VESTNIK K*, V Poštni urad 9020 Cetovec E Vertagsposfamf 9020 Kiagenturt E E tzhaja v Ceiovcu 5 Erscheinungsort Kiagenturt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. rrnMHMnmMm)m))intm]nmi)mmHtnM!U)MMMmnm)nnmui5 LETNtK XXX!!t. CELOVEC, PETEK 6. JANUAR 1978 ŠTEV. 1 (1847} Odtočno zavračamo neutemetjene in neresnične trditve zunanjega ministra Pahra _____Avstrijski zunanji minister dr. Pahr je v pravkar minuiem ietu 1977 nanizat četo vrsto izjav, v katerih je zavzet statišče k manjšinskemu vprašanju, pri tem pa se znebit totiko očitnih neresnic, kot tega pred njim še noben drug zunanji minister ati drugi čtan zvezne vtade ni napravit. Tudi v zadnji izjavi, ki jo je na pragu novega teta podat za ORF, je ostat zvest takšnemu načinu prikazovanja manjšinske probte-matike in je s tem samo pokazat, kotiko mu je za resnico, kotiko za dejansko reševanje vprašanja, ki bo — ne nazadnje tudi po krivdi ministra Pahra — še naprej bremeniio odnose med vtado in stovensko manjšino na Koroškem. V omenjeni izjavi je minister Pahr krivdo za nerešeni položaj slovenske manjšine na Koroškem ponovno zvali! na koroške Slovence, katerih predstavnikom je očital, da niso bili pripravljeni za pristen pogovor, temveč da so zavzemali .ekstremne pozicije" ter poskušali prisiliti vlado, da se odpove sedanji manjšinski zakonodaji. Posebno jim je zameril, da niso bili pripravljeni sodelovati v sosvetu, ki da je bil z zakonom predviden kot zakoniti gremij .za uradne pogovore, za oblikovanje mnenja tudi znotraj manjšine in za sodelovanje manjšine z vlado". In končno je bil še mnenja, da naj zastopniki slovenske manjšine vendar pišejo zveznemu kanclerju, če hočejo še enkrat govoriti o teh vprašanjih. Predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij koroških Slovencev so izpadalne izjave ministra Pahra zelo ostro zavrnili. Predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitfer je v izjavi, ki jo je dal SINDOK-u, Pah-rova izvajanja imenoval izrazito zavajanje javnosti, kajti koroški Slovenci so pri vseh razgovorih pokazali iskreno pripravljenost za sporazumno reševanje, pač pa so od vsega začetka tudi jasno povedali, da se s sedanjo ureditvijo ne morejo zadovoljiti. .Zunanji minister Pahr ima najmanj pravice, Slovencem očitati nepripravljenost za pogovore," je dejal predsednik ZSO, .ker je prav on kot predsednik komisije strokovnjakov prekinil pogovore ter sprejel v manjšinsko zakonodajo minimalne ekstremne pozicije nacionalstičnih krogov na Koroškem." Prav tako je brez osnove tudi Pahrova trditev, da so manjšinski sosveti zakoniti gremij tudi za oblikovanje mnenja znotraj manjšine. To je — kot je dejal dr. Zwitter — popolnoma nova interpretacija, ki z zakonom ni krita in ki še bolj potrjuje pravilnost stališča slovenskih organizacij, da ne sodelujejo v sosvetih, saj to pred- stavlja poskus vplivanja na odločitve manjšine, za katere so pristojne edinole manjšinske organizacije. Podobno je zavrni! Pahrove izjave tudi Narodni svet koroških Slovencev, ki je ugotovil, da odgovornost za to, da do danes še ni prišlo do .pristnih pogovorov", nosijo politične stranke in posebej še sedanji zunanji minister Pahr, ki so prekinili takoimenovane pogovore strokovnjakov ter osvojili ekstremna stališča koroškega Hei-matdiensta. NSKS v svoji izjavi poudarja, da se v ostalem vedno bolj jasno razkrinkava dejansko jedro manjšinskih sosvetov, kajti zunanji minister ni po naključju omeni), da so ti sosveti predvideni tudi za .oblikovanje mnenja znotraj manjšine" — to pa bi pomenilo, .da hočejo dr. Pahr in avstrijska zvezna vlada slovenski manjšini oktroirati novo zastopstvo". Ob koncu je NSKS pozval kanclerja Kreiskega, naj v bodoče prepreči take nepremišljene izjave svojega zunanjega ministra in naj raje ponovno aktivira kontaktni komite. Reševanje z diktati nasprotuje načeiom demokracije # „Na žaiosf moram ob tej priiožnosti ponovno ugotoviti, da pravice in poioiaj siovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter hrvaške manjšine na Gradiščanskem niso zadovoijivo urejeni, kot to zagotavtja državna pogodba. Poskusi, da bi ta vprašanja rešiti z diktatom in oktroirano zakonodajo, ki te pravice bistveno zmanjšuje, so se izkazaii za neuspešne in nasprotne ideaiom sožitja narodov in demokracije.' Tako je dejai predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Andrej Marinc v novoietni posianici, ki jo je prenaša) ceiovški radio. Pri tem je predsednik Marinc še nagiasii, da so prizadevanja manjšin za zagotovitev enakopravnosti v šoti, v uradih in v javnosti sestavni det sodobnih odnosov v Evropi, ker te tako so manjšine iahko most med sosedi. # Na zadnji seji repubiiške konference SZDL Siovenije v starem tetu je predsednik Mitja Ribičič med drugim dejai: .Prav tako bi tahko poudariti, da si je sociatistična zveza utrta pota tudi v vse tiste kraje zunaj meja domovine in po svetu, kjer živijo in deiajo danes tjudje siovenskega rodu, da se je močno povečat naš vptiv na tista narodnostna področja, ki jih zajemajo osimski dokumenti, pa tudi na avstrijsko Koroško in Štajersko, kjer je bita še posebej pomembna naša potitična in moraina podpora zahtevam stovenske manjšine po uresničitivi avstrijske državne pogodbe in njihovemu veiikemu boju proti nacizmu in šovinizmu." # Sekretar tK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc pa je na nedavni otvoritvi nove tovarne v tendavski občini govorit o sožitju in sodetovanju obeh narodnosti v tistem deiu Siovenije. Pri tem je posebej nakazat pomen dvojezičnega šotstva ter dejai, da kakovost tamkajšnjega dvojezičnega pouka vzbuja pozornost po vsej Evropi in da bi se sptoh po vsem svetu tahko zgte-dovati po njem. .Kdor je te enkrat doživet toptino tjubezni in moč bratstva, vzdušje strpnosti in iepoto spoštovanja, ki preveva ves pouk sioven-skih in madžarskih otrok v istih, to je dvojezičnih razredih, ne more tega nikoti pozabiti," je ugotovit Šetinc. .Lahko se samo čudi, kako je mogoče, da drugod, na primer v Avstriji, ne morejo doumeti vrednosti takšne dvojezične šote." Šetinc je opozorit, da so v Stoveniji že zdavnaj spoznati, da obstoj raz-tičnih narodnih skupnosti ni nikakršno zto, temveč je — nasprotno — bogastvo, ob katerem se tudi večinski narod notranje piemeniti. „V neposrednih stikih z jeziki in s kutturami narodnih skupnosti optajamo svojo kutturo in skupaj gradimo trden most prijateijstva in sodetovanja z obmejnimi državami. 2at pa Stovenci in Hrvati v Avstriji niso deiežni takšnih pravic v svoji državi, čeprav jim gredo po avstrijski državni pogodbi in po vseh čtoveških normah. Naši tjudje tam živijo v ozračju nestrpnosti in napetosti, ki včasih ni nič manj hudo, kakor je biio v času nacizma. Tako imenovana avstrijska demokracija dovotj zgovorno dokazuje, kakšna farsa je takšna svoboda, v kateri šovinisti, nacionatisti in četo fašisti tahko po miti votjt divjajo proti Sto-vencem, jih zasmehujejo in zmerjajo s Čuši, medtem ko bi morata narodna manjšina motčatt in biti vrhu tega še zadovotjna, da tahko živi v takšni .piuratističnt' državi." V novo leto 1978 z načelno jasnimi stališči in predstavami Novo /eto ne ko /akko. 7"o sta poveda/a tako zvezni kanc/er dr. Kreitkp kakor zvezni predsednik dr. Kircksck/ager, je: je meni/, da komo mora/i prenesti do/očena kremena iz Marega /eta v novo. .Spričo novik davkov, pov:šanik socia/nik dajatev, sp/ošne podražitve in gospodarske reces:;f novo /eto vsekakor ne ko krez okčatnik težkoč. Če to ve/ja za ztvsfr;';o na sp/ošno, ve/ja še v kajši, vseko/j okčatni meri za socia/no šik-kega, gospodarsko odvisnega in zapostavljenega človeka. Zn to smo koroški S/ovenci nasp/ok/ Koroški SZovencz konto tore; z vsem; sodržav/jani mora/i v novem /eta prekresti težkoče in doprinesti do/očene žrtve, da preprečimo večje gospodarsko nazadovanje in zagotovimo okranitev de/ovnik mest. Kakor vedno, komo s svojo marljivostjo in pridnostjo krez dvoma prispeva/i svoj de/ež za dokrokit države. Prav zaradi tega pa opravičeno pričakajemo po drogi strani todi od države, da se v novem ieto končno zave svojik do/žnosti do s/ovenske narodne skopnosti in preneka pos/ašati tiste, ki nam vedno spet podtika-vajo ne/oja/nost, da /akko kajskajo proti nam in preprečojejo rešitev manjšinsko varstvenik do/oči/ in s tem prepotrekno pomiritev v deže/i. Koroški S/ovenci si prepovedajemo očitke in podtikavanja g/ede naše /oja/nosti s strani tistik nemškik naciona/ističnik si/, ki jim je Nemčija vedno ki/a in je k/ižja od Avstrije in ki so pred 40 /eti z vikrajočimi zastavami pozdravile in spreje/e „jt'rerja" kot aresničeva/ca tisoč/etnega sno po zdrožitvi v Ve/ikonemškem rajko. Prav tako z vso ostrino zavračamo izjave zananjega ministra dr. Pakra, da koroški S/ovenci odn. predstavniki našik osrednjik organizacij z zavzemanjem „ekstremnik pozicij" preprečujejo rešitev in z/asti pomiritev. Ne samo da se danes .ekstremne pozicije" mite/no takoj povezujejo z .ekstremisti", z/asti dr. Pakr kot predsednik kivštk ekspertnik razgovorov dokro ve, da smo si ki/i že ze/o k/iza in da raz/ična sta/isča nikakor niso ki/a več nepremost/jiva in da so prav zaradi tega poznane si/e na .Koroškem s svojimi .ekstremnimi naciona/ističnimi pozicijami" aspe/e doseči akinitev p/odonosnik in dosego sprejem/jivega kompromisa oketajočik razgovorov. Zato ministra Pakra najmanj pristojajo take trditve, ki so akso/atno neresnične in nikakor pripravne, da ki pomaga/e pripe/jati zavoženo manjšinsko vprašanje iz zagate in naditi osnovo za sporazamno sodokno rešitev s/ej ko prej perečega vprašanja. ?'o vprašanje ko namreč v novem /eta kremeni/o odnose med državo in nami vsedot/ej, dok/er ne ko zadovo/jivo rešeno v sporazama s prizadeto narodno skapnostjo, ki je edina apravičena podati izjavo, kdaj in kako je vprašanje dokončno rešeno. Trenatna areditev vsekakor ni rešitev, še manj dokončna rešitev — četadi to trdijo in si domiš/jajo nekateri po/itiki/ Koroški S/ovenci namreč nikdar ne moremo sprejeti areditve, ki nas enostavno zkriše iz dvek tretjin avtoktonega nase/itvenega ozem/ja. Po ozem/je ni nekaj, kar si izmiš/jamo in kar še/e astvarjamo, marveč je zgodovinsko dejstvo, da pač živimo S/ovenci avtoktono v Podjani, v Kožt* in pri Zi/ji vse tja do Smokora. Pri tem ne raz/ikajemo naŠik /jadi po njikovi večji a/i manjši narodni zavesti, ker je /e-ta prodakt vzgoje, večje a/i manjše gospodarske in socia/ne odvisnosti in dragik zgodovinskik oko/nosti. Naša zakteva, da morajo ve/jati pravice iz č/ena 7 za vse naše /jadi, kjer avtoktono živijo, zato ni nokeno trmasto vztrajanje na teritoria/nem nače/a, marveč samoamevna pos/edica manjšinsko varstvenik do/oči/, katerik kistveni namen je vendar astvariti take pogoje, da se vsak pripadnik manjšine /akko krez straka in ovir dokop/je do svoje prave naciona/ne identitete. Pe-te zaradi poznanik zgodovinskik oko/nosti ne more izjasniti z enkratnim aktom preštevanja, marveč naj prav manjšinsko-varstvena do/oči/a zagotovijo možnost njenega spoznanja in izživ/janja. Vsaka dra-gačna interpretacija manjšinsko-varstvenik do/oči/ je zgrešena in ne ki s/aži/a v korist, temveč v škodo zavarovanja okstoja in pospeševanja razvoja narodne skapnosti. Zato trenatna areditev, ki s/oni na preštevanja, krez dvoma ne odgovarja daka in črki č/ena 7 državne pogodke in nokena narodna skapnost — tako tadi s/ovenska na Koroškem — ne more sprejeti nače/no in dejansko zgrešene nezadovo/jive notranje državne rešitve v zameno za mednarodno v njeno korist zajamčena do/oči/a. /z istik vzrokov smo tadi proti vsem poskasom oknovitve a/i snovanja vo/i/ne stranke na zgo/j naciona/ni osnovi, ker pomeni v kistva prav tako enkratno izjav/janje naciona/ne identitete kakor preštevanje in avtomatično si/i vsakega socia/no odvisnega in gospodarsko šikkega a/i iz kakršnik ko/i vzrokov manj zavednega ne samo, da vo/i drago stranko, marveč čestokrat tadi, da se za vedno odpove svoji naciona/ni identiteti. Zgodovinske izkašnje nam dajejo tozadevno dovo/j primerov in se naj tisti, ki mis/ijo prav pri vo/itvak vikrati zgo/j z naciona/no zastavo, zavedajo, da so interesi pri vo/itvak mnogovrstnejši in da je na Koroškem vprašanje narodne zavesti preveč de/ikatno, da ki s kakršnim ko/i vo/i/n;m aktom daja/i nasprotnikom zaže/jene števi/ke, ki jik zaradi aspe/ega kojkota preštevanja niso mog/i dokiti. Tadi v/ada ko mora/a odstopiti od svojega trmastega vztrajanja na neaspe/em pogojevanju rešitve narodnostnega vprašanja s števi/čno močjo naroidnc skapnosti in na tristrankarskem sporazama. Sodokna rešitev manjšinskega vprašanja je mogoča samo v sporazama s prizadeto narodno skapnostjo, kar pomeni kkrati priznanje in apoštevanje ene od kistvenik ("Da/je na