično. Točno o polnoči smo se zBrall pred kočo In z raketami, ki smo jlB Izstrelili v zrak In k! so spremenile Belo zasneženo planino s kočo v pravljično pokrajino, polno pestrlB BleščečlB se Barv, naznanili prlBod novega leta. To priložnost je IzraBll tadl predsednik Slovenskega planinskega draštva TaBo DrBajs, da je vsem želel mnogo sreče In veselja v gorak.
Letošnje silvestrovanje na Bleščeči je Bilo peto po vrsti, vendar s to razliko od ostallB, da je Bilo največ snega In da je Bila Izredna prijetna domačnost, morda prav zaradi tega, ker sta vreme In snežne razmere zaB-tevale več napora In samopremagovanja kot draga leta. Spet smo Imeli priložnost spoznati nove, predvsem mlade planince, ki se jim je odprlo novo področje oBllko-vanja njlBovega dražaBnega življenja. Torej prldoBlll smo novlB prijateljev, kar je seveda tadl naš namen, da našo planinsko dražlno pomladimo In razširimo. Planinski domek na Bleščeči planini opravlja pomeBno poslanstvo ne samo med našimi planinci temveč tadl med planinci draglB narodov — tadl tokrat so jo oBlskal! tarlst! Iz Zvezne repaBllke Nemčije. Planinska postojanka na Bleščeč! je torej dom srečanja takšnlB Ijadl, k! ne poznajo narodnlB al! draglB predsodkov, torej Ijadl, k! so resnično pošten! In doBr! Ijadje.
JANEZ ŠVAJNCER
Pridi k potoku
i
Gregor Šipek kratko in malo ni maral ljudi, ki so roke držali križem. Vtepel si je v glavo, da bo spremenil svet. Ni se sicer ozrl daleč naokoli, ostal je kar v najbližnjem krogu, med domačini. To so mu pomenili člani šolskega kolektiva, ki so ga sestavljale ženske. Njihova večina ga nikakor ni prestavila v podrejenost, nasprotno, obetal si je, da bo zlahka izpeljal svoje zamisli.
Trn v peti mu je bil le ravnatelj Gvido Zorec. Ta možakar se sploh ni ogrel za novosti, ljubša mu je bita že tolikokrat prežvečena vsakdanjost, da je Gregorja Šipka kar bolelo. Prestar si za tale položaj, si je pravi) in že videl sebe na njegovem mestu. Imam vse pogoje, da te lahko zamenjam, samo čas, čas.
Jasno so mu dali vedeti, da je pravzaprav popoln začetnik, pripravnik. Najprej bo moral spoznati učiteljski poklic, saj, saj, pride v razred in njegova učna ura je na pogled kar v redu, toda kaj pa luknje?
Ne gre tako hitro, kakor si domišlja, bo že moral potrpeti, naj se kar ogleda po učiteljicah.
Resda vzbujajo vtis, kakor da so naveličane in jim ni več za nič drugega kot za mir v odmorih. Sedijo zaverovano, pogledi jim sekajo skoz okna, ki so obrnjena na cesto. Gledajo in opazujejo avtomobile in pešce, da lahko obirajo in spletkarijo za hrbtom.
Moje drage, meni ne boste prikrile, se je slišal Gregor Šipek, zase me tudi ne boste pridobile.
Učiteljski stan razumem popolnoma drugače kot ve. Svoboda misli in ukrepanja, to je osnova, mar mi je, da vam
sedim nasproti in z vami vred zeham. Hočem mnogo gibanja in sprostitve.
V potrditev, da ne bo ostal samo pri besedi, je vstal in začel svoje kroženje med njimi. Jemal je dolge korake in pomikal glavo naprej, da je pritegnil njihovo pozornost.
Odtegnil jih je iz zamaknjenosti, ki jo je natančno tako razumel, ker se mu še ni posrečilo prodreti v njihovo bistvo.
Odpočivale so si in nabirale moči za naslednjo šolsko uro, njemu pa so se prikazovale za brezkrvne dvonožke, ki sta jim začetek in konec strnjena v posedanju ob enolončnici, črni kavi in cigareti.
Ravnatelj Gvido Zorec se je razhajal z Gregorjem Šipkom. V pretesno zbornico je stopil odločno, že so mu oči ujele prav njega, pomigal mu je s kazalcem in kaj je mladi
Danes začenjamo objavtjali nov roman, delo znanega slovenskega pisatelja Janeza Švajncerja, ki nas bo popeljal v svet učiteljev In šole. Prepričani smo, da bo vzbudil zanimanje tudi med bralci našega lista.
Avtorju pa se tem potom iskreno zahvaljujemo, da nam je ljubeznivo dovolil ponatis.
Uredništvo
učitelj mogel drugega, kakor da je obrnil svoj pohod po prostoru v ravnateljevo smer.
Odšla sta ven na hodnik, ravnatelj je celo odprl vrata in tudi zaprl za obema, v pisarni pa se ni kazal več tako zelo vljudnega. Pustil ga je stati nekaj hipov, šele nato mu je ponudil stol.
Sedela sta v neenakopravnem položaju. Gregor Šipek ni našel drugega izraza za nastalo vzdušje. Čakal je mirno, čeprav mu je brnelo v vseh udih. Preletel je ravnateljevo telo, kolikor se mu je kazalo nad pisalno mizo z obveznimi ro-
žami v stekleni ovalni vazi, in ugibal, kje ga je spet polomil, da se mora s predstojnikom srečati prav tu, med temi pleskarskega čopiča potrebnimi stenami.
Pogovor je bil enostranski, v ravnateljev prid.
Prav to je motilo in razočaralo Gregorja Šipka. Kam smo prišli, da mu ta starec ne pusti do besede. Pravico ima do lastne obrambe, do zagovora, oni pa nič, prede svojo vzgojiteljsko nalogo z rahlo privzdignjenim prstom. Jasno, kazalec uperja vanj, kakor je storil malo prej, ko ga je poklical iz zbornice.
„Ne razumem vas, mladenič," je začel ravnatelj Gvido Zorec po starem, preskušenem receptu. ^Novotarije uganjate. Prav. Ne nasprotujem vam, tudi sam se ogrevan zanje. Toda praksa, praksa. Pozabljate nanjo, kaj? Prišli ste pohlevno, skoroda nisem videl v vas kandidata za dobrega učitelja. Potem ste pa odprli zapornice. Zlili ste iz sebe, kar se vam je nabralo v zbiralniku. Predlagate množičnost krožkov za kulturo. Premisliti moram, kaj sploh hočete doseči. Šolski red nam nalaga točno določene obveznosti, vi bi se pa radi oddaljili od tega in nadaljevali nekaj popolnoma svojega. Ne morete, zakonitosti dajem prednost. Lahko greste!"
Gregor Šipek je postal rdeč kot najnovejša zobna pasta. Po hodniku ga je odneslo prenaglo, da bi bila hišnica Hilda Frecko mogla opaziti njegova vročična lica.
Učiteljice so slišale korake, Špela Hreščak je opozorila kolegice in že je hrup napolnil zbornico.
Tako je novo pečeni učitelj zadel na prvo oviro in si ohladil navdušenje, ki ga je pripeljalo med vrste šolskega kolektiva.
V sobi z oknom na dvorišče je slonel na polici, dokler se ni spodaj pojavil ravnatelj Gvido Zorec. 2e je utonil v notranjosti poslopja in s čevlji obdeloval hodnik.
Stene, stene. Skoznje se je slišal vsak šum. Ni smel niti pošteno stopiti in že se je za sosednjo sobo oglasilo trkanje.
Špela Hreščakova je tudi mislila samo nase, njena šestletna Vidka je pa lahko tekala po stanovanju, da je priklicala sosedovo Lenko. Niso ju utišali, še pustili so jima pretirano prostost. O ti popustljivi starši!
5. januar 1978
M —Štev. 1 (1847)

Starši pridejo velikokrat v položaj, ko jih žre občutek krivde pred enim ali drugim otrokom. V takem položaju je na primer mati, ki gre v službo, ne da bi se prej sprijaznila z mislijo, da bo morala zaradi tega mogoče nekoliko zanemarjati otroka: v takem položaju so starši telesno in duševno pohabljenega otroka; dalje starši, ki posvojijo tujega otroka in mislijo, da morajo z nadčloveško skrbnostjo dokazati, da so ga vredni; potem starši, ki so jih vzgajali tako strogo, da imajo pri vsaki stvari občutek, da ne de-
Radi bi
discipliniranega
otroka
lajo prav — dokler ne morejo dokazati, da ravnajo prav; in nazadnje tisti starši, ki so na univerzi ali kakšni strokovni šoli študirali otroško psihologijo, ki poznajo vse pasti, prežeče nanje, a si kljub temu domišljajo, da bodo zaradi svojega znanja prečudovito vzgajali otroke.
Naj bo vzrok za občutek krivde tak ali drugačen, dejstvo je, da po navadi otežkoča vzgojo. Oče ali mati zahteva od otroka vse premalo, od sebe pa veliko preveč. Pogosto hoče biti mati potrpežljiva in prijazna še celo takrat, ko je njeno potrpljenje že do kraja izčrpano in ko je otrok že čisto nebrzdan, tako da bi ga vsekakor bilo treba malo trše prijeti. Ali pa omahuje takrat, ko bi z otrokom morala biti odločna.
Kot vsak odrasel človek tudi otrok ve, kdaj si dovoljuje preveč, pa čeprav mati zapira oči pred njegovim početjem. Zaradi grdega vedenja ga peče vest. Zeli si, da bi mati naredila konec njegovemu početju. Toda če ta ne poseže vmes, postaja otrok po navadi vedno hujši. Kot da bi hotel s svojim vedenjem reči: .Ali res ne vidiš, kakšen sem? Ali bom moral ves svet podreti, preden boš mojemu početju naredila konec?"
Nazadnje že tako strahovito izziva, da je materinega potrpljenja konec. Mati ga ozmerja in kaznuje, v hišo se spet vrne mir. Toda ker je to taka mati, da jo neprestano žre občutek krivde, se zdaj sramuje, da se je nad otrokom tako zelo spozabila. Namesto da bi ga pustila pri miru, skuša vzeti kazen nazaj ali pa otroku dovoliti, da ji vrne milo za drago. Dovoli mu, recimo, da se grdo vede ravno takrat, ko ga kaznuje. Ali kazen prekliče, še preden jo otrok do polovice prestane. Ali se dela, kot da nič ne vidi, če se začne otrok znova grdo vesti. Če otrok materi ne vrne milo za drago, ga začne mati včasih sama izzivati k temu — ne da bi se seveda zavedala, kaj dela.
Mogoče se vam zdi vse to preveč zapleteno ali nenaravno. Dejansko pa ta problem ni redek. Skoraj vsaka mati spusti svojega otroka kdaj z vajeti, ko se ji zdi, da mu je bila nepravična ali da ga je zanemarjala. Ampak po navadi kmalu spet najde ravnotežje. Včasih pa kaka mati izjavi: ,Ta otrok me razdraži z vsakim svojim dejanjem in z vsako besedo!" To je zanesljivo znamenje, da ima mati pretirano hud občutek krivde, da je kronično ponižna in popustljiva in da otrok na to reagira z neprestanim izzivanjem. Noben otrok po naključju tako zelo ne draži matere. Ce mati spozna, v katerih pogledih je najbrž preveč popustljiva, in če se je potem zmožna nekoliko disciplinirati, bo — če je na pravi poti — na svoje veselje ugotovila, da se njen otrok ne le lepše vede, marveč da je tudi veliko srečnejši. Zdaj ga ima res lahko rajši kot prej, otrok pa se na to ljubezen spet pozitivno odziva.
Nasveti preti ..mačku"
Prazniki so pač s pijačo blagostovijeni, zato takrat navadno kar dežujejo pozivi dežurnim službam, od zdravstvene do prometne. Marsikdo namreč nima občutka za mero v pijači in jedači. Po stari navadi si ne moremo kaj, da „ga" ne bi zvrniti kozarec in več. Lepo, če smo pri najboljšem zdravju in če nas ne čakata deto in vozito pred vrati. In že se ponuja prvi nasvet: bodite tako pametni in rajši pustite vozito pri miru. Najboljše bo, da se po zabavi sprehodite, to bo koristito vam in vašim, pa tudi nikogar ne boste ogrožali. Kesanje je dostikrat prepozno, kar dokazuje porazna bilanca nesreč, ki so posledica popivanja.
Drugi nasvet ni nič manj važen: na večerno zabavo ne jemljite s seboj otrok. Vsaj do njihovega petnajstega leta spadajo v posteljo, če pa jih že nočete pustiti samih, ostanite rajši tudi sami doma. Za vso družino bo to nepozaben večer. Majhni otroci nikakor ne sodijo v zakajene lokale, doraščajoči mladini pa razposajena in dostikrat razbrzdana družba daje vse premalo dobrih zgledov. To, kar morda odraslih ne moti, lahko zbudi slabe predstave primlaidih.
Ne bi vam zdajle predaval o tem, kako škodljiv je alkohol in kako se iz občasnega popivanja lahko izcimi stalno popivanje. O tem kdaj drugič. Kaj pa naj rečem o količini in vrsti pijače, ki jo človek lahko brez škode popije? Nasveta ni. Požirek žganega bo večini ljudi povečal apetit, nekaterim pa bi povzročil vrtoglavico in zgago. Nasploh velja, da je pijača toliko bolj nevarna, kolikor bolj je koncentrirana, umetna pa še bolj kot naravna, domača.
Torej: pijemo po jedi in ne na prazen želodec, po pameti in meri, nikdar pa, če smo utrujeni, nerazpoloženi in polni težav. Koliko,
pa vsak sam najbolje ve. Za nekoga bo dovolj kozarček ali dva, drugi „ga" nese malo več, vendar je meja pri pol litru, za dobrega pivca pri litru — ves večer. Računati pa moramo, da potem nismo sposobni za delo ali volan vsaj 12, če ne že 24 ur, saj alkohol le počasi izgoreva in izginja iz telesa: približno 0,1 °/o na uro, potemtakem pol litra vina, kar da nekako 0,5 "/o, izgori v 5—6 urah. Zato tudi po nesrečah lahko izračunajo, koliko pijače je bil krivec popil.
Zdaj pa poglejmo še, katera znamenja nas opozarjajo, da smo mi že skoraj prekoračili mejo in kako pomagamo, če do tega pride?
Alkoholne pijače nas najprej poživijo in po-grejejo, kmalu pa začno učinkovati na naše živčevje: zmanjša se razsodnost, popusti samokontrola, človek postane brezskrbnejši, pre-drznejši. Ko še „pijemo", začne pešati vskla-jevanje gibov (negotova hoja, nesmotrne kretnje), čutila oslabijo, zlasti vid in sluh, še bolj popušča samokontrola: tak človek postane siten, izziva, napada. Če mu ni dovolj, pa začne prava omama, opiti obleži in zaspi, kjer pač je, uide mu voda ali blato, povrača in če ni pomoči lahko pri hujši zastrupitvi tudi umre.
Brž ko začutimo glavobol ali vrtoglavico, negotove noge in nejasno vidimo, je to plat zvona: pijače je bilo že preveč — takoj moramo nehati piti, če ne bo joj! Želodec se kar sam upre in, če se pošteno izbruhamo, smo samo lahko veseli, da je šel strup iz telesa: seveda pomaga to samo v prvi ali največ drugi uri, ko smo pričeli peti. Kasneje je že vsa pijača prešla v telo in jo tudi z bljuvanjem ne bomo več spravili ven.
Hujši opoj je na tešče in po žganju, kot pa vinu ali pivu po večerji! Pa tudi „nesemo ga"
ne vsi enako. Vendar nas lahko včasih tudi „ unese".
Pomoč je nakazala že narava sama: strup mora čimprej iz telesa: zato v najhujših primerih izpere želodec zdravnik. Skodelica prave kave poživi izločanje tekočin iz telesa, sodavica pa samo pospešuje vsrkavanje, zato je ne pijemo! Maščobe ne zadrže pijanosti, zato olje ne pomaga.
Opit človek spada v posteljo, pokrijemo ga toplo, da se ne prehladi, leži naj na boku, da se ne bi zadušil, če bi morda pričel povračati. Ne smemo ga pustiti samega, tudi zato da se kako ne poškoduje.
Kaj pa mi, ki „ga" nismo toliko, a vseeno malo preveč? Telesni napor (zato peš domov!) pomaga, pa skodelica prave kave in nato en dan lažje prehrane z dovolj tekočin, da se želodec opomore. Tudi post ne škoduje, kamilični čaj pa tako vsi poznamo. „Mačka" pomaga pregnati še kaka tableta aspirina.
Če pa nas daje „tnaček" huje, raje lezimo in ga prespimo, nikar pa ne sitnarimo okoli in se ne lotevajmo dela po sili, da ne bo nesreče!
Končno še eno opozorilo: morda se nam pripeti, da bomo te dni zagledali nekoga ležati ali sloneti ob robu ceste; raje recimo, da ga bomo najprej zaduhali. Nikar ne prepustimo takega človeka samemu sebi, saj morda gre za srčno slabost, kako bolezen ali še mnogo drugih vzrokov, ki jih skriva ta dišeči oblak. Obvestimo reševalce ali milico, če mu ne moremo sami pomagati. Vendar sami ne silimo preveč vanj, da je še ne skupimo. Vsekakor pa tak siromak ne bi smel biti poceni tarča neokusnih šal nevzgojenih ljudi — kaj če bi bil naš brat, oče, mati ali sestra?
Naj za konec zaključim z iskreno željo, da vseh današnjih navodil ne bi potrebovali, se zahvalim za prebiranje teh naših .pogovorov" in vam zaželim obilo zdravja, sreče in zadovoljstva pri delu in v družini, v letu, ki je še pred nami. Srečno!
Hren redno uživajmo v zimskih mesecih
/7ren je donM v južni Evropi. Pri n%s ga goje v vrtovih, doi?i se pd tdJi poJivjdH n d prostent. Lep 7?ren prideidtno nd doi?ri gio^o^i zemlji, ^i ni pognojend s svežim gnojem.
Korenine Popijemo od septem-do jei?r%drjd, to je v mesecih, ^dterii; imend se ^ončdjejo nd r. Hren Hpordšdjdmo sdmo svež. Oi? prdviinem sprdviin v došni ^ieti in v v/džnem pes^K o^rdni vso vrednost tddi zd tisti čds, ^o gd zttndj ne izkopljemo.
Ndjvdžnejse krenovo zdrdvdo je g/K^ozid sinigrin. Vseknje še močno eterično olje — to pd z drdgimi snovmi vred povzročd soizenje in kikdnje pri strgdnjn korenine. Hren dčinkdje drdžeče nd sluznico želodcd in črevesjd, prdv tdko tndi nd prekdvne žleze.
Hren povečuje izločdnje sečd, venddr gd ne smemo zddžiti pre-
več ndenkrdt, ker s tem preveč rdzdrdžimo ledvice in to Idkko povzroči krvdvitve iz ledvic. Zelo dokre dspeke so dosegli pri vnetjik meknrjd in ledvičnegd me-kd z mdjknimi količindmi, ki jik je trekd jemdti redno. Če dživdmo sveže ndstrgdn kren, ki m% dodd-mo mdio vinskegd kisd in ndZdd-nje oslddimo z grozdnim slddkor-jem, nd ddn po 3 do 4 polne jedilne žlice, ko seč kmdid postdl ki-ster, v njem ne ko več kolezenskik snovi.
.Sveže stisnjen krenov sok kitro dničdje kdcile. Ker je kogdt z vi-tdminom C, je kren izvrstno zdrd-viio proti skorkntd. Dokrodejen je vpliv krend nd kolnd pljnčd. Če gd dživdmo z medom in neprečiščenim slddkorjem, dosežemo rdzredčitev slnzi in omejimo drd-ženje nd kdšelj. Td zdrdvilni %ci-nek ni omejen sdmo nd ndvddne
kdtdrje, nič mdnjši ni pri dstmd-tičnik koleznik, celo pri jetičnem kdšljd pospeŠdje izločdnje slnzi in KČinknje zdrdvilno. Venddr se je trekd Mpordki odreči, če pride ok-enem do močnik drisk dli močne-gd nočnegd potenjd.
Slddkorni kolniki ndj redno nživdjo kren, endko revmdtiki dli oseke, ki so ndgnjene k protinn.
UPORABA V LJUDSKEM
ZDRAVJLSTVU
2 čdjni žlički ndstrgdnegd k/end zdvremo v 'A iitrd rdečegd vind in Zdvretek popijemo,- to nčinknje spodkndno nd THfHstrKdcijo. Če dd-mo # do 70 rezin krend v požirek kelegd vind in to popijemo v # do 70 nrdk, pospešimo izločdnje kdmnov, sečd in pomdgdmo pri mesečnem perild. Če kdo ne more nd vodo, ndj ndstrgd kren, gd
sprdži nd mdsln in to položi toplo-nd mekttr.
č/stnd vodd pri ndgnjenosti k zokni gniioki; 30 g drokno ndstrgdnegd svežegd krend, 20 g jdne-ževik plodov in 20 g poprove mete. Vse to ndmdkdti v 7 1 žgdnjd 3 mesece, po oknsn rdzredčiti in y tem izpirdti nstd. Pri neješčnosti vzdmemo 60 g sveže ndrikdnegd krend, 40 g vodne kreše in to nd-mdkdmo v 2 litrik kelegd vind ne-kdj dni. Potem popijemo zjntrdj nd tešče '/s Iitrd.
Hrenov kis (ndstrgdn kren nd-mdkdmo v vinskem kisd # dni)^ rdzredčen, je kozmetično sredstvo; z njim odprdvljdmo sončne pege, jetrne lise in mozoijdvost.
Pri želodčnem čim pijemo „kre-novo vino" (30 g ndstrgdnegd krend ndmdkdmo v 7 1 kelegd vind dnij, 2-krdt nd ddn po '/s Iitrd, zjntrdj nd tešče in zvečer.
Naslednji upor se je polastil Gregorja Šipka tisto uro, ko je ravnatelj Gvido Zorec prišel k njemu v razred. Obstal je na vratih, mu pomigal s kazalcem in po prstih odšel do zadnje klopi. Postavil se je k oknu, mu obračal hrbet, ko pa je za hip umolknil, je rekel uradno:
..Nadaljujte s snovjo!"
Sploh mu ni privoščil pogleda.
Šolarji so pazljivo poslušali Gregorja Šipka. Premetenci, je prešinilo mladega učitelja. Potuhnili ste se in komaj čakate, da mi potem, ko bo ravnatelj odšel, pokažete zobe. Kakor da jih že niste. Te popackane stene so vaše delo. Tako ne razumem umetnosti. Če že hočete postati slikarji, narišite vsaj kaj novega, zanimivega. Na stenah je dovolj prostora, začnite kjer koli, pri vratih ali tam med okni.
„Pesnik je v tej baladi povedal marsikaj poučnega." Gregor Šipek je zajel zrak, malo pomolčal, nato pa samozavestno zategnil: .Tovariš ravnatelj, jaz sem razložil glavno vsebino balade, vi jim pa povejte nauk, ki sledi iz tega."
Drobne glave so se kot na povelje obrnile tja proti ravnatelju, ki je sprejel Šipkov poziv razumevajoče in dobrohotno. Čutil se je celo polaskanega, da mlademu učitelju pomaga iz zadrege, sebi pa doda še nekaj ugleda. Kar od tam, kjer je stal, je rekel:
.Pesnik je izrazil splošno veljavno misel, da niti najmanj ni priporočljivo izpostavljati se nevarnosti in brez potrebe klicati nase nesrečo."
Šolski zvonec je učencem odprl usta, da so se sprostili in pozabili na pesnika, učitelja in ravnatelja.
Gregorja Šipka je zvonec postavil pred nadaljnjo pre-skušnjo. S povešenimi rameni je šel za ravnateljem Gvidom Zorcem in predeval v ustih cigareto. Prižgal si jo je takoj, ko sta stopila iz razreda, živčnost, živčnost, kako naj bi se brzdal, zares ne pričakuje pomiritve med njima.
.Neprijetno je, brezupno še ne," je rekel Gvido Zorec. .To z naukom balade ste posrečeno speljali. Priznam, da ste zadeli kanček duhovitosti. Enkrat prenesem, drugič mi bo zoprno. Mislim, da me razumete, kaj sem vam hotel s tem povedati?"
Posledica tega je bila, da je Gregor Šipek odbrzel čez cesto v točilnico.
V dušku je popil kozarček vinjaka. Čutil je, da potrebuje močno okrepčilo za svoj razdivjani organizem.
Kmalu je popustila napetost, ki je ostala v njem po srečanju z ravnateljem, in se je ni mogel otresti brez poživila. Položil je desnico na točilno mizo in preletel z očmi sklenjene prste. Zmigal je z vsemi petimi in napodil muho. Nadležnica, le od kod se je vzela, pa ravno njega obletava. Neprijetno ga je spreletelo po telesu, da je potisnil kozarček po plošči proti natakarici Manki, ji namignil z glavo in pomežiknil.
Manka je široko pogledala in odprla usta, oglasila se ni, le kozarček je napolnila in ga postavila pred učitelja.
Še tega je zvrnil naglo, si prižgal cigareto in rekel: .Manka, ti si srečna. Sploh nimaš nobenih skrbi. Molči, ne potrebujem tvoje razlage in obrambe. Meni je pa tako, no ja, kaj to tebe zanima."
.O ja," se je oglasila natakarica in se ščemerjeno zastrmela v mladega učitelja, ki je malomarno položil denar za zapitek na točilno mizo in jo pustil samo.
.Kaj ti je povedal lepega?" je z zvišanim glasom vprašal mehanik Dolfe sem od vrat, kjer sta se srečala z Gregorjem Šipkom. Ko se ne bi bil odmaknil, bi ga bil vihravec sunil v ramo, tako neznansko se mu je mudilo iz točilnice.
Manka je pobrala denar s točilne mize in odvrnila: .Ne vem, v takem stanju ga še nisem videla."
Gregor Šipek je bojeval hud boj s samim seboj. Mar je to tisto, česar ni pričakoval? Poln mladostnega žara se je bil priglasil ravnatelju Gvidu Zorcu in mu zatrjeval, da je našel svoj življenjski cilj. Že od mladih let mu je rojilo po glavi, da bo učitelj. Navezan je na otroke, kakor da čuti svoje mesto med njimi. Naloga je zahtevna, zato se je odločil, da bo pomagal deliti znanje mlademu rodu. Vsi moramo poprijeti, ali ne?
Ravnatelj Gvido Zorec je molče poslušal novo pečenega učitelja. Kaj kmalu si je ustvaril sodbo o njem. Zdelo se mu je, da Gregor Šipek nekoliko pretirava. Naj bo navdušen, prav je tako, toda podoben je brezglavcu. Zaletavost se mu bo
hudo maščevala. Mikalo ga je, da bi ga ustavil pri naštevanju predlogov, kako naj bi v šoli uredili to in ono. Ni se prenaglil, sklenil je počakati in prepustiti stvarem svojo pot.
Ko se je Gregor Šipek vrnil iz točilnice, ga je ravnatelj Gvido Zorec pričakal na hodniku. .Pred šolo nisem hotel stati," je začel. .Perilo peremo doma. Novo mi je to, kar počnete. V prostem času lahko, nič ne rečem, vi pa si privoščite kar med poukom."
„Ja, kaj pa?" je ušlo Gregorju Šipku. Že je stisnil ustnici in lovil na obraz resnost, obenem pa se ga je lotil upor.
„Še sprašujete?" Ravnatelj je za spoznanje vzdignil kazalec, ki je kazal proti točilnici.
„A tako," je priliznjeno rekel Gregor Šipek. „Ne počutim se najboljše. Menda sem pojedel kaj prestanega. Lahko da imam občutljiv želodec in to hitro naškodi, kajneda?"
.Niste edini. Odvisno je od načina, kako uživamo hrano. Ali jo pogoltnemo ali prežvečimo. Učiteljice se ne pritožujejo nad kuhinjo. Obroki so sveži in izdatni, vendar ne tolikšni, da bi obremenili želodec. Zmernost v jedi in pijači je še zmeraj preskušeno pravilo. Misliu, da me razumete?"
Gregor Šipek se je posiljeno nasmehnil. .Meni očitate nezmernot? Tovariš ravnatelj, za kakšnega pritepenca me pa imate? Nisem priplaval semkaj na vodnih smučeh."
Tudi ravnatelju je veselo zacvetelo lice. Prijateljstva nista sklenila, še bolj se je odprl prepad med njima.
.Nisem pristaš izjemnosti. Pijte po večerih, če želite blažila svojemu nemiru. Ne bom vam zameril. V razredu pa zahtevam natančnost. Kako ste danes podajati učno snov? Od mene ste zahtevali, da razložim šolarjem bistvo balade. S takim načinom dela se ne boste nikoli osamosvojili. Le pojdite v razred, že tako ste si odstrigli precej učne ure. S tako nabranimi minutami si ne boste ovenčali glave s svetniškim sijem."
Kako se lahko na videz nedolžni in pohlevni vinjak razdivja, ko najde pot iz steklenice v človeka. Popil sem samo dva kristalno čista kozarčka, si je rekel Gregor Šipek. Oglašalo se je kot refren in se mešalo med razlago.
(Dalje v prihodnji številki)

Osnovno gradivo, na katerega se lahko naslonimo pri orisu socialne in gospodarske strukture na slovenskem in jezikovno mešanem prostoru avstrijske Koroške, so uradni podatki avstrijskih ljudskih štetij. Ta prostor zajema danes kakih 2400 km?, medtem ko na njem živi skoro 120.000 prebivalcev. Ves ta prostor ne predstavlja administrativne celote, ampak je razdeljen med štiri okrajna glavarstva Šmohor, Beljak-dežela, Celovec-deže-la in Velikovec. Med temi je velikovški politični okraj pretežno slovenski, medtem ko so ostali trije združeni z neslovenskimi deli dežele.
Glavna ovira pri obdelavi teh podatkov je dejstvo, da jezikovni podatki ljudskih štetij ne nudijo realne jezikovne podobe Koroške, ampak le pod vplivom nemškega koroškega nacionalizma izkrivljeno sliko na škodo slovenske manjšine. Še zlasti drastični so v tem pogledu jezikovni podatki zadnjega štetja 14. novembra 1976, oziroma .štetja posebne vrste". Gre za štetje, ki ima po svojem značaju izrazito diskriminacijski značaj, saj se je za njim skrila zahteva nemškega nacionalizma po .uradni ugotovitvi Slovencev in Hrvatov, ali drugače rečeno:	načelen dvom v obstoj obeh
manjšin. Absurdnost podatkov tega štetja kaže dejstvo, da so na slovenskem etničnem prostoru Koroške našteli komaj kakih 2600 oseb slovenskega jezika, medtem ko naj bi jih bilo v vsej deželi 3941. O resnosti popisnih podatkov priča tudi dejstvo, da se štetja ni udeležilo skoro 71.000 Korošcev, poleg tega pa je bilo tudi več tisoč neveljavnih glasovnih lističev/ Podobno so na avstrijskem Štajerskem našteli vsega 1831 oseb s slovensko materinščino. Tisk je pisal, da je bila tretjina teh glasov oddana v Gradcu, ter jih je vsaj del pripisal protestnikom iz večinskega naroda.? Podobno je bilo tudi na Gradiščanskem, kjer so našteli vsega 2946 oseb hrvaškega in 1883 oseb madžarskega jezika/
Izkrivljeni jezikovni podatki ljudskih štetij pa veljajo za Koroško še posebej za čas od ustanovitve prve avstrijske republike dalje. Po njih naj bi bilo leta 1923 le še 39.292 oseb slovenskega jezika, število, ki naj bi do leta 1934 padlo na vsega 26.796 oseb. Kako so oblasti ocenjevale te uradne podatke, pa zgovorno priča cenitev takratnega koroškega deželnega glavarja, ki je v letih po prvi svetovni vojni pisal o 65.000 Slovencih/ ali pa še bolj točno ugotovitev avstrijskega tiska, ki je v tistem času cenil število Slovencev na 80.000/
Neuporabnošt jezikovnih podatkov obeh ljudskih štetij v času prve republike za ugotavljanje jezikovne strukture južnokoroškega prebivalstva so po zmagi nad nacizmom priznale tudi koroške deželne oblasti. Znano je, da so te oblasti takrat uvedle za območje slovenskega jezikovno mešanega dela koroške obvezno dvojezično osnovno šolo, teritorialno območje tega šolstva pa dobili na podlagi jezikovnih podatkov zadnjega ljudskega štetja v habsburški monarhiji. V celoti je šlo za strnjeno območje 62 takratnih občin, se pravi istih občin, ki naj bi imele po podatkih štetja leta 1910 vsaj 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva (po uradnih podatkih so takrat v mejah današnje avstrijske Koroške našteli 66.602 Korošcev slovenskega jezika, medtem ko je privatno slovensko štetje še vedno naštelo
115.000	Slovencev).
Popisni podatki zatorej omogočajo le celotnostni oris gospodarske in socialne strukture južnokoroškega prebivalstva, ne omogočajo pa podrobnejše analize socialnega in gospodarskega položaja tamkajšnje slovenske skupnosti. Značilno je tudi, da so nacisti leta 1939 našteli več Korošcev slovenskega jezika, kot je to uspelo Avstrijcem pri obeh štetjih v času prve republike. V nasprotju s tema štetjema so takrat našteli kar 44.708 oseb slovenskega jezika, vzrok za to pa je bilo pač prizadevanje rjavega režima po boljšem etničnem poznavanju Koroške, da bi — kot kažejo njihovi nadaljnji ukrepi — čim bolj udarili po slovenski manjšini. Druga značilnost tega štetja pa je dejstvo, da je bila takrat prvič uzakonjena takoimenova-na .vindišarska teorija", se pravi teorija, po kateri se etnično enotno slovensko prebivalstvo Koroške deli na dve med seboj popolnoma ločeni skupini, na .nacionalne Slovence" ter na takoimenovane .Windische", element, ki da se v celoti podreja nemškemu nacionalizmu ter ga zato pač ni mogoče prištevati k manjšini. Značilno je, da je druga avstrijska republika prevzela tako delitev Slovencev v vso dosedanjo manjšinsko politiko, vključno z ljudskimi štetji. V šestdesetih letih pa je bilo celo opaziti poskuse uve-Ijanvljanja take delitve Slovencev v mednarodni znanstveni literaturi/
Večji vpogled v socialno strukturo južnokoroškega prebivalstva pred drugo svetovno vojno je doslej — kolikor je znano — podal edinole Fran Zwitter.? Njegova analiza kaže, da je bila Koroška v tem času primeroma precej agrarna dežela. Se bolj pa je to veljalo za slovenski del dežele. Tako je izračun za velikovški okraj, kjer živi največ Slovencev, pokazal na kar 65,8 % agrarnega življa, medtem ko je znašal ta odstotek za vso deželo 47,3 %. Velikovški okraj je bi)
tudi najbolj agraren okraj Koroške.
Še zlasti poučni za primerjalno analizo socialne strukture koroškega prebivalstva pa so podatki, ki jih nudi štetje leta 1934 za velikovški politični okraj. Tu je Zwitter pokazal na presenetljivo visok odstotek delavstva v koroški poljedelski proizvodnji, odstotek, ki je presegel dve petini vseh zaposlencev. Pokazalo se je tudi, da odstotek agrarnega delavstva ni zaostajal za celotnim delavstvom niti za 10%, ali drugače rečeno: število kmetijskega delavstva je bilo še vedno večje od zaposlenih v obrti in v industriji. Poleg tega je treba upoštevati, da šteje načelno avstrijska statistika vse bližnje sorodnike kmečkega gospodarja, zaposlene na jegovem posestvu, v skupno .sodelujoči rodbinski člani", čeprav so se tudi sami označili za hlapce ali dekle. Primerjava strukture agrarnega prebivalstva cele Koroške s strukturo agrarnega prebivalstva velikovškega okraja je pri tem pokazala, da med prebivalstvom na obeh področjih ni bilo bistvenih razlik. Zwitter tudi opozarja, da bi razčlenitev skupine agrarnega prebivalstva v manjše grupe pokazala, da sta pri štetju odpadli skoro dve tretjini po-pisancev na posle, ostali del pa na kmečki proletariat v ožjem smislu be-
gozdarstva, z velikim deležem samostojnih ter z zelo malo kmetijskih delavcev;
&	5 (na celem Koroškem 13)
občin še vedno kmetijskega značaja, vendar z znatnim deležem zaposlenih tudi v drugih gospodarskih strukturah, pri tem pa se poklicna dejavnost omejuje v glavnem na kmetijstvo in industrijo z obrtjo;
$ najbolj številna skupina na celem Koroškem (85) ter na njenem južnem delu (15) so občine, ki niso več izključno kmetijske, čeprav imajo še večino aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, zraven teh pa je že dober del zaposlen v glavnem v obrti in industriji; te občine so tudi brez večje migracije delovne sile;
#	naslednjo skupino tvori 8 občin (na celem Koroškem 16) z močnim odlivom delovne sile v industrijske ali obrtne obrate v sosednjih občinah; v teh občinah prebivalstvo, zaposleno v kmetijstvu, ne prevladuje, pač pa še vedno dominirajo kmetijski obrati;
#	naslednji tip, ki ga omenjamo, pa so podeželske občine " bližini večjih mestnih središč z močnim odlivom delovne sile; od 10 koroških občin tega tipa jih po podatkih iz leta 1951/52 kar 7 leži na dvojezičnem področju.
Pregled opozarja na pretežno pode-
učen je dalje podatek, da se je moralo v zadnjem desetletju izseliti iz Koroške kakih 15.000 Korošcev,11 med njimi seveda tudi Slovenci.
Primerjava podatkov obeh zadnjih popisov prebivalstva v letih 1961 in 1971 tudi kaže, da se je v tem času dvignilo povprečno število koroškega prebivalstva za 6,2 %. Iz tega povprečja izstopata še zlasti celovška kotlina ter mesto Beljak, na slovenskem etničnem področju pa področje okrog Podkloštra, Velikovca, Galicije, Dobrle vasi in Škocijana. Vsa ostala južna Koroška pa je po podatkih, ki so nam na voljo, pod deželnim povprečjem. Se zlasti bi ob tem opozorili na negativni saldo popolnoma slovenske občine Sele, ki v tem času beleži nad 10% padec skupnega števila prebivalcev.
Gornji podatki vsekakor kažejo na hitro socialno in gospodarsko prestruk-turacijo dežele, kažejo pa tudi, da večinsko slovenski del Koroške v marsičem zaostaja za ostalo deželo. O gospodarskem preslojevanju prebivalstva priča že podatek, da je v desetletju 1961—1971 padel delež v agrarnih dejavnostih (skupaj z gozdarstvom) celotnega koroškega prebivalstva za 6,4 odstotka (od 17,9 na 11,5%). Na območju velikovškega političnega okra-
Sociatno-gospodarska
struktura
in ijudska štetja na siovenskem in jezikovno mešanem de!u Koroške po drugi svetovni vojni
sede. Analiza je tudi pokazala, da je v tem času skoro 40 % v kmetijstvu zaposlenih Korošcev tvorila skupina kmečkih poslov in delavcev/
Izračun Frana Zwittra najde potrditev tudi v internih podatkih nacističnega ljudskega štetja 1939/ Podatki tega štetja sicer kažejo za celotno Koroško določen padec skupnega števila agrarnega prebivalstva, dejstvo, ki ga je nedvomno pripisati odpravi dotedanje kronične brezposelnosti; vendar je agrarni živelj še vedno presegel tretjino vsega koroškega prebivalstva (43,4 %). Pač pa ostaja podoba za velikovški okraj še vedno nespremenjena, saj je tu delež agrarnega prebivalstva še vedno tak kot pred petimi leta (65,4 %). Od industrije in obrti je v okraju ta čas živelo 22,9 % prebivalcev.
Podatki štetja leta 1939 potrjujejo še drugo opozorilo Frana Zwittra, namreč obstoj močnega deleža agrarnega prebivalstva na Koroškem. Njegov delež je znašal za vso deželo 20,6 %, s pritegnitvijo pomožnih družinskih članov pa se je dvignil kar na 35,5 %.
Zbirni popisni podatki tega štetja za velikovški okraj pa povedo še več. Po njih so bili najmočnejša poklicna skupina delavci z 42,2 °/o, tem so sledili gospodarsko samostojno (30,5 %), uradnikov je bilo vsega 3 % ter nameščencev 3,2 %.
Pomoč pri orisu gospodarskega in s tem tudi socialnega položaja prebivalstva slovenskega in jezikovno mešanega prostora Koroške v tem času ter v letih po drugi svetovni vojni omogoča dalje analiza tipologije koroških občin, izdelana na podlagi podatkov, zbranih v letih 1951—1952. Gre za raziskavo, ki je pritegnila naslednje faktorje: gospodarsko razdelitev prebivalstva, delež dnevne migracije delovne sile, socialno sestavo zaposlenih (se pravi samostojni in nesamostojni v poklicu), delež upokojencev ter velikost občin po številu prebivalstva. Pri tem so seveda upoštevane takratne občine in ne nova občinska ureditev iz leta 1973, s katero je bilo odpravljenih več desetin koroških občin.
Raziskava je, upoštevajoč različno poklicno strukturo prebivalstva, razdelita koroške občine na 15 skupin. Gre za razdelitev, ki sega vse od kmečkih občin z nad 70 % v kmetijstvu in gozdarstvu zajetega aktivnega prebivalstva ter bistvene migracije delovne sile pa tja do obrtno-industrij-skih občin s približno 40 % pazosle-nih v trgovini in prometu, svobodnih poklicnih in veljavnih službah. Ce med 62 občinami območja obveznega dvojezičnega šolstva izločimo na podlagi tipologije najbolj značilne oblike občin, dobimo naslednjo sliko:
# 7 (na celem Koroškem 38) kmetijskih občin z nad 70% aktivnega prebivalstva živečega od kmetijstva in
želski značaj slovenske koroške naselitve in to z večjim ali manjšim deležem agrarnega prebivalstva, ponekod pa tudi z dnevnim odlivom delovne sile. Značilno je, da je bila med kmetijskimi občinami z močnim prilivom delovne sile leta 1951 na dvojezičnem ozemlju ugotovljena le ena (Bela). Ob agrarnih občinah pa so nastopile v tipološkem smislu na dvojezičnem ozemlju še takoimenovane uslužnostne ter obrtnoindustrijske občine. Med takimi občinami brez bistvene dnevne migracije delovne sile, vendar pa z velikim deležem gospodarsko nesamostojnega gospodarstva najdemo leta 1951 na dvojezičnem ozemlju Koroške dve. Prav tako sta bili dve nadaljnji občini razporejeni med občine, katerih prebivalstvo služi preskrbi širše okolice s trgovskimi, prometnimi in upravnimi storitvami. Za socialno-gospodarski in narodnostni položaj slovenske manjšine pa je značilno, da v okviru teh občin na dvojezičnem ozemlju ne najdemo večjega mestnega središča, saj sta obe večji mestni središči (Celovec, Beljak), h katerima gravitira slovenski in jezikovno mešani prostor, izven dvojezičnega ozemlja.10
II.
Nadaljnji oporišči za spoznavanje socialno-gospodarske strukture južnokoroškega prostora so migracije tamkajšnje delovne sile. Podatki povojnih ljudskih štetij kažejo, da sta kraja z največjim dotokom prebivalstva obe največji koroški mesti, Celovec in Beljak, ki pa ležita na obrobju slovenskega etničnega prostora. Kot področje s padcem skupnega števila prebivalstva nastopa prostor osrednjega dela Karavank, Svinje planine in hribovitih Gur med Vrbskim jezerom in dolino reke Drave. Značilno je tudi, da je do leta 1961 padlo število prebivalstva v tujskoprometni občini Otok ob Vrbskem jezeru, pa tudi v drugih tujskoprometnih krajih na tem območju (Poreče, Kriva Vrba); vzrok temu je bilo vsekakor dejstvo, da se je do leta 1961 izselil iz tega področja del vojnih beguncev ter izseljencev, ki so se med in po drugi svetovni vojni znašli na tem področju. Opozoriti pa je, da se je temu ustrezno spremenila tudi narodnostna sestava tega prostora na škodo Slovencev.
Popisni podatki tudi kažejo, da so Karavanke še naprej področje padanja števila prebivalcev. Isto velja tudi za Svinjo planino ter za posamezne občine Ziljske doline; nasprotno pa je skoraj celotno področje celovške kotline prostor z rastjo prebivalstva, seveda na škodo avtohtonega slovenskega življa. To kaže, da se prebivalstvo seli predvsem v kraje z boljšimi gospodarskimi in socialnimi pogoji. V Podjuni na primer nastopa kot tak kraj tujskoprometna občina Skocijan. Po-
ja, ki ga na tem mestu še posebej omenjamo, je bil tu odstotek deagrariza-cije nekaj večji (11,7%), vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da okraj leta 1971 še vedno beleži 30,2 % delež agrarnega prebivalstva. V tem času je tudi močno narasel delež prebivalstva tega okraja, ki živi od turizma, medtem ko je po drugi strani viden celo določen padec števila zaposlenih v industrijski in obrtni dejavnosti.
Dejstvo, da popisni podatki štetja 1961—1971 na področju poklicne statistike niso popolnoma uskladeni, žal ne omogoča nekaterih medsebojnih primerjav. Tako na primer statistika iz leta 1971 govori o močnem deležu prebivalcev tega okraja, zaposlenih v gradbeništvu. Teh je bilo ob popisu 2491 (skupaj z družinskimi člani pa 6689 ali 15,5 % vseh prebivalcev), ki pa jih statistika izpred desetih let še prišteva v kategorijo zaposlenih v industriji in obrti. Primerljivi podatki pa kažejo, da se je v desetletju 1961 — 1971 dvignila poklicna skupina zaposlenih v trgovini in prometu za 31 % (od 2845 na 4995). Predvsem pa tudi ti podatki kažejo na močan prodor turizma, od katerega je leta 1971 živelo 1583 oseb, ali 37,4% več prebivalcev kot pred desetimi leti.
Na socialni položaj prebivalcev velikovškega političnega okraja vsekakor kaže podatek štetja 1971, da je bilo med 16.122 občani tega okraja samostojno zaposleno 3098 oseb (19,2%). Zaposlenih pomožnih družinskih članov je bilo 1214 (7,5%). Podatki dalje kažejo, da je bilo nesamostojno zaposlenih skupaj 11.810 oseb, med katerimi je bilo 5987 delavcev, 2589 kvalificiranih delavcev, 3214 uradnikov in nameščencev. Videti je torej, da zavzema v okraju močan delež med zaposlenimi nekvalificirana delovna sila.
Večji vpogled v socialno in gospodarsko strukturo južne Koroške pa daje raziskava mladih slovenskih intelektualcev, opravljena leta 1971. Raziskava je zajela 4 kraje, od katerih sta dva še večinsko agrarna (Dob v občini Pliberk ter Globasnica) in dva kraja, v katerih agrarna struktura že stopa ali je že stopila v ozadje (Čahorče v občini Kotmara vas ter Ločilo v občini Podklošter). Med raziskavo se je pokazalo, da je tudi v krajih s pretežno agrarno strukturo (50 do 70 % prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu) opaziti pojav deagrarizacije, drugod pa porast zaposlenega prebivalstva v sekundarnih in tercialnih dejavnostih z vsemi posledicami, ki so s tem povezane. V posameznih krajih je dalje opaziti vplive večjih središč, iz katerih se v bližnjo ali oddaljeno okolico naseljuje nedomač neslovenski element. Pri doseljencih gre po ugotovitvah raziskave za pripadnike višjih socialnih razredov, ki s pridobivanjem zemlje izpodrivajo avtohtoni živelj, za katerega je značilno, da ga večinsko se-
stavljajo Slovenci kot pripadniki nižjih socialnih razredov.
Tej raziskavi se je leta 1972 pridružila še analiza pretežno slovenskega kraja Slovenji Plajberk, to je občine, v kateri je danes razkroj klasične vaške strukture že precej napredoval. O tem priča dejstvo, da je bilo leta 1972 le še 12% gospodinjstev čisto kmečkih, visok pa je že delež kmečko-delavskih oziroma delavsko-kmečkih ter polkmečko-delavskih in polkmečko-obrtniških gospodinjstev. Ugotovljena je bila tudi visoka izselitvena kvota tamkajšnjega prebivalstva. V celoti pa je raziskava pokazala odsev specifičnosti socialno-ekonomskih procesov, podobno kot se ti kažejo na obrobnih, hribovitih območjih koroških Karavank/?
Ze ti podatki kažejo, da je danes na Koroškem, podobno kot drugod, močno viden prehod prebivalstva iz agrarnih dejavnosti v druge poklice, s tem pa tudi zmanjševanje deleža agrarnega prebivalstva na račun drugih zaposlitvenih skupin. Znan je podatek, da se je samo v desetletju 1951—1961 zmanjšalo število koroških obratov, katerih gospodinjstva žive izključno od kmetijstva, od 18.869 na 12.572 ali za skoraj 33%. Ta proces je danes še znatno hitrejši. Za dvojezično ozemlje danes sodijo, da živi izključno od agrarne dejavnosti danes še kakih 30 % prizadetega prebivalstva/^
Vrsta gospodarskih in socialnih dejavnikov vpliva seveda tudi na jezikovno in narodnostno zavest južnokoroškega prebivalstva. Na to najbolj zgovorno kažejo jezikovni podatki popisa 1951, se pravi popisa, ki je v času obeh avstrijskih republik naštelo še največ Korošcev slovenskega jezika. Kljub vsej vprašljivosti teh podatkov daje njihova vzporeditev s takratnim popisom prebivalstva, zaposlenega v domači občini ali izven nje, zanimivo podobo, veljavno za petdeseta leta/4 Primerjava obojnih podatkov kaže, da je bil v občinah s pretežno agrarnim prebivalstvom leta 1951 delež občanov s slovenskim občevalnim jezikom bolj poudarjen, in obratno. Za današnje razmere pa je treba upoštevati, da je bila šele leta 1957 ustanovljena gimnazija za Slovence v Celovcu, do danes edini srednješolski zavod, namenjen slovenshki skupnosti, ali drugače rečeno: tisti učni zavod, ki v marsičem prispeva k ustvarjanju širše intelektualne rasti med manjšino ter bolj živih in dejavnih pogledov na manjšinsko vprašanje.
Upoštevajoč to dejstvo prav podatki o poklicni (oziroma socialni) strukturi dijakov gimnazije za Slovence v Celovcu omogočajo opozorila na določene strukturalne spremembe med slovensko manjšino. Ti podatki so vsekakor bližji dejanskemu stanju od tistih, ki bi jih utegnili dobiti iz podatkov zadnjih avstrijskih ljudskih štetij. Tako podatki o poklicni strukturi staršev dijakov, vpisanih v to gimnazijo, kažejo na močan delež dijakov iz kmečkih družin, vendar pa delež od srede 60. let upada ali vsaj stagnira, čeprav je še naprej na prvem mestu. Nasprotno pa raste število dijakov iz drugih poklicnih skupin, tako predvsem iz uradniških, obrtniških in drugih poklicev, dejstvo, ki nedvomna -r-že strukturne premike med slovensko manjšino na Koroškem. Se zlasti pa bi podčrtali močno zastopanost delavskega elementa, kar še posebej vetja za drugo polovico šestdesetih let. Značilen je tudi podatek, da so v šolskem letu 1975/76 predstavljali dijaki iz delavskih družin relativno najmočnejšo skupino. Ob njih ter kmečkih otrokih pa nastopajo kot tretja poklicna skupina otroci iz uradniških in nameščen-skih družin, katerim sledijo obrtniki in ostali poklici.
Dr. Tone Zorn
Opombe
1	Josef Nische!witzer, Karnten im Dilem-ma, Weg und Zie), Wien 1977, št. 1, 8.
2	Prim. Sudost Tagespost, Graz, 1. februar 1977, št. 21.
5 Hrvatske novine, željezno, 21. januar 1977, št. !.
4	Die Slovenen in Karnten — Slovenci na Koroškem, Borovlje-Ljubljana 1974, M.
5	Carinthiaticus, Die Lage der Slowenen unter Osterreich u. jene der Deutschen im Kčnigreiche der Serben, Kroaten und Slovvenen, Ljubljana 1925, str. 10 (po listu Arbeitersville).
4 Primer take vrste je npr. prispevek Wi!trieda Krallerta. Methodische V6I-ker- und Sprachkarte, v mednarodnem letopisu za kartografijo iz leta 1941.
7	Fran Zvvitter, Koroško vprašanje, Ljubljana 1957.
7 Prav tam, str. 21—22.
9	Mikrofilm internih podatkov nacističnega ljudskega štetja hrani arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
10	Janko Pleterski, Avstrijsko ljudsko štetje dne 51. marca 1941 na Koroškem v primerjavi s štetji dne 22. marca 1954 in 1. junija 1951. Tipkopisna študija, ki jo hrani knjižnica Inštituta za narodnostna vprašanja, študija je bila pripravljena leta 1944 v okviru Sklada Borisa Kidriča.
11	Herbert Paschinger, Karnten, Eine geo-graphische Landeskunde I, Klagenfurt 1974, str. 154—15S.
12	Tone Zorn, Prispevek k problematiki sprememb v socialnih strukturah koroških Slovencev. Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, št. 4/1974, str. 104—108.
15 Prim. oceno inž. Franca Einspielerja, prim. npr. Nedeljski dnevnik, november 1977.
14 Wohnort-Arbeitsort der unselbstdndigen Berutstatigen, Wien 1954.
V novo tel et 1978 ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
pruv/c — ngmrcc pr^f/cc tooJ/o&nJ^ prizadetega pri njegofZZ? žittijertjs^iA fprjMM^i)/
Ni pr: rnogoed rešitev r:iti ne ^o aspeia ne pod psi^iČMM prifis^oM gro-žen/ M podti^avar:;a, Me pod deptMt^ifM JZzrcnZm pritis^orM s pomočjo po/i-fZčnZ/r procesov ir: prot:zaA:or::tosti^ po/Zc/j^^Z/t K^repov.
Pod Tem; vid;^i je tadi s/e^errro sode/ovar:je v M^o/menova;;;/? sosvetih Marodrrih shapin nemogoče, her so dei Mesprejerr:ijivega zahorra ir: horrec hor:ca — hahor je tazf/^no iz Pahrove izjave — namenjen/ izhija-čitvi predstavništva siovenshih narodnih organizacij od reševanja živ/jenj-shih vprašanj siovenshe narodne shapnosti.
^ tern so podane nase predstave bodočega reševanja po sprejetem zagona o narodnih shapinah :n z njim povezanih odredb zvezne viade boij bot prej odprtih vprašanj s/ovensbe narodne sbapnosti. Na tabih osnovah smo vedno in vsebdar pripravljeni za razgovore in poadarjamo — tadi za sprejemljive bompromise, ber pogied: nibabor niso tabo nasprotni, da ne bi bda mogoča premestitev g/edisč in sta/išč, če se izbijačijo „ebstrem-ne pozicije" na žaiost odločajočih borosbih Mem%OMacZoMa/Z3žZČMZ%? si/.
Na v/adi je sedaj, a/i je priprav/jena z nami isbati in najti sporazam-no rešitev, a/i topo vztrajati na areditvi, bi ni v sb/ada z dahom in črbo državne pogodbe, ne z nače/i sb/epne /istine bonjerence o varnosti in so-de/ovanja v Evropi in bi ni prines/a nadvse potrebne pomiritve v osrčja Evrope. A/i s svoje strani smo priprav/jeni in že/imo, da bi novo /eto /97# bončno bi/o /eto zar/ouo/j/ue rešitve našega vprašanja in s tem pomiritve v deže/i in prebo njenih meja.
Dr. Franci ZwiMer
predsednik ZSO
RADIO — TELEVIZIJA
POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA
obhaja svojo
80-LETNICO
Čtani bodo jubitej svoje ustanove prostaviti na svečanosti, ki bo danes, petek 6. januarja 1978 popoidne v hoteiu OBiR.
Posojilnica Železna Kapla se v jubilejnem letu še posebej priporoča za vse denarne poste.
Uspe! šahovski turnir
SLOVENSKE ODDAJE R A D ) A CELOVEC
SOBOTA, 7. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 8. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
POHEDEUEK, 9.I.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik— Dr. Miran Zv/itter: Stara in nova pota manjšinskega vprašanja.
TOREK, 10. 1.: 9.30 Deieia ob Dravi — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, postušajte!
MEDA, M. 1.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Veseii va!.
ČETRTEK, 12. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Miadina in šport — O. Zupančič: Veronika Deseniška.
PETEK, M. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — iz kuiturnega iivijenja koroških Siovencev.
		JUGOSLAVt JA
H		SOBOTA, 7. 1.: 8.00 Poročita — 8.05 Profesor Batta-
zar — 8.15 Moj prijateij Piki Jakob — 8.30 Predstavi se režiser —
8.55	in doni do neba pionirski hura —
9.35	Ljudje in mesto — 10.05 V Cordiitero Huay Huash —	10.35 Noveia Henryja
Jamesa — 11.40 Poročita — 16.35 Poročita
—	16.40 Akrobatsko smučanje — 17.40 Obzornik — 17.55 Voik samotar — 19.15 Barvna risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jennie
—	21.55 Dnevnik — 22.10 625 — Poročita. NEDELJA, 8. 1.: 8.40 Poročita — 8.45 Za
nedeijsko dobro jutro — 9.10 625 — 9.40 Veiesiaiom za moške — 11.35 Ostriek —
12.00	Akrobatsko smučanje za svetovni pokai — 13.10 Veiesiaiom za moške — 14.30 Poročita — 15.25 Svet v katerem živimo —
15.55	Okrogii svet — 16.10 Poročita — 16.15 Luči vetemesta — 17.45 športna poročita —
17.50	Košarka Bosna:Partizan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev odpisanih — 21.05 Ob
vodi je miin — 21.35 Dnevnik — 21.50 Giasbena medigra — 22.00 Športni pre-gied — 22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 9. 1.: 10.25 do pribiižno 12.15 in 13.25 Siaiom za moške — 15.20 Kmetijska oddaja — 16.20 Siaiom za moške
—	17.20 Poročita — 17.25 Loiek in Boiek —
17.35	Svet, v katerem živimo — 18.00 Obzornik — 18.10 Rojstvo grafike — 18.45 Mia-di za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Juiija pri nas doma — 21.35 Kuiturne diagonaie — 22.20 Dnevnik — 22.30 šahovski komentar.
TOREK, 10. 1.: 9.30 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.17 Razigrana sobota — 17.50 Obzornik — 18.00 Pisani svet — 18.45 Ju-gosiovanska trimska teievizija —	19.20
Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Pogovor o ... — 20.55 črni kruh — 21.55 Obrazi jazza — 22.25 Dnevnik.
SREDA, 11. 1.: 9.30 TV v šoii — 17.15 Poročita — 17.20 Pogumni napadaiec — 17.35 Južnoameriški indijanci — 18.00 Obzornik
—	18.10 Komunist mora biti vzor sodeiav-cem — 18.45 Ziati vek zborovskega petja
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Spominjam se — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 Miniature — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 12. 1.: 9.30 TV v šoii — 17.40 Poročita — 17.45 čebeie in narava — 18.27 Obzornik — 18.40 Profesor Battazar — 18.50 Je režiser ustvarjaiec ati ne? — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Boccaccio-Vuga: O ukradenem ijubimcu — 20.40 V živo.
PETEK, H 1.: 9.30 TV v šoii — 16.20 Poročita — 16.25 Rokomet Cetje:Partizan — 17.40 Obzornik — 17.50 O iončarju in carju
—	18.15 Deček Dominik — 18.45 Povezanost in odtujenost — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno gtasbena oddaja —
20.50	Razgiedi — 21.30 Dnevnik — 21.45 Spencerjevi piioti — 22.35 Poročita.
Srečanje bivših maturantov
V ze/o pr/jetnem vzr/ašja, oh je-r/ač: Zn p/jač/, pa še za r/ašef no hrano je h:/o poshrh/jcno, smo sc v tore^ po EožZČK sreča/: mataranf; /eZ-n:'ha /%#, </a h: oh r/e^ef/etn/cZ svojega zrc/osZncga Zzp/za shapno obračana/: s svopm počenjanjem v Zeh zat/nj/Z? ^eseZ:h /eZ:b. NehJanj: Zn se har naprej razre</n;'h E;he nam je zavrže/ j:/m Zz svojega reperZoarja, /n vs: smo se o</ srca nasmeja/: nar/ //-garam/, h/ so nasZopa/e. E/hraZ/ pa je č/oveha posZa/o har neham Zesno, ho se je na p/aZna vrZe/ r/e/ /asZne prezeh/osz/. Seveda smo se mora/: vs: spovez/aZ:, pr:'znaZ: svoje grehe, or/-har nas je razrez/n/h spaszZ/ /z svojega varasZva. /n agoZov:/:' smo, z/a smo se vs: enaho „zre/Z", hoZ smo vez/no hZ/Z. Zape/Z smo, z/a so nazaharj/ har sZrme/Z, /n vs/ smo sZ hZ/Z ez/Znz', z/a se nZho/Z Zaho, že sp/oh pa ne pr; mZ-n/sZra na Dana ja. /n agoZov;/; smo, z/a smo osZa/; nehje se vez/no ;sZ: oZročajZ, hoZ smo h;/; z/o/gZh osem /eZ, ho smo se shapno Zn vsah zase prZzaz/eva/Z za har se z/a ve/Zho Zrz/o przz/e/anZh ža/jev na nasZh ZahZh a/Z z/ragačnZh zaz/njZcah. /n z/ogovorZ/Z smo se, z/a homo se shapno pe/Z Zn pZ/Z, z/a pa oh prZhoz/nj/h srečanjZh ne hZ sez/e/Z na sahem, ho razrez/nZh EZhe mora/ oz/preZ; novo hranZ/no hnjZž/co.
Eden od .zrelih"
Slovensko kullumo društvo v Globasnici vabi na igro
HiŠA MESTNEGA SODNiKA
ki bo v petek 6. januarja 1978 ob 14.30 uri pri Šoštarju v Giobasnici.
Gostuje tarna miadina iz Pii-berka.
H		A V S T R ) J A 1
H		SOBOTA, 7. 1.: 13 00 Stari sodnik — 17.00 športna abe-
ceda — 17.SO Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto Zeli Heinz Conrads —
17.00	Slike iz Avstrije in Južne Tirolske
—	17.50 čas v sliki, kultura in Šport — 20.15 Gala večer v cirkusu Krone — 22.10 Krone — 22.30 Pokopljite volkove v breznu
—	0.10 Poročila.
NEDELJA, 8. 1.: 7.40 Veleslalom za moške
—	13.10 Veleslalom za moške (2) — 15.35 Yel!ow submarine — 17.00 Mikijeva nova hiša — 17.20 Naš vrt — 17.30 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Poj z nami — 17.00 SiikeizAvstrije — 17.30 čas v sUKi, kultura in šport — 20.15 Marija Antoinette —
21.50	šport — 22.00 Claes Oldenburg —
22.50	Poročita.
PONEDELJEK, 7.1.: 7 00 Za predšolske otroke — 7.25 Veleslalom za ženske —
10.25	Veleslalom za moške — 12.55 Veleslalom za ženske — 13.25 Veleslalom za moške — 17.30 Za predšolske otroke —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Omaru-ru — 18.25 Pregled sporedd — 18.50 Mi —
17.00	Slike Iz Avstrije — 17.30 čas v stiki, kultura In šport — 20.00 Ponedeljski šport
—	20.55 Petroceltl — 21.40 Poročila — 21.40 šport.
TOREK, 10. 1.: 7 00 Za predšolske otroke — 7.50 Angleščina — 10.00 Gmota In prostor — 10.30 Devica na strehi — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 živalski raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Ml — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Lilll Palmer: Zena ostane žena — 21.10 Tele-muze) — 21.20 Theo Lingen dirigira — 22.00 Sredozemsko morje — 22.55 Poročila in šport.
SREDA, 11. 1.: 7.00 Tudi šale morajo biti
—	7 30 Podlaga uspešne vzgoje vajencev
PLES KLUBA SLOVENSKiH OBČiNSKiH ODBORNiKOV
bo v soboto 28. januarja 1978 s pričetkom ob 20. uri pri Šoštarju v Giobasnici.
igrajo: ..Fantje treh doiin"
PrZsrčno vah/jenZ/
Ponedeljek 26. decembra bo gotovo za vse udeležence šahovskega turnirja v Globasnici nepozabno doživetje. Turnir pri Šoštarju je pripravila Slovenska športna zveza z namenom, da bi se tudi na šahovskem področju lahko v lastnih vrstah udejstvovali vsi tisti, ki jim šah nekaj pomeni. Udeležba je bila razveseljiva, saj je tekmovalo 22 vnetih šahistov, ki so prišli iz raznih krajev Koroške. Bili pa so tudi taki, ki se niso upali spustiti v boj, misleč da igrajo preslabo. Tako so se zadovoljili le z opazovanjem in upamo, da so nabrali toliko poguma, da bodo prihodnjič tudi sami že aktivno sodelovali.
Turnir je potekal po švicarskem sistemu, ki je za podobna srečanja najbolj primeren. Vendar so ob koncu nastopile težave pri razvrstitvi posameznikov.
Prvo mesto je pripadlo nedvomno trikratnemu deželnemu prvaku Juriju Daisingerju, ki ga je suvereno osvojil brez izgubljene točke in z naskokom dveh točk pred izenačeno skupino štirih nadebudnih šahistov, saj je pri tem številu igralcev možna realna uvrstitev le za dva kandidata, medtem ko ostalim lahko botruje sreča ali pa tudi nesreča.
Tako je bilo tudi tokrat med našimi šahisti, ki so se med seboj po kvaliteti vendarle razlikovali. Zaradi tega je na koncu turnirja imelo več igralcev izenačen položaj.
Za drugo mesto pa so se potegovali Polanšek Justin, Schellander Kristijan, Kunčič Franc in Ferm Iv-ko. Vsi so dosegli po pet točk. Tako je komisija odločila, da so ti štirje odigrali med seboj še dodaten turnir, ki je odločil sledeči vrstni red: drugo mesto je prepričljivo zasedel Kristijan Schellander, ki je v odločilnem turnirju osvojil vse možne točke in s tem dokazal svoje znanje in sposobnosti.
Tretje mesto je pripadlo našemu izkušenemu šahistu Ivku Fermu. Četrto je osvojil Franci Kunčič, peto pa zopet nada in up slovenskih šahistov,
—	10.00 Tehnične priprave — 10.30 Ljubezenske sanje — 17.00 Bubu in lampljon —
17.25	Tud! šale morajo biti — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Sir na prsih —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Maria Antoinette —
21.35	Poročita in šport.
ČETRTEK, J!. 1.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 Francoščina — 10.00 Krščanski rituali — 10.30 Ljubezenske sanje — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prava ljubezen — 21.10 Meščanska opera — 22.10 Poročila in šport. PETEK, H. 1.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.25 Ruščina — 7.50 Rembrandt — grafično delo — 10.20 Klub senoirjev — 10.50 Balduin, nočno strašilo — 12.25 Smuk za ženske — 17.30 Za predšolske otroke —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Jokajoče gosli — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura In šport — Nonstop nonsens
—	21.05 Horizonti — 21.55 šport — 22.05 Oueimada — 0.05 Poročila.
Tehn)k, razgledan, veren, situiran, vitke postave (182/82), nekadiiec in neaikohoiik, žeii spoznati živtjen)sko sopotnico
—	preprosto koroško dekie
—	24 do 36 iet. Nimam druge možnosti poznanstva. Skušajte razumeti in pišite pod označbo „Pod Uršijo goro na nasiov iista.
Justin Polanšek, ki je imel ravno v zadnjih srečanjih tudi nesrečno roko.
Prvi trije so prejeli lepe pokale, katere so darovali: Zveza slovenskih zadrug, Slovenski vestnik in Janko Ogris iz Bilčovsa. Vsi pa so prejeli lepo spominsko diplomo Slovenske športne zveze.
Prijetno doživetje je pripravil naš deželni mojster Jurij Deisinger. V času ko so se omenjeni štirje igralci borili za uvrstitev od drugega do petega mesta, je on odigral simultanko na 20 deskah. To je bilo za marsikoga zopet nekaj novega, saj kaj takega še marsikdo ni doživel. Tudi v simultanki se je naš mojster dobro izkazal in vsi so ga zasluženo občudovali ko je po eno in pol urnem igranju simultanko odločil z rezultatom 17,5:2,5 v svojo korist. Izgubit je eno samo partijo in tri igre je remiziral.
Turnir je pokazal, da imamo zelo nadarjene mlade igralce, ki bodo lahko dosegli še lepe rezultate če bodo imeli za to ustrezne pogoje. Nalogo, da bi do tega prišlo pa si je zadala Slovenska športna zveza, ki bo po svojih močeh pomagala kjerkoli je to mogoče. Seveda pa pot do uspeha v največji meri odvisi od vsakega posameznika, ki naj dane možnosti tudi primerno izkoristi. Pot do uspeha vodi le drug z drugim in ne eden proti drugemu.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da so na tej poti že naši mladinci Schellander, Polanšek, Kupper Samo in drugi. Eden prvih sadov pa je bit ravno ta naš turnir pri Šoštarju.
SLOVENSKI ATLETSK) KLUB
vab! na občni zbor, ki bo v soboto 7. januarja 1978 ob 17. uri pri Šoštarju v Giobasnici.
Or/Zmr
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na
SKiOPTiČNO PREDAVANJE z naslovom ..Sanje starega iovca"
v petek 13. januarja 1978 ob 19. uri v dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Strahe 16
Vs/ pr/srčno vaZr/jenZ/
DOM V HUJAH VAB) MA
*	KUHARSKI TEČAJ — od ponedelj-
ka9. januarja °b 9. mi do torka
10. januarja ob 17. uri
#	TEČAJ ZA KMETiCE )M KMETE — včetrtek12. januarjaod9. do15. ure. Predavatelja: dipl. inž. dr. Franc Groblacher in Blaž Singer
#	VEČERH) SEMtMAR — v petek 13. januarja ob 19.30 uri. Predateijt asistent dr. Erik Prunč
#	TEČAJ ZA ČEBELARJE — v soboto 14. januarjaod9.do17. ure. Predavatelja: dipl. inž. Matevž Krasnik in žpk. Tomaž Holmar
*	LITERARNI SEMINAR — v sobota 21. januarja od 14.30 do 17. ure. Predavatelj: prot. dr. Jože Lukan
*	SREČANJE SLOVENSKE JM NEMŠKE MLADtNE — v ponedeljek 23. januarja ob 19. uri. Prireditelja: Dom vTinjahinKrastosvitz
Izdojatei], založnik In lastnik: Zveza sio-vensklh organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprova: 7021 Klagenturt - Celovec, Gosometergasse 10, tel.32-5-50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. ). Drava, Celovec — Borovlje.
Slovenska športna zveza na Koroškem (prej Slovenska fizkulturna zveza) bo v zimskih semestratnih počitnicah kot ie v prejšnjih !etih pripravita za svoje čiane in !jubite)je slovenskega športa na Koroškem enotedenski smučarski tečaj, ki bo v času od nedeije 12. februarja do sobote 18. februarja 1978 v zimskošportnem središču na Voglu (1540 m nm. v.), kjer se nahajajo smučišča z mnogimi viečnicami in sedežnicami.
Za ceno 260.— ND na dan bodo udeleženci smučarskega tečaja koristili paket, ki vključuje polni penzion, prevoz s ski-busom od hotela do spodnje postaje gondolske žičnice in nazaj, neomejeno uporabo gondolske žičnice in vseh ostalih žičnic in vlečnic na Voglu, zavarovanje in turistično takso, poleg tega pa dopoldan še smučarsko šolo pod strokovnim vodstvom.. Tečajniki bodo stanovali v hotelu ,Be!!evue" in depandansi ,Savici", ki sta v neposredni bližini. Število tečajnikov je omejeno na 50, rezervirane pa so dvoposteljne sobe in nekaj troposteljnih sob, vse s prho in WC.
Z doplačilom 10.— ND bodo tečajniki lahko dobili kosilo v Ski hotelu ali brunarici Burji na Voglu, tako da se v tem primeru ne bo treba vrniti na kosilo v hote! ob Bohinjskem jezeru.
Interesenti bodo torej za ceno 1560.— ND (izključno morebitno kosilo na Voglu) 6 dni polno oskrbovani, uživali bodo lepote zim-skogorskega sveta ter imeli pod strokovnim vodstvom izkušenih strokovnjakov za telesno vzgojo in posebej za alpsko smučanje pouk v smučanju.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 13. januarja 1978 tako, da prenakažejo na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478.030) prijavnino v znesku 400.— šilingov. Prenakazani znesek se bo pri plačilu upošteval. V primeru brezvzročne odsotnosti prijavljenca bo znesek zapadel. Prijavljenci bodo po 13. januarju prejeli podrobne informacije glede prihoda v Bohinj, smučarskega tekmovanja ipd.
H
S
a
g
Rj
H
:
H
5
Rj
H
!R
H
Rj
jR