NOVOTEHNA september je pravi čas za nakup vozil CITROEN Novo mesto, tel.: (068) 322-066, Krško, tel.: (0608) 31 -485 Št. 36 (2299) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 9. septembra 1993 • Cena: 85 SIT vi KI. IB* Kil ZAJCA SO “ODSTRELILI” KOČEVJE - Direktorju Opreme Božidarju Zajcu sta 27. avgusta oba sindikata na zboru delavcev izglasovala nezaupnico, ki jo je takoj potrdil še svet podjetja in nato imenoval za v.d. direktorja vodjo trženja La-trolesa, Božidarja Novaka. Novo-meščan Božidar Zajc ni imel sreče s svojimi zamislimi že na Dolenjskem, zdaj pa se je vse ponovilo še na Kočevskem. V Opremi neradi govore o vzrokih za odslovitev gotovo zato, da ne bi trpel ugled Opreme in da ne bi negativno vplivalo pri poslovnih partnerjih. Med delavci pa je slišati, da imajo dela dovolj, kljub temu pa že tri mesece niso dobili plače. Danes svetovna atletika v Novem mestu Med slovitimi imeni svetovni prvak Matete NOVO MESTO - Najbolj znano ime današnjega četrtega odprtega atletskega prvenstva Dolenjske je Zambijec Samuel Matete. Svetovni prvak v teku na 400 m z ovirami iz Tokia in letošnji drugi s SP v Stuttgartu je tretji najboljši tekač v Zgodovini teka na 400 m z ovirami. Pred njim sta samo svetovni rekorder Kevin Young in legendarni Edwin Moses. V Novem mestu bo imel slovenskega tekmeca Mira Kocuvana, ki je na SP tekel odlično, popravrl osebni rekord in krepko premagal mejo 50 sekund. Nastopila bosta tudi bahamski skakalec Troy Kemp, ki na Ol in SP zadnjih let vedno nastopa v finalu in eden izmed najboljših šprinterjev na svetu zadnjih let, Chidi Imoh. Današnje atletsko popoldne bodo poleg mnogih tujih atletov razgibali najboljši slovenski atleti in atletinje na čelu z Brigito Bukovec in Britto Bilač in metalec kopja Ivan Mustapič. S svetovnimi asi se bodo pomerili tudi vsi najboljši Novome-ščani. Gledalci bodo imeli poleg atletske še drugačno zabavo: prireditelj jim pripravlja srečelov z okrog 800 nagradami, od katerih ne bo nobena vredna manj kot srečka. Polovica nagrad bo vredna najmanj štirikrat toliko kot srečka, prva pa kar 42.000 tolarjev. Pa še redka posebnost: nagrajene bodo vse srečke! Tekmovanje na novomeškem štadionu se bo pričelo ob 15 uri. J. P. Poti nazaj za štedilnik ni več V Novem mestu predstavili delo Urada za žensko politiko pri republiški vladi - Boj za enake možnosti žensk v družbi in družini - Iniciativni odbor za Dolenjsko NOVO MESTO - “Urad za žensko politiko pri vladi Slovenije je nastal zato, da se bori za enake možnosti žensk pri njihovem uveljavljanju v poklicu kot tudi nasploh za pravice žensk v družini in družbi,” je v uvodu na ponedeljkovem razgovoru v Domu starejših občanov v Novem mestu povedala direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik. Srečanja, na katerem naj bi Dolenjkam predstavili delo Urada za žensko politiko, so se udeležile dr. Mateja Kožuh, poslanka državnega zbora, avtorica Vodnika po mojih pravicah Marija Cigale, med njimi pa je bila tudi Mara Rupena, častna predsednica odbora za pripravo proslave ob 50. obletnici ustanovitve SPŽZ, potem Sonja Lokar, članica predsedstva združene liste, in mnoge druge. Razgovora se je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija in poslanka Vida Čadonič - Špelič. Direktorica Urada za žensko politiko je opozorila, da je to ustanova, ki ni strankarska niti feministična, bori se le za pravice, ki ženskam pripadajo, vendar zanje vse prepogosto ne vedo. V Sloveniji je npr. 50 odst. družin, ki bi lahko uveljavljale otroški dodatek, pa zanj ne vedo. Kot pomoč pri poznavanju naših pravic je Marija Cigale napisala knjigo Vodnik po mojih pravicah, ki je v prvi vrsti namenjen ženskam. Dr. Mateja Kožuh, po rodu Novo-meščanka je poudarila, da bodo morale biti ženske bolj aktivne in se bodo morale vključevati tudi v politiko. Poti nazaj za štedilnik preprosto ni več. Frane Smerdu, direktor novomeškega zavoda za zaposlovanje je povedal, da pri tistih, ki iščejo službo in prejemajo nadomestilo za brezposelnost, je približno enako število moških kot žensk, čeprav je še dodal, da mladi fantje prej najdejo pogodbeno ali redno zaposlitev kot dekleta. Vlasta Tomazin, ki skrbi na zavodu za poklicno usmerjanje osnovnošolcev, pa zadnja leta ugotavlja, da za dekleta, ki imajo nekoliko slabši učni uspeh, v Novem mestu ni programa; kamor bi se lahko vpisale. Sonja Lokar je opozorila, da v Sloveniji za 20 odst. hitreje narašča brezposelnost mladih žensk kot mladih fantov, kar ima za posledico manjšo nataliteto. Na koncu so ženske ustanovile iniciativni odbor za žensko politiko v dolenjski regiji in za vodjo predlagale Jožo Miklič, direktorico Službe družbenega knjigovodstva iz Novega mesta. J. DORN1Ž OB ROJSTNEM DNEVU SO ČESTITALI MARI RUPENA - Na ponedeljkovem srečanju v Domu starejših občanov je bila tudi Mara Rupena -Osolnik, dolgoletna borka za pravice žensk in otrok udeleženka I. kongresa Slovenske protifašistične zveze pred 50 leti v Dobrniču. Za njen 75 rojstni dan so ji čestitali tudi na ustanovitvi Iniciativnega odbora za žensko politiko za dolenjsko regijo. (Foto: J. Domiž) CVIČEK ŠE NEKOLIKO SRAMEŽUIVO - Naše prvo dolenjsko vino, ki v letošnjem letu Išče pot nazaj do nekdanje slave, je bilo kar uspešno zastopano tudi na ljubljanskem vinskem sejmu. Predstavili so se večji pridelovalci, med katerimi je bila za obiskovalce še najbolj zanimiva ponudba gostilne Žolnir iz Kostanjevice (na sliki) in Kmečke zadruge iz Krškega, ki sta skupaj pripravila pokušnjo tega edinstvenega slovenskega vina skupaj z bogato ponudbo dolenjske kuhinje. Čeprav so organizatorji sejma “Cvičkov ritant" postavili v najbolj umaknjen del sejmišča, so ga pokuševalci obiskovali v največjem številu. Med sodi in prešo se je dalj časa zadrževalo tudi vodstvo slovenske vlade in se potem, ko je obredlo ves sejem, še enkrat vrnilo k Žolnirju in pozdravilo s cvičkom. Ko so odhajali s sejma, so na nebu lahko uzrli majhno letalo, ki je za seboj vleko napis: “Cviček, simbol Slovenije”. (Foto: J. Pavlin) Sele prvi korak nove politike Tesnilom, tovarni motornih tesnil Trebnje, podelili certifikat ISO 9001 - Za bolj kakovostne izdelke za 2,5 milijona mark naložb - Precej oklestili režijo FILATEUSTICNO SREČANJE NA OTOČCU NOVO MESTO - Novomeško Filatelistično društvo priredi v soboto, 11. septembra, 9. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov v restavraciji hotela Grad Otočec. Srečanje in menjava bosta trajala od 9. do 17. ure. Organizator pričakuje velik obisk. ZLATA VESNA KRAMAR Z MIRNE MIRNA - Na evropskem tekmovanju za Grand Prix Chi-mique, ki je bilo od 31. avgusta do 5. septembra v Strasbourgu, je yesna Kramar z Mirne, dijakinja Srednje kmetijske šole v Ljubljani, dosegla prvo mesto in prejela zlato medaljo. Marjan Jereb iz Cerkelj, dijak iste šole, pa se je uvrstil na 4. mesto. Tekmovalo je 20 učencev iz 10 držav. ■ SAMONIKLOST - Na slovesnosti ob podelitvi certifikata ISO 9001 so bili tudi številni politiki (v ospredju Igor Bavčar), podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je med drugimi poslal brzojavno čestitko. VELIKA LOKA - “Dejstvo je, da smo dosegli šele prvi korak v izvajanju poslovne politike, za katero smo se opredelili z ustanovitvijo firme Tesnila, tovamih motornih tesnil (TMT), pod vodstvom glavnega direktorja Milana Nosana. Želimo uvesti novo filozofijo v podjetje, ki bi nas v celoti usmerila k trgu in zadovoljevanju pričakovanj naših poslovnih partnerjev. V tem smislu smo tudi sprejeli investicijski program, ki predvideva za 2,5 milijona mark vlaganj v proizvodnjo,” je med drugim poudarila pretekli petek ob prevzemu certifikata ISO 9001, Milena Logar, vodja komerciale v Tesnilih TMT. To cenjeno listino o kakovosti -------------------------------------- poslovanja podeljuje TUV iz Bonna je, v odsotnosti obolelega glavnega direktorja Tesnil Nosana iz rok Sle-vana Radovanoviča, direktorja mešanega podjetja TUV Bayern-Sava iz Ljubljane, prevzela Logarjeva. V podjetju TMT zaključujejo prvo fazo posodobitve tehnologije za površinske obdelave ih oplemenitenje tesnilnih materialov, zatem pa bi radi • Kot pravi predsednik Tesnil mag. Ciril Pevec, so v celoti poslovali z lastnimi sredstvi. Konec osemdesetih let je prišlo v kolektivu do velikih nesoglasij, odhajali so najboljši delavci in strokovnjaki in leta 1990 je grozilo, da bodo odšli vsi vodilni. V podjetju je bilo zaposlenih že več kot 60 odst. rcžijcev, faktor obračanja pa je bil pod L Delavski svet je na predlog vodstva sprejel ostre ukrepe 3,3 milijarde mark škode), izvažala pa pretežno v države vzhodne Evrope. Leta 1982 so se delavci na referendumu z več kot 82.odst. odločili za osamosvojitev. Sodišče združenega dela je osamosvojitev podprlo. A v “ločitveni postopek” so se vmešali ljubljanski politiki in Trebanjci so morali odšteti Donitu za poldrugi milijon mark odškodnine v našem denatju. P. PERC Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Kočevska zahteva spremembo zakona na 4. strani: • Pionir verjame v boljše čase na 5. strani: • V viniškem Novoteksu je zavrelo na 6. strani: • Bodo Lisco kupili njeni delavci? na 7. strani: • Na carinike so pa kar pozabili na 9. strani: • Zaposlovalcem na črno bodo zaprli na 11. strani: • Metliški sadjarji v sadovnjaku Evrope na 12. strani: • Amerikanec spet na dolenjskem nebu na 16. strani: • Srhljiva zgodba iz Kočevske Reke Prve lastovke kakovosti Podjetja, ki ne bodo prenesla ekološkega avdita, presoje kakovosti, se bodo v Evropi znašla v velikih težavahv Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je ob podelitvi certifikata ISO 9001 Tesnilom Trebnje poudaril, da se bodo podjetja, ki ne bodo sledila filozofiji kakovosti, v zelo kratkem času zašle v velikih težavah. Pred tremi leti je bilo v Sloveniji le 3.000 delujočih podjetij, zdaj jih je že 23.000. Tudi to je nova kakovost, odraža pa se v raznovrstnejši ponudbi in večji konkurenci. Od te pa je imel lahko zmeraj korist predvsem potrošnik, kupec blaga, storitev, če se je le malo zmigal. V Tesnilih TMT so julija letos uspešno končali presojo kakovosti in so kot 24. podjetje v Sloveniji dobili certifikat ISO. 30 podjetij je še v postopku presoje, v približno 400 podjetjih pa seše “mehčajo", kajti brez konsenza med zaposlenimi je težko uspešno speljati presojo kakovosti. Slovenija je po številu podjetij, ki so že uspešno prestali presojo kakovosti po standardih ISO, precej pred vzhodnoevropskimi državami. Teh ‘papirnatih" prednosti zaenkrat še ne znamo tržiti niti na teh še zmeraj manj zahtevnih trgih, kaj šele na zahodnoevropskem tržišču, kjer je nujno nenehno potrjevanje kakovosti. In dobro je, da se tega, da je vzdrževanje sistema kakovosti težje kot pa pridobitev samega certifikata, zavedo ne le v Tesnilih. PAVEL PERC za rešitev iz krize: več kot 130 zaposlenih je s polno odpravnino odšlo iz tovarne, zlasti v pokoj, začela se je razprodaja nekurantnih zalog. Reorganizirali so se v več podjetij: najmočnejše TMT, nato Tovarno industrijskih tesnil, Inženiring in Trgovino. uvedli še avtomatizacije na mehanskem delu izdelave tesnil. Letos mineva 20 let od pričetka gradnje tovarne Tesnila Trebnje v Veliki Loki. Leta 1975 je postal to obrat Donita. V štirih letih se je poslovanje tako razmahnilo, da so odplačali vse kredite in zaposlili že okrog 150 delavcev. Tesnila so pokrivala okrog 50 odst. jugoslovanskega trga (vojna jim je povzročila Jutri bo še oblačno vreme z občasnimi padavinami, v soboto in nedeljo pa bo sončno. POSEBNA PRIZNANJA - Med igranjem koračnic Občinskega pihulnega orkestra Trebnje se je preteklo soboto na Trebelnem, kjer je bila v začetku septembra 1942 ustanovljena Gubčeva brigada, navzlic deževnemu vremenu poleg številnih borcev in njihovih svojcev zbralo v gozdiču ob Spominskem obeležju NOB dosti gostov iz trebanjske in sosednih občin ter iz pobratene italijanske Guastalle. Ob spomeniku gubčevcem sta častno stražo imela slovenska teritorialca, slovesnosti pa so praznično obeležje dali tudi praporščaki in priložnostni kulturni spored. Delegacija borcev je položila vence. Zatem so prebrali odlomek iz knjige “Z ljubeznijo skozi surovi čas" Bogdana Osolnika, ki je bil tudi na prizorišču. Predsednik skupnosti borcev Gubčeve brigade Ivo Bajt (na posnetku) je v daljšem govoru nanizal poglede o polpreteklosti in sedanjosti, zapel je Trebanjski oktet, Bajt pa se je s posebnimi priznanji v imenu skupnosti zahvalil za uspešno sodelovanje novomeški in trebanjski občinski borčevski organizaciji, krajevni skupnosti in lovski družini Trebelno ter Cirilu Pungartniku. Trebanjski župan Pungartnik se je v imenu vseh zahvalil za priznanja in poudaril, da so Trebanjci lahko ponosni, da je bila Gubčeva brigada ustanovljena pri njih, kajti tudi brez takih dejanj ne bi bilo današnje Slovenije Več o trebanjskem prazniku še na 5. strani. (Foto: P. Perc) Ob kombinatu še zadruga Potem ko so pogajalci dosegli sporazum, je s 1. avgustom začela poslovati Kmečka zadruga Krško, ki je prevzela 30 odst. premoženja M-Agrokombinata, ki ostaja KRŠKO - Po dolgotrajnih pogajanjih med krškim Mercatorjevim Agrokombinatom in pobudniki za ustanovitev zadruge je s I. avgustom letos začela poslovati Kmečka zadruga Krško, katere direktor je Franc Češnovar. Obe pogajalski strani zdaj zatrjujeta, da sta dosegli sporazum glede spornih vprašanj in da bosta poslovno sodelovali. Kmečka zadruga Krško je dobila okrog 30 odst. premoženja M-Agrokombinata, in sicer je prevzela klet v Leskovcu, hladilnico v Ža-dovinku, upravno stavbo s trgovino v Krškem, trgovine v Velikem Podlogu, Leskovcu, na Raki in v Velikem Trnu, del trgovine v Veliki vasi, staro odkupno skladišče na Vidmu in vinogradniško posestvo Sremič. V zadrugo je prešlo tudi 115 delavcev M-Agrokombinata. Kmečka zadruga Krško, ki bo združevala različne dejavnosti, je povezala v eno pet prejšnjih specializiranih zadrug, in sicer živinorejsko, prašičerejsko, vinogradniško in sadjarsko ter splošno. Po sklenitvi sporazuma M-Ag-rokombinat-Kmečka zadruga, s katerim se je zadruga oblikovala, je prenehala veljati t. i. rezervacija za M-Agrokombinat, se pravi prepoved SEPTEMBER, MESEC SLOVENSKIH ŽELEZNIC LJUBLJANA - September je mesec slovenskih železnic. Kot uvod vanj so uvedli promocijske brezplačne vožnje v Ljubljano iz ljubljanske okolice; tri srede zapored, 15., 22. in 29. septembra, pa bo muzejska parna lokomotiva vozila na nekaterih progah ter razveseljevala staro in mlado. Vrhunec prireditev bo v soboto, 25. septembra, ko bo slovesnost ob stoletnici železniške proge Ljubljana - Kočevje, o kateri smo v našem glasilu več že pisali. razpolaganja s kombinatovim premoženjem, ki so jo uveljavili zadružniki, da so se lahko pogajali o delitvi premoženja. M-Agrokombinat, sicer zmanjšan za zadružni delež, bo posloval še naprej in ostaja del poslovnega sistema Mercator. V kombinatu ostaja dosedanja vodilna ekipa z direktorjem Ivanom Kozoletom na čelu. STRMA RAST ŠTEVILA MOBITELOV LJUBLJANA - V Sloveniji je zdaj priključenih na mobilni telefon že več kot 5.000 naročnikov, zanimanje za tovrstno telefonijo pa se je še povečalo z nedavno pocenitvijo priključka slovenskega ponudnika Mobitel d.d. Pred kratkim so bile vključene v promet nove bazne postaje, med drugim tudi v Krškem, ki bodo prispevale k nadaljnji širitvi prenosne telefonije. Računajo, da bo v naši državi do konca tega leta vključenih v omrežje že 7.500 naročnikov, do konca leta 1995 okoli 30.000, do leta 2000 pa celo 1(X).(XX) naročnikov. S tem se bo Slovenija izenačila s srednje razvitimi državami Evrope. REPUBLIKA -MAČEHA KOČEVSKI KOČEVJE - O odnosu Republike Slovenije do kočevske občine so razpravljali na ponedeljkovi razširjeni seji predsedstva občinske skupščine. Ugotovili so: da gre za mačehovski odnos do občine, da republika veliko jemlje in malo vrača, da za razvoj Kočevske kljub obljubam ni naredila kaj posebnega in nudila nobene pomoči ali pa le majhno pri reševanju gospodarstva in nezaposlenosti pri urejanju cest, pri reševanju zapletov zaradi meje na Kolpi in Čabranki; daje kočevska občina najbolj prizadeta z ustanovitvijo sklada kmetijskih zemljiišč in gozdov itd. Celo vabilo, naj bi občino obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek s sodelavci, da bi se v občini seznanili s težavami in skupno poiskali možnosti za njihovo rešitev, ni pomagalo, zato so sklenili, da bodo predsedniku Drnovšku ponovno pisali in ga spomnili, da ima država do Kočevske tudi določene dolžnosti, predvsem pa naj bi nadaljevali z uresničevanjem tistega, kar je bilo prekinjeno po padcu vlade Lojzeta Peterleta. Več o seji prihodnjič. Z VLAKOM 40 ODST. CENEJE LJUBLJANA - Za obiskovalce jesenskega mednarodnega velesejma, ki bo od 13. do 19. septembra v Zagrebu, so Slovenske železnice pripravile posebno ugodnost, ki potnikom omogoča 40-odstoten popust za vožnjo na sejem. Popust velja za L in 2. razred vseh vrst vlakov razen za lnterCity vlak Arena. 40-odstotni popust za potovanje z vlakom so Slovenske železnice namenile tudi obiskovalcem mednarodnega obrtnega sejma, ki bo od 10. do 18. septembra v Celju. Slovenske železnice Nova oblast pomaga istim, kot je stara Velik vprašaj na novo stanovanjsko politiko LJUBIJANA - Črnograditelji v Sloveniji so imeli do 9. julija možnost, da svojo črno gradnjo prijavijo in si tako zagotovijo dvoje: morebitno legalizacijo gradnje v . prihodnosti - če jo bodo dovoljevali urbanistični načrti - zlasti pa, da jim ne bo potrkal na vrata buldožer - v spremstvu policistov. Pa se jih večina za to grožnjo ni zmenila in je vlada za tri mesece odložila rok za vplačilo predpisanega depozita. Za zamrznitev (moratorij) rušenja je treba vplačati najmanj 150.000 tolarjev depozita, v praksi pa še precej več, saj se višina depozita ravna po “črnih” kvadratnih metrih. Črne gradnje je do 7. julija prijavilo več kot tri tisoč lastnikov v Sloveniji zgrajenih nepremičnin, kar je - po oceni ministrstva za okolje - tretjina domnevnih črnograditeljev. Ti so v Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kamor se stekajo depoziti, vložili blizu 700 milijonov tolarjev, kar pomeni, kot je dejal Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja, da so “ljudje zadevo vzeli resno". Vendar je treba tudi vedeti, da so vplačali depozit predvsem tisti, ki so imeli denar - in so ga vedno imeli tudi doslej. Vlada je, kot rečeno, dosegla podaljšanje roka plačila depozita za tri mesece, socialno šibkejši pa naj bi ga plačali celo v dveh obrokih. Vendar je tudi po 9. juliju odziv črnograditeljev na podaljšanje moratorija slab: v večini občin jih lahko preštejejo na prste. Med tistimi, ki se še niso oglasili na občini, je nedvomno nekaj špekulantov, veliko pa je tudi takih, ki ne morejo zbrati dovolj denarja za depozit. Vsaj za razmislek pa velja zastaviti še nekaj vprašanj v zvezi z novo stanovanjsko politiko. Kako si razlagati, kako povezati naslednja dejstva? Prvo: Zakaj “diskontna” razprodaja družbenih stanovanj? V zadnjih dveh letih so različne slovenske vlade (v katerih pa ves čas sedi minister Jazbinšek) ponudile naprodaj in tudi razprodale družbena stanovanja imetnikom stanovanjske pravice le za desetino tržne vrednosti. Kolikor je mogla, je Drnovškova vlada ustregla tudi stanovalcem v nacionaliziranih stanovanjskih hišah (predlagala je spremembo stanovanjskega zakona v njihovo korist) - da bi jim materialno ne okrnila statusa imetnika stanovanjske pravice. Z eno besedo: nova oblast je pomagala vsem, ki jim je pomagala že prejšnja “boljševiška”, s tem da jim je dodelila status imetnika stanovanjske pravice in družbeno, nacionalizirano, kadrovsko, vojaško, službeno, socialno ali še kakšno drugo, to je napol zastonjkarsko stanovanje. In še drugo: kje je denar od dohodkov vseh zaposlenih, ki so ga dolga leta vplačevali v “stanovanjski sklad”? VINKO BLATNIK • Osnovanje Kmečke zadruge Krško in delovanje M-Agrokombinata so podrobneje pojasnili na nedavni tiskovni konferenci. Tu so med drugim povedali, da se zadruga krepi tudi po številu članov, ki jih bo po pričakovanjih konec tega meseca že okrog 300. Zadružna stran misli, da je “na startu” v podrejeni vlogi, češ da začenja znova, medtem ko naj bi kombinat že imel uhojene tržne poti. M-Agrokombinat je na srečanju z novinarji napovedal okrepitev preostalih proizvodnih programov, pri čemer naj bi k dobri pridelavi pomagal tudi namakalno oroševalni sistem, kije prvi v Posavju in na Dolenjskem in ga bodo predali namenu v kratkem. Tako zadruga kot kombinat napovedujeta razvoj svojih dejavnosti. Kot kaže, ne bo šlo za delitev dela, ampak za hudo konkurenco, če ne drugje, v prašičereji in sadjarstvu. M. LUZAR DEŽ ZOPER NEBESA - Asfaltna preproga, ki so jo položili 2 km te vinske ceste od Kamnja do Homa oz. Nebes, je kljub kislemu vremenu v soboto vendarle privabil v vinske gorice, posebej v bližino Brcarjevih, nekaj sto ljubiteljev cvička in druge domače kapljice, vola na žaru, ki so ga spekli kuharji Emoninih “kraljevih mesnin”, in še česa. Vse, ki so prihajali je že na začetku vinske ceste, kot se spodobi, pričakal sodček s Petrovim rozejem. Sentruperški župnik Janez Vidic je imel mašo za dobro letino, pel je moški pevski zbor Tabor iz Cerknice. Na križišču je župnik Vidic blagoslovil križ, ki ga je naredil Matevž Ramovš. Ljubljančan Peter Letnar se je v imenu lastnikov vikendov in zidanic zahvalil gradbenemu odboru na čelu s predsednikom Petrom Brcarjem (na sliki desni) in mu, podobno kot trase-rju Francu Majcnu, izročil zlatnik firme Norik in knjigo o Furlaniji v začetku 17. stoletja. Te knjige so prejeli še Dominik Povše, Tone Lokar in Jože Bučar. (Foto: P. Perc) • Med vsemi našimi aferami zadnja, svinjska, še najmanj smrdi. V soboto shod dolenjskih krvodajalcev 40 let krvodajalstva NOVO MESTO - Občinske organizacije Rdečega križa iz občin Črnomelj, Trebnje in Novo mesto se ob praznovanju letošnjega jubileja 40-letnice prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva, pripravljajo na doslej največjo skupno srečanje krvodajalcev, ki bo v soboto, 11. septembra, ob 15. uri na jasi v Dolenjskih Toplicah. Na srečanju ne bo krvodajalcev jubilantov iz občine Metlika, ki bodo srečanje pripravili kasneje. Letos prvič so vse tri organizacije izdale Bilten z imeni vseh 1886 krvodajalcev, prejemnikov letošnjih priznanj. Tudi letos bodo tako kot že vrsto let nazaj pogostili le krvodajalce, ki kot darovalci v letošnjem letu praznujejo okrogle jubileje. Vsem bi bilo na osrednji slovesnosti v Dolenjskih Toplicah nemogoče podeliti priznanja, zato jih bodo podeljevali na praznovanjih in ob drugih priložnostih v krajevnih organizacijah Rdečega križa. Na osrednji prireditvi bodo podelili le najvišja priznanja in diplome. Od krvodajalcev jih bodo prejeli: Ljubo Rabič iz • Organizatorji proslave vabijo na srečanje krvodajalcev jubilante in druge krvodajalce pa tudi vse, ki bi to želeli postati. Po kulturnem programu, slavnostnem govoru Igoija Bavčarja, podeljevanju priznanj bo srečanje. Za zabavo bo igral ansambel Henček. Avtobusni prevozi bodo organizirani na naslednjih relacijah: iz Vinice ob 13. uri, iz Črnomlja (restavracija Grad) in Semiča ob 13.30 uri. V občini Novo mesto bodo organizirani štirje avtobusi: prvi bo iz Otočca krenil ob 12.50 in ustavil v Šmarjeti ob 13. uri, v Škocjanu ob 13.10, Šentjerneju ob 13.30, Orehovici ob 13.40, Mokrem polju ob 13.50 uri, Ratežu ob 14. uri, Slatniku ob 14.10 in v Novem mestu ob 14.20 uri; drugi bo odpeljal iz Stopič ob 13. uri, v Dol-žu bo ob 13.20, v Podgradu ob 13.40 in v Novem mestu ob 14.10; tretji avtobus bo ob 13.35 odpeljal iz Mirne Peči, ob 13.40 uri bo pri gostilni Drcnik v Bršljinu, ob 13.50 v Prečni, ob 14. uri v Straži. Iz občine Trebnje bb avtobus odpeljal ob 13.10 iz Štatemberga, ob 13.15 bo na Trebelnem, ob 13.30 v Mokronogu, ob 13.15 na Puščavi, ob 13.40 v Prelesju, ob 13.45 v Šentrupertu, Slovenski vasi in Mimi, ob 13.50 v Trebnjem pred občino, ob 13.55 v Veliki Loki, ob 14. uri pri Štefanu, ob 14.20 v Dobrniču in v Žužemberku, ob 14.25 na Dvoru in ob 14.30 v Soteski. Novega mesta za 100-krat darovano kri, Janez Mavsar iz Črnomlja zav70-krat darovano kri in Peter Šemrov z Mirne za 80-krat darovano kri. Podelili bodo tudi 74 priznanj za delo na področju krvodajalstva. Najvišje republiško odlikovanje bosta letos prejela Transfuzijski oddelek novomeške bolnišnice in Dolenjski list. J. P. Bo ob Kolpi kdaj več reda? Komisija za kampe si je ogledala obrežje Kolpe -Veliko divjega kampiranja in onesnaževanja ČRNOMELJ, METLIKA - Komisija za kampe v združenju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije si je avgusta ogledala kampe ob Kolpi v Beli krajini. Njene ugotovitve lahko veliko pripomorejo k temu, da bodo Belokranjci prihodnje leto pričakali turiste bolj pripravljeni in predvsem z bolj urejenimi kampi. Že letos je bil namreč obisk zlasti slovenskih gostov zelo velik, zato je ob Kolpi zraslo veliko nelegalnih šotorišč brez ustreznih sanitarij in gostinske ponudbe. Ob takšnem neredu so se nekateri “znašli” in ponudili pijačo v improviziranih prikolicah, ob tem pa niso izpolnjevali osnovnih pogojev za nudenje hrane in pijače. Medtem ko v Črnomlju zatrjujejo, da je še veliko ovir pri urejanju te problematike, zlasti pa bo potrebno sprejeti še nekaj odlokov, so v Metliki prepričani, da veliko dokumenotv že imajo, le spoštovati bi jih morali. Sicer pa so Ivanu Madroniču iz Prelesja, ki razvija kmečki turizem, predlagali, naj pridobi idejni projekt za celotno ponudbo. Za kamp v Vinici je komisija ugotovila, da je lepo vzdrževan, vendar bi morali povečati sanitarije. Imeti bi moral organizirano tudi stalno službo za sprejemanje gostov ter več električnih priključkov. V Adlešičih so ljudje kampirali ilegalno in onesnaževali okolico, kar je še posebej nesprejemljivo zato, ker je tam zaščiten vodni pas. Ker je turiste težko preganjati, a občina, ki hoče čim bolj razviti turizem, si tega niti ne želi, bo potrebno tam čim prej urediti kamp. V metliški občini je problematika na obrežju Kolpe podobna črnomaljski. Prizadevajo si, da bi težave rešili na republiški ravni, kar gre počasi. Gradnja kampa v Podzemlju naj bi bila končana prihodnje leto, poteka pa počasneje, kot so načrtovali, ker jim ni uspelo dobiti soglasja sanitarnega inšpektorja. So kampom in kopališčem na Primostku upravlja semiška Iskra kot z rekreacijskim centrom za svoje delavce. A kampu v Metliki je delo onemogočeno, saj • Prebivalci Primostku in Otoka so sc na metliški občini pritožili zaradi motenja posesti s strani obiskovalcev Iskrinega rekreacijskega centra na Primostku. Z vožnjo in parkiranjem po sosednjih parcelah so namreč uničevali pridelke, zato vaščani predlagajo Iskri, da kamp v celoti ogradi. je moč priti do kampa le s prečkanjem slovenskega mejnega prehoda, kar je za turiste in tudi domačine zelo moteče. Morali bi zgraditi nadomestno cesto za kamp, M. B.-J. naša anketa Živeti z vladno pomočjo Letošnja suša je po mnenju poznavalcev naredila v kmetijstvu veliko več škode kot lanska in po prvih ocenah znaša približno 35 milijard tolarjev. Ta naravna nesreča je že zaposlila tudi slovensko vlado. Slednja je sklenila, da bo namenila kmetijstvu 1,9 milijarde tolarjev. Slovenija bo s tem denarjem med drugim kupila v tujini ječmen in koruzno silažo, del teh sredstev, 200 milijonov tolarjev, bo dala občinam, ki so bile zaradi suše ob več kot 8 odst. družbenega premoženja. Kmetovalci, ki so utrpeli največjo škodo, bodo deležni subvencij pri nakupu krme in vračilu najetih kreditov. Kmetje bodo nekaj časa oproščeni plačevanja dajatev iz prihodka od kmetijske dejavnosti. Preden bo kmetijstvu namenjena državna denarna podpora našla končnega naslovnika, bo verjetno minilo precej časa. JANEZ HUMLJAN, strojni ključavničar z Boldraža pri Metliki: “Imam nasad breskev in jablan ter vinograd. V mlajših nasadih je škoda zaradi suše bolj opazna že sedaj, v starejših bo najbrž v prihodnjih letih. Za zalivanje sem vodo vozil iz 4 km oddaljene Kolpe. Pomoč vlade je obliž. Dobil ga bo tisti, ki bo bolj stokal. Sicer pa bi morali graditi namakalne sisteme. Problem namakanja ne bo moč rešiti politično, ampak bi morala imeti glavno besedo Str°ka'”- ANDREJ FABJAN, jnž. agronomije s Stražnega Vrha pri Črnomlju: “Menim, da je suša v črnomaljski občini naredila za petino več škode kot kažejo uradni podatki. Morali bi upoštevati, da je pridelek tudi slabše kakovosti, ne le manjši. To lahko ugotovim po meritvah sladkorja v svojem vinogradu. Belokranjci smo očitno pri prikazovanju škode preveč skromni, zato je vprašanje, koliko denarja bomo dobili. Seveda bi morali pri suši začeti s preventivo.” Cx VCI FRANC ŠKUFCA, predsednik sveta KS Žužemberk: “Območje Suhe krajine je bilo med vsemi v Sloveniji najbolj prizadeto zaradi suše. Iz republike se ni še nihče oglasil in pozanimal, kako je z našimi poljščinami in pašo. Imamo uničenega 70 odstotkov pridelka in že sedaj vemo, da bo moral krajinski kmet sušo prenesti na svojih plečih. Sprašujem se, kako bo v prihodnje, saj nam obljubljajo večjo sušo. Bo naša Suha krajina prva slovenska puščava?” _____ JANKO DEBELJAK, kmetijski svetovalec iz Ribnice: “Po prvi oceni je v občini letos največ škode na travinju, silažni koruzi in sadju. Zaradi posledic lanske suše smo kmetom razdelili 812 ton koruze v zrnju, kupljene za republiška in občinska sredstva, in nekaj ječmena, kupljenega za občinska sredstva. Podobno pomoč pričakujemo tudi letos, a bi bilo bolje, če bi tokrat dobili belja-H| kovinsko hrano. Pomoč naj bi dobili t • vsaj večji rejci.” JANEZ ŽLINDRA, direktor M- KG Kočevje: “Cenimo prizadevanja vlade in ministrstva pri odpravi posledic suše. j Predvideni denar ne bo zadoščal niti ® za pokrivanje stroškov in zmanjšane proizvodnje, kaj šele za kritje izpada dohodka. Zato menimo, da bi morali sprejeti vsaj take ukrepe, ki bi preprečili klanje živine, drugače bomo posledice letošnje suše čutili še vrsto let. Škodo po suši je treba upoštevati ne glede na sektor lastništva.” _____ _ IVAN KOZOLE, direktor M-Agrokombinata Krško: “Po prvih, nedo-končnih ocenah imamo zaradi suše za 282 milijonov tolarjev neposredne in posredne škode. Že lani je bilo 200 milijonov škode in vse to bo podjetje težko preneslo. Od države pričakujemo, da bo pomoč razdeljevala enotno ne glede na sektor lastništva. Najučinkovitejše bi bilo, če bi vlada pomagala z znižanjem ali odpisom dajatev ter z regresiranjem pri prizadeti proizvod- _____________ __ nji.” ANA KLEMENČIČ, svetovalka za kmetijstvo v občini Brežice: “Dokončne ocene škode zaradi suše še ni. Ponekod je bila poleg suše tudi toča, tako da je škoda v kmetijstvu v občini velika. Prijav o škodi še ne zbiramo, ljudje pa že sprašujejo, kakšna bo pomoč kmetijstvu. Kmetje bi bili najbolj zadovoljni, če bi bila pomoč v denarju. Toda zaenkrat še ne vemo, kaj pripravlja slovenska vlada. Čutimo se prizadete, ker je vedno v ospredju škoda v __________________________ Prekmurju.” IVAN KELHAR, kmetijski referent na sevniški občini: “S kolegom Tinetom Zupančičem doslej na kmetijski referat nisva z republike dobila še nobenih navodil glede popisa škode, čeprav so jih pred tem dežjem obljubili. Prav bi bilo, da bi regresirali tudi prezimne dosevke, ki so zelo nujni, a tudi dragi. Omogočili naj bi tudi brezcarinski uvoz sena. Toda v Ljubljani se morajo dogovoriti ministri med seboj, da bo pomoč učinkovita.” JOŽE STARIČ, kmet iz Rudne vasi: Moti me, ko slišim, da govorijo, kot da pri nas ne bi bilo suše. Pri nas je zelo različno prizadela posamezne parcele; še največ je škode na pašnikih, travnikih in strniščnih posevkih. Drugi odkos je bil še dokaj dober, tretjega pa skoraj ni. O pomoči nas ni še nihče obvestil. Bojim se, da se bo ponovila lanska zgodba ob suši, ko smo koruzo nekateri še dobili, umetna gnojila pa le nekateri.” Živinoreja vendarle napreduje To je pokazala razstava govedi ijave pasme v Metliki - Dobra spodbuda TRAKTORIST KOLARIČ JE ZMAGAL KOČEVJE, RIBNICA - Na republiško tekmovanje traktoristov, ki bo 25. septembra, sta se z območja Zahodne Dolenjske, se pravi iz kočevske in ribniške občine ter Velikih Lašč in okolice, uvrstila prvi in drugi z medobčinskega tekmovanja prvi Slavko Kolarič in Dušan Zlobec, oba traktorista M-KG Kočevje. Tretji je bil Robert Marolt iz ribniške občine. Najboljši trije so prejeli pokale, denarne nagrade 15.000, 10.000 oz. 5.000 tolarjev in priložnostne nagrade. Skupno se je tekmovanja - bilo je 28. avgusta v Kočevju - udeležilo 16 tekmovalcev, ki so se pomerili tudi v spretnostni vožnji. Tudi v spretnostni vožnji je bil najboljši Slavko Kolarič, drugi je bil Slavko Praštalo, oba iz M-KG Kočevje, tretji pa Peter Marolt iz KZ Ribnica. Najboljši trije so prejeli priložnostne nagrade. METLIKA - Po 40 letih je bila minulo nedeljo v Metliki zopet razstava govedi rjave pasme, ki jo je v sodelovanju z novomeško enoto Kmetijskega zavoda iz Ljubljane pripravilo metliško govedorejsko društvo. V metliški občini prav živinoreja predstavlja glavno kmetijsko dejavnost, vendar se je načrtno rejsko delo začelo šele po letu 1980, ko so pričeli z A kontrolo, v katero je danes vključenih 27 odst. krav. Kot je ob otvoritvi razstave dejal nko Matkovič, se le malokatera ob-predsednik občinske skupščine Bra- čina lahko pohvali s takšno pozor- f »'•"n3*. gMK, ČOPKI PRVO MESTO - Med kravami se je na razstavi govedi v Metliki najbolje odrezala Čopka Jožeta Hlebca iz Boršta, ki pa ni bila edina nagrajenka iz njegovega hleva. Vendar se Čopka sploh ni zavedala svojih sposobnosti, saj sta jo morala gospodar in njegov sin Jože kar trdo prijeti, da ji je direktor kmetijske zadruge Stane Bajuk lahko kot zmagovalki nataknil zvonec. (Foto: M.B.-J) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Cena paprike je v tem tednu že nekoliko poskočila. Ta tržni petek so v dvajsetkilogramskih vrečah ponujali po 60 tolaijev kilogram. Rdeča paprika je po 200 tolarjev. Ostale cene: jabolka 70 do 90, paradižnik 90, breskve 160, orehi 1000, jajca 15, koren 140, kumarice za vlaganje 150, krompir 50, radič 250, pesa 120, fižol 500, grozdje 200, slive 120, slivovka 400, maline 160, česen 400, sirček 150, smetana 400, črna redkev 100, domača kokoš 600 tolarjev kilogram. Pri Sadju in zelenjavi je bila cvetača 152, hruške 109, limone 121, česen 350, solata 170, paprika 80, pomaranče 120, čebula 118 tolarjev. Deladini je ponujal grozdje po 180, hruške po 150, papriko po 80, jagode 350, solato 200, lubenice 50, zelje 80, krompir 40, čebulo 70 in korenček po 130 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 186 do tri mesece starih in 63 starejših prašičev. Prvih so prodali ®4 po 240 do 270 tolarjev, drugih Pa 27 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. CEZ MEJO LE ZDRAVSTVENO PREGLEDANE RASTLINE LJUBLJANA - V avgustu je začela veljati uredba vlade Slovenije o ustanovitvi mejnih postaj za zdravstveni nadzor rastlin, ki jih uvozimo v našo državo. Tako kot za živali velja tudi za rastline pravilo, da morajo biti pri prehodu meje zdravstveno pregledane, to pa šteje v sklop ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev. Za zdravniški pregled rastlin je seveda treba plačati pristojbino, ki je odvisna tudi od teže pošiljke in časa prenosa čez mejo. Zunaj delovnega časa in ob dela prostih dnevih je dvakrat večja od običajne. Na našem območju so z uredbo ustanovljene mejne postaje za zdravstveni nadzor rastlin v Metliki, Dobovi in na Obrežju. SEPTEMBRSKO MLEKO PO 30,10 TOLARJA LJUBLJANA - V skladu z dogovorom po junijski protestni zapori mejnih prehodov, da bo v septembru odkupna cena mleka dosegla 80 odst. pridelavnih stroškov, ki jih na modelnih kmetijah ugotavlja Kmetijski inštitut Slovenije, je vlada povečala septembrsko odkupno ceno mleka na 30,10 tolarja, kar je 5,6 odst. več, kot je znašala avgustovska cena. Dovolila je tudi dvig maloprodajnih cen za 6,2 odst. MIHAELOV SEJEM V MENGŠU MENGEŠ - V tem kraju želijo obnoviti tradicijo Mihaelovega sejma, ki je bil nekdaj zelo znan. Vabijo živinorejce in obrtnike, naj na sejmu, ki bo 2. in 3. oktobra, pokažejo svojo živino in izdelke. Informacije in prijave zbirajo v uradu KS Mengeš do 20. septembra (tel. in faks: 737-081). Kmetijski nasveti V Se madžarki in avstrijke Slovenija pridela, kot je znano, skoraj pol premalo krušnega žita in je po odstotku samooskrbe med zadnjimi v Evropi. Pomen pridelovanja pšenice pa tudi ječmena, rži in tritikale se torej povečuje, ne nazadnje tudi zato, ker ozimno žito do poletne vročine zapusti njivo >n tako lažje uide suši kot druge poljščine. Tako nas je poučilo tudi letošnje katastrofalno sušno leto. Pridelek pšenice je še bolj kot od naravnih razmer odvisen od agrotehnike in izbora sort. Sortni izbor za bližnjo jesensko setev obsega več sort kot prejšnja leta, ob priznanih, že preizkušenih in priporočenih sortah svetuje Kmetijski inštitut Slovenije, naj bi sejali se dve madžarski in tri avstrijske sorte. V večletnih poizkusih so te sorte dale dobre rezultate. Sortni izbor obsega skupno 13 sort, ki pa niso vse primerne za vsa Pridelovalna območja. Za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino so Priporočene vse razen sort žitarka in pitoma, ki se obneseta predvsem v vzhodni Sloveniji. Pri izboru najboljših sort niso upoštevali samo Pridelka, marveč tudi sortne lastnosti, ki so pomembne z obratoslovnega vidika. Gre predvsem za ranost sorte, dolžino slame ter njeno obstojnost proti poleganju, odpornost proti vse nevarnejšim glivičnim boleznim itd. Iz sortnega izbora povzemamo, da so za naše kmetije priporočene naslednje sorte: ana, džerdanka, marija, žagi 87, zrinka, dvanaesta in žitarka, novi madžarski sorti CiK pinka in GK orseg ter tri avstrijske sorte: ikarus, julius in hubertus. Medtem ko sta madžarski sorti srednje nizki, so avstrijske sorte visoke, pozne in pecivne, kar pomeni, da dajejo dobro moko za kruh in pecivo. Žal so precej občutljive za Pepelasto plesen. In še sortni izbor za druge vrste žita: med sortami ozimnega ječmena so za naše kraje priporočene sorte robur, plaisant, alpha, rex in sladoran, poleg njih pa še ozimna rž danko in ozimna tritikala clercal, ki je Primerna tudi za setev na slabših zemljiščih ob gozdu, kjer dela škodo divjad, kar je v naših- krajih pogosto. Inž. M. L. Novi sorti za obnovo kmečkih sadovnjakov Retina in rewena shajata z manj škropljenja Na “nebu” sodobnih sort jabolk, ki so ponos žlahtniteljev, sta zažareli dve novi zvezdi: poletna namizna sorta retina in zimska sorta revvena, ki se odlikujeta predvsem po odpornosti proti škrlupu in jabolčni plesni ter sta zavoljo tega bolj primerni za integralno pridelavo, kot imenujemo pridelavo s kar najmanjšo porabo kemičnih pripravkov. Vzgojili so ju v znanem sadjarskem inštitutu v Pillnitzu (Dresden) in bosta, upajmo, kmalu dosegljivi tudi našim sadjarjem. Sorta retina je pozna poletna namizna sorta jabolk z izenačenimi, podolgovatimi, velikimi temnordečimi plodovi, ki so prijetnega sladkokiselkastega okusa. Dozori v začetku septembra in zdrži mesec dni. Nastala je z večkratnim križanjem, zgodaj zarodi in daje srednje velik pridelek. Proti že omenjenima boleznima je tako odporna, da za enako zaščito pred boleznimi potrebujemo le še petino običajne količine fungicidov. Podobne odlike ima tudi re-wena, ki jo lahko gojimo celo brez uporabe fungicidov in je zato priporočljiva za obnovo kmečkih sadovnjakov, ki zdaj povečini tako žalostno propadajo. To je rdeče obarvana zimska sorta, ki je užitno zrela od novembra do februarja, njeno drevo pa je šibke rasti, s položno rastočimi ogradnimi vejami. Dobro prenaša tudi pomladansko pozebo, plodovi pa so srednje veliki, podolgovati do okrogli, rdeči in gladki. Ne bi smela manjkati v nasadih odpornih sort. (Ervvcrbobstbau 3/93) nostjo kmetijskega ministrstva kot metliška, bodisi da gre za melioracije, popravila poljskih poti, namakanje ali predvideno zaščito steljni-kov. Predstavnik rejcev Anton Pezdirc s Krasinca je poudaril, da kljub slabemu zaslužku drži rejce pokonci upanje na boljše čase, razstave, kakršna je bila tokratna, pa bodo pripomogle k razcvetu živinoreje. Inž. agronomije Alojz Zupančič iz novomeške enote Kmetijskega inštituta je pohvalil vse boljše rejsko delo v metliški občini. Ponekod je celo na zavidljivi ravni, saj imajo nekatere krave v eni laktaciji celo po 6.000 kg mleka. Prav z razstava- • Med kravami se je najbolje odrezala Čopka Jožeta Hlebca iz Boršta, ki je dala v povprečju v šestih laktacijah po 4.744 kg mleka s 3,72 odst tol.šče. Druga je bila Biza Jožeta Žnidaršiča iz Kapljišč, tretja Muca, prav tako iz hleva Jožeta Hlebca. Najboljše prvesnice imajo v hlevih: Anton Starešinič in Peter Pezdirc, oba s Krasinca, ter Ivan Štefanič iz Kapljišč. Najbolje ocenjeni telici sta bili Sava Petra Pezdirca s Krasinca in Drina Antona Kralja iz Boršta. mi, ki naj bi bile v prihodnje vsaj vsakih tri do pet let, naj bi po njegovem mnenju spodbujali rejce in med njimi ustvarjali tekmovalnost. . Sicer pa so z razstavo v Metliki želeli po Zupančičevih besedah spodbuditi tudi črnomaljske rejce, ki so tako po organiziranosti kot tudi v rejskem delu slabši od metliških. M. BEZEK-JAKŠE V KOČEVJE ZLATA MEDALJA ZA ČREDO KOČEVJE - Na sejmu v Gornji Radgoni se je kočevsko podjetje Mercator-Kmetijsko gospodarstvo s svojimi enotami kar dobro izkazalo. Tako je prejelo zlato medaljo za kolekcijo petih krav in petih telet, ki so na paši na ekstenzivnih površinah na Kočevskem, in sicer na območju Rajndola. Kočevski kme-tijci pa so bili uspešni tudi na kmetijskem živilskem delu tega sejma, saj so prejeli tri medalje za prikazane mesne izdelke, in sicer za krakovsko salamo, pašteto in pizza narezek. Priznanji pa so prejeli kočevski kmetijci še za nova izdelka, in sicer za svinjske glave v aspiku z zelenjavo in za hrenovke v ovčjih črevih. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Maceracija zelo močno vpliva na kakovost vina Alkoholno vrenje rdečih sort grozdja Lansko jesen ob Martinovem prazniku se v Beli krajini nismo najbolj navduševali nad metliško črnino, ki so jo komisije ocenjevale bodisi v Semiču ali letos aprila v Metliki za Vinsko vigred. Ugotovljeno je bilo, da so bila iz odličnega grozdja pridelana povprečna vina. Odkar trg daje prednost belim vinom, ni bilo posvečeno dovolj skrbi “črninam” ali “cvičkom” itd., seveda so nekateri vinogradniki izvzeti. V svetu veljajo rdeča vina več kot bela in tudi več zdravilnosti se jim pripisije. Posavski vinorodni rajon je bolj poznan po rdečih vinih. Ta sloves ni nastal sam od sebe, rdeča vina iz Posavja se odlikujejo po značilnostih, ki jih ni mogoče doseči nikjer v Sloveniji. Posavska rdeča vina so takoj razpoznavna in jih je poznavalcu nemogoče zgrešiti; tako so npr.: metliška črnina, dolenjski cviček, rdeči bizeljčan, rdeči vir-štajnčan... Tako dobrih vin modre frankinje, kot so naša, ne najdete nikjer na svetu. Te naše dediščine ne smemo spregledati. Po rdečih vinih bo zelo kmalu večje povpraševanje. Dober kletar ali enolog ve, da je predelava rdečega grozdja bolj zahtevna od predelave belega in da je potrebno imeti pri alkoholnem vrenju rdeče drozge več posluha kot pri belem moštu. Alkoholno vrenje rdeče drozge v kadi, ali kot rečemfc vrenje na tropinah je sestavljeno iz dveh različnih procesov, ki tečeta istočasno, to je iz alkoholnega vrenja in ma-ceracije. Maceracija (luženje) pomeni raztapljanje arom in barvil v celicah jagodnih kožic, pečk in ostankov pecljev. Teh zadnjih dveh delov grozdja se ne veselimo, vedno jih moramo upoštevati pri usmeijanju maceracije. Povprečni vinogradnik - kletar ne obvlada dovolj alkoholnega vrenja. Razumeti proces maceracije pa je še bolj zahtevna naloga, vendar ga z dobro volji in nekaj znanja lahko dovolj obvladamo, da bomo iz dobrega grozdja pridelali dobro vino. Imamo pa različne sorte rdečega grozdja in rdeča vina različnih lastnosti in značilnosti, kar moramo upoštevati pri maceraciji. Zato ne more biti maceracija enaka za metliško črnino, če istočasno trgamo modro frankinjo in žametovko, ali kot za cviček ali kot za rdečega bizeljčana. Bizeljsko in šmarsko virštajns-ko ožje območje sta si blizu, toda izoblikovani značaj obeh vin, ki se je uveljavil v daljšem obdobju, zahteva različen pristop k maceraciji. S ponesrečeno mace-racijo lahko zabrišemo značilnost posameznega vina, čeprav smo pridelali zdravo vino. Najlažje bomo to razumeli pri cvičku. To znano slovensko vino ne sme imeti premočne barve ali preveč taninskega okusa. S predolgo maceracijo se pa to lahko zgodi in tega procesa ne moremo zavrteti nazaj. Popravljenje z belim vinom ne reši zadrege, ker se značilnosti cvička oblikujejo med maceracijo. Samo pri določeni stopnji obarvanosti cvička čutimo cvetico žametovke v najlepši niansi, ko vonjamo vino. Za vsa rdeča vina pa velja, da morajo biti harmonična. Nobena od glavnih sestavin, kot so alkohol, taninske snovi in kisline, ne sme delovati na celoto moteče ali izstopati. Taninske snovi ne smejo delovati trpko in trdo, temveč žametasto. Ne smemo pa posavskih rdečih vin zaokroževati z ostankom nepo-vretega sladkorja. Vse te lepote v okusu in harmoniji se dajo doseči s pravilno predelavo grozdja in s posluhom za intenziteto in dolžino maceracije. (Nadaljevanje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Kočevska zahteva spremembo zakona Kočevska naj bi prispevala v republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kar 30 odst. dohodkov, a ne bi odločala o porabi denarja - Sedež v Kočevju? KOČEVJE - Iz kočevske občine je bilo med razpravo o predlogu zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov danih več pripomb, ki pa ob sprejetju zakona niso bile upoštevane. Če bo s kmetijskimi zemljišči in gozdovi gospodaril republiški sklad, pa mora biti sedež tega sklada v Kočevju. Izračuni namreč kažejo, da bo daleč največ, kar 30 odst. Na nedavni seji izvršnega sveta občine Kočevje je bila o tem zakonu živahna razprava in sprejet sklep, naj kočevska občinska skupščina predlaga spremembo tega zakona. Kočevski predlogi oz. zahteve so taki: družbena zemljišča urbanih območij naj bodo last občine, prav tako tudi vsa kmetijska zemljišča zunaj urbanih območij. Za gospodarjenje s temi zemljišči bo v občini ustanovljen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. prihodkov, v ta republiški sklad prišlo iz občine Kočevje. To pomeni, da kočevska občina prispeva v sklad 30 odst. kapitala, zato naj bi bila tudi 30-odstoten delničar. Še posebno je bilo poudarjeno, da je doslej kočevsko Gozdno gos- HELENA MRZLIKAR podarstvo vzdrževalo veliko cest, ki jih je pretežno gozdarstvo tudi uporabljalo. Zdaj so gozdarji že dobili račun, koliko denarja morajo prispevati državi, medtem ko je vzdrževanje cest ostalo občini, saj gozdarji pravijo, da ne bodo več dajali za vzdrževanje cest, ker morajo za pol leta kar 13,5 milijona tolarjev odriniti državi. Zato so na izvršnem svetu sprejeli zahtevo, da se mora del zemljiške oz. gozdne rente vračati v občino za finansiranje infrastrukture, tudi cest, kar so prej finansirali gozdarji. J. PRIMC NAGRAJENIH PET KMETIJ - Ob uradni otvoritvi 18. ribniškega sejma se je s podelitvijo simboličnih denarnih nagrad in priznanj zaključila tudi akcija “Čista in urejena kmetija ”, ki jo je pripravila Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice. Med nagrajenimi je bilo pet kmetij, nesporno prvo mesto pa je pripadlo kmetiji Matije Kluna (na sliki) iz Bukovice 6. Sodelovalo je 18 kmetij. Posebna strokovna komisija je po enotnih merilih poleg izgleda stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in hleva ter urejenosti gnojišča ocenjevala tudi prehod kmetije v kulturno krajino, njen odnos do vasi oz. vaške ulice ter celoten vtis kmetije. Največje število točk si je po teh merilih prislužila kmetija Malije Kluna iz Bukovice 6 (148 točk), dmgo mesto je pripadlo Alojzu Ilcu iz Goriče vasi 68 (142 točk), tretje mesto pa so si z osvojenimi 140 točkami delili: Anica Čampa, Zapotok 20; Janez Debeljak, Mali Log 55, in Ivana Debeljak, Hrib 57. Akcija je potekala prvič, postala pa bo tradicionalna. gospodinjski kotiček Kaj jesti ob diabetesu (Nadaljevanje) Odkritje inzulina v letu 1922 je pomenilo za sladkorne bolnike manjšo omejitev ogljikovih hidratov v dietni terapiji. S tem je postala njihova prehrana znosnejša in približana prehrani zdravega človeka. Delež maščob v pokrivanju celodnevnih potreb po energiji naj bo 30 odst., v prehrani povprečnega Slovenca, pa jih je kar 45 odst. Iz prehrane so izločene vse maščobe živalskega izvora, ki pospešujejo aterosklerozo (obolenja žil), saj je to obolenje najpogostejši spremljevalec sladkornih bolnikov. Za kuho so najbolj primerna olja, med vrstami mesa pa izbiramo perutnino brez kože, kunčje meso, ribe in ostale vrste pustega belega mesa. Iz skupine ogljikohidratnih živil so primerna le tista škrobna živila, ki so bogata z vlakninami in ne vsebujejo prečiščenih sladkorjev, saj le te vrste hrana ne vpliva na porast sladkorja v krvi. Bolnik s sladkorno boleznijo naj se izogiba vseh vrst alkoholnih pijač in dodatnega soljenja hrane. Največ pozornosti posvečamo zajtrku in malici ter z njima pokrijemo kar 40 odst. celodnevnih potreb. Kosilo in popoldanska malica pokrijeta približ- m no enak delež, večerja pa naj bo skromna in lahko prebavljiva. Tak način prehranjevanja je primeren za vse, ki so predebeli, imajo zvečane maščobe v krvi, visok krvni pritisk in nagnjenje k aterosklerozi. Večina kmečkih ljudi je mnenja, da jih nasiti le močna domača hrana, ki pa je žal največkrat premastna, presladka in preveč kuhana. Marsikoga se polasti bojazen, da se bo treba odreči vsemu dobremu, kar pa je povsem odveč. V bistvu je prehrana diabetika nič drugega kot zdrava prehrana, ki upošteva dodatna pravila, prispevajoča k čim večji umiritvi sladkorja v krvi. 1 IZ NKŠIH OBČIN lLLuit IZ NKŠIH OBČIN Pionir verjame v boljše čase Tržni delež novomeške gradbene firme seje povečal - Ni zanimanja za gradbene poklice - Tretjina zaposlenih je tujcev - Z gradnjo na ključ na nemško tržišče NOVO MESTO - Gradbeništvo je gotovo med tistimi gospodarskimi panogami, ki najmočneje občuti krizo. Število zaposlenih v gradbeništvu se je v Sloveniji v desetih letih zmanjšalo za polovico, tako da je sedaj v tej panogi zaposlenih manj kot 50.000 ljudi. Seveda ta kriza prizadeva tudi novomeškega Pionirja, a podatki povedo, da kljub vsemu manj kot druge oz. da Pionir tone malo počasneje kot druga gradbena podjetja. Tako je v preteklosti tržni delež Pionirja v slovenskem gradbeništvu znašal 5 do 6 odst., lani pa je delež Pionirjevega krovnega podjetja znašal 9,1 odst., če upoštevamo celoten sistem, se pravi vse delniške družbe, pa se je povzpel celo na dobrih 14 odst. “V zadnjem letu se tudi število zaposlenih - teh je v celotnem sistemu 2.460, od tega 1.500 v krovnem podjetju - ni bistveno zmanjšalo,” pravi generalni direktor Pioniija Jože Peterlin. Nenadejani odhod kakih 300 do 400 delavcev, ki jim jih je vzela vojna v Rosni, jim je in jim še povzroča dodatne težave. Ta izpad morajo vse bolj nadomeščati z gradbenimi kooperanti, sedaj, na višku sezone, jih imajo kakih 350, večina jih je iz Makedonije. “Na vse načine skušamo ta izpad nadomestiti z domačimi delavci in taka je tudi naša usmeritev za naprej,” pravi direktor. A jim to ne uspeva najbolje. Kljub veliki nezaposlenosti ne morejo dobiti gradbenih delavcev in tudi veliko štipendij, ki so jih razpisali za šolanje za te poklice, je zaradi premajhnega zanimanja ostalo nepodeljenih. A vendar je Pionir največji štipenditor na tem območju, saj štipendira za 2 razreda učencev za gradbene poklice. Od 2.460 zaposlenih v poslovnem sistemu je še vedno okoli 800 tujcev, od tega jih ima 550 stalno delovno dovoljenje, ostali pa začasno in vsem ga obnavljajo. V letošnjem letu naj bi Pionir imel za okoli 200 milijonov nemških mark realizacije in po besedah direktorja bodo ta plan tudi dosegli. “Delo v IZLET NA DEBELO PEČ NOVO MESTO - Planinsko društvo vabi v soboto, 11. septembra, na enodnevni izlet na Debelo peč (2014 m). Z avtobusne postaje bo avtobus odpeljal ob 6. uri zjutraj, cena izleta, ki ga bosta vodila Rozi in Rudi Skobe, pa bo 800 tolarjev. Prijavite se na tel. 21-446 ali 23-862! sedanjih razmerah je izredno težko in zahteva usklajeno in stalno naprezanje celotne ekipe,” pravi Peler- Jože Peterlin lin. Hrvaški trg, kjer je včasih Pionir zaposloval 40 odst. svojih zmogljivosti, se je sedaj močno skrčil, tako da sedaj njihova zagrebška družba opravi le kako desetino celotne Pionirjeve realizacije. Sicer pa Pionir trenutno gradi tako v novomeški občini, kjer se kaže tudi za naprej nekaj večjih STRASKA JESEN STRAŽA - Turistično društvo Straža priredi g nedeljo, 12. septembra, ob treh popoldne Straško jesen; gre že za 7. tovrstno turistično prireditev v tem kraju. Najprej bo po Straži krenila vinogradniška povorka. Na prireditvi, ki jo bo vodil Slavko Podboj, bo tudi pokušnja Straških vin, za ples in zabavo pa bo igral ansambel Nagelj. Obutev s Kamene Stane Primc izdelal 3.000 parov bio natikačev GOR. KAMENCE - Letošnje dolgo in vroče poletje je marsikdo “prehodil” v natikačih, ki jih je izdelal Stane Primc iz Gor. Kamene. Kamence, nekdaj primestna vas, so že nekaj časa del Novega mesta. Primc je v tej sezoni izdelal okoli 3.000 parov tako imenovanih bio natikačev, poleg teh pa še okoli 1.200 parov otroških platnenih sandalov in kakšnih 1.000 parov ženskih. Kar zajetna količina poletne obutve, kajne? Še posebej, če vemo, da je Primc sam za vse, od nabave materiala do izdelave in prodaje. Povrh vsega pa še čevljar ni, ampak je njegov osnovni poklic strojni ključavničar. “Pa bi lahko prodal še veliko več te poletne obutve, zlasti bio natikačev, a jih nisem mogel izdelati,” pravi Primc, ki je letos očitno dobro “zadel” svoj poletni program. Primc s svojimi izdelki zalaga trgovine KZ Krka, Borovo in Astra. “Najboljši plačnik je prav Borovo, to je sedaj slovenska firma s sedežem v Celju, ki ima po Sloveniji 53 trgovin in v vseh prodajajo tudi moje izdelke. Prek KZ Krka pa pokrivam tudi novomeško občino.” Primc je uradno res za vse sam, a prizna, da sta mu pri delu v veliko pomoč zlasti žena in hči. “Večkrat se zgodi, da delamo celo noč.” Od hčere, ki hodi v trgovsko šolo, pa oče pričakuje, da bo tudi po končanem šolanju delala pri njem. “Jaz sem pač tak človek, da se najbolj zanesem nase in na domače. Zlasti nabave in prodaje ne bi hotel dati iz rok, kajti tu je treba biti najbolj previden in zavzet, tu se največ zasluži, lahko pa tudi največ izgubi.” Primc ve, da bo slej ko prej moral zaposliti še kakšnega človeka, a fir- Stane Primc ma, tudi če se bo razvijala in rasla, bo ostala družinska. “Res je danes velika brezposelnost, a še vedno je težko dobiti dobrega delavca, kajti dobri, pridni in sposobni imajo kljub vsemu delo in so iskani.” Poletni program, v katerem so, kot rečeno, prevladovali natikači z anatomsko oblikovanim podplatom in usnjenimi jermeni, se je iztekel in Primc je že izdelal in trgovcem predstavil svoj zimski program; tu gre v glavnem za ženske, moške in otroške copate. “Precej zanimanja je za starinske domače tople copate z zaponko, ki jih danes nihče več ne dela,” je povedal Primc, ki se je usmeril v proizvodnjo bolj enostavne in cenejše obutve. “Zame ni butična proizvodnja, raje imam večje količine in nižjo ceno. Nasploh je danes konkurenca velika in delati moraš kar se da poceni, a kljub vsemu kvalitetno. Vendar se domače konkurence ne bojim, kajti doma je za vse, ki hočejo delati, dovolj prostora. Bojo pa uničili ne samo nas, majhne proizvajalce, ampak tudi obutvene tovarne, če bo država še naprej dovoljevala nekontroliran uvoz poceni robe najslabše kakovosti iz azijskih držav.” A. B. del, pa v Posavju, Ljubljani, kjer končujejo eno večjih slovenskih naložb v gospodarstvu, 12,5 milijona mark vredno gradnjo blagovnih terminalov in poslovnih prostorov Interevrope; pripravljajo se na gradnjo vrstnih hiš v Šlapah v Ljubljani, ki jih bodo gradili za prodajo na trgu. Gradijo pa tudi v tujini ali pa se na gradnje pripravljajo, in to na Madžarskem, Poljskem, v Latviji in Rusiji, kjer bo vrednost enega Pionirjevega dela več kot 25 milijonov dolarjev. Resno pa se usmerjajo tudi na velik in pomemben nemški trg. Tako so že sklenili pogodbo za gradnjo krščanske šole, tik pred podpisom pa je pogodba za gradnjo hotela pri Frankfurtu, katere vrednost bo okoli 50 milijonov mark. “Na nemški trg gremo drugače kot drugi slovenski gradbinci, ki prodajajo le delovno silo,” pravi Peterlin. “Pionir gre s kompletno ponudbo, z gradnjo na ključ. Konkurenčni smo tako s ceno kot s kvaliteto, edini problem so delovna dovoljenja. Če nam bo uspelo prodreti na nemški trg, bo to dobro tako za firmo kot za delavce, ki jih tam ščiti nemška kolektivna pogodba.” Kljub sedanjemu težkemu in nezavidljivemu stanju v gradbeništvu v Pionirju glede prihodnosti niso pesimisti. Prepričani so, da se bodo časi za gradbince izboljšali in da bodo tudi ti poklici spet cenjeni in primerno plačani. Do takrat, pravijo, pa bo treba stisniti zobe in potrpeti. Sedaj izplačujejo plače v višini 80 odst. po kolektivni pogodbi, čim prej pa bi radi prišli na 100-odst. izpolnjevanje kolektivne pogodbe. A. BARTELJ d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! Iz samoprispevka že več kot 10 milijonov mark Samoprispevek za bolnišnico in šolstvo se izteče konec maja 1994 NOVO MESTO - Za dograditev in sanacijo novomeške bolnice in za ureditev prostorov osnovnega šolstva v novomeški občini teče samoprispevek, in sicer od 1. junija 1989 do 31. maja 1994. Občinski samoprispevek plačujejo občani v višini 1 odst. od čistih plač in drugih prejemkov. 65 odst. tako zbranega denarja je po programu namenjenega za bolnico, ostalo pa za šolstvo, in sjcer za dograditev OŠ Bršljin, Žužemberk ter za gradnjo prve faze nove novomeške osnovne šole v Mrzli dolini. Od uvedbe tega samoprispevka junija 1989 do začetka letošnjega septembra se je za ta namen zbralo dobrih 267,8 milijona tolarjev (sem so vštete tudi obresti in tečajne razlike); (sproti) preračunano znese to dobrih 9 milijonov nemških mark. Doslej so porabili 8,77 milijona mark, in to 5,55 milijona za program bolnišnice in 3,22 milijona mark za šolski program. Konec letošnjega avgusta je bilo tako iz zbranega samoprispevka neporabljenih še 10 milijonov tolarjev, od republiških obveznic pa pripada za program samoprispevka še 100.000 mark, kar bi ob sedanjem gibanju tečaja nemške marke in kotaciji teh obveznic na borzi dalo okoli 6 milijonov tolaijev. Računajo, da bo do poteka občinskega samoprispevka, se pravi do konca maja prihodnjega leta, zbrano skupaj 10,4 milijona mark; od tega bo šlo za bolnišnico (seveda gre tu za gradnjo nove porodnišnice) 6,76 milijona mark in za osnovno šolstvo slabih 3,64 milijona mark. Nova porodnišnica naj bi začela delati konec prihodnjega leta, medtem ko naj bi bila celotna naložba zaključena do leta 2000. Do preselitve naj bi vsa stvar stala 24,8 milijona mark, od tega naj bi republika krila dobro tretjino stroškov, novomeška občina pa slabi dve tretjini. Za dokončanje celotne naložbe pa bi bilo do leta 2000 potrebnih še 12 milijonov mark, kar naj bi v celoti prispevala republika. Se pravi, da bo novomeška porodnišnica stala skupaj 36,8 milijona mark, od tega naj bi republika prispevala dobro polo ' lovico. A. B. NOVO MESTO - Jeseni bo poteklo leto dni, kar je zavarovalna družba Adriatic v Novem mestu odprla svojo poslovno enoto. V slabem letu se je novomeška poslovna enota Adriatica na območju sedmih občin, ki jih pokriva, dobro “prijela”. “Najprej smo ustanovili poslovno enoto, potem smo začeli razpredati mrežo, naš cilj pa je, da ponudimo celotno uslugo na zavarovalniškem področju,” pravi direktor novomeške poslovne enote Janez Hrovatič. V tej enoti je zaposlenih 10 ljudi, za sklepanje zavarovanj in ocenjevanje rizikov pa na terenu delujejo agencije, ki so samostojne firme; za Belo krajino je taka agencija Beloagent, za Posavje Galeb, v Novem mestu pa deluje agencija Optimist. “Tako smo z našo mrežo prisotni v vseh sedmih občinah in v vseh delih teh občin,” trdi Hrovatič. Lani je Adriatic začel tržiti za Slovenijo novo obliko zavarovanja - prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Na območju novomeške poslovne enote se je za to vrsto zavarovanja pri Adriaticu odločili 16 odst. vseh potencialnih zavarovancev, kar je več kot v povprečju v celi Sloveniji. “Poleg tega zavarovanja, ki je po številu zavarovancev največje, se vse bolj uveljavljajo tudi druge vrste zavarovanj, od avtomobilskega do zavarovanja živali. Lani smo pri Adriaticu kot prvi začeli z rentnim zavarovanjem in prav sedaj za to vrsto osebnega zavarovanja teče posebna akcija. To je v Sloveniji povsem novo zavarovanje in pri Nega govejih parkljev kot nova dejavnost Ponudba Veterinarske postaje v Novem mestu Parklji opravljajo dvoje pomembnih funkcij; nosijo telesno težo in varujejo živo tkivo pod roževinastim čevljem. Obe nalogi zahtevata močan in nepoškodovan parkelj. V naravnih razmerah opravljajo parklji svojo nalogo brez posebne nege. V sedanjih bivalnih razmerah živali pa ne prihaja do zadostne obrabe roževine parklja. Zato sta korekcija oz. obrezovanje parkljev potrebna in nujna. Bolezen parkljev pri govedu povzročajo velike izgube. Živali zaradi bolečin in neugodja zmanjšujejo proizvodnjo. Več je težav v plodnosti, manjši je prirast in take živali gredo prezgodaj v zakol. Za neplodnostjo m mastitisi so bolezni parkljev tretji največji vzrok izgub v živinoreji. Korekcija oz. nega parkljev pomeni obrezovanje in urejanje govejih parkljev, in to z namenom, da parklji opravljajo svojo nalogo. S tem tudi pravočasno odkrivamo bolezenska znamenja. Nego parkljev je potrebno opraviti strokovno, natančno ter dosledno, in to vsaj dvakrat letno. Posebno dodatno nego je potrebno posvetiti visoko produktivnim živalim in živalim, pri katerih se opažajo hitre spremembe na parkljih zaradi mehke roževine. Na nastanek bolezni parkljev ima tudi prehrana določen vpliv, saj vpliva na rast in razvoj roževine. Tudi nekatere bolezni vplivajo na nastanek bolezni parkljev, npr. motnje v prebavi, zaostale posteljice, vnetje maternice in vimena. H. R. Novice z Gorenjega in Dolenjega Polja Dokaz, kaj se da narediti s skupnimi močmi Ponuditi, česar drugi nimajo Novomeška enota Adriatica se je dobro prijela -Pokrivajo sedem občin - Kmalu v novih prostorih Adriaticu je ta renta tudi prenoslji- va, česar na primer v tujini ne nudi jo,” je našteval Hrovatič. Po direktorjevih besedah ni namen Adriaticove poslovne enote “odžirati” zavarovance drugim, marveč ponuditi čim več in na čim širšem terenu. “Naša strategija je ponuditi tam, kjer je ponudba manjša, in tisto, česar drugi nimajo.” Še večji poslovni zalet napovedujejo po preselitvi v nove prostore na novomeškem Novem trgu, kar naj bi se zgodilo še ta mesec. A. B. O teh dveh vasicah, ki ležita pred Kulovimi seli in ob reki Krki, je v javnih občilih bolj malo slišati. Včasih so bile njihove hiše krite s slamnatimi strehami, v zadnjih desetih letih pa sta s pomočjo vaške samouprave zelo napredovali, tako da so nanju vaščani lahko upravičeno ponosni. Omenil bom nekaj glavnih del, ki so jih vaščani večina sami financirali. Med prvimi okoliških vaseh so zgradili vodovod. Ker so bile, zlasti na Gorenjem Polju, ob sneženju vsepovsod mlakuže, so si z lastnim delom in prispevkom uredili kanalizacijo meteornih vod v skupni dolžini 1500 metrov. Skoraj okrog vsakega gospodarskega poslopja so položili asfalt, ob glavni cesti pa so naredili tudi pločnike in postajališča za avtobus. Zgradili so si zbiralnico mleka, ker se obe vasi v glavnem ukvaijata z govedorejo. V obeh vaseh skorajda ni hiše, ki ne bi imela telefona. Večina mladih iz obeh vasi je vključena v Gasilsko društvo Soteska, kjer so zelo delavni in zagnani. Največja potreba pa je, da se v Soteski naredi mrliška vežica, saj gre pogrebni sprevod več kot dva kilometra po glavni cesti. TONE VIRANT KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. MENIHI NA GORJANCIH Pleterjah preživijo veliko časa Kartuzijanski menihi iz samostana v zbrani samoti, njihovo življenje poteka nje pt v delu, molitvi, študiju, kontemplaciji. Enkrat na meseepa sc odpravijo na daljši skupni izlet. Takole so, veseli, radostni in zadovoljni, prejšnjo sredo koračili po Gorjancih. Kamera je štiri, med njimi tudi priorja Janeza Marijo Holensteina, ujela ravno na pol poti med Gospodično in Vahto. (Foto: A. Bartelj) ONE - Vsega hudega vajeni italijanski slačifantje, ki so svoje moško premoženje pred kratkim sredi noči kazali v nabito polnem disku na Otočcu, so bili vsi iz sebe, saj menda kaj takega kot na Otočcu niso doživeli še nikjer drugje. Znorenim ženskam - vstop je bil dovoljen samo ženskemu spolu - so potem, ko je neka kačasta deklina (prej so ji baje dali 500 mark) z usti lovila italijanske binglje, so popustile zavore sjrodob-nosti. Začele so se slačiti in navalile na Italijane. Na videz sicer kar spodobna Novomeščanka ni nagemu fantu dovolila le tega, da bi jo z onetom poškropil po laseh, češ da bi jo mož doma lahko zavohal. Potem ji morda za kazen drugič ne bi pustil še na kakšno tako lepo kulturno prireditev. ON - Na razgovoru o ženski politiki v novomeškem domu počitka je beseda nanesla tudi na manjšo nataliteto Slovencev. Nasproti znanim stvarem, da se mlade ženske težje odločajo za otroke zaradi brezposelnosti, pomanjkanja stanovanj, prostora v vrtcih, dragega šolanja in težkega življenja nasploh, je novomeški župan prišel na dan s povsem originalno tezo. Po njegovem mlada dekleta nočejo imeti otrok zato, da ne bi imele - povešenih prsi! Krivi so torej joški, ne država! MUSLIMANI - Šušljati se je začelo, da pri gradnji cerkve v Žužemberku ne smejo delati delavci muslimanske vere. Gradbinci odločno zanikajo, da bi bilo to res, kaj šele, da bi bilo tako določilo v pogodbi, kot je bilo tudi slišati. Pri podpisu pogodbe da je bila le izražena želja, naj bi pri gradnji delali domači ljudje, češ da bodo ti delali bolj prizadevno in zavzeto. Kakorkoli že, gradnja lepo napreduje in cerkev naj bi pred zimo dobila streho. Sicer pa: glede na sedanje stanje stvari ni nikjer rečeno, da ne bo treba kmalu zidati kakšne mošeje. Tudi takrat bo dovolj “domačih” zavzetih delavcev. Ena gospa je rekla, da so pri preimenovanju novomeških ulic na eno pozabili. Ulico Slavka Gruma bi lahko preimenovali v Krščansko. Če koga tam kaj vprašaš, te začudeno pogleda in pravi: Molim... DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 11. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vila ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14,30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 16. ute: mini market Pero,_ Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17, ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 12. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ufa od 7. do 19.30: trgovina Vrta • mlečni diskont Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pen\ Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Ljudje nismo z ničemer bolj radodarni kot z nasveti, toda z ničemer ne bi smeli biti bolj zadržani. (Ro-chefoucault) 4 DOLENJSKI UST Št. 36 (2299) 9. septembra 1993 fČrnomaljski drobir OGREVANJI; - Po vseh znakih sodeč, bo ljudem v blokih na Čar-daku letošnjo zimo še kako vroče, četudi morda sploh ne bodo prižgali peči v tamkajšnji skupni kotlovnici. So pa stanovalci tudi precej zmedeni, ker ve vedo, ah naj plačajo dosedanje ogrevanje ali ne. Tako se je ena od krajank napotila kar na občino, da bi povprašala župana, kaj naj štori. Ce ji ga je uspelo najtj, ji je najbrž razložil, da mora tudi on plačati kurjavo, ko mu jo pripeljejo v hišo. ALARMNE NAPRAVE - To čudo tehnike je zadnje čase, odkar so vlomili v prostore občinske skupščine, precej aktualno. Zato ne čudi, da tudi na oglasni deski v občinski stavbi visi reklama o alarmnih napravah. Vendar pa obešanje na veliki zvon, za kakšne naprave so se odločili na občini, ne bi bilo najbolj umno. Nepridipravi bi se lahko prehitro poučili o vseh skrivnostih tehnike, ki potem znova ne bi imela pravega učinka. PUC - V občinski upravi je prišlo pretekli teden skoraj do puča. Sindikat v občinskem poslopju je namreč po nekih kanalih izvedel, kako se nameravajo reorganizirati v občinski upravi in zagnal vik in krik. Pa so ga le pomirili, da vse skupaj sploh ni tako hudo. Kako je v resnici, bo že kmalu vidno na zasedanju občinske skupščine^ (Sprehod po Metliki PRVI DAN ŠOLE SE NISO iz-kazali samo.učitelji, ki so se, spoči-ti od počitnic, prijazno nasmihali staršem in otrokom, ampak tudi policisti. Le-te je bilo videti domala na vseh križiščih, skozi katera so hiteli v hrame učenosti manjši in večji otroci. Zanimivo: celo nekateri večni šoferski “divjaki” so ta dan vozili skozi Metliko počasneje, kot jim je to v navadi. Prav bi bilo, ko bi bilo večkrat tako. 'PRI BETI JE BILA PREDSTAVA, ki so si jo ogledali osnovnošolci in nekaj njihovih staršev. Šlo je za vragolije z avtomobili, kar je prav zanimivo vse dotlej, dokler ni treba plačati vstopnine. In ta je bila dokaj visoka: 70(1 tolarjev za odrasle ter 500 za otroke. Ob množici, ki se je zbrala, človek nehote pomisli, kako težko je staršem odšteti tudi manjšo vsoto, ko gre za nakup učbenika, za plačilo šolskega izleta ali kaj podobnega. Je že tako, da so glasba, vesolje in neumnost brezmejni. VINSKI SEJEM V LJUBLJANI je izkoristil tudi pripravljalni odbor metliške Vinske vigredi. Na razstavnem prostoru Otmarja Šturma mlajšega, so nastopili: Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, Janez Vraničar-Luigi, metliški humorist številka 1 T. G. ter ansambel Tonija Verder-berja. Folkloristi so razdeljavali prisotnim reklamne lističe, metliška Vinska klet je točila metliško črnino, gostilničar Peter Badovinac z Ju-gorja pa doma pripravljeno žgano pijačo karampampoli. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem* *. Tako so prispevali Vinski vigredi 94 najmanj 3.000 mark. Zavoljo slednjega bodo bržčas deležni kritike. Trebanjske iveri MAČEK - Na sobotni otvoritvi vinske ceste Kamnje - Nebesa so člani gradbenega odbora s predsednikom Petrom Brcaijem na čelu veselo vzklikali: “Zmagali smo, zmagali smo!” Brcar je v krajšem nagovoru rekel, da jim je uspelo posodobiti cesto nakljub “črnim potnikom.” Vaščani zaselka Maček pri Šentrupertu pa se v pismu, ki so nam ga Poslali sprašujejo, kdo je plačal asfalt okrog 2,5 km ceste I lom - Uken-herk, ki pelje mimo vikendov in zidanic do vplivnih mož, kakršen je tudi Peter Brcar. V zaselku Maček Pa živi 10 delavcev, ki že leta pričujejo krajevni samoprispevek, a za 900 m asfalta do zaselka Maček ni nikoli denarja, čeprav bi vsa gospodinjstva se dodatno prispevala za asfalt. Vaščani se jezijo, češ da je v KS Šentrupert asfalt že skoraj do vseh zidanic in vikendov, kjer ni nobenega šolarja, v zaselku Maček pa jih je 7. Ali ni to žalostno in sramotno, sprašujejo vaščani. TERMOMETER - Pred vhodom v Trimo že lep čas nameščeni termometer kaže približno minus 30 Celzija, ne glede na dejansko čisto drugačne zunanje temperature. Gre zgolj za pokvarjen termometer ali Pa je v tem tudi nekaj simbolike? Poznavalci razmer v Trimu zatrjujejo, da tako stabilna temperatura kaže na čvrste temelje in svetlo prihodnost podjetja. Večni skeptiki pa se bojijo, da je na obzorju kakšen sibirski mraz. TROBEC - Če bi taisti termometer dobil v roke Metod Trobec bi mu verjetno naglo povišal temperaturo. Trobec se je namreč iz mariborskih arestov ponovno vrnil v svoje stalnejše bivališče - na KPD Dob. Tega niso kaj prida veseli niti njegovi zaporniški sotrpini ne pazniki. IZ NlkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN C V vi niš kem Novoteksu je zavrelo Delavci zahtevajo regres - Sindikat zavrača svojo krivdo - Pravico za tujce, ki jim ne bodo podaljšali viz - Del plač izplačali kot regres - Zahteva za odpuščene VINICA - V viniškem obratu Novoteksove Konfekcije je pretekli teden zavrelo, zato je izvršni odbor sindikata sklical sestanek, na katerem je tekla beseda predvsem o neizplačanem regresu, disciplinski komisiji in o usodi tujih delavcev, ki jim ne bodo podaljšali delovne vize. Ker v Novoteksu-Konfekciji zaradi finančnih težav niso bili sposobni izplačati regresa po kolektivni pogodbi, so se sindikata v Novem mestu in Vinici ter vodstvo podjetja dogovorili, da bo prvi del regresa, torej 17 tisočakov, izplačanih do 30. junija, drugi del pa do 2. avgusta. V ' resnici so 20 tisočakov res dobili do dogovorjenega roka, v avgustu pa so dobili delavci 5.000 tolarjev v bonih. Na lepem se je na oglasni deski viniškega obrata znašla informacija, da bodo tretji del regresa izplačali v bonih decembra, če bo vse potekalo normalno. Pri delavcih je sodu izbil dno pripis, da je sindikat k temu dal pristanek. Nanj so zaposleni, ki zahtevajo preostanek regresa, zlili vso gnojnico, čeprav o spremembi ni vedel prav nič. Zato je sindikat sprejel sklep, da zavrača vsako krivdo ter da je izključni krivec za to direktorica Novoteksove Konfekcije. Na zahtevo vodstva podjetja, da morajo dati v Vinici nova imena za disciplinsko komisijo, je sindikat • V V ZIK ugodnejša šolnina Ministrstvo za šolstvo in šport bo sofinanciralo enajst črnomaljskih izobraževalnih programov ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) je za prihajajoče šolsko leto zopet razpisal številne programe za pridobitev izobrazbe, splošnoizobraževalne programe in seminarje. Vendar se tokrat lahko pohvalijo, da jim je ministrstvo za izobraževanje in šport odobrilo sofinanciranje za enajst programov za izobraževanje odraslih. Gre v glavnem za verificirane programe za pridobitev izobrazbe oz. prvega poklica za mladino do 27. leta starosti. Izobraževanje bo potekalo v Črnomlju, če pa bo dovolj prijav, tudi v Metliki. Zaradi sofinanciranja bo šolnina za te.programe do polovice nižja. Vsi brezposelni, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, pa lahko pričakujejo, da jim bo zavod plačal drugi del šolnine. Tako bo letos izobraževanje dostopno tudi tistim z nizkimi dohodki ali brez njih. Osnovna šola za odrasle in študijski krožki pa so brezplačni, prav tako usposabljanje za življenjsko uspešnost, kamor se lahko vključijo mlajši odrasli, ki imajo manj kot deset let šolanja. Sicer pa ministrstvo sofinancira še tečaj za poslovne tajnice in izdelavo domačega platna, izobraževanje turističnih vodičev, pomožnih šivilj, računovodij, prodajalcev ter pouk slovenščine za hrvaško in srbsko govoreče. Prav tako je ministrstvo pripravljeno sofinancirati programa gradbinec I in obdelovalec lesa, za katera je ZIK dobil koncesijo. Vendar, kot kaže, ne bo dovolj prijav ne za prvi ne za drugi program, čeprav se zanju zelo za- nimajo v Begradu in Lesu. Zato ne bo moč odpreti samostojnih oddelkov, ampak bodo prijavljene učence vključili v oddelke za odrasle. M. B.-J. menil, da za to ni nikakršne potrebe, saj sedanje komisije ni nihče razrešil, ji še ni potekel mandat in ustreza vsem zahtevam. Kar se tiče tujih delavcev, je vodstvo viniškega obrata zatrdilo, da je zaprosilo za podaljšanje viz za vse tujce. V tem obratu je namreč od 250 zaposlenih kar tretjina tujcev. Vendar so za nekatere tujce dobili z republike že negativen odgovor. Zato sindikat • Sindikat viniškega obrata Novoteksove Konfekcije je zahteval, naj plač ne izplačujejo več v obliki regresa. Pravijo, da bodo, če bo še naprej del plače izplačan kot regres, prisiljeni posredovati pri območni organizaciji sindikata Bele krajine, ki naj bi ukrepala naprej pri pristojnih inšpekcijskih službah. zahteva, da tistim, ki ne bodo več dobili dovoljenja za delo, izplačajo vse opravljene nadure, neizkoriščen dopust, preostanek regresa in razliko v plači do 80 odst. po kolektivni pogodbi. Prav tako zahtevajo, da se jim za izgubljeno delovno mesto izplača odškodnina, M. BEZEK-JAKŠE Ulili JHSP? Most da, a ne še Poslovna cona na Majerju je le začasna ČRNOMELJ - Pred časom smo pisali o mnenju oddelka za družbeni razvoj, da vsaj za zdaj še ni smotrno graditi mostu od starega mestnega jedra proti poslovni coni v bivši vojašnici na Majerju, ker je cona le začasna. Eden od članov izvršnega sveta je opozoril, da se obrtniki in podjetniki, ki so vzeli v najem prostore na Majerju, ne strinjajo z začasnostjo poslovne cone. Menijo, da je lahko začasen le najem, nikakor pa ne cona, sicer niso pripravljeni vanjo toliko vlagati. Prav z mostom bi lahko rešili tudi problem parkiranja v mestnem središču. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je pojasnil, da so zemlja in objekti na Majerju last ministrstva za obrambo, občina pa jih ima v uporabi le za deset let. Prav tako so vsi najemniki podpisali pogodbo za eno desetletje. Res pa je, da so nekateri investirali v cono več, kot bi bilo glede na začasnost smotrno in potrebno. Po Horvatovem mnenju sta za to delno kriva tudi občinska služba in ministrstvo za obrambo, ki sta jim takšne projekte odobrila. Drži sicer, da bodo imeli ti podjetniki, če bo prišlo do prodaje, predkupno pravico, a sedaj še ni moč govoriti o nikakršnem odkupu. Vendar se v občini zavedajo, da morajo že sedaj razmišljati, kakšna bo nadaljnja usoda Majerja, zato bo Fakulteta za gradbeništvo skupaj s študenti pripravila ustrezne programe. Sicer pa se bodo o tem, kaj bo v prihodnje na Majerju, opredelili občani, ko bo to seveda aktualno. Ni pa zanikal, da bo potrebno v prihodnje Majer, pa naj bo tam karkoli, z mostom povezati z mestnim jedrom. M.B.-J. TIK PRED ZAKLJUČKOM - Delavci Begrada te dni opravljajo še zadnja dela pri metliški avtobusni postaji, za katero so mnogi krajani dolga leta plačevali samoprispevek, zgrajena pa je, ko samoprispevka v občini že nekaj let ni več. Le dočakali avtobusno postajo Metliška avtobusna postaja naj bi bila končana do konca septembra, kot je bilo ________tudi dogovorjeno - Na prodaj še nekaj poslovnih prostorov METLIKA - Dolgo in težko pričakovana nova avtobusna postaja v Metliki že dobiva končno podobo. Po zagotovilih črnomaljskega Begrada, ki je izvajalec del, bodo njihova dela zaključena do 27. septembra. Takšen je bil tudi pogodbeni rok. Sicer pa je gradnja, s katero si pričeli marca letos, potekala po predvidevanjih in, kar je najpomembnejše, brez podražitev. OSTALA LE DESETINA TUJCEV ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je bilo lani tujcem izdanih 480 začasnih delovnih dovoljenj. Tujci predstavljajo v občini 8,3 odst. vseh zaposlenih. Vendar pa ocenjujejo, da bodo letos podaljšali enoletne vize le 10 do 15 odst. tujcem, ostali pa bodo ostali brez dela. A ostaja odprto vprašanje, koliko slovenskih državljanov bodo zaposlili na račun tujih delavcev. Pri odpuščanju slednjih gre namreč v glavnem za odpuščanje presežne delovne sile. Na avtobusni postaji bo osem peronov, kar se nekaterim že zdaj zdi premalo. Vendar bo po trditvah predsednika izvršnega sveta Jožeta Matekoviča za sedanje potrebe to zadostovalo. Pri načrtovanju postaje so upoštevali tudi večje potrebe, zato je zgrajena tako, da jo bo moč razširiti. Zraven so še parkirni prostori za osebne avtomobile in avtobuse. S tem bo postaja prispevala tudi k večji prometni ureditvi, saj avtobusi ne bodo, tako kot je bila navada doslej, parkirali po vsem mestu. Na sedanji avtobusni postaji bo še vedno ostalo postajališče za lokalni avtobusni promet. Sicer pa na izvršnem svetu pravijo, da bodo morali urediti z nadstreški tudi nekaj lokalnih postajališč, zlasti ob cesti proti Jugorju, ter metliško postajališče za šolske avtobuse. Za del skupnih prostorov in platoje je prispevala denar - gre za okrog 32 milijonov tolarjev - metliška občinska skupščina. Vse ostale prostore Begrad prodaja na trgu. Od 748 kv. metrov je naprodaj še šest lokalov s skupno površino 200 kv. metrov. Poleg prometne pisarne, ča- kalnice, sanitarij bo na postaji zagotovo še gostinski lokal, več trgovin, pisarno bo imel tudi Zavod za zaposlovanje. Kot pravijo pri Begradu, so prostori, ki so še na voljo, primerni za trgovine, pisarne, predstavništva ter tudi za mirno uslužnostno obrt. M. B.-J. • Otroci potrebujejo veliko ljubezni in zgledov in zelo malo verskih naukov. (Hilty) • Motijo me strankarska nesoglasja. Želim, da bi se politične strasti umirile. (Nadškof dr. Šuštar) Kako se bodo pozimi greli Črnomaljci Komunala prosi za višje cene centralnega ogrevanja ČRNOMELJ - Komunala je v skladu z uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev posredovala ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj obvestilo o cenah, ki naj bi bile od L septembra višje za 2,7 odst. To povečanje se usklajuje z rastjo cen industrijskih izdelkov. Poleg tega je ministrstvu posredovala tudi zahtevo za priznanje večjega povišanja cene za ogrevanje. Cene, ki so bile določene za lansko kurilno sezoni), so bile izračunane za plačilo v sedmih mesecih. Zaradi odločitve inšpekcijskih služb so morali cene znižati, zato je izvršni svet sprejel sklep, s katerim je podaljšal plačilno sezono za ogrevanje pa vse leto. Tako bi vsaj delno krili primanjkljaj zaradi zamrznjenih cen. Vendar se uporabniki s tem ne strinjajo in od maja kutjave ne plačujejo več. V Komunali zatrjujejo, da jim to povzroča velike likvidnostne težave, saj poleg neustreznih cen, ki ne krijejo niti enostavne reprodukcije, niso možna nikakršna vlaganja. V Komunali opozarjajo, da bi morali pred novo kurilno sezono opraviti določena dela v kurilnici, a zaradi izgub pri ogrevanju to ne bo moč. Za ureditev razmer in nemoteno ogrevanje bi po trditvah Komunale morali povečati cene ogrevanja za gospodinjstva za 141 odst., za o-stale porabnike pa za 107 odst. Ali z drugimi besedami: gospodinjstva bi morala namesto sedanjih 52,33 tolarjev za kv. metrer plačevati 125,30 tolarjev. Ostali pa 167,51 tolarjev, medtem ko je sedanja cena 8(1,71 tolarjev. Komunala omenja še problem, ki je nastal zaradi odklopitve doma starejših občanov od skupne kotlovnice. Dom je šel na lastno ogrevanje julija, vendar bi po mnenju Komunale moral zaradi tega, ker je plačilna sezona dolga eno leto, plačati ogrevanje tudi za julij, avgust in september, čeprav ga Komunala v tem času ni ogrevala. Gre za plačilo dobrega milijona tolarjev. Čeprav se je Komunala obrnila na občinsko vlado, da sprejme dokončno stališče o tem plačilu, je izvršni svet menil, da ne more biti razsodnik. Res, da je izvršni svet ustanovitelj Komunale, ki pa je samostojna in mora sama reševati spore. h>».-J. ODPRTA POSLOVNA ZGRADBA TESNIL SLOVENSKA VAS - Preteklo soboto dopoldne so v tukajšnji poslovni zgradbi Tesnil odprli sodobne poslovne prostore Tesnilovih podjetij, o čemer sta nekaj spregovorili direktorica Inženiringa Vida Danilovič in direktorica Trgovine Jožica Strmole. Taje izročila račun za kuhinjo'prvemu kupcu Janezu Lovšetu. V isti stavbi so odprli še trgovino Kovino-prodaja Ludvika Povheta, k igr bodo poskrbeli tudi za obrtnike. Porazen odnos republike do občin Ob prazniku občine Trebnje slovesnost pri spomeniku Gubčeve brigade na Trebel-nem in slavnostna seja občinske skupščine - Plakete - Občine “kidajo gnoj” TREBELNO - “Še sreča, da imamo podjetja, ki so rasla samoniklo. V teh letih smo imeli le dva stečaja, in sicer v mokronoški Zmagi in v Kemiji - Impex v Velikem Gabru, kjer je skupno izgubilo delo 53 delavcev. V Mokronogu podjetje Italian Shoes Studio zaposluje 120 delavcev, v Velikem Gabru pa je začel podjetnik Lorenci s svojim programom. Imamo najnižjo stopnjo nezaposlenosti v Sloveniji (brez dela je 660 delavcev, to je n e krt j pod 8 odst. aktivnega prebivalstva), v Trebnjem imamo celo rahel porast števila delovnih mest,” je preteklo soboto na slavnostni seji trebanjske občinske skupščine na Trebelnem dejal predsednik Ciril Pungartnik. RADENSKI KLANEC ASFALTIRAN - Na vrhu Radenskega klanca pri odcepu proti Rudni vasi je preteklo soboto popoldne kmet Jože Starič iz Rudne vasi prerezal trak in odprl še 2100 m asfaltirane ceste (na posnetku) na poti do Omuške vasi. Lokalno cesto so posodobili družno z denarjem iz trebanjskega občinskega proračunu in iz republiških virov za demografsko ogrožena območja, pa tudi ob pomoči KS Trebelno in krajanov. Ti so se zahvalili predsedniku sveta KS Trebelno Stanetu Ureku in trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku. Ta je povedal, da so v občini Novo mesto dobili zagotovila, da bodo skušali poskrbeti za čimprejšnje asfaltiranje 1200 makadama, medtem ko ostaja Trebanjcem še 450 m prašne ceste. Mimogrede: novomeško delegacijo je vodil župan Franci Koncilija. (Foto: P. P.) Na slavnostnem zasedanju občinske skupščine pa ni v priložnostnem nagovoru nanizal le svetlih plati poslovanja trebanjskega gospodarstva, kjer izgube v prvem polletju presegajo dobiček za 100 milijonov tolarjev. Pungartnik se je zahvalil direktorjem, podjetnikom in obrtnikom za dosedanje napore in dosežke. Opozoril pa je na to, da dobri desetini prebivalcev v občini še zmeraj reže kruh kmetijstvo, ki pa ga je prizadela katastrofalna suša. Škode je za več kot 650 milijonov tolarjev. Med načrti trebanjske občine je predsednik Pungartnik omenil priprave na referendum za samoprispevek za izgradnjo doma starejših občanov v Trebnjem. Zdaj je okrog 130 ostarelih občanov razseljenih po 22 domovih po vsej Sloveniji. “Odnos republike do občin je ftorazen, ni več moralen. Pred letom 1992 je bilo zelo malo občin, ki bi jih republika dotirala, zdaj jih je pa večina odvisna od tega. Država nam je pobrala vse, pustila pa skoraj vse obveznosti. Zaradi neurejene, nejasne zakonodaje, denimo o denacionalizaciji in o črnih gradnjah, se občani jezijo na nas. V Ljubljani si verjetno ob tem mislijo, da je prav, da naj ves gnoj pokidajo na občinah,” je bil oster župan Pungartnik. Zahvalil se je odbornikom za plodno sodelovanje, saj v dosedanjem mandatu trebanjska občinska skupščina ni poznala nesklepčnosti, in je izrazil željo, bi ta mandat ne biftak, da bi nam lahko očitali, da smo kaj zapravili”. P. PERC PLAKETE - Letošnja občinska priznanja - plakete je župan Ciril Pungartnik podelil Nacetu Bukovcu (na posnetku na levi), Ivanu Gorencu, Darku Krištofu in Francu Polanku. Predsednik skupnosti borcev Gubčeve brigade Ivo Bajt je izročil priznanje gubčevcev skupščini občini Trebnje priznanje za uspešno sodelovanje. Litijski župan je podobno kot trebanjski poudaril, da je praznik gubčevcev tudi njihov. Zbrane v lovski koči je podravila še delegacija iz pobratene italijanske občine Guastalla. (Foto: P. P.) tembra 1993 DOLENJSKI UST 5 il IH IZ NlkŠIH OBČIN r \ IZ NlkŠIH OBČIN Kam odlagališče? Zaradi neznanja odpori -Zanemarjen stik z javnostjo KOČEVJE - V načelu smo proti širitvi sedanjega odlagališča odpadkov med Livoldom in Mozljom, zalo je treba pospešeno iskati novo lokacijo za odlagališče. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Vprašanje pa je, kako bo iskanje nove lokacije za odlagališče uspešno, saj traja že nekaj let. Izvršniki so sklenili, da je treba ponovno preveriti vse lokacije, o katerih primernosti je že bila razprava. Iskanje se vleče leta in leta, stroški naraščajo, krajani so povsod zelo zahtevni. Menili so, da pogoj o vodni neprepust-nosti terena ne sme biti vzrok, da lokacija ni primerna, saj se da danes vsako zemljišče narediti neprepustno, res pa taka ureditev podraži urejanje. Nekateri so menili, da iskanje novega odlagališča rešujemo počasi, amatersko in neučinkovito, zdaj pa se ie celo vse ustavilo. Včasih so ljudi z območja, kjer naj bi odlagališče bilo, vodili na oglede odlagališč po svetu, organizirali javne razprave itd., zdaj pa je vse potihnilo. Poudarjeno je bilo, da je treba ljudi prepričati, da odlagališče v bližini njihovega naselja ni nič nevarnega. Ugotovili so tudi, da bo težka in draga sanacija sedanjega smetišča. To je tudi vzrok, da so izvršniki nasprotovali širitvi sedanjega odlagališča. Menili so, da bolj ko bodo sedanje odlagališče širili, težja in tudi dražja bo njegova ureditev po zaprtju. J. PRIMC Med najčistejšimi Kolpa je primerna za kopanje, ugotavlja Inštitut za varovanje zdravja KOČEVJE - Kolpa je ena naših najčistejših rek, vsaj na območju občine Kočevje. To potrjuje tudi analiza, ki jo je opravil Institut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Sanitarna inšpekcija Oddelka za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica je že 19. julija odvzela dva vzorca površinske tekoče vode iz reke Kolpe, da bi ugotovili, če je voda primerna za kopanje. Vzorca sta bila odvzeta v Dolu in Osilnici. Ob odvzemu vzorcev je biki temperatura Kolpe v Dolu 18, v Osilnici pa 15*C. V avgustu je prispelo poročilo Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, v katerem je med drugjpr rečeno: “Vzorca vode, odvzeta za mikrobiološke in fizikalno-kemi-jske analize sta glede zahtev Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. I. SRS št. 9/88) ter Uredbe o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih virov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Ur. I. SFRJ št. 6/78), neoporečna. Opozarjamo pa, da velja strokovna ocena o kakovosti kopalne vode le za navedeni mesti odvzema vode, in ne za celoten vodotok, pa še to le v času odvzema vzorca.” J. P. Kako pozimi ogrevati Kočevje Naročena študija bo stala 7,9 milijona tolarjev KOČEVJE - Študijo o energetski ureditvi v mestu Kočevje bodo naročili. Tako je sklenil pred kratkim občinski izvršni svet, ki bo zagotovil manjkajoča 2,5 milijona tolarjev. Študija, ki jo bo izdelala neka avstrijska firma - podobno je že naredila za Kamnik in Noyo Gorico - bo veljala okoli 7,9 milijona tolarjev. Od tega bo prispevala republika 3 milijone. Študija naj bi bila predlog, kako najbolje urediti energetsko oskrbo Kočevja. Pri tem ne gre le za odločitev o gorivih - Kamnik se je odločil za kombinacijo nekaterih goriv -ampak tudi za porabo energije, onesnaževanje zraka itd. V glavnem pa gre tudi zato, da bi bil v Kočevju le en dimnik zaradi ogrevanja, in ne tako kot zdaj, ko jih je nekaj sto, kar močno prispeva k onesnaževanju zraka. Študija bo namreč zajemala ogrevanje vsega mesta, tudi zasebnih hiš, vseh poslovnih objektov itd. Ta dokument pa je pomemben tudi zato, da bi imeli v glavnem vse pripravljeno in bi se ob morebitnem razpisu za posojilo za ureditev ogrevanja lahko takoj prijavili. J. P. Im Zakaj vzeli pravico v svoje roke Predsednik KS Osilnica dr. Stanko Nikolič odgovarja na pisma naravovarstvenikov raznim časopisom v zvezi z izsiljevanji ob gradnji ceste ob južni meji OSILNICA, FARA - Republiški in regionalni ljubljanski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sta v pismih uredništvom obsodila samovoljo in izsiljevalske posege ob urejanju ceste ob naši južni meji, se pravi na območju od Petrine do Osilnice in Podplanine. Predsednika KS Osilnica dr. Stanka Nikoliča smo zaprosili, naj komentira pismo naravovarstvenikov. Zanimivo je, pravi Nikolič, da naravovarstveniki nasprotujejo le cesti od Petrine do Osilnice in Podplanine, niso pa imeli nobenih pripomb na ostale ceste ob južni meji, na primer na gradnjo ceste od Fare oz. Žage do Dola, ki poteka prav tako ob Kolpi in je bila odprta lani. Drugod je tako rekoč vsak lahko delal, kar je hotel, nad nas pa pošiljajo inšpektorje, češ da gre za črno gradnjo. V resnici pa le obseku- jemo in usposabljamo nekdanji kolovoz, da bo spet prevozen. Usposabljanja sto in več let starega kolovoza nam ne morejo preprečiti. Z urejanjem cestne povezave po slovenskem obrežju Kolpe se strinjajo vsi, od ministrstev za notranje zadeve in obrambe pa do prometa in zvez, le vsa tri mnenja naravovarstvenikov ljubljanskega zavoda so bila negativna, izdana pa so bila od leta 1991 do danes. Kdo je potem Izbrali bodo najugodnejše Kdo bo gradil vodovode in cesto Petrina - Kuželj KOČEVJE - Izvajalce za nekatera dela v občini in mestu so izbirali na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, ki je bila 3. septembra. Gradnjo čistilne naprave za pitno vodo v Slovenski vasi, gradnjo vodovoda v Spodnjem Logu in gradnjo vodovoda Dol - prva faza so zaupali GM Konzorciju Kočevje, ker je bila njegova ponudba kot celota, se pravi za vse tri objekte, najcenejša in je znašala malo manj kot 53 milijonov tolarjev. Skupno je prišlo 5 ponudb. DERV1ŠEV1ČEVA GRE NAPREJ - Meta in Robert iz TV oddaje Klub klobuk sta 1. septembra vodila v Kočevju zaključno občinsko prireditev mednarodnega kviza “Knjige gradijo mostove”. Kviz je pravilno rešilo 347 otrok od 9. do 13. leta, na prireditvi pa so izžrebali zanje 64 praktičnih nagrad, ki jih je prispevalo 20 kočevskih podjetij in zavodov. 7.a glavno nagrado, udeležbo na podobni republiški prireditvi 17. septembra, pa je bila izžrebana Nadja Derviševič. Meta in Robert, ki sta prireditev nekoliko zamudila, sta se opravičila kočevskim “knjigožercem ” s tem, da sta povedala, da sta na poti srečala medveda. Na fotografiji: Z žrebanja in delitve nagrad v Kočevju. (Foto: J. Primc) Bodo “Lisco” kupili njeni delavci? Raziskava v “Lisci” kaže, da bo večina zaposlenih največjega sevniškega podjetja z enotama na Senovem in v Zagorju vložilo svoje certifikate za interni odkup SEVNICA - Le četrtina anketiranih delavcev Lisce trdi, da so natančno obveščeni o tem, da bodo lahko postali lastnik podjetja, dobri polovici niso znane podrobnosti, blizu 16 odst. vprašanih pa pravi, da o lastninjenju ne vedo nič. Prek tri četrtine vprašanih pa pravi, da bo certifikate naložilo v Lisco, pred dokončno odločitvijo bi tretjina anketiranih rada zvedela več o varnosti zaposlitve. Največ (skoraj 40 odst. vprašanih) se boji brezposelnosti. Strah pred slabšanjem delovnih in življenjskih razmer izraža več kot petina anketiranih, 15 odst. pa se jih boji nepravilnosti pri lastninjenju. Skoraj polovica vprašanih meni, da bo po zaključnem lastinjenju Lisci bolje, četrtina meni, da bo položaj ostal enak kot zdaj, le 12 odst. vprašanih pa meni, da se bo obrnilo na slabše. Žanimiva raziskava, ki jo je sredi avgusta opravilo med dobro četrtino (341) zaposlenih podjetje SPEM Raziskave in marketing iz Maribora je potrdila domnevo, da je verjetnost, da bo delavec Lisce aktivno sodeloval v procesu lastninjenja, tem večja, čim večji so uglea podjetja, zadovoljstvo in informiranost. Samorastniški razvoj Lisce je pri delavcih pustil močne sledove v miselnosti. Po mnenju direktorja za finančno in računovodsko področje Braneta Ogorevca so se tudi vodilni delavci Lisce, ki so zvečine pri- hajali iz domačih logov, vedno istovetili s svojim podjetjem in krajem. Zato prevladuje občutek, da bodo delavci Lisce svojo pripadnost kolektivu dokazali tudi v zaključni Brane Ogorevc fazi lastninjenja, ko naj bi se odločali o internem odkupu podjetja. “Računam, da bodo zaposleni aktivno sodelovali pri lastninjenju in si s tem zagotovili tudi v bodočih oblikah aktivno vlogo pri odločanju-o bodočem razvoju Lisce. Vodstvo se zaveda odgovornosti pri tem preoblikovanju. Ves projekt mora biti odprt vsem zaposlenim. Zaradi afer v zvezi z lastninjenjem v Sloveniji pri precejšnjem številu Slovencev prevladuje mišljenje, da to preoblikovanje pravzaprav pomeni možnost, da manjšina pridobi večino slovenskega premoženja, kar ga je sploh še na razpolago. Jasno je treba povedati, da v vsem tem času v Lisci ni bilo niti takšnih idej, kaj šele kakršnekoli oblike divje privatizacije! O namerah tekoče obveščamo delavski svet, vodilne in vodstvene delavce. Računamo, da obstaja zelo velika možnost, da zaposleni skupaj z upokojenci in tudi z nekaterimi bivšimi zaposlenimi Lisce pridobimo delnice Lisce v okviru zakonskih možnosti. Lastninjenje ni obveznost, ampak priložnost, če ne bo lastnike iskala država,” pravi direktor podjetja Lisca Vili Glas. P. PERC Za gradnjo kanalizacije za neselje Trata v Kočevju in za Bračičevo ulico ter Cesto na stadion dokončnega ponudnika še niso izbrali. Najcenejši je bil VGP Hidrotehnik Ljubljana, ki pa je v ponudbi predvidel gradnjo z betonskimi cevmi, medtem ko so bile v razpisu zahtevane armiranobetonske cevi, ki pa jih je predvidelo domače podjetje GM Konzorcij. Izmed šestih ponudnikov za izvajalca del na cesti Petrina-Kuželj so najprej izločili najdražjega (Cestno podjetje Ljubljana) in najcenejšega (Cestno podjetje Novo mesto), ker so menili, da sta ponudbi neresni in ker imajo s Cestnim podjetjem Novo mesto že slabe izkušnje. Zato so se odločili za zasebno podjetje Lesdog Kočevje. Gre za ureditev in asfaltiranje že obstoječe poti v dolžini 4,8 km in širini 3,5 m z bankinami in koritnicami ob cesti. Cesto je treba zgraditi tako, da bo njen vpliv na okolje čim manjši. Ne bodo pa upoštevane zahteve krajanov vasi Gri-vec, naj bi šla cesta jiad oz. pod vasjo in ne čez njive. Šla bo tam, kjer je šel nekdanji kolovoz. Gradnja bo finansirana iz sredstev “zelene meje”. J. PRIMC Iz Kolpske doline SPET POUK V OSILNICI - V novem šolskem letu je spet pouk v šoli v Osilnici. Šolo obiskuje le 6 otrok 1. in 2. razreda, uči pa jih učiteljica Mirjana Šercer iz Bosljive Loke. V minulem šolskem letu pouka v Osilnici ni bilo, ker so se hrvaški učenci iz vasi Hrvatsko prešolali v šolo na Plešcih. Zato so se osilniški slovenski šolarji leto dni vozili v šolo v Faro. NADALJUJE Z GRADNJO RIBOGOJNICE - Željko Knavs iz Ri-bjeka nadaljuje z gradnjo ribogojnice. Zdaj ima dva bazena za gojitev rib, dogradil pa bo še tri in valilnico, s čimer bo ta gradnja zaključena. PRVA ZASEBNA ČRPALKA -Od L septembra je dosedanja Petrolova bencinska črpalka v Petrini privatna. BISTRICO ČISTIJO RIBNICA - Predlani so Bistrico na tistem delu, kjer teče skozi Ribnico, bolj površno očistili, daje bila letos zaradi nizkega vodostaja spet bolj podobna travniku kot tekoči vodi. Zaradi Bistrice je Ribnica dobila pri ocenjevanju urejenosti slovenskih krajev spomladi letos največ negativnih točk. Ribničanje upajo, da bo po sedanjem posegu v Bistrico pri jesenskem ocenjevanju bolje in da se bo Ribnica uvrstila med kraje, ki so vsaj lepo če že ne najlepše urejeni v Sloveniji. POSAVSKI OBRTNIKI NA MOS V CELJU SEVNICA - Sevniška obrtna zbornica bo družno z brežiško in krško obrtno zbornico sodelovala na največjem slovenskem sejmu - Mednarodnem sejmu obrti v Celju, ki bo odprt od petka, 10. septembra, do sobote, 18. septembra. Posavske obrtne zbornice bodo imele v hali A 40 m2 skupnega razstavnega prostora. Sevnišlki sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju bo v soboto, 11. septembra, pripravil strokovno ekskurzijo na celjski sejem. KMALU KABELSKA TV RIBNICA - Kabelsko razdelilni sistem za Ribnico pripravlja d.o.o. R kanal Ribnica, ki se je predstavil tudi na Ribniškem sejmu. Za ureditev tega sistema je ftotrebno precej dela in soglasij pa tudi nekateri iz- I vajalci oz. podizvajalci, ki jih bo R kanal pritegnil. Načrtovano je, da bodo z deli začeli še ta mesec, in če bo šlo vse po načrtih, bodo v Ribnici gledali kabelsko televizijo že konec oktobra. Doslej so pridobili okoli 500 naročnikov na ta sistem, ki bodo plačali od 200 do 700 DEM za stroške napeljave, odvisno od tega, če gre za stanovanja v stanovanjskem bloku ali v zasebni hiši. Sistem bodo širili tudi na druga naselja v vsej občini. 603 PREVOZI PITNE VODE SEVNICA - Med letošnjo katastre-1 falno sušo so gasilska društva v sevniški občini na 603 prevozih pripeljala v gusta skupaj Samo GD Ši cisternah od januarja do konca av-' — kubi! Sevnica je ob dostavi vode I prevozilo 15.600 km, torej v jx>vprečju 4.3 km za dostavo ene cisterne. Največ vode (nad 20 dovozov) so gasilci zvozili na Pečje, Žigarski Vrli, Blanco, Zabukovje, Metni Vrh , Ledino, Veliki Cimik, v Krajna Brda, Zgornje Vodale, Selce. kriv, da do danes ni zgrajena cestna povezava krajev ob Kolpi po slovenski strani oz. da Osilnica sploh nima zveze s Slovenijo, razen po Hrvaški? Naravovarstveniki niso prišli na | sestanek s krajani teh krajev v Kuželj, kjer bi zvedeli, da ljudje na območju I od Gladloke do Srobotnika niso opazili vider, za katere se zavzemajo naravovarstveniki. Po zaslugi usposobitve kolovoza do Srobotnika iahko po slovenski strani pripelje policijski avto. Nato morajo policisti peš prek Sv. Ane, kjer jih na drugi strani spet čaka policijski avto. Tako lahko kontrolirajo južno mejo v avtomobilih, medtem ko so jo | doslej lahko le peš. “Ne želimo sporov in prerekanj z I naravovarstveniki ali komerkoli. Hvaležni smo vsem, ki nas in našo akcijo podpirajo. Z vsemi si želimo dobre odnose. Zahtevamo le pravico do cestne povezave s Slovenijo po slovenskem ozemlju. Naši ljudje izgubljajo potrpljenje zaradi odlaganja ureditve cestne povezave s Slovenijo. Cesto oz. kolovoz urejajo sami, kot so morali sami reševati nešteto svojih problemov, od cestnih in zdravstvenih do vodovodnih in še mnogih drugih. Od teh naših zamisli nas ne bodo odvrnile niti grožnje ne blatenje. Problem se vleče že skozi vso zgodovino teh krajev, saj so se prav zaradi zapostavljanja ti kraji odcepili od Dravske banovine (Slovenije) že v stari Jugoslaviji in se priključili k Savski banovini (Hrvaški). Ne bomo upoštevali nobenih dopisov in groženj, ampak bomo odpi-1 rali to območje (KS Osilnica ima le še 444 prebivalcev) in ga povezovali s Slovenijo, ker je to interes naših ljudi. Če ne bo šlo drugače, smo pripravljeni za to našo pravico tudi gladovno stavkati,” pravi dr. Niko-1 lič. J. PRIMCI KOSTELCI ZA PRAZNOVANJA FARA - Tudi Turistično športno I društvo Kostel bo v okviru svojih možnosti prispevalo k počastitvi bližnjih kočevskih jubilejev: 100-Iet-nice kočevske železnice, 50-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 600-letnice kočevske župnije. Razstavo fotografij “Kočevska v objektivu” avtorja Marka Masterla bodo odprli v petek, 17. septembra, ob 18. uri v prostorih Ljubljanske banke v Fari. Razstavo ur s sakralnimi in drugimi motivi Kostelskega bodo odprli L oktobra ob 18. uri v prostorih Ljubljanske banke v Fari. Ure so delo amaterskega likovnika Marjan Leša iz Ge-rova. Kajakaški spust po Rinži bo TŠD Kostel organiziralo za praznik občine Kočevje. Start kajakašev bo 2. oktobra ob 10. uri pri kočevski tržnici. Kolpska kolesariada pa bo 9. oktobra. Start kolesarjev bo pri Lju-1 bljanski banki v Fari. Drobne iz Kočevja) N.OVI KAPLAN - Kočevska župnija je dobila pred kratkim novega kaplana. 26-letni Matjaž Ambrožič je letošnji novomašnik, doma pa je iz Breznice na Gorenjskem. ROZAL KOMERC - Stane Rozman je v prostorih železniške postaje v Kočevju, kjer je bila donedavna trgovina LIK Kočevje, odprl zasebno prodajalno avtomobilov. Prodaja avtomobile znamke Hvundai, "koda in Lada. Tako je v Kočevju že pet zasebnih prodajaln avtomobilov, v bližnji Ribnici pa še tri. SPET PRENOVLJENA MESNICA - Minulo soboto je M-KG odprl na Trgu zbora odposlancev prenovljene prostore prodajalne mesa, že prej pa so prenovili mesnico v Kidričevi ulici. Prodajalna ima sodobno opremo, poleg mesa in mesnih izdelkov pa bodo na enem mestu skušali kupcem ponuditi tudi delikatesne in druge izdelke. PODALJŠAN ROK - Javna razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje Kočevske Reke je bila prvotno predvidena do 8. septembra, občinski I izvršni svet pa je pred kratkim sklenil, da bo rok podaljšan do prihodnje občinske seje. Zanimanje za ta dokument je namreč naraščalo šele proti koncu roka za razgrnitev. OBČAN - MEDVED - Kaj je treba storiti, da bo slovenska vlada pokazala sploh kakšno zanimanje za Kočevsko? - Če ne pomaga drugega, naj odnese I župan Arturju kakšno lepo kost iz kočevske klavnice. | ( Ribniški zobotrebci DOBRODOŠEL DEŽ - Nedavno deževje je bilo gotovo še posebno dobrodošlo v Ribniški dolini, ki se I je je dež v zadnjih mesecih izogibal. Deževalo je namreč v kočevski občini, v Loškem potoku, Velikih Laščah in drugod, le Ribniške doline dež ni poškropil. Zaradi suše je bila zgubljena tretja košnja, pa tudi draga | je bila komaj zadovoljiva. Ponekod so morali prenehati celo s pašo. KROMPIRJEVE STRUNE - Krompir je kljub suši še kar zadovoljivo obrodil. Precej škode na krompirju pa so naredili zemljski škodljivci, predvsem strune, ki jim domačini rečejo tudi “žičniki”. RAJE SEDEM SUHIH - Zdaj so se Ribničanje spet spomnili na tisto svetopisemsko zgodbo o sedmih suhih kravah in sedmih debelih. Pravijo, da bi bili s sedmimi suhimi kravami vsekakor bolj zadovoljni, saj bi po sedmih slabih letinah prišlo sedem dobrih, obilnih letin. Upajo, da se ne bodo uresničile napovedi znanstvenikov, po katerih naj bi se tudi Slovenija skupaj z Balkanom, Italijo, Španijo itd. do leta 2.080 spremenila v puščavo. J [( Sevniški paberki OBNOVA - V sevniškem zdravstvenem domu so se, tudi ob pomoči občine in podjetij, lotili obnove ter nabave nove opreme. Precej znamenj znotraj hrama zdravja pa kaže, da zmanjkuje denarja celo za enostavno vzdrževanje ali pa je vzrok kaj drugega. Ko so že imeli na obisku sobopleskarje in pleskarje, so verjetno nameravali zamenjati tudi pre-| gorele neonske žarnice v čakalnicah, a so na to pozabili ali pa je zmanjkalo denarja. Za zamenjavo kakšnega tesnila na vodovodni pipi že so denarci, a odkar so iz ordinacije šefa zobozdravstvene ambulante dr. Pavleta Zagodeta neznanci še isti dan, ko je bil nameščena nova vodovod-I na pipa, odnesli njen zgornji del, se zdi verjetno zdravstvenim delavcem Sizifovo delo. Pravijo, da so se podobne reči, a v veliko večjem obsegu dogajale z novo opremo v celjski bolnišnici, ki je tudi čez noč dobivala “noge”. To pa še zmeraj ne more I biti razlog, da ne bi stvari prišli do I dna. NUČIČ - Smeltov nadvse odločni | mož, zadolžen za izgradnjo spodnje-savske verige, inž: Janez Nučič, se nemalokrat po nepotrebnem razburja zaradi poročanja predstavnikov sedme sile. Ker sam očitno nima dosti časa ali pa se mu ne zdi vredno, da bi ga trošil za gledanje oz. poslušanje oddaj in branje člankov, je te zadeve poveril hišni.tajnici. Tako pricurljajo do gospoda Nučiča dostikrat zelo popačene in pomanjkljive informacije. Po njegovem mnenju so novinarji, ki pišejo drugače od njegovega miselnega vzorca ali pogleda na določeno zadevo, kratkomalo - pisuni ali pa so se prodali kakšni stranki, najverjetneje zelenim. CET - Za Sevničino je nedavno I mlajša ženska prala svojega juga v potoku. Na vprašanje, ali ne onesnažuje voda, je odvrnila, da to počne privikrat, da pa je dala v vedro le I žličko Cela. ( Krške novice SADJE - Tako zadruga kot kombinat se hvalita s pridelavo sadja. Kam vse to gre, trgovine niso ravno bleščeče založene?! NEOBIČAJNO - V četrtek zvečer je v krški “discoteque Pacific” Štajerec, ki želi ostati neimenovan, planil za vrat neznani mu lepotici. Ko ga je žensko bitjece opozorilo, da je prekoračil pravila družabnega občevanja, se je izgovarjal na slabo vidljivost. Raziskava je pokazala, da je možakar govoril resnico. Ta večer je bila eksluzivna “discoteque Pacific” bolj podobna podmornici pod Pacifikom, na kateri je odpovedalo prezračevanje, kot pa zračnemu zemeljskemu središču zabave, mode in lepili oblin. V sicer lepem lokalu je bilo zakajeno kot v vsakem običajnem disku. Izvrstno pa je v diskoteki ozvočenje. To je gostom zaupala napovedovalka, ki pa se jo je po ozvočenju komaj slišalo. OBVEZNICE - Skupina Krčanov menda pripravlja v preostalih mesecih letošnjega leta veliko zabavo z imenitno pojedino. Večino jedače bodo kupili z obveznicami SOP-a Opreme, ki jih nekateri še zdaj hranijo doma v predalu. Z radostjo pričakujejo tudi prihod nekdanjega Sopovega direktorja, ki je tovarno vodil novim delovnim zmagam naproti tako, da je šla na kant, njeni heiavci pa brez odpravnine na cesto. Ce ga ne bo, bo gotovo na kaki drugi pojedini kje v Lichtensteinu. ŠOLANJE - V mestu je bil pred začetkom šolskega leta menda cel vrag, ker je kazalo, da bodo nekateri krški kratkohlačniki morali v šolo v Leskovec. Govori se, da tja nočejo hoditi v šolo, češ da je v leskovškem šolskem bazenu premokra voda. Po drugi strani pa se govori, da je je premalo, da bi umili vse Rome, ki hodijo v to šolo. Krška TV molči Bo KK 10 spet oddajal? KRŠKO - Te dni Krško še nima programa lokalne kabelske televizije KK Kanal 10. Krško kabelsko televizijsko omrežje sicer še vedno oddaja različna pisna obvestila, zlasti o ekologiji, ne oddaja pa t.i. živega programa, ki je nastajal bodisi na terenu bodisi v televizijskem studiu v krškem Kulturnem domu, vsekakor pa v prisotnosti kamere in mikrofona. Tega programa ni, odkar se je konec junija iztekla pogodba, po kateri je Savaprojekt Krško s pogodbenimi izvajalci zagotavljal omenjeni program. Savaprojekt naj bi že v kratkem predlagal obnovitev vseh pogodb, potem naj bi skupaj s Kabelskim distribucijskim sistemom Krško in mogoče še kom ustanovil krško televizijsko podjetje. Če bo ta poteza uspela, bi izginilo nezadovoljstvo, ki ga je zaradi ukinitve omenjenega tlela programa menda kar nekaj med naročniki krške kabelske televizije. Ob vseh drugih dejstvih, ob katerih znova vstaja krška kabelska televizija, bodo tvorci programa in organizatorji poslovanja bodoče medijske •irme prisiljeni upoštevati zanje nespodbuden rezultat nedavne ankete. Ta je, da Krčani niso pripravljeni plačevati naročnine posebej za “živi” program krške televizije. Kot je znano, denarja ni pripravljena dati niti občina. Novo v Brežicah NACIONALNO - l>o mestu in oklici so se začeli mrzlično preštevati, da bi izvedeli, kdo je nacionalist, po tc neuradne “šankraziskave” je “rišlo v trenutku, ko je velenjska lacional socialna zveza Slovenije objavila, da ustanavlja v Krškem svojo podružnico in na ustanovitev vljudno povabila vse prave nacionaliste 'n zavedne Slovence. Z omenjenim preštevanjem naj bi Brežičani dokazali, da je vabilo namenjeno tudi njim in da so morda bolj upravičeni do podružnice kakor pa Krčani. KOLEŠNIK MED UČITELJE -Cirila Kolešnika so 1. septembra opazili med šolskimi klopmi. Strah, da bi že to šolsko leto nazadoval ali napredoval v učitelja, je odveč. Res je sicer šel med učitelje, vendar zato, da je popeljal v šolo družinski podmladek. Zato je bil že kmalu po začetku pouka na svojem predsedniškem mestu in dobil tudi pohvalo Novomeščanov. MED DOPUSTOM - Kot največja skrivnost krožijo po Brežicah in okolici govorice, da so učitelji iz Globokega prekinili dopust in prišli v šolo čistit prostore, ki so jih med Počitnicami obnovili zidarji. Če bi globoški učitelji vrnitev obešali na Pr N, veliki zvon, bi si zagotovo prislužili grajo svojih bolj gosposkih kolegov, Ki vedo, da se med počitnicami Počiva, bodisi na slovenski bodisi na španski plaži. IZ NtkŠIH OBČIN Mij IZ NKŠIH OBČIN NOVO KRŠKO ZABAVIŠČE -V Krškem so 2. septembra zvečer v navzočnosti številnih obiskovalcev iz domala vse Slovenije in tudi iz tujineodprli Motel Šolaja s prenovljeno nočno restavracijo in diskoteko Pacific. V slavnostnem, mariborsko uglašenem večeru so občinstvo vznemirile tudi manekenke mariborskega studia Mišela. Obiskovalcem je zapela Emilija Kokič. Jutri zvečer bo v “Pacijicu " polfinalnaprireditcv za izbor miss Slovenije. Na sliki: detajl iz “Pacifica". (Foto: P. Perc) KOSTANJEVICA V VALVASORJEV SPOMIN KOSTANJEVICA - Jutri, v petek, 10. septembra, bo Kostanjevica z več prireditvami počastila 300-let-nico smrti znamenitega polihistorja J. V. Valvasorja. Ob 10.30 dopoldne bo v grajski cerkvi orgelski koncert s slavnostnim nagovorom in komentarjem koncertnega sporeda za šolsko mladino, ki se sola v kostanjeviški in podboški šoli. Ob 18. uri bo v Lamutovem likovnem salonu slovesna otvoritev pregledne razstave vodilnega slovenskega grafika Bogdana Borčiča. Razstavo bo odprl direktor slovenskega etnografskega muzeja dr. Ivan Sedej. Spominski dan bo zaključen zvečer ob 19.30 v grajski cerkvi s slavnostnim koncertom znanega slovenskega orgelskega mojstra prof. Filipa Krišnika in spominskim nagovorom ravnatelja Lada Smrekarja. Na dan Valvasorjeve smrti, 19. septembra, bo ob 19. uri v grajski cerkvi znana vokalna skupina Ave iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana izvedla koncert, ki ga bo zaključila z Gallusovo pesmijo Glejte, kako umira pravični. Videm po Vidmu Usoda papirničarjev KRŠKO - V hišni časopis nekdanje krške tovarne papirja in celuloze so napisali naslov Kdor dobro dela, naj dobro je. To bi lahko tudi pomenilo, da kdor dobro je, naj dobro dela. Sodeč po velikih denarcih, ki so zmanjkovali v nekdanjem Vidmu, so neznani ljudje iz tovarne v preteklosti kar dobro jedli na račun preostalih zaposlenih. Da so premoženje tovarne iznajdljivi domači in uvoženi menedžerji razgrabili kot jastrebi, se je kar nekako pozabilo, čeprav je Krško včasih dobesedno odmevalo od obtožb na njihov rovaš. Sedanji razplet je kar malce žaljiv in krivičen za vse tiste Vidmove delavce, ki so jih najprej dolgo časa “pitali” v slovenščini, angleščini in švedščini s podatki, z obljubami in izvedenskimi mnenji o Vidmovem ponovnem vzponu, nazadnje pa ob stečaju tovarne celuloze in papirja kratko malo pognali na cesto. Ker so v modi prerekanja o spravi in popravljanju krivic, ne bi bilo odveč popraviti krivice tudi v primeru Vidmovih opeharjenih delavcev, ki so jih njihovi lastni šefi skrivaj prodajali s stroji vred. Krško sicer živi naprej tudi brez nekdanjega Vidma in tudi tako imenovani presežni delavci še niso pomrli od lakote. Toda gre za nekaj drugega, za to, da so zadeve ostale nekako nedorečene. Po vseh legendah in resničnih poročilih o nekdanji krški tovarni celuloze in papirja in po napovedanih ovadbah zoper glavne igralce v Vidmovi tragikomediji bi v celotni zadevi zato vendarle kazalo nekako postaviti piko na i. Brez tega (vsej simboličnega) dejanja popravljanja krivic bo žrtvovana generacija krških papirničarjev tudi v prihodnje ob človeško dostojanstvo in ne bo nikoli mogla znova polno zaživeti. M. LUZAR Zmeraj več smeti gre v posode Komunalno podjetje iz Krškega, Kostak, sicer še ne začenja sortirati odpadkov, vendar pobira smeti že v veliko krajih - Večje zanimanje za manjše smetnjake KRŠKO - Krško komunalno podjetje Kostak se sicer ni odreklo napovedanemu sortiranju odpadkov, vendar ga čakajo še druge naloge, preden bo izpeljalo tak način pobiranja. Pred tem pobiranjem bo prisiljeno zgraditi na obstoječi sanitarni deponiji primerno začasno skladišče različnih vrst odpadkov, vzemimo stekla in različnih pločevink. Na to skladišče v začetku niso računali, vendar se je pokazalo kot nujnost. Različnih sekundarnih surovin, ki jih bo prebivalstvo odložilo v posamezne smetnjake, Kostak namreč ne bo mogel sproti odvažati k predelovalcu, pač: bodo morale nekje počakali na morebitnega kupca. Tudi ko bodo že sortirali, ne bodo posebej zbirali bioloških odpadkov. Trenutno Kostak namreč ne ve, kaj naj bi počel s temi. Uporabil bi jih sicer za kompost, vendar jih je premalo, da bi se krškemu občinskemu komunalnemu podjetju izplačalo narediti lastno kompostarno. V poštev bi prišla regijska, ki je zdaj še ni. Odpadke spričo navedenega Kostak pobira "po starem”. Krajev v občini, iz katerih smeti redno odvaža, je zdaj že veliko. Tako krški smetarski voz obiskuje na Krškem polju vsa naselja na desnem bregu Save do avtomobilske ceste, vasi od Velikega Podloga do Podbočja in Kostanjevice, nekaj naselij v krajevni skupnosti Raka, vas Zdole in celotno krajevno skupnost Dolenja vas. V slednji prebivalci ne plačujejo odvoza smeti, in sicer jim je to ugodnost priznal z odredbo občinski izvršni svet, upoštevajoč dejstvo, da je na območju krajevne skupnosti obstoječe občinsko smetišče. Kostak je trenutno sredi priprav STOLETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA - V nedeljo je Gasilsko društvo Brestanica z veliko parado in proslavo počastilo visok jubilej, 100-letnico delovanja. Na slovesnosti pri obnovljenem gasilskem domu je zbranim spregovoril zgodovinar dr. Tone Ferenc. Olga Bračun, tajnica dntštva, je navzočim predstavila zgodovino brestaniškega gasilstva. Gasilskega slavja so se udeležili predstavniki gasilskih društev iz krške občine, predstavniki različnih firm in občinskega političnega življenja, ter številni obiskovalci. (Foto: I. Kastelic) NACIONAL SOCIALNA ZVEZA V POSAVJU KRŠKO - Nacionalsocialna zveza Slovenije bo organizirala jutri ob 20. uri v sejni sobi občinske skupščine v Krškem pogovor z občani na temo, kako do razveljavitve zakona o državljanstvu?. Stranka bo hkrati ustanovila podružnico za Posavje, zbirala nove člane in podpise za razveljavitev zakona o državljanstvu na referendumu. Kot poudarja strankino vabilo, so na omenjeni jutrišnji pogovor vabljeni vsi pravi nacionalisti in zavedni Slovenci. Na carinike so kar malo pozabili Življenjske in delovne možnosti carinskega osebja na postaji v Dobovi - Od osamosvojitve do danes se ni veliko spremenilo, ker se državi še nista dogovorili DOBOVA - Da lahko država pozabi celo na svoje uslužbence, kaže primer iz Dobove. Cariniki, ki delajo na železniški postaji v tem obmejnem kraju, še vedno prebivajo v razmerah, ki so na moč podobne tistim izpred let. Te pa so, rečeno na kratko, nekako zastarele. Bivalni kontejnerji, v katerih imajo cariniki delovne prostore, so mestoma že dotrajani. Pri oknih piha, poleti je v teh zabojih vroče, pozimi bi morali biti ljudje v težkih planinskih čevljih, da jim ne bi omrznile noge. Zabojniki so na robu dobovske postaje postavljeni vsak zase, kar je uslužbencem odveč zlasti v slabem vremenu. Vsaka pot iz kontejnerja v dežju in vetru pomeni možnost, da se vsaj malo namočijo papirji ali carinik pod dežnikom. Kdor je ukazal vse do danes obdržati sedanje razmere na carinskem prostoru v Dobovi, je to očitno naredil z namenom, da cariniki ne bi lenarili in se kvarili zaradi luk- Globoška šola ostala pokončna V osnovni šoli v Globokem L novembra stekel pouk, potem ko so zgradbo temeljito obnovili - Več prostora - Šola bo mogoče še koga zadržala na vasi - Prizadevni GLOBOKO - Potem ko je pred meseci že kazalo, da bodo morali tukajšnjo osnovno šolo zaradi dotrajanosti stropov zapreti, je s I. septembrom v globoški hiši učenosti normalno stekel pouk. To se je lahko zgodilo, ker so jo med počitnicami obnovili. Obnova je bila temeljita, saj so v starem delu šole zamenjali strope in okna. Poleg tega so naredili dve učilnici v podstrešju novega dela šolske stavbe. V teh novozgrajenih prostorih bodo uredili računalniško učilnico. Zdaj, ko imajo tako v šoli dodaten prostor, bodo vanjo lahko preselili vrtec, ki je do zdaj gostoval v kulturnem domu. Učitelji in domačini ne skrivajo zadovoljstva, ker so se vse težave v šoli v Glohokom končale tako srečno. “Izredno sem vesela, da sem si oddahnila. Tri mesece smo bili v bojazni, da se bo strop sesul. Z obnovo smo pokazali kraju, da želimo, da šola ostane, in učitelji so to pripravljenost med drugim dokazali s tem, da so prekinili dopust in prišli urejat prostore. Zdaj bomo opremili računalniško učilnico, kar pomeni, da smo pravzaprav v vrhu sodobne slovenske šole. Upam, da bomo s tem pritegnili še koga, da bo ostal na vasi,” pravi Stanka Preskar, ravnateljica OŠ Globoko. Z obnovo je zadovoljna tudi Branka Pepelnik, ki poučuje matema- tiko in fiziko v učilnici, ki je bila najbolj ogrožena. Kaj pomeni pridobitev Globokemu, zgovorno povedo besede Tone-la Harapina, predsednika sveta KS Globoko. “Ob prenovljeni osnovni šoli sem prav zadovoljen. Prav je, da šola tu ostane, kajti brez nje bi bil kraj še bolj opustošen. Če bi kdo prišel na mislel, da bi šolo ukinil, bi sprožil v krajevni skupnosti ogorčenje. Napeli bi vse sile, da bi ostala. V krajevni skupnosti smo namreč že izživeli eno ukinitev šole. To je bila novogradnja OŠ na Bojsnem. Takrat sr) bili ljudje ogorčeni, kajti v šolo jc bilo vloženo ogromno prostovoljnih delovnih ur. Ker je pa število učencev padlo tako, da resnično ni kazalo šole več zadrževali, in ker je bilo vse skupaj denarno precej zahtevno, se je zadeva rešila z OŠ Globoko,” pravi I larapin. Na otvoritveni slovesnosti na prvi šolski dan, ki se je je med drugimi udeležil Teodor Oršanič, predsednik brežiške občinske skupščine, je govoril Anton Podgoršek. Brežiški občinski sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti je izrazil zadovoljstvo nad prenovo stavbe in je za različno pomoč pri adaptaciji pohvalil občinsko vodstvo, gradbince in učitelje. Napovedal je tudi možnost gradnje telovadnice pri šoli v Globokem. Obnovo šole je v 48 dneh opravil Andrej Kozmus iz Sevnice. L. M. suza. O takih nagibih govori carinska čajna kuhinja, ki jo po videzu in zlasti opremi prekaša večina podobnih prostorčkov na slovenskih tleh. Kuhinja nima vode, ker jo cariniki lahko natočijo v čajno skodelico na stranišču, kjer je ličen lijaček s pipo. Do tega prostora z vodo, s straniščno školjko in z napol vgreznjenim podom je treba napraviti kar nekaj korakov vstran. Delovišče carinikov sicer ni kontejner, vsaj ne glavno. Carinski delavec na terenu dela na tirih. Ljubljanski nadrejeni so pozabili, da njihovi dobovski cariniki delajo na neosvetljenih in nepokritih tirih in da hodijo službeno čakat vlake skoraj kilometer daleč. Pisarna vodje carinikov je od šefa dobovske železniške postaje tako daleč stran, kot bi bili železnica in carina na smrt skregani. Slovenske železnice, na katere je država nekako prevalila skrb tudi za carinike, ne obljubljajo izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev na postaji v Dobovi. Franc Kolman iz Slovenskih železnic je povedal, da je bil prostor za dobovske carinike ob slovenski osamosvojitvi urejen začasno in da ga doslej niso bistveno spremenili. Tak je ostal, ker še ni ustreznega dogovora. R LUZAR za odvoz smeti z območja Gore, Velikega Trna in Senuš. Med kraji, kjer bo še letos začel pobirati komunalne odpadke, navaja tudi Prekopo in naselje Koprivnico. Kot povsod so tudi v krški občini najprej postavili ustrezne smetnjake. Ljudje so imeli na voljo različne, 160-htrske in 700-litrske. Slednje so uporabniki lahko kupili od Kostaka pod ugodnejšimi pogoji, vendar so kljub temu šli bolj v promet manjši smetnjaki. To je zanimivo, saj je • Mehanizacija, ki jo imajo krški komunalci v voznem parku zdaj, komaj še zadošča. Že če bo Kostak začel voziti smeti iz naštetih dodatnih predelov, pa jc bo premalo in od tod izhaja vroča želja komunalnega podjetja, da bi kupilo nov smetarski kamion. Brez te naložbe bo nakazana širitev nemogoča, kot ugotavlja Silvana Mozer, Kostakova direktorica. veliko ljudi v začetku tožilo nad visokimi stroški. Ko so po omenjenih območjih razpostavili kontejnerje in ko je stekel redni odvoz smeti, je Kostak v sodelovanju z občino odstranil v tistih krajih tri velika črna odlagališča. L. M. V ŠOLO Z NASMEHOM - Na prvi šolski dan so na vratih šole v Globokem prerezali trak, potem so si ogledali, kaj je med počitnicami nastalo iz razmajane šolske stavbe. Zdaj, ko so stropi novi, so si oddahnili tako učenci kot učiteljice in bodo vsi raje hodili v šolo. (Foto: L. M.) Marsikaj novega na stari postaji Skozi Dobovo pripelje manj vlakov DOBOVA - Če ste v Dobovi morali še pred leti velikokrat čakati pred železniškimi zapornicami, je tega čakanja zdaj občutno manj. Vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije je zredčila promet po mednarodni progi, ob kateri je Dobova, ter preusmerila tovorne in potniške vlake drugam. To potrjuje tudi statistika pisarne šefa postaje v Dobovi. “K nam čez mejo seveda ni transporta blaga iz Srbije. Vozijo še tovorni vlaki iz Hrvaške, vendar jih je manj in lahko rečem, da je tovorni promet skozi dobovsko postajo močno upadel. Enako velja tudi potniške vlake. Dnevno naštejemo na postaji 25 voženj vlakov v ljubljansko smer in prav toliko proti Zagrebu. Vozijo Jokalci’ iz Dobove do Zagreba in v obratno smer in Vlado Pompe tudi mednarodni. Med temi je še vedno tudi vlak Mimara, ki vozi do Leipziga,” našteva Vlado Pompe, šef postaje v Dobovi. Vlakov je torej manj, vendar nimajo dobovski železničarji nimajo nič manj dela kot tedaj, ko je potovalo po tukajšnjih tirih neprimerno več vaganov in lokomotiv. Kot ugotavlja Pompe, ima postajno osebje zdaj delo, ki ga prej ni poznalo. Gre za različna opravila, povezana s prehodom vlaka prek državne meje. Nove razmere, nastale po uvedbi meje, so vplivale tudi na vozni red. Včasih je stal vlak v Dobovi kake pol ure, samo toliko, da so zamenjali lokomotivo. Zdaj se zaradi omenjenih formalnosti lahko zadrži na primer tovorni vlak na tej postaji tudi po tri ure. Dokler je bila dobovska železniška postaja prometno neprimerno bolj obremenjena, kot je danes, so postajnemu osebju obljubljali iz Ljubljane, da bo že- leznica zgradila novo postajo. Zdaj o tem ne govori nihče razen železničarjev, ki so še na omenjeni slovenski obmejni postaji. L. M. kultura in izobra- ževanje Počastitev slavnega rojaka 70. obletnica Pleteršnikove smrti PIŠECE - Ob 70. obetnici smrti velikega slovenskega jezikoslovca prof. Maksa Pleteršnika bo v Pišecah niz kulturnih prireditev, ki se jih bo udeležilo večje število uglednih goltov, med njimi predsednik Republike Slovenije Milan Kpčan. V pete£ 1-0.. septembra, bo ob 16. uri v osnovni šoli otvoritev raistave o Pleteršn.ikbvčm žiy-ljenju ih delu, ob 17. uri pa bodo v kulturni dvorani, upenci na-kvizu ; pokazali, koliko vedo o; svojem slavnem rojaku. Ob 20. uri bodo1 zagoreli kresovi. V soboto se bo prireditev pričela ob 14.30 s sprejemom gostov v župnišču, eno uro pozneje bo komemoracija na Ple-teršnikovem grobu, ob 16.30 bo Ogled rojstne hiše, blagoslov kapelice, kulturni program in častni pozdrav predsednika Milana Kučana, sledil pa bo ogled razstave v šoli in družabni večer ž'gosti. Valvasoiji povezani s Kostanjevico Več kot pol tisočletja je v Kostanjevici deloval cistercijanski samostan - Tudi Valvasorjev sin in sorodnik med patri - Dve tretjini gradu sta obnovljeni KOSTANJEVICA - V Kostanjevici je bila leta 1234 ustanovljena cistercijanska opatija. Ustanovil jo je koroški vojvoda Bernard Spanheim-ski in je ob kostanjeviški utrdbi, namenjeni obrambi dežele, imela za nalogo kolonizacijo na ogrskem območju, hkrati pa je bila tolažba dežele v duhovni oskrbi. Oboje so očetje cistercijanski izvrstno opravljali vse do oktobra 1786, torej celih 552 let ali več kot pol tisočletja. V tem času je zgodovinsko izpričanih 66 opatov, ki so vladali včasih večji, včasih manjši samostanski družini. Bili so časi, ko je v vsem samostanu deloval en sam menih, včasih pa tudi več kot petdeset. Opatje in priorji, včasih pa tudi menihi, so bili večkrat iz vrst grofov, baronov in doktorjev znanosti. Tako je bil samostan vsestranska utrdba v duhovnem, veleposestniškem, družbenem in intelektualnem smislu. Znano je, da je kot opat v tem samostanu vladat tudi Lenart Pachernecker, avtor prve slovenske knjige, ki je bila naperjena proti protestantom. Med temi redovniki pa sta bila kar dva iz družine plemenitih Valvasorjev. Prvi je bil sin slavnega polihistorja J. V. Valvasorja - ime mu je bilo Janez Volf Engelbreht - in je opravljal službo zakristana pod samostanskim imenom p. Stefan. Umrl je star nekaj več kot 68 let, potem ko je bil 47 let in 9 mesecev redovnik in 43 let in 9; mesecev duhovnik. Veliko večino svojih življenjskih, redovniških in duhovniških let je preživel v. kostanjeviški opatiji ter je tam tudi pokopan. Prav tako je bil član kostanjeviške redovne tudi p. Robert plemeniti■ Valvasor, samostanski celerarij ali kletar, kar je bil v tistem času Ičp gospodarski položaj v kloštru. Tako pomemen je bil lahko samo še redovnik, ki je opravljal funkcijo kaščarja. Ne smemo pozabiti, da je bil to še čas vladavine fevdalizma in da se je kostanjeviška opatija mukoma poslavljala od srednjega veka. Jožefinske reforme so red belih menihov 1786 leta tudi v kostanjevici ukinile in tako je samostansko poslopje prešlo v državne roke ter z več ali manj sreče živelo vse do 28. septembra 1942, ko so grad • Ob 300-letnici znamenitega polihistorja J. V. Valvasorja (1641-1693) se spominjamo tako našega občana kakor tudi v Kostanjevici pokopanih Valvasorjev p. Štefana in p. Roberta, in v tem je intimni smisel prireditev, ki jih v petek, 10. septembra, prireja slovenska kulturno-znanstvcna inštitucija Galerija Božidar Jakac. zažgali in je do tal pogorel. Danes je po več kot štiridesetih letih obnove povsem restavriranega komaj dve tretjini, ti psi sta dobili nov namen: že več kot dvajset let v njem Galerija Božidar Jakac mukoma pridobiva prostor za prostorom in vanj vseljuje zbirke slovenskega ekspresionizma ter tako po skoraj dvesto letih daje nekdanjim razvalinam novo duhovno podobo. Zgodovinsko je izpričano, da po letu 1820, ko je verski sklad razpro- dal še cerkveno opremo, v teh prostorih ni bilo več cervene oskrbe. Ob zatonu 19. stoletja so poskušali samostan obnoviti, vendar je bilo poslopje v takem razsulu, da se je komisija odločila za obnovo Stične, Kostanjevico pa je opustila. L. SMREKAR DOBRODELNI KONCERT BO NOVO MESTO - Dobrodelni koncert za prizadete po multipli sklerozi v Novem mestu bo 15. ali 22. oktobra. Tako sporoča organizator koncerta Anton Ivančič in se opravičuje vsem, ki so na račun koncerta že prispevali sredstva, pa je organizacija zaradi njegovih osebnih težav zastala. Točne podatke glede kraja in časa koncerta bo. pravočasno sporočil, vse, ki bi radi sodelovali in s tem pomagali prizadetim, pa prosi, naj se prijavijovna naslov: Anton Ivančič, Majde Šilc 2, Novo mesto. SREČANJE OB JUBILEJU DR. VINKA BELIČIČA „ ČRNOMELJ - Skupščina občine Črnomelj pripravlja v petek, 10. septembra, srečanje ob 80. obletnici rojstva pesnika in pisatelja, sicer pa belokranjskega rojaka prof. dr. Vinka Beličiča. Ob 18. uri bo v Ljudski knjižnici otvoritev razstave o literarnem delu slavljenca, uro pozneje pa v hotelu Lahinja srečanje s kulturnim programom. Življenje in delo prof. dr. Beličiča bo predstavil direktor in glavni urednik založbe Mladika iz Ljubljane, prof. Janez Mušič. Razseljeni trebanjski godbeniki Njihove instrumente so “izselili” iz zaklenjene sobe v osnovni šoli - Bo tepena kakovost? - Občinski orkester isto kot občinski revež? TREBNJE - Bo končno Občinski pihalni orkester Trebnje le dobil svoj ustrezen prostor za vaje, inštrumente in dirigenta? Zaenkrat kaže kaj slabo, kajti po približno desetletju bivanja v trebanjski osnovni šoli so se godbeniki 26. avgusta soočili celo z nenavadno nekulturnim dejanjem, nevrednim ustanove, pod katere streho so se znašli ne ravno po svoji želji. Namreč, ko naj bi tega dne godbeniki odšli igrat na nek pogreb, so ugotovili, da so neznanci brez njihove vednosti, kaj šele s soglasjem, iz zaklenjene sobe deložirali njihove dragocene instrumente in zmetali iz sobe godbenikov v drug prostor še notne zapise. Godbeniki so bili razburjeni kot le kaj in še isti večer so po burnem sestanku Okrnjena Vilenica 93 Nagrada ženski . Danes se začenja tridnevno mednarodno pisateljsko srečanje Vilenica 93. Udeleženci bodo pričeli program v Lipici, kjer bo drevi literarni večer. Jutri dopoldne bo v Sežani disput z naslovom Edvard Kocbek: Palica, literarni večer pa bo v Lokvi. V soboto bo prireditev v Štanjelu na; Krasu, kjer bo mednarodna žirija podelili priznanje Kristal Vilenice 93 za 'najboljši'prispevek v zbornjku, ki bo izšel ta; teden. Osrednja manifestacija1 boi zvečer v kraški jami Viieniei, po . kateri se... pisateljsko. srečanje. imenuje, in sicer bodo slovesno podelili mednarodno literarno nagrado Vilenica 93. Kdo bo prejel to veliko priznanje, je v času poročanja še skrivnost, za zdaj se ve le to, da ga bodo podelili žčnski. Na slovesnosti bo pela vokalna skupina Ave iz Ljubljane. Prireditelja letošnjega literarnega Srečanja Vilenica' 93 sta Društvo slovenskih pisateljev in Kulturni center Srečko Kosovel iz Sežane. Ker sama nista bila finančno kos temu velikemu in pomembnemu srečanju s prireditvami in ker tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ni. pristavilo zadostne denarne pomoči, je letošnja Vilenica programsko skrčena za tretjino. Tako bo celotna prireditev glede na prejšnja leta, ko je bila štiridnevna, trajala tokrat samo tri dni, na njej bo iz istega razloga manj udeležencev iz tujine, prav tako bo za tretjino tanjši tradicionalni zbornik in (udi lanskoletni nagrajenec ostaja brea slovenskega prevoda. I. Z. v isti prostor ponovno namestili inštrumente. Na sestanku med predstavniki trebanjskega izvršnega sveta, šole, glasbene šole in godbe, ki je bil 30. avgusta, se je ravnatelj OS Štefan Kamin opravičil godbenikom za neljubo selitev in to pojasnil s tem, da so njegovi podrejeni preveč dobesedno vzeli pogovore o tem, da šola potrebuje prostore. Hišnikom, ki imajo ključ od sobe godbenikov, naj bi nihče ne dal izrecnega naloga za odstranitev oz. selitev instrumentov godbe. Poleg drugega so se na omenjenem sestanku dogovorili, naj bi sekretar Milan Rman, na trebanjski občini poverjen za družbene dejavnosti, do konca septembra našel vsaj dva prostora za godbenike. Kot vse kaže, naj bi bila to prostora občinskega sodnika za prekrške v stari šoli. Godbeniki pa niso navdušeni nad to rešitvijo, saj se zavedajo, du je to zgolj začasna rešitev problema. Ta jemlje voljo predvserp starejšim godbenikom, ki so se že pred desetletjem stežka odločili zU selitev iz prve šole (na križišču, kjer se zdaj v povsem novi zgradbi zavarovalnica Tilia in razni lokali). Se bodo vrste godbenikov zaradi teh prisilnih selitev zredčile ali pa celo utegnejo godbeniki izgubiti svojega dirigenta Igorja Tršarja, s katerim dosegajo vsako leto kakovostni vzpon? Cilj orkestra je, da zpo se v dven letih prebije iz 2. v L elitno kategorijo slovenskih pihalnih orkestrov. Kdo drug neki lahko trebanjskim godbenikom zagotovi ustrezne razmere za nadaljnje ustvarjalno delo, če ni to ravno občina, saj je od nekdanje občinske kulturne skupnosti dobila godba s pogodbo sedanje prostore v šoli. Navsezadnje gre za Občinski pihalni orkester Trebnje, mar ne? P. P. A kanal TUDI PRI VAS DOMA Od 28. avgusta na 69. kanalu. DOBER ODZIV - Več kol 80 mladih bralcev iz trebanjske občine in 40 iz selniške je že drugo leto sodelovalo na mednarodnem knjižnem kvizu Knjige gradijo mostove. Medtem ko so se v trebanjski občini odzvali učenci z vseh osnovnih šol, so v sevniški reševali pole le učenci boštanjske šole, navzlic temu da jih je občinska knjižnica poslala na vse šole. Vodji občinske knjižnice Ravel Golia, Stanki Pungartnik v Trebnjem, je uspelo pridobiti dovolj močnih sponzorjev, tako da je vseh 30 izžrebanih bralcev dobilo praktične nagrade, 14 jih pojde na izlet v Belo krajino, prvo-nagrajenka Mateja Gorenc pa na zaključno prireditev, ki bo 17. septembra v Ljubljani. Iz Sevnice je dobitnica prve nagrade Martina Plevnik, 24 bralcev pa je nagradila Tilia. Na posnetku: Stanku Pungartnik v Šentrupertu izroča nagrado Danielu Škarji iz tamkajšnje OŠ dr. Pavla Lunačka. Na desni ravnatelj šole Jožko Zupan, ki je učencem bralcem doživeto komentiral razstavo Sandija Leskovca in Bogdana Breznika. (Foto: P. Perc) III. BELOKRANJSKI LIKOVNI BIENALE SE SELI V METLIKO METLIKA - V petek, TO. septembra, ob 20. uri bo v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu otvoritev razstave del III. belokranjskega likovnega bienala Črnomelj 1993. Razstavo bo odprl župan Branko Matkovič, o razstavljenih delih pa bo govoril akademski kipar Jože Vrščaj. S PLESOM SKOZI JESEN IN ZIMO NOVO MESTO - Za tiste, ki bi radi odplesali skozi jesen in zimo ponuja novomeška Terpsihora dance company lepo priložnost, kajti prav zdaj pripravlja vpis za šolsko leto 93/94. V programu ima jazz, moderni ples, klasični balet, aerobiko in plesne urice za najmlajše. Tečaji so namenjeni otrokom, mladim in odraslim. Vse informacije o vpisu in delu skupine bodo zainteresirani lahko dobili jutri, v petek, 10. septembra, med 14. in 17. uro v Krkinem klubu (stara stavba Tovarne zdravil Krka), ostale dneve pa po telefonih 22-564 in 22-371. Vpis je možen do 17. septembra. KONCERT NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA - Ob zaključku poletnih grajskih priredi prireja sevniška zveza kulturnih organizacij v petek, 10. septembra, ob 19. uri na sevniškem grajskem dvorišču koncert skupine Pro mušica Tibicina iz Maribora, ki letos praznuje 10-let-nico delovanja. Nastopili bodo: Marjeta Urban - sopran, blokflavta in alt blokflavta, Mateja Kremljak -alt blokflavta, Mirko Petrač - violina, Bojan Urbanc - bas blokflavta in Simon Robinson - orgle. Koncertu bo dala še poseben čar znana ruska sopranistka Svetlana Čursi-na, ki nastopa v mariborski Operi. NEW SWING QUARTET NA KAPITLJU NOVO MESTO - Novomeški poletni večeri se nadaljujejo. Tokrat bo novomeščane ob 25-letnici skupnega petja s koncertom razveselil New Svving Quar-tet. Nastopil bo v petek. 10. decembra, ob 20. uri v atriju kapiteljske proštije, če pa bo slabo vreme, bo koncert v Domu kulture. Nastopili bsdo člani kvarteta: tenorist Dare Hering, drugi tenorist Oto Pestner, baritonist Tomaž Kozlevčar in basist Marijan Petan, spremljal pa ga bo instrumentalni trio v sestavi: Blaž Jurjevčič (klavir), Djuro Penzeš (bas kitara) in Ratko Divjak (bobni). Teden pozneje, 17. septembra, bo ob isti uri prav tako na Kapitlju koncert novomeškega simfoničnega orkestra. Če bo slabo vreme, bo koncert v avli grmske osnovne šole. dogodki v sliki in besedi ZALAŠČKU ZLATA KOLAJNA V RADGONI - Predsednik Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj Rado Umek je na nedeljskem zboru vinogradnikov (na posnetku) čestital Boštanjčanu Alojzu Zalaščku za zlato medaljo, ki jo je dobil njegov cviček na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, izrazil pa je zadovoljstvo nad dosežki na Tednu cvička v Kostanjevici, kjer so dobili 3 veliki zlate, 4 zlate, 6 srebrnih in 1 bronasto kolajno. “Vsi ti rezultati so plod truda in vztrajnosti vinogradnikov pri pridelovanju grozdja in vestnega kletarjenja. Upravni odbor je zelo zadovoljen, da so strokovna predavanja in kletarski tečaj padli na tako plodna tla, ” je poudaril Umek. Vinogradniki so zatem prisluhnili zanimivemu predavanju mag. Mojmirja \Vondre p trgatvi in predelavi grozcfja ob suši. (Foto: P. Perc) GRADNIK POBRA TEN Z DOLOM - Pred kratkim je gasilsko društvo Gradnik, sicer najmlajše v črnomaljski občini, pripravilo gasilsko tekmovanje, na katerem so se v trodelnem napadu, prenašanju vode in vlečenju vrvi pomerili gasilci in sosednjih črnomaljskih in metliških vasi. Najbolje so se odrezala gasilska društva Štrekljevec, Gradnik in Dragomlja vas (na fotografiji pri prenašanju vode). Ob tej priložnosti so pripravili tudi proslavo s kulturnim programom, gasilci z Gradnika pa so podpisali tudi listino o pobratenju z gasilskim društvom Dol pri Ljubljani, s katerim sodelujejo že več let. (Foto: M. B.-J.) UBRANO URBANO NASELJE - Obulični niz poslovno-stunovanjskih objektov, ki so jih naredili delavci Gradbenega, podjetja Grosuplje (GPG) ob ulici Gubčeve brigade v Trebnjem, odprli'pa prejšnji petek ob trebanjskem občinskem prazniku, bodo, kot je povedal predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, dopolnili še z gradnjo garažne hiše. Direktor GPG Bogdan Korošec (tretji z desne) je povedal, da bo to še kar urejeno urbano naselje stalo 2,3 milijona mark, za polovico te vrednosti pa je že podpisanih pogodb. Vodja projekta je bila arhitektka Majda Bergant, pomagal pa ji je arhitekt Marko Kogovšek. Na voljo je 18 stanovanj in okrog 950 m2 poslovnih prostorni/. Največje si posebej skrbno opremlja in ureja Služba družbenega knjigovodstva, ki naj bi se vselila do 10. oktobra. (Foto: P. P.) JAGODE JESENI - Poldrugo tono sočnih jagod bodo te dni pobrali v svojih nasadih Jarkovičevi z Broda pri Podbočju. Gre le za poletno bero na sadikah marmolada, ki bodo polno rodnost imele prihodnje leto. Jarkovičevi so poznani tudi kot eni največjih gojiteljev trsnih cepljenk in sadik jabolk v Sloveniji. Uspehe dosegajo s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi v svojih nasadih, med njimi pa je nenehno umetno namakanje gotovo najpomembnejše. (Foto: M. Vesel) iPDTiSL ffl srm NA MEJI SO SPET NAŠLI OROŽJE OBREŽJE - 6. septembra malce po drugi uri zjutraj je na mejnem prehodu Obrežje vstopil v našo državo 54-lctni Davor B., pri katerem so v tovornjaku našli v postelji skrit samokres niške izdelave TT, kalibra 7,62, z osmimi pripadajočimi naboji istega kalibni. Orožje in strelivo so policisti zasegli, Davorji! B. pa so predlagali sodniku za prekrške v Brežicah. Zaposlovalcem na čmo bodo zaprli Delovna dovoljenja tujcem se počasi iztekajo - Se več zaposlovanja na črno - Največjih dela v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini - Že kmalu strožji zakon nje, jih obrtnik ni prijavil, še več pa je takšnih, ki nimajo niti delovnega dovoljenja niti niso prijavljeni. Tem delavcem pa se že pridružujejo tujci, ki jim je poteklo delovno dovoljenje, novega pa niso dobili, vendar jih delodajalec ni nagnal, pri njem delajo naprej na črno. Največ črnega NOVO MESTO - Delovne vize, ki so jih tujci pridobili lani za tlelo v Sloveniji, so se nekaterim že iztekle, tisti, ki pa so zanje zaprosili med zadnjimi, se jim bodo iztekle v novembru. Za podaljšanje delovnega dovoljenja mora dva meseca pred iztekom zanj zaprositi delodajalec. Ker mnogi tujci ne bodo dobili novega delovnega dovoljenja, saj je na zavodih za zaposlovanje preveč domače delovne sile, ki čaka na delo, se bo zaposlovanje na čmn še povečalo. Že sedaj inia inšpektor za delo na medobčinski upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu polne roke dela. Samo v zadnjih štirinajstih dneh je dal zaradi dela na črno 4 predloge sodniku za prekrške. ODPELJAL SE JE Z GORSKIM KOLESOM - 27. avgusti! je neznan storilec v Žabji vasi v Novem mestu izpred delavnice, kjer popravljajo kolesa, ukradel gorsko kolo in s tem oškodoval Jožeta S. za 28.800 tolarjev. OB KOLO Z MOTORJEM - 30. avgusta je neznanec izpred železniške postaje v Črnomlju ukradel kolo z motorjem in lastnika F. Š. iz Črnomlja oškodoval za 50.000 tolarjev. POISKAL SI JE MARKE - 30. avgusta je neznan storilec na Roški cesti v Novem mestu iz osebnega avta ukradel 120 nemških mark in s tem lastnika D. J. iz Velikega Lipovca oškodoval za 8.400 tolarjev. IZ AVTA ODNESEL TORBICO - 4. septembra je neznanec izkoristil trenutno odsotnost in Ani R. iz Novega mesta iz osebnega avta ukradel torbico, v kateri je imela denar in dokumente. Oškodovanka je imela avto parkiran pred pokopališčem v Šmihelu. Škoda znaša okrog 30.000 tolarjev. ISKAL HRVAŠKE DINARJE - V noči na 4. september je neznanec vlomil v osebni avto, ki je bil parkiran v Ulici Marjana Kozine ter ukradel hrvaške dinarje. Lastnika A. Z. je oškodoval za 15.000 tolarjev. ODŠEL Z AVTORADIOM - Prav tako v noči na 4. september je neznan storilec v Ulici Marjana Kozine v Novem mestu vlomil v osebni avto ter odmontiral avtoradiokasetofon. Lastnika je oškodoval za 35.000 tolarjev. POTREBOVAL JE PREDNJE LUČI - V noči na 4. september je v Cankatjevi ulici v Črnomlju neznanec s kombija odvil prednje luči in jih odnesel s sabo. Lastnika je oškodoval za 6.000 tolarjev. UKRADEL KOLO Z MOTORJEM - V času od 3. do 4. septembra je neznan storilec v Hrastuljah izpred drvarnice ukradel kolo z motorjem in s tem lastnika F. M. oškodoval za okrog 20.000 tolarjev. OČE JE HOTEL SPOR REŠITI S PUŠKO JURNA VAS - 1. septembra ob osntih zvečer sta se v Jurni vasi sprla 47-ietni oče I. Š. in 20-lctni sin T. Š. Oče je odšel po lovsko puško. Sin mu jo je poskušal vzeti ■n med njima je prišlo do prerivanja. Pri tem pa se je puška sprožilu, vendar na srečo naboj ni zadel nikogar. Največ črnega zaposlovanja, torej zaposlovanja, kjer delavec ni zavarovan, kjer delavec nima nobenih pravic iz delovnih razmerij in kjer delodajalec ne odvaja nobenih prispevkov ne za delavca ne za družbo, inšpektorji v zadnjem času odkrivajo v gostinstvu, gradbeništvu in trgovini, seveda pri podjetnikih in obrtnikih. Le v redkih primerih so med zaposlenimi tujci begunci, nazadnje so imeli lakšno prijavo iz trebanjske POGIN RIB V LAHINJI ČRNOMELJ - 3. septembra je ribiški čuvaj obvestil policiste, da je opazil več poginjenih rib v reki Lahinji, in sicer pri jezu v Žagarcih. Po vsej verjetnosti je do pogina prišlo že prej zaradi nizkega nivoja vode in jih je narastla voda prinesla do jezu. Vzrok pogina bo pokazala analiza vode, ki jo še preiskujejo. občine, kajti na črno delajo predvsem tujci, ki imajo delovno dovolje- STRELA UNIČILA PODSTREŠJE SREDN1K PRI ŠENTJANŽU - 2. septembru je nastal požar na nenaseljeni hiši Mirka V. iz Srednika pri Šentjanžu. Hiša stoji v neposredni bližini njegove nove hiše. Goreti je začelo okrog 4. ure zjutraj na podstrešju, Kjer so bila zložena razna oblačila, omare, koruza, pšenica. Preiskava je pokazala, da je strela udarila v električno napeljavo, ki vodi proti stanovanjski hiši, kar je pozvročilo, da je v vodnikih prišlo do povečanja elektricitcte in izbruha plamenov iz vodnikov. Kabel na podstrešju je bil založen z raznimi predmeti, ki so začeli tleti in goreti. Požarje popolnoma uničil podstrešje, bivalni prostori pa so ostali nepoškodovani, razen kuhinjskega stropa in elementov. Škode je za okrog I milijon tolarjev. Sklenil je škodljivo pogodbo Kriminalisti krške UNZ ovadili tožilstvu Z. R., vršilca dolžnosti direktoija Avtohiše in Avtoservisa KRŠKO - Kriminalistična služba krške UNZ je pred kratkim Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu, enoti Brežice, ovadila Ž. R., vršilca dolžnosti direktoija Avtohiše in Avtoservisa Brežice, zaradi suma kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe. Pred tremi leti se je družbeno podjetje Agrotehnika-Gruda-Agroservis Brežice preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo in spremenilo naziv podjetja v Avtoservis, d.o.o, Brežice. Naslednje leto je zašlo v večje likvidnostne težave, nakar so s soglasjem Agencije ustanovili družbeno podjetje Avto hiša, d.o.o., Brežice, v katerem so zaposlili vse delavce brez premoženja Avtoservisa. Letos spomladi so kot tehnološki presežek odpuslili 20 delavcev. Tedanji direktor podjetja je v mesecu maju dal vlogo, naj ga zaradi zdravstvenih razlogov razrešijo funkcije direktorja, kar je skupščina obeh podjetij v maju sprejela, istočasno pa je sprejela tudi sklep, da se skupščina razpusti, vsi zaposleni pa so tehnološki presežek. iz najemne pogodbe med Avtohišo in zasebnim podjetjem iz Brežic, po kateri to podjetje plačuje Avlohiši najete skladiščne prostore v izmeri 840 m2 42(X) nemških mark v tolarski protivrednosti, znaša za ITG neto najemnina zgolj 800 nemških mark tolarske protivrednosti. V prid utemeljenega suma sklenitve škodljive pogodbe govori tudi dejstvo, da Avtoservis, d.o.o., z najemnino ne more kriti niti minimalne podpisane amortizacije, ki je za lansko leto brez revalorizacije mesečno znašala 7.8(X) nemških mark. Pri tem pa ostajajo odprte tudi vse terjatve upnikov Avtohiše in Avtoservisa, ki bi jih vsaj delno poravnali z realno najemnino. PO DOLENJSKI DEŽELI V juniju sta se skupščina in upravni odbor za obe podjetji ponovno konstituirala in za vršilca dolžnosti direktoija Avtohiše in Avtoservisa imenovala Ž. R. Ob iskanju rešitev za podjetje so obravnavali ponudbo bivšega direktoija, da vzame pod-jelje v najem, vendar so njegovo ponudbo zavrnili. 15. junija je upravni odbor sprejel ponudbo zasebnega podjetja ITG, d.o.o., iz Brežic in z njim podpisal pogodbo, s kale-ro dajejo podjetji Avtohiša in Avtoservis v najem poslovni prostor, velik 2562 m2, s celotno strojno in pisarniško opremo, zalogami rezervnih delov ler poslovnimi partnerji za mesečno 5.000 nemških mark tolarske protivrednosti. Ker s to najemno pogodbo sprejema ITG tudi pravice KLJUB RDEČI LUČI ZAPELJAL NA CESTO - 31. avgusta ob pol ^ruijstih dopoldne seje 84-letni Stane Osterman iz Novega mesta peljal s kolesom po Ljubljanski cesti od Bršlji-na proti centru Novega mesta. Ko je Pripeljal do semaforiziranega križišča do prehoda za pešce, je zapeljal na cesto, kljub temu da je gorela rdeča luč. V tem trenutku pa je pripeljala voznica osebnega avta 26-letna Renata Simič iz Stopič in kolesar je s kole-s°m trčil v vozilo, zgubil ravnotežje in Podel. V nezgodi sc je lilijo poškodoval ln ga je voznica odpeljala v novomeško bolnišnico. ZBIL JE OTROKA - 3. septembra ob pol dvanajstih je 34-lctni Kujlim Morina iz Štrita vozil kombinirano J'ozilo Z 850 po lokalni cesti od Šmihe-a proti centru Novega mesta. Ko je Pripeljal do stanovanjske hiše št. 10 na Smihclski cesti, je dohitel skupino otrok, ki je nameravala prečkati cesto prek zaznamovanega prehodil. Prva, ki je šla po zaznamovanem prehodu za pešce je bila 12-ietna Petra Ljubi i Vrha pri Ljubim. Voznik jo je z vzvratnim ogledalom zadel v glavo in zbil po cesti. Hudo poškodovano je voznik sam odpeljal v bolnišnico. VOZ JE ZAČELO ZANAŠATI -4. septembra ob 9.15 je 27-letni Bojan Kirn z Dobravice vozil traktor z vpreženim vozom po lokalni cesti od Javorovice proti Šmarju. Na vozu je imel naložena drva in na prednji premi je stal 49-lctni Jože Kirn z Dobravice. Ko je pripeljal izven naselja Mali Ban po klancu navzdol, je začelo voz zanašati, zato je Jože Kirn skočil z voza in padel. Pri padcu se je hudo poškodoval. Vo'znik je nato zapeljal izven ceste, kjer se je vprežni voz prevrnil. Škoda znaša okoli 2().IXX) tolarjev. • Pravijo, da jc za nekatere maščevanje sladko. Maščevanje šestih mladoletnikov iz Grobelj, ki so utemeljeno osumljeni, da so 28. avgusta ponoči porušili 10 x 4 metre veliki kozolec lastniku A. K., s katerim so bili v sporu, je bilo njim verjetno tudi sladko, toliko bolj grenko /hi je bilo za lastnika kozolca, ki je čez noč ostal brez njega. • Nekoliko manjšo škodo, še vedno pa dovolj veliko, je konec avgusta utrpel D. F. iz Češče vasi, ki mu je nepridiprav ponoči odnesel iz zajčnika šest zajcev, vrednih okoli 10.000 tolarjev. Za nekaj pečenk in zajčjih obar mu bo verjetno zadostovalo. • Tudi s spretno izmuknjenimi polizdelki za čevlje se da dobro zaslužiti, če... V. M. iz Škocjana je to uspelo že večkrat, preden so ga prejšnji teden med kontrolo prometa odkrili mokrono-ški policisti. Pri pregledu vozila so v prtljažniku v škatli našli polizdelke za čevlje, ki jih je ukradel r podjetju Italian sltoes studio v Mokronogu. Podjetje je oškodoval za 50.000 tolarjev. Polizdelke, vredne 130.000 tolarjev, pa je že trikrat pred tem prodal čevljarju iz Dobrave pri Škocjanu, za to pa je zaračunal 80.000 tolarjev. • Zlikovec, ki je pred kratkim prikrajšal Železniško postajo Črnomelj za 6.000 tolarjev, pa si je zaželel le nekaj romantične svetlobe r vse daljših septembrskih nočeh. Z njim so namreč neznano kam izginile tri petrolejske svetilke. • Manj svetlobe, pa več hrane je potreboval sladkosnedi tat, ki se je 5. septembra ponoči prikradel i’ gostilno ZG TTG in ukrade! denar, bloke za kosila ter suha rebra. Gostilni je povzročil za 40.000 tolarjev škode. zaposlovanja je v obmejnih občinah Metliki in Črnomlju in seveda Novem mestu. Neurejenega zaposlovanja je pri nas veliko ludi zato, ker so kazni za tovrstne kršitve zakona za delodajalca majhne, pogosto pa se je tudi postopek vlekel od vrat do vrat, dokler ni zvodenel. Inšpektorji za delo namreč lahko pri tem, ko ugotovijo, da je nekdo zaposloval na črno, napišejo le predlog sodniku za prekrške. Te pristojnosti, da bi lahko na mestu samem ukrepali, do sedaj niso imeli, nova zakonodaja, ki se že pripravlja, pa inšpektorjem za delo • Z novim zakonom, ki naj bi stopil v veljavo okrog novega leta, pa bo inšpektor v primeru, da Ito odkril hujšo kršitev delovne zakonodaje, npr. da bo delodajalec imel neprijavljenega delavca, lahko obratovalnico takoj zapri, brez predhodnih postopkov. V takšnem primeru bo verjetno vsak podjetnik ali obrtnik rtge dvakrat premislil, kakor to premisli npr. nemški ali švicarski obrtnik, kjer imtgo prav tako stroge zakone glede črnega zaposlovanja, preden se bo odločil zaposlovati na črno, s;y ga bo v primeru odkritja takšno zaposlovanje stalo veliko več, kot če bi imel delavca prijavljenega. obeta večjo moč. Tisti zaposlovalci črne delovne sile, ki so se do sedaj znašli pri sodniku za prekrške, so za ta prestopek odšteli le od 1.000 do 100.000 tolarjev. J. D. NAJPREJ UKRADEL AVTO ZATEM ŠE MOTOR ČRNOMELJ - 26-letni A. B. iz Metlike je utemeljeno osumljen, da je 3. septembra v Ljubljani ukradel Z 101 in se z njo pripeljal v Semič. 4. septembra je v Semiču spoznal Z. P. iz Metlike in mu predlagal, ker je močno deževalo, da mu z avtom pelje domov kolo z motorjem. Kolesa pa ni odpeljal domov, ampak drugam in ga skril. Policisti so osumljenca še istega dne v Črnomlju prijeli v ukradenem avtomobilu in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jc zoper osumljene;! odredil pripor. Osebni avto in kolo z motorjem so mu zasegli in ju bodo vrnili oškodovancema. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V AVTO DOBOVA - 4. septembra se je nekaj pred peto uro popoldan na regionalni cesti Brežice - Dobova zgodila huda prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti vozila, ki ga jc vozil 31-letni Slavko K. iz Brežic. Izven naselja Dobova ga je v blagem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, nakar je zapeljal na bankino, izgubil oblast nad vozilom, drsel po sredini ceste in na nasprotnem voznem pasu trčil v osebni avto, ki ga je vozil 53-letni Mirko S. Pri nezgodi jc iz vozila vrglo Slavka K., sopotnik 24-letni Robert S. iz Dobove pa je dobil hujše poškodbe. Iudi v vozilu Mirka S. so bili štirje sopotniki lažje poškodovani in so jih odpeljali v brežiško bolnišnico. NEZNANEC STRELJAL SKOPICE - Neznan storilec je 3. septembra nekaj pred enajsto zvečer« neznanim orožjem kalibra 22 I.R streljal z lokalne ceste v naselju Skopice v stanovanjsko hišo Ivana S. Krogla jc prebila plastično roleto, zunanji okvir okna ter notranje steklo v kuhinji ter zadela zid nad štedilnikom, od tam pa se je odbila v nasprotni zid in padla na tla pod ntizo. V času streljanja je bila v kuhinji 28-lctna Vesna S.; zadeli so jo le drobci stekla. NAPADLA STA GA NEZNANCA NOVO MESTO - 28. avgusta zvečer je šel 47-letni L. S. iz Velikih Dol peš po lokalni cesti od Zagorice proti Velikim Dolam. Izven naselja Zagorica je ustavil osebni avto, iz avta sta stopila dva neznanca ga podrla na tla, mu vzela denarnico z dokumenti in tolarji, nato pa odpeljala. Neznanca, ki sla L. S. oškodovala za 16.000 tolarjev, policisti še iščejo. Sama se je vračala z gora Suzana Vokač je zgrešila pot in zdrsnila po melišču nad Taško pod Grintovcem, kjer sojo našli mrtvo ^KAMNIK - Prejšnji četrtek zvečer so izpod Grintovca prepeljali s helikopterjem mrtvo 24-letno Suzano Vokač, ki se je na kranjski strani Grintovcev ponesrečila v nedeljo, 22. avgusta. Našli so jo kamniški gorski reševalci. Suzana Vokač, Novomeščanka, ki je živela v Ljubljani, je 22. avgusta odšla s prijatelji iz Kamniške Bistrice po poti do Cojzove koče na Ko-krškem sedlu. Skupina se je kmalu prepolovila; prvi so odšli proti Grintovcu in Kočni, ostali irije, med katerimi je bila tudi Suzana, pa so zaostajali. Okrog 15. ure popoldan je Suzana dejala prijateljici, da je utrujena in da se bo zato raje vrnila do koče in v Kamniško Bistrico. Če je tam več ne bo, pomeni, da se je s štopom odpeljala v Ljub-jano, je še naročila. Nazaj se je obrnila v Zgornjih Dolcih, vendar je zgrešila pol do Kokrškega sedla. Prišla je na dokaj zahtevno pot in po skalovju zdrsnila na melišče, kjer so jo našli mrtvo. Suzanina prijateljica je vse do srede mislila, da je Suzana sama prišla z gora in da je v ponedeljek odšla na načrtovani dopust, ker pa je v sredo ni našla niti v stanovanju niti pri njenih starših v Novem mestu, so se vsi skupaj napotili v Kamnik. Popoldan sta jo reševalca opazila v melišču nad Taško, na območju stare Frischauf-ove koče pod Grintovcem. Žal ji niso mogli več pomagati. OPOZORILO NOVO MESTO - UNZ Novo mesto obvešča občane, da se zadnja leta povečuje število tatvin iz avtomobilov in vikendov ter zidanic, zlasti v času trgatve. Ker se bliža trgatev, občane opozarjajo, naj zaklepajo avtomobile, naj ne puščajo v avtomobilih na vidnejših mestih vrednejših predmetov, naj parkirajo vozila na osvetljenih mestih in da bodo pozorni, če se v njihovi bližini gibljejo ali vozijo sumljive osebe. V takih primerih naj si zapišejo registrske številke vozil. V času trgatve bo na cesti tudi več traktorjev kot ponavadi, zato naj bodo vozniki pri vožnji še bolj pazljivi, prav tako pa naj za varno vožnjo poskrbijo tudi traktoristi s tehnično usposobljenimi traktorji in Varnostnimi kabinami ali loki. SEKALA V TUJEM GOZDU BREŽICE - Policisti krške UNZ so ovadili temeljnemu javnemu tožilcu 36-lctnega Ivana J. in 31-letnega Jožeta J., oba iz Brežic, ker sta 12. avgusta posekala v gozdu Gozdnega gospodarstva Brežice 3,2 m2 bukovih dreves in jih prodala. Skoda znaša okrog 15.(XX) tolarjev. Na mejo spet pritiskajo tujci Ilegalno pot največkrat izberejo bosanski državljani KRŠKO - Po neuspeli ženevski konferenci glede vojne v Bosni in Hercegovini se je število ilegalnih prehodov tujcev na južni meji, ki sodi v nadzor krške UNZ, povečalo predvsem na račun državljanov Bosne in Hercegovine. Pri dveh kontrolah meje so naleteli na več kot 100 bosanskih in še nekaj drugih državljanov. Pri kontroli zelene meje od 1. do 3. septembra so zabeležili 42 poskusov ilegalnega prehoda meje; med “ilegalci” je bilo 37 državljanov BiH, 6 naših državljanov pa sc bo moralo zagovarjati, ker so nudili pomoč pri ilegalnem prehodu meje, medtem ko so tujce vrnili nazaj na Hrvaško. Še večji porast poskusov črnih prehodov meje so opazili od 3. do 5. septembra, ko so ugotovili 106 poskusov prehoda. Pri tem je bilo 60 državljanov BiH, 32 državljanov Hrvaške, 7 državljanov ZRJ, 4 Romuni, 2 Makedonca in en Ukrajinec. Policisti so jih vrnili na hrvaško stran. Mejni hrvaški policijski organi pa so v istem obdobju na svoji meji zavrnili le 1 državljana BiH, 65-lct-nega M. Muja iz zbirnega centra v Ajdovščini, kamor so ga po neuspelem poskusu prehoda meje zopet vrnili. J. D. UČENCI PROMETNIKI POSKRBELI ZA VARNO POT V ŠOLO - Začetek šolskega leta je najbolj težak za prvošolčke, saj jih na poti v šolo in iz šole čaka polno nevarnosti. Za varnejšo pot šolarjev iz OŠ Center so v prvih šolskih dneh poskrbeli tudi učenci prometniki iz sedmih razredov, ki so pomagali učencem predvsem pri prečkanju ceste. Sicer pa so otrtxi, ki obiskujejo OS Center, med najbolj izpostavljenimi nevarnostim ceste v občini. Šolo imajo v neposredni bližini zelo prometne Ceste herojev. Ne ogrožajo pa jih le vozniki, ki se pripeljejo jx> njej, ampak tudi tisti, ki pripeljejo od zavarovalnice Tilia naravnost na njihovo dvorišče. (Foto: J. Domiž) Manj gospodarskega kriminala V primeijavi z lani so porastle poslovne goljufije, več je bilo tudi zlorab pooblastil - Gozdne tatvine NOVO MESTO - Gospodarskega kriminala je pri has zadnja leta vse več. Vendar pa statistika policistov novomeške UNZ s področja gospodarske kriminalitete za letošnje prvo polletje kaže, da je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini skoraj 14 odst. manj gospodarske kriminala kot v istem lanskem obdobju, obravnavali so 152 kaznivih dejanj, lani 176. V tem času so obravnavali 12 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, (lani 22), in 1 kaznivo dejanje izdajanje nekritega čeka. Najštevilnejša so kazniva dejanja zoper upravljanje družbenih sredstev in naravnih bogastev, obravnavali so kar 91 tovrstnih kaznivih dejanj, lani (131), od lega so odkrili eno kaznivo dejanje izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajne, 14 kaznivih dejanj zlorabe pooblastil in 9 kaznivih dejanj zlorabe položaja pravic odgovorne osebe. Sledila so še kazniva dejanja poneverbe, neupravičene uporabe, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, nedovoljenega posojanja denarja, utaja davščin in drugih družbenih dajatev, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic, vendar je bilo teh dejanj malo. Več pa je bilo gozdnih tatvin, odkrili so kar 53 tovrstnih kaznivih dejanj, lani 94. Obravnavali so tudi 9 kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, in sicer 4 kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic in 5 kaznivih dejanj ponarejanja ali uničenja uradnih listin, knjig. V letošnjem prvem polletju pa so zelo narastla kazniva dejanja zlorabe pooblastil, letos jih je bilo 12 več kot lani. Obravnavali so podjetja, ki so z lažnim prikazovanjem izplačil regresa za letni dopust ali bonov za prehrano od teh zneskov plačevale nižje prispevke, kot bi jih morala, saj je šlo dejansko za izplačilo osebnih dohodkov. Ob vzpostavitvi južne meje je postalo živahneješe tudi trgovanje s sosednjo Hrvaško. Osumljenci so fiktivno uvažali in izvažali blago z namenom, da se jim vrnejo prometni davki. S področja zunanje trgovine in zlorab uradnih položajev carinikov so obravnavali 7 kaznivih dejanj. Obravnavali so tudi 12 kaznivih dejanj ponarejanja denarja, izkjučno tuje valute. V letošnjem prvem poletju pa so zabeležili tudi porast poslovnih goljufij za 14 dejanj, odkrili so jih 37, predvsem na aln' škodo zavarovalnic. J. D. DOLENJSKI UST Akripol je presenetil Kolinsko Trebanjski rokometaši proslavili 10-letnico kluba - Namesto Slovakov nastopili _____ odlični Karlovčani - AkripokKolinska Slovan - neodločeno TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so z odlično pripravljenim mednarodnim turnirjem in uspešnim nastopom proti zelo močnima moštvoma na najlepši način proslavili 10-letnico kluba. Da je rokomet v Trebnjem šport številka ena, so dokazali tudi domači gledalci, ki so dodobra napolnili tribuno športne dvorane. Že v soboto dopoldne sta se v Kljub temu so v Metliki uspešno izpeljali konjeniško prireditev METLIKA - V metliškem Mestnem logu je konjeniški klub Bele krajine minulo nedeljo vzorno pripravil tradicionalno mednarodno konjeniško prireditev, na kateri so sc pomerili konji iz Slovenije in Hrvaške. Žal jo je zmotil dež. A si jo je kljub temu ogledalo okrog tisoč gledalcev, ki so uživali ob tekmah v preskakovanju ovir, galopski dirki športnih konj ter v kasaški dirki kmečkih dvovpreg. Pri preskakovanju ovir so bili v kategoriji A 1 najboljši Aljoša Višnjar s Sabrino (konjeniški klub Ljubljana), Boštjan Košir z Madrino (Lj.) in Maks Rijosa s Šarko (Komenda). V kategoriji A 2 so slavili Zoltan Kiš z Lordom (Bela krajina), Maks Rijosa s Šarko in Boštjan Košir z Madrino. V kategoriji L so se najbolje odrezali Gorazd Kušar s Sunnarjem (Krumperk), Janez Finžgar z Jablanom (Lj.) in Maja Novak z Lajlo (Velenje). V kategoriji L-jolly so bili najboljši Maja Novak z Lajlo, Monika Kušar z Oazo (Krumperk) in Jani Finžgar z Jablanom (Lj.). Domačini so se pomerili v kasaški dirki kmečkih dvovpreg. Zmagal je Franc Kremesec nad Darkom Hudorovcem in Francem Nemaničem. V galopski tekmi športnih konj pa so bili najboljši Jože Štcrk s Suzi (Bela krajina), Klemen Šuštaršič s Savo (Smolenja vas) in Janko Filak z Drogido (Bela krajina). DANA PREMAGALA BELINKO MIRNA - Nogometaši Dane z Mirne, ki nastopajo v ljubljanski medobčinski nogometni ligi, so v gosteh premagali NK Belinko z 2:0. Zadetke za mirensko moštvo sta dosegla Peter Urana v prvem in Stane Bukovec v drugem polčasu. Kadeti so doma premagali Tabor s 5:2, mlajši pionirji pa so igrali z Dolomiti 0:0. REKREATIVNO TEKMOVANJE V PLAVANJU NOVO MESTO - Športna zveza Novo mesto bo v torek, 14. septembra, ob 16. uri na bazenu v Dolenjskih Toplicah v sklopu delavskih športnih iger pripravila občinsko prvenstvo v plavanju. Na tekmovanju lahko nastopijo vsi občani, ki so dopolnili 18 let, ne glede na to, ali so zaposleni ali ne. Za delavske športne igre se bodo upoštevali le rezultati redno zaposlenih delavcev, ki lahko nastopajo le za svoje podjetje, vsi ostali pa bodo lahko tekmovali le kot posamezniki. Tekmovalne discipline: 50 m prosto, 50 m prsno in štafeta 4 X 100 m mešano. Tekmovanje bo v moški in ženski konkurenci v starostnih kategorijah do 35 in nad 35 let, prijavite pa sc lahko 15 minut pred začetkom tekmovanja. predtekmi turnirja pomerili kadetski moštvi Akripola in Krima iz Ljubljane. Zmagali so gostje z 26:14, največ zadetkov za domače pa so dosegli Hribar (5) in Berk ter Klatnus (po 3). V prvi tekmi sta se srečali moštvi Kolinske Slovana in Karlovačke pivo-vare. V dvoboju vrhunskih rokometnih moštev so Hrvati dokazali, da jih upravičeno uvrščajo med vodilne rokometne velesile na svetu. Š 24:20 so premagali Ljubljančane, ki so pred leti v Jugoslaviji osvojili naslov državnih prvakov in že igrali v finalu evropskega pokala. V drugem srečanju so svojo veliko priložnost izkoristili rokometaši domačega Akripola. Niso se ustrašili precej višjih in telesno močnejših Ljubljančanov. Po prvem polčasu so vodili z 9:8, tekma pa je bila zelo izenačena tudi v drugem delu, ko so Trebanjci še dve minuti pred koncem srečanja vodili z golom razlike, kar pa vseeno ni bilo dovolj za zmago, ki so si jo jubilanti tako želeli. Ljubljančani so v predzadnji minuti izenačili na 20:20. Rokometaši Akripola so si v zadnji minuti na vso moč prizadevali, da bi le zmagali, vendar je bila obramba Kolinske Slovana le pretrd oreh za domače napadalce. Ob znaku sirene za konec tekme je domačinom ostal še prosti strel z devetih metrov, ki ga je izvajal najvišji igralec Akripola Strajnar, vendar se je žoga najprej odbila od rok igralcev v živem zidu tako, da jo je ljubljanski vratar zlahka ujel. Golc za domače so dosegli - Šavrič 8, Višček in Strajnar 4, Longer 3 in JPJP - - M ~«J........ Rokometaši trebanjskega Akripola so se pogumno spopadli z močnejšimi nasprotniki, z ostro obrambo pa so zaustavili tudi nevarne strelce Karlovačke pivovare. (Foto: I. Vidmar) V Se tretji poraz Krke zapored Krka Novoterm po tretjem kolu brez zmage NOVA GORICA - Nogometašem Krke Novotcrma tudi v tretjem krogu prvenstva v prvi nogometni ligi, kljub dobri igri in premoči konec prvega ter v drugem jxilčasu, ni uspelo iztržiti prve točke v letošnjem prvenstvu in so sc s porazom 1:3 v Novi Gorici še utrdili na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Nekoliko jim je ponagajala športna sreča, sodnik je spregledal prekršek v kazenskem prostoru, plačali pa so tudi davek neizkušenosti, saj jim ni uspelo izkoristiti vrste lepih priložnosti pred vrati Novogoričanov, ki so z dvema protinapadoma v drugem polčasu zapečatili usodo Krke Novo-terma. Pogled na prvenstveno lestvico res ne daje veliko upanja na uresničitev sanj, ki so jih imeli pred prvenstvom nekateri novomeški nogometni zanesenjaki. Tudi na naslednjih tekmah, ko bodo Novomeščani igrali doma z Živili Novo mesto 92 v četrtfinalu Novomeščani premagali novogoriško Iskro z 80:77 -Podbočje izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so tudi v tretji tekmi predtekmovanja slovenskega košarkarskega pokala zmagali in se uvrstili med 16 najboljših slovenskih moštev. Po pravilu, ki določa, da je pokalna tekma v kraju slabše uvrščenega moštva v lanski sezoni, so novomeški košarkaiji, novinci v drugi slovenski ligi, gostili Iskro iz Nove Gorice. Sobotno srečanje v športni dvorani pod Marofom je bilo ves čas izenačeno. Gostom iz Nove Gorice je pripadel prvi polčas, vendar je izid 36:34 obetal razburljivo nadaljevanje. Deset minut pred koncem srečanja je bil izid izenačen 54:54, v naslednjih dveh minutah pa so si Novogoričani prigrali kar 9 točk razlike. Ko je blizu 200 gledalcev že vide- lo poraz domačih ljubljencev, je na parket stopil Samo Plantan, prevzel igro v svoje roke in zmaga je ostala v Novem mestu. Največ košev za Novo mesto 92 so dosegli: Plantan 26, Bajc 21, Kek in Cerkovnik 8. Podbočje, druga dolenjska ekipa, je po porazu s Savinjsko Polzelo (61:74) izpadla z nadaljnjega tekmovanja. Pokalno tekmovanje se bo nadaljevalo s četrtfinalnimi turnirji, kjer se bodo v štirih skupinah med sabo pomerila po štiri moštva. Poleg Novomeščanov se je s predtekmovanja v nadaljevanje pokala uvrstilo še 7 moštev, 8 prvoligašev pa se je na četrtfinalne turnirje uvrstilo neposredno brez predtekmovanja. L V. Smučarji Roga s polno paro NOVO MESTO - Tekmovalna vrsta smučarskega društva Rog iz Novega mesta se je v ponedeljek odpravila na peti letošnji snežni trening. Po pripravah na Kaprunu in Moeltalu, kjer so do sedaj pilili tehniko in trenirali hitre discipline, so se tokrat odločili za ledenik Hintcrtux, kjer bodo prvič v tem poletju trenirali slalom in veleslalom. Na 6-dnevni trening so odšli Žiga Golob, Andrej Plaznik, Sašo Šonc, Nace Kušer in Jana Jazbinšek, ki bodo v prihodnji sezoni tekmovali pri mlajših dečkih in deklicah, od starejših tekmovalcev pa bodo v Hintertuxu vadili Matjan Šonc, Rok Kocjan, Luka Golob in Luka Vodopivec. Na treningu se jim bodo pridružili še Ljubljančani Primož Vrhovnik, Rok Štcr in Andrej Habjan, ki bodo v novi sezoni tekmovali za novomeško smučarsko društvo. Klubskima trenerjema Gregorju Koprivniku in Dušanu Grašiču, ki je obenem tudi trener selekcije centralne regije, se bo na ledeniku tokrat pridružil prof. Aleksej Kuzmin, eden izmed najboljših slovenskih demonstratorjev. Matjaž Vrhovnik, član slovenske A reprezentance, je ta čas z ostalimi reprezentanti na pripravah na švicarskem ledeniku Sas Fee, prizadevno pa trenira tudi edina Rogova tekmovalka v prostem slogu Nuša More, ki mora v prvem delu sezone le še potrditi normo za udeležbo na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v Lilleham-meiju. pri Mariboru in Olimpiji, ne moremo pričakovati čudežev. Vsaka osvojena točka proti tako močnim nasprotnikom bo že velik uspeh. Vendar moštvo kljub klavrnemu začetku sezone ne bi smelo obupati. Prišli bodo lažji nasprotniki, mlado moštvo se bo uigralo in prekalilo. Trener Bloudek, ki je moštvo prevzel letos poleti, gradi na mladih igralcih, ki bodo s trdim in zavzetim delom čez čas lahko dosegli več, kot lahko pričakujemo od potujočih zvezdnikov, ki pridejo za velik denar v klub le za nekaj mesecev in nato odidejo. Upanje na boljšo prihodnost novo- • Mlada nogometaša Krke Novotcrma, Janez Gruden in Ingmar Bloudek, sta sc v sredo vrnila iz Sofije, kjer sta kot člana slovenske mladinske reprezentance nastopila na prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo. Slovenija je igrala z Bolgarijo 0:0, v naslednji tekmi pa bodo imeli v gosteh Italijo. meškega nogometa dajejo tudi uspehi mladincev in pionirjev, ki že sodijo v sam slovenski vrh. V nedeljo bo na štadionu pod Por-tovalom gostovalo moštvo Živil iz Naklega, ki je po treh krogih še neporaženo in je s petimi točkami na 3. mestu. Če je trenerju Bloudku uspelo spraviti svoje fante iz psihološke krize po treh porazih in če bodo zaigrali vsaj tako dobro kot v Novi Gorici, lahko upamo, da txxlo nogometaši Krke Novoterma osvojili prvo letošnjo točko. ' I. V. . TEČAJ LETENJA Z ZMAJEM NOVO MESTO - Klub za prosto letenje Novo mesto organizira tečaj prostega letenja z zmaji. Tečaj bo razdeljen v teoretični in praktični del. Tečajniki se bodo uvajali v skrivnosti prostega letenja na klubskem šolskem zmaju, organizator tečaja pa bo poskrbel tudi za vso potrebno opremo. Prijave zbirajo do 17. septembra na naslov Klub p.p. ib za prosto letenje Novo mesto, . Šentjernej, 68 310 Šentjernej. RUS - DRŽAVNI PRVAK MARIBOR - V nedeljo je še en novomeški atletski državni reprezentant postal tudi državni prvak. Na DP za starejše mladince v Mariboru je Gregor Rus zmagal v metu diska (41,72 m), zbirko medalj pa si je povečal še s srebrno v suvanju krogle (14,35 m) in bronasto v metu kladiva (53,96 m). Zarabcc 1, izkazal pa se je tudi vratar Novak. O zmagovalcu turnirja je sicer formalno odločalo srečanje med Akripo-lom in Karlovačko pivovaro, vendar gostje iz Hrvaške niso dovolili presenečenja. Že po prvem polčasu so vodili s 14:11, prednost pa so v drugem delu igre še povečali in na koncu zmagali s 27:20. Razredčena trebanjska ekipa sc ni mogla resneje upirati slovitim tekmecem. Golc za domače so dosegli Strajnar 6, Višček 4, Gnidovec in Šavrič 3 ter Kotar in Zarabec 2, pri gostih pa je bil najuspešnejši Gojsovič z 8 zadetki. Turnir ob 10-letnici trebanjskega rokometnega kluba so omogočila podjetja, ki tudi sicer podpirajo moštvo -Akripol, Trimo, Trelcs, Komunala, Ko-vinoprodaja, Tilia, Betonal ter treba- • Ko so sredi prejši\jcga tedna zaradi zastrupitve polovice moštva s salmonelo udeležbo na turnirju odpovedali rokometaši Sokola iz slovaškega Ži-lina, je usoda proslave 10-lctnice trebanjskega kluba že visela v zraku. Trcbanjce so iz zagate rešili Karlovčani, ki so v četrtek zvečer takoj sprejeli pozno vabilo in prišli v Trebnje z izredno močnim moštvom, ki bo letos, tako kot drugi udeleženec turnirja, Kolinska Slovan iz Ljubljane, nastopalo v evropskem pokalu pokalnih prvakov. njski gostilni Pavlin in Špringer. Na turnirju je sodil tudi znani novomeški rokometni sodnik Dušan Okleščen. Svetovni asi pod Portovalom Danes na novomeškem štadionu - Nastop Mateteja, Imoha, Kempa, Nastasejeve, Bukovčeve, Kocuvana... NOVO MESTO - Odprto prven-sto Dolenjske, ki ga bodo danes ob 15.uri na štadionu pod Portovalom odprli tekači na 100 m, bo, po odlični mednarodni udeležbi sodeč, največja atletska prireditev v Sloveniji. Že v prvi disciplini bodo gledalci lahko videli enega najboljših šprinterjev na svetu, finalista olimpijskih iger v Tokiu in Barceloni Nigerijca Chidi-ja Imoha, ki je 100 m že pretekel v 10 sekundah in 1 stotinki. Prvo ime današnjega atletskega mitinga ho prav gotovo Zambijec Samuel Matete, poleg svetovnega rekorderja Younga in legendarnega Edvina Mosesa tretji tekač na 400 m z ovirami v zgodovini atletike. V skoku v višino bo nastopil 4. z letošnjega svetovnega prvenstva v Stutgartu Troy Kemp z Bahamov, na 100 m z ovirami pa se bo s slovensko rekorderko Brigito Bukovec že drugič pomerila ena izmed najboljših mnogobojk na svetu Romunka Liljana Nastase, ki je lani Slovenko pod Portovalom premagala. Od domačih atletov velja omeniti še nastop višinašice Britte Bilač, Mira Kocuvana, ki se bo pomeril z Ma-tetejem v teku na 400 m z ovirami, in odličnega hrvaškega metalca kopja Ivana Mustapiča. Na tekmovanju ob tekmovalcih iz desetih držav seveda ne bodo manjkali niti odlični novomeški atleti, med katerimi moramo omeniti državne reprezentante Tomaža Božiča, Matejo Udovč, Igoija Primca in Darjo Tratar ter dolgoprogaško trojico Fabjana, Počiča in Dragana. Prireditelji mednarodnega atletskega tekmovanja niso pozabili na gledalce, ki se bodo med razburljivimi dogodki na atletski stezi okrepčali pri stojnicah z jedačo in pijačo ter preizkusili svojo srečo na bogatem srečelovu. Nagrade za tekmovalce so priskrbela podjetja Krka, zavarovalnica Tilia, Kolpa, Novotehna, zavarovalnica Triglav, Aplicom, Renault center Vovk in Roadstar avto Hi-Fi, Feniks, trgovina Roni, Studio D in novomeški izvršni svet, ki so tudi prevzeli pokroviteljstvo nad posameznimi atletskimi disciplinami. I. V. Samuel Matete se bo v Novem mestu pomeril z tuijboljšim slovenskim atletom Mirom Kocuvanom. Mervar drugi na Grobniku GROBNIK - Na zadnji dirki v hitrostnem motociklizmu za državno prvenstvo in pokal Alpe Adria so uspešno nastopili tudi dolenjski tekmovalci. Novomeš-čan Lovro Mervar je v razredu motorjev do 250 ccm, kjer je bila konkurenca najmočnejša, zasedel 3. mesto za pokal Alpe Adria in 2. mesto v državnem prvenstvu in tako na koncu v skupnem seštevku za državno prvenstvo zasedel 3. mesto. V razredu do 125 ccm je bil Tržačan Alberto Zenič, ki tekmuje za AMD Novo mesto, tretji v obeh tekmovanjih, njegov klubski kolega Črriomalj-čan Judež pa 7. oz. 5. Med tekmovalci s serijskimi motoiji s prostornino do 125 ccm je bil v pokalu Alpe Adria Zenič 11. in Jurij Majerle 24. Trebaniec Brane Rokavec je astopil dvakrat. V kategoriji 600 super šport je zasedel 6. oz. nastopil dvakrat. V kategoriji Jo 2. mesto, v kategoriji do 80 ccm pa je kot edini tekmovalec zmagal. V skupni razvrstitvi pokala Alpe Adrija je Rokavec v razredu do 600 ccm četrti, na državnem prvenstvu pa drugi. Urošu Murnu gorsko kolo Več uspešnih nastopov Krkinih kolesarjev konec tedna - V Krškem presenetil Črnomaljčan Vrščaj KRŠKO - Na kolesarskem tekmovanju za veliko nagrado Savaprojekta, ki je štelo tudi za pokal Slovenije, je v Krškem nastopilo 251 kolesarjev iz cele države. Članska zmaga in gorsko kolo, ki ga je organizator podaril FRELIH V VITI TREBNJE - Na občinskem prvenstvu v tenisu, ki so ga v nedeljo pripravili v športnem centru Vita v Trebnjem je zmagal Franc Frelih iz Šentruperta’ „ )? v polfinalu premagal Metelka z 9:3 in v finalu Pepelnaka z 9:1. Prvenstvo je bilo posvečeno proslavi občinskega praznika, pokale najboljšim pa je podelil trebanjski župan Ciril Pungartnik. CERJAK ZMAGAL OB OTVORITVI KRŠKO - Na hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je ob otvoritvi novih klubskih prostorov pripravil šahovski klub Triglav iz Krškega ie nastopilo 21 posavskih šahistov. Prva štiri mesta so pripadla domačim ša-histom, zmagal pa je prvokategornik Andrej Ceijak nad Božičem in Levičarjem. Bum nogometašev Avto Burna Kočevski drugoligaš s 3:0 premagal ETI Elektroele-ment iz Zagorja - Izkazal seje Komočar najboljšemu, je pripadla Celjanu Iztoku Melanšku, drugo mesto pa si je priboril novomeški veteran Sandi Papež. Gorsko kolo je z zmago pri starejših mladinci osvojil Novomeščan Uroš Murn, ki je na 67 km dolgi progi premagal klubskega tovariša Filipa. Pri mlajših mladincih je zmagal Kranjčan Valjcvcc nad odličnim Novomeščanom Martinom Dergancem in Ptujčanom Kelnerjem. Dolenjski kolesarji so se izkazali tudi v mlajših kategorijah. Pri dečkih A je bil Novomeščan Peter Ribič 2., pri dečkih B pa ie z drugim mestom prijetno presenetil Črnomeljčan Vrščaj, ki je premagal tudi Novomeščana Logarja in Zrimška, ki sta osvojila 3. oz. 4. mesto. LJUBLJANA - Na kriterijski dirki “Okrog Savelj” je med člani in mladinci največ zaslužil novomeški šprin-ter Bogdan Fink, ki na dirki sicer ni zmagal, je pa zato na letečih ciljih osvojil kar 9 nagrad. Nagradni sklad dirke je znašal kar 8.000 nemških mark in več kot 300 praktičnih nagrad. Tudi v Ljubljani članska zmaga ni pripadla Novomeščanu. Zmagal je LjiMiljančan Hvastija, 2. je bil Mervar, 4. Fink, 5. Štangelj in 7. Ravbar (vsi Krka). Pri mlajših mladincih je bil Novomeščan Martin Derganc 3., še bolje pa so se odrezali najmlajši. Pri dečkih A je Krkinim kolesarjem pripadla trojna zmaga. Na najvišji stopnički je stal Mrvar, nekoliko niže pa Ribič in Balanič. Med dečki B je zmagal Novomeščan Logar, Zrimšek pa je bil tretji. KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avto Burna so v tretjem krogu prvenstva v drugi nogometni ligi premagali že drugega bivšega prvoligaša. Tokrat se na vročem igrišču v športnem parku Gaj ni najbolje znašel ETI Elektro-element iz Zagorja. Kočevci so bili v derbiju 3. kroga veliko boljši od solidnih gostov iz Žagoija in tekmo odločili že v prvem polčasu. V tem delu so se Zagorjani v glavnem branil, a niso bili kos domačim napadalcem, kj so dosegli dva zadetka po prekinitvah, enega pa po grobi napaki gostujoče obrambe. V nadaljevanju so se domačini zadovoljili z visokim vodstvom, gostje pa si kljub temu do konca srečanja niso prigrali nobene priložnosti. Sodnik je pokazal sedem rumenih kartonov: 4 domačinom in 3 gostom. Gole za kočevsko moštvo so dosegli Čosič s strelom z glavo, Bošnjak iz 11-metrov- ZMAGA KOLPI IZ PODZEMLJA PODZEMELJ - Na nedeljski tekmi ljubljanske nogometne podzveze med moštvoma Ultra-trade iz Kamnika in Kolpo iz Podzemlja so bili uspešnejši domačini. Po dokaj naporni tekmi so pred kakimi 500 gledalci ugnali nasprotnika z rezultatom 2:1. Za domačine sta zadela mrežo Sopčič in Želcznjak (11-metrovka), za goste pa Bekrič. V predtekmovanju so bili prav tako uspešni domačini. Mladinci so z 1:0 premagali Komendo, pionirji pa s 3:0 Belinko. Zdaj je ekipa Kolpe v svoji skupini med vodečimi in prav zanimivo bo videti, kako se bo razpletel belokranjski derbi, ki ga bosta konec tega tedna v Črnomlju odigrali moštvi Kolpe in Črnomlja. ke in rekonvalescent Stane Komočar, ki se je izkazal tudi z lepimi podajami. Domači trener Perica je po tekmi dejal, da čestita vsem igralcem za borbenost in taktično zrelo igro, s katero so povsem onemogočili prodorne Zagoijanc, ter zveste navijače povabil na naslednjo tekmo v Kočevju, ko bodo nogometaši Avto Burna gostili moštvo Turnišča, ki je po treh krogih še edino neporaženo. M. G. DVOJNA ZMAGA BREŽIČANOV MARIBOR - Na mladinskem državnem prvenstvu v atletiki sta se ponovno izkazala brežiška metalca kladiva. Z odličnim metom 62,28 m je zmagal Podvinski, Grubič pa je z metom 58,20 m osvojil drugo mesto. Uspeh brežiških metalcev kladiva je dopolnil Rovan z drugim mestom v skoku ob palici. Sajevec je državni prvak Razveljavljena tekma v kategoriji 13 do 14 let -Uspešen nastop novomeških triatloncev DOLENJSKE TOPLICE - Organizatorjem iz triatlonskega kluba Novo mesto, ki so v zadnjih letih zelo uspešno pripravili vrsto tekmovanj, med drugim tudi tekmo evropskega pokala, je tokrat spodletelo, saj so morali zaradi napake sodnikov, ki so pomotoma skrajšali kolesarsko progo za kategorijo letnikov 1979-1980 in najboljšim trem v isti kategoriji pustili teči 3 km več kot drugim, tekmo za to starostno skupino razveljaviti. Predsednik novomeškega kluba in slovenske zveze Andrej Švent je razočaranim mladim športnikom obljubil, da bodo tekmovanje za naslove državnih prvakov poskusili izvesti v Izoli, ko naj bi nastopili na krajši progi ob tekmi članov. Do neljubega spodrsljaja je prišlo, ker so se na kolesarski progi pomešali tekmovalci dveh starostnih skupin z različno dolžino proge in jih na obratu niso mogli ločiti. Kljub napaki v omenjeni kategoriji in močnemu deževju, ki je še najmanj motilo mlade športnike, smo v Dolenjskih Toplicah videli lepe tekme in v drugih starostni skupinah ni bilo težav. Naslove državnih prvakov so osvojili: Vrhničan Miha Grom (17-18 let), Kranjčanka Melita Rajgelj (17-18 let) in Novomeščan Peter Sajevec (15-16 let), ki je na enaki progi premagal tudi vse starejše tekmovalce. Tudi drugi novomeški tekmovalci so nastopili zelo uspešno. V starostni skupini 15-16 let je bil Siniša Dclaj-kovič drugi in Jakša četrti, v kategoriji 17-18 let je bil Jaka Švent drugi in Gregor Durič iz Šmarjeških Toplic četrti, v kategoriji 9-10 let je bila pri deklicah Jerca Fajdiga druga, pri dečkih pa Luka Marin tretji in Simon Avbar četrti. Pri najmlajših triatloncih, starih 7 do 8 let, sta se izkazala Jure Švent in Matic Kraševec z drugim oz. tretjim mestom. I. V. IH 4] rrnnm □O Innn ~?nnni(Ti (Tl I/ SfeJ lil [Mil g! IM. IzAMD D t-' Ijr" u V Beli krajini je bilo na novo zasajenih približno deset hektarov intenzivnih nasadov različnega sadja. V deželi s tako ugodnim podnebjem pa bi zagotovo lahko raslo precej več sadja, ki bi nudilo ljudem večji zaslužek kot travinje in poljščine. Take sadovnjake pa bi bilo treba namakati. Kako se temu streže so se na nedavni strokovni ekskurziji v italijansko Južno Tirolsko prepričali člani sadjarskega društva Bele krajine. Leta 1919 je morala Avstrija odstopiti Južno Tirolsko Italiji, vendar je pokrajina obdržala avtonomijo. Medtem ko je podeželje še vedno precej nemško, so mesta bolj ali manj italijanska, predvsem zaradi načrtnega naseljevanja italijanskega prebivalstva. Napisi so povsod dvojezični. Obiskovalec te dežele kaj hitro spozna predvsem eno: da je simpatično sinhronizirana, skoraj idealna mešanica italijanskega temperamenta in nemške natančnosti. Pa naj gre za urejenost mest ali vasi, predvsem pa za prostrane sadovnjake v dolini Adiže, zaradi katerih pravijo Južni Tirolski sadovnjak Evrope. Na razmeroma majhni površini v dolini med Dolomiti je 18 tisoč hektarov sodobnih nasadov jablan, iz katerih pride vsako leto okrog 700 tisoč ton jabolk. To pomeni 8 odst. proiz-yodnje jabolk v EGS oz. četrtino vse italijanske proizvodnje. Južni Tirolci so s svojim sadjarstvom vredni občudovanja in tudi belokranjski sadjarji so se od njih veliko naučili. Razlika med obojimi je predvsem v tem, da si morajo slednji v glavenm pomagati sami, medtem ko Južne Tirolce precej crklja država. Namakanje je pravilo Dolina okrog Bolzana, kamor je vodila pot belokranjske sadjarje, leži okrog 250 metrov nad moijem. Toda četudi jo obkrožajo precej visoki vrhovi, prevladuje vpliv milega mediteranskega podnebja, kar dokazujejo tudi kaki, kivi in Figovec, ki tam zelo dobro uspevajo. Kljub temu se ljudje že p tradiciji v glavnem odločajo za nasade jablan, ki so tam, kot je zatrdil sadjar Helmut Pircher iz Leifersa v bližina Bolzana, že od nekdaj. Ta sadjar ima sam toliko intenzivnih nasadov kot vsi Belokranjsci skupaj. Sicer merijo v povprečju sadovnjaki p tri hektare, izjemoma pa celo 60 ali 70 hektarov. Čeprav je Južna Tirolska največje zaključeno sadjarsko območje v Evropi, bi bilo gotovo sadovnjakov še več, če ne bi bilo pomanjkanja zemlje. Zato ne čudi, da zemljo izkoristijo tako temeljito. Jablane rastejo na dvoriščih stanovanjskih hiš in prav do zidov hladilnic za sadje, ki jih tam ne manjka. Nič čudnega ni, da mora tisti, ki želi zasaditi sadovnjak, za kv. meter zemlje - brez sadnih dreves, seveda - odšteti kar od 3.500 do 5.000 tolaijev. Tako nekateri prodajo zemljo na Južnem Tirolskem ter v Furlaniji z izkupičkom kupijo desetkrat več zemlje in znova začno s sadjarstvom. Gospod Pircher pridela v normalnem letu Po tri do štiri tone jabolk na hektar. V sadovnjaku ima izključno jablane, in sicer nizke goste vzgoje, kar pomeni, da jih na hektarju raste tri do štiri tisoč. Pravi, da se pretiravanje z gostejšo vzgojo ne splača. Seveda Pj1 bi na takšen pridelek kar pzabil, če ne ni 90 odst. nasadov namakal. Namakanje je v tej dolini pravilo. Navadno sadjarji zvrtajo vrtino nekaj deset metrov v zemljo in s črpalko črpajo podtalnico, ki ne služi le za namakanje, ampak tudi za oroševanje, s katerim zaščitijo nasade pred spmladansko pzebo. Večina sadovnjakov je pod integralnim varstvom, kar pomeni, da jih pred škodljivci zaščitijo s preparati, ki so ekološko bolj sprejemljivi, a dražji. Zato je tudi takšno sadje, ki ga je na prodajnih policah moč hitro prepoznati, ker je označeno s pikapolonico, dražje, a ga kljub temu lažje prodajo. Ua se integralnega varstva tako v sadovnjaku kot v skladišču sadjarji zares držijo, nadzoruje deželna služba. Vsa dela v prostranem Pircherjevem sadovnjaku opravita gospodar in njegov sin sama, le za obiranje najameta sezonske delavce. Ves pridelek odda zadrugi, v kateri je eden od 120 pridruženih članov. Kar 80 odst. tamkajšnjih sadjarjev je na različne načine vključenih v zadruge. Gre za klasične kmečke zadruge, kjer se tudi zaslužek razdeli takrat, hoje pridelek prodan. Tako je Helmut Pircher za ceno lanskega pridelka zvedel šele zad- njega avgusta letos, ko so v zadrugi naredili končni obračun. Med letom so člani prejemali le akontacije. In cena lanskega pridelka je bila s pvprečnimi 260 lirami za kilogram presenetljivo nizka. Takšne južnotirolski sadjarji ne pomnijo. Samo za primerjavo: za kilogram predlanskih jabolk so v povprečju iztržili po 990 lir. Nizke cene so bile posledica zasičenosti evropskega trga s sadjem. Čeprav je bilo, vsaj kar se zaslužka tiče, lansko leto za sadjarje katastrofalno, se pri njih lahko kaj hitro obme na boljše. Tako južnotirolski sadjaiji pričakujejo, da bodo letaš iztržili za kilogram jabolk 450 do 500 lir. Sadjar Kurt Komiss iz nekaj kilometrov oddaljenega Eppana, prav tako v okolici Bolzana, ima 15 hektarov velik sadovnjak, v katerem mu poleg sina pomaga še en zaposlen. Poleti pridejo na prakso študenti, jeseni pa prebivalci bližnjega Bolzana. Nekateri med njimi v sadovnjaku preživijo redni dopust, med katerim zaslužijo z obiranjem sadja po 8 do 12 tisoč lir na uro. Sadjarji se navadno odločajo za sajenje okrog desetih različnih sort sadja. Ne toliko zaradi tržne zanimivosti kot zaradi tega, da obiranje lahko raztegnejo na daljši čas. Zanimivo je, da na Južnem Tirolskem nad sadovnjaki ni mrež za zaščito proti toči, medtem ko južneje, okrog Verone, pogled na sadovnjake nudi zgolj nepregledno sivino mrež. Južnotirolski sadjarji zatrjujejo, da se jim bolj splača sadovnjake zavarovati pred točo pri zavarovalnici. Če jim oklesti sadovnjak, dobijo odškodnino, sadja za prodajo pa ima njihova zadruga še vedno dovolj od drugih članov, tako da svojih kupcev in trga ne izgubijo. Okrog Verone, kjer so v glavnem veliko večji sadjaiji, eden od njih ima celo 600 hektarov nasadov, prodajajo sadje sami. Zato jim je bolj kot strošek z mrežami za protitočno zaščito pomembno, da imajo pridelek ter da s tem obdržijo trg. Kdo da manj? Kot že rečeno, so sadjarji vključeni v zadruge, ki skrbijo za skladiščenje in prodajo pridelka. Ena takšnih je Grufrut v Vilpianu, ki ima 145 članov, sedaj, v največji sezoni, je v njej zaposlenih 35 žensk in 10 moških, trije delavci pa so v administraciji. Poleg hladilnice, ki sprejme 1.600 vagonov sadja, jabolka tudi sortirajo in jih pripravljajo za nadaljnjo prodajo. Polovico pridelka prodajo na italijanski trg, drugo pa po vsej Evropi, največ v Nemčijo. Čeprav je veliko dela avtomatiziranega, bodisi da gre za sortiranje, pranje, sušenje, poliranje sadja z velikimi ščetkami, ga še veliko opravijo ročno. Tu so dobrodošle prav ženske roke. Tako zaradi spretnosti, a tudi zato, ker gre za sezonsko delo. Za takšno delo je lažje dobiti ženske, kajti moški si v glavnem iščejo stalno zapo- ■Mi V hladilnici Grufrut v Južni Tirolski pripravljajo sadje tudi za nadaljnjo prodajo. Sortiranju za zahtevne kupce tako na domačem kot na tujem trgu so najbolj kos spretne ženske roke. slitev. Vsa skladišča niso zadružna. Fructus Meran iz Vilpiana je zasebna firma, ki se ukvaija s pripravo, prodajo in transportom sadja. Sadje odkupuje od vsakega pridelovalca, ki jim ga ponudi, potem pa preko borze išče kupce. Ima tudi oddelek, v katerem pripravlja industrijsko sadje za mezgo, saj industrijska jabolka nimajo tako rekoč nikakršne cene, medtem ko je polizdelek že moč kar dobro vnovčiti. Za belokranjske sadjarje je bila zelo zanimiva tudi borza, na kateri je bilo prav ob njihovem obisku naprodaj sto ton jabolk, medtem ko jih je na vrhuncu sezone tudi do tisoč ton. Borzni posredniki si sadje najprej ogledajo v skladišču ter si zapišejo številke, ki jih želijo licitirati. Na borzi firma postavi začetno ceno, potem pa se gredo, kdo da mnaj. Po krogu s številkami lučka potuje toliko časa, dokler je s pritiskom na gumb ne ustavi kateri od posrednikov. Podjetje postavi tudi najnižjo ceno, po kateri je še pripravljeno prodati sadje, in če do tiste cene ni kupca, zanj licitacijo rešeni zavezniški letalci Sj]]@G m a maš Zavezniški piloti, ki so bili sestreljeni nad našimi kraji in so jih slovenski partizani rešili pred kremplji okupatorske vojske, še niso pozabili takratnih dogodkov. Radi se spominjajo svojih rešiteljev. Letos je prvič po vojni prišel na obisk tudi Joseph L. Maloney, član posadke Freda Streicherja, ki je morala 2. aprila skočiti iz ameriške leteče trdnjave. Joseph L Maloney je po devetinštiridesetih letih spet poletel v dolenjsko nebo. Tokrat ga je z enomotomim letalom popeljal upravnik prečenskega letališča Franc Klemenčič. Kot sopotnika sta se mu pridružila žena Flora-Anne in novinar Ray Zinck. Lep zgodnjesep-tembrski dan je bil kot nalašč za ogled doline Krke, zlasti pa slikovitega Podgorja, ki je Maloneya še posebej zanimalo. Vse drugače je bilo sedaj kot pa drugega aprila 1944. Takrat je bilo nebo prav tako jasno, a za občudovanje pokrajine ni bilo časa. Maloney je bil strelec v kupoli leteče trdnjave, ki so jo napadli in poškodovali sovražnikovi lovci. Boril se je za preživetje. “Bilo je na cvetno nedeljo leta 1944, Joseph L. Maloney ob letalu, ki ga je ponovno poneslo nad Dolenjsko. malo pred poldnevom. Nebo je bilo čisto kot solza. Tedaj sem bil partizanski obveščevalec. Na Pristavi v vznožju Gorjancev sem sedel in poslušal bobnenje zavezniških bombnikov, ki so se po opravljeni nalogi vračali v svojo bazo. Eno od letal je nekoliko zaostalo za strnjeno skupino. Nenadoma sem opazil dve senci, ki sta proti osamljenemu letalu hušknili izza obronka Gorjancev. Bila sta nemška lovca iz Cerkelj. Zaslišal sem oddaljene strele, letali sta se hitro, kot sta prileteli, umaknili, zavezniški bombnik pa je, zadet, čedalje bolj negotovo nadaljeval polet. Zavil je iz smeri in pričel čedalje bolj strmo padati, za njim pa se je vlekel gost dimni rep. V istem trenutku sem na jasnem nebu zagledal bele pikice? ki jih je veter odnašal stran proti ozemlju, ki so ga imeli pod kontrolo Nemci in belogradisti.” Tako je lani za naš časopis pripovedoval Stane Erjavec. Ko se je to dogajalo, je bil osemnajstleten partizan, doma iz Podljubna. Videl je, kako se ie avion še nekajkrat zavrtel v zraku in izginil. Padel je na gospodarsko poslopje blizu gradu Gracarjev turn. Padalce je zaneslo nazaj nad partizansko ozemlje. Eden od njih je pristal na goličavi med Pristavo in Jumo vasjo. Stanko je pohitel k njemu. Dopovedal mu je, da je partizan in da se nima česa bati. Odpeljal ga je k partizanom na Pristavo, kjer so se že zbirali tudi drugi člani posadke. Maloney ni bil tisti, ki ga je Stanko našel. Tudi Franc Brulc iz Brusnic in Marija Klobučar s Težke Vode, ki imata vsak svojo zgodbo o rešenih letalcih iz tistega letala, sta ga zdaj srečala prvič. Z vsemi tremi se je Maloney pogovarjal v Dolenjskem muzeju. Spraševal jih je, česa se še spominjajo, in jim pripovedoval lastne vtise in spomine. Zaman pa so vsi skupaj poskušali ugotoviti, kam pravz-l aprav je padel in kdo jev bil tisti deček, s katerim se je prvi srečal. Se zlasti pa so vsi podrobnosti okoli padca zavezniškega aviona zanimale novinaija Raya Zincka, ki dela na lokalnem radiu v mestu Yarmout v Novi Škotski, kjer Maloney z ženo Floro-Anne po upokojitvi živi. O Maloneyivih doživetjih je že imel reportažo na radiu. Poslušalcem je predstavil tudi deželo, kamor je letalec padel, in ljudi, ki so ga reševali. Zdaj namerava o tem napisati več, morda celo knjigo. “Nemci so nas zadeli v tank za gorivo in to je kot gosta megla pršilo okoli aviona, tako da nisem mogel več streljati,” pripoveduje Meloney. “Odločili smo se, da skočimo. Pravzaprav bi skočili raje v Novo mesto, saj nismo vedeli, kaj nas čaka v hribih, a smo prišli že predaleč iz smeri. Vseh devet nas je nepoškodovanih padlo dokaj blizu drug drugega, le pilota je zaneslo nekoliko dlje. Pozagil je namreč cigarete, pa se je vrnil v kabino ponje, predno je izskočil.” Pilota je videl pristati Franc Brulc, ki je bil v patrulji blizu Tolstega Vrha. “Kar žal mi je bilo, da ni bil Nemec,” se je pred gosti v muzeju pošalil Franc, “tako lepo uro je imel. Če bi bil Nemec, bi mu jo takoj snel, Amerikanci pa so bili naši zavezniki in lepo smo morali ravnati z njimi. Z intendantom sva ga odpeljala v Podgrad.” Po Maloneyevem pripovedovanju se je vsa posadka letala zbrala v Podgradu. Vse je bilo v redu do 20. aprila, ko je bila njihova kolona na poti v Belo krajino napadena od Nemcev in domobrancev. Pilot je bil zadet v nogo in je padel. Na pomoč mu je skočil kopilot, vendar je bil tisti trenutek zadet v tilnik in je na mestu umrl. Pilota Freda Streicherja so zajeli Nemci; konec vojne je doživel v ujetniškem taborišču. Ker ni dobil pravočasne zdravniške pomoči, so mu amputirali nogo. Ostali so se z zavezniškim letalom vrnili v Italijo. Maloney od takrat ni več sodeloval v borbenih akcijah. “Bilo nas je deset. Dveh po vojni nisem mogel več najti, še dva sva živa, ostali so pa vsi pomrli,” o posadki, s katero je delil usodo nad dolenjskim nebom, pripoveduje Jožef L. Maloney. Žal ni imel prilike, da bi se srečal s Francko Galič iz Jedinščice, ki je bila takrat, ko se je nad Podgoijem odvijala zračna bitka, Jeničeva ali po domače ustavi. Sadje, ki ni prodano, bi kot presežek hrane lahko uničili pod nadzorom komisije Evropske skupnosti, sadjar pa bi dobil odškodnino. Vendar v tem podjetju tega ne počno, ampak pridelek ponovno ponudijo v prodajo. Cene na borzi so se tokrat gibale med 300 in 800 lirami za kilogram, medtem ko je bilo potrebno na tržnici zanje odšteti okrog 2.000 lir. Že na prvi pogled je očitno, da velik del zaslužka pospravijo v svoj žep trgovci. Sadjarska združenja so poskušala vse, da bi sama prodajala sadje, a niso uspela, tako da so na koncu morala znova prositi za pomoč trgovce in se sprijazniti z njihovim zaslužkom. Ker sedaj prodajajo šele prva jabolka, je težko potegniti zaključke, kakšne bodo letošnje odloipne cene južnotirolskih jabolk. A kakršne koli pač bodo, sadjarji bodo tam še naprej vzorno skrbeli za sadovnjake, pa naj bo letina dobra ali slaba in cena oderuška ali ugodna. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Zavezniški letalec skupaj z Marijo Klobčar, Francem Brulcem in Stanetom Erjavcem, ljudmi, ki so pomagali reševati njegove soborce. Kraljeva s Pristave. Drugi dan, ko je Maloney že odpotoval nazaj v Ljubljano, se je oglasila v uredništvu in pripovedovala, kako je otroke privabil ven hrup letalskih motoijev. “Oče nas je podil stran, kajti prazni tulci so od avionov leteli vsenaokrog. Kmalu smo zagledali tudi padala. Amerikanci so se nekaj časa zadržali pri nas, kajti oče je znal angleško. Tudi pozneje je šel z njimi v Podgrad za tolmača. Če bi videla tega letalca, bi ga gotovo prepoznala,” je dejala Francka. Upajmo, da bo še prilika za srečanje s Francko in z vsemi drugimi, ki se bodo morda še javili ali pa prinesli kak del letala, ki so si ga spravili za spomin. Maloney je bil namreč nad obiskom v Sloveniji in nad prijaznostjo, s katero je bil sprejet, zelo navdušen in gotovo bo še prišel. TONE JAKŠE priloga dolenjskega lista 11 I: T. JAKŠE osvetlitev cerkev ffla [MMC® te Bral U V zadnjem času je razsvetljenih vse več stavb, ki tako tudi ponoči določajo in sooblikujejo slovensko kulturno krajino. A včasih so osvetljene preveč ali predolgo v noč, včasih preskromno ali le deloma, včasih lebdijo na nočnem nebu ali izgubijo streho. Obenem pa jih veliko še vedno ni osvetljenih, tako da v temi, lahko rečemo, sploh ne obstajajo. Kako vse te stavbe, med njimi zelo pomembne spomenike, tudi ponoči pravilno vključiti v naše življenje? Osvetliti nikakor ne pomeni preplaviti s svetlobo. Določena, vendar vnaprej natančno omejena dramatizacija je seveda neizogibna zaradi vseh razlik med naravno in umetno svetlobo. Z umetno svetlobo stavbo predstavimo v času, ko dnevne svetlobe ni. Zlasti je to važno pri tistih zgradbah, ki imajo razen simbolno-sakralnih še kulturnozgodovinske in spomeniške vrednote. S tem ne opozarjamo le na vrednote naše stavbne dediščine, ampak tudi na zavest ljudi in trud pristojnih služb in oblasti, da jo ohranjajo in vzdržujejo. Napotki, ki se v tem prispevku nanašajo na cerkve, pa vsebinsko seveda veljajo tudi za vse druge javne stavbe in kulturne spomenike iz različnih obdobij (samostane, gradove, protiturške tabore, kapelice, znamenja, grobišča itd.) Sakralni objekti- so praviloma zgrajeni na markantnih in mnogokrat tudi zgodovinsko pomembnih mestih v naseljih ali izven njih. Takšne lokacije jim povečujejo pomen in mističnost. Mnoge samotne molilnice najdemo na izpostavljenih vrhovih gričev, kar je tako značilno za slovensko krajino. V dnevni svetlobi so ti prizori harmonični in bogati. Toda kakšni so ponoči? Vsak objekt je predvsem del neke organske celote. Ce bi stavbo z osvetlitvijo iztrgali iz njenega okolja, bi delovala nestvarno pa tudi nelogično. Povezovanje objekta z okolico s pomočjo svetlobe nikakor ne predstavlja želje, da bi oponašali dnevni izgled. Osvetliti cel hrib je nemogoče in nepotrebno, toda povsem možno je osvetliti eno drevo, skupino grmov ali nek spremljevalni objekt v neposredni bližini glavne stavbe. Tako stavba ohrani nujni stik s svojo najbližjo okolico, korenine postane realna in razpoznavna, stoji na zemlji. Morebitna splošna razsvetljava v okolju narekuje različne svetlobne sheme. Tam, kjer že obstaja npr. javna razsvetljava, bo osvetlitev posamičnega objekta drugačna kot pri cerkvi brez svetlobnega ozadja. Pri tem je jasno, da se osvetljevanje objekta, ki je samostojen, izrazit, z jasnimi vizurami, bistveno razlikuje od iluminacije stavbe v nizu. Pri razmišljanju o načinu osvetlitve katerega koli objekta pa osrednjo pozornost namenjamo njegovemu videzu: arhitekturnim členom, barvam, poslikavam itd. Pri tem je treba skrbno izbirati moč svetlobe in svetlobne učinke. Za to lahko izrabimo različne barvne spektre posameznih virov svetlobe (žarnic). S toplejšo in hladnejšo barvo svetlobe je mogoče poudariti različnost struktur, značajev, časa nastanka itd. Pombembne so še posebnosti posameznega primera, kot npr. pogostost uporabe objekta, objektivne možnosti za postavitev svetlobne opreme, razpoložljiva moč električnega priključka, način prižiganja, pokrivanje investicijskih in tekočih stroškov, varnost in podobno. Važno je, da umetne svetlobe ne zlorabljamo. Deluje namreč izrazito selektivno: z njo lahko izločimo in poudarimo izbrano, ostalo pa pustimo v mraku v podrejenem položaju. Svetloba objekta ne sme pretirano poudariti, ker lahko s tem dosežemo učinek, ki je popolnoma nasproten željenemu. Kajti svetloba lahko tudi razvrednoti, razgrajuje, če jo uporabljamo v prevelikih količinah, nekritično in nestrokovno. To še zlasti velja za izpostavljene objekte, npr. cerkve na vrhu hribov, ter v okoljih, kjer je svetlobe malo ali sploh nič (v popolnem mraku se dobro vidi celo svetloba vžigalice!). Včasih je celo privlačnejši objekt, osvetljen samo z naključno svetlobo bližje svetilke. Intenzivnost svetlobe mora biti torej skrbno odmerjena, odvisno I 4s» □ffioofla Amalija Laznik ali Malka, kakor jo ponavadi kličejo, si nikoli ni ustvarila lastne družine. “Nisem bila nagnjena k temu,” pravi in še hudomušno doda: “Kdo ve, če bi še živela, ko bi imela moža, da bi me sekiral in komandiral.” Zdaj jih ima Malka že nekaj čez devetdeset in skoraj gotovo je, da se ne bo več premislila. Starost preživlja v vinorodnih gričih med Krko in Savo, v krajih, za katere ljudje v šali pravijo, da jim je bog s prazno vrečo pomahal. Obilje je že razdelil drugam in ostala mu je le še lepota, s katero pa tukaj ni skoparil. No, zadnje Ido Malka tudi od te lepote nima več dosti, saj je večji • del dneva privezana na posteljo. Le kratek sprehod lahko napravi po sobi, pa se mora kmalu spet uleči. Se sreča, da se je k njej preselila ovdovela sestra iz Zagreba. Ona zdaj skrbi zanjo in ji dela družbo. O, pa je Amalija imela več družin v svojem življenju! Bile so line, premožne in rade so jo imele. Kako ne, saj se je v kuhinji, kjer je ona gospodarila, marsikaj dogajalo. In če kaj velja tisti pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec, potem velja tudi, da je Amalija med ljudi pretočila veliko ljubezni. In ljubezen, pozornost ter spoštovanje sta se ji obilo tudi vračala, a kaj, ko je življenje tako spremenljivo! Od Trbovlja na Mali Trn pri Krškem jo je vodila pot, potem pa v Zagreb, na Dunaj, v Ameriko in končno spet nazaj na Mali Trn. Vmes pa so padale in nastajale države, rojevale in izginjale so družine, rasla in izginjala so premoženja. Amalija pa je kuhala in gospodinjila, videla je vzpone in padce, radosti in tragedije, in če bi si vse zapisovala, bi imela snovi za obsežne družinske romane. No, česar Malka ni zapisala na papir, to je zapisala v opomin, in čeprav ji starost s telesnimi tegobami ne prizanaša, ji je pustila spomin skoraj neokrnjen. Tako brez posebnega naprezanja izbrska iz njega tudi neverjetne podrobnosti: “Oče, ki je bil uradnik v Trboveljskem rudniku, je tukaj kupil zemljo in si postavil hišo. Takrat, v stari Avstriji, smo živeli kar dobro. Oče je imel 85 kron in 48 krajcarjev penzije in to je zadostovalo. Potem pa je prišla vojna, za njo Jugoslavija in vse se je obrnilo. Prekiniti sem morala šolanje in po nekaj letih dela na domu sem se leta 1926 odpravila služit v Zagreb. Naučila sem se kuhati. Ko sta me malo pozneje v Zagrebu obiskala starša, sem jima že dala svojo prvo plačo - 400 dinarjev.” Zagreb med obema vojnama je bil mesto blagostanja. Hitro razvijajoči se trgovina in industrija sta porajali bogat srednji in višji sloj, ki sta zaposlovala veliko Slovencev. Amalija se z nostalgijo spominja tistih časov. Družina, pri kateri je delala, je bila dobra. Dobro so jo plačevali in radi so jo imeli. Pisali so se Koen, po rodu pa so bili Židje. Mož je bil inženir in je imel uspešno kemično tovarno. A to mu ni nič pomagalo, ko se je pričela druga svetovna vojna. Pričelo se je šikaniranje in preganjanje Židov. Družina je najprej zbežala v Sarajevo, a zaman. Morala se je Amalija Laznik z Malega Trna IttjgfBI vrniti. Moža so kmalu pobrali m žalostno je končal v enem od ustaških taborišč. Gospo je rešilo to, da je ravno takrat rodila. Malka ji je stala ob strani, dokler je smela, potem pa je prišel ukaz, da morajo Židje izplačati in odpustiti vse zaposlene. Tudi Malka je morala stran. Gospa jo je v stiski prosila, naj posvoji malega Karlija, njenega sina, a Malka tega ni mogla. Ko so jo že prej ustaši silili, naj vzame njihovo državljanstvo, se je temu upirala, češ Slovenka sem in to bom ostala. Potem pa kot tuja državljanka ni imela možnosti posvojiti otroka. Vzeli so ga v neko zavetišče, kjer je umrl. Mati, Katarina ji je bilo ime, je vojno preživela in se je ponovno poročila v Ameriko, kjer živi še sedaj. Amalija se je morečega vzdušja v vojnem Zagrebu rešila tako, da je odšla za kuharico k premožmi industrijalski družini na Dunaj. Tako je bila tudi bliže svojim domačim, ki so jih v začetku vojne Nemci z Malega Trna izgnali v Nemčijo. Kar nekajkrat jih je obiskala v taborišču in jim po svojih močeh pomagala, ko pa so se po končani vojni vrnili v domovino, je za njimi padla železna zavesa. Amaliji to ni dalo miru. “Ne hodi dol, tam je komunizem,” so jo svarili na Dunaju. Ona pa je šestinštiridesetega vzela kovčeg in odšla k svojim. Mislila je, da gre le na obisk, a je morala ostati precej dlje, kajti nazaj je niso pustili. " Ce bi kdo mislil, da se je Amalijino popotovanje po svetu s tem končalo, bi grdo pogrešil. Ko se je ponudila prva prilika, je odšla spet nazaj na Dunaj, Družini je ostala zvesta tako rekoč do groba. Industrialec je imel le dve hčerki in obe sta se poročili v Ameriko. Ko ju je šel njun oče tja obiskat, je bil že precej oslabel. Žena ga ni pustila na pot v Ameriko brez Amalije. Kar dvakrat je bila onkraj luže. Amalija je postala pravi in nepogrešljivi družinski član. Ko je gospodarica oslabela in umirala, je bila Amalija ob njej. Ko je kasneje oslabel gospodar, ga je do smrti negovala Amalija. Tako je ostala sama. Dediči so posest prodali, Amaliji pa so rekli hvala in na svidenje. Jeseni enainosemdesetega je s skromno penzijo prišla nazaj v prazno domačo hišo na Malem Trnu. Kar je imela imetja v Zagerbu, je izginilo med drugo vojno, kar bi ji pripadalo po dolgih letih zveste službe na Dunaju, je bilo pozabljeno. Ostali so le spomini na družine, ki jih je odnesel ta neizprosni čas. TONE JAKŠE od vsakokratnega primera, da se vzpostavi pravilen učinek kontrastov. Šele ko objekt dodobra spoznamo in ko ocenimo vse odločujoče podatke (poglede, okolico, arhitekturo), se lahko lotimo določanja in razmeščanja reflektorskih enot. Objekt mora po osvetlitvi delovati kar se da resnično, z uravnovešenimi masami in globinsko poudarjenimi ploskvami ob potrebni plastičnosti volumnov. Pri tem se ne sme pojaviti neugodje kot posledica nekontrolirane naključne svetlobe, ki blešči in draži. Zato naj se naloge loti strokovnjak! Svetil (reflektorskih enot) ni vedno mogoče razmestiti po idealni shemi, zato so nujni kompromisi. Ti sicer praviloma škodijo svetlobnemu učinku, a koristijo drugim kvalitetam, ki so pomembnejše (celovitost okolja, omejevanje bleščanja ipd.). Dodati je treba, da so elementi svetlobnih instalacij vedno izrazito nasilni, tako fizično kot svetlobno. Ker so v prostoru izpostavljeni podnevi in ponoči, je treba njihovemu na- glasba C3@®0 meščanju posvetiti vso pozornost. To najprej in predvsem pomeni, da je treba spoštovati okolje in njegove osnovne vrednote. Žato reflektorje na drogovih v vsakem primeru odsvetujemo. Primerna je uporaba talnih elementov, ki čez dan ne kvarijo pogleda na stavbo, ponoči pa hkrati s pročeljem osvetljujejo še del okolice. Možna je tudi prikrita namestitev reflektoijev na sosednjih objektih. Ce so težave prevelike, je bolje odstopiti od osvetljevanja objekta kot pa to napraviti slabo ali nasilno. Vgrajene instalacije zahtevajo redno strokovno vzdrževanje. Zanje je treba skrbeti s pozornostjo in ljubeznijo. Kajti slaba, nepopolna osvetlitev je lahko hujša od nikakršne. Vnaprej pa je treba tudi premisliti, kolikšne stroške za porabljeno električno energijo si lahko privoščimo in kdo jih bo plačeval. Stroške lahko precej zmanjšamo z vgradnjo avtomatskega stikala, ki razsvetljavo vklaplja z mrakom in izklaplja ob programirani uri (npr. ob 22.00). JOSIP UŠAJ Letošnji Novi rock, 13. po vrsti, je minil predvsem v znamenju dveh gostujočih skupin, Verve iz Anglije in Smashing Pumpkins iz Chicaga, ki sta po kvaliteti povsem zasenčili ostale skupine, dve slovenski in dve hrvaški, ki naj bi predstavljale najboljše, kar lahko trenutno ponudita slovenska in hrvaška alternativna scena. Novi rock je odprla reška skupina Zona industriale, ki je pred dobrim letom dni že nastopala na Dolenjskem, v Rumanji vasi. Čeprav je imela nehvaležno vlogo topovske hrane, ker je bila pač prva, lahko rečemo, da ji je uspelo z energetičnim nastopom in z glasbenim izrazom, ki je zelo značilen v reškem undergroud rocku, zelo razgibati premraženo občinstvo. Povedati je treba, da Zona industriale še ni izdala plošče ali kasete, je pa to skupina, ki si to vsekakor zasluži. Naslednje pol ure so bili na odru ptujski Sleazy Snails, skupina, katere glasba se v dobršni meri napaja v rocku 60-ih let, nekaj pa je zaznati tudi sledi dark rocka, saj sta dva člana Snailsov prej igrala pri ptujski skupini Pleroma. Sleazy Snails so maja letos pri mariborski neodvisni založbi Front Rock izdali demo kaseto Sleazy demo, iz katerega je skupina zaigrala skoraj vse skladbe. Pri lem bendu je treba povedati, da ga sestavljajo odlično uigrani in izkušeni glasbeniki, posebej pa se odlikuje vokalist. Ptujčanom je sledil zagrebški trio Sub-way Dogs, po stilu čisto hardrockerski bend. To je skupina, ki se je očitno orientirala po britanskem hard rocku iz konca 70-ih in začetka 80-ih let in je zato zelo blizu skupinam, kot je Messerschmitt, ki je nastopila na Novem rocku lani. Po slabšem odzivu na predhod-njo skupino so uspeli Subway Dogs dodobra predramiti publiko, ki je na njihovo priredbo Led Zeppelinove Rock’n’Roll začela pravi stampedo. Predstavitev “domačih” skupin je zaključila ljubljanska skupina 2227, ki je tokrat nastopila na Novem rocku že drugič, vendar v novi postavi in veliko zrelejši, veliko boljši kot kdajkoli prej. 2227 je bend, ki poleg klasičnih rock inštrumentov uporabljajo še violino, ki daje njegovi glasbi poseben pečat. Lahko trdimo, da je od “domačih” skupin pustila najboljši vtis. Zanimivo je, da komisija za Novi rock sprva te skupine sploh ni uvrstila v program, češ da ni dovolj rockerska in da se zato ne ujema s konceptom prireditve. No, kasneje se je komisija odločila drugače, 2227 pa je to odločitev več kot le upravičil. Za domačimi skupinami so na oder prišli Verve, angleška skupina, ki igra nekakšno mešanico stilov Led Zeppelin in Pink Floyd, vse skupaj prenesemo v sodobni indie rock, kateremu je sicer posvečeno veliko pozornosti na MTV in v vseh glasbenih revijah. Za Verve lahko rečemo, da je ena vodilnih skupin te zvrsti, saj so z njihovim debitantskim albumom “A Storm in Heaven”, ki je izšel pri založbi Hut, že kar nekaj tednov med prvimi dvajsetimi na britanski neodvisni lestvici. To svoj ugled so na koncertu potrdili z odličnim nastopom. S psihadeličnimi skladbami in hipnotičnimi zvoki kitar so marsikoga spravili kar v trans. Velik del občinstva se je pripravljal na glavne zvezde večera, na skupino Smashing Pumpkins. Ta skupina iz Chicaga je trenutno najbolj vroči produkt ameriškega grunge rocka. S svojim novim CD-jem Siamese dream je že krenila proti vrhu glasbenih lestvic. Njen nastopom na Novem rocku je povsem zasenčil vse predhodne skupine. Čeprav jo uvrščamo med grunge rockeije, nam v resnici daje veliko več. V njeni glasbi je mogoče zaslediti vplive tako psihadeličnega rocka kot tudi post-hardeoreovske elemente. Z energijo nabiti kitarsti rifi so ob močni podpori ritem sekcije spravili v divji ples skoraj pol Križank. Tudi sicer bi si upal trditi, da je ob njihovem nastopu le malo ljudi ostalo neprizadetih. Glavnemu delu nastopa je sledil še bis, ki se je končal s pravo eksplozijo zvokov in z demonsko igro stroboskopskih luči. Lahko rečemo, da je bil letošnji Novi rock najmočnejši doslej, saj takih zvezd kot letos še ni bilo. Kljub temu upam, da bo v prihodnje malo več raznolikosti pri izboru domačih skupin, saj je verjetno prostora pod soncem tudi še za kaj več kot. le za surovi rock v takšni ali drugačni obliki. Če na največje festivale alter godbe pripeljejo skupine, ki so si po stilu igranja med sabo kot noč in dan, potem ne vidim razloga, da se kaj takega ne bi zgodilo tudi tukaj. JANEZ GORENC 12 priloga dolenjskega lista gr? ■. § - v. m . -. NAGRADA V IIJRSKO BISTRICO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral DUŠANA SAJETA Ilirske Bistrice in TATJANO TIČAR iz Novega mesta. Dušanu pripada denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Tatjana pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo! Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 20. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 36. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 36 REŠITEV 34. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ALAIN PROST, FORMULA ENA, ŠTOS, CRET, ČAR, KASTA, TRAKT, ILEUS, EB, AGA, GOLI, VDEL, KRN, UPANJE, RO, SODOMA, AEROBA, IZOBA-TA, ADLER, SALINAS, NITRA. - prgišče misli Vsaka smrt ima svoj smisel. In svoje življenje med ljudmi. JOŽE JAVORŠEK Vera je samo tisto, kar živi vernik. Kakor hitro pogledaš na vero od zunaj, že ne govoriš več o veri, temveč o nečem drugem v MARJAN ROŽANC Medij ni nevaren le tedaj, če poznate njegove nevarnosti. NEIL POSTMAN Petinštirideset let boljševističnega enoumja nas je duhovno in moralno pohabilo. PAVLE DEU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA MEČA ODPRTINA V STENI UTRGANA GMOTA SNEGA V GORAH LEVI PRITOK RENA V ŠVICI FIŽOLOVKA BOLNIŠKA POSODA ZA SEČ KDOR ŽGE APNO DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ODRSKO DOGAJANJ KEM SIMB. “ ŽVEPLO c> ŽENSKO IME OKONČINA DVOMLJIVE TERJATVE c> PRIROČNIK ZA POTOVA- NJE PROŠNJIK MOŠKO IMF (ROBERT) , GRD ČLOVEK PREGRI- NJALO KEM. SNOV ZA IZVAJANJE REAKCU PAPIRNA- TA POSODA PODZEMNI PREHOD KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ DNEVNI ZASLUŽEK FILM IGRALKA GARDNER SLO. IGRALKA RINA CEVNI USTNIK AVTOR: JOŽE UDIR JANEZ RNOVSEK DEL VZDEVKA PISATELJA IVANOVA NAPOJ MANJŠA KAPLJA EGIP. BOG SONCA MEDN. KOLESAR- SKA ZVEZA VRSTA POSOOE PRVOTNAS SUROVINA ZA PRIDOBIVA NJE ANILINA KEM SIMBOL ZA CEZkJ TURŠKA SLAŠČICA PRIŽNICA SPRmSTIČ SESTANEK zanimivosti iz sveta dSgaw 5© sUsM safefladl? Nove vojne zaradi zaklada kralja Priama verjetno ne bo, zato pa se pravniki Nemčije, Rusije in Turčije že pripravljajo na spopad za zlato dediščino, za katero Rusi zdaj le priznavajo, da se nahaja v Moskvi Tako so poznavalci tudi ves čas domnevali, kajti za zakladom se je izgubila sled, ko je rdeča armada zasedla Berlin. Življenje Heinricha Schliemanna, po rodu Nemca, avanturista in in amaterskega arheologa, je bilo polno preobratov, glavno gonilo v njem pa je bil pohlep po slavi in zlatu. Česa si je želel bolj, je danes težko reči, bil pa je enega in drugega v veliki meri deležen, čeprav so mnogi oporekali načinu, kako si ju je pridobil: Dobesedno dokopal pa se je do obojega, ko je leta 1873 v vzhodni Turčiji odkril zaklad, ki naj bi po njegovih domnevah nekoč pripadal legendarnemu trojanskemu kralju Priamu, nekaj let pozneje pa še, ko je zasadil lopato na Peloponezu, na ostankih nekdanjih Miken. Schliemann je tako kot mnogi drugi bral Homerjevo Iliado, a jo je bral drugače, saj v njej ni videl le pesnitev o junaških podvigih grških kraljev in njihovih vojščakov, pač pa tudi zemljevid do lastne slave. Skrbno je analiziral pesniške opise krajevnih razmer na mestu, kjer naj bi ležala Troja, in se pripravil za podvig. Pravijo, da celo tako preračunljivo, da je verjetno s prevaro prišel do ameriškega državljanstva, se ločil od prve žene, po rodu Rusinje, in se poročil z Grkinjo. Ameriško državljanstvo mu je pomagalo do turškega dovoljenja za arheološka izkopavanja, ženino poreklo pa k zaupanju med domačini. V Turčiji je Schliemann našel kraj, ki naj bi po njegovem ustrezal podatkom iz pesnitve, prepoznal je sloje ostankov mest, ki naj bi nekoč stala na istem mestu kot Troja, in tudi drugo od teh, požgano mesto, ki naj bi po njegovem bila prava Troja iz časov Iliade. V ostankih tega mesta je našel zaklad, ki mu zdaj pravimo Priamov. Najdbe je pretihotapil v Grčijo in od tam je novica o senzacionalni najdbi antične Troje in njenega zaklada obšla svet. Turške oblasti seveda niso mirno prenašale dejstva, da jim je Nemec pred nosom odnesel zaklad. Leta 1880 je bil pred turškim sodiščem nesojeni arheolog obsojen na denarno kazen, da pa bi zadevo pomiril, je Kraljevski muzej iz Berlina Turkom plačal 50.000 zlatih frankov. Rusi so skrivnost o tem, da so iz Berlinskih podzemskih skrivališč odpeljali zlato, dolgo zadržali zase. Šele pred nekaj tedni je o tem spregovorila uradna oseba. V Literatumi Gazeli je ruski kulturni minister Jevgenij Sidorov priznal, da je zlate predmete držal v rokah, in takole opisal občutke: “Na videz so preprosti, toda razburljiv občutek energije mnogih tisočletij ti ob njih vzame sapo.” Rusi bodo zdaj verjetno zbirko predstavili javnosti, čeprav še ni znano, kolikšen del - originalno jo je sestavljalo kakih 9 tisoč zlatih kosov, pol ducata zapestnic, steklenica in več zlatih kozarcev - je še shranjenih v Moskvi. Tega ne ve niti Irma Antonova, direktorica Puškinovega Muzeja v Moskvi, ki pravi, da je bila stvar vseskozi hranjena v veliki tajnosti in je imela dostop do zaklada le ena oseba. Zdaj je znanstvenikom dostopen premalo časa, da bi ugotovili, če kaj manjka. Že dolgo pa krožijo glede Schlie-mannovih najdb v strokovnih krogih nekateri dvomi. Znanstveniki sicer ne dvomijo v to, da so zakladi pristni, pač pa v to, da bi res izhajal iz tiste Troje za časa kralja Priama. Zaklad je po njihovih računih namreč precej starejši. Izhaja iz časa 2500-2200 pred našin štetjem, medtem ko naj bi se v Iliadi opevana bitka za Trojo in lepo Heleno, ki naj bi jo Priamov sin ugrabil špartanskemu kralju, dogajala tisoč let pozneje - okoli leta 1250 pred našim štetjem. Veliko posla bo torej še okoli zaklada, ki ga je Schliemann leta 1880 poklonil kot zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Ti so okrogli ali ovalni, z daljšo osjo v smeri razkolnosti kože. Izpuščaj pri noricah pogosto srbi. Pri bolnikih z normalno odpornostjo tvorba novih mehurčkov praviloma preneha do četrtega dne, šesti dan po začetku bolezni pa je večinoma izpuščaj že v obliki krast. Pri dojenčih je potek bolezni navadno zelo blag zaradi materinih protiteles, pri odraslih pa težji. Diagnoza navadno ni težka. V dvomljivih primerih opraskamo mehurček, za dokaz protiteles iz tekoče vsebine muhurčka. Norice pri občutljivih, neodpornih bolnikih potekajo burno. Bolniki imajo več zagonov izpuščaja, prav tako so mehurčki večji, številnejši in celo krvavi, imajo ohlapne stene, zaradi česar pride počasneje do sušenja. Tudi vročina traja dalj časa. Pri razsoju pride do prizadetosti notranjih organov. Tako je lahko pljučnica, povročena z varičela - zoster virusom, glavni vzrok smrti. Prav zato moramo bolnike z zmanjšano odpornostjo ob stiku z noricami ali herpes zostrom (pasovcem) zaščititi z imunoglobulinom. Zaželjeno je, da dobijo bolniki zaščito v 72 urah po stiku s kužnim bolnikom, ki ima norice ali zoster. Okužbe s herpes simpleks virusom I lerpes simpleks je nenadna infekcijska bolezen človeka. Povzroča jo virus, sicer pogost človekov parazit. Z njim se običajno okužimo že v ranem otroštvu. Inkubacijska doba znaša tri dni. Začetni izpšučaji so mehurčki, napolnjeni s prozorno tekočino, zbrani pa so v herpetično skupino. Razvijejo se zelo hitro, skoraj v nekaj urah. Razvoj izpuščaja spremlja občutek napetosti, včasih srbenje, Herpes se sicer lahko naredi kjerkoli na koži, vendar daleč najpogosteje na ustnicah ter okoli ust in nosnic. Posebno na teh mestih ga spremlja dokaj močno zbadanje na dotik in na ustnicah tudi pri njihovem gibanju. Neredko se herpes pojavi tudi na drugih delih obraza, na primer na vekah. Zelo neugodno je, če se razvije na roženici, kjer povzroči razjedo. Včasih nastane tudi na ustni sluznici s spremembami, ki rade krvavijo. Dokaj pogosten je herpes tudi na sluznici moškega in ženskega spolovila. Tu je v glavnem videti razdjede, celi mehurčki pa so redki. Herpes lahko nastane celo v sečnici, kar povzroči gnojen izcedek in pekoč občutek pri mokrenju. Pri prvi infekciji je bolezen navadno neznatna, tako da se večinoma prezre. Pozneje poteka herpes sorazmero težje in nagiba k ponovitvam. Dostikrat se ponavlja vedno na enem in istem kraju. Na ustnici se lahko zaradi tega razvije trajna oteklina. Infekcijo na ustni sluznici spremlja močno slinjenje in močan zadah iz ust. Potek bolezni lahko spremlja splošna prizadetost. Njahujša zapleta herpesa sta vnetje možgan oziroma možganskih ovojnic , in herpetična sepsa. Zlasti pri oslabelih otocih se pogosto komplikacije končajo s smrtjo. Kaj pa terapija enostavnega herpesa? Dokler obstajajo mehurčki s prozorno tekočino, je cinkova pasta dovolj. Ko se naredijo gnojni izpuščaji in nato kraste, so koristna antibiotična mazila za preprečevanje naknadnih infekcij. Mazila obenem omehčajo in odstranijo kraste. Na splošno pa velja, da nobeno zdravilo ne skrajša občutno poteka bolezni. Prav tako ne more nobeno zanesljivo preprečiti ponovitve bolezni. Herpetične spremembe v ustih je treba spirati s kamiličnim poparkom, pri močnih bolečinah pa so včasih potrebna tudi sredstva proti bolečinam. Pri razširjenih in hudih oblikah herpetične infekcije, zlasti pa pri njenih zapletih, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Konec praktični križ A Kako polepšati trepalnice Tiste, ki vas narava ni obdarila z lepimi, torej dolgimi, gostimi in navzgor zavihanimi trepalnicami, si jih morajo znali pravilno naličiti. In sicer si jih najprej napudrate, potemnite s tušem, nato pa potegnete črto na veki. Trepalnice si raje potemnite večkrat zapovrstjo po malo, kot pa enkrat predebelo. Še preden se tuš posuši, s posebno ščetko potegnite po trepalnicah, da se ne sprimejo. Morda je bolje, če se odločite za tuš, ki se v vodi ne topi, vendar morate paziti, da ne boste odšli spat z ostanki tuša na trepalnicah. Trepalnice namreč postanejo izsušene in krhke in sc začno lomiti. Lahko se odločile tudi za umetne trepalnice, ki vam jih nalepijo v kozmetičnem salonu ali pa to storite same. Vendar morate vsakih nekaj mesecev narediti premor in naravnim trepalnicam dati počitek. Lahko si daste trepalnice tudi pobarvati pri frizerki. Barva drži dva do tri mesece. darilo nemškemu narodu in je bil od leta 1881 do 1941 razstavljen v Pred- in zgodnje zgodovinskem muzeju v Berlinu. Znanstvenike čaka ugotovitev, v katero zgodnjo civilizacijo sodi zaklad, pravnike pa, katera država si ga lahko upravičeno lasti: ali Turčija, kjer je bil najden, ali Nemčija, kateri ga je najditelj podaril, ali pa Rusija, katere vojaki so ga kot vojni plen po padcu Hitlerjevega rajha odpeljali iz Berlina. Res je, da 16. člen meddržavne pogodbe o sodelovanju, ki sta ga leta 1990 podpisali Nemčija in Sovjetska zveza, pravi, da je treba pogrešane in ilegalno prenesene umetniške predmete vrniti lastnikom ali dedičem. Toda vprašanje je: čigavim dedičem? In čigav zaklad? Upajmo le, da okoli tega vprašanja ne bo nastala še ena vojna. T. J. Čim manj razumemo, kaj so iskali naši očetje in praočetje, tem manj razumemo sami sebe. CARL G. JUNG Izguba oblasti, zlasti če je bila monopolna, vodi v maščevalnost in sovražnost. ANTON TRSTENJAK Piknik Proti jeseni, ko neznosna poletna vročina že pojenja, je ravno pravi čas za piknike. Prav je, da doma dobro premislite, kaj boste vzeli s seboj, da ne boste vlačili preveč prtlage ali pa šele na pikniku ugotovili, kaj vse ste pozabili. Ne pozabite dati v košaro prte in prtičke, žepne nožiče, odpirače, kozarce, jedilni pribor. Mrzlo pečenko narežite že doma in jo zavijte v alufolijo, da sc meso ne izsuši. Za prilogo so dobrodošle lahke in osvežilne solate in sveža zelenjava. Vendar jo doma le operite, sol, olje in kis ji dodajte šele tik pred jedjo. Seveda ne pozabite vzeti s seboj pijače: za otroke sok in mineralno vodo, za odrasle tudi pivo in lahko vino. Če sc na-pikniku odločite za jedi na žaru, poiščite kraj, kjer ni nevarnosti požara, s seboj pa vzemite tudi vodo ali pesek za gašenje. Seveda pa meso, preden ga položite na žar, hranite v hladilni torbi, da se ne pokvari. Za zabavo vzemite s seboj žogo, badminton ali kaj podobnega, ne pozabite pa tudi vreče za smeti. Čokoladna pena Potrebujemo: 100 g jedilne čokolade, žlico surovega masla, 3 rumenjake, 4 beljake, ščepec soli, 2 žlički sladkorja v prahu, naribano lupino četrtine pomaranče. Čokolado razlomimo na koščke in jo s surovim maslom v vodni kopeli raztopimo in premešamo. V vroči vodni kopeli zmešamo s čokolado še rumenjak: voda v posodi pa pri tem ne sme zavreti. Beljake posolimo in jih stepemo v zelo trd sneg. V čokolado stresemo sladkor v prahu, dodamo pomarančno lupino in vse dobro premešamo. Tri žlice snega prav tako dobro zmešamo s čokoladno maso, da postane rahlejša. Preostali sneg nato nadevamo na čokoladno maso in ga s kuhalnico vmešamo v čokoladno maso. Nato čokoladno peno ohladimo in jo postavimo v hladilnik, dokler je ne postrežemo. Kremo po okusu okrasimo s tolčeno smetano. Motovilec kot nadomestilo Katastrofalna suša je prizadela tudi vrtnarstvo, saj je nastopila prav v času, ko bi bilo treba presajati sadika radiča in endivije. Izpad je mogoče vsaj delno nadomestiti s setvijo motovilca, priljubljene solatnice, ki pride na mizo predvsem pozno jeseni in v zgodnjem pomladanskem času. Motovilec lahko sejemo od začetka avgusta do sredine"septembra, v pokrite in neogrevane prostore pa do oktobra. Največ tako zastavljenega pridelka lahko pričakujemo spomladi, pri čemer je treba vedeti, da velikolistni holandski motovilec slabše prenaša mraz kot domača sorta ljubljanski motovilec. Priporočljiva je gosta setev, tako da so posamične rastline pri holandskem motovilcu med seboj oddaljene do 12 cm, pri ljubljanskem pa od 8 do 9 cm. Motovilec je hvaležen za dognojevanje z dušikom, najbolje pa uspeva na apnenih in lahkih ilovnatih tleh, ki so bogate s humusom. W 4* Nov katalog Že dober teden je minilo, odkar je bil v Ljubljani predstavljen prvi katalog slovenskih proizvajalcev avtomobilskih komponent. Predstavitev je pokazala, da je pri nas kar petindvajset proizvajalcev, ki imajo namen in voljo, da se spoprimejo ali pa so se že uspešno spoprijeli s tovrstnim trgom v svetu, ki je znan po ostri konkurenci, vse večji krizi, krčenju in zapiranju v ozke nacionalne okvire. Za avtomobilske potrošnike pa je to pomembno še iz drugih razlogov. Znano je namreč, da je s 1. avgustom stopila v veljavo vladna odredba, ki za uvoznike avtomobilov določa adekvatno vrednost izvoženih avtomobilskih delov. Več bodo naši proizvajalci avtomobilskih delov izvažali, več bo tudi uvoženih avtomobilov, ki bodo, tako vsaj lahko upamo, zaradi nižjih uvoznih taks tudi cenejši. priloga dolenjskega lista 13 * e f __________________________ S ________________ 'O®#??■ * ‘A KAMOR HODI CESAR PEŠ - Stranišča brez vodnega izpiranja so bila v navadi še celo četrtino 20. stoletja, na podeželju pa jih imajo marsikje še danes. Leta 1914 je bil v Brežicah napeljan vodovod, vendar redkokdo povezuje sloviti Brežiški vodni stolp prav z izpiranjem stranišč. Majhna, na oko čedna, prijazna in čista lesena hišica je na podeželju stala blizu gnojišča. Navadno je bil v eni od sten izrezljan droben detajl, srce ali romb, ki je veselil. Mestna stranišča so bila na dvoriščih ali v pritličju. Prostorsko razkošno stranišče brežiške hiše, ki ga prikazuje fotografija, ohranja zgodovinski spomin z reklamno tablo na sprednji strani straniščnega sedišča, ki z napisom humorno namiguje na značaj uporabe prostora. Tudi v brežiških mestnih straniščih so si brisali rit z ovojnimi listi koruze, saj je skoraj vsaka njiva imela svojo njivo s koruzo. (Tekst in fotografija: etnologinja Ivana Počkar iz Posavsega muzeja v Brežicah) Vse jim dovolijo - Deklice imajo na Dolenjskem le premnoge po več fantov ind dovoljujejo vsem vse, kar hočejo. Zato se dostikrat ve za pravo mater ne pa za pravega očeta. Ciganiada - Videl sem med Prečnim in Bršlinom celo cigansko tovarišijo posebno veselo. Na daleč razlegalo se je lepo, glasno petje mladih in starih, ženskih in možkih. Konji paasli se sami na trati, otroci skakali čez grmovje in okoli ognjev. Moiki lomili in nosili so veje, babe pa so kurile, vriskale in kuhale. Eni ležali, drugi se valili po tleh, tretji stali na pol goli, gledali v solnce in se veselili pomladi toplote. f > VVZ Oton Župančič ČRNOMELJ Kidričeva 18 b objavlja licitacijo za prodajo osnovnega sredstva KOMBINIRANO VOZILO TAM 80 A 5, letnik 1986. Licitacija bo v četrtek, 16. septembra, v prostorih vrtca Loka ob 8. uri. Izklicna cena vozila znaša 750.000 tolarjev. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo pred licitacijo vplačati'varščino v višini 10 % izklicne cene. Varščina uspelega ponudnika se šteje v kupnino. Prometni davek ni vštet v kupnino in ga plača kupec. Kupec mora kupnino plačati v 8 dneh po končani javni dražbi. Vse dodatne informacije dobite na upravi VVZ Oton Župančič in po telefonu (068) 51-290. “En glaž vina mi dej!” Na dan otvoritve vinskega sejma v Ljubljani so Založba Mihelač, Ljubljanski sejem in Mestna galerija predstavili novo knjigo Slovenski vinogradi. Avtorja knjige sta dva: avtor fotografij je mednarodni mojster umetniške fotografije Joco Žnidaršič, avtor besedila pa "naš" znani pesnik Tone Pavček. Knjigo je oblikoval Miljenko Licul, uredil Jaro Mihelač, ima pa 181 strani. Prevedena je v angleščino in nemščino. Uvod knjige predstavlja poglavje z naslovom Čudo sveta:vinogradi, kjer Pavček poudarja, da so slovenski vinogradi srečna posebnost Slovenije. Slovenija je prava vinorodna dežela, blagoslovljena z najlepšo rožo - vinsko trto. Premore okrog 23.000 hektarjev vinogradov, in če je na svetu okrog tisoč trt, jih na Slovenskem gojimo dvajset do trideset. Razlike so seveda med vinskimi okoliši, v legah, trtnih sortah, vzgojnih oblikah, zemlji, zato je tudi knjiga Slovenski vinogradi razdeljena na tri poglavja, po vinorodnih rajonih: na primorski, posavski in podravski vinorodni rajon, vsi pa spadajo v vrh, saj pridelujejo vrhunska vina. Primorski vinorodni rajon sestavljajo štirje okoliši: briški okoliš z znano rebulo in belim pinotom, vipavski okoliš z belimi in rdečimi vini, kraški okoliš s teranom in koprski z refoškim in malvazijo. Dolenjski in belokranjski vinogradi dajejo skupno ime za Posavski vinorodni rajon, znan predvsem po cvičku in metliški črnini. Najbližje vrhunski vinski slavi pa sega podravski vinorodni rajon z rizlingom in ruland-cem, silvancem in sauvignonom. Toliko različne vinske žlahtnosti na tako majhnem prostoru zagotovo ni nikjer na svetu. Vino je živo, kot je živ človek, ki ga pije. Vsako vino ima svoj značaj, okus, aromo, barvo, vonj, polnost, ubranost, svojo dušo. Vse te lastnosti so vinu dane z rojstvom kakor človeku. Kdor ljubi Slovenijo, ima rad njene vinograde in ceni njihova vina. In kdor hoče to bogastvo spoznati, se bo z veseljem sprehodil po čudovitih Žnidaršičevih slikah te knjige ali pa še raje po izvirnikih samih, morda celo z besedami: “Prijatlji, obrodile, so trte vince nam sladko...” LIDIJA MURN Reka Mladi slovenski pesnik Uroš Zupan je predlanskim izdal knjižni prvenec Sutre in z njim vzbudil nemajhno zanimanje. Pod osvetlitev ga je vzelo kar nekaj kritikov in vsi so brez pridržka ugotovili, da je Zupan resnično nadarjen pesnik, od katerega smemo pričakovati še veliko dobrih, nekonvencionalnih verzov. V središču pozornosti sta se znašla tako tematik;! njegovega “kozmičnega” pesniškega sveta kot način, kako ta svet obravnava. Čeprav je Zupan že s prvo zbirko dokazal, da ustvarja avtohtono in na podlagi lastnega “obrazca”, pa vendarle marsikaj dolguje peniškim somišljenikom, domačim in tujine Od slovenskih sta to prejkone Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, od tujih pa predvsem Whitman, Apollinaire, Borges, Neruda, Mifosz, Blake in drugi. Močan pečat Zupanovemu pesništvu je vtisnila Amerika, pravzaprav srečanje z ameriškim načinom življenja in z ameriško poezijo, pri čemer se je obogatil s podobnimi izkušnjami kot drugi, ki so pred njim duhovno romali po svetu. Navezanost na druge pesnike in druge poezije Zupan niti najmanj ne skriva, temveč jo celo poudarja, zavedajoč se, da s tem njegova pesniška samosvojost ne more priti pod vprašaj. Kot pesnik, ubesedovalec sveta, ki se mu je zavezal, je Uroš Zupan popoln suveren. To je docela izpričala tudi njegova druga pesniška zbirka Reka, ki je te dni izšla pri Državni založbi Slovenije. Temeljna beseda nove Zupanove zbirke je - beseda. Z njo se vse spočenja, z njo se vse konča. Pesnik ne bi mogel -napisati pesmi, ko ne bi bilo besed in ne bi bilo reke -prispodobe za življenje in življenjsko filozofijo - ko ne bi bilo posameznih vodnih kapelj. Besede se povezujejo v misli, te pa v pesnikov jezik. Z jezikom se da vse (iz)povedati, tudi tisto, kar se zdi v vsakdanjem življenju nemogoče. Kajti to so besede, “ki v naših ušesih odmevajo kot metafore srca”, pravi pesnik. In še dodaja v lastnem predgovoru: “Samega sebe prepoznavam kot reko. Zdaj bi rad ustavil to vodo in čas, da bi se ljudje spomnili določene svetlobe, določenega časa, ki si je našel zatočišče v pesmih”, nepisanih v jeziku, ki je “kot škorpijon, ki lahko usmrti samega sebe, kot škorpijon, ki lahko usmrti tudi mene”. IVAN ZORAN ' ---------------------------------------------------------\ “PLANINA” Čevljarsko podjetje, p. o., Črnomelj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu, - da so pri dosedanjem delu pokazali ustrezne organizacijske sposobnosti. Direktor se imenuje za mandatno obdobje 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Planina, čevljarsko podjetje, p. o., Črnomelj. Na itrdbah 18, s pri-’ pisom: »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po prejemu sklepa o izbiri. V___________________________________ J -------------------------------\ SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta a) 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti (profesor) b) 2 snažilki Pod a: prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pod b: eno prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom, drugo prosto delovno mesto pa za določen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom (nadomeščanje delavke zaradi daljše bolniške odsotnosti). Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavli na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. v.________________________________________________J r ""N OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO OBJAVLJAJO VPIS SOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 IN SICER: OŠ BRŠLJIN, OŠ GRM, OŠ CENTER, OŠ ŠMIHEL: 14. septembra od 8. do 17. ure (z začetno črko priimka od A do K) 15. septembra od 8. do 17. ure ( z začetno črko priimka od L do Z) 16. septembra od 8. do 14. ure OŠ STOPIČE: 14. septembra od 8. do 17. ure 15. septembra od 8. do 14. ure PODRUŽNICE: BIRČNA VAS: 16. 9. od 10. do 16. ure DOLŽ: 16. 9. od 8. do 14. ure MALI SLATNIK: 17. 9. od 10. do 16. ure PODGRAD: 17. 9. od 10. do 16. ure Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1987 ter januarja in februarja 1988, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1988. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov izpisek iz rojstne matične knjige, v katerem bo vpisana enotna matična številka občana ter njegovo državljanstvo! _______________________________________________/ Mirjam Bezek-Jakše Tone Jakše PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE Zjutraj naju najprej zbudijo avioni. Letališče OTIare mora biti prav blizu, kajti letala s truščem vzletajo točno nad hišo. Nato naju spravi pokonci še zvonjenje na hišna vrata. Kovčka sta že prispela. Ni kaj, to je Amerika! Navdušenje pa se kaj hitro poleže, ko ju privlečeva v hišo. Ves prostor sumljivo zadiši po žganju. Ko odpreva veliki kovček, je še huje. Vidiva, da jejtajboljša obleka je povsem prepojena s pijačo, ki je bila namenjena za tiho domovinsko seanso. Stric takoj obrne vse skupaj na šalo: “To se bodo možje jutri pri maši ozirali!” Nestrpnost je velika. Ko človek pride v nov kraj, ga hoče čimprej vsaj malo spoznati, se orientirati v njem, celo v navadni podgorski vasi, kaj šele v velemestu na drugem kontinentu. Gostitelja razumeta najin nemir in sredi dopoldneva se že peljemo proti središču mesta. Kennedy Drive se imenuje vpadnica, ena od avtocest, ki te iz obrobja pripelje naravnost v down to\vn, kakor tukaj pravijo centru. Prehod iz predmestja v središče je pravzaprav dolgočasen. Starejše in novejše industrijske zgradbe se vrstijo ena za drugo, vmes pa so stisnjena prav tako starejša in že propadajoča indistrijska naselja. Bolj zanemarjena je videti četrt, več je v njej videti ljudi. Prevladujejo predvsem temnopolti, azijski in latinskoa-merikanski prebivalci. V daljavi pa se kot nekakšne alpe z vrhovi v oblakih že blešči center mesta. Ko pridemo bliže, nama, tako kot verjetno vsakemu poštenemu Evropejcu, vzame dih. Seveda je človek že vse videl na fotografijah in v filmu, pa je v naravi vendarle drugače. Človek skoraj ne more verjeti, da so to ustvarile človeške roke. Nebotičniki rasejo naravnost v nebo, eden tu, drugi tam. Sledi novo presenečenje: Chicago pravzaprav ni nikakršna panorama v vrste položenih betonskih kolosov, ki bi tekmovali med sabo le v višini, skupaj pa hi tako, kot si včasih predstavljamo emeriško velemesto, sestavljali strahovito pusto podobo človeške izgubljenoti. Nasprotno! Vsak izmed teh orjakov - zaradi velikosti vsekakor spoštovanje vreden - posega različno visoko v nebo in nosi na sebi podobo časa, v katerem je zrasel in arhitekta, ki ga je ustvaril. So pravokotni, kvadratni, kockasti, okrogli, betonski, železni, aluminijasti in stekleni pa taki z ravnimi, odsekanimi, poševnimi in stopničastimi strehami. In kar je najbolj presenetljivo, ko človek mesto takole dlje časa opazuje in se nanj navadi, mu v celoti deluje center prijazno, kot veličastna modema skulptura. Skulptura, ki jo tvorijo posebneži, individualisti, seveda, takšni, kot so Sirs Tower, najvišja poslovna stavba na svetu, pa John Hencock, njegov mogočni, a po višini poraženi tekmec, ki se spogleduje z njim' z druge strani centra, Marina City, okrogla, koruznim storžem podobna dvojčka, in drugi, ki so postali simbol mesta. Bolj se vozimo med temi velikani in okoli njih, bolj razkazujejo svoje posebnosti, panorama mesta pa je z vsakega zornega kota drugačna. Vozimo se ob ogromnih zelenih parkih, mimo visoko bruhajočega vodnjaka Buckingham fauntain in ob jezeru Michigan po široki avtocesti Lake Shore Drive zavijemo nazaj. Na eni strani mogočna zelena površina jezera, velikega kot Jadransko morje, na drugi stalno se spreminjajoča se skulptura v nebo kipečega betona, železa, jekla in stekla. Zares pogled, ki te prevzame. Človek kar pozabi vse, kar je slišal, videl in bral o tem mestu, o gangsterskih obračunih, nasilju, korupciji in stiskah, ki so spremljale njegovo rast. Ko se vračamo, počasi prihaja v podzavest tudi ta plat mestne resničnosti. Dovolj je že pogled na promet, ki živahno gomazi po avtocesti. Večina je seveda običajnih ameriških cestnih velikanov, dolgočasnih tako, pravi neki znanec, kot bi skupaj sestavil tri kartonske škatle, tilda zanimive so variacije. Mimo se pripeljejo prave bogataške ladje, podaljšane za eno ali dvoje vrat, z zavesami ali zatemnjenim steklom na oknih, veliko med njimi pa je tudi takih krip, zaradi katerih bi se našemu prometnemu policistu kar sama prižgala plava luč na glavi. Te nekdaj ponosne cestne ladje so že zdavnaj zgrešile pot na odpad: blatniki in vrata so prerjaveli, da se vidi v notranjost, braniki visijo sem in tja, in verjemite ali ne, videla sva več takih, kjer je bila namesto branika nameščena čisto navadna deska. Človek se sprašuje, kakšen je potem “poden” v teh avtomobilih in kje držijo potniki noge, kadar z njimi slučajno ne zavirajo, a stvar gre očitno naprej in Američanov zunanjost ne moti dosti. Zelo zgovoren je tudi naslednji podatek: skoraj po pravilu se v takih avtomobilih vozijo temnopolti prebivalci Chicaga. Če hočeš v Ameriki srečati več rojakov skupaj, je najbolje, da se človek odpravi v cerkev. Tudi mi se drugo jutro odpravimo tja. Obleka je že suha, le malo še diši po slivovki, a tako nevsiljivo, da pristnih domoljubov, zbranih pri slovenski maši, to ne bi smelo ovirati. Spet se odpeljemo proti središču mesta in zavijemo v starejše, napol industrijsko naselje. Tu je bil svoj čas slovenski center Chicaga in tu so si postavili cerkev, katere patron je sv. Štefan. Zdaj jih le malo še živi tukaj v bližini, k slovenski fari se vosijo k maši daleč, iz prijaznejšega predmestja. Slovenske domove v okolici sv. Stefana so v glavnem zasedli “meksikajnarji”, kakor naši ljudje tukaj pravijo priseljencem iz latinskih krajev Amerike. 14 priloga dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Prihaja “Desnica” Zakaj ustanavljamo Slovensko Desnico in za kaj se bo zavzemala Številni levičarski politiki, med njimi tudi Spomenka Hribar, skušajo na Slovenskem desnico prikazati kot nekaj slabega, nazadnjaškega, posredno povezanega celo s pojmi nacizma, fašizma ipd. To je seveda nesmisel. Čeprav mislim, da je bila desnica pri delu vedno spretnejša od levice, ne mislim o desnici pisati na tak način. Pač pa bom preprosto ugotovil, da se politično razvoj današnje Evrope žal odmika od načel Helsinške in Pariške listine in načel Organizacije združenih narodov. Že tretjič v tem stoletju se ponavljajo razmerja, ki so pripeljala do prve in druge svetovne vojne. V obeh je bil slovenski narod kljub navidezni zmagi dejansko poražen, je pa vseeno izrazil voljo do življenja z oblikovanjem lastne države. Tako, kot se evropska družba zateka k tradicionalnim neokonserva-tivnim vrednotam, se tudi v Sloveniji krepi desna politična opcija. Zato so Slovenska nacionalna desnica, Narodna stranka Slovenije in Liberalna stranka oblikovale Slovenski nacionalsocialni liberalni blok, ki so ga kasneje preimenovale v “Slovensko desnico”. Sodelovanje ji ponujajo številne politične skupine, zato bo dobro premislila, katero bo vključila v svoj blok. Skupaj z drugimi desno usmerjenimi strankami, še posebej s Slovensko ljudsko stranko, p3 oblikovala programsko koalicijo in se v skladu z načeli politične demokracije bojevala za prevzem oblasti. Pripadniki Slovenske desnice se bomo zavzemali za rešnico, za razkrivanje nelegitimnosti sedanjih političnih razmer, za izboljšanje težkih gospodarskih in socialnih razmer, za dejansko in ne navidezno spravo, za resnično pravno državo, za odvzem vseh nezasluženih privi- • PROTI ZADOLŽEVANJU SLOVENIJE - Slovenski jugoekono-misti so se pod taktirko dolgoletnega viceguvernerja Narodne banke Jugoslavije g. Simonitija poslužili odrešilnih instrumentov jugoeko-nomije predsednika Socialistične Jugoslavije Vcselina Duranoviča, namreč zadolževanja. Pri tem so svojega učitelja celo prekosili, Du-ranovič vsaj je povedal, da je zadolževanje obremenitev, črno-rdeča koalicija pa želi Slovence prepričati, da je to uspeh, pa čeprav nam bodo posodile denar samo tiste banke, Iger so deponirane slovenske devizne rezerve, in čeprav po neznosno visoki obrestni meri prek LIBOR-ja. Namesto da bi čmo-rdeča vladna koalicija priznala bankrot proračuna Republike Slovenije in sprožila o tem razpravo v Državnem zboru, kupuje s stotimi milijoni ameriških dolarjev socialni mir in poizkuša kupiti lokalne volitve. Nasprotujemo brezumnemu zadloževaigu Republike Slovenije. legijev itd., predvsem pa za razmere, v katerih bomo Slovenci spoznali, da drug drugega potrebujemo. Za uresničevanje naših ciljev pred vstopom v vlado pa potrebujemo podporo slovenskih ljudi na predčasnih državnozborskih volitvah. Brez te podpore in zaupanja ni mogoče prevzeti oblasti in odgovornosti. (Izvleček iz daljšega besedila) Za “Slovensko desnico” tajnik: DANIJEL MALENŠEK V Se en odgovor novomeškemu vikaiju Mar gospod Poznič po 50 letih še vedno noče vedeti, da sta bila Mussolini in Hitler krvava rablja Slovencev, ki naj bi po njunem izginili s sveta? VINOGRADNIŠTVO JE ZAPOSTAVLJENO 3. septembra se je sestal Iniciativni odbor za vinogradništvo pri SKZ in sprejel naslednja mnenja in stališča: Vinogradništvo je zapostavljena kmetijska panoga, kar se kaže najbolj pri zaostrojevanju pogojev odkupa grozdja ne glede na posledice letošnje suše. Pri tem država ne pomaga z regresiranjem obresti za odkup grozdja niti ni rešen problem neplačevanja prevzetega lanskega pridelka grozdja. Prelevmani na uvoženo vino iz Makedonije niso uveljavljeni. Kleti so polne uvoženega vina in niso pripravljene odkupili domačega pridelka. Odbor se zavzema za izenačitev pogojev odkupa zasebnih kletarjev z državnimi in zadružnimi kletmi. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo ne jemlje privatnih kmetijskih pridelovalcev za enakovredne partnerje. Zakonodaja s področja vinogra-. dništva in vinarstva naj se pripravlja skupaj z vinogradniki. Iniciativni odbor za vinogradništvo pri Slovenski kmečki zvezi Razmišljal sem, ali je sploh smiselno odgovoriti na podtikanja in sprenevedanja gospoda A. M. Pozniča (DL 26.8.1993). Naj bodo zato spodnje vrstice hkrati tudi moj zadnji odgovor temu piscu. Organizacija ZZB bo tudi v bodoče z vsemi sredstvi pravne države branila osvobodilni boj v zadnji svetovni vojni. So ljudje, med katere lahko štejem tudi g. A. M. Pozniča, ki so si zabili v glavo hudodelne podobe krvavih dejanj partizanskih borcev, politična slepota pa jih je napeljala na izničevanje moralnih vrednot borcev za svobodo. Tako presojo mi nudi g. Poznič sam v svoji pisni in ustni besedi (23. avgusta dopoldne me je obiskal v pisarni obč. odbora ZZB in se poleg drugega zanimal, kdo v imenu naše organizacije piše v Dolenjski list). Naj mi g. Poznič ne odgovarja brez znanstvenih dognanj, da “moralne vrednote določa samo Bog,” kar v praksi pomeni, da v vsakdanu opravljajo to od Boga pooblaščeni duhovniki. Mar ne pomeni to strašno enostranskega prisvajanja moči? Namesto da g. Poznič in njegovi somišljeniki usmerjajo svoja raziskovanja o vojnih grozotah v partizanskem delovanju, naj bi to najprej ali vsaj hkrati ugotovili pri nasprotni strani. Ne bo jim težko odkriti na tisoče imen pobitih, ubitih, poklanih in na vse mogoče drugačne načine pokončanih zavednih ljudi, ki niso klonili pred tako mogočno silo, kot je bila vojaška zveza osi Berlin-Rim-Tokio, vključno z vsemi kvizlingi v njihovi sestavi. Sprašujem se, kakšen je skriti namen g. Pozniča, ki v DL med drugim vprašuje tole: “Ali ste že kdaj videli, da seje slovenski kristjan dvignil na neoboroženega borca in se mu maščeval?” Na laka provokativna vprašanja, ki nimajo nobene zveze z našim zapisom v DL 19. 8, letos, ne bom odgovarjal. Ko vikar Poznič vedno znova išče “argumente” za preteklost, mu je treba povedati, da je v povojnem času bila vrsta raziskav in napisanih mnogo pričevanj v knjigah piscev o NOB na Slovenskem. Naj omenim le dve knjigi: Frančka Sajeta Belogardizem Kmalu lastninski certifikati in ustrezna navodila Ob odprtju računa bo vsakdo dobil pismo Glede na potek priprav bodo najkasneje do konca septembra pri ŠDK odprli posebne račune, na katere bodo vsem državljanom Slovenije v skladu z zakonom knjižili lastniške certifikate, ki jim bo v postopkih lastninskega preoblikovanja omogočil nakup delnic podjetij ali investicijskih družb. Certifikati bodo torej izdani v nematerialni obliki, državljani pa bodo o odprtju računa in stanju na njem obveščeni s posebnim pismom. V pismu bodo priložena tudi kratka navodila za izpolnjevanje lastninskih nakaznic, ki pa jih bodo od začetka oktobra dalje začeli prodajati po vseh poštah v Sloveniji. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo v kratkem pripravilo tudi posebno publikacijo, v kateri bodo natančneje opisana navodila za izpolnjevanje lastninskih nakaznic in ravnanje v procesu privatizacije. Na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj te dni intenzivno pripravljajo uredbo o izdajanju potrdil v skladu s 25.a členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ob tem je državni sekretar za privatizacijo mag. Anton Rop dejal: “Z izdajo uredbe bodo razrešene številne dileme, ki se v podjetjih pojavljajo v zvezi z uporabo in vnovčenjem tako imenovanih zadolžnic.” Na SDK pa te dni pripravljajo prva poročila o opravljenih revizijskih pregledih podjetij v skladu z 48. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Poročila bodo predvidoma še v prvi polovici septembra poslana podjetjem, kjer bodo imeli 30 dni časa za uskladitev svojih pravnih poslov in knjiženj. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in Ivana Jana Odstrte zavese. Vsi vemo, da vojskujoče se strani v Bosni in Hercegovini (Srbi, Muslimani in Hrvatje) vsak dan zločinsko pobijajo civilno prebivalstvo. Naj g. Poznič ne poskuša trditi, da Hrvatje v Bosni niso tudi kristjani. Vikar g. Poznič trdi, da je “značilnost borčevskega podnaslova, da v zgodovinske dogodke vnaša pogojnik v stilu: kaj bi bilo, če bi bilo...” Tako spreobračanje argumentiranih trditev ni pošteno, če povem to v najmilejši obliki. Od njega ni pošteno tudi to, da sprevrača namen našega navajanja, ko smo ob razsežnosti sprave spomnili na izhodišča slovenske pokrajinske škofovske konference iz marca 1990. Odločno zavračam njegov očitek o zlorabi nadškofovih besed iz pogovora Dol. lista z g. nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem iz aprila 1990. Novomeški vikar bo že moral prebrati ves pogovor v DL in tudi verjeti svojemu vrhovnemu cerkvenemu predstojniku ter njegovi pošteni dobronamernosti.' Vaša prizadevanja, gospod vikar, da bi izničili zgodovinska dejstva in resnice o delovanju okupatorjevih oblasti Italije in Nemčije na Slovenskem med drugo svetovno vojno, niso sprejemljiva. Menda pa le veste kaj o nešetih grozodejstvih, ki so jih okupatorji počeli na naši zemlji. Preseljevali in izselili so naše družine z njihovih domov in tja neseljevali ljudi nemškega porekla. Zapirali so Šlovence v ječe in koncentracijska taborišča smrti. Na Notranjskem in Dolenjskem so požigali vasi, pobijali in mučili talce ter streljali nedolžne ljuudi. Vsa ta in nešteta druga hudodelstva okupacijskih oblasti opravičevati s tem, da je “vzrok takega njihovega ravnanja NOB”, me vodi v tole misel: Ali niso Vaša prizadevanja podobna tistim silam, ki v Evropi organizirano oživljajo nacifašizem, seve- da mimo vseh izpričanih zgodovinskih resnic? S pomočjo laži zdaj zanikajo vsa grozodejstva, ki jih je počel med svojo vladavino nacifašizem v Evropi. Naj ponovim trditev organizacije ZZB in zgodovinsko potrjena dejstva, da so načrti in konkretno delovanje okupacijskih oblasti na Slovenskem pomenile priključitev našega ozemlja Italilji in Nemčiji. Pri tem naj bi Šlovence kot narod uničili s terorjem in nato z dokončnimi preselitvami, če bi nas še kaj ostalo na domači zemlji. To bi se prav zanesljivo tudi uresničilo, če svetovna protifašistična koalicija, na Slovenskem pa NOB, ne bi zmagala in s tem prekinila podjarmljenja ter uničevanja evropskih držav in narodov. Kljub vsem grdim obtožbam NOB, sumničenju, podtikanju ter sprenevedanju odgovarjam vikarju g. Pozniču, saj so njegove izražene besede za borce NOB žaljive. V igranje takega “namiznega tenisa” pa se z njim ne bom podal. S svojim pisanjem se je sam dovolj razločno predstavil. LUDVIK GOLOB predsednik občinskega odbora ZZB Novo mesto BREŽIŠKI PLANINCI V GOSTEH VRŠIČ - V nedeljo so se na Vršiču ob Poštarskem domu zbrali planinci planinskega društva PTT Ljubljana. Počastili so 40-letnico ustanovitve društva in delovanje koče na Vršiču.Med drugimi so povabili planince iz Brežic: Okoli 300 udeležencev sta pozdravila predsednik PD PTT Ljubljana in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Najboljšim planincem so na Vršiču podelili priznanja. B. H. Poziv M. Kučanu Se o gladovni stavki v kočevski Opremi Gospod predsednik, mogoče se še spomnite dogodka, ko vas je decembra 1991 javno pozvala občanka in poslanka kočevske občinske skupščine, da kot predsednik naše nove države zastavite svoj ugled in pristojnosti, da se čim hitreje reši spor med vodstvom družbenega podjetja Oprema Kočevje in sindikatom Neodvisnost podjetja, kjer sva oba sindikalna zaupnika protestno gladovno stavkala zaradi preprečevanja delovanja sindikata. Kolegica je gladovno stavkala tri dni, nakar je zaradi nosečnosti morala prekiniti protest, jaz pa sem gladoval 8 dni. Stavka je bila prekinjena predvsem zaradi velike neodzivnosti in neobčutljivosti slovenske družbe, zlasti državnih ustanov in civilne družbe. Epilog spora je bil sicer deloma rešen na sodišču, vendar je neodvisni sistem delavskega sodstva prisodil razsodbo: “Pomagaj si sam!” Pravi epilog spora v kočevski Opremi pa se šele sedaj razvija v druži >enem podjetju Oprema, ko je po še vedno veljavni zakonodaji edini možni “operativni partner”, ki se sme vključevati v pristojnosti vodstev družbenih podjetij, “vaš“ svobodni sindikat. V družbenem podjetju Kočna Kamnik že dva tedna v nenormalnih pogojih stavkajo delavci, člani sindikata Neodvisnost, KNSS, da bi preprečili uveljavitev despotske gospodarske jugozakonodaje.V prepričanju, da je dolžnost predsednika demokratične države, ki je leta 1991 javno izjavil, da nas bo Evropa prepoznala po pravicah zaposlenih, apeliram na vas, da zastavite svoj ugled in pristojnosti in da pozovete svoje strankarske kolege, ki so v vodstvih, naj vsak po svojih močeh in pristojnostih pripomore, da se ta stavka za uveljavitev slovenske gospodarske zakonodaje čimprej prekine in razreši. Le tako bo povrnjeno in povečano zaupanje v slovensko državo in predviden gospodarski red ter se bodo ustvarile možnosti za novo vizijo Slovenije. FRANC MIHIČ Ribnica V Se: Nagajiva podjetja in čuden smrad Odmev na izjavo Karla Recerja (DL 26. avgusta) Vino Brežice ima 300 ha lastnih vinogradov in še okrog 200 kooperantov. Skupni pridelek popolnoma zadošča potrebam današnjega trga, saj vino ostaja po kleteh neprodano. Kljub temu se gospodu direktorju kolca po starih zlatih časih, saj izgube 1000 hrvaških kooperantov ne more preboleti. Cvetel je dobičkonosen posel, na račun tega pa je zrastel marsikateri udoben vikend na morju. Pred zaprtjem državne meje med Slovenijo Hrvaško so ti kooperanti vozili nekaj časa vino noč in dan v družbene kleti v škodo slovenskih vinogradnikov. Sprašujemo, ali je to vino že prodano in pod kakšnim poreklom? V bodoče bi morali obmejni organi poostriti nadzor na meji in strogo pregledovati s ceradami pokrite tovornjake. Inšpekcijske službe bi morale bolj nadzorovati prodajo vin. MIHA GRDANOVIČ ___________Slovenska vas IRISOVA POSLOVALNICA V BREŽICAH BREŽICE - Tu so v navzočnosti predstavnikov visokih državnih ustanov in nekaterih inštitucij s področja varstva invalidov ter vodstva brežiške občine in dolenjskih ustanov pred dnevi odprli poslovalnico lRlS-a, novomeškega zasebnega podjetja za zaposlovanje invalidov, katerega direktor je Jože Zupanc. Kot so povedali ob otvoritvi, bo poslovalnica opravljala pisarniško in trgovsko dejavnost. Po trditvah direktorja Zupanca ima I risovo brežiško predstavništvo najsodobnejšo, računalniško podprto fotokopirnico v Sloveniji. Jože Zupanc, sc je zahvalil vsem za pomoč zlasti pri pridobivanju prostorov. Pri tem sc je posebej zahvalil navzočemu Cirilu Kolcšniku. Stavka za samostojnost Soteske Pojasnilo k temu in drugim zapisom o stavki v Žagi - Predlagamo pot, s pomočjo katere bodo kaj dobili tudi delavci, kar pa se v primeru stečaja ne bi zgodilo Dne 19. avgusta se je v družbi poslovnega sistema Novoles v Žagi Soteska začela stavka, o čemer je bila javnost na željo stavkajočih delavcev takoj obveščena tudi prek vašega časopisa. Glavni motiv za stavko naj bi bila zamuda pri izplačilu plač. Dejansko je prišlo v avgustu do zakasnitve pri izplačilu plač, v primeru našega podjetja v Soteski za tri delovne dneve, o čemer so bili delavci pravočasno in korektno obveščeni. V teh za-gospodarstvo težkih časih je takšen premik, žal, prej pravilo kot izjema. V drugih družbah PS Novoles je bila julijska plača izplačana še dva dni kasneje. Druga zahteva je bila izplačilo regresa. Ker posluje Žaga Soteska z izgubo in blokiranim žiro računom, je poslovodstvo Žage in PS Novoles prisiljeno ugotoviti, da do izboljšanja rezultatov poslovanja ni pravno-for-malnih niti finančnih pogojev za izplačilo regresa. Enako velja tudi za ostale družbe poslovnega sistema. Trelji sklop zahtev, ki so se v razpletu dogodkov izkazale za bistvene, pa posega na pravno področje lastništva podjetja v Soteski. Zaposleni v Soteski in režiserji iz ozadja namreč oporekajo pravno-for-malnim lastniškim pravicam krovnega podjetja Novoles, ki jih ima le-ta v Žagi Soteska. Spor je izbruhnil na dan v trenutku, ko je prišlo do reorganizacije funkcij poslovnega sistema. Le-ta zadeva vsa podjetja v lasti in upravljanju PS Novoles, torej tudi Žago Soteska. Tako obseg kakor tudi izvedba reorganizacije v ničemer ne presegata sicer običajnih lastniških pravic. Nasprotno, reorganizacija je bila nujna za vzpostavitev predpogojev za izvedbo sanacije PS Novoles, med drugim tudi Žage Soteska, ki je prvo polletje 1993 zaključila z večjo izgubo. Stavka je bila po izplačilu plač dne 23. avgusta prekinjena. Poslovod- stvo Novolesa je mnenja, da je stavka skrajno neprimeren in verjetno tudi nezakonit način uveljavljanja zahtev, ki sodijo po svoji vrsti in kompleksnosti pred ustrezne sodne organe. Poslovodstvo je prav tako mnenja, da je ključnega pomena, da se do ustrezne uradne razsodbe o zakonitosti sprememb statutov, "imenovanja upravnih organov in odločitev le-ten zagotovi nemoteno poslovanje podjetja. Stavka lahko povzroči le izgubo težko pridobljenega trga, s tem pa tudi stečaj podjetja. To prav gotovo ni niti v interesu delavcev Žage niti PS Novoles, zato se sprašujemo, kdo in zakaj vedno znova spodbuja delavce prav k tej obliki sindikalnega boja. Progranl lastninjenja PS Novoles je zelo enostaven. Celotni družbeni kapital se bo v skladu z zakonom lastninil izključno prek certifikatov, torej bo pripadel vsem sedanjim in bivšim delavcem Novolesa, ki bodo vložili svoje certifikate v Novoles, sorazmerno enak delež. In kaže, da nekaterim prav to ni všeč, zato želijo s stavkami povzročiti stečaje podjetij. V tem slučaju se seveda podjetja in njihova lastnina prodajo na licitaciji najboljšemu ponudniku po minimalni ceni, takrat že bivšim delavcem pa ne ostane čisto nič. Poslovodstvo je delavce Žage na to dejstvo že večkrat opozorilo, zato upamo, da bomo skupaj našli konstruktivno in zakonito rešitev spora. Predvsem pa smo mnenja, da * • • Znano je, da so bili najbolj zanesljivi udbovci prav nečlani partije. (D. Stanovnik) • Brez denarja je čast samo bolezen. (Racine) • Samo delavni ljudje so po sebi vedri, miroljubni in dobri. (Auer-bach) mora reorganizacija poslovanja Novolesa v prihodnjih mesecih pokazati rezultate, ki bodo odstranili dvome o njeni upravičenosti. ANDREJ KOSEC, v.d. gen. dipl. ing. direktorja SREČNEJŠI S 25.000 REVEŽI? Po smrti matere, ki je umrla leta 1977, je ostalo nekaj zemlje, ki si jo delimo jaz, brat in oče. Ta zemlja je nerodovitna in zelo slaba. Na njej je več ali manj kamenje. To je vse, kar imam, drugega premoženja nimam. Denarja nimam niti za hrano, kako naj potem plačam dohodnino? Tisti, ki imajo na mesec po 300.000 tolarjev dohodkov in več, ne plačajo nič, mi, ki nimamo niti toliko, da bi se lahko preživljali, pa moramo plačati. Slovenija ima že 25.000 revežev. Pri tem se spomnim reklame z zvenečim sporočilom: Slovenija naj bo jutri srečnejša. S čim, s 25.000 reveži? FANIKA ERŠTE Gornje Mraševo Komisija dela pristransko Zahtevamo ukrepanje občine in razširitev komisije, ki razdeljuje sredstva prizadetim od suše Občinski odbor SKD Trebnje je spremljal aktivnosti pristojnih občinskih organov in služb v zvezi z letošnjo sušo. Ugotavljamo, da so pristojni organi in službe v občini zelo mlačno reagirali ob letošnji sušf, še bolj mlačno pa se obnašajo pri odpravljanju posledic letošnje suše. Res je, da je republiška vlada koncem prejšnjega meseca namenila del sredstev za odpravo posledic suše, vendar teh sredstev še ni in jih veijetno še nekaj časa ne bo. Ker je treba začeti z odpravljanjem posledic suše takoj, zahtevamo takošnje reagiranje občinske vlade in angažiranje občinskih sredstev za delno odpravo posledic. Naši predlogi izhajajo iz sledečih predpostavk. Republiška vlada je namenila 2 milijardi tolarjev za odpravo posledic suše, kar znaša 6% od ugotovljene škode v Sloveniji. Zahtevamo, da tudi občinska vlada prispeva svoj delež in da nameni vsaj polovico toliko, kot je namenila republiška vlada, to je 3% od ugotovljene škode v občini. Zahtevamo, da se ta sredstva začno razdeljevati takoj. Kriteriji za razdeljevanje pa naj bodo družinska kmetija in odvisnost družinskih članov od dohodka kmetije. Predlagamo takojšnjo enkratno pomoč občine v višini 10.CMK) tolarjev na kmetijskega zavarovanca. Ta sredstva naj se izplačajo v gotovini. Ostali del sredstev, ki jih bo prispevala občina, pa se naj razdeli v dveh mesecih tako, da vsaka kmetija dobi KH*EII 2299) 9. septembra 1993 pomoč. Za razdeljevanje republiških sredstev naj se upoštevajo republiški kriteriji ter izdelajo dodatni kriteriji, ki bodo upoštevali specifičnost občine. Osnovno vodilo pri razdeljevanju republiških sredstev naj bo izključno izpad dohodka na kmetiji. Ustrezne službe naj izdelajo posebne formularje za ugotavljanje izpada dohodka zaradi suše. Te formularje naj kmetje izpolnijo, ustrezne službe pa naj jih zberejo in po potrebi pregledajo. Menimo, da bodo kmetje bolj realno ocenili škodo na svojih kmetijah kot občinske komisije, ki operirajo z nekimi povprečji, ki za nikogar niso sprejemljiva. Občinski odbor SKD zahteva tudi razširitev sestava komisije, ki razdeljuje sredstva. Menimo, da zdajšnja komisija zastopa le ozke interese posameznikov in ne potreb vseh, ki so odvisni od kmetijske dejavnosti. Nadalje zahtevamo, naj se vsakemu kmetu predoči, koliko sredstev za sušo je prispevala občina in koliko republiška vlada. SKD Trebnje zahteva, naj se takoj sestane občinska vlada ter ukrepa v skladu z našimi predlogi. Menimo, da je nedopustno le tarnanje in čakanje na sredstva iz Ljubljane. Potrebno je, da občina takoj in učinkovito reagira tudi s svojimi sredstvi. FRANCI SMOLIČ predsednik OO SKD Trebnje DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Kolpa ne bo vzdržala svinjarije Odziv na pismo s tem naslovom (Dol. list 12. avgusta) - Zeleni smo naredili marsikaj v korist Kolpe, nismo pa pobiralci smeti na bregovih te lepe reke Ga. Fanika Požek iz Črnomlja se je v Dolenjskem listu 12.8.1993 upravičeno razpisala o neurejenih bregovih Kolpe. Vse več ljudi obiskuje Kolpo, Belokranjci pa od tega nimajo skorajda nič, razen seveda smeti. Gospa Požekova se sprašuje, kje so zdaj Zeleni, ki da so pred volitvami toliko obljubljali za Kolpo in so na račun tega dobili njen glas. Zeleni smo v zvezi z razvojem Bele krajine predlagali in izvedli že več akcij. S Kolpo pa smo se še posebej ukvarjali: pripravili smo nekaj okroglih miz in javnih tribun. Prav tako smo v občinskih in republiški skupščini dali vrsto predlogov in zahtev. Prepričani smo, da nam je s tem uspelo zavreti načrte, s katerimi bi lahko Kolpo uničili (velike hidroelektrarne, obkolpska železnica itd). Zahtevali smo, da se na nivoju Republike Slovenije in Republike Hrvaške uskladijo interesi na mejni reki Kolpi ter pri tem upoštevajo interesi obkolpskin občin. Predlagali smo, da se območje Kolpe od izvira do Damlja proglasi za narodni park, od Damlja do izliva Kamenice v Kolpo pa za krajinski park. Podprli smo Urbanistični inštitut Republike Slovenije, kjer so pod vodstvom dipl. ing. arh. Katje Repič pripravili študijo z’ naslovom Slovensko turistično območje ob Kolpi - oblikovanje turistične ponudbe m izdelava dolgoročnega razvoja turizma. Z nastankom meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško smo se uspešno uprli tistim političnim silam, ki želijo, da bi ta meja postala trda (prepoved kopanja, čolnarjenja, ribarjenja in taborjenja ob Kolpi). V ta namen smo bili pobudniki ustanovitve Društva ljubiteljev Kolpe, ki je tudi že izpeljalo več akcij. Nazadnje smo v okviru društva organizirali maratonsko plavanje Martina Strela z naslovom Za čisto in prijateljsko Kolpo. Zeleni smo že pred leti predlagali sprejem odlokov, ki bi urejali življenje ob Kolpi. Prav tako smo predlagali ureditev nekaj kampov (na podlagi študije Urbanističnega inštituta), vendar ni v naši pristojnosti, da to izpeljemo. Za to so pristojne predvsem občinske vlade, turistična podjetja, gostinci Bele krajine itd. Žalostno je tudi, da so celo kolikor toliko urejeno kopališče v Metliki uničili s postavitvijo mejnega prehoda. Ministrstvo za notranje zadeve bi v tem SPOMINSKA SLOVESNOST NA RABU Letos septembra bo minilo 50 let od osvoboditve internirancev iz nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. Odbor preživelih taboriščnikov pri ZZB Slovenije pripravlja v počastitev tega dogodka spominsko svečanost, ki bo v soboto, 11. septembra, ob 16. uri na pokopališči! Kampor na Rabu. Taboriščni odbor Rab in Taboriščni odbor Gonars primeru moralo plačati odškodnino in zgraditi cesto, ki bi se izognila mejnemu prehodu, tako da bi bil dostop do kopališča nemoten. Kolpa je srce Bele krajine. O tem, kako in za kaj se je po našem mnenju potrebno zavzemati za učinkovit razvoj metliške in črnomaljske občine, bomo v prihodnje podrobneje pisali. Bela krajina ima izredne možnosti, da postane uspešna regija. Kar pa se tiče bolečine in očitkov Zelenim ge. Fanike Požek, ko opisuje smeti, ki V Bohinju, pod skalco, smo se letos srečali krščanski demokrati. Prišlo nas je okoli osem tisoč s preko devetdesetimi avtobusi in-številnimi osebnimi avtomobili iz vse Slovenije. Tako smo našo kulturno-politično-zabavno prireditev spremenili v najpomembnejšo te vrte v preteklcn^tednu. V navzočnosti prvaka stranke Lojza Peterleta, ki je imel tudi glavni govor, naših ministrov in nekaterih naših veleposlanikov, tujih in domačih prijateljev, med katerimi naj omenim Janeza Janšo, se je Tabor razvil v prisrčno prijateljsko srečanje. Dolenjci smo sc letos še posebej dobro odrezali, saj smo se iz vseh dolenjskih občin v velikem številu udeležili Tabora. Tudi zato bo naslednji Tabor verjetno nekje na Dolenjskem. OO SKD Novo mesto je organiziral tri avtobuse, med krajevnimi odbori v naši občini pa je bil tokrat najštevilčnejši KO Šmarjeta s svojim avtobusom, kar je dokaz dejavnosti tega KO in njihovega predsednika. Spričo take množice ljudi na Taboru pa ni manjkala naša prisotnost tudi v delovnem delu Tabora. Naši predstavniki so sc aktivno udeležili kulturnega programa, srečanja slovenskih obmejnih občin in srečanja Gospodarskega foruma Slovenije. Lojze Peterle je v nagovoru spregovoril o programskih smernicah SKD. Zavezanost koalicijski pogodbi in sam vstop SKD v vlado je prinesel stabilizacijo naši politiki. SKD je delovna stranka, ki sc izogiba “socialne in nacionalne demagogije, ki begajo mnoge Slovence z močnimi glasovi in udarnimi gesli”. Na Taboru smo se krščanski demokrati ozirali predvsem v prihodnost z jasnim stališčem, da želimo urediti tudi preteklost, saj brez močnih temeljev ni zdrave prihodnosti. Zato si bomo prizadevali za pravično povrnitev nacionaliziranega imetja in odpravo številnih drugih krivic preteklega obdobja. Tabor je izzvenel predvsem kot klic k združitvi s sorodnimi strankami, predvsem z SLS. Upanje za to dajejo razvoj dogodkov v zadnjem času in vedno nove spodbude iz baze obeh strank. Tabor v Bohinju je dokazal, da sc SKD, čeprav mlada Stanka, krepi in dobiva politične in gospodarske izkušnje. Tudi uspešno delo vseh ministrstev, v katerih so ministri člani naše stranke, je dokaz za zadnjo trditev. Novomeščani smo lahko še posebej ponosni, saj v Ministrstvu za pro- jih ljudje puščajo na bregovih in tudi mečejo v Kolpo, pa tole: razumemo jo, vendar Zeleni nismo pobiralci smeti (čeprav vseeno marsikdaj čistimo za drugimi). To je vprašanje predvsem ekološke zavesti posameznikov (vzgoja, Zeleni, ribiči, mediji bodo tukaj imeli še veliko dela), neučinkovitih inšpekcijskih služb in pa seveda (udi občinskih vlad. ANTON BEZENŠEK BOŽO FLAJŠMAN Zeleno-ekološka socialna stranka met in zveze nadvse uspešno dela tudi predsednik našega občinskega odbora Marjan Dvornik. Pri vsem tem pa je nadvse pomembno tudi to, da vodstvo in članstvo ne izgubita osnovne komunikacije. Da je ta vez kljub številnim nalogam še vedno dobra, sta dokazala tudi ta Tabor in nam Novomeščanom tudi naša edina poslanka v Državnem zboru RS Vida Čadonič-Špelič, ki se je skupaj z nami z avtobusom udeležila Tabora v Bohinju. Tudi zato se je še enkrat ponovno potrdilo, da smo SKD stranka iz ljudi za ljudi. OO SKD Novo mesto Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je na svoji seji sklenil v celoti podpreti stališče prekmurskih kmetov, ki so umaknili svoje prašiče z radgonskega kmetijskega sejma, da bi jih zavarovali pred boleznijo oz. nevarnostjo okužbe. Prav tako podpira pokončno držo lokalnih veterinarskih inšpektorjev oz. inšpekcijskih služb, ki so spoštovale pravni red, ne pa popustile pred republiško veterinarsko upravo, ki ni spoštovala predpisov. Cenimo in povsem verjamemo strokovnim ugotovitvam Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda Murska Sobota. Zakaj je bil odziv odgovornih velmož iz Ljubljane na proteste pomurskih kmetov in strokovnjakov tako medel, bi bilo morda mogoče pojasniti s podatki iz doktorske disertacije katerega od teh mož. Ravno s farme Ihan so namreč tudi ob sprejemu zakona o denacionalizaciji grozili nekaterim strokovnjakom v državi s “pokolom doktoratov”. Ravnanje odgovornih s farme Ihan kaže na brezobzirnost, saj so zavestno peljali na razstavo okužene živali in jih po prepovedi razstavljanja pripeljali na razstavo brez vednosti organizatorja, skrivoma. Očitno v družbenih farmah, v konkretnem primeru v Ihanu, še niso doumeli novega položaja, v katerem so jim zasebniki - kmetje enakopraven, ne pa več . podrejen partner, in da so mimo | Albin Vidmar Pred kratkim je nepričakovano umrl naš dolgoletni pismonoša, doma iz Novega mesta, ki je k nam v Poljansko dolino ob Kolpi prišel kot mlad fant in se zaposlil na tukajšnji pošti v Starem trgu ob Kolpi. Imel je obsežen teren, v začetku ga je obhodil peš, s časoma je prišel ao kolesa, nato do motorja. V slabem ali lepem vremenu je nadaljeval svojo pot m bil zvest poklicu. Bil je prijazen in priljubljen fant in v tej naši Poljanski dolini si je našel svojo življenjsko sopotnico. Zgradila sta si lep in topel dom v Deskovi vasi pri Starem trgu. Rodile so se mu tri hčerke. Bil je dober gospodar, mož in oče. Bil je tudi vaški muzikant, ki je znal raztegniti meh in zaigrati poskočne viže. Igral je na mnogih ohcetih in na raznih prireditvah, s svojim nastopom je znal razveseljevati ljudi. Bil je član Gasilskega društva Stari trg. V zadnje slovo so mu zapele starotrške cerkvene pevke, zapeli pa so mu tudi farni zvonovi. K njegovemu zadnjemu počitku ga je pospremilo veliko ljudi. Naj počiva v miru! MARIJA VOLF Radence Stari trg ob Kolpi • Če hočeš biti dober, najprej domnevaj, da si slab. (Epiklet) časi, ko je bilo družbenim farmam dovoljeno vse iz “višjih interesov”, ker so bile nosilke “najboljšega, najbolj naprednega itd. socialističnega kmetijstva”. Skrb pomurskih rejcev prašičev je razumliiva. Bolezni, za katero bolehajo prašiči s farme Ihan, farma Ihan ne zanika, temveč trdi, da so pravilniki zastareli. Bo spremenjen pravilnik odpravil bolezen? Iz bivše Jugoslavije je znan primer, da iz Poljske uvoženo surovo maslo ni ustrezalo jugoslovanskemu pravilniku, ker je vsebovalo preveč škodljivih snovi. Ker so ga inšpekcijske službe izločile in prepovedale prodajati, je beograjska vlada naglo, za tri mesece, spremenila pravilnik tako, da je dovoljeval višjo stopnjo škodljivih snovi v surovem maslu in so potem lahko surovo maslo s škodljivimi snovmi nad dovoljeno stopnjo uvozili iz Poljske in prodali. Je bilo zato po spremembi pravilnika maslo kaj manj škodljivo? Bomo pri nas nadaljevali jugoslovansko prakso? Očitno bi bilo treba o odgovornosti republiške veterinarske uprave in domžalskega veterinarskega inšpektorja za zaplet razpravljati, o moralnem liku odgovornih s farme Ihan pa naj si ustvari vsak svojo podobo sam. GO SGS Novo mesto predsednik JOŽE RANGUS Stranka iz ljudi in za ljudi V Bohinju je bil v nedeljo četrti Tabor SKD Podpora prekmurskim kmetom V sporu o prašičih se postavljamo na kmečko stran • Dvomljiva strokovnost veterinarske uprave Škorpijon pičil ob pravem času Nov grosistični center nad Seidlovim mlinom NOVO MESTO - Novomeš-čanka Nevenka Potokar si pred tremi leti, ko je v IMV postala tehnološki presežek, še misliti ni mogla, da bo v tako kratkem času postala lastnica kar dveh trgovin: specializirana otroška trgovina Bambi pri tržnici je že praznovala tretji rojstni dan, Sco-rpio v Šolski ulici pa je luč sveta zagledal ta teden. Značilnost no-voodprte trgovine je prodaja na veliko. Ker se je Nevenka kot trgovka vse prevečkrat srečevala s težavami pri nabavi izdelkov in letanjem od posrednika do posrednika, je bila odločitev za grosistično trgovino toliko lažja. Omogočiti lastnikom butikov, da čimprej in čim ceneje preskrbijo izdelke za svoje prodajalne, je vodilo Potokarjeve, ki že razmišlja, da bi ponudbo uvoženih konfekcijskih izdelkov za vse starosti razširila še na ponudbo plišastih igrač, ki jih na našem tržišču ni. m. L. Šport iz Kočevja in Ribnice, Na rokometnem turnirju Sejem 93, ki so ga Ribničani pripravili v sklopu 18. sejma suhe robe in lončarstva je zmagalo moštvo hrvaškega prvoligaša Zameta iz Reke. Kljub drugemu mestu rokometaši KVM Ribnica niso razočarali številnih domačih navijačev. Moštvo Jadrana so premagali z 21:18 in tesno izgubili z odličnimi Rečani (19:21). Najboljši igralec turnirja jc bil Sarajevčan Edin Gogalija, ki je letos okrepil ribniško moštvo. Ribniški trener Janez Ilc je na turnirju poslal na parket tudi mlajše igralce, ki so se posebej izkazali proti v tekmi Zametu. Ribniški prvoligaš je že mesec dni pred začetkom ligaškega tekmovanja dobro pripravljen, ostanek časa bodo izkoristili za zadnje piljenje forme. Rokometašice Kočevja so se mesec dni pred začetkom tekmovanja v močnejši skupini prve državne rokometne lige okrepile z ukrajinskima igralkama Gorbunovo in Burjakovo, zamenjale pa so tudi trcncija. Rokometašice bo v novi sezoni po odhodu Nikole Radiča v Ajdovščino vodil Dušan Križman, ki je treniral Kočevke že pred dvema letoma. Rokometašice bodo 28. septembra igrale prvo tekmo v pokalu evropske rokometne zveze 1HF v francoskem mestu Gijon. Potne stroške jim bo pokrila kočevska občina, še vedno pa iščejo novega pokrovitelja kluba. Nogometaši Kočevja so minulo soboto odigrali prvo tekmo v ljubljanski medobčinski nogometni ligi in iztržili točko proti Dolomitom z Vrhnike, ki veljajo za prvega favorita tekmovanja. Tekma, ki sta jo motila deževno vremč in blatno igrišče, se je končala z izidom 1:1, zadetek za domače pa jc dosegel Muhič. M. G. • • Možje postave pogosto postavajo. (Fredi) • Biti reven in neodvisen je skoraj nemogoče. (Cobbet) OTROCI SLOVENSKE DOPOLNILNE ŠOLE IZ REUTLINGENA V GOSTEH PRI NAS - Učenci slovenske dopolnilne šole iz Reutlingena v Nemčiji so to poletje obiskali svoje vrstnike v Dolenjskih Toplicah. Kot nam piše ena izmed njih, Karmen Bonač, so sc imeli izvrstno in tega srečanja zlepa ne bodo pozabili. Z učiteljico Olgo Kastelic so odšli na enotedenskii izlet po Sloveniji, bivali pa so pri svojih vrstnikih v Dol. Toplicah. Že sedaj se veselijo snidenja z njimi v jeseni v Reutlingenu, drugo leto pa zopet v Sloveniji. (Učenci slovenske dopolnilne šole iz Reutlingena) Srhljiva zgodba iz Kočevske Reke Usodna pesem smrtonosnih boksarjev - 64-Ietna domačinka Marija Benčina je morala bežati pred tujci Prebivalci Kočevske Reke, ki jim je v polpretekli zgodovini poslušnost in ubogljivost že kar zrasla pod kožo, se zadnje tedne zbirajo za hišnimi vogali, kjer žulijo eno samo temo: množične odpuste delavcev v podjetju Snežnik. Dogodek, ki je krajane Kočevske Reke precej vznemiril, je potisnil na stranski tir drug nič manj pretresljiv dogodek, ki bi bil bržkone dovolj mikaven celo za angleškega režiserja filmskih srhljivk Alfreda Hitchcocka. Pred dvema mesecema je 64-Ietna domačinka Marija Benčina morala pobegniti iz svojega doma, v katerem je prebivala 35 let. Na ta korak so jo prisilili člani družine Krestič iz Bosne, ki so dodobra izkoristili brezbrižnost krajevnih in občinskih uradnih ustanov, pa tudi strahopetnost tamkajšnjih krajanov. Marija in njen mož Albin sta bila deležna toliko ponižanj, krivic in krutosti, da je celotnemu dogodku že kar težko verjeti. Začelo se je pred osmimi leti na Silvestrovo. Zvečer so si Marijini že odrasli otroci poiskali primerne vrstnike in odšli na novoletno zabavo. Marija je za njimi odšla v drugo stavbo varovat vnuke, nekoliko pozneje pa se je odpravil na nočno iz- meno tudi njen mož Albin, ki je bil takrat zaposlen kot vratar na bližnji žagi. Toda Albin ni prišel daleč, že na zgornjem delu notranjih stopnic stanovanjske hiše sta iz teme skočili nanj dve odrasli maskirani osebi in ga začeli pretepali. Bliskoviti udarci so se vrstili drug za drugim: z rokami, nogami in boksaiji. Albin je kmalu izgubil zavest. Napadalca sta bila prepričana, da sta delo že opravila, zato sta negibno truplo porinila po stopnicah v spodnji kletni prostor in izginila. Čez nekaj časa se je Albin opomogel, vendar je bil še tako hudo omotičen, da se ni mogel spomniti, kaj se je zgodilo. Po vseh štirih je priplezal in temne kleti, kjer je pustil polomljene zobe in mlako krvi. Uspelo mu je priti celo do čuvajnice. Ob prihodu na delo je njegov delovodja menil, da je pijan, in je začel nanj kričati. Pustil ga je v čuvajnici, vendar mu tisto noč ni priznal opravljenih ur. Marija se je naslednji dan vrnila domov ob peti uri zjutraj, Albin pa okrog sedmih. Kljub neznosnim bolečinam je voščil na pol speči Mariji srečno novo leto in jo s krvavimi ustnicami poljubil na čelo. Vse novoletne praznične dni je Albin preležal. Marija je ob njem ponižno ihtela in upala, da se bo njen mož za teden ali dva le opomogel. Dogodka ni prijavila, ker se je bala, da se bodo lotili tudi nje. Ker se pa moževo zdravstveno stanje le ni popravilo, ga je po desetih dneh ležanja in negovanja odpeljala k zdravniku, ta pa mu je predpisal tri dni bolniške. Po izteku treh dni je Albin odšel na delo, toda v čuvajnici je ves čas le bruhal in lovil ravnotežje. Enostavno ni več vzdržal, odšel je domov, se ulegel v posteljo, iz katere pa ni več vstal. Začel se je boj za življenje in smrt. Trajal je dolgih pet let. Marija je na njem postopoma odkrivala poškodbe: poleg izpahnjene rame je imel največ poškodb na glavi, pa izpahnjeno čeljust, zdrobljene zobe, poškodovan kolk in spolovila ter več ran na hrbtu, kjer je bilo vse polno modrikastih odtisov boksarjev. Albinovo trpljenje je Marijo le opogumilo, da je končno odšla na policijo. Toda tam so Marijo začeli prepričevati, da moža niso pretepli osumljeni sosedje iz Bosne, ač pa nekateri drugi. Menili so, da akršenkoli ukrep m potreben. Tudi takratni direktor Snežnika je bil ob večkratni seznanitvi o dogodku nejevoljen. V jezi se mu je zareklo, da ima tega zdrobljenega zobovja že čez glavo. Potem je Marija potrkala na vrata tamkajšnje krajevne skupnosti. Končno se je članom sveta krajevne skupnosti Kočevska Reka le zdelo, da so dolžni nekaj storiti. Družino Krestič so poklicali na razgovor in opozorili, naj z Marijo in Albinom živijo strpno, sicer jih bodo morali odseliti. Muriju Benčina Tisto leto so se Krestičevi nekoliko umirili, namesto Marije in Albina pa so se lotili njunih živali. Najprej so zastrupili dve kozi, potem prašiča in za nameček “pospravili” še dvanajst kokoši. Mariji ni preostalo drugega kot samo še uradna prijava na občinskem sodišču v Kočevju. Toda ta državni organ je družini Krestič poslal le vljudno opozorilo. Tako je družini Krestič postopoma prihajalo v zavest, da se jih domačini vse bolj in bolj bojijo, uradne inštitucije pa nočejo ukrepati. Ob tovrstni "podpori okolice” so še bolj sproščeno in samozavestno nadaljevali s svojimi nizkotnimi dejanji. Tudi na “umetniško raven” niso pozabili, saj so skoraj vsak dan pod oknom umirajočega Albina na vso moč predvajali bosansko glasbo, nenehno kričali, preklinjali, pretili... Prijazni so bili le tisti dan, ko so Mariji ponudili zastrupljeno kavo. (Marija je na srečo vsenino takoj izpljunila, vendar je imela zato nekaj dni močno zatečena usta.) Poleg omenjenega nasilja je smela Marija ves čas le nemo opazovati, kako Krestičevi s svojimi pajdaši pridno ropajo podjetje Snežnik. Vsa tista letu so kradli gradbeni material, orodje, otrobe oz. vse, kar jim je prišlo pod roke. Marija se o tem ni upala niti pisniti. Potem je prišel dan odrešitve. Petletno trpljenje je bilo le prehudo in Albinove moči so popustile. V spodnjih prostorih je tiho umiral, v zgornjih (pri Krestičevih) so se pripravljali na ohcel. Ko je zvečer Al-nin umrl, je bilo veselje v zgornjih prostorih na višku. Marija je ostala s svojim odraslim in.bolehmm sinom, ki ne more dobiti službe in je zato brez sredstev za preživljanje. Oba se preživljata s krivično majhno moževo pokojnino. S solznimi očmi se Marija spominja, kako se je ob svojem možu ves čas • Morda bi se na Slovenskem le našli pravi ljudje, ki bi Marfji (scduj živi v Stalcerjih št. 4) pomagali, jo razumeli, zaščitili, spodbujali ali celo nagradili. Ljucfje na oblasti prav gotovo ne spadijo med naštete. Oblastniki se običajno ne ukvarjajo z “malim človekom”, oni imgjo preveč dela z utrjevanjem oblasti. borila in trpela, pa vendar ni mogla doseči niti minimalne pravice ali vsaj utehe. Svojevrstno pravico pa je v polni meri dosegla družina Krestič, ko je lansko leto tožila Marijo zaradi obrekovanja. Takrat se je sodišče odzvalo hitro in ukrepalo natančno po črki zakona. Temeljno sodišče v Ljubljani - enota Kočevje je na podlagi svojih profesionalnih in predvsem etičnih kvalitet Marijo primerno kaznovalo. Od Marijine pokojnine oz. miloščine ji oblast redno in bolestno natančno odvzema mesečni obrok kazni. E. Č. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 9. IX. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.10 TELETEKST 1030 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 REVIJA LJUBLJANSKIH ZBOROV 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA. 31/52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL SLOVENILA' 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR: 15.1*1 PRO ET CONTRA 15.50 OČI KRITIKE 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 NEVERJETNI ČETRTEK: NEVERJETNE ZGODBE NA POMOČ!, 1. oddaja 21.25 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT. 22.40 SOVA 22.40 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-A1RA, 13. epizoda amer. naniz. 23.05 REILLV, VOHUNSKI AS, angl. nada-lj., 6/12 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.05 Teletekst 14.30 Video strani • 14.45 Tenis: US open (posnetek) - 15.35 Tedenski izbor: .Oče (amer. film); 17.15 Sova (ponovitev): Hal Roaeh predstavlja (amer. burleska); 17.40 Reilly, vohunski as (angl. nadalj.. 5/12) - 18.35 Že veste? - 19.05 Poslovna borza -19.3(1 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.11) Znanost (26. oddaja) - 20.35 Trta in vina Slovenije - 21.05 Umetniški večer: Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom (dok. oddaja) - 22J*) Jose Carreras: Moja Barcelona (glasbena oddaja) PETEK, 10. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0,40 TELETEKST, 9.00 Videostrani mo Tedenski izbor ' 9.20 HOV!, angl. naniz., 4/11 9.45 GOSPA BOVARY, franc, film '12.00 ŽE VESTE? 12.30 ZNANOST, 26. oddaja 13.00 FOROČIU 13.05 1EDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA . 13.15 UMETNIŠKI VEČER: DYLAN THOMAS 16.00 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 ČAROBNA PIŠČAL, glasb, oddaja, 17.45 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 POLICIJSKA ŽGODBA. franc.-ifalij. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ČLOVEK IN IGRE - US VEGAS, dok. oddaja 22.35 SOVA REILLV, VOHUNSKI AS, angl. nadalj., j*/!2 SLOVENIJA 2 15.15 - 1.10 Teletekst 15.311 Video strani - 16.05 Atletski miting (posnetek iz Novega mesta)16.35 Tedenski izbor:. Neverjetni četrtek: Na pomoč! (I. oddaja); 17.25 Sova (ponovitev) -18.45 Znanje za znanje -1,9.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Lrtkdorir Gfand pri' v alletiki (prenos) - 23.05 Moški, ženske -0.(15 Kristjani: Žavojcvanje duš (angb dok. serija, SOBOTA, 11. IX. SLOVENIJA 1 10.15 • 0.30 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI ,. 10.55 TEDENSKI IZBOR: 10.55 RADOVEDNI TAČEK 11.10 OSCAR JUNIOR 11.20 SNORČK1, amer, risana naniz..-1(311 11.40 OTROCI .SIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz.,. 11/26 12.05 ZČODBE 1/. ŠKOLJKE 13.00 POROČ1U 13.05 TEDENSKI IZBOR 1.3:05 TEDNIK 1.3.45 MOŠKI, ŽENSKE 15.05 POLICIJSKA ZGODBA, ponovitev franc,-italij. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10, NATIONAL GE0GRAPH1C, amer. dok, serija, 1/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.30 LJUBEZEN DA, 1JUBE7.EN NE, 17. epizoda amer. naniz. 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: MUELLERJEVA DETEKTIVSKA PISAR NA, avstr, film SLOVENIJA 2 12.15 - 0.50 Teletekst 12.30 Video strani • 13.05 Tenis: US open -15.05 Tedenski izbor: Človek in glasba - 16.00 Sova (ponovitev): Rcilly, vohunski as (angl. nadalj., 7/ 12) - 17.00 Športna sobota: tenis US open (polfinale moški); 20.30 EP v odbojki (posnetek) - 21.30 Ljubezen boli (angl. nadalj., 4/(0) - 22.20 Sobotna noč: Darja Švajger z gosli (posnetek koncerta); 23.20 Nočni videomeh KANAL A 9.00 Country Musič Television Europc (CMT) -9.45 A shop - 10.1X1 Kiss shot (ponovitev filma) -12.3(1 Teden na borzi (ponovitev) - 12.41) A shop -18.1*) Matlock (ponovitev 23. dela) -19.00 CMT - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.35 Devlinova zveza (1. del) - 21.20 Pogumni zmagajo (amer. film) - 23.2(1 Glaslonbury festival (2. del) - 00.15 Poročila v angleščini - 00.40 Erotična uspavanka - 1.1*1 Vroči lovor (erotični film) NEDELJA, 12. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.30 TELETEKST 9.1*1 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 POZABLJENA ZGODBA, amer. serija, 1/6 10.30 TRUTAMORA SLOVENICA 11.00 OB 50-LETN1C1 VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA 12.00 OBZORJA DUHA 12.31) LJUDJE IN ZEMLJE 13.1*) POROČ1U 13.05 BILA SVA MUDA OBA: STANKA KOVAČIČ 13.35 BMX BANDITI, avstral. film 16.05 REČNI KRALJI, avstral. nadalj, 2/4 17.1*) DNEVNIK I 17.10 Z OTROKOM NAS BO ŠEST, amer. film 19.00 RISANKA 19.10 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 8/15 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, . 11/13 REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 8/12 SLOVENIJA Z 10.45 - 1.10 Teletekst Opomba: 13.1*1 US open (finale, ž); 14.50 Monza: F-l; 17.00 atletika 11.00 Video strani - 11.10 Tedenski izbor: Ognjeno drevje Thike (angl. nadalj, 7/7); 12.00 Križkraž - 13iX) Športna *delja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 ljubo doma (amer. film) - 22.00 Športni pregled - 22.30 Tenis: US open (finale moški) KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.15 Ris (risanke in spoli) - 8.45 Charlie Chaplin (burleska) -9.10 Zapornik iz Zende (1. del otroškega risanega filma) - 9.40 Male živali - 10.00 Pogumni zmagajo (ponovitev filma) - 12.1*) Nedeljski nagovor putra Benedikta Lavriha - 12.15 Helena - 18.00 CMT - 19.00 Glastonbury festival (ponovitev) - 2U.00 Tropska vročica 11 (1. del) - 20.50. Iludc telesne poškodbe (amer. film) - 22.30 Športna poročila - 23.00 CMT PONEDELJEK, 15. IX. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.15 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR 11.15 HOV!, angl. naniz, 5/11 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI . 12.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer., dok. serija,, 1/6 13.00 POROČ1U 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 F-I, posnetek iz Monze 15.00 VIDEOSTRANI 16.25 -DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.11) OTROŠKI PROGRAM 18.1® REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.13 RISANKA 19.3(1 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SVET NA ZASLONU 20.511 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA COLLINS IN COWARDA, angl. naniz, REILLV. VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 9/12 SLOVENIJA 2 11.15 - 23.30 Teletekst 11.30 Video strani ■ 14.05 Tedenski izbor: Forum, IV mernik. Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.05 Obzorja duha; 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne (17. epizoda) - 17.1® Sova (ponovitev); Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, Tl/13); 17.55 Rcilly, vohunski as (angl. nadalj, 8/12) - 18.50 4 x 4 -19,20 TV nocoj -19.31) Dnevnik 2, vreme, šport -20.11) Sedma sleza - 20.30 Zločin v ulici lloddle: (2, del :avslral.-makedonske drame) - 21.15 Po sledeh napredka - 21.45 Pro el contra - 22.30 Evropska noč jazza (L, del) KANAL A 9.1® CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.). -11,00 Hude telesne poškodbe (ponovitev filma) -12.40 A shop -18.00 . CMT - 18.30 A shop - 18.45 Upravljanje (ponovitev 22. dela) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.19 Poročila - 20.30 Lovec na mačke (amer. kriminalka) - 22.1® Upravljanje (24. del amer. dok. ■ serije) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (I. del)' - 23.15 A shop - 23.30 CMT TOREK, 14. IX. SLOVENIJA 1 9.15 - 0.15 TELETEKST 9.311 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 9.55 KL UB KLOBUK V ČATESK1H TOPLICAH 11.154x4 11.45 PO SLEDEH NAPREDKA 12.15 ZLOČIN V ULICI HODDL E, 2. del avstral.-makedonske drame 13.1*1 POROGU 13.50 TEDENSKI IZBOR 13.50 SOBOTNA NOČ 14.50 NOČNI VIDEOMEH 16.10 SEDMA STEZA 16.311 PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM POZAB1JENA ZGODBA, amer. igrana serija, 2/6 SNORČK1,11/11 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.31) DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GORE IN 1JUDJE 21.30 OSMI DAN ' 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA . ČE TI MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE:., angl. naniz, 3/6 RE11.LY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 10/12. SLOVENIJA 2 15.45 - 0.20 Teletekst 16.00 Video slrani -16.10 Tedenski izbor: Svet na zaslonu; Ljudje in zemlja -17.]5,Sova (ponovitev): , Collins in Covvarda (angl. paniž,.2/8); 17.45 Reil- ') ly, vohunski as (angl,-n5dulj, 902) - -'18,35 Iz 5 življenja;,za- življenje: Prisluhnimo tišini -‘ )9j)5 ~ Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -20.10 Modžejevska (poljska nadalj, 7/7) - 21.30 Studio City - 22.30 Kronika (21. del kanadske dok. serije) - 2*2.55 Videošpon - 23.35 Svet poroča KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Lovec na mačke (ponovitev filma) - 12.30 A shop - 18.00 Jazzbina (ponovitev 31. oddaje) - 18.30 A shop -18.45 Pred poroto (1. del) -19.10 A shop - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poldni cikel slovenskega filma: Butnskala - 22.00 Jazzbina (32. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (2. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT SREDA, 15. IX. h SLOVENIJA 1 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.1*1 VIDEOSTRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 HOV!, angl. naniz, 6/11 10.50 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 KRONIKA, 21. del kanad. dok. serije 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 8/15 13.00 POROGU 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.00 TEDENSKI IZBOR 15.1® MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nadalj., 7/7 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OT ROŠKI PROGRAM 18.00 RP1. 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA MATERE IN HČERE, kanadski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA HAL RČ3ACH PREDSTAVLJA, 19. epizoda amer. naniz. REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 11/12 SLOVENIJA 2 14.15 - 22.05 Teletekst 14.30 Video slrani -14.45 Tedenski izbor: Gore in ljudje; 15.45 Omizje; 17.1*1 Brookjvnski most (amer. naniz, 9,12) -17.25 Sova (ponovitev): Če ti misliš, da imaš težave... (angl. naniz, 3/6); 17.55 Reilhv vohunski as (angl. nadalj, 10/12) • 18.45 Analitična mehanika (32/52) - 19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: nogomet: SCr Ollmpija:Spartak - 22.05 Akcent KANAL A 9.1*1 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirala (oddaja v angl.) - 11.00 Butnskala (ponovitev filma) - 12.31) A shop - 18.00 CMT - 18.10 Male živali - 18.30 A shop « 18.45 Pred poroto (2. del) -19.10 A shop -19.35 CMT - 20.(11 Poročila - 20.30 Upanje na rtu (dok. film) - 21:1*) V mestih: Potsdam (dok, film) - 21.3(1 Portret Wernerja von Siemensa (dok, film) - 22.0U Rock slarine (32. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred porolo (3. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT DOLENJSKI LIST | Vaš četrtkov prijatelj SKORAJ KILOGRAMSKI KROMPIR - Medtem ko letos trinogi tarnajo, da jim je suša pobrala velik del pridelka krompirjat ga imajo Brinčevi iz Kanižarice pri Črnomlja toliko, da ga bodo morali prodali, čeprav so ga posaditi toliko kol pretekla lela in zgolj za lastne potrebe. /Justi dobro je obrodila sorta kenebek. V eni jamici je bilo celo fio IS krompirjev, od katerih jih je veliko tehtalo okrog 80 dag. Rekorder pa je bil gbtovo krompir, ki ga drži v rokah gospodinja Marija in ki je tia tehtnici potegnil (cdr 93 dag. (Foto:. M. B.-J.) mmiG Canon biro oprema - salon pohištva Jediniščica 27,68000 Novo mesto, Slovenija tel./fax. (068) 26-004 V NOVEM MESTU ODPIRAMO NOV RAZSTAV-NO PRODAJNI SALON POHIŠTVA, ZATO VABIMO K SODELOVANJU — komunikativnega prodajalca z večletno prakso prodaje pohištva ter tehničnega blaga IZVRŠNI SVET Novo mesto 9N DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj NOVOTEHM q 111H i o * 1' o i u u i u GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVQ STO Renault Center Vovk * /IPLICONV , . _ . RENAULT ' DiamAmiHrFiD^li GLASBA J6 ttVUMMM Življenje, žal, ni samo. glasba, 'življenje, je,tudi borba, .in to neizprosna. Vsi smo v tej borbi. Tudi jaz. Marto Pestatorjevo sem povprašala, zakaj v Moped shovvu nič ne poje. Veste, kaj je odgovorila? “Zato, da ne bi izpodrinila tebe!” Tudi Moped shovvje torba. Pravzaprav je življenje nenehen show za obstoj. In v tej 'nenehni borbi Moped show vztraja že celih 15 let. Naš avtor, ki je očitno še otrok bivšega režima, zatrjuje, da smo dostojno izpolnili že tri petletke. Prva dama Moped shovva je nedvomno že legendarna hudomušni-ca Marta Pestator, ki je zraven že skoraj od začelka. Maria se še dobro spominja, kako jo je Tof v restavraciji Bellevue, medtem ko se je tvorila s “kremšnito”, povabil k sodelovanju. Naša Marta je zares super in vsako sredo se veselim srečanja z njo. Vedno je dobre volje in vesela, pa čeprav se srečujemo tako rekoč že sredi noči, ob osmih zjutraj,, ko je radijska hiša zavila še v jutranji molk, Marta bo gost naše sobotne oddaje. S sobotno oddajo Glasba je življenje bomo začeli zanimi-vo nagradno igro, pravzaprav pesniški natečaj. S pomočjo Pivovarne Union bomo ustanovili Društvo zelo živih pesnikov: Pesniška naloga je dokaj preprosta. Iščemo dvo-vrstičnico, v kateri mora biti vključena Sola, lahko je oranžada ali pa Sola cola. Vsak teden bomb izžrebali ročno uro Sola in še trikrat po dve majici Sola, vsak mesec bomo pripravili prav posebno presenečenje in tam okrog božiča udarili še s posebno novoletno nagrado. Več o razpisu v sobotni oddaji! Naslov poznate: Glasba je življenje, PP 77, 61000 Ljubljana. Simona 11,0 . RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Rpadstar FoTo /ISJIV Glavni trg 15 Novo mesto tel: 25-705 F zavarovalnica triglav d.d. novo mesto FENIKS d.o.o. TRGOVINA RONI d.o.o. HfCI/l OBRTNA ZADRUGA iipiil zavarovalnica tilia d.d. novo mesto m m im-!rnTnyy tembra 1993 V »iX'VfS V v V -4». .L.W. t vv.:< .v.:Av, .‘.VŽJ.V, .T v.Va . . . . DOLENJSKI UST Trgovina obutve PRENOVLJENA ŠE ZADNJA - V Kočevju so v soboto odprli prenovljeno prodajalno mesa na trgu Zbora odposlancev. To je še zadnja mesnica M-kmetijskega gospodarstva Kočevja, ki so jo prenovili v mestu in občini, saj so ostale že prej. V prodajalni je zdaj tudi delikatesa. Na otvoritvi je govoril direktor M-KG Janez Žlindra, ki je med drugim poudarit, da je njihovo podjetje po proizvodnji in kakovosti med najboljšimi v Evropi, kar se kaže tudi na raznih sejmih, na katerih so pobrali vrsto odlikovanj in priznanj. Trak pa je prerezal in s tem odprl prodajalno mag. Vinko Pintar, direktor mesarije M-KG, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je tudi sejem v Riedu pokazal, da sta kočevsko kmetijstvo in predelava mesa med vrhunskimi v Evropi. Na fotografiji: z otvoritve mesnice. (Foto: J. Primc) BENEFDT Ljubljanska 27, Novo mesto - JAVNA SKLADIŠČA Največja trgovina obutve v Novem mestu. Ohranimo njihov nasmeh Zdaj je čas za nezgodno zavarovanje otrok in mladine NOVO MESTO - Vsako Šolsko leto in že tako slabe socialne razmere močno načno družinske proračune, v marsikateri družini pa je izdatek za nezgodno zavarovanje otrok že pravo razkošje. V zavarovalnici Triglav se zavedajo, da so osveščeni starši najboljši učitelji varnega življenja in njihov osebni zgled najdragocenejša popotnica njihovim otrokom. Prav v ta namen so že pred začetkom šolskega leta začeli z obsežno oglaševalsko akcijo, saj ima nezgodno zavarovanje pri Triglavu že dolgoletno tradicijo.V vseh teh letih si prizadevajo za čim boljše pogoje zavarovanja in kljub nizkim zavarovalnim premijam zagotavljajo redno in hitro izplačevanje škod. S sloganom “Ohranimo njihov nasmeh”, skušajo pri vseh, ki lahko kakorkoli vplivajo na večjo varnost otrok, vzbuditi zavedanje o pomenu varnosti in odločitvi za nezgodno zavarovanje. Seveda to ni edina naložba zavarovalnice v varnejšo prihodnost naših otrok, saj velika sredstva namenjajo prav varnosti otrok v prometu. Letos bo rumene rutice zavarovalnice Triglav nosilo kar 24.000 šolarjev po vsej Sloveniji, nič manj jih ne bo sedelo v prometnih kabinetih in za računalniki, ki jih je Triglav opremil in kupil slovenskim osnovnim in srednjim šolam. M. LUZAR Prošnja za pomoč pri prenovi najstarejših dolenjskih orgel Orgle, ki so strpane na koru župnijske cerkve v Brusnicah, so bile izdelane leta 1764 za frančiškansko cerkev v Novem mestu in so delo Janeza Jurija Eisla, ki je bil eden največjih orglarskih mojstrov baročnega obdobja na Slovenskem. V baročni dobi so dosegle svoj vrhunec in tja se danes spet vračamo. Orgle so imele 16 registrov. Bogata orgelska omara je verjetno delo domačih frančiškanskih bratov.Ko so leta 1891 frančiškani mojstru Francu Goršiču naročili nove orgle, so stare prodali in kupila jih je župnija Brusnice. Čeprav so bile predelane, so prvotni registri ohranjeni, kar je neprecenljive vrednosti. Ob 230. obletnici izdelave in ob pripravi na novo mašo se je župnija Brusnice odločila, da ta najstarejši tovrstni instrument, ki se skoraj dve desetletji ni oglasil, obnovi. Delo ie bilo zaunano Škofijski orglarski delavnici v Mariboru, ki kakovostno restavrira stare orgle m tudi nove izdeluje po baročnih načelih. Orgle bodo obnovljene tako, kot so izšle iz Eislovih rok. Zato bodo odstranjeni dodatni registri, manjkajoči in dotrajani deli pa bodo zamenjani z novimi po enakih merah in iz enakega materiala. Obnovljena bo tudi bogata orgelska omara. Orgle spadajo v vrsto ograjnih orgel, zato bo za prvotno postavitev potrebna tudi preureditev kora. Tako postavljene orgle bodo zablestele v vsem svojem prvotnem sijaju in zapele v izvirnem baročnem zvoku. Tako obnovljene bodo ena največjih dragocenosti v 500-letni zgodovini orglarstva na Slovenskem. Predračun za obnovo orgel in orgelske omare ter pozlatitev bogatih okraskov znaša 67.500 do 77.500 DEM. Tudi preureditev kora ne bo poceni. Stroške popravila moramo poravnati v štirih obrokih. Prvega ob podpisu pogodbe, drugega oktobra, tretjega januarja 1994 in zadnjega ter morebitno razliko v aprilu 1994, ko naj bi bila dela končana. Za pomoč pri uresničitvi tega velikega projekta se obračamo na podjetja, ustanove, podjetnike, obrtnike in posameznike, da nam kot sponzorji pomagate. Svoje prispevke lahko nakažete na žiro račun: Župnijski urad Brusnice 52100-620-107-05-1970119-1330756, ki je bil v ta namen odprt pri Ljubljanski banki -Dolenjski banki, d. d., Novo mesto, s pripisom “Orgle v Brusnicah”. S potrdilom o vplačilu lahko uveljavljate znižanje osnove za davke in dohodnino. Za vaš prispevek se vam že vnaprej zahvaljujemo. Župnija Brusnice Janez Jesenovec, župnik V Toposu dodali še Špico Po kolke nič več v trafiko ali na pošto NOVO MESTO - Le korak od sodišča je prejšnji teden podjetje Topos iz Dolenjskih Toplic odprlo trgovino Špica, dobro založeno s pisarniškim materialom in potrebščinami. In kar je največ vredno: ljudem ne bo več treba letati za kolki v trafike in na pošto, saj jih bodo lahko kupili kar pri njih. Kot je povedal direktor podjetja Topos, Dušan Granda, prej vodja prostorskega dela Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, je lastno podjetje poseben izziv. Od lanskega decembra se v njegovem podjetju posebna skupina strokovnjakov ukvarja predvsem z urbanističnim planiranjem, inženiringom in nadzorom komunalnih ureditev, okoljevarstvenimi študijami in svetovanjem. O razširitvi podjetja so začeli razmišljati pred nekaj meseci, ko je njihov dobavitelj Jazon iz Ljubljane začel z lastno proizvodnjo obrazcev, registratorjev in vrsto drugih pisarniških pripomočkov. Tako imajo zdaj v Špici na zalogi več kot 1300 izdelkov, v kratkem bodo v otoškem garniju odprli še eno trgovino in uredili razstavni prostor za predstavitev poslovnih Dušan Granda z najnovejšim katalogom poslovnih daril, ki bodo razstavljena v otoškem gamiju. daril. Kot je v katalogu poslovnih daril zapisal dr. Janez Bogataj, so tako pojmovana poslovna darila alternativa sodobnemu odtujenemu in betonskemu svetu, so kakovost v sodobnem življenju, predvsem pa odličnen razpoznavni znak vsega tistega, kar naj bi brez nalepk prepoznavali, da je narejeno v Sloveniji. Boljše reklame od Bogatajevih besed si Špica ne bi mogla zaželeti. M. L. Mercator — KZ KRKA,z.o.o., Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO objavlja javno licitacijo za prodajo sušilnice v Jurki vasi. Izklicna cena je 20.113.520,00 SIT Licitacija bo v torek, 21.9.1993, ob 10. uri na kraju samem. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene. Prodaja bo potekala do načelu videno-kuplieno. Vse stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Dodatne informacije dobite na telefon št. 321-756, klicna št. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO objavlja razpis za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu za naslednje poklice: — ekonomski tehnik — vpis v 1. in 3. letnik — upravni tehnik, administrator — vpis v 1. in 3. letnik — prodajalec — vpis v 1. letnik — trgovski poslovodja — vpis v 1. letnik (pogoj: končana šola za prodajalce) Šola organizira tudi uvodne in nadaljevalne računalniške in strojepisne tečaje. Pričetek tečajev po dogovoru. Kandidati se naj za posamezne izobraževalne oblike prijavijo do 24. 9.1993 v tajništvu šole. Sestanek z vpisanimi slušatelji bo 27. 9.1993 ob 16. uri za kandidate,vpisane v 1. letnik^n ob 17. uri za kandidate, vpisane v 3. letnik. Sestanek bo v prostorih šole, Ulica talcev 3/a,Novo mesto, tel.: 21 -473 in 28-406. Generalni uvoznik avtomobilov Škoda Avtoimpex Ljubljana in Servisno prodajni center Molek Gradac vam nudita v mesecu septembru posebne ugodnosti pri nakupu vozil Škoda: Brezplačna dekonzervacija, nulti servis, tehnični pregled, preizkusne tablice, prva pomoč, okviri tablic, varnostni trikotnik, prednje zavesice in dostava avtomobila v katerikoli kraj v Sloveniji. Vsi tipi vozil so na zalogi in si jih je možno ogledati v našem pooblaščenem servisu v Gradcu, tel. 068/57-207 ter prodajnih mestih v Metliki, CBE 106, tel. 068/58-666, 58-693 in v Črnomlju, Viniška cesta L.,tel. 068/51-377. SE PRIPOROČAMO! SERVISNO PRODAJNI CENTER JANEZ MOLEK AVTOSERVIS • AVTODELI • AVTOVLEKA • RENT-A- CAR • ilUKTUOMMC TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec — pralni stroj že za 33 DEM — hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM — štedilniki že za 29 DEM — glasbeni stolpi že za 27 DEM — mikrovalovna pečica 25 DEM — Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. — Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI MIRNACOMERC d.o.o. Sevnica Naselje heroja Maroka 17 68290 Sevnica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: UPRAVA: 1. Računovodja; srednja ali višja izobrazba z delovnimi izkušnjami za samostojna računovodska dela. POSLOVALNICA V SEVNICI: 2. Skladiščnik; trgovska ali podobna izobrazba. 3. Prodajalec,- zaželjeno pohištvene stroke. POSLOVALNICA V NOVEM MESTU: 4. Prodajalec; zaželjeno pohištvene stroke. Rok prijave 8 dni. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. Igralništvo ni le hazard, je predvsem zabava in sprostitev Decembra 1992 smo tudi na Dolenjskem dobili igralnico, in sicer na Otočcu. To je skupna investicija novogoriškega Hita in Krke Zdravilišča. Igralnica na Otočcu bogati turistično ponudbo kraja, saj je namenjena predvsem sprostitvi in zabavi tujih in domačih gostov. O izkušnjah polletnega poslovanja igralnice na Otočcu smo povprašali njenega direktorja Gorazda Bohaka. \«r w igralnica na Otočcu dopolnjuje turistično ponudbo Dolenjske. »Hitova igralnica na Otočcu sodi v višji raz- predvsem spodbujevalec turističnega razvoja, red, kljub temu pa so igralni avtomati programi- saj so zadovoljni gostje iz naše igralnice tudi rani tako, da igralcu vračajo 95 odstotkov vlože- porabniki ostalih turističnih zmogljivosti Do-nega denarja in mu tako nudijo obilo zabave za lenjske in Slovenije. V Hitu si s takim delom relativno malo denarja. prizadevamo spodbuditi turistični razvoj in za- Toda Hitove igralnice, pa tudi ta na Otočcu, dovoljni smo, da nam to tudi uspeva.« niso same sebi namen. Načrtno smo jih locirali v kraje, kjer lahko bodisi dopolnjujejo obstoječo V Hitu menijo, da je igralništvo lahko tista turistično ponudbo, bodisi spodbujajo turistični središčna točka turistične ponudbe Slovenije, ki razvoj. Dolenjska nudi ogromne turistične mož- v gostu vzbudi zanimanje za obisk naše države, nosti, ki večinoma še niso izkoriščene. Naša hkrati pa smiselno dopolnjuje celotno turistično igralnica, ki je namenjena predvsem tujim ponudbo. Igralnica na Otočcu dokazuje, da je sprostitve in zabave željnim gostom, je tako taka usmeritev zelo perspektivna. nzrki d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061 217 690 - 061 216 766 CANG 061 215 476 ŠLANG ČAJ ZA HUJŠANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. (ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU Cena velja do 1. oktobra NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 ožilo $ popolno opremo. m homologacija garancija llili » »J 11 t tehnicnan.v°‘,'u'VSL V Tudi r§k slovenskem avtomobilskem nviscu se uveljavljajo evropski slandardi 11 1 prodaje, ki kupcu zagotavljajo kvalitetno in trajno uporabo vozila. Homologacijska « listina. Garancijska in servisna knjižica . široka servisna mreža in stalna oskrba z originalnimi rezervnimi deli spremljajo vsako vozilo, ki je prišlo iz. naših rok. Zakaj bi bili torej zadovoljni z manj, ce lahko za svoj denar dobite vec kot samo avto? Vozila dobite samo pri Adria Autu in mreži deaterjev in pooblaščenih prodajalcev: DEALERJI POOBLAŠČENI PRODAJALCI AVTOPLUS, Koper, tel. 066/34621 AVTOUNE Kroni, tel 064/211653 AVTOMEHANIKA GRIL, Novo Mesto, 068/28714 AVTOSERVIS GORICA, N.Gorica, tel. 065/24277 avto-mobil, L,ubiiano. tei 06i/i8t063 AVTOSERVIS PANČUR , Blejska Dobrava, tel 064/83776 AVTO CELJE. Celje, tel. 063/31998 avtoservis veit, wpn Dorruoiah. tei 06T/714151 AVTO TRADE, Vrhnika, tel. 061/751346 mETALK^TENkDuit^^jubiK^na.^OA 1*^30^1855^ NOVOTEHNA Novo Mesto tel 068/322006 Adria Auto d.o.o. ekskluzivni uvoznik BOESO za Slovenijo MMP Vrtojba - 65290 Šempeter pri Gorici - tel. 065/35302, 35303, 35304, 35307 - fax 065/35306 CENTRALNO SKLADIŠČE ORIG. REZERVNIH DELOV. Cesta v Mestni log 90. 61000 Ljubljana - tel. in fax 061 273 1 64 ♦ * * * V * # * • a « « .. ■ A A ♦ * OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. priporoča obisk trgovine Mjl' w mODUL d.o.o. Zalog 21,68000 Novo mesto tel.: 068 / 22 - 855 delovni čas: vsak dan od 7 -19 . ob sobotah od 7 -13 Kupite gradbeni material takrat, ko je naj cenejši! - modularni blok 45 SIT / kom - apno 374 SIT / vreča - cement 500 SIT /vreča - mivka 374 SIT / vreča - Schiedel dimnik (20 cm)' 3.735 SIT / tm - mreže armature 9X6 4.114 SIT / m - zidak navadni NF 1/1 36,30 SIT / kom - zidak silikatni, I. ki. 53,90 SIT / kom - zidak silikatni, II. ki. 33 SIT / kom - bobrovec 44 SIT / kom - keramične ploščice od 580 SIT/m2 - sifoni od 504 SIT / kom - pomivalna korita od 3.700 SIT / kom - splahovalnik LIV 3.740 SIT / kom - beltop 0.9 I 871,81 SIT/ročka - belton 0.9 I 625 SIT / ročka - lesoton 0.9 I 422 SIT / ročka - pocinkana cev 3/4" 1.308 SIT/kom - samokolnica 4.961 SIT / kom - trajnožareči štedilnik 46.200 SIT / kom - sanitarna keramika in armature Po tovarniških cenah nudimo peči in cisterne ITPP Ribnica; stavbno pohištvo Mizar Volčja draga in Liko Vrhnika; lepenko, izotem V3 in V4, izotekt V3, bitumen Izolirke in barve Juba. Akcijska prodaja keramičnih ploščic z 10 % sezonskim popustom do razprodaje zalog. Možnost plačila na 3 čeke in kartico Activa. Organiziramo dostavo na gradbišče. ISKRA HIPOT, d.o.o. Šentjernej, Trubarjeva 7 VABILO K SODELOVANJU Smo izvozno-uvozno orientirana firma z mešano lastnino, ki proizvaja elektronske elemente, vezja in orodja ter opremo za zahtevni zahodnoevropski in ameriški trg, s 40-letno tradicijo. Za potrebe vodenja nabavne funkcije vabimo k sodelovanju ambicioznega sodelavca z visoko ali višjo šolo, veseljem do dela na komercialnem področju, z nekajletnimi izkušnjami in znanjem nemškega ali angleškega jezika. Nudimo prijetno teamsko delo, dinamično in vzpodbudno delavno klimo, plačo in povračila po individualni pogodbi in široke možnosti poslovnega vključevanja doma in v tujini. Razgovori s predhodno najavo na tel.: (068) 42-105, 42-104, 42-020, int. 268, ali pismeno prijavo na kadrovsko službo ISKRA HIPOT, d.o.o., Šentjernej. OSNOVNA SOLA DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali P za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) JAVNI RAZPIS za izvedbo investicije in investijskega inženiringa v Vzgojno-varstveni organizaciji Novo mesto - Enota Drska 1. Investitor: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevpred 3, Novo mesto. 2. Predmet razpisa - adaptacija in dograditev Vzgojno-varstvene enote Drska. 3. Nadzor: - izvajanje nadzora pri VVO Novo mesto - Enota Drska. 4. Informacije (popis del in razpisne pogoje) ponudniki dvignejo na Sekretariatu za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, Novo mesto. 5., Kriteriji za izbor: - cena - rok izvedbe - reference, druge ugodnosti. 6. Ponudniki morajo ponudbe oddati osebno do petka, 17.9.1993, do 12. ure, na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, Novo mesto. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis!” Odpiranje ponudb bo v torek, 21.9.1993, ob 14. uri v sejni sobi Izvršnega sveta, Ljubljanska cesta 2/11. 7. Ponudniki bodo o razpisu obveščeni v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. Občina Novo mesto Sekretariat za družbene dejavnosti er Škofja Loka Kidričeva 58 SS JELOVICA m tel.:064/631-241 fax.:064/632-261 okna senčila vrata mont. stene stanovanjske hiše mk m gotovinski popust gotovinski popust MOS 93 v hali j gJZftJ sejemski popust sejemski f popust NOVO MESTO, Ob potoku 5, tel./fax: 068/22-772 KRŠKO, ČKŽ 21, 0608/21-236 KERA TRADE Zagorje ob Savi ^METLIKA, Vinogradniška 41, 068/58-716 TREMEX Trebnje_____________ MK TRGOIMPEX Kočevje Zdai,e«s«l°"«"epe£"z jgf keramiko« Novo mesto : Sne Ste« pe« _ toplozračne peci štedilnike bomo svetova« in pomaga- —st,,u in obliki lončene pej- etje, lahko vzdrze- SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Milke Šobar 30, Novo mesto IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Razpisuje vpis v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH za šolsko leto 1993/94 po naslednjih programih: 1. STROJNA USMERITEV a) Program: STROJNIŠTVO Poklic: STROJNI TEHNIK (V. stopnja) Izobraževanje traja 2 leti. Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. b) Program: STROJNIŠTVO IV. stopnja Poklici: strugar, orodjar, avtoklepar, konstrukcijski ključavničar, avtomehanik, strojni mehanik. Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali nedokončani program kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 2. ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV a) Program: ELEKTROTEHNIKA Poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK (V. stopnja) Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oziroma s končanim programom elektronika smeri elektrikar-elektronik. Izobraževanje traja 2 leti. b) Program: ELEKTROTEHNIKA Poklic: ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK (IV. stopnja) Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 3. CESTNOPROMETNA USMERITEV Program: VOZNIK Poklic: VOZNIK (IV. stopnja) Vključijo se lahko kandidati z uspešno končanim 8. razredom osnovne šole ali katerimkoli SR programom, če so zdravstveno sposobni opravljati dela v tem poklicu. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 4. LESARSKA USMERITEV (disl. oddelek SLŠ Škofja Loka) a) Program: LESARSTVO Poklic: LESARSKI TEHNIK (V. stopnja) za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. b) Program: LESARSTVO Poklic: LESAR ŠIROKEGA PROFILA (IV. stopnja) za udeležence s končanim 8. razredom osnovne šole, če bo dovolj prijav. Izobraževanje traja tri leta. c) Program: OBDELOVALEC LESA Poklic: OBDELOVALEC LESA za udeležence z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo in končanim 6. razredom osnovne šole. Izobraževanje traja dve leti. 5. KEMIJSKA USMERITEV Program: KEMIJSKA DEJAVNOST Poklic: KEMIJSKI TEHNIK (V. stopnja) za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 6. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST a) Program: ZDRAVSTVENI TEHNIK Poklic: ZDRAVSTVENI TEHNIK V. stopnja Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom oziroma dvoletnim programom poklicnega izobraževanja. b) Program: BOLNIČAR Poklic: BOLNIČAR III. stopnja Trajanje izobraževanja: 2 leti za udeležence s končano osnovno šolo. 7. GRADBENIŠTVO a) Program: GRADBENI TEHNIK Poklic: GRADBENI TEHNIK V. stopnja Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom oziroma dvoletnim programom poklicnega izobraževanja. b) Program: GRADBINEC I Poklic: Tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje, (II. stopnja) Trajanje izobraževanja: 2 leti za udeležence s končano osnovnošolsko obveznostjo in končanim najmanj 6. razredom osnovne šole. TEČAJI IN SEMINARJI Za potrebo delovnih organizacij organiziramo in izvajamo različne tečaje, seminarje in funkcionalno izobraževanje: — za voznike viličarjev — za upravljalce mostnih žerjavov — za upravljalce lahke in težke gradbene mehanizacije za varjenje: osnovni in nadaljevalni (REO, TIG, MAG, plamensko...) osnovni tečaji računalništva (WORD FOR WINDOWS WS WP, PARADOX) — seminarji za osnove regulacij in krmiljenja — seminarji za računalniško vodenje obdelovalnih strojev — seminarji za pnevmatiko in hidravliko (FESTO oprema) — različne oblike prekvalifikacij nezaposlenih oziroma tehnoloških viškčv delavcev AVTOŠOLA a) Organiziramo tečaje iz cestnoprometnih predpisov za voznike A, B, C, D in E kategorije ter voznike koles z motorjem in delovnih strojev. b) Izvajamo učenje vožnje motornih vozil B, C, D in E kategorije po konkurenčnih cenah. c) Permanentno izobraževanje poklicnih voznikov, zaposlenih v cestnem prometu. Izobraževanje je predpisano z Zakonom o varnosti cestnega prometa Prijave za vpis vloie kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih soba 160, do vključno 15. 09. 1993, ko bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za večerno obliko izobraževanja. V tečaje, seminarje in avtošolo vpisujemo vse leto. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 25-207 int. 13 in 14 ali osebno. Stopite na mehka tla... PCP PUREBER d o o. NOVO MESTO * Fax: 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) . Tel: 068/322-337 . int. 220 f" 1 \ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ul. talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 Telefax: (068) 21-319 VPISUJE V NASLEJDNJE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ZA ŠOLSKO LETO 1993/94: I. PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE - osnovna šola za odrasle (brezplačno) - poslovodska šola trgovinske stroke (pogoj za vpis: končana trgovska šola) - program za pridobitev izobrazbe računovodje (pogoj za vpis: končana V. stopnja) - EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor - center Novo mesto (vpis novincev bo v četrtek, dne 16. septembra 1993, od 9. do 12. ure, ostali vpisi od 15. do 18. ure) - VUŠ - Višja upravna šola Ljubljana, center Novo mesto (vpis bo v četrtek, dne 30. septembra ob 15.30 uri). II. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE - verificirani tečaji angleškega in nemškega jezika za odrasle - verificirani tečaji slovenskega jezika za hrvaško-srbsko govoreče - tečaji angleškega in nemškega jezika za mladino - inštrukcije angleškega in nemškega jezika za odrasle in mladino - tečaji šivanja in krojenja. III. SEMINARJI - za upravljalce centralnih ogrevalnih naprav - za zastopnike prodaje blaga na terenu - za vodilne delavce v podjetjih “strateški management in marketing" - za vodenje poslovnih knjig. IV. OSTALE DEJAVNOSTI - posojanje učne tehnologije in svetovanje glede uporabe - svetovanje državljanom za pridobitev izobrazbe ob delu organiziranje in izvajanje posameznih izobraževalnih oblik po naročilu firm in ostalih. PLAVA LAGUNA Poreč I počitnice v obiemu sončnih poreških lam po posebno ugodnih cenah tedenskih aranžmajev termin: 11-do 18-9. hotel LILA polpenzion 9.800 sit hotel DELFIN polpenzion 11-200 sit hotel MATERADA polpenzion 12.600 sit Doplačilo za polni penzion je 2.100 sit. V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.! En otrok v sobi s starši ZdStOIlj! Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044. ■■■..... -....... 4 r — > ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d. Prešernov trg 8, Novo mesto ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV 1. v Novem mestu, Prešernov trg 8 II. nadstropje - 167,10 m2 Namembnost: pisarniška oz. podobna mirna dejavnost, možnost oddaje prostorov več najemnikom 2. v Novem mestu, Ulica Slavka Gruma 90 pritličje - 26,70 m2 Namembnost: pisarniška oz. podobna mirna dejavnost 3. v Žužemberku, Grajski trg 52 pritličje - 16,20 m2 Namembnost: pisarniška oz. mirna obrtna dejavnost Od interesentov pričakujemo, da do 16.9.1993 oddajo pisne prijave z opisom dejavnosti in ustreznim potrdilom za opravljanje dejavnosti. Za vse informacije in ogled prostorov se oglasite na naslov: Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d., Novo mesto. Tel. 23-928, 23-940, 22-071. V_______________________________________________7 RAČKA d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 uqodNo! AkcijsliA pROdAjA do 19.9. RAČUNALNIK 386 DX/40/214 - OSNOVNA PLOŠČA 386DX/40, 128 CACHE ■ DRAM 4 MB - VGA KARTICA TRIDENT 512 KB ■ AT IDE BUS HDDIFD + HO CARD - GIBKI DISK 3,5', 1,4 MB ■ TRDI DISK SEAGATE 214 MB, 16 MS ■ OHIŠJE MINI TOWER - TIPKOVNICA US ASCII 101/102 - VGA BARVNI MONITOR TVM Z nakupom računalnika vam pripada 2-dnevnl računalniški tečaj na inštitutu Jožef Stefan! Garancija 24 mesecev! samo 150.158 sit s prometnim davkom Leviš ® specializirana prodajalna v BTC, Ljubljanska 27, Novo mesto (Javna skladišča) ... LEGENDA ŽIVI *AUTC W. M. M. A. F. E.v. VVORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERATION ✓rt, _ WELTVEREIN1GUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN jffi* DACHVERBAND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT / K1CK BOXING KUNG FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC .j-j* woar inn> rTm cmrn tpovnui dvorana mioru. it, novo mzsto KAUtt ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Vsak delovnik od 17. do 19. ure v športni dvorani Marof. M-POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. LJUBLJANA MERCATOR-KZ KRKA z.o.o. Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA prosti delovni mesti 1. komercialist — splošni program 2. komercialist — program meso in mesni izdelki Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1., da imajo končano VII ali VI stopnjo šolske izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri in 1. oz. 2. leti delovnih izkušenj na področju trženja; pod 2., da imajo končano VII ali VI stopnjo šolske izobrazbe ekonomske, komercialne, živilske, kmetijske ali organizacijske smeri in 1. oz. 2. leti delovnih izkušenj na področju trženja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečrim poskusnim rokom. Na razpolago je dvosobno stanovanje v Novem mestu. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18 68000 NOVO MESTO Svet VVO razpisuje dela in naloge ravnatelja Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: — vzgojitelj predšolskih otrok, psiholog, pedagog, specialni pedagog ali drug strokovni delavec, učitelj, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem zavodu in od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in pisno predstavijo svoj program razvoja vzaojno-varstvene dejavnosti v VVO. Ravnatelj bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave nam pošljite v osmih dneh od dneva objave na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavljenem razpisu. VOZNIKI, ___ ŠPEDITERJI !^® Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič — ŠESTI DAN RADIATORJI EVROPSKEGA PROIZVAJALCA EVROPSKA KAKOVOST SLO ATEST 5 LET GARANCIJE KONKURENČNE CENE RABATI ZA TRGOVINE in material za: VODOVOD IN KANALIZACIJO CENTRALNO KURJAVO PLINSKO INSTALACIJO ELEKTRIKO BARVE - LAKI V primeru, da vam izvedemo tudi montažo centralne kurjave, plina ali vodovoda, PLAČATE SAMO 3% DAVKA. Tilm TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Novo mesto, Bršljin 21, tel. 068/27-197, fax. 068/323-209 Firma TRUCK d.o.o. Novo mesto v sodelovanju z nemško firmo JURID po ugodnih cenah nudi: - zavorne obloge EVR0M0ST, MERCEDES, MAN (160,180 in 220 mm Širine, prva in druga špeciala + vlečna vozila BPW prva špeciala 200 in 220 mm) -zavorne bobne, zadnje 160 in 180mm - kolesne vijake - matice - kolesne vijake trilex - matice - oljno bočno tesnilo EVR0M0STA - rabljena platišča ('schlauflos feltne* 260 in 280 mm) - plastične vložke za stabilizator MAN - vloške sponskih rok EVR0M0STA - MAN - sklopke - lamele F&SACHS 0 = 380 in 420 mm - tesnila glave motorja MAN, MERCEDES - oljne in zračne čistilce MAN, MERCEDES TRUCK d.o.o. Novo mesto tel./fax: 068/ 85 -126, Nad Krko 21.68 222 OTOČEC ob Krki V SPOMIN 10. septembra mineva žalostno leto, od kar nas je zapustil naš dobri mož, oče, deda in tast VIKTOR PAVLENČ iz Mirne Peči Hudo nam je, ker te ni, vendar smo ponosni, da smo te imeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi tembra 1993 DOLENJSKI UST 21 V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO iSCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI - PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 9. septembra - Peter Petek, 10. septembra - Luka Sobota, 11. septembra - Milan Nedelja, 12. septembra - Gvido Ponedeljek, 13. septembra - Filip Torek, 14. septembra - Zdenka Sreda, 15. septembra - Albin LUNINE MENE 9. septembra ob 8.26 -zadnji krajec kino BREŽICE: 9. in 10.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Ostanite še naprej z nami. 11. in 12.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Nina. 15.9. (ob 20. uri) ameriški psihološka kriminalka Zatreskana. ČRNOMELJ: 9.9. (ob 20. uri) ameriška “odštekana” komedija Wayne’s Word. Od 10. do 12.9. (ob 20. uri) ameriška psihološka drama Sostanovalka. KRŠKO: 10.9. (ob 20. uri) in 11.9. (ob 18. uri) ameriški komični film Ostani na zvezi. METLIKA: 10. in 12.9. (ob 20. uri) ameriška “odštekana” komedija Wayne’s Word. NOVO MESTO: Od 9. do 12.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Made in America. 11. in 12.9. (ob 16. uri) ameriška komedija Sam doma. Od 13. do 15.9.. (ob 18. in 20.15) ameriška kriminalka Rt strahu. kmetijski stroji STAREJŠI RABLJEN TRAKTOR, do 50 KM, kupim. ® (061)738-619. AGROIZBIRA, trgovina Slavko Prosen, nudi najceneje akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktorje Barum, rezervne dele za traktorje Deutz, Tomo Vinkovič, kosilnice BCS, Ursus, Zetor, 1MT, Fiat Štore. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte! ® (064)324-802. 3221 TRAKTOR ZETOR 47 - 18, hidravlično koso Mertl in silokombajn Sip 80 E, nove izvedba, prodam. Martin Kocjan, Mihovica 16. Šentjernei, ® (068)41-188. KOSILNICO FIGARO, diesel motor Lombardini (14 KS), generalno obnovljen, prodam. Anton Starič, Nasova 25, 69253 Apače. 3398 SILOKOMBAJN Kemper, primeren tudi za manjše moči traktorjev, in puhal-nik Tajfun z elektromotorjem prodam, te. 42-660. 3430 TRAKTOR TV 523 s plugom in branami prodam. 7K 23-100. ♦ 3450 PLUIIE za TV in druge male traktorje, primerne tudi za hribovite terene izdelujem. Garancija in preizkus na domu. Mušič, W (061 )737-152. 3475 TRAKTOR TX 45 A - JANEZ, 1300 delovnih ur, in traktorsko frez.o, 150 cm, prodam. ® (068)85-880. 3500 motorna vozila R 4 GTL prodam. * 78-251. 3380 R 5 CAMPUS, letnik 1991, bel, in suho ostrešje za hišo (10 x 11 m) prodam, o (068)24-801. 3381 FIAT 126 P, rdeč, letnik 1987, prodam za 2.000 DEM. tet (068)85-038. R 21, letnik 1989, 50.000 km, lepo ohranjen, prodam, tet 45-550. 3395 126 P, letnik 1987, prodam za 1.800 DEM. ® (068)22-144, popoldan. Z 101, letnik 6/90, prodam, ‘te: 84-707, Straža. 3413 GOLF D, letnik 1990, rdeče barve, zelo dobro ohranjen, nova oprema, prodam. ® 21-948, zvečer. 3434 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. ® 44-123, zvečer. 3438 JUGO 60, bel, ugodno prodam. ® 44-195. 3444 Z 101, letnik 12/88,41.ooo km, prodam. ® 26-647, popoldan. 3445 R 4, letnik 1983, registriran do 5/94, ugodno prodam, tet 25-105. 3446 126 P, letnik 1984, prodam, te 85-692. 3449 JUGO 45 prodam. * 73-205. GOLF D, letnik 1984, S paket, prva barva, prodam. Jože Zakrajšek, Dol. Ponikve 36, Trebnje. 3458 3VARTBURG CARAVAN z golfo-vim motorjem, letnik 1989, prodam. ® (0608)81-556. 3465 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. ® 23-578, v večernih urah. 3466 KOMBI VW 8 in 1, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do 3/94, prodam za 5.700 DEM. tet (068)20-557. 3474 OPEL KADETT C, starejši letnik, registriran do 3/93, ohranjen, prodam, o (0608)75-806. 3477 GS 1.3, letnik 1978, z veliko rezervnimi deli, in Z 101, letnik 1979, v celoti ali za dele prodam. ® 42-351. 3478 R 4 GTL, letnik 1992, prodam, o 28-642. UNO 45 S, letnik 87, prodam ali zamenjam za R 4 1. 89—90. 'tet (068) 23-585. LADO RIVO 1300, letnik 1989, prodam. * 84-878. 3479 R 4, letnik 1990, registriran do februarja, prodam, tet (068)44-593. 3480 Z 750, letnik 1985, in VW, letnik 1975, prodam. ® 42-624. 3488 R 5 CAMPUS, letnik 9/90, bele barve, prodam. ® 28-394. 3489 JUGO, letnik 1986, prodam. Jože Mali, Regrča vas 22, Novo mesto. 3490 03Dt=)[f^ora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 FRANCOZ NAD FRANCOZI PEUGEOT SPCTERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, tet 44-662. 3442 L_!__________________J I R( jOvi NA / (jlAsbili ■ Šmihelska 19, Novo mesto tel. (068) 23-820 Delovni čas od 15. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NOVO V NOVEM MESTU Nudimo vam vse vrste glasbil in glasbene opreme za otroški in profesionalni program priznanih domačih rn tujih proizvajalcev. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milpn Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrsNa za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravic a, Ljubljana. r Kokoši nesnice prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo. Cena 150 SIT. Jože Pršina, Dol. Toplice, Gregorcev a ul. 5. Tel. (068) 65-203. YURENA šola tujih jezikov Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434 Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle. Vpis vsak dan od 8. do 11. ure dopoldan po telefonu ali osebno. Cenjene stranke obveščamo, da prodajamo KOKOSI na farmi na Gornjih Lazah. Humek, tel. (068) 24-496. TEČAJI TUJIH JEZIKOV T0NS0N IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je pričel vpis v začetne in nadaljevalne tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika. Pričetek tečajev predvidoma 20. septembra. Tečaj angleškega jezika za predšolske otroke. Vsi tečaji bodo na OŠ Grm v Novem mestu. Informacije in vpis po tel. /fax: (068) 85-882. turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto tel. (068) 321-115, 28-136 Izleti za skupine • Verona - Gardsko jezero 2 dni 98 DEM ■Budimpešta 3 dni 155 DEM ■ Praga -Salzburg 3dni 185 DEM in še ostali programi po ugodnih cenah?! GARDALAND 2 dni 125 DEM (prevoz, nočitev, večerja, zajtrk, vstopnina in vodenje) v soboto, 18. septembra, ob 5. uri Prijave do ponedeljka,- L3. septembra. Možnost plačila na 2 čeka. Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068)24-132 vam nudi: — veliko izbiro čebulnic jesenskih rož — komplet vrtnoorodje GARDENA — obiralce za sadje — cevi za zalivanje vrta od 15 do 50 metrov — vreče za krompir, TUBERI-TE — PLANTANAZE — sredstvo za pripravo kvalitetne silaže — KADI PVC od 120 do 1500 litrov — brente, lakomnice, škarje in gajbice za trgatev — mline za sadje in grozdje, stiskalnice — motorne žage in kosilnice na laks po ugodnih plačilnih pogojih - STIHL, TOMOS, ALPI- Akcija: hrana za muce v pločevinkah: 400 gr — 70 SIT, 200 gr — 55 SIT. TRGOVINA IN ZASTOPANJE 0T0CEC z«. Šempeter 1, telefon in fax: 068/ 85 - 030 Poleg materiala za centralno kurjavo in vodovod vam nudimo tudi pestro izbiro bele tehnike in akustike po ugodnih cenah in na obročno odplačevanje. Izdelujemo kvalitetne klasične in mini rolete po naročilu, v več barvah, po želji z montažo. Obrtnikom, role-tarskim servisom in trgovinam nudimo rolete po meri ali v dolžinskih metrih, plastične omarice in ves pribor za rolete. Pokličite nas po tel.; 061/341-252. Z izdelki in cenami boste zadovoljni. Računalnik 386DX40 tiskalniki, z. filtri — ZNIŽANE CENE, HITTRADE, tel.: (061) 448-562 Sl45^ PLESNI CENTER DOLENJSKE vabi k vpisu — celoletne plesne šole za otroke in mladino, v ponedeljek, 13. septembra — plesni tečaj za odrasle, nedelja,12. september začetni ob 16. uri nadaljevalni ob 18. uri izpopolnjevalni ob 20. uri — četrtek, 16. september začetni ob 18. uri nadaljevalni ob 20. uri v Plesnem centru na Loki. V Bučna vas 35. Novo mesto. tel. 068/25-113 Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure. Točimo temno in svetlo GOESSER PIVO in nudimo hamburgerje in tople sendviče. preklici NEŽA RODIČ, Dol. Ajdovec 18, Dvor, prepovedujem svojemu sinu Francu Rodiču, Dol. Ajdovec 18, Dvor, vsakršno prodajo ali dajanje v najem tako premičnin kakor tudi nepremičnin s posestva v Dol. Ajdovcu 18. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 3455 Preklicujemo zastopstvo za firmo Ford Paič, Krška vas, za območje Bele krajine. Servisno prodajni center Molek Janez, Gradac 131, Gradac v Beli krajini. posest NJIVO, 45 a, v Vrhpolju- Vratičnica, prodam. Pave, Potov Vrh 46. 3401 ZARADI odkupa stanovanje nujno prodam parcelo, primerno za vikend (25 a). ®27-596. 3402 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, novejšo, prodamo ali menjamo za stanovanja z vašim doplačilom. ® (068)84-614 ali (068)23-311 int. 152. 3404 GOZD, 4 ha in njivo, 22 a, prodam. Jože Šcpec, Gorenja vas 2, Mokronog. 3409 1 HA mešanega gozda prodam. Dostop s kamionom. ® 24-443. 3415 STANOVANJSKO HIŠO, primemo za vikend, 65 m2, v Loškem potoku -Travnik, prodam. Cena po dogovoru, ‘rt (061)852-377, od 11. do 15. ure. 3419 20 A zapuščenega vinograda v bližini Smarjete in 96 a gozda v bližini Zbur prodam. Lidija Murgelj, Vel. Bučna vas 32 a. Novo mesto, « 27-014. 3426 POD UGODNIMI POGOJI oddam v najem dobro vzdrževan vinograd (na žici) pri Šentrupertu na Dolenjskem. Ogled IL in 12. septembra ves dan. t (068)40-177 3443 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Posredujemo pri nakupu, prodali, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) NA SENOVEM prodamo starejšo hišo (52 a zemlje, vrt, njiva, opuščen vinograd. Cena 25.000 DEM. ® (0608)79-872. 3447 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO v Sevnici ugodno prodam. Informacije na ® (0608)81-686. 3467 VINOGRAD, 1600 m2, na lepi sončni legi pri Metliki, asfaltna cesta, elektrika na parceli, ugodno prodam. ® (068)21-881, po 19. uri. 3472 V OKOLICI Novega mesta kupim zazidljivo parcelo. ® 25-541, zvečer. 3499 prodam 150 - litrsko hidravlično stiskalnico grozdja, malo rabljeno, prodam. ® 49-329. 3376 STROJ za krivljenje tankostenskih cevi do fi 60 prodamo. ® (068)22-979. 3378 GROZDJE modre frankinje (1000 kg) in žametne črnine (500 kg), prodam. ® (068)52-826. 3379 CEPLJENO GROZDJE, belo, črno, v okolici Metlike ugodno prodam. ® (068)58-168. 3382 GROZDJE, belo in črno, prodam. Dostop z vsakim vozilom. Janc, Gor. Vrhpolje 31, Šentjernej. 3383 GROZDJE šmarnico prodam. ® 44-522. 3384 NOVO satelitsko anteno prodam. ® 27-356. 3386 MLIN za sadje, mlin za grozdje, hrbtno kosilnico Alpina in 40 rabljenih salonitk prodam. ® 44-036. 3388 KVALITETNO mešano grozdne prodam. ® 42-198. 3390 KRAVO s teletom in žetveno napravo za BCS prodam. ® 45-543. 3391 ZAMRZOVALNO SKRINJO, sesalec za prah, kotel za žganjekuho, termoakumulacijsko peč, pečnice za kamin in salonitne plošče prodam. ® (068)21-145. 3393 18 m3 suhih bukovih drv prodam. ® 26-062. 3394 NOV 80 I bojler Tiki prodam. ® (068)24-118. 3397 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Jože Šiler, Prečna, ® 23-482. 3400 ČRNO GROZDJE (žametka, frankinja), prodam. Jože Ivanetič, Omota 8, Semič, ® 56-170. 3403 HRASTOVA metrska drva prodam Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 3405 NOVE vinske sode prodam. ® 85-484. 3408 ZIDAN kromiran štedilnik, štedilnik (2 plin, 4 elektrika) in hladilnik prodam. ® 21-239. 3411 1000 KG žametne črnine in 300 kg frankinje prodam. ® 27-124. 3412 HRASTOV SOD, 400 I, malo rabljen, poceni prodam. Dragman, Bršljin 36, ® 28-774. 3414 KITAJSKO OLJE pomaga pri glavobolu, zobobolu, astmi, bronhitisu, revmi. Priložen inhalator. Cena 22 DEM. Pošljem po povzetju. Naročila po ® (062)302-247. 3416 SEDEŽNO GARNITURO, dvosed -možno ležišče, kotni element in fotelj, malo rabljeno, prodam. ® (068)85-606, od 17 ure dahe. 3417 RDEČE GROZDJE prodam po 40 SIT/kg. ® (065)69-040. 3420 GROZDJE ŠMARNICO in kravo za zakol prodam. ® (068)78-429. 3421 DVA NOVA POGRADA z jogijem in starejšo komodo ugodno prodam. ® (068)20-291. 3422 PRALNI STROJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)26-881. 3425 KROMPIR za ozimnico, bel alj rdeč, prodam. ® 85-840, po 20. uri. 3432 KAKOVOSTNO GROZDJE ter cviček z registrom prodam. Fabjan, Gra-dišče pri Šentjerneju, ® 42-967. 3427 NAGROBNE SVEČE ugodno nudimo v nadaljno prodajo. 068/22-690. KAVČ, dva fotelja in stekleno mizico prodam za 42.000 SIT. ® (068)24-288. 3433 KVALITETNO GROZDJE, kraljevino, rizling, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Dostop z vsakim vozilom. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17. 3439 ŠMARNICO, žametno črnino in frankinjo poceni prodam. ® 42-128. 3440 MLADO KRAVO simentalko s 5 tednov starim teličkom prodam. ® (068)87-208. 3441 VIDIA LIST za cirkular, več dimenzij, ugodno prodam. ® (061)556-808. 3451 TRAJNOŽAREČO PEČ, novo, prodam za polovično ceno. ® (068)28-501. 3452 PIANINO KRONENBERG prodam. ® 24-357. 3453 PRALNI STROJ Gorenje in Kup-persbusch z blokom in črpalko za centralno ogrevanje, oboje rabljeno, poceni prodamo. ® 23-096. 3456 MODRE FRANKINJE, cca 1000 kg, in cca 1000 kg žametovke, prodam. ® 52-552. 3457 KVALITETNO GROZDJE, žametno črnino, modro frankinjo in kraljevino, prodam. ® 41-160. 3459 GROZDJE, cepljeno in šmarnico, prodam. ® 49-701, od 18. do 21. ure. 3460 BELO IN RDEČE GROZDJE kvalitetno sorte prodajamo po nižji ceni, kot bo kupovala vinska klet. Informacije po 20. uri na ® (068)76-567, (068)73-486. 3461 ŠMARNICO in izabelo prodajamo. ®(068)76-147. 3462 GROZDJE frankinjo in žametno črnino prodam. ® 41-079. 3469 RABLJENO strešno opeko zelo ugodno prodam. Jože Cimermančič, Vinja vas 29, Novo mesto, ® 43-848. 3473 VEČ brejih telic in bazen za mleko (300 1), prodam. ® (068)87-036. 3476 NOVO MIZO (150 x 75, smreka), dve klopi in tri stole prodam. ® 43-618. 3481 GROZDJE šmarnico prodam po ugodni ceni. Ivan Mlakar, Hrastulje 10, Škocjan, ® (068)76-035. 3482 ŠTEDILNIK Kuppersbusch, nov, prodam. ® 28-939. 3493 GROZDJE modro frankinjo, žametno črnino ter rumeni plaveč prodam. ® 42-256. 3494 ROVOKOPAČ- kombinirko MF 50 D, letnik 1984, - teleskopska roka, ugodno prodam. ® (068)73-552. 3498 razno ANGLEŠKI JEZIK za osnovne in srednje šole poučujem. T udi prevajam. ® 21-747. 3372 V BLIŽINI NOVEGA MESTA oddam v najem prostor za skladišče, velikost cca 20 m2. ® 25-433, po 16. uri. 3385 NA ZALOGI IMAM vse vrste opaža. Prodajan in montiram tudi balkonske in vrtne ograje. ® (0608)70-343. 3399 V NOVEN MESTU oddam prostor za pisarno ali biro. ® (068)28-501, od 13. do 15. ure. 3428 POSLOVNI PROSTOR, primeren za pisarne, s posebnim vhodom, oddam. V Brezov log 41, Olga Tutin. 3429 V VARSTVO vzamem dva otroka. ® 24-368, zvečer. 3495 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE BREGANT iz Žalovič Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim prijateljem in sestri Tončki za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem GG Brežice ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo, daje po dolgi in težki bolezni v Zagrebu 20. avgusta v 103. letu starosti umrla skrbna mama, babica, prababica in teta, po rodu Metličanka ANA HANZLOVSKY rojena Črnič K zadnjemu počitku v družinsko grobnico na Mirogoju smo jo v ožjem krogu družine in prijateljev pospremili 25. avgusta. Hvala vsem, ki steji lajšali zadnja leta življenja. Naj počiva v božjem miru! Sin Mladen in ostala družina V NAJEM ODDAM prostore, primerne za skladišče, in prostore, primerne za stanovanje, o (068)60-408. 3496 DELAVNICO, velikosti 120 m2, v Metliki, oddam v najem. Ogled vsak dan. Jovo Goleš, CBE 3, Metlika. 3497 DO 2.000 DEM posodim, obresti 5 - 6 % garancija čeki tekočega računa. Realizacija takoj, c: (069)22-490. 3436 službo dobi ŽENSKO ZA POMOČ v gospodinjstvu zaposlimo, o (068)22-979. 3377 ZAPOSLIMO komercialista s V. ali VI. stopnjo in šoferja z B in C kategorijo. »(068)41-188. 3387 IŠČEMO pripravnico s končano gostinsko šolo (kuharico ali natakarico). Stanovanje v hiši. o 43-797. 3392 KV ZIDARJE zaposlimo, o. (063) 882-767. 3396 ZASEBNO PODJETJE na Dolenjskem takoj zaposli računovodjo. Praksa ni obvezna. Pogoj: ekonomska srednja šola, lasten prevoz in veselje do dela. Pismene nonudbe pod šifro: »TAKOJ« 3418 HONORARNO DELO. 100.000 SIT mesečno, obvezen avto! Prijave v četrtek ob 18. uri, Ločna 8/a, Novo mesto. TURISTIČNO PODJETJE išče nove delavce za delo na terenu za območje Krškega. Če si mlad, komunikativen in prijetne zunanjosti, pokliči na