€iospodarske drobtlnl^c, Ameriški matičnjak. Kakor je bilo pričakovati, tako pride. Glas vpijočega v puSčavi razgubi se navadno brez odmeva. Misleč, da se bo dobivalo vedno dovolj trsja od drugod, zamudili so vinogradniki prideloTanje laatnih sadik. Bila je doba, v kateri se je kar kurilo z amerikanskim rožjem. To je bila tista doba, ko se je 8e primeroma malo vinogradov na novo zasajalo, in to le z divjaki. Divjaki ao prva leta, prej ko so ae pocepili, dajali zelo obilo rožja. Dandanes ae postopa že bolj pametno, zaaajajo se večinoma že eepljene trte. Tako se pa nič več ne dobi iz novih vinogradov rožja, ki bi bilo za podlago. Sedaj se pa povsod vinogradniki žurijo, da bi prej ko mogoče svoje vinograde prenovili. Velika ovira pri tem jim je pomanikanje trsja. Da se vsi vinogradi na Štajerskem recimo v teku tridesetih let prenovijo, treba je na leto vsaj kakih 2000 oralov nasadili. Za 2000 oralov na leto se mora pa najmanj 12—16,000000 rožja računati. Od strani oblaati ne kaže vse to zahtevati. Če imajo pridelovanje rožja le nekatera podjetja v rokah, napravijo ista lahko ceno, kakorSna se jim ljubi. Vinogradnik naj se v tej zadevi oprosti tujega vpliva. Samostalno stalisče je le mnogo bolje. Vsakdo si lahko pridela eenejšo in boljšo robo, kakor je iata, katero navadno od drugod dobi, roba, na katero se ame zanesti. To pa seveda le tedaj, če se uvažujejo nekateri temeljni pogoji. Pri razmerah, kakoržne sedaj viadajo, je pridelovanje ključev mnogo hvaleznejSe nego vsaka druga kultura. Oral matičnjaka da lahko okolu 50.000 do 100000 porabljevega rožja. Takib stane tisoč po 5—16 gld. Lasten pridelek stane vinogradnika vendar mnogo manj. Vpoštepajoč te okolsčine se je nadejati, da bodo vinogradoiki to pomlad bolje porabili ter si nasadili primerne matičnjake. Za matičnjak naj si izbere primerna lega. Ta naj bi bila raje bolj topla, avitla in zavetna. Za vrste, katerim rožje čez zimo rado pozeba, ki rabijo tudi več toplote, da rožje bolje dozori n. pr. za rupestris monticola (du Lot.) odloči se raje višja in topleja lega. Da se več rožja in ceneje pridela, naj bi se napravil matičnjak na dobro, krepko zemljo. Za večje matičnjake je dobro, da so bolj na ravnem, tako da se lahko obdelujeio s plugom. Obdelovanje s plugom v večjih matičnjakih zniža kaj zdatno pridelovalne stroške. Poaeatniki, ki ne rabijo sila mnogo rožja, naj sadijo divje amerikance y posamezmh vratah ali brajdah in drugod, kjer imajo navado manj vredno izabelo aaditi. (D&lje prihodnjič.)