1» It O I. E T A R E C JE |> j; L A V S K I LIS T ZA MISLECE <:l! ATEI.JE PROLETAREC Offieiul Organ Vugoslav Fnlcrutiou, S. P. — — Glasilo Jugoslovanske Socialista-ne Zveze GLASI LO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. _ NO. 1721. - c 1MT. « .M m «.. .M« sr n C-**. 1 mr CHICAGO, ILL. 4. SEPTEMBRA (September 4), 1940 This issue contains two seetions. Seetion one 'ii* LETO—VOL. XXXV. Prvo leto druge evropske vojne in posledice DOGOVOR "PRESENEČENJA", POTEM "BLITZ-KRIEG" NAD POLJSKO, NATO "SEDEČA VOJNA". — NOVI BLISKI S TEŽKIMI POSLEDICAMI ZA EVROPO IN VES SVET "... DA NE OSTANE KAMEN NA KAMNU..." Kuncem avgusta 1. 1939 je vinila po svetu kakor elektrona i kra vest o nenapadalnem »•aktu, veljaven 10 let, med Rusijo in Nemčijo. Par dni pozneje — dne 31. avgusta je Hitler poslal svojo armado na Poljsko. Rusija je proglasila nevtralnost. Chamberlain je strmel in premišljeval. Poljski je dal častno besedo, da jo bo branil v slučaju napada. A ko je to storil, je računal na rusko armado bolj kot na silo angleške mornarice. Rusija se je rajše sporazumela s Hitlerjem. Ali naj Anglija prelomi "častno obljubo"? Ne! Ne more več. Chamberlain je obvestil Francijo, da je poslal Nemčiji ultimatum. naj se umakne iz Poljske. Isto zahtevo naj ponovi tudi francoska vlada, ki je dala Poljski enako jamstvo. Hitler se ni zmenil. Njegova armada je drla naprej kakor vihar. Ang'ija in Francija »e vjeli v past Tako se je (pripetilo, da ni kazalo Angliji in Franciji dru-jre>ra kakor iti v vojno, kateri sta se hoteli že leta 1938, pa tudi prej in pozneje na vso moč obrniti vzlic provokacijam Hitlerja in Mussolinija ter njunih invazijskih akcij. Vzelo je mesec dni in poljska republika je izginila z zemljevida. Glavni del je vzela Nemčija in z njim vred veliko večino poljskega naroda. Ostali del je okupirala v smislu tajnega sporazuma s Hitlerjem Rusija, kateri ji je po prebivalstvu tudi pripadal. "Sedeča" vojna Svet je pričakoval, da bosta takoj po vojni napovedi Francija in Anglija pričeli s silovito ofenzivo in zlomili Hitlerjev rajh v nekaj tednih. Pa nista dali Poljski nikake prave obo-r< zene pomoči in tudi ob fran-conki-nemški meji se ni dogodilo nič posebnega, razen tu in tam topniško streljanje, ki ni ne eni ne drugi strani povzročalo škode. Iz te "sedeče vojne" so se norčevali posebno a-meriški (pacifisti, ki so že leta 1938 od Francije in Anglije zahtevali akcijo in se zgražali nad njunim izdajstvom čehoslovaške. Vojno je z galerije daleč stran od bojišča pač lahko voditi. Ampak nova evropska vojna, ki je 31. avgusta in 1. septembra dopolnila svoje prvo leto, ni šala. Vsakdo, ki o vojni kaj ve, to razume. Po lepem vremenu neurje Angleži so svojo blokado od začetka vzeli za resno stvar in v nji (plačali velike izgube. Poslali so okrog milijon vojakov v Francijo. A Francozi, sedaj je jasno, so se silno zanašali na nepremagljivost svoje Magino-tove obrambne črte in podcenjevali Hitlerja. Pa so se začela presenečenja. Rusija je pričela polahno z odvajanjem baltiških deželic. Posrečilo se ji je, kajti prej kot v letu dni so postale njene brez vojne. Manj sreče je imela na Finskem, a je gotovo, če se v evropskem ravnotežju kaj posebnega ne dogodi, da bo tudi Finska kmalu njena provinca, kakor je bila pod carjem. Bes-arabijo je dobila nazaj brez vojne. Nemške pridobitve Nemčija, ki je pustila, da se je "sedeča vojna" zavlekla, je v momentu, ki si ga je sama izbrala, udarila dobro pripravljena na Norvežke in Dansko. Obe deželi sta sedaj njeni. Kmalu nato v Belgijo, na Nizozemsko in v Luksemburg. Vse tri so sedaj popolnoma pod nemško vlado. In nato pa udar na Francijo. V dveh tednih je bilo po nji. Ljudje pa, ki so prepričano prerokovali, da bo Hitler kmalu -padel so razočarani. Kajti v resnici je bil on v pravem, ko je zatrjeval, da bo Nemčija prej ko v enem letu (Nadaljevanje na 3. strani). ŽIVLJENJ NI ŠKODA, LE BOGASTVA SO SVETOST! Senator Shipstead bil vedno zelo nezanesljiv 'Tudi <*e nam Se mri /utrnitjo z bombnimi r.apatl'% iz zraka ven London, mi st jim ne bomo podali.'* Premier Wi hm t on Churchill. Nacijik« propaganda prati, da cm — Anglija na uda, m bo agodilo b Londonom kakor i ivtloputmikim J ar asa lomom. In ro« »o ga namiki latalci ia veliko porušili ia rac pa uničili s metanjem plamenecik bomb, ki sanota kopo požarov hkrati, ako sa de ne jo po« I op j«. Londonski gasilci imajo opravka ■ ta vrsta požari noč in dan. Gornja slika jih prikasuje pri gasonju bis, katerim so tudi dinamitno bomba napravila mnogo škode. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO SV Pred tedni je senator Henrik Shipstead iz Minnesote oznanil, da bo kandidiral v senat ponovno, toda na republikanski listi. Od leta 1922, ko je bil prvič Izvoljen v senat, je vselej kandidiral na listi farmarske-delav-ske stranke. Sedaj, ko je na znotraj oslabljena in je pri volitvah leta 1938 izgubila governerja, se je tudi Shipstead z volilci vred obrnil po vetru in postal "republikanec". Še bolj pa je presenetil ljudstvo v Minne-soti z izjavo 28. avgusta, v kateri zagotavlja svojo pomoč predsedniškemu in podpredsedniškemu kandidatu republikanske strauike. Shipstead ni bil nikoli trden f a rmer-la borit. Sploh je škoda, ker si volilci v Minnesoti niso izbrali na to važno mesto kakega sposobnejšega, zanesljivega voditelja. VVENDELL VVILLKIE JE ZA "DRAFTANJE" LJUDI, NE PA INDUSTRIJE. — KRIK TORIJEV PROTI "DIKTATURI". ONI SO ZA DOBIČKE, NE ZA POŽRTVOVALNOST Kazni pod nacizmom Nekdo na Nizozemskem je izrezal v drevo črke "Doli s Hiti erjem!" Nacijska policija Ka je s pomočjo domačih špijo-nov izsledila in ga obsodila na tri leta zapora. Ntotako na Nizozemskem je j>i zatožen človek, ki se je v kavarni izrazil "žaljivo" o Hitlerju. Dobil je 30 mesecev zapora. V isti deželi je bil obsojen dijak na 6 mesecev zapora, ker J c poslušal radijski spored iz Anglije. V Arnhemu na Nizozemskem J* neki policaj pravil o izgubah Nemcev v njihovem prodiranju v Francijo. Dobil je 6 mesecev Oporne kazni. ^ Klushingu v isti deželi je n*kdo karal dekleta, ker so se 'lubimkale z nemškimi vojaki. Nemški vojni sod ga je poslal v )*čo za 6 mesecev. Tak 'h slučajev je tisoče in ti-kajti Nemci imajo v teh dr*elah, ki so jih okupirali, jet-n'*ko tabore natlačene. V njih «o veo noma ljudje, ki so bili |r*eni vanje brez obravnave. ,ornji *!učajj se nanašajo na so jih zatožili denunci- Janti. Denuncijanstvo najboljše uspeva pod diktaturo. Sploh je smatrano za "patriotično čednost" v vsaki totalitarni deželi. Zelo razširjeno je bilo tudi v Zed. državah v času prejšnje svetovne vojne in se neguje tudi v sedanjih kritičnih časih. WaH Street se brani unij CIO in enako unij AFL. Pri neki firmi, ki se peča s prodajanjem bondov in delnic, so se klerki organizirali in ker jim bondna družba unije ni hotela priznati, so se obrnili za posredovanje na National Labor Re-lations Board. Ta je odredil glasovanje in kompanija je zmagala. 31 klerkov je glasovalo za unijo CIO in 34 proti. Joe Ozanic, predsednik unije Progressive Miners of America, je imel na konvenciji ilH-noiske PM A, kjer edino kaj pomeni, veliko otepanja. V njegovo sedanjo službo ga je imenoval Wm. Green, predsednik A. F. of L. Storil je to v namenu škoditi uniji UMW. Delegati na illinoiski konvenciji PMA so zahtevali, da se Ozani^a odstavi in da Green takoj razpiše volitve za narodno konvencijo PMA, na kateri bodo delegati odločili, kdo naj bo predsednik. Ozanic je pri tem dobil veliko kritike, toda predlog, da naj resignira, ni bil sprejet. Medtem se prizadevanja za združenje obeh unij premogar-jev pod okriljem UMW nadaljuje in je upati, da bodo uspela. Drjrden Ruber Co. v Chicagu, ki izdeluje .predmete iz kavčuka za razne avtne dele, je pred par tedni odbila pogoje unije za novo pogodbo. Njeni delavci pa se niso dali ugnati. Sli so na stavko. Eden glavnih vodij tega lokala je Frank Gro-ser. Šteje okrog 900 članov. Pripada k CIO. Kompanija .pravi, da se protivi priznati zaprto delavnico, dočim je unijo priznala za edino pravomočno zastopnico v kolektivnih pogajanjih za vse svoje delavce že dve leti nazaj. Volitve v ta namen je vodil tedaj NLRB. Tudi Kanada ima vsake sorte registracije, ki so posledica vojne. Najvažnejši izmed njih je bil popis vseh moških in žensk od 16. leta starosti dalje. Te registracije se je udeležilo osem milijonov oseb. Vsi so morali popisati svoje sposobnosti, navesti starost, delo, ki ga o-pravljajo itd. Tako ima vlada sedaj na vpogled vso delovno silo kanadskega prebivalstva. k Na Norvežkcm je nemško vojno sodišče obsodilo nadaljne tri Norvežane v smrt. Obdolžilo jih je špijonaže. Norvežka je odpravila smrtno kazen pred 65 leti. Pod Nemci jo je dobila nazaj. V Mehiki sme vsando, ki ima kako pritožbo proti predsedniku in vladi, isto brzojavno poslati na vladne stroške. Toda pritožba v tem slučaju ne sme obsegati več kot dvajset besed. Brzojavne naprave v Mehiki ao državna last. Norman Thomas nastopi v La Sallu Soc. predsedniški kandidat Norman Thomas bo govoril v soboto večer 7. septembra v La Sallu v High School avditoriju. Sodrugi in somišljeniki ter vsi, ki se zanimajo za pokret, naj se gotovo udeleie tega shoda. — Vstopnina prosta. Farmer Willkie Republikanski predsedniški kandidat mora kajpada ugajati tudi farmarjem, če hoče glasove, Pa se je po dolgem času za nekaj tednov naselil na svoje tri farme v Indiani, ki obse gajo skupno 1,400 akrov. V Indiani je to že veliko zemlje, ker je skoro vsa rodovitna. Ampak Willkie je prav toliko farmarja, kakor Roosevelt. Thomas-Krueger Vsi, ki resnično žele pomagati socalistični volilni kampanji, so imeli priložnost z nabiranjem podpisov na peticije in s kolektanjem prispevkov v kampanjski sklad. Prvi in drugi so neobhodno potrebni, kajti brez aktivnosti in brez denarja se nikamor ne pride. S'ovenci v Franciji in še bolj delAvci drugih narodnosti, ker jih je več, posebno Poljakov, so zelo prizadeti. Kajti nemška okupacija je spravila vso državo iz reda. BivSi francoski voja- (Nadaljevanje na 2. strani.) Dne 22. sept. konferenca JSZ in Prosvetne matice v Bartonu, Ohio V vzhodnem Ohiu, v Bartonu na Škofovi farmi, se vrši v nedeljo 22. septembra konferenca JSZ in društev Prosvetne i matice. Prične se ob 10. dop. Borba v senatu zaradi kon-skripcije molkih v vojaško službo je bila končana minuli teden. Z 58. proti 31. glasovi so senatorji odobrili načrt, da se moške v starosti od 21. do 31. leta lahko pokliče v armado. "Slaba poteza" Toda ob enem je senat z 69. froti 16. glasovi sprejel tudi dodatek, da ima predsednik pravico, če mu tako priporoči bodisi tajnik bojne mornarice ali pa armade, "draftati" katerokoli posamezno podvzetje ali industrijo v obrambno službo te republike. Tu pa je nastal ogenj v strehi bogatašev, ki so sicer silno patriotični, posebno Če jim to donaša dobiček, kakor na primer v prejšnji svetovni vojni. Pa so zavpili vsi kakor eden (brez zborovodje): "Diktatura! Rop na privatno lastnino! Kršenje civilnih svobodščin! Fašizem! Komunizem!" Zborovodja se oglasil Dan po sprejemu tistega dodatka se je oglasil z enakimi vzkliki tudi republikanski pred sodniški kandidat Wendell Willkie. On je za draftanje mladine in to takoj. Bognedaj, da bi se »sto dogodilo tudi bogataškim interesom. To je diktatura, fašizem, pravi Willkie. In s tem je v sedanji kampanji med VVillkiejem in Rooseveltom nastalo res vsaj eno načelno vprašanje. In to je: Ali naj bo dolar več kakor pa Človek? Ali je dolarja manj škoda za patriotizem, kakor pa fanta, ki bo moral morda plačati v o-brambi te dežele kje na bojišču s krvjo? Ali je življenje posameznika njemu manj vredno kakor pa multimtlijonarju kaka tovarna, ki se je nobena vlada ne bi smela dotakniti? Isto kot v Franciji Enako vlogo so igrali pluto-krati v Franciji. Zahtevali so delavske in kmečke sinove v armado, smatrali pa so za izdajstvo nad patriotizmom in za o-madeževanje Francije, da bi bili v njeni vladi zastopani tudi socialisti. Naj le dajo svojo kri, svoje zdravje, naj si le pritegujejo pas ob zmanjkovanju hrane, toda patriotizem — ljubezen do dežele, v kateri žive in umirajo — tega se njim nikakor ne sme dovoliti. In ko so s svojo umazano vlogo propadli, vale sedaj krivdo na socialne zakone, na skrajšanje delavnika in "visoke" plače pro-letarcev. Enako počno ameriški denarni patrioti, ki pa mislijo samo na svoja bogastva in si jih skušajo zaščititi tudi v morebitni vojni s krvjo delavcev in farmarjev. Da, le te naj se "drafta", bognedaj, da se bi kongres spozabil sprejeti zakon tudi za "draftanje" dolarja in bogataševe tovarne. Sen «t se "spozabil" Nu, senat se je spozabil in omenjeni dodatek sprejel celo z večjo večino kakor konskrip-cijo Človeškega materijala. Kajti senatorji pacifisti, ki so konskripciji ljudi načelno nasprotovali, vendar niso mogli glasovati za osvoboditev bogastev od slične obveznosti! Izgledalo bi slabo tudi za tiste, ki so zagovarjali obvezno vojaško službo za ljudi, če bi bili glasovali proti sličnemu predlogu za draftanje industrije. Ko so to sprejeli, je nastal vik in krik užaljenih bogatašev, v zbornico poslancev pa so šiniH agenti denarnega "patriotizma" in borba je v teku. Pravijo ji "borba proti diktaturi". Dolar ne pozna patriotizma Odevajo se apet v še širšo zvezdnato zastavo in apelirajo na ljudstvo, naj reši to deželo pred newdealskim hitlerizmom dokler je še čas. In Willkie je Mojzes, ki naj nas popelje iz Rooseveltove puščave. V tem smislu se bije današnja kampanja. Zločin je, da se dolarskim magnatom sploh dopušča izigravati maso delavcev in farmarjev v svoje sebične namene, kajti to je res igranje v roke "peti koloni". Toda vrše jo ne kaki naciji in komunisti po kempah, nego ljudje, ki se boje za svoj dolar in za svoje tovarne, rudnike itd. toliko, da so pripravljeni izpodkopati tla vsakemu prizadevanju za rešitev ameriškega obrambnega problema. Dolar je njihov bog. Privatna svoj i na naj bo nedotakljiva. Toda revnega delavca in farmarja pa naj si vlada le vzame, če ga potrebuje. Njegovo živ- (Nadaljevanje na 2. strani.) Za odvzem državljanstva nacijem in komunistom Množe se zahteve za sprejem postave, ki bi vzela državljanstvo tujerodnim nacijem, komunistom in drugim takim prevratnežem, ki se jih smatra nevarnim tej deželi. . Merodajni zvezni uradniki v Chicagu pravijo, da se nad kršilci lahko to izvrši ie po sedanjih zakonih. Navedli so slučaje, na primer nekega Nemca, ki je dobil državljanstvo I. 1904. V času, ko so se Zed. države zapletle v vojno z Nemčijo — torej 14 let pozneje, je bil isti Nemec satožen, da govori v prid Nemčije in ji želi zmago. Naturalizacijska oblast mu je državljanstvo vzela iz razloga, da ko je dobil drugi papir, je po krivem prisegel. Kajti njegova izjava, da odpoveduje zvestobo Nemčiji in bo odslej lojalen Zed. državam, ni bila resnična. Sodišče je postopanje oblasti odobrilo. Sličen slučaj se je reševal zaradi nekega komunista na sodišču v Penni. Državljanstvo mu je bilo vzeto iz razloga, da je lagal, ko je dejal, da ni član nebene take organizacije, ki propagira nasilno strmoglav-1 jen je ameriške vlade. Patriotične organizacije s temi razlagami niso zadovoljne. Hočejo še strožje odredbo, ki jih bi bila oblast primorana tudi izvajati. Illinoiska podružnica Ameri-ike legije je na svoji konvenciji koncem avgusta apelirala na zvezni kongres, da čimprej sprejme zakon, s katerim bo vzeto državljanstvo vsakemu, ki je udeležen v prevratniikih gibanjih. Kongresnik Martin Dies agitira za sprejem postave, ki bi prepovedala komunistične, nacijske in fašistične organizacije. Na policah kongresnih odsekov leži že precej takih načrtov. V nekaterih io določbe proti naturaliziranim državljanom ie posebno ostre. Za vsak prestopek se jim bi lahko dr- žavljanstvo odvzelo. Nevarnost je, da bo pod označbo varovanja Zed. držav pred njenimi notrajimi sovražniki res sprejet kak zakon, ki se ga bo potem zlorabljalo proti poltenim opozicionalcem, četudi to prav tako zvesti Američani kakor vsakdo drugi, zoper delavce v stavkah in proti članom manjšinskih gibanj, kot ga predstavlja n. pr. soc. stranka. Prav je, da je oblast na straži proti ruvarjeni, ki za to deželo ne go je nikakih dobrih namenov. Obstoječi zakoni so preti njim zadostno jasni. Nadaljnjih ni treba, ker ki dali nepravičnim uradnikom le priliko likanirati nedolžne ljudi. Zapisnik našega zbora je v tej številki Kakšni so bili argumenti za in proti? Kaj je govoril ta, kaj oni o soc. stranki? Kdo so bili člani zbora? Aktivni? Neaktivni ljudje? Ali pa oni, ki so bili graditelji našega gibanja A ga hočejo ohraniti vsemu slovenskemu delavstvu v korist? 0 tem in še marsičem se čitatelj lahko pouči iz zapisnika. V njemu so referati in izvajanja ljudi, ki so se učili in delali ob enem. Bojevali in gradili. Zato je vreden, da ga čita vsakdo, ki hoče naše gibanje in njegove naloge pravilno razumeti. Ob enem so v tej številki dopisi k razpravi o reorganizaciji JSZ. Vsem, ki se za to vprašanje zanimajo, priporočamo, da naj prečitajo tudi razpravo o tem, ki smo jo imeli na zboru 5. in 6. julija na seji. Je v zapisniku na 12. in 13. strani v tej številki. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4aj« J««*»Wv«««ka D«4«v«fc« Tiskovna Druiba, Cbicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zadii\jenih državah za celo leto $3 00; za pol lvU 11.75; za četrt leta |1.00. Inozejnatvo: za celo leto $8.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oplazi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondcljka ___popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wedneaday by tbe Jugoslav Workmen's Publiabing Co., Inc. Eatabliahed 11)06. Kditor.—.................................................................Vrank fcaitz Business Manager............................................Charles Pogorelec Asat. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. TaUpbonot ROCKWELL 2*64. IZ MEDNARODNEGA BANDITSTVA SAMO EN IZHOD V PRAVICO Fašizem, ki se je pričel z gesli proti marksizmu, židovstvu, komunizmu in mednarodnosti se je razvil v ogromno banditsko gibanje. In to v zvezi z onimi, zoper katere je v iprvih letih najbolj rohnel. Razteza ae v vse dežele po svetu v korist totalitarnih sil v Evropi in Aziji. Naglašal je nacionalizem izvoljenih ljudstev, a ob enem si je gradil ideologijo svojca internacionalizma. Pristaše ima povsod. Vzrok temu je kaos in kriza starega reda. * Posledice ao tu in mi lahko rečemo, da jih je -povzročil kapitalizem, prednik fašizma. Mednarodno socialistično gibanj-e, ljudske svobodščine in mali narodi, pa tudi veliki, na primer kitajski in sedaj francoski, so največja žrtev fašizma. Socialisti po svetu bi se sicer lahko vprašali, da-li so gradili svojo internacionalo tako, da bi pomenila v kritični uri res vzajemnost, ali pa na način, da je delavski pokret vsakega naroda mislil v pni vrsti le nase in propagiral nevtralnost, da se ja ne bi na kak način njihova dežela zamerila agresorjem in spravila s tem svojo kožo v nevarnost. Pa se nevarnosti vzlic nevtralnosti niso otele, kajti osvoje-valci so jih pomedli v svoj predpasnik drugo za drugo. Kar jih je še ostalo, jim ipreti enaka usoda. Koliko časa bo njihovo pirovanje še trajalo, se ne ve. Vemo le, da je namesto agresivnega marksizma danes v ospredju fašizem, ki pomeni načelo brutalne sile in zatiranje podjarmlje-nih ljudstev v znoju in krvi. To kajpada ni civilizacija nego povrnjeni barbarizem z moderno opremo. Nihče razumnih ljudi ga ni želel, nikomur ni všeč, milijoni trpe in trepetajo pred njim in pod njim. Kaj naj bo izhod iz tega stanja, če je sploh kakšen? Je, le ljudi je treba, ki se ga bodo znali posl-užiti in se učiti iz svojih zmot v prošlosti. Vsi vemo, da so vse države, ako hočejo živeti v miru in blagostanju, odvisne druga od druge, čemu bi si torej rajše ne iskale sodelovanja kakor pa se trudile uničiti druga drugo z razdejanjem in sejanjem smrti? Svet je danes tehnično toliko razvit, da je s svojo industrijo, prometnimi sredstvi in znanostjo zrel za sodelovanje kakor še nikdar prej. Toda treba je v ta namen zavreči blazni šovinizem, ipogaziti imperializem in se odločiti za vzajemnost. V sedanji uredbi je to nemogoče, zato odločujejo v nji Ft roj niče, bojna letala in druge morilne ter rušilne naprave. Posledica tega je pogubnost za vse, posebno za ljudstva na/bolj pogaženih dežel. Te razmere se lahko odpravi z ureditvijo mednarodnega gospodarstva v korist vseh, kajti na svetu je vsega za vse zadosti. Mednarodni socializem ta nauk propagira od svojega početka, toda za enkrat ga je odrinil fašizem, misleč, da ga je s tem za zmerom uničil. Ako je to res, je civilizacije konec in ljudstva ostanejo zasužnjena in podložna brutalni t iti. Toda izhod je viden, dober za vse narode vseh plemen. Nudi ga socialistična uredba, taka, ki ne pozna terorja in izkoriščanja, nego delo za vsakega in plodove dela za vse človeštvo. ČIGAVA ŽRTEV JE BIL LEON TROCKI? Frank Jackson, kar pa ni njegovo pravo ia«, ie vodno trdi. da jo ubil Leona Trockega sato, ker ga je silil, naj geo v Rusijo organiairati umor Stalina ia sovjetskih voditeljev. Mehiška pelkija asu toga ae verjame, kar se ne gre kar tako v Rusijo in araniira merilna dejanja kot da gre človek v stacuno. Takoj po umoru jo policija v mehiškem glavnem mestu prijela tudi Jacksonovo prijateljico Silvijo Angeloff. V histeričnosti jo abolola. Gor* nji Ut« jo ia bolnisnioo. Polog Silvijo je njea brat, ki >e prišel vsled njene zagate nji na pomoč is Brookljrna, N. Y. Silvija Angeloff je namreč sestra eae izmed Trockijevih bivših tajnic in tudi saasa je pogosto aahajala k njemu. S Jacksonom se je seznanila leta 1931 v Pariau, kjer jo '*itudiral" iur-nalistlko. Sestala sta se spet v Mehiki, kjer ga jo predstavila Trockiju. Tako se je to snanje med njima pričelo, je pojasnila po več urnem izpraševanju policiji in trdila, da ai o Jaduonovi nameri Čiato aič vedela. Sploh se čudi. da je te storil, ker je bil "mirne narave". Rekla je dalje: "Moral je ros biti agent sovjetske tajne policije OGPU, kajti utkče drugi ne bi mogel iavršiti tako |rotn«|a »ločina Trocki je v svojem uasšraaju šepetal, da je irtev OGPU. Policija sicer sumi, da tudi Silvija ai aedolšna. Zanimivo je tudi, kako lahko takile "profesionalni revolucionar ji" potujejo po vsem svetu. Torej nekdo jih gotovo plačuje. Dr. Avg, Reisman: Kde domov mu j V (Iz vojnih spominov v Pragi.) . Gospodarji in hlapci na bivšem Poljske« Predstavite si, da je Nemčija vzela spodnjo štajersko. Na kmetije Slovencev je naselila Nemce. In bivše slovenske kmete pa jim dodelila za hlapce. Tako je storila aa velikem delu Poljske, v raznih krajih češke in bo Se v marsikaki deželi, ki ji je prišla ali ji bo prišja v pest. Ti kmet, ki si to zemljo gnojil in znojil, boš odslej na nji hlapec Nemcu. Arthur Greiser, ki ga je Hitler imenoval za svojega glavnega ravnatelja nad Poznanjem, ki je bil prej poljska provinca je govoril 26, avgusta za nemško mladež v šolah po radiu in ji med drugim tole dopovedoval: "Poljska zemlja je napojena z nemško krvjo. Vsled tega ostane odslej večno nemška. Poljske kmetije »o prevzeli Nemci katerim spadajo. Poljaki so odslej le njihovi stuiabniki. Od poI eetka naše okupacije smo prevzeli tudi vsa poljska veleposeatva Teh ni več. Torej naj naši nemški tovariši na Poljskem nikar ne pričakujejo, da dobe domačije, na katerih jim bi delalo tisoče delavcev. A so domačije vseeno in zagotavljam jih, da so Poljaki odslej njihovi hlapci. Dalje naročam novim nemškim lastnikom, da naj na kmetijah, ki so jih prevzeli od Poljakov, zgra-de nove hiše namesto zanikrnih poljskih bajt. Tako bodo dvif. nili ugled, sposobnost in kuKuro Nemcev v okupiranih krajih m se s tem re« dvignili kot gospodarji nad služabniki." Vsi, učenci v vseh šolah v Nemčiji eo morali poslušati ta govor. Kajti Nemčija gradi na Poljskem "novo, ponosno, močno, Dr. Avg. Reisman, avtor sledečega spina, je eden najde lav-najših slovenskih socialistov. Po poklicu je odvetnik in živi v Mariboru. Do Čehov ima posebno nagnjenje. Pisal je mm, naj mu pomagamo s češkimi listi iz Amerike, ker iz onih, ki še smejo izhajati na Češke ~n, vsled nacijske cenzure in "pro-telotorja" ne smejo ipisati tako, da jih bi bilo vredno čitati. Dr. Refcvman skuSa Čehom pomagati kolikor more in je z njimi v zvezi na češkem, v Ameriki, v Franciji in Angliji. Njegov spis, ki ga tu priobčujemo, je bil na par meMtih cenzuriran. Prejeli smo ga torej le toliko, kolikor je dovolil jugoslovanski cenzor. V zimi 1917-18 sem se odpravljal iz Maribora v Prago, da položim na če^ki univerzi "strogi izpit". Bil je mrzel zimski večer, ko sem »prijel na mariborski kolodvor. Na peronu je vladala silna gnječa in vlak, ki bi bil moral odpeljati ob osmih, je »bri prepoln vojakov in civilistov. Avstro-ogrska kroma je takrat že tako globoko pa-dka, da smo se celo študentje vozili v II. razredu osebnih vlakov. Toda vagon II. razreda, v ikaterem sem se bil namestil, je bfl tako invaliden, da je veter nosil skozi odprta vrata sneg »po mehkih sedežih. Ljudje so se tepli celo za stojišča na hodnikih. Vlak pa se ni premaknil. Po skoro dveurnem čakanju se vedno nihče ni vedel poved alti, zakaj ne odpeljemo in kdaj se bomo premaknili. Torej smo čakali in se stekali po kotih, kjer ni mo$rel anetor do nas. P po/ti polnoči je v laik sunkoma »potegnil in počasi !smo se odfpcAjafli v zimsko temo. Vrata v ocMellku smo z »druženimi močmi priprli. Od dihanja se je začel taliti sneg. V vaglednem sporazumu »mo položili noge vsevprek po oguljenih sedežih. Tako smo se ■počasi vozili dalje. Domala na vsaki pojtaji je vlak premikal in navadno so se pri tem vagoni tako obupno zaletavali drug v drugega, da na» je kar metalo na naših sedežih. Po tej obupni vožnji čez Gradec. Semering in Dunaj sem po 24. urah ves preiti ra žen in zibit dotsegel zlato Prago. V Pragi me je sprejela še ostrejša, »niha zima. Mraz je vladal na ulicah pa tudi v srcih. Samo ipred uredništvi Časopisov so stale kopice ljudi in čitaie ! najnofcejae vesli. Toda sicer zgovorni Praiuuii so stali molče. Tu in tam j« kdo okrenvi! glavo ali akomizgnil iz rameni, ! drugi so molčali naprej, le nji-! hove oči so prijazno spremljale j \ ^akctfar, ki se je izločil iz gru« i "e z jedko besedo ali da je ne-lu/Jočno kaj zagodrnjal. Izve-šeni razglasi so z velikimi črkami javljali zmage in zotpet zmage na w«h frontah, sovražne in umaeane besede so poročale o novarjenju emigrantov v Franciji in Aufrtiji, o prodanih moralnih pro pa lic ah kot so bili: Masar.vk, Beneti. Stefanik in podobni izrodki češkega in slovaškega naroda. Tu in tam so bile na razobe^enih Istih bele lise. Ljudje so čitali rn moJ-čali. Včasi so listi s še večjimi čl kam i na pni strani prinašali razsodbe vojnega sodišča, ki je izdajalske Čehe, Rusine in tudi Jugosldvane obsodilo na smrt na višalih. "Cesarsko in kraljevi" čascipisi so prinašali vesti o ogorčenju naroda v Pragi in drugih čeških mestih nad zločinskim početjem izdajalskih kreatur. Pražani pa so vedno molčali tudi spričo teh vesti. Molk je vladal po ulicah, v tramvajih, v gostilnah. Narod je stradal. Zastraženi Masary-kovi ženi so dobri znanci prinašali krompir iz daljnje okolice. Iz na>ie "jugoslovanske študen-tovake" kavarne na Vinotgra-dih so odpeljali iplačilnega natakarja, ki je gostom na skrivaj dajal inozemslke prepovedane časopise. Spraševal sem še po tem in onem in zvedel sem: zaprt, interniran. V dvorani "Rudolfina", poznejšem čeftko-slovaškem parlamentu ob Vlfcavi je bil najavljen patriotičen koncert. Tam nasproti so ipo prevratu postavili Čehi novo vseučilišče za pravnike. N« sporedu koncerta so bile tudi češke skladbe Dvorska in Smetane. V moji sobi je ibil mraz, saj je (primanjkovalo premoga in drv. V svetli dvorani "Rudolfina" pa je bilo toplo. S stojišča sem si ogledoval odlično čeiko in avstrij-fko-iiemUko drutžlbo, ki se je shajala kljub vojni v dragocenih toaletah: visolki uradni dostojanstveniki v habsburških u-»liformah. svetlih in modrih bluzah, rdečih hlačah in petelinjim perjem na kapah. Pat not i č en koncert je pričel s cesarcko himno: "Bog ohrani. bog obvari nam cesarja ., Polna dvorana, gonj;odje in dame, uradniki in oficirji, po ložah ple*utvo iz Prage th gradov iz okolice, cesarjev namestnik v rtprezentacrjski loži, vse je -talo, da dostojno po-ia->ti cesar -ko himno in izrazi tvoje patriotsko čustvovanje. Godba je spremljala diskretno te zadnje utripe avstro-ogrskega i, itrkiiizma. Negibno so stali dostojanstveniki v prekomer-noNvUokih triih ovratnikih, da ao se zdele glave teh čuvarjev držaue za bojno fronto kot nasajene na ramenih. Oči so bile 'lepo uprt* v cesarjevo sliko nad orkestrom. Zadnji zvoki so utihnili. Iz uradnih lož je tiu in tam odmevajo rahlo ploskanje zastopnikov, kakor se je spodobilo za uradno dostojanstvo — ne preglasno. Toda ipolno zasedena dvorana je mokala. Negibno so stali češki možje m žene eden poieg drugega, uporni so bili njih pogledi in z rokami ni ganil nikdo, razen morda tu in tam bela vrana v prvih vrstah, ki so bile rezervirane za repre-zentante. Iz lož plemstva in vojaške aristokracije so bliskali mgorčeni pogledi proti parterju, toda ploskanja (kljub temu ni hotelo biti. Tišina je zajela divoratio, da bi bil lahko slišal breučaiti muho. Dijaki na stojišču smo razu-medi. Morda nisem nikoli tako jasno čutil strašno silo odpora, kot v tem molku in tišini. Čehi s svojim molkom v parterju, nad njimi v loiah ttije plemstvo, visoko uradništvo, tuji klerus, cesarsko namestništvo z Dunaja, oborožena sila v uniformah, itttri inteligenco domačega naroda. In vendar je bila zave&t premoči tako jasno izražena v očeh onih, ki so molčaJi, da je bilo v tisti tišini vsakomur očitno, kako orjaška je borba med suženjstvom in svobodo. Usta so molčala, oči, mišice na licih in čelih so govorile, vpile, kričale. Vse to je trajalo le ipar trenutkov. Potem je kapelnik obrnil notni list in že je zadonela slad^koneiraa češka himna "Kile domov rmij". Tedaj pa so, ob tistih prvih nepozabnih Smetanovih akordih presunljive lepe če$ke pesmi MKje domov muj", planiki zatajevana čuvstva preganjanega in mrlijor.krat ponižanega naroda na dan in po dvorani jo grmelo plcukanja, kot ga nisem ali&al ne prej in ne po »ne j«. Bili no veličastni trenutki. To ploskanje je bilo simboličen izraiz narodne notranje revolucije. Kar čakal sem, da bo cesarjev namestnik udaril s pestjo in razignai veleizdajniške upoami-ke iz cesarsko-kraljeve dvorane. Toda namestnik je bil menda razumen človek. Poprej je molčala dvorana v parterju, sedaj so dostojanstveno mofcčale lote. Ko ae je končno vihar ploskanja polegel, je orkester nadaljeval Smetanovo pesem češke domovine, njenih gajev, dolin in rek. "Dežela češka. — dom je moj". In zetpet viharno priznanje raizneienih čeških src. Po tem večeru sem razumel in verjel vestem, da so v tihih nočeh na frontah zapeli legio-narji: "Kde domov muj", pa so brez besed lezli češki vojaki po vseh štirih v negotovo temno nc'Č, tja odkoder jih je klical glas domačije, osvcfoojene domovine in inaroda. •• Lore nr" *or i 111 i h i i r n« organizacije Socialistična stranka v Montani se je ločila od ameriške socialistične stranke čim so ee v nji do kraja razvjli boji meti "militantP in "stara gardo". Soc. stranka v Montaui je še vodno samostojna in *e je -pri-prav I jena združiti či»i bu uvidela, da bo mogoča obnovitev lakega pokreta, v katerem bo prostora za vse socialiste, ne samo za eišo s^kto. Tudi v tej kampanji podpira Thomasa in Kruegerja, vrh tega ima svoj program in v državne uraie svtje kandidate. Rocialirfttfna stranka države Connectricut (večinska skupina) je istotako "ločena" od kar je nastal razkol. Njen voditelj je bridge-portski župan Jasper McLevy. V Readingu, Pa., je poleg soc. postojanke v Milvvankeeju najjačja politična organizacija. Toda v razkolu leta 1936 se je ločila od soc. stranke, dasi v sedanji kampanji sodeluje z njo. Sploh je razkol napravil soc. pokretu v Readingu mnogo škode, ki še ni popravljena. Eksekutiva am. «oc. stranke je na svoji prošli seji sklenila poskusiti približati soc. stranko v Readingu (Berks County) v ožje sodelovanje z narodno organizacijo in jo odstraniti od Socialdemokratske federacije, t katero je sedaj v sporu zaradi vojnega vprašanja. Skupina komunistov, ki se imenuje Independent Labor League of America in jo vodi bivši tajnik komunistične stranke Jay Lovestone, agitira v tej kampanji za Thomasa in Kruegerja. Njeno glasilo je tednik Wcrkers Age. Sicer nima kdo ve koliko pristašev, ampak socialistična stranka podpore teh komunistov ni odklonila. Eksekutiva soc. stranke, ozi. roma njen kampanjski odbor j■•» ustanovil v sedanji kam ianjj "neodvisno delavsk > lij/o u Thomasa in Kruegerja". IC i i n i aamen te akcije je dobiti po. moč v kampanji, ker je tran. k a privabila v svoje vrst m . kiste, ki so se polastili marši, kje vodilnih me^t — za sociali-•tično stranko s skrajno s\ oim rezultatom. Letos za T ho m a-a več ne agitirajo. Organizirali so se rf.o sporu z h jim v vojj stranko, ki jo imenujejo Social-i rt VVorkers Party. Židovski socialisti v \'tu * Yorku so nekaj časa skušali prebaviti strankino protiv.ijno resolucijo, kakršno je na Tho-m asovo zahtevo sprejela večina konvencije aprila meseca v Wa*hiugtonu. Pa ni šlo. Na tal jie oster spor, s katerim se j' bavila eksekutiva S. P. na -voji seji 21. julija toliko, da je izvolila za nekaka pogajanja z židovsko sekcijo poseben odbor in nato eprejela novo revolucijo. s katero je nameravala po-tolažiti disidente. Ako pomislimo, da je v tej deželi prepričanih socialistov vsaj kak milijon, moramo tudi razumeti, da niso socialisti samo oni, ki pripadajo kaki izmed sekt kot fo na primer SLP, SWP, SP ali pa CP. Kar oni čakajo je obnovitev gžbanja, ki bo socialiste združilo kakor so bili združeni pred prejšnjo svetovno vojno. K sek-vam pa večinoma nočejo iti. F. Z. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Ste prejeli obvestilo, da vam je naročnina potekla? Upr»vniitvo j« minuli teden pctlalo obvestilo onim. katerim j« naročnina na Proletarca potekla. Prosi, da jo poravnajo, kajti Mat je v stiskah in tiskarna ni pripravljena čakati. Dalje upravnik apelira na vse, da naj kdor le more dobi Proletarcu kakega novega naročnika. Umevno, da so listu petrekni tudi prispevki v tiskovni sklad, ker samo dohodki na naročnini in oflaeik izdatkov nikakor ne krijejo. (Nadaljevanje s 1. strani.) ki iščejo dela in da jim vlada ugodi, je odločila, da ne sme nobeno pod vzet je imeti uposle-nih več kot 10 odstotkov tujerodnih delavcev. In to le, ako francoskih ne more zadosti dobiti. Tujerodci se bodo morali vsled tega večinoma izseliti. Ameriško armadno poveljstvo je sklenilo potrošiti 250,-000 za oglašanje v listih, v katerih bodo vabili mlade fante, da se vpišejo v armado. Pravi, da je vzrok temu ker se z oboroževanjem ne more čakati, obvezna vojaška služba pa izgleda da nekaj časa še ne pride v veljavo, čeprav jo je senat že odobril. Delavci v Iron Rivorju, Mich., ki kopljejo železno rudo, so imeli ipod nadzorstvom NLRB volitve o vprašanju, ali žele, da jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa unija rudarjev CIO, ali pa "neodvisna unija". Glasovalo jih je 106 za unijo OIO in 209 za neodvisno. Naravno, da je kompanija pomagala v agitaciji za "neodvisno". Fašisti raznih vrst so vsled Diesovih preiskav in obetanih persekucij začeli vztrajno tajiti, da niso kar jih dolži, nego zvesti državljani. Med temi, ki zanikavajo fašistične aktivnosti in zveze s Hitlerjevimi propa-gandisti je tudi katoliški "radio prist" Charles E. Coughlin. Delodajalci zelo radi kažejo na delavce, posebno če se organizirajo ali stavkajo, da kršijo zakone, da niso patriotični itd. A od kar je kongres sprejel nekaj postav za ščitenje delavcev. vidimo, da jih koristolov-ski delodajalci kršijo kolikor morejo. Se posebno pa zakon o mezdi in delovniku. Plačujejo manj kakor zakon določa in delavce drže dalj na delu kakor dopuščeno po postavi. To-| zadevni zvezni oddelek, ki ima paziti, da se ta zakon izpolnjuje po predpisih, ima od delavcev in unij toliko pritožb, da j jih ne more sproti reševati, ne-; go je z delom zadaj mesece, denarja pa mu kongres v proračunu ni dal dovolj, da bi mogel najeti dodatne moči. V Illinoisu preiskuje omenjeni oddelek kršitve postave o mezdah in delovniku v 304 tovarnah! Večji davki, več služb Povečanje davkov pomeni tudi zvišanje služb. Najetih bo v davčne urade vsled poveča- nih davkov klerkov. nad 3,000 novih Resnica o vojni , Resnica je v vojni najbolj te-pena. Vsaka vlada ali njen propagandni minister pošilja v svet poročila, ki zanikavajo resnico in jo nadomeščajo z lažjo. Življenj ni škoda, le bogastva so svetost /Nadaljevanje s 1. strani.) 1 jen je je iahko "javna lastnina". Toda bogastva so "privatna*' in samo lastniki imajo pravita razpolagati z njimi. Kaj, če bi se delavci in farmarji enkrat odločili izreči o tem rvoje mnenje? Pravo borbo so vedno vodili le mladi in bedni ljudje! Tole mi ne gre v glavo? vredno nemško generacijo". Poljaki in Poljakinje pa naj ji bodo hlapci in dekle. "Tako je, tako bo za zmerom ostalo," je zagotovil Greiser Nemcem, ki so si osvojili farme poljskih kmetov, in nemški mladini. Tole bo najboljše Delajmo za JSZ, za stranko, za njena kandidata, za mednarodni socializem in povejmo drug drugemu v vzpodbudo, koliko res delamo. Kaj s priredbami? Jesen se blifta in klubom JSZ je treba snovati načrte sa priredbe, ako jih i« nimajo. Čimprej, tevnbotjfte. Poročajte njih. Kako more CJiicpto Tribune •Citirati sa Willkieja, ko p« K on sa draft in grosi Hitlerju?. vikovi y.\risti\i: Ni vse lepota kar se zdi Zgodbo z vrta. Pripoveduje IVAN VUK. Zvezni senat po dolgi bitki odobril konskripcijo v mirnem času N.i vrtu so b.!e razvrščene gredice lepo pc vrsti. Večje in ni a u še. V>e ravne, čedno poče-*am in lepo oblečene. Ta z va-btci) solato, druga z zelenim, skodranim peteršiljem, tretja v t mno zeleno mrkvijo. Tam jr cvetela čebula, zopet tam se je -mejal kaifijol-cveteče zeljo. Ob lobih so cveteli rdt^i nageljni, zelenel rožmarin in duhteli fajgelni. Pole« solate je ia-tlo zelje, zavijajoče se v glavice. Njemu nasproti je silil k v ilku grah in cvetel. Lepo je bilo na vrtu,* polno življenja in lepote. Brnele so 11 belice in poljubljale nageljne ju drugo cvetja. Tu in tam je l .tU tel gredice lepo pisan me-tu! j. Zdajci je priletel na vijt drugi ru t ulj. Veselo se je ogledo-\al kakor bi nekaj iskal. Bil je U ! k ukor sneg in kakor cvet >eie Delavski dom v Ljubljani Vzorna socialna ustonova, ki nudi stan mnogim revnim delavcem in delavkam "Kad te imam", je rekel in le:'.el .^o zelju prav do njenega osičja in ga poljubljal, kakor m je zdelo grahu in drugim rastlinam. In vse so nekako zavidale zelju in se čudile, da ga odganja. "Ne maram te", se je jezilo zelje. "Proč od tod !M Ali metulj ni poslušal. Lazil je po zelju, se ga dotikal s svojim rilom in nogami. Ko se je metulj zelja naposled naveličal, je od letel. In grah je v.prašal: "Cuj, o zelje, kako si moglo odganjati tako lepega gosta? In ŠO ljubil te je in rad te ima, Približno dva tedna neprestan« borb« j« vz«lo kakor je govoril? Tako te je natu ° Podlogi s« uvedbo prisila« vojaške slušb« v Zed. bežal in poljubljal, ti pa si ga Odobril jo i« z 5S proti 31 glasovi na svoji odganjalo!" no^ni Itjj 29. avivita. Ako in kadar jo odobri tudi zbor- "Ni V i .J. lo«a * zbornici poslanc.v določa. da naj se pozove na rogietriranj« moške do 45. I«la starosti, kar bi pomenilo »• precej milijonov v«i. To j« prvič v mirnem času, da j« senat «pr«j«! pred- nesramen izkoriščevalec, vsiljivec, ropar. Njegova lepota ni ilije. S črnim židanim ža- lepeta, je samo krinka njegove m tom so bile obrobljene njegove bele peruti, in okrašene s štirimi črnimi pikami. Vsi na giedicah rastoči in cveteči so gledali za njim. Zakaj res lep >e je zdel vsem. Iskal je nekoga na vrtu, zakaj ni se ustavil pri nageljnih, ni se ustavil pri solati, ne pri peteršilu-gizdalinu, ne pri mr-kvi. Tudi mimo cvetočega graha je letel. Grah mu je celo za-k lica 1: "Pozdravljen! Sedi malo sem k meni, metuljček! Dobro do-fel, prisedi!" Metulj se pa ni zmenil za pozdrav in vabilo. Letel je dalje in giej, vsedel se je na zelje. "Kakšna ošabnost", se je vje-zil grah. "Se ne odzdravi v svoji bahariji!" In nevoljen je pomislil: "Zakaj, o narava, si obdarila hahače z lepoto?" Metu*lj pa je sedel na zelje in grah je zdajci zaslišal jezen g!as zelja: "Ne maram! Proč od mene! (/dleti, brž odleti!" Grah se je začudi*!. Ni mu šlo v glavo, kako more biti zelje tako samosvoje in nevljudno, da odganja takega lepotca. Saj vendar na zelj-u ni nič kaj posebnega. Metulj se ni dal odgnati. hudobije. "Kako to", se je čudil grah in tudi solata, peteršilj in drugi so se čudili. "Le dobro me poglej! Ali vidiš, kakšno sem zdaj! Vse po-mazano, omadeževano. Tisto niso bili poljubi nežnosti, ampak odlaganje metuljevega zaroda. jajec, ki me bo ubil. Kmalu boš videl in se prepričal." Grah ni mogel verjeti. Vendar se je kmalu prepričal. Sonce je sijalo, grelo in iz tistih jajec se je izvalilo mnogo gosenic. Grde so bile in odvratne. Polzle so po zelju in ga obžira-le, da je postajalo vse luknjasto in gubasto. "Da", je rekel grah. "Vidim, prav si imelo, ko si metulja podilo. Hudodelec je in ne prija-i telj. Svoj zarod je odložil, da | ga drugi rede in hranijo." "Glogov belin je ime tistemu metulju", sem slišal, da je razlagala mamica svojemu sinčku, ko jo je vprašal, zakaj je zelje tako oglodano. "Njegova lepota je samo krinka, ki zakriva njegove nelepe namene, da sel na moči in zdravju drugih redi1 in živi — sam iz sebe pa niče- * sar ne pokaže." Grah se je zamislil in priznal, da res ni vse lepota, kar se zazdi. log ma obvezno vojaško službo. Ob «n«m j« "draftal" s 69 proti 16 glaaovom tudi industrijo. Toda prizadeta bodo samo tista podvsetja, o katerih bo vlada smatrala, da nočejo v produkciji um obrambo prostovoljno zadostno pomagati. Na »liki jm senatna zbornica v času ras« prave. V«čkrat ja bila domaUga prazna, ker so s« senatorji naveličali dolgoveznih govorov. Toda k«r opozicija ni kotela odnehati, jo j« bilo tr«ba poslušati in ob «n«m odgovor«. Roo««v«lt in Willlu« »ta iadorsirala konskripcijo. D«lavsk« organizacij« in n«št«t« drug« »o bil« v »činoma proti in n«kat«r« v z«lo ostri borbi proti nji. Urednik Proletarca je v svo- j večja zaradi hujšega mraza, jem potopisu lani omenil tudi Ce hoče ustanova veljati za veliko, za ljubljanske razmer® socialno, mora nuditi stanova^ moderno poeflopje na oghi Go- nja, kolikor poč dopušča kal- sposvet.ske in Bleiweisove ce- kulacija, poceni. Dom ima 134 ste, ki ima na pročelju ponond sob z eno posteljo, 23 sob z napis DELAVSKI DOM. dvema posteljama, eno aobo a Tujec bi mislil, da je to pač štirimi posteljami in 4 sobe z dom, kakor označbe pod tem imtncm v najem jeziku razumemo, je, sedež delavskih organizacij, dvorana za vese> lice, predstave in shode, sobe za družabnišCvo itd. Toda ta de.av/ki dom je sta. več posteljami. Mesečna najemnina za posteljo znaša 150 din ($3) na mesec pri popolni opremi sobe in uporabi kopalnice ter električni itočl. To je nedvomno najnižja najemnina za samske sobe v Ljubljani. Si- novanjska hiša za one samske cer 440 pa najemnine še niije: delavce in delavke v Ljubljani, 18 oddajajo ipo 130 din, v krempljih nositi slone. Doma- zelo podobna mogočnemu pev-čini so jo lovili na isti način j cu kikerikiju (petelinu), ki v kakor ptico Moa na Novi Ze- kljunu in v krempljih nosi tri landiji. Na ;;cdlagi teh podatkov je vidno, du bajka o ptici Rok iz tiso,} in ene noči vseeno počiva na nekakšnih stvarnih argumentih. Ogromna jajca epior-nisa, ki je zelo redko in dragoceno blago, so se pojavila tudi v Zanzibaru. In od tod so mornarji, preuveličivajoči, kakor je pač to v bajkah, njene dimenzije, iz nje naredili ptico Lok, ptico bajke. Zanimivo je, da je na neki slone. Tudi danes se>v jr Ista niču Madagaskarja in Zanzibar->kem zalivu lahko kupi za precejšnjo vsoto odlomek ali kar celo ogromno jajce epiornisa. Najlepši kosi so odkupljeni za velike angleške in ameriške muzeje. Ali trdi se, da ima največja jajca zanzibarski sultan, ki jih čuva kakor svetinjo. Tako, vidite, bajka o ptici Rok ni baš samo lepa vzhodna Se četrt milijona španskih beguncev v Franciji ki h) najs'abše plačani. Tiste, ki zaslužijo preko določene vsote, se sem ne sprejema, iz razloga, da si lahko privoščijo stanovanja drugje. Naredba je torej slična kakor v Zed. državah, kjer vlada aprejema v svoje stanovanjske hiše le tiste delavske družine, ki imajo (prenizke dohodke, da si bi megle najeti dostojen stan drugje. V Delavskem domu je ob enem Javna borza dela (vladna posredovalnica za službe), velika javna kuhinja, v kateri se dobi obed za cd 4 do 6c v ameriški veljavi, in v kleti pa je stan za brezdomce, ki dobe v skrajni sili tu prenočišče. Slovenski Narod z dne 17. feb. piše o tem Delavskem domu sledeče: staroperzijski rizbi ptica Rok ! pravljica iz tisoč in ene noči. Prvo leto druge evropske vojne in posledice (Nadaljevanje s 1. strani.) gospodovala evropskemu kontinentu. Rok-ptica, velikan iz 1001 noči Iz zapiskov Marka Pola vzel Ivan Vuk Lovci biserov, tihotapci, ribiči in hrodarji v Perzijskem zalivu vam bodo, če jim stisnete baksiš, povedali zgodbo o ptiču velikanu, ki se mu pravi Rok in o mornarju Sindibadu. Pristavili bodo tudi še, da so videli to ptico tudi sami. Tisti, ki tihotapijo razne ribe v Zanzibarski zaliv, se jim vedno posreči, da se izmuznejo angleškim strainim ladjam, ki patrulirajo. In pri Alahu vam bodo prisegli in na svojo morsko srečo, da so sredi belega dne videli, če ne samo ptico Rok, pa vsaj njena velikanska jajca. Ta jajca so baje tako velika, da jih brodarji z obema rokama ni-o.mogli dvigniti. Kaj mislite, da je bilo kedaj kaj takšnega, ali vsaj temu podobnega na svetu? "V pravljicah tisoč in ena noč", boste rekli, "so živele take ptice in smehljaj bo zletel preko valih ustnic, ki, kakor bi vorili vse spoštovanje starim bajkam — bile so. Ali mi živimo v prosvitljeni dobi in verjamemo le to, kar vidimo. Vendar se boste čudili, če v»m ta ali oni kapetan angle-ake trgovske ladje, ki pozna vzhodno cbal Indijskega oceana kakor svojo kabino, pokaže fragment jajca, luskino, ki je nekoliko centimetrov debela in ki j«' desetkrat, ako ne več, večji* od nojevega jajca. Tedaj Kotovo ne boste več vedeli, kje začne bajka, kje prenehava in kj* k« začne stvarnost in obratno. fie bolje pa se boste začudili <> boste zvedeli, da se lahko v t{*ko jajce skrije 8 nojevih, 40 gosjih, 469 golobjih ali 12062 kolibrovih jajec. Marko Polo, znameniti beneški mornar, ki je h koncu 13 stoletja prejadral ves Indijski ocean, piše o Madagaskarju in Zanzibaru poleg drugega tudi to: "Ljudje pripovedujejo, da prileti v gotovem letnem času z juga čudovita ptica Rok. Podobna je orlu, ali neprimerno večja od orla in takft močna, da lahko odnese v svojih krempljih celega slona. Zagrabi ga, zleti z njim v višino in ga nato spusti, da pade na zemljo in se razbije. Ptica .potem njegovo truplo požre. Tisti, ki so videli to ptico, pravijo, da so njena krila, ko jih raz pr ostre, dolga 16 čevljev ... V nekem zapisku Fra Maura, ki je že leta 1420 potoval v Indijo in je bil v viharju vržen na južni rt Afrike, je zaipisano, da so se na tem pustem kraju morali hraniti samo z jajci tega ptičjega orjaka. Rok imenovanega. V zapisku ie pisano, da je bilo jajce tež-ko 20 litrov, a krila razširjenega so presegala 60 korakov. Prvi francoski governer Madagaskarja, Fran k ur, se spominja v nekem potopisu iz srede 17. stoletja ogromne ptice Vi-ron Petra imenovane, ki je bila v tisti dobi precej številna na južnem delu otoka. Alfonz Gradine, eden najbolj navdušenih raziskovalcev Madagaskarja piše, da je med domačini zelo pogosto slišal ime Viron Petra. Na podlagi ohranjenih jajec in okostja, je rekonstruirana ptica epiomis. To je bila v res-! ji. Kako bo ta krvavi dvoboj izniči ogromna ptica, po obliki padel, pa ne more sedaj, na Pcložaj po enem letu Ob koncu prvega leta svoje vojne se Nemčija ponaša edino z zmagami in pridobitvami, i Nemški "življenski prostor" se je razširil po vsi Evropi. Ambicije tretjega raj ha pa segajo še mnogo dalj. Ako zmaga, se bo to poznalo v Severni in Južni Ameriki, še posebno v Afriki in tudi v Aziji. Po dolgem oklevanju je šla tudi Italija v vojno. In to šele ko je bila Francija že na kolenih. Zgodovinske slave si s tem ni pridobila, a materijalno si bo pomagala, kolikor ji bo pač dopustil Hitier, če bo on koncem konca res narekoval ne le nov "mir" nego tudi nov "red". Musolini, ki je dolgo prednjačil v tekmi s Hitlerjem, je danes tudi sam v njegovih pesteh in se mora sukati po njegovih željah. Anglija poslednja točka Predno bo mogel Hitler dvigniti svoj zapovedoval ni glas dalj kot nad Evropo, mora premagati še Anglijo. Ta je sedaj v vojni z njim in še z Italijo po vrhu osamljena, v Aziji pa ji nagaja in jo rzriva Japonska. Nedvomno bi tudi Anglija že padla, če ne bi imela moralne pomoči ameriškega predsednika Roosevelta in njegove administracije ter večine ameriške javnosti. Kajti ta pomoč ni samo moralna nego veliko več. Pomeni pomoč v materijalnem jn političnem oziru. Angliji daje to vzpodbudo za vztrajanje, četudi se kaj lahko dogodi, da se bo njeno ljudstvo vsled neprestanih napadov nemških letalcev živčno kmalu toliko u-trudilo, da bo morala sedanja vlada odstopiti in jo nasledi kak angleški Petain ali Laval, kakor se je dogodilo v Frandji. Sedaj se Anglija še močno brani in Nemčija je izprevide-la. da vojna z njo ni šala. Ako je premier Churchill v pravem, bo narekoval mirovne pogoje on Nemčiji, ne pa Hitler Angli- ga se lahko. Vemo pa, da če Anglija pade, bo s tem za dolgo konec demokracije, svobode, civilizacije in delavskega gibanja v Evropi, kajti nacizem jo bi spremenil v ogromno kasarno in ječo ob enem. Workers' Allianee imela konvencijo Peta redna konvencija organizacije brezposelnih, VVorkers' Allianee, se je vršila zadnje dni avgusta v Chicagu. Navzočih je bilo okrog 800 oseb. Njen prejšnji predsednik David Lasser pravi, da je VVorkers Allianee padla z nad sto tisoč na manj kot 20 tisoč članov. Iz- 10 po 110 din in 36 po 100. Skupni spalnici imata 44 postelj. ZračunaJi so, da bi bilo na leto 93,075 nočnin, če bi bile vse spalnice redno zasedene. Povpraševanje po sobah je zelo veliko ter mnogih prosilcev ne morejo »prejeti. Zato je pogoj, da sme imeti stanovalec le največ 1200 din dohodkov na mesec. Stanovanjski prostori se dele na moški in ženski oddelek; oba oddelka loči stopnišče. Prav tako azil ali zasilno prenočišče v kleti. Preden sme igost azila v spalnico, se mora oko-pati in obleko pustiti v posebnem prostoru. Obleko mu razkužijo. Stanovalec dobi nočno V neokuipirani Franciji je še feb. piše o tem Delavskem do- obleko in ccPat€- Zjutraj za-četrt milijona španskih begun- mu sledeče: menja nočno obleko za svojo. ..... Le redko se zgodi, da stanoval- cev (republikancev), ki so po- V velikem poslopju na oglu I ci zanesejo uši v skupno spallni- begnili iz Španije ob koncu Gosposvetske in Bleiweisove Co. Priznati je treba, da vlada civilne vojne, koso fašisti po., ^^ri socialne usUnove, a v vsem stanovanjskem delu vzorna snaga. Zaposlenih je 11 sobaric in dva strežnika. Oprema je preprosta, a praktična. železne. Stanoval-eno, da si smejo okrasiti sobice na svoje stroške po svojem okusu s posteljnimi pregrinjali, pa tudi s primernimi zavesami. Posebno okusno je opremljenih nekaj sob v ženskem oddelku, medtem ko so moške sobe bolj vojaške. Samo po sebi se razume, da je za dom predpisan poseben hišni red. gazili republiko. V Franciji ži-I^Hn fdela' ki ™*'vo>* ... ... uradne prostore v pritličju, ne ye v veliki bedi. Mnogo se jih spada v ožjem ^^ besede, _ je lani vrnilo, ostali begunci pa med ustanovo, ki ima ime "De- Postelje so že *o v Francovih zapiskih na črni lavski dom" in ki sestoji iz ve- CCm je dovolj listi in jih bi preganjal, če bi dravske kuhinje, delav- -«----• • mu prišli v pest. aziItt in iz stanovanjskih, po večini samskih sobic, name- Francoski premier Petain je njenih predvsem delavcem in preblem španskih beguncev nameščencem. Vendar je tudi predložil mehiškemu .predsed- Javna borza dela, čeprav je sa- niku Cardcnasu, kajti republi- moetojna in državna ustanova ka Mehiko je že vzela v svoje kolikor toliko povezana z De- varstvo nad 11,000 španskih lavskim domom; privablja nam- beguncev. Mehiška vlada je reč stalno številne delavce, pa Petainu koncem avgusta odgo- tudi nameščence, ki iščejo de-vorila, da je pripravljena vzeti tudi ostalih četrt milijona, ker se bodo v Mehiki lahko asimilirali in prostora ima dosti. Toda vprašanje je, kje dobiti ladje I treba^azumeti dve skupni spal- la. ter imajo pri rokah kuhinjo, kjer dobe v resnici ceneno hrano, najrevnejši pa iščejo tudi zavetia v azilu. Pod azilom je *bari za revoz španskih beguncev j niči, posebej za moške in žen-iz Francije v Mehiko in kdo ske, v kleti, kjer prenočujejo naj plača stroške. To je ostalo nerešeno in bržkone bo tako o-stalo, dokler ne bo vojna končana. odstopil zato, ker ni hotel po maigati komunistom izrabljati W. A. v njihove politične namene, preprečiti pa jim tega tudi ni mogel, ker je večina odbora v njihovih rokah. Nedavno je v Chicagu ustanovil novo zvezo brezposelnih pod imenom VVorkers Security Federation. O nji je dejal, da ne bo proti komunistična, nego pro-r.meriška. Cital je pismo predsednika Roosevelta, v katerem mu odobrava novo podvzetje. Lasser ie bil neka i časa s socialisti, nato komunistični sopotnik in bil poslan na obisk v Rusijo, sedaj pa je "patriot". VVorkers* Allianee, oziroma kar je ostalo od nje, je na omenjeni konvenciji obsodila konskripcijo in vojno. O konskrip-eiji pravi, da če se jo uveljavi, bo privedla v vojno, lakoto in diktaturo. Komunist, ki je tisto resolucijo spisal, pa ni pojasnil, čemu ne pomeni konskripcija isto tudi v Rusiji Ali pa je morda mislil na Rusijo ... Stvarno argumentiranje revni brezdomci proti plačilu 3 din za noč. To so nestalni stanovalci Delavskega doma, medtem ko najemniki sobic najemajo stanovanja za delj časa ter jih plačujejo na mesec. Stanovanjski oddelek torej ni v celoti azil, saj je v njem največ samskih stanovanj. Le po svojem obratu morda ustanova zasluži ime azil, sicer je pa stano- •pner, kakor j« .. . U11 , °J>° organizacijo ali neke vrste de~ •rlLTL* ^Jzr^l, Z ^ hotel. >eveda brez luk- to n« sovražijo nob«n*Va Anfleia VZTRAJEN PREMIER, KI SI UPA GOVORITI RESNICO Angleški premier Win«ton Churchill U « • . . « .-. Bi kakor j« bil aj«tov vanjska hžša z dobro notranjo javil je, da je od predsedništva | prednik Chamb«H«in. Ako bo I« v nj«. Javna kuhinja je obrat zase. Od leta do leta ima več gostov, kar je razumljivo, saj tudi v Ljubljani mnogo ljudi išče ceneno hrano in javne kuhinje imajo v slabih časih še posebno mnogo obiskovalcev. S hrano v javnih kuhinjah pa gosti niso nikdar povsem zadovoljni, vsaj vsi ne. Tudi nad delavsko kuhinjo so se prejšnje čase mnogi pogosto pritoževali, dokler ni bila izmenjana uprava. Zdaj nam zatrjujejo, da so pritožbe zelo redke. Novinarjem so tudi dali na pokušnjo tri vrste jedi za večerjo. Jedi so zajeli iz kotlov, kjer kuhajo za goste. Kuhajo na paro v velikih kotlih. Večerja je po 2, 3 in 4 din. Za večerjo je bil med drugim segedinski guljaž s svinjskim mesom. Hrana se je zdela WINSTON CHURCHILL zelo slična afriškemu noju, visoka okrog 3 metre. Ali U ptica ni mogla letati, a še manje pravu drugega leta nove evropske vojne, nihče z gotovostjo prerokovati. Le ugiba in razla- .... ... , , (. ,. , . r. M . .„ .__,____ va socialna, ne sme iskati dobi- V tej številki so priobčeni k,^1' k/fc" * " '. ^ ' čka a ker sc mora vzdrževati razpravi o reorganizaciji JSZ *Tu se mora vzdrze%atl dopisi. Kristine Podjavoršek. Ji* L,„ A .„, v u r« i iti i. Ckirchill Angliji n« obljuba]« v tej franka Udoviča, Kristine Tur- «0jai iiimr ko» •«l>«, trpij«aj« v pin in Josipa Radija. Nihče teh in garanj«. Kajti »din« • temi ne uporablja surovih opazk b« v »tanj* zmiiti kitieri*«m. namigavanj in sumničenj, nogo k!a"y:*m] *wrm* . .. . . ^ i vim vodstvom •• j« Anglija rti pri- na pošten način v dostojnem pravil, n« obrambo in pr«krii.u Hit-jeziku argumentirajo, kakor se !®rj*v n«volj zabefjena sicer v tako velikcjja podjetja , k. im. nenwfr(>če „ tej ceni nuditi kaj več. Zaupali so nam, da bi kuhinja zdaj poslovala z izgubo okrog 20%, če bi morala kupovatrpodraižena živila. K sreči so se dotbro založili preden je nastopila draginja. O-poldne dele kosilo po štirih različnih cenah, 2, 3, 4 in 6 din. Pri kosilu po 6 din je telečja ali svinjska pečenka. Kruha ne računajo posebej, juhe si pa lahko vzame vsak igost poljubno. Zato je razumljivo, da se jedilnice od leta do leta tesnejše. Kuhinja izda na dan povprečno po 700 porcij hrane. To je torej v resnici velik obrat. DelavsJci dom je nedvomno zanimiva ustanova, zato so pokazali za njo zanimanje tudi Atevilni socialni delavci iz tujine in naše države. Pripomniti je treba, da podobne ustanove — čeprav je več delavskih azilov in nekateri so celo luksuzni — ni v naši dTŽavi. Zelo pohvalno se je izrazil o Delavskem domu generalni ravnatelj Societe Generale d'Emigration Grazziani, češ, da se s takfcno ustanovo ne more ponašati niti Pariz. Tujci se zlasti čudijo, da se ta socialna ustanova vzdržuje sama, brez subvencij. 171 stanovanjskih sob z 255 posteljami in razen tega Še skupno spalnico za uslužbenke e 30 posteljami, ni tako enostaven, zlasti še, ker mu je »priključena velika kuhinja. Znano je, da so paslopje Delavskega doma zidali postopno. Najprej so sezidali vogalni trakt za 4 milijone 398,844 din. (A. 19&3), Čez 4 leta so pa prizida-li še trakt ob Bleiweisovi cesti, «a kar je bilo potrebno še nekaj nad 2 milijona din. Kredit je daJa (razen 140,000 din, ki jih je rraodila Mestna delavska zavarovalnica) Javna borza dela kot brezobrestno posojilo za 25-letno odplačevanje. Zdaj je poslopje tako veliko, da so lahko kurilne naprave ekonomično izrabljene in da uprava ni predraga. Razumljivo pa je, da so stroški veliki pri taloo velikem obratu, ki ima o-krog 4 milijone din denarnega prometa na leto. Ker je ustano- sama, brez subvencij, mora biti gospodarstvo zeOo skrbno ter vestno. Toda pri sobah ni mogoče prihraniti nič ra«en morda kaj pri elektriki in centralni kurjavi. Toda, če bi sob dovolj ne greli, bi se najbrž marsikdo izselil. Zato se ne smemo čudi- pisnicam. na dan 1800 kg premoiga. Letoe Cemu je toliko ljudi, ki nasprotujejo najrajie is gole tlo-be, kakor pa a namenom kori- je osobno vr-rned nami. Naša kluba bi pri- soc. stranke vzeli nekaj njenih lili. boTlisi na političnem polju čela še bolj i>ešati, mladine pa to*k, pa pravijo nekateri, da kot na polju Prosvetne matice; še nimamo za sabo. naj prevzamejo še druge in so- slednja je izdala lepo število Tukajšnja reakcija, ki ima eialiste l>o vrhu. Ako se jim bi knjig i« pomagala dramskim seda j še spoštovanje do nas, bi dalo odgovorna mesta, je new društvom, na slavjih podpornih dvignila glavo ter skušala uničiti vse. kar »mo gradili v zadnjih 40 letih. Kako je tekla razprava na zboru, ne vetn točno. Videl bom to v zapisniku. (Priobčen je v tej številki.—Op. u.) Ako se bi hotela Zveza pridružiti kaki grupi na vzhodu, bi bil jaz proti. (Sprejeti načrt ne doloža pridružen ja nikamor.—Op. u.) V stranki in na prošlem zboru se je razpravljalo o takih deal bihktr prepričan, da bado društev in drugim kolikor je pošten socialni program na te- mogla. To bo razvidno iz zapis- I lil n t W t II II 4 I I Š 1 t 1 *B % f MU AI*A ll It i I ll d i i * •• |l|«i/tl>/. Am > a e aku manjšina pri splošnem glasovanju propade, bosta tu/kaj-jnja kluba odstopila in postala direktno včlanjena pri državni organizaciji. (Op. u. — Slednja deluje sedaj največ v Progressive Party Federation.) Ako ostanejo zastopniki naših klubov pri svojem sklepu, tedaj kajpada bi napravili škodo Zvezi in našemu gibanju v obče. Zveza bi v tem slučaju trpela u4*rec gmotno in moralno ne le na članarini, nego kot pravijo tudi na koledarskih oglasih in onih. ki jih dobiva Majski Glas. (S. Iladeljnu v pojasnilo: Te pretnje so bile "privatno" izražene že tik po prošlem zboru. Kar pomeni isto če bi naravnost rekli: "Ali naj bo po našem, čeprav smo v manjšini ali pa naj vse skup vrag vzame!") jega uspeha v svojem živi je nju, ni moja krivda. Zmotljivi pa smo vsi, tudi eksekutiva JSZ. Ako bi-bila nas poslušala pred 14 leti, oziroma osvojila resolucijo kluba št. 37, bi napravila pameten ukrep. Možno je, da bi bila odcepitev JSZ od strauke pomota. To- melju postav tudi izvrševali. Kakor jaz vidim, se bo šlo spet po starem, to je med demokrati in republikanci. Na eni strani za ohrauitev vsaj tega kar je kongres v poslednjih letih vsled krize za delavce koristnega sprejel, in na drugi za odpravo vsega tega. Tako gre agitacija med demokrati in republikanci. Prvi pravijo, da če slednji zmagajo, bo konec pridobitev, ki jih je bilo delavstvo deležno od zadnje krize naprej. Mogoče mi bo kdo rekel, da vnanjih vzrokov, vrtoglavim z gornjim priporo- Tako sem tudi jaz zaeno z čilom in mnenjem, a jaz res mi- veliko večino drugih glasovala slim, da bi socialisti dosegli za načrt, o katerem je bilo na večji uspeh, če bi na političnem zboru splošno mnenje, da je polju bolj praktično delovali. dober, in da bo uspel, ako smo Skušnje v Wisconsinu nas res za demokracijo in socialisti-da nas bo zadela največja! čno delo, ne pa da bi si naga- nika. (Op. u.—Priobčen je v tej številki.) Naglašano je bik), da je naš Ameriški družinski koledar knjiga, ki jo je vredno ohraniti, enako Majski Glas in obvarovati Proletarca. Delo s temi publikacijami je naporno, kar so potrdili v*i, ki se trudijo zanje, zato so tudi glasovali za reorganizacijo. Navajali so, kako so druge federacije propadle, Sklep kluba si. 37 Milwaultee, Wi». — Ni bil moj iijunen smučati ae v razpravo v Proletarcu o načrtih, ki so bili predloženi na zboru o reorganiziranju naše Zveze. Na prošlih sejah kluba je članstvo o tem razpravljalo in Želelo, da pošljem sklep seje Proletarcu, da ga priobči. Ko smo razpravljali o načrtih, pmo imeli pred očmi to-le: Ali bo mogoče še nadalje prodajati naše publikacije in nabirati oglase za nje med rojaki v Milvvaukeeju, ako se članstvo Zveze izreče za odstop iz soc. *trauke? Hoj a ki tukaj so v>olj naklonjeni soc. stranki kot pa JSZ. Večina naših simpati-čarjev je kupovala Am. družinski koledar in Majski Glas z zavestjo, da s tem podpira JSZ, ki je ob enem del soc. stranke. Večkrat se je pripetilo, da aam je kdo zabrusil v obraz, da "Chicago ne bo podpiral", soc. stranko pa Vedno. V takih slučajih smo lahko odgovorili, da smo tudi mi Člani soc. stranke, in je pomagalo. Na kaj naj se izgovarjamo, ko se odcepimo, a«ko se nam zaluča nekaj takega v obraz. Naša Proletar- institucije, publikacije itd. za vzdrževati. • —:--- Da je prišlo do katastrofalnega nazadovanja v ameriškem socialističnem gibanju, ni naša krivda. Mi snio storili kar največ smo mogli, da smo pomagali stranki, in prepričan sem, da ji bomo tudi v naprej ne tftede kakšen bo izid glasovanja. Naše smernice bodo socialistične kot so bile do zdaj, in šli bomo naprej po začrtani poti za našo socialistično stvar. Anton Jankovich. Koliko je tujcev v Chicagu? Oblast, ki vrši sedaj v pošt-| nih uradih registriranje nedr-žavljanov v Chicagu, pravi, da je v tem mestu približno 360,-j 000 takih prebivalcev, ki se bodo morali javiti. Registracija ! traja do pričetka decembra. ker so zanemarile svoje delo, zastopnika se že sedaj bo-uaša pa je še tu in uspeva vzlic P<>hirati naročnino, ker ve-oviram, ki so nastale po krivdi '........L katastrofa, če pri prihodnjih volitvah zmajAI. g0 mi ,riv,„ ^ je Cicero, IIL — Oa cleveland- j en posamezen izvod Prole-skega zbora JSZ. na katerem tarca čitateLja do čitatelja je bil sprejet predlog za reor- in K* Je kitalo posamezno šte-ganiziranje naše Zveze, izraža- j v*Uk> v dotirnem mestu okrog jo dopisniki o tem vprašanju ,to ljudi. Spravljati v nevarnost različna mnenja za in proti. ■krivično in po-Na omenjenem zboru sem bi- tfubno. Namen reorganizacije la poleg Filipa Godine zastop- Je» da se tej Aevarnosti ognemo niča kluba št. J. Poslušala sem aolikor mogoče. Nikomur pa ne razprave na sejah kluba skozi ko zabranjeno tudi v novi ob- _• liki Zveze posvetiti svoj čas a- gitaciji za soc. stranko, in vsakdo ji bo lahko direktno pripadal. Moj klic je, delujmo za ohranitev tega. kar imamo. Kajti če j« l> iiuaiiiu, naju VC .. lak° kot Je ne moremo d*- bojno polje, ne bo izgubimo unije, svoje liste in lje. Nihče izmed onih, ki so nihče drugi. Nobeno skliceva- *voje organizacije bomo po- proti sprejetemu načrtu, ni na- nje na kakšno stranko ne iabri- teptam. — Kristina Turpin vedel, kako pomagati, da ohra- ie te resnice. nimo Proletarca. in da si zava- JSZ ostane , -i— JSZ Odmev starega člana JSZ ----------------- __ ... rujemo drugo, kar smo si usta- ni za izolacijo, nego je solidar- * o povedanega v nji nič takega novili in kako dobiti člane v gi- na z delavstvom v Evropi še po-1 Chicago.—Pazno zasledujem z ene ali z druge stran!, kar banje, ki nazaduje. sebno zato, ker nasi sodrugi I ra »prave glede reorganizira- nam ni bilo vsem znano že prej.| Ker govore le o stranki, bi boljše razumejo, kakor tu roje- nja JSZ. Ker me stvar zanima. morali vedeti, da dokler je ona ni, kaj se godi z našimi tovariši morem ostati nevtralen, da rasla, smo tudi mi. j delavci tam če*. Zato nismo ne bi povedal svoje mnenje V zadnjih dobrih štirih letih bili proti odpravi embarga in je padla S. P. z okrog 20 tisoč nismo zahtevali, da ne smejo sta. kaj jih čaka. V več krajih odpoved. Ali se bo z odstopom iz stranke našemu pokretu pomagalo ali škodovalo? Mi poznamo milvvauško naselbino in vemo kaj delamo. Soc. stranka ima še vedno o-grom no število pristašev ali "loose membership", kot jih je imenoval sodrug Garden na Zboru. Ob vsakih volitvah sprejmejo kandidati soc. stranke med 45 in 50 tisoč glasov, pa če so še tako nepoznani v javnosti. Iz tega razloga je članstvo našega kluba soglasno za Gardnov predlog. Nekaj takega kot Gardnov načrt je priporočal pred leti pokojni a. Frank Novak. Ako bi bil še živ, bi ga bil predložil zboru v Chicagu pred 4. leti. Za klub št. 37 JSZ: C h rutina Podjavorsek. tajnica. Večina dopisnikov je bilo strpnih in le nekaj izzivalnih. Nekateri so se držali predmeta popolnoma, drugi pa le deloma. Kajti predmet razprave bi moral biti načrt in ga ali pobijati točko za točko, ali ga z argumenti izpodbiti v celoti, ali pa na enak način odobriti. To l)i bila stvarna razprava, namesto ustvarjati vtis, kakor da jc stranka odvisna od JSZ in JSZ pa kot da bi storila kdo ve 1 ako izdajstvo, če ne bo več njen organični del, nego le samostojna skupina, kakor je nekaj drugih nji nepridruženih, ki lahko vseeno sodelujejo z njo. In S. P. se jih čisto nič ne f>rani. Tudi nas se ne bo. >ačrt, ki ga je odobril zbor •JSZ, je socialističen skoz in skoz. Kdor trdi nasprotno, ali potvarja dejstva z insuniacija-mi o "šovinizmu" itd., se bodisi v načrt poglobil ni, ali pa namen »m.i govori in piše tako, da !>-> čimveč škode, če ne bo po flj« #ovem. Napačno je pretiti z razkošni, 7. razbitjem itd. posebno onih, ki vedo, kako zelo je *naka taktika ugonobila stranko za katero se ogrevajo. Vprašanje, ki je pred nami — da je treba to znova in zno-Va poudariti, v večini dopisov n' '»ilo omenjeno. se namreč, kako ustaviti Nazadovanje. Ako na zboru ne bi bik) sklepno, da še razpravljamo, bi o t( m sedaj ne bilo treba pisati. Ampak dejstva so dejutva. f® o njih govorimo in pišemo, ie treba poznati in priznati. na približno tri tisoč članov. Naša Zveza je padla v isti dobi s 36 na 22 klubov in v številu članov pa z 803 na 426. Torej je naše nazadovanje majhno v .proporčni primeri z nazadovanjem S. P. Kajti če bi S. P. sorazmerno nazadovala le toliko kot mi, bi imela 7,000 članov več nego jih ima. To je treba omeniti tudi zato, ker se govori o stranki, stranka pa je mogoča le, če ima organizacijo. Isto velja za nas. Doslej je Proletarec svoje dolgove zmagoval in enako JSZ. O stranki se tega ne more reči, kar lahko potrdita češka socialistična tiskarna, ki je propadla pred par tedni, in pred njo pa italijanska delavska tiskarna. Strankini dolgovi ju sicer niso upropastfli, še manj pa co jima koristili. Med prizadetimi v njima je bilo na njen račun izrečenih že mnogo očitkov, in to upravičenih očitkov. Radi nas jih še nikomur ni bilo treba. Načrt, ki ga imajo člani pred seboj, predvideva razmere kakršne aa. Ako jih hočemo vzeti v upoštev, bomo zanj glasovali, nadaljevali z našim socialističnim delom, pomagali socialistični stranki moralno in gmotno kolikor mogoče kjerkoli funcio-nira, delovali za obnovitev delavskega socialističnega gibanja kakor smo ga poznali nekoč in ae ob enem borili na ti-rtem polju, ki je določen nam. Kajti če mi ne bomo v trenčih, dobiti Francozi in Angleži od Zed. držav nikakršne pomoči. Mi vemo, da se z molitvami nič ne pomaga in da so simpatije zgolj hinavstvo. Ali si, ali pa nisi za pomoč. In ker smo bili za pomoč, se nismo čisto nič strinjali z nelogično resolucijo zadnje konvencije soc. stranke, ki je vztrajala pri taktiki, da se naj nikomur ne pomaga, ker so v bistvu vse v vojno zapletene dežele enake. To ni mednarodna solidarnost, nego neke vrste krščanski pacifizem. ker zanj nimamo druge pri pravne jše označbe, razen če ga hočemo označiti s tako ostrimi besedami, kot so to storili nekateri socialisti javno in je imela zadnja seja ekse-kutive S. P. radi tega prilično razprave. Načrt, kot ga je zbor odobril, je v tej številki, istotako protiv-ni načrt. Dalje razprava in argumenti za in proti. Vsakdo naj stvar preudari s stališča, kako čimbolj koristiti gibanju v katerega veruje, in idejam, za katere deluje. ftis pa nam bo pokazal, kje lahko kaj popravimo, če smo se zmotili, in kje in kako pojačatl aktivnosti, da se potegnemo iz vodnjaka. In potegniti se iz njega je nujno, če nočemo utoniti. Ako tisti, ki vidijo le stranko, primejo za vrv skupno t onimi, ki so za ohranitev JSZ in njenih ustanov, bodo s tem vzajemno obema pomagali. —F. Z. SE O REORGANIZACIJI J. S. Z. Cleveland« O. Čitam in zasledujem dopise nanašajoče se na to važno vprašanje. Tehtam argumente, ki jih podajajo oni ki so za reorganizacijo, kot one. ki so proti in žele da ostane "vse pri starem". Priznam, da imajo nekaj prav oboji, tudi tisti, ki zagovarjajo stališče, da ostanemo v stranki. Nikakor pa se ne morem strinjati z onimi, ki niso aktivni ne v stranki in ne v JSZ, pa vendar radi napadajo one, ki jim je za rešitev tega kar imamo. Član sem od početka, tako da Ne verjamem, da je njihov našem že star postal od kar sem men »pošten, ko bi bjl, bi bili tu- zraven. Meni tudi ne ugaja zaključek zbora JRZ, da se odcepimo od soc. stranke. Jaz sem za to, da ostanemo pri nji. Sedaj vsaj nekaj štejemo, ako pa postanemo sami zase, namreč da smo samo simpaticarji soc. stranke pa ne bomo v splošnem šteli "nič". Vsi oni, ki se strinjajo s predlogom s. Zaitza pravijo, da bomo lahko več delali za JSZ in da bomo pridobili več članstva, ker bodo manjši mesečni pripevki. Kes je težko plačati 50c na mesec, ali po mojem mnenju ta argument ne drži. Komur je kaj za socialistični princip, se ne bo upiral meseč-nini, komur pa ni nič za stvar, pa ne bo zraveu pa če je mesečnina znižana na lOc. Argument, da če odstopimo od soc. stranke, da bomo ohranili JSZ in vse drugo, kar smo zgradili v teku tridesetih let, tudi ne drži. Moje skromno mnenje je to: če se naša mladina ne bo zainteresirala za naš pokret, da prevzame vajeti iz naših rok in dela naprej po začrtani poti (ker mi se že staramo), da od danes deset let ne bo več JSZ. Morda se motim, ali to je moje lastno mnenje. Pravimo, da je danes soc. stranka zelo šibka. To je že res; če gremo še mi pro*, bo pa še šibkejša. Uhko pa se stvar še preukrene. To bo pokazala bodočnost, če je nam usojeno, da izginemo, torej naj zginemo skupno, ne separatno! . Frank Udovich. di bolj aktivni v dehi za JSZ in za stranko, pa niso ne tu, ne tam. Akcija in delo za stvar, tantje in možaki, to je kar šteje, pokažite, da ste aktivni z dejanji ne samo z besedami, to bo bolje. Na XII. rednem zboru sem videl pretežno večino naših starih. delavnih in zaslužnih sodrugov, ki so od 25 do 35 let v socialističnem pokretu aktivni, ln ti sodriiigi in sodruginje niso kar tje v en dan razmotrivali o predlogu za reorganizacijo J. S. Z. Pač pa so iskreno preštudirali vse argumente za in »proti in po temeljitem premisleku tudi glasovali kot so in rezultat je bil 35 glasov za reorganizaciji načrt kot ga je predložil t. Frank Zaitz, in 15 glasov proti. Priznam, da so imeli tudi oni ki so glasovali proti, iskrene namene, posebno ne dvomim v iskrenost tako delavnega so-druga kot je Anton Garden. Ampak, razmere in pa stagnacija v socialističnem pokretu, ter to, da ohranimo kar smo tako dolgo gradili in negovali, nas silijo v osamosvojitev, ali pa počasno hiranje in v končno propast. Danes ni prav nobenega izgleda, da se bo stranka •pojačala, ali da bi bilo kje opaziti kako večje zanimanje za neodvisno politično akcijo od strani ameriškega delavstva, in če tega ni. čemu naj mi pri JSZ d o prinašamo svoje žrtve za druge ko pa imamo sami svoje Kdaj bo spet S. P. tako močna Chicago. — V parku Pilzen na 26. cesti se je v petek 23. avgusta vršil piknik v počast al-dermanu 22. vvarde, v kateri žive Čehi, Poljaki, Slovenci, Ži-dje in razne druge narodnosti. Sedaj prevladuje v nji že skoro popolnoma tu rojena generacija. In dasi je bil piknik v petek, so poročali listi, vštevši češki, da se ga je udeležilo 35 tisoč ! ljudi. Toliko jih sicer v tisti park r.e gre, toda piknik se je 'pričel popoldne in končal proti jutru, ljudje pa pridejo in gredo. Sedaj »pa se vprašajmo. Če lahko ena vvarda v počast enemu akiermanu v Chicagu aranžira tolikšno prireditev, čemu bi jo S. P. vsaj skupno ne bi mogla imeti takšno, da bi prišlo nanjo recimo par tisoč ljudi. Ali vsaj nekaj sto. Tu imamo priliko vsi, ki se pričkamo o stranki, ;.okazati koliko je kdo pripravljen tudi delati zanjo.—c. Vsak drobec pomaga 4^šaj ne bi nič pomagalo dobiti enega naročnika", je rekel nekdo. Ampak ko mu je bilo pojasnjeno, da se ne dobivajo vvholesale. nego le po eden in še to težko, je razumel in začel pomagati po enem. Francoska armada sedaj Poražena Francija si je z dovoljenjem Nemčije ohranila pod orožjem 100,000 mož. V vojni je štela z rezervo vred milijone mož. Obvezna vojaška služba je odpravljena. PIJAČA IN DAVKI Davtkii na pijače (alkoholne) so bili letos zvišani, dasi so bili že prej jako visoki. Lani »o znašali na tisoč milijonov dolarjev. Od kar je bila ukinjena prohibicija, prinesli e vezni vladi že nad pet milijard dohodkov. izrIk "Socializem ni nie drugega, kaker trdno storjen sklep, da nočemo skriti glave t pesek pred potrebami kolektivnega življenja, ampak da se hočemo bojevati na strani tistih, ki bodo dali življenju smisel." Thomas Mann. Zanimiva razstava Na letni razstavi v Leipzigu v Nemčiji, ki je že iz davnih dni mednarodno znana, so imeli letos Nemci razstavljene razne predmete, ki jih je Hitlerjeva armada ugrabila v podjar-mljenih deželah. Na razstavi je bilo zastopanih 19 vnanjih dežel, med njimi Rusija, Japonska in Italija. PlIlItKDBE KLUBOV •J* S. Z. september CHICAGO. — Druubni klub Slovenski center priredi uktro v Centru ▼ soboto 21. »opt. BA&TON, O. — Konferenc« Pro. •votne matice in JSZ s« vzhodni Ohio in W. Va. v nedeljo 22. septembra pri s. Škofu. BARTON, O — Piknik ▼ nedeljo 22. »opt., ki ca priredi Konferenca Prosvetne matice ia JSZ. oktober CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ ▼ nedeljo 20. oktobra ▼ dvorani SNPJ. NOVEMBER WAUKEGAN. ILL. —— Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne ma. tiče v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVELAND, O. Na Zahvalni da. r ooirtek 21. novembra koncert soc. Zarje v SND, St. Clair Ave. CHICAGO. ILL — Koncert Save, v ne de I jo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silve s Uro v a sa. bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem-pla. 2Jrd St. in MiUard Ave. CHICAGO.—Zabava kluba Sloven-ski center v petek 6. decembra. 1941. MAREC CHICAGO. ILL. — Priredba v ko-rist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. *pril CHICAGO, ILL. — Koncert Save. v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. "Proletarec" ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker so mu potrebne, upotrebite priložnosti za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sklad. OhnevUe naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite Ni je težje naloge kakor pisati za socializem v deželi, ki je brez organiziranega socialističnega gibanja. LISTNICA UREDNIŠTVA Vsled Delavskega praznika tiskarna v pondeljek ni obratovala, zato smo morali to številko, ki je izšla s prilogo zapisnika iprošlega zbora JSZ in Prosvetne matice v dveh delih, skončati v soboto, da je šla lahko v tisk v torek, kot običajno. Priobčili smo vse dopise, kar smo jih pravočasno sprejeli. Drugi pridejo na vrsto v prihodnji številki. Palandech s Vugoslav-American Radio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P. M. Station WHIP, 1480 kilo-cyc!es. (First Station on your dial.) ♦♦»»»»»•»♦»♦»»»a Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Dsily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dsily Tel. Canal 1100 Wednesdsy snd Sundsy by appointments on!y Residence Tel.: Crawfard 8440 If ao answer — CaB Austin 5700 MIIMtll>»#MMMIMIM» PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK -PROSVETA" Slane sa cala Uto $6.00, pol lata #3.00 Ufltansvljsjt« novs druitvs. Deset članov (ic) je treba ss novo društvo. Naslov is liet in sa tajaifttvo je: 2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWNf PA. b ~ a* - » - - -«. A YuiroaUv WeekJy Devoted to the Interest of the Worker» OFHCIAL ORGAN OF Yutfortlav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKRATIVm--- COMMONVVEALTH NO. 1721 Published Weekly at 2301 So. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL., September 4. 1940 VOL XXXV. Profits Come First "Not unless we are auured of a fair profit," the il ck and subtle men of high finance told Uncle Sam, when asked to aid in the national defense program. Even the final say-to as to what the term« shall be they reserved for themselves. A "fair l>rofit" to them, is, of course, a good fat profit over what they ncrmally eztract from the industries they control. *'And d on't think for'a minute they don't sock it on heavy when it comes to handling government contracts. It is plain as day, then, that patriotism to theae rich indus-trialists is patriotism only when they »ee a good big profit con-nected with it. Otherwise let patriotism go hang as far aa they are concerned. Profit U the only power in which they believe nnd worship. And they will ezploit any thing, including patriotism, to get it. On the other hand the poor will be conscripted for military service and proteetion of the country without a question aaked •s to whether they want to or not. Injustice? Well, it has always been so. The rich with the ocwer of their wealth have always been able to dietate term* as auitable to themselves as they poesibly can be. Down at the old mili pond it is a law of nature that the big fish thrive by consuming the little o ne s. In the nature world likewise the bigger animals thrive on the smaller onea all down the acale. That this is so among creatures not blessed with the faculty of thaught doesn't mean that we should draw a parallel with human beings, who are suppoaed to be able to think and plan life according to the dietates of common sense. Never-theless, we find those powerful by virtue of their wealth alwaya in a position to exploit those who are weaker because they are poor. Covention Minutes . In an 8-page supplement lo tki* edition aro publisked tko minuto« of tk« 12tk Regular Convention of tke JSF. keld in Cleveland. Okio, July 4-6, 1940. On page« 13 and 14 will ko found Englisk reports n kmitted to tk« Convention. AMERICANS ALL Americsnism is not a label that de-notes a man's residence. It is not a tag to attach to a piece of baggage to mark an address or destination. An American is not he vrho by the acc;-dent of birth happens to have been brought into the vvorld somewhere in the United States. An American is one who believes in and practices the ideals and philoeophy on vrhich this nation was founded. These ideals and this philosophy are not as difficult of understanding as one might imagine. They are, in fact, very simple ideas. They are expound-ed in the basic documents of thia country—the Declaration of Inde-pendence and the Constitution with its Bili of Rights. Specifically they state that all men are born free and equal; that they have a right to life, liberty and the pursuit of happiness; that freedom of a*sembly, freedom of speech and freedom of the press may not be ab-ridged; that government may exist only with the consent of the govern-ed; that the state may not interfere with a man's religious convirtions. These ideas are so elementally ieasonai>ly and obvious that we are inclined to take them for granted. They are the very basis of modern civilization. We are Americans to the extent that ve practice Americanisni. Those who s u po rt tyranny, those who sup. port tke denial of freedom, those who abet persecution of any sort are not Americans, even thought their fore-fathers may have come on the May-flower. The immigrant vvho has come here by choice and not by the acci-dent of birth, who has adopted this eountry by an effort of hb own free will and not by the inertia of re-sidence, is truly an American if he preaches and pratices freedom, tolerance and democracy for his fellovr-man as well as himself. From Tko Hat Work«r. UNIONS MITIGATE MACHINERY EVILS Organized labor is the only group in the country that ha« made a defin-ite and constructive contribution to-ward mitigating the evils of the displacement of workers by machines. This is the conclusion drawn by AHsistant Works Progress Administrator Corrington Gill in a volumin-ous report covering a five-year study of the problem. Gill and his investigators found that the unions, in a "statesmanlike, constructive manner," are trying to make the machine social!y useful, rather than an instrument of de-struetion. This commendable object, the re-< port pointa out, has obtained little ' cooperation from induatrialiats. who see in the machine only an instrumenta!^ through which to wreck labor unions, reduce wages and in-crease profits. In a letter transmitting the report to Colonel Francis C. Harring-ton, VVPA commissioner, Gill voices a sympathetic attitude towarda unions in their efforts to deal with the machine and to "minimice the serious hardships" vvhich it imposes on workers. The question which concerns union leadership, Gill points out, are: How many workers will the machine diaplace; and what vvill happen to them vvhen they are no longer needed at their old jobs? "In their attempt to meet the problem raised by these questions." Gill adds, "the unions have evolved a variety of measures aimed to control the rate of mechanization, limit hours of vrork and work loads, retrain vvorkers for new jobs, and transfer vvorkers to other jobs. Other union goals are the payment of dismissal vvages. age retirement systems. the improve-ment of health and safety standard« and the maintenance of vvage levels." Union leadership has clearly recognized, the report says, "that tech-nological changes" frequently mean THE MARCH OF LABOR tU tMt l f So t IMt mas AtSSatftO ta« tu%. citv ptdckatioou o*ikpeum . t 4ow mftSnATtP AI A TAA-ML IM«* MI eAuavA -nuu Soc«TY.tw -na sirrics -pa -aig 1M0CS AiMNtfiV. j.nH tiSM* 0*' fOR ******* to COMKNtAlft fOH TUB ISTRA MAZARM , MklMTtSS' CONTRACTS SIMiRAur CALL FO« ISTRA PAV roa wo*K DOMg AfoVl CIATAiN HnsHTs moHScttairr IPlAV rals witn vourstlf amo ortamizf 0 laftor >y •UVltfS MATt WITW TMS l Alf L. _ _ .M sutHim co«srr tm, Ant«km enil 9oumom% ca* Bi >911, SAIP « ... WA&U»AMTtAL ♦ SiVt uAsoaf KZ Ati ofpeeTU^mr to DRAL oti iq»WiTV «*IM tHgiR RMRUHFR . tMt SIK Mi BRC*« A UMM. RMtMR^T >w a LA«**. icojchlc str«ms4a o« 60mr. LT>T«o#J RtTWMjJ iHPtovsa AWC , LLS A« to 1hr SMAAf ®R tfl^CtJ tHlH of tof jem MODOCT C* laoor M> CAPi ta*. ...» Profits Before Patriotism Concerns Which are Striking Against Defense Program Shovvn To Be Already Making Fabulous Profits Some American industrialists have declared a "sit-dovvn" strike against the national deftnse program, re-fusing to cooperate in making the country safe from aggressors until they have an ironclad guarantee of fancy profits that vron't be taken from them in taxes. Army and navy'officials have told Congressional committee* they have been unable to plače contracts for de*perately needed munitions until Thomas Issues Defi to Roosevelt ond Willkie "The people are faced vvith no real choice betvveen the major party can. didates," Norman Thomas, Socialist candidate for President, declared in commenting on the acceptance speech of Wendell Willkie. "Any debate hotvroen Franklin D. Roosevelt and Wendoll W>llkio would involve little moro tkan poraonalities and oratorical generalization*. If tk«r« is to bo a real dobate on fnn-damontal principles, I submit tkat I must tako part in bokalf of tko Socialist Party." Mr. Thomas' full comment follovvs: VVendell L. VVillkie made a speech vrhich was a synthesis of Guffey's First Reader, the geneology of In-diana, the collected speeches of Tom Girdler and the "Nevv Republic." He apreed vvith Mr. Roosevelfs entire program of social reform and said it vvas leading to disaster. The speech vvas a classic exsmple of the time-honored principle of a "stick of candy for evervbody." FRANK AND WENDELL DODGE Both the Republican and Democratic candidates believe in the principle of peacetime military conscription and both dodge the details. I believe that that principle is the very heart of to-talitarian tyranny, not made neces-sary in America by any crisis vvhich cannot othervvise be met. Both of the old psrty candidates believe in all possible help to Britain short of vvar. I share their sympathy vvith Britain against the Nazi invader, but believe there is no further important type of help vvhich vvill not logically mean war and vvar means the extension of military fascism to America. ' BOTH SEEK SAME RESULT Both these gentlemen believe that a reformed private capitalism vrill conquer unemployment and poverty in America although it failed in Kurope. They only differ as to vrho shall carry on. In other words, at one of the most critical momenta in our history, the people are faced vrith no real choice between the major party candidates. Any debate betvreen Franklin D. Roosevelt and Wendell L. Willkie vrould Involve little mort than per-sonalities and oratorical generaliia-tions. If there ia to be a real debate on fundamental principles, I submit that I must take part in behalf of the Socialist Party. I believe that private capitalism Us had its day; that liberty as vreli as peace and abundance depend upon &ocial control of investment to raise the national income, and social aetion to distribute it more equitably. That is, I believe that to escape militarism, imperialism and eventual fascism and vrar, vre must have democratic Socialism. Here is the only genuine basis for debate. ANTI-LABOR FIRMS AVVARDED LARGE FEDERAL CONTRACTS j WASHINGTON. — Violatmg the Wagner Act, even vrhen carried on over a period of years, does not bar anti-labor corporations from large scale U. S. government contracta, though the practice amounts to put-tir.g n premium on lavvbreaking. Here are figures of recent U. S. defense contracts awarded to tvvo of the most consistent and flagrant viol-attor* of the Act amonf? U. S. corporations to shovr that thoy aren't being penalized for their anti-labor, nnti-Federal law policy. The figures were released by the Nat'l Defense Advisory Commission, vrhose Produetion Division clears all U. S. contracts ever £500,000. They cover the period June 6—August 2. Under the avvards, Bethlehem Steel Corp., one of the most notoriuos enemies of the VVagner Act and one that has been repeatedly cited by the Labor Board , for its anti-union policies got the tidy sums of $196.. 194,296.00 for heavy eruisera, des-troyers and one overhau! job. Electric Boat, another consistent lavvbreaker, also repeatedly cited by the Labor Board, got 194,472,000.00 in contracts for snbmarines. these demands ar« met. Congress, ap-the employment of unskilled in plače j parently, ts diapesed to give the in-of skilled vrorkers, vvomen in plače; dustrialists everything they ask in of men, and younger in plače of older workers. "The opportunity to reduce labor costa through the payment of lovver wages," the report adds, "has acted as an incentive for such shifts." Jurisdictional qu«rrels betvveen unions, which have been criticised by labor foes and have recently been made the basis of chiminal pro- wards an all-time high secutions by the Department of l Justice, "are simply a refleetion of, efforts by unions to safeguard jobs and labor conditions," according to Gill. "The primary object behind all trade union activities, in respect to technological change, it should be order to break the deadlock. In the liteht of official and finan-cial reports made available this vveek, this holdup is nothing short of treas-onable. The "VVall Street Journal." on the banis of the last six months* opera-tion, declared that profits of the major corporations vrere heading to- The Securities and Exchange Commission released figures on last year's earnings of metal companies vthich were startling, to put it mildly. Here are a fevv examples: The Clymax MolybdAnum Com-pany, which produces a metal important for alloys that go into the con- remembered, has been the proteetion gtruction of airplanes, battleships and of emp!oyment opportunities and other wcapons< WAH shown to have wages and work.ng conditions." made . prof|t of M cenU out of i every dollar it received for its pro-more duct. The Andes Copper Mining Com-pany netted 30 eents and the Chile Copper Company 50 cents of each $1. Andes and Chile are subsidiaries of the giant Anaconda Copper Company. Suggestions received from than 1,600 professional and nevvs photographers vrere analyxed and in-cluded in a nevv enlarging paper that speeds work, reduces waste and has wide exposure latitude. Norman Thomas Will Speak in La Salle LA SALLE, ILL.—Socialist Party candidate for president, Norman Thomas will address a mass meeting of comrades and friends in the La Salle High School on Saturday night, September 7. Everybody is vrelcome. No admis-sion charge. Come out and hear vrhat Thomas has to say on issues confronting the American people. Anton Udovick. Noted plajrwright and author, Robert E. Shervrood, has deseribed Charles A. Lindbergh and Henry Ford as *hat "I and many other Americans consider tvro outstanding exponents of a traitoroui point of vievr." When Wilt Thou Save The People? By EBENEZER ELLIOTT (1781-1849) When wilt Thou save the people? O God of mercy, vvhen ? Not kings and lords, but nations, Not thrones and crowns. but men. Flowers of Thy heart, O God, are they; Let them not pass, like weeds, away; Their heritage a sunless day; God save the people. Shall erime bring erime forever, Strength aiding stili the strong? It U Thy will, O Father, That man shall toil for wrong? MNo,M say Thy mountains; MNo,M Thy skies; Man's clouded sun shall brightly rise And songs ascend instead of sighsj God save the people. When wilt Thou save the people? O God of mercy, vrhen? The people, Lord, the people, Not thrones and crowns, but men. God save the people; Thine they are, Thy children, as Thine angels fair. From vice-oppression and despair, God save the people. When business slackens, Anaconda shuts dovrn its American mineš and tums its vrorkers into the street, while keeping open its mineš in South America vrhere it mercilessly exploits cheap labor. A concern vrhich does that would not hesitate to drive a hard bargain vvith its government. The International Nickel Company, Ltd.. a Canadian concern vvhich has practically a world-wide monopoly of s metal that is vital in boti\ peace and vrar, netted profits of 40 centa per *1. One of the fattest profits of all, 50 cents per $1, vva* "cleaned up" by the Itudson Bay Mining & bmelting Com-pany, Ltd. Nevertheless, some of these companies are out for stili higher profits and are striking against the defense program until they get them. In other vvoids, vve apparently are in for a repetition of the acandalous cxperienee of the last World War. vvhen President Eugene G. Grace of the anti-union Bethlehem Steel Com-pany wns quoted as saying: "Patriotism is a beautiful senti-nient, but is must not be permitted to interfere vvith business." —-Labor. Letter from, Travers Clement On Reorganization of JSF NEC of SDF Votes For FDR and Conscription; Berks Local Opposed READING, Pa.—Meeting in Nevv York City recently, the National Ezecutive Committee of the Democratic Federation, vrith Darlington Hoope« of Local Berks dissenting, voted to endorse Franklin D. Roosevelt for re-eleetion. The Committee, also vrith Hoopes voting "No," adopted a resolution urging immediate passage of the rturke-Wadsworth compulsory conscription bili. A third resolution specifically ex-empted the Berks County organization from complying vvith the en-dorsement of Roosevelt. The aetion of the Nationl Ezecutive Committee is in direet opposition to the position taken by the local branch of the Federation, vvhich is probably the largest single unit in the national organization. In Reading and Berks Countv the Socialists are vvorking as a unit for the straight Socialist ticket and, only last vreek. adopted a strong resolution against the Burke-Wadsworth conscription bili. Jim Maurer, in a statement published in a recent is*ue of the Advocnte, condemned peace-time conscription as a urreater threat to Am-merican l.abor standards than to foreign foes. A local campaign independent of Federation influence is indicated by the Federation's aetion. Whether or not the Berks organization vrill novr go beyonrri a policy of non-coopera-tion vrith the Federation probably vrill be discussed at the regular monthly meeting of the Loeal's Executive Committee next Wednesday night. CHICAGO.—As National Secretary of the Socialist Party, I trust that this letter concerning the referendum novr joing on in the Jugonlav Federation of the Party vrill be given space in your paper. First, may I point out that our party is engaged in a most vigorous presidential and vice-presidential campaign, taxing its resources to tbe utmost. The outeome of this campaign—vvhat shovring vre make, hovr many people vve reach vvith our propaganda—may vreli decide the fate of the Socialist movement in this country for some time to come. Therefore, if vre have been slow ln expressing our point of vievv on this referendum, I knovv you vrill under-stand that this is due to the pressure of intense activity. The Socialist Party is by no means indifferent to the outeome of your referendum. We believe the plače of the Jugoslav Federation is in the So. cialist Party. We can see no gain in the severing of direet ties vvhich have held us together these many years. We realize our .movement is not numerically pouerful today. We believe this is due in great part to ob-jeotive conditions vvhich affect all of us vrhether united or disunited. With unity, however, vre can face them vrith much greater courage and hope for the future. Merely because vre are not numer-ically as povrerful as vre once vrere, however, has not kept us from chalk-ing up some really remarkable achievements. Who could say, for instance, that our Party ha« not exert-er tremendous influence in the pres-tnt fight against consciption? What about this campaign itself vvhich has established us as the only third party in the national field vrorth mention-ing? And again, vvhat about the tremendous fight vre are making for the cause of democracy in combatting the reactionary eleetion lavvs in state after state throughout the nation? These are only a fevr of the recent accomplishments of vrhich vre are proud. There are thousands of things we do in our day by day struggle, for the labor movement in general, the southern sharecroppers. the oppressed everywhere, vvhich vve take as a matter of course and never crovv about. In the light of the past, vve may sometimes be considered today as weak in numbers. But vre aro strong in »pirit. Much stron^er In many ways than we have ever been. I have just been reading the editorial in "Proletarec" for August 14. The concluding paragraph of this editorial reads in part: "We cannot continue very long vvith our present fast-dnindling forces. The old comrades are succumbing to the grim teaper steadily, vrhile youth remains indifferent to our vrork." It is interesting to note. in this con-neetion, that in the Socialist Party as a whole, it is in the youth field that in recent years we have been staging a most remarkable comeback. Scarce-ly a single observer at our recent national convention failed to remark on the high proportion of young men and women who took part in the pro ceedings. I submit that a movement vvhich can attract such a sleady influx of young people is neither dead nor dy in g. If the Jugoslav Federation is eamestly interested in getting closer to the socialist youth of this country, it will strengthen—not sever or vveak-en—its ties vrith the Socialist Party. Miy I make it clear that vvhatever your decision. the Socialist Party w i she s to maintain the closest possible relations with the Jugoslav comrades. We cannot help but feel, hovvever, that cutting of the organizational tie is a move in the wrong direetion for the accompiishment of this and that it is our duty, in a comradely and understanding fashion. to oppose it. United we can become strong despite our present numerical vveakness. Divided we should be weak even though both of us had many more members than vre have today. That divideHU<;i DEL PROLETAREC Vedno v borbi za pravico in resnico 5T NO. 1721. CHICAGO, ILL., 4. SEPTEMBRA (September 4), 1940 LETO — VOL. XXXV. ZAPISNIK XII. REDNEGA ZBORA J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE DNE 4., 5. IN 0. JULIJA 1940 V CLEVELANDU. 0. Pojasnila k zapisniku! \ mini va u prihraniti prostor so besede svihug, sodruzica, brat, cenjeni zboroval-crrTn*^^ ° ploskanju in razne druge te rrstft kolikor mogoče iz zapisnika izpu-m, kot običajno, da je nam na ta način omogoči "o priobčiti v celoti poleg razprav tudi čimveč \>oročil in referatov, S, spisani referati so v zapisniku podani h r izčrpku. S i kaj poročil in referatov je bilo ob-jacljtnih v prejšnjih številkah Proletarca. Kar iih tu izmed njih ni ponovljenih, je to označeno v zapisniku in pojasnjeno, v kateri izdaji so bili priobčeni, - Ta zapisnik je /Htslan vsem organizacija »t, ki so včlanjene v Prosvetni matici, kajti velik del referatov in poročil se je nanašalo nanjo. S t kaj podatkov o zboru je izčrpno nave-dinih r zadnjima dvema kolonama na tej strani. Prva seja 4. julija dopoldne Glavni tajnik Charles Pogorelec otvori zborovanj.- ob y :50 dopoldne. Nato imenuje v poverilni odbor Antona Jankovima, Louia Zorkota in Antona Zoinika. Milan Medvešek pozdravi zbor v imenu priprav. ljalm>;a odbora in klubov JSZ v Clevelandu. Uitdnik Proietarca in tajnik Slovenske aekcije Frank Zaits poda uvodni govor: Važnost tega zbora Današnje zborovanje ae vrši v izredno teikih ča-sih. Reakcija je zadnje čase dosegla, da ae bodo jemali prstni odtiski ob priliki registracije inozemcev, nakar bodo najbrž prišli na vrsto tujerodni državljani. Marsikdo utegne biti v nevarnosti, da saradi reakciji neljubih aktivnosti izgubi celo svoj državljanski papir. Ta dejstva moramo imeti pred očmi, ako želimo, da bo zbor konstruktiven in da ne bo to n»i posi.-dnji zbor. 0 JSZ je treba redi, da je ma)hna skupina ljudi, organ ni ranih v nji, v teku 35 let izvršila ogromne gi dela in to vzlic vsem zaprekam, ki so jih postavljale na našo pot reakcionarne aile in nevednost ljudskih množic. Tiste čase, ko je bila JSZ ustanovljena, je imela Amerika modno socialistično stranko. Vzlic temu »o imele naše ustanove, na primer Proletarec velike u-iave v borbi za obstanek, ki pa smo jih s vztrajnostjo srečno premostili. Naša glavna naloga je, to delo, ki smo ga izvršili doslej, nadaljevati. Reševanje sovjetske Rusije. Evrope in raznih svetovnih problemov je seveda lažje delo kot napor za ohranitev naših lastnih pridobitev skoro itirih desetletij, toda za nas je najvažnejše slednje. Ameriška socialistična stranka je danes silno šibka in skoroda brez vsakega vpliva na današnji politični razvoj Amerike. To ae je zgodilo brez naše krivde. Prav tako mi tega ne moremo apremeniti. ProKtarec je danea v finančnih škripcih. Vslic temu ta le zbor lahko veliko ukrene z ozirom na prerojenje našega naprednega elementa, ki trpi, kakor ves ostali svet, na demoralizaciji, ki je posledica velikih socialnih pretresljajev v Evropi. Edina dinamična sila, ki prinaša avetu rešitev, je vsestranska demokracija, ki edina omogoča družbo popolnoma svobodnih ljudi — socialistično družbo. Mi smo toliko doprinesli v smeri, ki vodi k uresničenju tega ideal«, da lahko rečemo, da bi bile Zedinjene države danes srečna socialistična dežela, če bi bili ostali Amerikanci proporčno enako de-avni na tem polju kot amo bili mL Kakor položaj obstoji, pa je na vidiku vslic zahtevam po večji svobodi črzdalje manj svobode in vedno več zakonskih omejitev proatoati. Reakcija na primer je pripravljena, pritisniti pečat komunizma na vse, kar Jf količkaj naprednega. S tem dejstvi pred očmi, lahko ukrenemo marsikaj dobrega, kar bo omogočilo ohranitev naših pri-dobii,ev in nadaljevanje našega dosedanjega dela. fr' pa ne smemo biti sanjači, temrveč praktični realisti. Spored in poslovni red XII. zbora JSZ in Prosvetne matice (;i tajnik Pogorelec prečita sledeči provizorični vP<»red tn poslovni red XII. rednega zbora JSZ in Prosvetne matice, katerega je pripravila eksekutiva Zvezr I. OTVORITEV > ) C ha*. Pogorelec, tajnik JSZ la Prosvetne otvori rborovanje. 2 ' Vole t ve odbora sa pregled pooblastil. 3 > Pozdravni govor v imen« pripravljalnega °db,,r« v Clevelanda. (Ze isvršono.) 4 » Uvodni govor. Frank Zaits. (Tudi *• ,J*rieno ) 5 > Tajnik Pogorele« predloži delegaciji pro- "«°rični dnevni red. 6 1 Poročilo verif ikaci jakega odbora. II. VOLITVE KONVENCNIH ODBOROV Konstituiranje »bora. Volitve predsednika in dvek podpredaed n,kov (t« vsak dan posekaj). Zapisnikarja namesti tajnik JSZ v aporaaumu a aksa-kutivt sa vet čas skorovanja. Volitve tajnika akora (aa vsa tri dni »ka-ra j). b> e) Volit ve reaolucijakefa odbora (S članov). III. STANJE JSZ. 8 » Delovanja in stanja JSZ ad prailaga «• »bor« Porota tajnik Ckaa. Pogorela«. ».) Slove naka »akcija JSZ. Poroča tajnik Frank Zaita. IV. PROSVETNA MATICA 10.) Proavetna matica od početka ia njena delo do tega skora. Poroča tajnik Ckas. Pogorelec. U.) Delo Prosvetne mati«« m«d mladino in v aagleško poalujočik društvih aašik podpornik ar. gaaisacij. Joaeph Draaler. 12.) Naši kulturni problemii ali ja kultura cilj, ali ja sredstvo? Ivan Molek. 13.) Možnosti aa ojačanja aktivnosti Pro-avatne matice. Frank čeaea. V. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER 14. Porocevalca tajnik Jotepk Drasler in Frank Zaita. VI. NASE POLITIČNE AKTIVNOSTI 15.) Vt iai t proale konvencije socialistična ttranke, o njenem stanju in kampaaji. Poročata Anton Garden in Jaaepk Jauck. 16.) Nalage in cilji naše propagande. Matk. Petrovick. 17.) Položaj med Hrvati in Srbi v Zedinjenih dršavak s osirom na naše gibanje. Poroča Ckaa. Pogorelec. 16.) Vprašanje reorgaaiaacije JSZ sa njena bodoče delo. Frank Zaits. VII. NAS TISK 19.) Proletarec, Ameriški drušintki koledar in Majtki glat. Poročajo: a) sa upravništvo Charles Pagorelec. b) pomožni upravnik in urednik angleška sekcije Josepk Dratler. c) sa uredništva Frank Zaits. 20.) Petintridecetletnica Proletarca. —Etkin Kristan. t 21.) Agitacija sa Praletarca in nas tisk v naselbinah: a) Anton Jaakavick, Clavaland. O.j k) Tone Skular, Kansas; c) Anton Zorotk, ta pa d na Peaaajrlvaaia. VIII. CANKARJEVA USTANOVA 22.) Milan Medveiek refferira a Cankarjevi uatanavi s osirom na odnašaje s Prosvetno matica in tmernicami JSZ. IX. DELO MED TU ROJENO GENERACIJO 23.) Ali vršimo naša dalo med tn rojeno slavonska generacijo kakor potrekae? a) Jokn Rak Jr., Jokaato>wo. Pa. k) Donald J. Lotrich. Ckicaga, 111. c) Josephine Turk. Clevaland. O. X. NASE NALOGE MED 2ENSTVOM 24.) Ali ki lakko ta naša ttvar med šanatvom več dosegli? Referira Mrs. Mary Dara, Clavaland. XI. ZADRU2NISTVO 25.) Zadružništvo med Slavanci v Clevelandu in drugja. Jotepk A. Siskovick. XII. UNIJSKO GIBANJE IN JSZ 26.) Problem tolidarnottl v unijtkem pokretu. Anton Gardea. XIII. PODPORNE ORGANIZACIJE 27.) Vašnast bratskih kaoparativnik organi-sacij. Fred A. Vider. 26.) Vprašanja sdrušanja naših orgaaiaadj in energij sa »kupno delo. Anton Zaits. XIV. RESOLUCIJE IN PRAVILA 29.) Poročilo reaolucijtkega odbora. 30.) Paračilo tajnika a predlogih ta me rab« v pravilih JSZ in Praavetne matica. XV. RAZNOTEROSTI 31.) Predlogi sa sakvala in rasna. 32.) Zaključni govor. Rasputt skora. apre- POSLOVNI RED 1.) Od »bora isvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga podpredsednik. Aka žali predsednik poseči e raspravo s predlagam, se mara okrniti do podpredsednika sa besedo, ki j« doki po vrsti prijavi jenik govor nikov. Predsednik in podpredsednik se volijo dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mara predsednik poklicati k red«, v skrajnem slučaju pa mu vsoti besedo. Ako prisadeti ni aadavoljen a odlokom predsednika, se sme akraiti na sbor aa adla-čitev. 2.) Za betedo te ja priglatiti s dviganjem roke. Govorniki dobe betedo po vrtti, kakar sa prijavlja. 3.) Predlogi to lakka ustmeni ali pismeai. 4.) Pred glasovanjem a predlaga ima ja pravica do kesede vsi gavarniki, prijavljeni da sprejema predloga sa saključek debata. 6.) Pri enakosti glasev sa prične rasprava snava in nato sa glasuje, dokler se na prida do veljavnega sklepa. 6.) Za sprejem predloga sadattuja navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogu ja javna a dviga* njem roke, rasen v slnčajik, kjer sakteva poimensko Rla«ovanje najmanje eaa četrtina članov skora. 6.) Valit va odkorov se vrše tajno, čas sborovanja določa sbor, • ) 1.) 2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) 6.) DNEVNI RED ZA SEJE Otvoritev seje. Volitev predtednike In pedpredtedaikev. čitanje sapitnika prejšnje taja. čitanje dapisav in krsajavav* Nujna sadave. Posebna poročila. Nadaljevanje spareda. Zaključek seja. Zbornica aogiaano sprejme predloženi spored in poslovni red. Frank Caaan vpraša, ali imajo vsi delegsti t. bor a pravico glasovati o vaeh zadevah. Pogorelac pojaani, da dslegati Proavetna matica lahko glssujejo • vsak I razen o strogo notranjih zadevah JSZ. V slednjem slučaju imajo pravico do razprave, glasujejo pa .glasom pravil le delegati klubov JSZ in .člani ekae-fcutive Tako se je delalo v smislu pravil na vaeh nažih zborih. Anton Garden je mnenja, naj oatane pri atarem. Jokn Terčelj ieli vedeti, ali lahko glasujejo o zadevah JSZ delegati Prosvetna matice, ki so člani JSZ. Frank Zuits pojasni, da pravila Zveze, ki slone na pravilih soc. stranka, dajejo to pravico le delegatom klubov JSZ in čLanom ekaekutive. Zbor pa ima moč to določbo spremeniti. Poročilo poverilnega odbora Anton Zornik v imenu poverilnega odbora poroča, da so bili prijsvljeni za delegate in druge člane zbora, kakor jih je objavilo v Proletarcu tajništvo JSZ, sledeči: KLUBI J. S. Z. 1, Ckicago, III. Filip Godina in ICrittina Turpin. 3, Ogletbjr, III. — Anton Udovick. 6, Cooeriaugk, Pa. — Andrew Vidrich, nameat-nik Frank Podboy. 11. Bridgeport, O. — Josepk Snoy, namestnica Albina Kravanja. 13, Sjrgan, Pa. —- Frank Pustovrk, namestnik La-rane Kaučič. 16, Burgettstcwn. Pa. ~ Frank Križnik, namest- nik Jokn Mlačnik. 21, Arma. Kansas. — Anton Shular. 27, Clevelaad, O. —- Andreur Turkmaa, namestnica Josephine Turk. 26, Clevelaad. O. — Joaepk Lever. 37, Milwaukee, Wis. — Kristina Podjaveršek, namestnica Mary Skuler. 45, Waukefan, III. — Jacob Mesec, namestnik Martin Judnich. 47, Spriagfield, lil. — Josopk Ovca, namestaik Frank Krmelj. 46, Clevelaad, O. — Andrew Božič, namestnik Ivan Jontvs. ________------- 114, Detroit, Mick. — Matk. Urkas, namestnica Julia Men ion., 116, Canonsburg, Pa. — Jaka Ckesaik, namestnik Marko Teka vec. 176, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. 160, West Allis. Wis. — Mar jr Musick, namestnica Margaretk Matkovich. 222, Girard, Okio. — Anton Nagade, namestnik Jokn Bogataj. 226, Puragleve, W Va. - Lawrence Selak, namestaik Fraak Pellan. KONFERENCE JSZ IN PROSVETNE MATICE 1. Zapadaa Penntflvania. — Jacob Amkraasak, namestnik Fraak Aaguati*. 2, Clevelaad ia okolica. — Louis Žarka. • 4, Illinois in W»tcootin. — Leonard ^|gs»rr sa> mestnica Mary Mikelčič. 5, Vakodai Okio in sap. Va. — Joka Vitea, namestnik Louis Pavlinick. DRUŠTVA PROSVETNE MATICE 1, SNPJ, Ckicago. III. — Frank Alask. 5, SNPJ. Cleveland, O. — Erasea Gorske, na-mestaik Louis Kocjan. 6, SNPJ, Mergaa. Pa. — Frank Pustevrk. 39, SNPJ. Ckicago. III. — Ckas. Pogorelec. 47, SNPJ, Spriagfield, III. — Josepk Ovca, aa-mestnik Frank Krmelj. 49, SNPJ. Girard. O. — Frank Režek. 53. SNPJ, Clevelaad. O. — Ivan Jontes. . 61, SNPJ. Red Lodge, Mont — Ckas. Pogorelec, sastapnik. 67, SNPJ, Herminie, Pa. — Anton Zornik. 66, SNPJ, Moon Run, Pa. — Je nnie Jerala. 102, SNPJ. Ckicago. III — Angela Zaits. 106, SNPJ, Imperial, Pa. — Anna Garrnc. 119, SNPJ. Waukegan, III. Jacob Mesec. 121, SNPJ, Detroit, Mick. Rudolpk Potočnik. 147, SNPJ, Cleveland. O. — Anton Jankovick. 192, SNPJ, Milwaukee. Wis. — Mar, Čamarnik. namestnica Mary Skuler. 206, SNPJ, Gross, Kans — Anton Shular. 312, SNPJ, Cleveland. O. — Andrej Božič. Namestnik Louis Zgonik 434, SNPJ, Arma. Kans. — Anton Skular. 460, SNPJ, Euclid, O. — Josepk Pavkovič. 477, SNPJ, Cleveland, Ohia. — Frank Hrikar, namestnik Peter Segulin. 559, SNPJ. Chicago. III. — Frank Sodnik, namest. nik Lucas Groser Jr. 643, SNPJ. Girard. O. — Frank Rešak. 725, SNPJ. Latrake, Pa. — Mar? Fradal, namest-nik Jokn Fradal. 16, SSPZ. Girard, O. — Frank Režek. 46, SSPZ. Arma, Kant. —- Anton Skular. 106, JSKJ, Youngttown. O. — Frank Rešek. Sam. podporno društvo, Moon Run, Pa. — Jannia Jarala FEDERACIJE SNPJ, VČLANJENE V PROSVETNI MATICI Vskodnl Okio in Penna. — Frances Mikevc, Salem. Okia. , J Westmoreland»ba. — AntoL Zornik, Herminie in Marjr Fradel, Latrobe P* Zapadna P«nnaylvania. Penna. Severovskodni Okio. — Mak« Kotnik, Akron, na-mestnik Martin Klarkk, Cujrakoga Falla, O. KULTURNE IN DRUGE ORGANIZACIJE Dramsko društvo "Veravšek", Cleveland. Okia. — Anna Vadnal, namestnik Jokn Zaje. Dramski kluk "Zora", Pueblo. Colo. — Robert Rok-lak. Krožek št. I P. S., Cleveland. O.—Tkeresa Garjanc. čitalnica SDD. Cleveland. O. — Louia Elovar. See. pevski skor "Svoboda", D«treit, Mick.— Ru- dolf Poteč nik, nam«stnik Anton Jure«. Soc. pevski sbor "Zarja", Cleveland. O. — Sophie Pakiž. - See. pevski skar "Sava", Ckicaga, III. — Alic« Ar-tack, namestnica Anna Pegorele«. REFERENTI Poleg delegatov so člani sbora referenti, katerih predmeti so navedeni v objavah sporeda XII. rednega skora. Ti poročevalci aei Ivaa Molek, Ckicaga, III. Frank česen, Cleveland, Okio. Jahn Terčelj, Strakaae, Josepk Jauck, Cleveland. Okio. Matk. Petrovick, Cleveland, Okio. Anton Jaukovick, Cleveland, Okio. Anton Skular, Arma, Kaasas. Anton Zornik, Herminie, Pa. Milan Medvešek, Clevelaad, Okio. fctbm K.,.ton (.r»nd Havea, Mick. Joka Rak, Jokaatown, Pa. Joaephtne Turk, Cleveland, Okio. Marjr Durn, Cleveland, Okio. Joaepk A. Siskovick, Cleveland, Okio. Fred A. Vider, Ckicago, III. Anton Zaita, Ckicago, III. Dalje »o člani sbora odborniki ekaekutive JSZ in vsek drugik n jenik odsekov kot: EKSEKUTIVA _ Frank Alask. Joško Oven, Donald J. Lotrich, Frank S. Tauckar, Frank Zaits. Nadzorni odsek JSZ Antou Garden in Justin Zajec. Nadzorni odbor Slovenake sekcije JSZ Rok Bošičaik. Vinko LočniŠkar, Angela Zaits. Odsek Prosvetne matice Lan is Beaiger, Josepk Drasler, Mar, Oven, Ckas. Pogorelec, tajnik. Dalje Anton Zornik poroča, da je poverilni odbor našel predložene poverilnice v redu. Klub št. 114 JSZ, Detroit, zastopa namesto Math Urbasa Julija Menton, društvo žt. 192 SNPJ, Mihvaukee, pa Marv Skular. Sledeči delegati niso vključeni v tiskanem seznamu članov XII. rednega abora JSZ in Prosvetne matice: Alice Artach, društva št. 559 SNPJ, Ckicago, III. Blaž Navak, dr. št. 126 SNPJ. Clevelaad, O. Fraak Celin, dr. št. 142 SNPJ, Cleveland, O. Antoinette Simčič, dr. št. 137 SNPJ, Cleveland. Okia. Antan Jankovick. dr. št. 20 SSPZ, Cleveland, O. Jaka Ckeaaik, dr. št. 136 SNPJ. Strabane, Pa. Joaepkine Slapaik, dr. št. 19 JPZS, MiUaukee. Wiacon»ia Joe Tpraich, federacija SNPJ ae conemaughako okrožje. Pa. Skuk. Dramsko društvo Ivan Cankar, Cleveland. Okia. Ismed prijavljenih delegatov in drugih članov, ki so bili objavljeni v tiskanem seznamu v Proletarcu, ae zbora ni udeležil Jakn Vitea. delegat konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice xa vzhodni Ohio in W. Va. Zadržala ga je bolezen; na-meatnik je bil Louis Pavlinich, ki ga tudi ni bilo na abor. Dalje ao bili odaotni Frank Alesh. delegat dr. št. 1 SNPJ- Ckicago, Frank Sodnik od društva št. 569 SNPJ, ki ga j« nadomeščala kot že omenjeno Alice Artach, namesto alednje pa je zastopala aoc. pevaki zbor Anna Pogorelec. Ismed članov odbora JSZ ao bili odaotni Frank Aleah, Joško in Mary Oven (sporočils sta, da ju je zadržalo delo), Justin Zajec, Rok Božičnik, Vinko LočniŠkar in Louia Benjger. Slednji je poslal zboru brzojavni pozdrav in aporočilo, da je zadržan valed dela. Predlaga no in aprejeto, da se poročilo poverilnega odbora odobri in vae delegate potrdi. / Konstituiranje zbora Sledi volitev predsednika zbora za prvi dan zfbo-rovanja. Nominiran! ao Anton Sular, Filip Godina. Mati Petrovteh, Frank Česen, John Terčelj in Louia Zorko, Sprejme in mešano »voljen je Sular, ki zavzame svoja mesto. Volitve podpredaednikov. Nominirani so Kristina Podjavoršek, Louis Zorko, Milan Medvešek, Joseph Snoy, Trčelj, Ambrozich in Mary Musich. Ker nobeden ne sprejme, ae vrši nova nominacija: Frank Reiek, Muaich, Podjavoršek, Trčelj in Andy Božič. Sprejmeta in soglasno izvoljena sta Terčelj in Božič. Zapisnikar za vse tri dni zbora je Ivan Jontes, ki ga je nastavila eksekutiva JSZ. Za tajnika zbora je predlagan in soglasno izvoljen Charles Pegorele«. Volit ve reaoluci jako p« odseka. Nominirani ao Frank Zaitz, Anton Garden, Ivan Molek, Medvešek, Skuk, Mesec, Ambrozich, Kriatina Turpin, Etfcin Kristan, česen, in Frank Tauchar. Nominacijo sprejmejo in ao aoglasno izvoljeni Zaits, Garden, Medvešek, Kristan tn česen. Tajnik JSZ Charles Pogorelec poda sledeče poročilo o delovanju in stanju Zveze, ki je bilo poprej razdeljeno med člane in članice zbora: Pregled dela in stanja JSZ od prejšnjega do tega zbora Cenjeni zbor: Ko smo se razhajali z XI. rednega zbora pred štirimi leti, smo vai imeli upanje, da ae frakcijaki boji med dvema socialističnima grupama jenjajo, in da bo socialistično gibanje zopet zadobilo tisti zamah, kot bi ga v industrijalni deželi kakor so Združene države, potrebovalo. Naše upanje ae ni uresničilo. Nameseto jakega socialističnega gibanja, z dobro razvitim časopisjem, ki bi vplivalo na javno mnenje Amerike, vidimo ne samo, da se ni prišlo do nikakega zbližanja med sorodnimi grupami, pač pa še to kar je ostalo po razkolu, stalno hira in nazaduje v članstvu. Nazadovanje v članstvu znači zmanjšanje aktivnosti, ker ni nikogar, ki bi opravljal potrebno delo in agitacijo, in kjer aktivnosti ni, Um postajs stagnacija, ki ima za posledico, da vae aktivnoati prenehajo in za atranko nastopi pozabljenje. Vae to, zdi se mi, se je izvršilo z našo atranko v zadnjih štirih letih. 2al, da moram tako poročati, toda dejatva ao dejatva in bi jih nobeno navduševanje in olepševanje ne spremenilo. Naravno je, da je takšno stanje v stranki aami imelo slabe poaledice tudi za našo JSZ. Neglede koliko truda je bilo vloženega v delo in agitacijo zadnja štiri leta, je atagnacija v atranki porazno vpli- ' vala tu d i na nas. Upam, da bo ta zbor imel v vidiku vae kar se je dogajalo od zadnjega zbora v pokretu v splošnem, ter poskušal najti pota, ki bodo vodila do večjih uspehov JSZ in vseh njenih ustanov. Kajti JSZ nam je danea še prav tako potrebna kot nam je bila ob času njene ustanovitve. In če ne bomo mogli vršiti našega socialističnega dela pod okriljem stranke, kateri smo bili vsa leta priključeni, bo treba iti izven tega okvira ter nadaljevati naše dalo med jugoslovanskim, odnosno slovenskim delavstvom, in obenem sodelovati s stranko in' z vsemi drugimi skupinami, ki zastopajo demokratični socializem. Pri Zvezi amo v zadnjih Štirih letih nazadovali iz 86 na 22 klubov, v članstvu pa is 803 na 426 članov in Članic. Kot sem že v uvodu omenil, se morajo vzroki za to katastrofalno nazadovanje pripisati tja kamor faktično spadajo, in to ja stranki v aplo-šneh. Stranka nam je bila od vsega početka organiziranja JSZ vodnica in budnica. Dokler je bilo v nji življenje in napredek, smo ga beležili I mi, toda v zadnjih štirih letih ni bilo ne življenja in ne napredka, pač pa le frakcijaki boji, kar ja porazno vplivalo na stranko samo, in naravno tudi na našo Zvezo. Kajti stranka z okrog 2800 Članov v 130 milijonskem narodu se pač ne more smstrsti stranko, ki bi imela kaj prida vpliva na ameriško jav-nost. Da ljudstvo ve za stranko ni zasluga tega kar imamo danes pod tem imenom, pač pa njena sijajna prošlost. DELO IN USTROJ ORGANIZACIJE ~ ........... Članarina: Naši mesečni pripevki »o isti kot so bili ob času zadnjega ubora, to je 40c za redne, 45c za dualne ir. 5c za brezposelne člane. Od rednih in dualnrh znamk gre lOc v konvenčni fond JSZ, kar nam omogoča ofbdržavanje njenih zborov. Stranki in državnim organizacijam plačujemo po 15c od rednih in dualnih članov in za vssko izjemno znsmko po dva centa in pol. Stranki in državnim organizacijam amo v zadnjih štirih letih plačali na članarini $1,983.96, ali ko bodo poravnane še obveznosti stranki za junij in drž. organizacijam za šest mesecev, pa $2,071.01 ali povprečno po $51.77 na mesec. Izjemnih znamk je bilo izdanih v zadnjih štirih letih 3,968. Ker dobi JSZ za vaako izjemno znamko le 2 centa in pol, se razume, da so bili naši dohodki v oba fonda znižani za približno $1,686.00, L IzcrpiiA pregled \ll. rednega zbora elo S. Z. in Prosvetne matice Zbor je bil otvorjen 4. julija 1940 v Slov. del. domu v Clevelandu. Zastopanih je bilo na njemu 19 klubov JSZ iz aedmih držav. Dalje itiri konference JSZ in Proavetne matice z delokrogom v 5. državah. Osemindvajset podpornih in 14 kulturnih ter raznih drufih organizacij. Referentov je bilo 15. ki ao bili ob enem tudi delegati. Vsega skupaj je bilo na tem zboru nad 70 delegatov, članov odborov in referentov. - • Ismed njih ja bilo 17. žensk. Iz vrst mlajše, tu vzgojene generacije smo imeli na tem zboru 10 delegatov in odbornikov. V gornjih itevilkah so vključeni moški in ženske. Zbor ja trajal tri dni povprečno po 7 ur na dan. Predsedniki ao bili prvi dan Anton Shular iz Kansasa. drugi dan Anton Zaitz, is Chicaga in tretji dan Math. Petrovich iz Clevelanda; podpredsedniki pa, prvi dan A. Božič is Clevelanda in John Terčelj is P en ne; drugi dan, John Rak is Jchnstowna, Pa., in Louis Zorko is Clevelanda; tretji dan, Leonard Alpner is Mil-waukeeja in Angela Zaits is Chicaga. V reaolucijakem odboru so bili Frank čeaen, Anton Garden, Etbin Kriatan, Milan Medvešek in Frank Zaits. Tajnik sbora je bil Chaa. Pogorelec in sapianikar Ivan Jontes Referatov je bilo petnajst, ismed katerih pa trije vsled smanjkanja čaaa niso bili podani. Ismed uatanovnih članov JSZ je bil na tem zboru aamo Ivan Molek. Angleiki del sapianika in referati v angleščini ao na 13. in 14. strani, resolucije pa na 12, in 13. strani. Ta isdaja Proletarca je bila poslana tudi društvom Proavetne matice. tod« v danih razmerah, ko j« toliko našega članstva prizadetega po brezposelnosti, ni drugega izhoda kot da nudimo vsem, ki so tako prizadeti ta način članarin«, da se jih obdrži v organizaciji. AGITACIJA IN VOLITVE V tkem* NAJE USTANOVE «n publikacije ao Proletarec, Prosvetna matica, Ameriški družinski koledar. Majski f las in Slovenski delavski center Vredno in potrebno je, da vse to ščitimo in jačamo avgustu 1936 smo začeli s »hiranjem kampanj* j s fonda, ki bi nam omogočil pod vzeti kar naj- 4 izdatnejšo agitacijo v prid kandidatov soc. stranke. V ta fond je bilo »branega $«76.16 Sklicali smo število shodov, na katerih so nastopili sodrugi Fr. Zaitz, Vider, Pogorelec, Oven in Godina. Torej smo storili v kampanji 1. 193« kolikor sm« v danih razmerah največ mogli. Ravnotako so bile pozneje pod. vsete nekatere agitacijske ture in lokalni shodi na katerih so nastopili rasni sodrugi. Kna bolj izdatnejših je bila s. Zaitza koncem 1. 1938, ko se je vrnil is Evrope. Bila je uspešna kljub vremenskim nepri-likam in drugim oviram. Razume se, da so naši sodrugi tudi po drugih krajih, koder ravno nf bilo mogoče organizirati shodov, storili svojo dolinost v agitaciji, bodisi z ustmeno agitacijo, ali pa z raz nsšanjem strankine kampanjske literature. Vzeto vse v v pošte v lahko rečtmo, da je JSZ storila vse ▼ rasnih kampanjah, tal o volilnih, kakor drugih za pojačanje socialističnega pokreta. Ako uspehi niso Uiki kot bi jih ali *mo jih pričakovali, ni naša krivda. DELO EKSEKUTIVE Eksekutiva je od prošlega zbora imela 40 rednih in 2 izredni seji, na katerih so bili v razpravah razni naši in splošni problemi. Ko so koncem 1938 prišli nekaki izgledi o možnosti združenja ubeh glavnih socialističnih frakcij — S. P. in SDF — je eksekutiva sprejela izjavo, v kateri je apelirala na oba zadevna odbora, da storita vse v njunih močeh, da pride do zopetne in tako potrebne združitve socialističnega pokreta. Izjava je bila natisnjena v Proletarcu z dnem 21. sept. 1938. Združenje sicer ne odvisi od nas. kakor ni bil razkol povzročen od nas, toda z urgiranjem za združenje smo storili svojo dolžnont v interesu socialističnega gibanja. Na washingtonsko konvencijo je tajnik JSZ poslal svoje poročilo, katerega je zaključil s sledečim odstavkom: "In vic*w of what has transpired in the last fear years within the party, »t is strongiy urged that the Convention now in ses-sioft takes into consideration ways and means of building the party before everything else. yes, even sidetracking the Fall campaign, for there can be no influence ezerted on the American public without a strong, aetive psrty. With our present strength, j comrsdes, we sre only fooling ourselves if we think . that we have vary much influence upon the American vvorking masses, or the public in general. How to build up th« p«rt7 should b« of prime consideration at this convention!" ŠPANSKA CIVILNA VOJNA Ko je kmalu po našem zadnjem zboru izbruhnila v Španiji civilna vojna, in ker smo uvidevali grozne potežkoče skozi katere bo moralo Špansko delavstvo in kmečko ljudstvo v borbi za svojo svobodo in demokracijo, smo takoj podvzeli zbiranje fonda, s katerim smo vsaj delno pomagali žrtvam fašizma. Podvzeli smo dve splošni kolekti. Obrnili smo se na vsa napredna društva v deželi, klube JSZ in mno. go posameznikov. Rezultat te naše akcije je bil, da smo zbrali vsega skupaj $2,606.89.. Skozi odbor, zvan Trade Union Relief for Spain, kateremu je načeljeval David Dubinsky, predsednik unije ILGW, smo poslali $2,311.27. Za tiskovine in poštnino se je porabilo $130.00 in na rokah imamo zdaj še $65.62. Vse delo, ki je bilo zvezano z zbiranjem tega fonda, ki ga ni bilo malo, je bilo opravljeno zastonj. Smatram, da je JSZ storila svojo dolžnost napram španskemu ljudstvu v polni meri, ne da bi pri tem gledala na kake posebne koristi zase, kot se to dogaja pri nekaterih organizacijah, ki večino, ali vsaj preveliko vsoto porabijo za svojo lastno propagando, ali pa za svoje upravne otroške. Pri JSZ se to ni nikoli delalo, pa naj smo zbirali za eno ali drugo potrebno stvar in upam, da se tudi nikoli ne bo. Naše geslo je vedno bilo: nabrani denar zato za kar je bil nabran! Naj še omenim, da smo v tej relifni akciji v pismih, v listih in ns shodih poudarjali, da kdor želi poslati zbrano vsoto za pomoč republikancem v Španiji rajše v urad SNPJ, naj to stori. To smo poudarjali še posebno v pismih na društva. Kajti naš namen je bil, da pomagamo in »beremo v ta namen čimveč. Tako smo s tem delom pripomogli tudi enaki akciji SNPJ, ki je zbrala prilično vsoto. ____JSZ IN HRVATI TER SRBI V organiziranju hrvatsko-srbskega delavstva v JSZ do danes nismo uspeli in izgledi za bližnjo bodočnost niso nič kaj mikavni. Edini srbski klub. ki je po^ vojni ostal pri naši Zveai, je prenehal s svojim poslovanjem zadnje poletje. Vzrokov, ki jih navajajo bivši sodrugi kluba št. 20 je več, pa bili ti upravičeni ali ne. Fakt je, da odkar je odšlo nekaj agiinih sodrugov iz Chicaga, je organizacija le životarila in končno izginila s pozo riše a; sodrugi, ki so ostali v Chicagu so se vse preveč brigali kako bodo organizirali domačine, kot pa da bi bili vodili propagando za socializem med svojimi ljudmi in skrbeli za svojo organizacijo. Pa so zaključili, ds se grupa razpusti. Par sodrugov je pristopilo v angleški klub. nekaj pa docela odstopilo. Med Hrvati in Srbi ni sedaj nobene naše socialistične organizacije. Edino korist od tega imajo razni političarji in pa cerkve obeh ver. Prosvetni Savez, ki so ga bili organizirali bivši komunisti, je domalega izginil s pozorišča; list so prenehali izdajati in Uko ima zdaj rek arija na eni strani in komunisti po drugi popolnoma prosto roko za izžemanje hrvatskega in srbskega delavstva. Se bo li pojavila kaka volja za obnovitev socialističnega gibanja med njimi, je težko prerokovati. Vse zavisi od razvoja v bodočnosti. JSZ bo pazno sledila vsem pojavom med njimi in ako se bo dalo med Hrvati in Srbi kaj storiti, bo to storila. SPLOŠNA GLASOVANJA Edino splošno glasovanje, ki smo ga imeli po zadnjem zboru, je bilo za izvolitev gl. tajnika in eksekutive ter ostalih odborov JSZ. Glasovanja se je udeležilo 417 članov in članic ali nekaj nad 51% vsega članstva. Sedanji odbori zveze so: EKSEKUTIVA Frank Alesh, Donald J. Lotrich, Joseph Oven, Frank S. Tauchar in Frank Zaitz. član eksekutive je bil tudi Frank Udovieh, ki pa je pred nekaj meseci odstopil in njegovo mesto je »•vzel namestnik Frank S. Tauchar. NADZORNI ODBOR J. S. Z. Anton Garden in Justin Zajec. NADZORNI ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE JSZ Rok Božičnik, Vinko Ločniškar in Angela Zaits. , PROSVETNI ODSEK J^Vlr1^', Drasler In Mary Oven. ((Has. Pogorelec je obenem tajnik tega odseka.) DOHODKI OD 1. JUL. 1936 DO 30. JUNIJA 1940 DOHODKI: članarina in pristopnina ........................ $ 4,269.26 Konvenčni fond JSZ ................................................................1,310.09 Prosvetna matica ...............................................................6,470.60 Klubi za potrebščine ................................................................186.82 Literatura —-----------------------133.78 Kampanjski fond..........................................................................676.16 Zbirka za španske lojaliste ................................2,606.89 Stranki za kamp. fond in konvenčne znamke ...................................................74.00 Social Security Tax...........................t................64.30 Vrnjeno posojilo ..........................................................................40.00 Blagajne razpuščenih klubov in Srbske sekcije ......................................................113.18 Zbrana podpora na turi s. Zaitza .............'142.50 Toni Mooney Defense ............................................................4.50 Socialist Call naročnina.............................3.50 Razno ..............................................................................................47.78 Skupaj.................................$15,023.36 STROŠKI članarina stranki in drž. organizacijam $ 1,983.96 Poštnina .................... ................................................579.38 Najemnina, telefoni in brzojavi................................498.62 Plače ..............:.......-..................................................................6,210.00 Poslano na Trade Union Relief for Spain 2,311.27 Tiskovine in drugo v zvezi s kolekto za Španijo ........................................................17.24 Uradne potrebščine ............................................383.42 Kampanjski stroški 1936 ..................................................146.98 N. Žlemberger, posojilo na delnice SDC 40.00 Oglašanje v koledarju. ......................,..............160.00 Knjige, igre. prepisi iger in vlog ter vezba (P. M.).......................................................1,084.87 Tom Mooney Defense .........-......................................9.50 Stranki za kampanjo in konv. znamke.... 83.75 Social Security Tax .............................................100.80 Izredna pomoč v uradu.................................................13.00 Agitacija ......................................................................................122.86 Potrebščine za klube ............14.66 Socialist Call naročnina ...................................3.60 XI. redni zbor ....,............................................996.46 Izmenjava čekov in bančna posluga ................44.55 Razno ......................L......-.............................49.21 Skupaj ............................... $14.883.92 RAČUNSKI ZAKLJUČEK Dohodki ....................................116.023.36 Prenos od 30. junija 1936 ...... 1,485.69 Skupaj.....................Z~$16,509.04 Stroški ....................................... 14,883,9fi* Preostanek 30. junija 1910.... $1,825.12 IMETEK Konvenčni fond........................................$ 1,101.96 Upravni sklad ........................................................................................87.89 Obrambni sklad...........................................................65.62 Literatura in pohištvo................................................................175.00 Strankini znaki...................................................................................90 13 delnic Slov. del. centra..........................................325.00 Na Millard banki (v likvidaciji)................................369.65 Skupaj ............................... $ 2,126.02 OBVEZNOSTI Za literaturo nabavljeno za Prosvetno matico ..................................................$ 3,106.18 Članarina stranki za junij .................................23.86 Članarina drž. crg. od jan. do jun 1940 ... 63.20 Skupaj.............................. $ 3,193.23 Več obveznosti.........«............ 1,067.21 1 j __________________ Skupaj kot zgoraj........... $ 2,126.02 AKTIVNI KLUBI IN ČLANSTVO Ob času XI. rednega »bora smo imeli 36 aktivnih klubov s 803 člani in članicami, vštevši 7 članov in članic at large. Danes imamo 22 aktivnih klubov s 426 člani in članicami, vključivši 9 članov at large. Prenehali so sledeči klubi: V Illinoisu: U Salle. Chicoga št. 16 in 20, 224 pa se je delno združil s klubom št. 1. V Michiganu se je klub it. 116 v Detroitu združil s klubom št. 114. V Montani je pre. nehal klub v Bearcreeku. Ohio: Power Point, Salem. Piney Fork in Maynard. Pennsylvania: Bridgeville, Imperial in Hermine. VVisconsin: Sheboygan. Vzrok prenehanja teh klubov je deloma naveden v uvodu tega poročila, precej pa tudi v brezbrižnosti za socialistične aktivnosti med bivšimi sodrugi v teh mestih. AKTIVNI KLUBI SO SLEDEČI: Illinois: Chicagot Oglasby, Waukegan in Springfield, skupaj 4. Indiana: Clinton, Kansas: Arma. Michigan: Detroit. Ohio: Bridgeport, Cleveland, Collinwood, burgh in Girard, skupaj 5. Pennsylvania: Conemaugh, Forest City, Sygan, BurgetUt6wn, Canonsburg, Moon Run in West Ali. r>uippa, skupaj 7. West Virgina: Pffrsglove. VVisconsin: Milvvaukee in West Allis, skupaj 2. Skupaj 22 klubov in 9 posameznih članov in članic. KONFERENČNE ORGANIZACIJE Konferenčnih organizacij imamo enako število kot pred štirimi leti, to je, štiri in sicer dve v Ohiu, eno v Penni in eno za Illinois in Wisconsin. Vse te organizacije obdržujejo zborovanje enkrat ali dvakrat na leto ter jih v velikem itevilu posečajo tudi zastopniki organizacij Prosvetne matice. Vse te organizacije so bile v zadnjih štirih letih več ali manj aktivne. Mladina. Kako zainteresirati mladino v naš pokret je eno najvažnejših, pa tudi najtežjih problemov. Pred nekaj leti, ko je bilo več življenja v socialističnem gibanju, odnosno stranki, smo tudi pri JSZ začeli z organiziranjem mladine in v nekaterih krajih smo uspeli, toda žal nI ostalo nič trajnega. V nekaterih krajih so priAle osebnosti vmes, v drugih so se funcionarji zainteresirali v organiziranje na strokovnem polju, zlasti v OIO, in tako se je naše delo med mladino zanemarilo. Največ je pa krivo to, ker ni mogoče dobiti osebe, ki bi se stalno posvetila problemu organiziranja mladine v JSZ. Pole.flf tega tudi ni gmotnih sredstev, ki bi nam omogočala vzdrževati tak urad. Osobje. ki ga ima JSZ in njene publikacije, je pa že zdaj preobloženo z delom. Edini mladinski krožek, ki še danes obstoja, ima klub št. 27 v Clevelandu. Delegat tega kluba pride iz mlajše generacije, ps nsm bo on mords dsl navodil in inspiracij kako se lotiti tega problems, ki bi imel uspeh za gibanje. Pri klubu št. 1 v Chicagu skušsmo zainteresirati mlsdino v tsko zvsnem JSF Junior Guildom, v katerem Imamo okrog ducat mladih fantov in deklet, ki »borujejo enkrat na mesec. Bo II kaj ix tega, mislim namreč nekaj stalnega, ki bi se udejstvovalo v socialističnem pokretu, je še vprašanje. Poročilo gl. tajnika je soglasno vzeto na znanje. Andrew Božič vpraša, zakaj ni v seznamu klubov povedano, koliko članov kluba Št. 49 je v unijah. Pogorelec pojssni, ds ni dobil o tem podstkov. Stvsr se lahko popravi, čim se ti podatki dobe. Stanje klubov JSZ no podlogi poročil toncem junija 1940 Fkupnc Unij. Naroč. St. in kraj kluba Gotovine imovine Članov Drž. članov Prolet. 1, Chicago, III..................................... $ 139.43 $4,939.16 81 81 29 49 8, Oglesby, III....................................... .. 3.93 3.93 8 8 5 7 5, J oh nato* n, Pa................................................22.09 72.09 12 12 6 B 10, Forest City, Pa..... ....................................................7.31 67.31 4 4 1 l 11, Bridgeport, Ohio...........................................160.00 185.00 28 26 16 10 13, 8ygaft, Ps. ...........................................................^0.00 26.00 14 14 10 6 19, Burgettstown, Ps..........:........................................25.07 26.07 8 7 3 5 21, Arm*, Kansas .....................................................20.00 55.00 13 12 8 4 27, Otareland, Ohio ...................................728.23 728.23 47 46 13 25 28, Cleveland, Ohio ..........................................................66.67 76.51 6 5 2 3 37, Mihraukee, Wis.......................................51.31 101.31 37 36 11 22' 41, Clinton, Indiana ..............................................................—.— —.— 5 5 5 — 45, VVaukegan, IU..........................................................................49.16 274.16 10 10 8 10 47, Springfield, IU................................................24.70 74.70 18 17 9 9 49, Cleveland, Ohio....................................43.33 417.75 34 34 15 24 114, Detroit, Mich............................................74.10 814.10 30 30 16 15 118, Canonsburg, Pa......................................................................46.71 544.31 15 15 10 10 175, Moon Run, Pa.............................................61.43 61.43 8 7 ! 6 18(1, VVeat Allis, Wis.............................................................30.56 55.56 6 6 3 3 211, VVest Aliquippa, Pa..... ............................................—.— —10 10 6 5 222, Girard, Ohio ............................................................................115.20 218.20 13 13 8 8 228, Pursglove, W. Va.....\................................................15.71 15.71 10 9 7 6 Posameznih članov (nk) ......................................9 9 3 6 SkupM- ... —^a^/Np— itn 416 191 240~ Poročilo tajnika Slovenske sekcije Frank Zaita, tajnik slovenske sekcije JSZ, poroča : Slovenska sekcija JSZ je forma iz čaaa, ko je bila naša Zveza še organizacija socialfstov vseh treh naših narodnosti: Slovencev, Hrvatov in Srbov. V nadi, da se hrvatska in srbska sekcija spet obnoviti, smo v naših pravilih vztrajali s sekcijsko formo. Vsled tega je tu poročilo pod označbo "slovenske sekcije". Sedanje okolščine pa so nam nauk, da naj se sprijaznimo z dejstvi kot so. HrvaUke in »rbake sek. cije nimamo, torej tudi posebne slovenske ni treba, kajti JSZ le danes med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki edina socialistično delujoča skupina, in ta skupina je "slovenska sekcija". Zato predlagam, da se iz pravil določbe o sekcijah črtajo in nova pre-" urede v smislu načrta za reorganizacijo, kakor ga bom predlagal ko pride tozadevna točka na dnevni red. A tudi brez tega naj se ta predlog glasi, da JSZ preneha biti organizacija sekcij. FINANČNO STANJE SLOVENSKE SEKCIJE Ob času zadnjega zbora meseca julija 1936 v Chicagu je imela slovenska sekcija $2,002.25 imovine. Razpodeljena je bila sledeče: - Vloga J SLA .....$1,100.00 Hranilna vloga na l.awndale National banki ........................................................ 219.09 Delnice v Slov. del. centru ................... 500.00 V bankav, ki so v likvidaciji: Millard State Bank .................$ 106.58 Ogden National Bank ............. 76.58 $ 183.16 Skupaj..........................$2,002.25 Od zadnjega do tega zbora je imela slovenska sekcija JSZ Še sledeče dohodke: Julija 1936. dividende Ogden National banke ______-________.$ 5.47 Julija 1936, obresti hranilne vlog'* v LNB ............. ............1.61 Sept. 1936. Millard State Bank 19.87 Jan. 19.17, obresti JSI^A..........11.00 Jan. 1937, (bresti od vlo^je v LN>B .............................................1.89 Jan. 1938, obresti od vloge v LNB.......................................2.01 Feb. 1938, obresti od vloge v J SLA ...............................................16.50 Dne 11» maja 1938 zadnje pla. Čilo is Ogden Nat. banke ............8.75 Avgusta 1938, obresti od Jugo- slav 8LA ...........................................11.00 Obresti od vloge v Lamndale National banki............. ...................2.13 Marca 1929, obresti od vloge v JSLA ............. .....i....................16.50 Obresti od vloge v LNB ............g.30 Obresti od JSLA feb. 194'rt ....... 22.00 Obresti v LNB julijs 1940................1.66 Obresti JSLA ......................................................11.00 Obresti ns vlogo v LNB.. -..............1.74 Skupaj dohodki.........................$ Gotovina julija Illl 150.58 219.09 Skupaj gotovina julija 1940 $ 369.67 Julija 1940 smo prejeli od vloge slovenske sekcije. ki jo ima v JSLA, ček za vsoto $16.50. Skupaj torej gotovine z bančno vlogo vred $386.17. V Ogden National banki smo izgubili nad $70.00. Kot sem te omenil, smo prejeli njene zadnje "dividende" 11. maja 1938. V Millard SUte banki imamo še nekaj nad $86. Prejeli nismo od nje že dolgo ničesar, razen obljubo, da morda izplača še kakih 5 odstotkov. Kar se tiče Ogden National banke, je iz naše imovine izbrisana in skoro isto se lahko reče o vsoti $86. ki jo še imamo v Millard SUte banki. Naša resnična imovina je torej bila v začetku julija, pred pričetkom tega zbora, sledeča: Vloga na Lawndale National banki.......... $ 369.67 Obresti JSLA ............................................ , 16.60 Vloga v JSLA ............................................ 1,100.00 Delnice v Slovenskem delavskem centru.... 500.00 Skupaj...................................$1,986.17 VsoU je manja kakor pred 4. leti zato, ker so odpisane izgubljene vloge v omenjenih likvidiranih bankah. Ker nadzorni odbor slovenske sekcije vsled kratkega časa. kajti ot ivb-nega sklada in idejo izvedli v največji krizi vzlic pesimizmu, tedaj je to eden največjih uspehov našega gibanja, kajti dosežen je bil v času panike in breposelnosti. SDC je sedaj zgolj prostor za urade JSZ. Piole. Ures, Prosvetne mstice in kluba it. 1 ter njegovi* odborov. Ob enem se je vsled svojega vrta in prikupnosti razvil tudi v družabno središče, ki ga po-seča mnogo rojakov. Družabništvo <^oji poseben klub, ki se imenuje Druiabni klub Slovenski center, ali v angleščini Slovene Center Social Club Ako se kdaj naše gibanje konsolidira. da ga ne bodo metali zunanji valovi semintja, bomo morda na tistem prostoru lahko zgradili kaj večjega in modernejšega. A kot stvari so, smatram, da je že to zelo velik uspeh. Poročilo Ujnika Draslerja in F. Zaitzn vžeto na znanje. Ob koncu seje Frank ZaiU predlaga, da se zbor slika in da se določi kakega Clevelandčana. ki bo preskrbel fotografa in določil čas slikanja. Predlog je soglasno sprejet. Naloga se poveri česnu in Med. vešku. Lorenc Kavčič od kluba št. 13. Sygan. Pa., osebno pozdravi konvencijo in želi, da bi bilo njeno delo v korist JSZ in PM uspešno. Seja je zaključena ob 12:30 popoldne. Anton Sular, predsednik. Ivan Jontes, zapisniku. Druga seja dne 4. julija popoldne Sej« je otvorjena ob pol dveh popoldne. Zapisnikar prečita zapisnik prve seje. ki jc i dvema majhnima popravkoma brez ugovora sprejet Konvenčni Ujnik Pogorelec prečita pozdrave elevelandskih klubov št. 27 in 49, češke socialistične federacije in "Big Tonija" Tomšiča iz Oaklanda. Calif. Pozdravi so vzeti ua znanje. Predložena je resolucijo o Slovenskem narodnem muzeju v Clevelandu. Predlagano in sprejeto, da se o tem razpravlja tekom razprave o Prosvetni matici in Cankarjevi usUnovi. IVAN MOLEK poda sledeči referat: Nosi kulturni problemi: ali je kulturo cilj, ali sredstvo? O kulturnem delu govorimo na vsakem zboru Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki. Dobro se spominjam prvega zbora (katereza delegat sem . bil), ki se je vršil baš pred Uidcsetimr leti ob prazniku Neodvisnosti 4. julija v Chicaju; tn prvi bor Je bil po svojih slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih delegatih resnično in kompletno jui <>*Jo-vanski, kakor najbrž ni bil noben naslednji zbor. in o kulturi je Ukrat referiral Milan Glumac. Splošne politične in ekonomske, ameriške in tovne. razmere so se v teh tridesetih letih kolosalno izpremeitlle — kar vsi dobro vemo — ampak n «šc kulturno gihanfe je v jedru ostalo isto; rr* ie r«rs-Jlo kvantiUtivno in deloma kvalitativno, to,In k ji eksekutive jsz. d« nuj »e jugoslovanski socialisti drže proč od bara z alkoholnimi pijačami na pikniku soc tal Utihne stranke in naj prinesejo a seboj dovolj kislega mleka, kajti na ta način se bodo obnašali k<»t kulturni ljudje! Ni bilo prvič in ne tadnjič, dp je bila prohibicija vključena v kulturo, čeprav nimajo mor al )Č rte, higienične in etične t«, deve prav nič opraviti s kulturnim udejstvovanjem — in kljub dejstvu, da kolesa naše kulture v Ameriki ne tečejo, če jih ne maiemo z opojnimi pijačami • * * Ni moj namen danes, da bi suhoparno razlagal 0 razvoju »n bistvenosti kulture same. Za to ni časa, dasi bi bilo mo«da potrebno. Kar je zdaj važno za nas je to. kaj je prav za prav namen kulturnega udejstvovanja v našem domačem okviru? Kaj hočemo doseči s tem? Ih-uge vpreštnje je. ali je bila naša Prosvetna matica ustanovljena zato, da bo druitvom, ki ae obračajo nanjo za 'kulturno bla^o. za »gre, pesmi, defchamacije itd., dajala material splošne vrednosti ali bo imelu na razpokiTo le tendenčnc kulturna dobrine. to se pravi dobrine, ki ao socialno usmerjene m prikrojene za socialistično in svobodomiselno pra-patramlo? Ali se vam ne zdi, da je bilo to vprašanje za nas ir rešeno? Da, bilo je! Na vsakem zboru JSZ m PM je že bilo definitivno rešeno! Zakaj na vsakem t boru? Stvar, k» je enkrat definitivno rešena, ne pribija več na dnevni red. Odgovor n« to je, da reši- i samo na papirju—v praksi je pa ostalo v««> po utarent. In znto se naše staro vprašanje vedno in vedno vrača nazaj na dnevni red — In vračajo se bo toliko časa, dokler ne bo pravilno rešeno in v praksi i vedeno. Prianam, da za nas je to težak problem; vsi pri-tnanie. Mnogo tehtnih razlogov je, da ne moremo r praksi izvajati tega, kar aa papirju zaključimo. Se tehnični razlogi, so finančni razlogi, je pomanjkanje pravega materiala — z drugimi besedami: kulturna lenoba med nami — in cela vrsta drugih rarl^ov. Vendar vsi ti razlogi na naši strani hi ae dali premagati, če bi ne bilo največje zapreke, po-ela\itnega vprašanja: kako pridobiti dovolj občin-*tv* m naše kulturne prireditve. To je tisti problem, ki nas ovira, da ne moremo v praksi izvajati lepih zaključkov na papirju. • ♦ o Ta problem p« obratno obuja pri nas prvo vprašanje, ki je za nas aelo nesmiselno: kaj prav za prav hočemo s našim kulturnim delom? M dobro vemo, kaj hočemo — zato pa za nas r»r pošto j i geslo, da kultura živi zaradi kulture, da j*1 umetnost zaradi umetnosti, petje zaradi petja, drama za.adi Hrame in muzik« zaradi mueike. Mi dobro vemo, 2 led velikega Števila nr pred nih delavcev — mnogo premalo Ta skromna vsota ne zadostuje niti za arhiv, kaj šele za izdajanje knjig z več tisoč naklade. Poleg tega so še poslovni stroški kot korespondenca itd. Prosvetna matica črpa svoja sredstva od pridruženih organizacij, kojlh hrbtenica so podporna društva.Statistika nam pove, da jc v Zedinjenih državah okoli 7(H) slovenskih Viruštev, ki se štejejo za napredna in svobodomiselna. Izmed teh jih je včlanjenih v P. M. komaj 180, vžtevši soc. klubi' in kulturna društva. Kje je torej ostalih 500 društev? Zakaj se nam ne pridružijo? O tem je nujno potrebno. tla delegacija razmišlja in stori stvarne zaključke. Kot že omenjeno, obstojijo v mnogih teb društvih ncosnovani predsodki proti P. M. Ne da se tajiti, da imamo v naprednih in napol naprednih društvih odkrite in tajne nasprotnike. Nekateri nasprotujejo matici iz političnih, druci iz verskih razlogov in tretji pa vsled iitnorance. Vprašanje nastane, kakšnih metod in propagande naj se posluži Prosvetna matica, da prepriča članstvo teh društev o naših plemenitih ciljih in namenih v korist našega delavstva In kulture v obče. Po mojem mnenju bi se zanimanje za našo organizacijo znatno poživilo s tem, dn bi imeli pri omahljivih društvih več iskrenih zaupnikov in zagovornikov. V večjih naselbinah bi se to dalo izvesti s tem, da bi se te člane-zaupnike sorazmerno razdelilo med omenjena društva potoni prestopnih listov. Ti člani bi nato sistematično vodili propagando za P. M. Ta metoda se zdi na prvi pogled ncprikladna in drastična, toda iz stratogjčnih ozirov je nujno po-trebnn. V manjših naselbinah je ta problem seveda težji, toda s sodelovanjem glavnega odbora in potom okrožnih konferenc, bi se morda tudi tam dosegli uspehi.Ko bi P. M. pridobila pod svoje okrilje vsaj še sto teh društev, tedaj bi ji bil uspeh zagotovljen in pridružene organizacije bi prejele za svojo članarino še mnogo več kot sedaj. Možnost sa ojačanje aktivnosti Prosvetne matice — obstoja in tudi načrt je izvedljiv, toda le potom krepke in stvarne propagande v društvih, kajti društva so edino polje, kjer P. M. lahko uspešno napreduje. Povdarjati pa je treba, da mora P. M služiti izključno le prosvetnim in Vzgojcvalnim namenom, ker le na ta način bomo obdržali društva v našem območju V tem kratkem referatu sem podal le svoje mnenje, ki pa seveda ni merodajno. Upam, da imajo cenjeni delegati P. M svoje načrte in priporočila, ig katerih se bo izluščilo jedro, ki bo v splošen dobrobit In napredek naše dične kulturne organizacije! Referat Je soglasno vzet na znanje. Cankarjeva ustanova Milan Modveaok refarira o Cankarjevi ustanovi s oairom na odnošajo • Procvotno matico in JSZ: Cankarjeva ustanova se je rodila kot posledica spora zaradi Cankarjeve sohe, ki so ae je polastili klerikalci, potem pa je niso več hoteli dati iz rok. dasi je to zahtevala vsa naša napredna javnost. Ta klerikalna trma je dala pavod za ustanovitev postnega odbora, v katerem »o bila zastopana naša napredna kulturna in podporna društva in katerega naloga je bila, skušati doseči vrnitev Cankarjeve sohe v prave roke. Ker v tem ni uspel, so zastopniki naprednih društev nazadnje sklenili, postaviti Ivanu Cankarju Živi spomenik v obliki napredne delavske revije, ki bo širila tiste ideje In ideale, katerim Je bil on posvetil avoje življenje in svoje mogočno pero. Tako je bil spočet Cankarjev (glasnik, ki bo prihodnji mesec nastopil četrto leto svojega plodonos-nega delovanja Nove revije pa se niso zbali Samo nasprotniki, temveč tudi nekateri naši sodrugi, ki so se bali, da bi škodovala publikacijam JSZ in PM. Ta bojazen je seveda bila neupravičena, kakor je poudaril tudi urednik Cankarjevega glasnika, sodrug Ktbin Kristan, ki nam je pojasnil, da Cankarjev glasnik le izpopolnjuje dele publikacij JSZ. vsled česar nam je enako potreben. To so sodrugi naposled spoznali in onošaji med Cankarjevo ustanovo in JSZ so se korenito izboljšali. To je v veliki meri zasluga zunanjih sodrugov, ki so spoznali veliko vrednost Cankarjeve ustanove in Cankarjevega glasnika za naše gibanje ter se ju oklenili. Naši današnji medsebojni odno-šaji so taki, da lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost, kolikor se tiče sodelovanja med tema važnima prosvet no-kuItu r nima organizacijama. Naloga Cankarjeve ustanove pa ni bila samo izdajanje Cankarjevega glasnika, temveč tudi poskušati združiti pod svojim okriljem naše napredne kulturne ustanove. Storjen je bil poskus združitve naših elevelandskih kulturnih društev, katerim hi CU služila za centralo. Kratkovidnosti nekaterih odgovornih ljudi je pripisati, da se ta zamisel ni uresničila. Vendar Cankarjeva ustanova te in drugih nalog. ki jih je prevzela, ne bo izpustila izpred oči. Cankarjev glasnik je doslej izšel v 35 številkah, v katerih je zbrano veliko bogastvo pripovedne, pesniške in poučne snovi. Pod veščim .vodstvom svojega urednika Ktbina Kristana, našega najboljšega književnika in poznavalca slovenske literature, je dosegel Cankarjev glasnik tako višino, da izjavljajo celo njegovi 8tarokrajski sotrudniki, da so ponosni, da lahko v njem sodelujejo. Revija je letos začela prinašati seznam prireditev naših kulturnih društev, in prihodnji mesec bo začela objavljati zgodovino slovenskih ustanov v Clevelandu. ki jo zbira in urejuje Ivan Jontez. Vse to je dokaz, da je Cankarjev glasnik popolnoma opravioil svoj obstoj in dokazal, da smo gn potrebovali. Naša dolžnost je, da ga podpiramo, da bo lahko nadaljeval svoje koristno delo. Vprašanje združitve Cankarjeve ustanove s Prosvetno matico je tudi važno, fe bi se pridobilo za to idejo elevelandski napredni element, ki nosi tri Četrtine bremena vzdrževanja Cankarjevega nrlas-nika, bi to nedvomno zelo koristilo obema ustanovama. Medveškov referat je soglasno vzet na znanje. Sledi poročilo Erauna Gor*heta o Slovenskem narodnem museju v Clevelandu. Muzej se je organiziral v področju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ave., ki mu je tudi dal brezplačno na razpolago potrebne prostore. Namen muzeja je. »brati vse. kar se nanašp na našo zgodovino. Doslej je zbral že mnogo Čpsopisov. slik. listin, regslij itd., toda še mnogo premalo. Veliko stvari rgodovinske vrednosti nedvomna še* vedno leži pod prahom med razno podstrešno Jaro. Zato bo potrebno še mnogo drla in prizadevanja, da se naše ljudi seznani z nameni in pomenom te nnše nove ustanove. Muzej se financira s pomočio podpore od strani naših društev. Direktorij SNDoma priporoča zboru, da to ustanovo odobri. Gorshetovo poročilo je soglasno vzeto na z*anjew Priporočila delegatov društev Prosvetne matice Fmnk Reiek priporoča izdajanje polju dne jše literature. Loait Zorko omenja sklepe girardske konference društev PM. da bi se nabavile v večjem številu primerne igre. zlasti enodejanke za mladinski oder. Glede združitve Cankarjeve ustanove s Prosvetno matico, je treba stvar trezno premisliti. Cankarjeva ustanova hI lahko bila podružnica — Če že ne centrala — Prosvetne matice v Clevelandu, ki je ustanovil OU, ker jc potreboval tako osrednjo kulturno organizacija, fez noč se take stvari ne dajo izvesti. Rudolf Potočnik priporoča, da se nabavi več prevodov i« operetne literature. Joeepti Ovca priporoča, da posvetimo več pozornosti vsem tem problemom. Joveph Drasler meni, da večina naših angleško po-slujočih podpornih društev ni dovolj seznanjena z nameni in delovanjem Prosvetne matice, zato bo treba v ta namen več oglašanja. Obenem priporoča nabavo novih angleških iger, mladinskih in drugih. Anton Zornik svetuje boj proti slkoholu, ki povzroča med ljudstvom ogromno moralno in fizično škodo. Anton Garden je mnenja, da je dolžnost naših podpornih organizacij, da same preskrbe odrski mu-terijal za svoje mladinske krožke in poakrbe za njihov razvoj. Glavni namen Prosvetne matice je, nabavljati in posojati igre in izdajati knjige zs svoje člane. Z ozirom na Molkov referat meni. da smo dejansko porabili le majhen del svojega časa. energij in sredatev na političnem polju, toda če bi v preteklosti ne bili politično aktivni, bi bili danes mrtvi. Vzlic današnjim žalostnim razmeram ima neomaja-no vero v prerojenje delavskega političnem gihN-nja v Ameriki. On ne verjame samo v nolitično, ali samo v strokovno ali samo kulturno delo, temveč v delo da vseh teh področjih. JSZ ae je doslej udejstvovala na vseli teh poljih in ji to ni škodovalo. Fran Ce*** *e pridružuje Potočnikovi sugestiji in priporoča, da bi se skušalo pridobiti detroitskega so druga Berlisga za prevajanje glasbenih del. Obenem priporoča, da se skuša pridobiti čim več novih društev v Prosvetno matico. Joseph Snop meni, da je v mnogih takozvanih naprednih društvih zelo malo naprednosti oziroma razumevanja naprednih teženj in nalog. Priporoča, da se naši zastopniki udelešujejo nej teh društev ter jim skušajo pojasniti namene in delovanje Paosvet-ne matice, da jih pridobe za nas. Obenem priporoča več mladinske literature. Milan Medveiek se strinja ■ česnom, da je treba izpopolniti glasbeni arhiv Prosvetne matice. Frank Zaiti poudarja, d« se je sahvaliti ideji bivšega ari- tajnika Franka Petriča, da danes tu zJt>oru-jemo in aicer ns kot politična, temveč delavsko-vzgojns organizacija. Ideja sodruga česna je dobrs, toda manjka nam potrebnega denarja. Proti alkoholizmu bi bilo treba kaj ukreniti, na ialoat ps ao razmere proti nam in bo težko kaj atoriti. Omenja Jontezovo sugestijo v Proletarcu, da bi Prosvetns matica izdajala dela ameriško-slovensklh pisateljev. Meni, da bi bilo dobro, ako bi se to zgodilo. O Slo. venskem narodnem muzeju v Cievelandu je mnenje, da je zelo važna ustanova, ki pa zahteva mnogo sredstev in izučenih tehničnik moči. Ni dovolj, ds se stvari zbirsjo, temveč je potrebno, da se sistematično razporedijo in rssstavijo. Z ozirom ns Cankarjevo ustanovo je najvažnejše vpraianje, kako vsoglasiti delovanje Proavetne matice s to ustanovo. O tem bo treba razmišljati. Omembo zasluži tudi Novakov angleško-slovenski in slovensko-angle-ški besednjak. ki pa doalej ni mogel najti založnika med našimi orgsnizacijami. žalostno je tudi, da vse naše podporne in kulturne organizacije nimajo ene centrale, ki bi lahko vzdrževala enega samcatega našega kulturnega delavca. Joa«ph Jauch smatra boj proti alkoholizmu za nafto sveto dolžnost. Roj je treba napovedati tudi kajenju. Jacob Mciec opozarja, da je bilo letos težje agiti-rati za Prosvetno matico, ker so se bile knjige tako zvkasnile. Potrebno je, da se v bodoče gleda, da bodo knjige razposlane ob času, da jih bodo društva prejela pred decemberskimi sejami. Alice Artach smatra, da je treba vse napredne zbore prežeti z delavsko ideologijo. Anton Jankovič je mnenja, da uživanje alkoholnih pijač ne škoduje, dokler je smerno. Nekaterim celo koristi. Andy Božič želi zaključek te razprave, ker nas čaka še mnogo drugega važnega dela. Anton Zaiti priporoča, da se vsak mesec pošlje po en izvod Proletarca vsem društvom Prosvetne matice. Obenem želi, da bi se izdali v knjigi vtisi 8 potovanja po stari domovini, ki jih objavlja Frank Zaitz v Proletarcu. Matt Pctrovich meni, da se da poživiti zanimanje za Prosvetno matico pri naših dramskih in pevskih društvih samo na ta način, da jim nudimo vse, kar bi radi dobili od nas. Charla* Po®orelec opozarja, da moramo biti realisti. Kar se tiče angleških knjig, jih PM ne more zalagati sama,,temveč se mors zadovoljiti s tem, kar lahko dobi za majhno ceno. Preden more kdo od nas več zahtevati, nam mora pomagati z večjimi sredstvi. Dokler ne bo večjih sredstev — tako velikih sredstev. da bomo lahko vzdrževali eno moč, ki se bo posvetila izključno kulturnemu delu — ne moremo pričakovati večje ali boljše postrežbe. Kar se tiče očitka, da izdajamo pretežke stvari, je stvar ta, da je večini ljudi vsaka resna stvar pretežka. Če nekdo absolutno ne koprni po višji izobrazi, mu je ne moremo vsiliti. Glavna zaslomba Prosvetne matice so naša podporna društva. S pomočjo pevskih in dramskih druitev se ne more vzdrževati, ker jih Je premalo. Kar se tiče iger, smo skušali dobiti vse, kar je izšlo primernega za naše odre. Povesti bi se lahko izdajale, če bi recimo Prosvets in Proletarec shranila tisk objavljenih izvirnih del ter jih prepustila Prosvetni matici. Etbin Kristan se strinja z zadnjo sugestijo, z dodatkom. da bi te povesti morale posredno vcepljati socialistične ideje. Kar se tiče glasbenih del, imamo na tisoče lepih starih slovenskih pesmi, ki bi se dale porabiti v takih spevoigrah, kakršne bi mi potrebovali. Tudi nekaj talentov imamo, ki bi to delo lahko izvršili. Priporočljivo bi bilo tudi več shodov, kajti živa beseda zaleže mnogo več kot tiskana. Seja je zaključena ob petih popoldne. 1 . ' * 'T . " i. „■' . . i Anton Sular, predsednik. Ivan Jontes, zapisnikar Tretja seja dne 5. julija popoldne Včerajšnji predsednik Sular otvori zborovanje ob 9. dopoldne. Prva točka na dnevnem redu je volitev predsednika in dveh podpredsednikov. Nominacija za predsednika. Nominirani so: Medvešek, Novak, šular, česen, A. Zsitz, Petrovich, Tsuchsr, Celin, Garden, Zorko in Godina. Sprejme in soglasno izvoljen je Anton Zaits. Nominacija za dva podpredsednika. Nominirani so: Zorko, Jennie Jerala, Snoj, Rak, Udovič, Mary Fradel. Sprejmeta Zorko in Rak, ki sta proglašena soglasno izvoljena. Nato je čitan in sprejet zapisnik 2. seje. Konvenčni tajnik prečita pozdrave od Slovenske zadružne zvezo v Cievelandu in a. Anton Jurce, Detroit. Oba pisma sta soglasno vzeta na znanje. česen poroča, da se bo delegacija slikala danes popoldne ob potih in priporoča delegatom, ki tega še nisos torili, da naroče slike. Fotograf bo Widgoy z Waterloo rd. NADALJEVANJE POROČIL DELEGATOV PROSVETNE MATICE J. Rak: Res je, ds rabimo mnogo stvsri, ki so bile priporočane včeraj. Toda teh stvsri ne moremo do. biti brez denarja. Zato je treba skušsti pridobiti v PM več društev. To je nsloga krajevnih zastopstev PM. Naloga glavnega urada pa je, proučiti potrebe v posameznih krajih in jih skušati zadostiti. Fr. Tauchar: Najbolj važna včerajšnja sugestijs je prišla od Etbins Kristana ~ da namreč živa be-seds več zaleže od tiskane. Priporočljivo bi bilo, nastaviti stalnega potovalnega zastopnika, katerega naloga bi bila, aranžirati shode in ustanavljati nove postojsnke v naših naselbinsh. če hočemo nadaljnih sredstev, je treba pridobiti več društev v PM. R. Potočnik: Priporočljivo bi bilo, da bi se skušalo orgsnizirati letne skupne koncerte vseh pevskih zborov, ki so vČlsnejni v Prosvetni mstici. Mary Muaich: Dobro bi bilo, ako bi se referati, tičoč se delovanjs Prosvetne mstice, od časa do čsss pošiljali na naša društva, ki bi se tako Ishko seznanila natančnejše z delom in cilji PM. E. Gorah«: Razmere so take, da se naši kulturni delavci ne morejo nAgraditi z denarjem za delo, ki ga vrše, temveč se mora veČino te^a dela opraviti zastonj. Kar potrebujemo, Je več delavcev, ki so pripravljeni delati iz ljubezni do idealov. A. Vidrich« Treba je poživiti zanimanje za PM z zanimivimi knjigami. Priporočljivi bi bili spomini nsših pionirjev. Tudi je treba najti pot, ds se združi pod okriljem PM vse naše nspredne prosvetne in kulturne orgsnizscije kot Canksrjevo ustanovo itd. Mary Fradel- Psziti moramo, ds ne knjige PM več tako ne zskssnijo kakor lsni, ker to škoduje. Angala Zaits: članarina za društva se ne sme tvi-čsti, če si nočemo šodovati. * S tem so poročils delegatov izčrpana in besedo dobe včerajšnji referenti. Ivan Molek omenja, da imamo navado, včasih va. biti ns nsše prireditve sngleško govoreče govornike, ki govore po uro ali še dalj tako kot bi imeli pred seboj ume stare socialistične pijonirje, kar ni dobro, ker Jih publiks nsravno ne razume, Po-udsrja, ds se moramo omejiti na prosvetno in kulturno delo, če hočemo uspevati. Milan Modvaiek priporočs proučevanje možnosti združitve Canksrjeve ustanove s PM. Dokler se to ne »godi, je treba gledsti, ds bosta obe ustsnovi čim složnejše sodelovali zs skuprii napredek. Fr. Ceseu odobrava Taucharjevo idejo stalnega potovalnega zastopnika. Fr. Zaita prečita XX. člen pravil, ki ae nanaša na PM. Smatra, da ta člen vsebuje zadostna in jaana navodila za delo PM. Kar najbolj potrebujemo, je več ljudi, ki bi navdušeno delali ta razmah PM. Julia Manton odgovarja Molku, da ve it skušenj, da lahko angleško govoreči govorniki mnogo koristijo naši stvari. D. J. Lotrich me nT, da bi bilo treba pošiljati na seje naprednih društev naše zastopnike, da bi jim razložili pomen, delovanje in cilje PM in jih tako pridobili za njo. Stroški, ki bi nastali v zvezi a tem, bi se nedvomno dobro obrestovali. Toda treba je iti ua delo, ne ostati pri golih besedah. Jo«. Skuk se strinjs s Lotrichem. Strinjs se tudi s Molkom, da je bilo 30 let našega dela na političnem polju bres ha&ka. A. Nag od« omenja težave v zvezi a takozvano ne-priatranoatjo, za katero se skrivajo mnoga društva. Fraacea Mihevc priporoča uresničenje sugestije Lotricha in Taucharja. F. Godina priporoča določbo, da se lahko organizirajo klubi PM iz treh ali petih oseb. E. Kristan pravi, da je treba iz sugeatij zbora izluščiti dobra zrna — to, kar je izvedljivega. Fr. Zaits predlaga, da se takoj preide na točko IX. poslovnegs reds: Delo med te rojeno generacijo. Predlog podpirsn in soglaano sprejet. JSZ, PM in noso mladina Referenti k temu problemu so bili Jaka Rak, Da-r aid J. Lotrich in Joaophiae Turk. Vsi trije SO avoja poročila in nasvete podali v angleščini in so v angleškem delu tega zapisniks. Vsi trije referati so soglasno vzeti na znanje. Sledi rasprava k gornjim referatom. Joaeph Draaler: Vprašanje je, kako vršiti to delo naj uspešnejše. Angleško poslujoča društva je treba pridobiti za PM in našo mladino zainteresirati v Ameriški družinski koledsr in Msjski glas, ki imata tudi angleške priloge. To je naloga naših mladih sodrugov in aodružic. M. Medvešek: Za klube je važno, da imajo svoje kulturne odseke, na pr. pevske zbore, kakor ga ims klub št. 27 v Clevelsndu, kateremu je njegov pevski zbor Zarja v veliko oporo. A. Garden vpraša Josephino Turk, zakaj nimamo v Cievelandu podružnice YPSL. Turkov* pojrsni, da ni bilo pravega zanimanja ne med starimi in ne med mladimi. Poskus je bil ns. pravljen, ps se je izjslovil. Naši mladi ao se vedno nsjbolje počutili v svojem lsstnem krožku ali odseku kluba št. 27. Fr. Zaits omenja, da je prišlo mladinsko vprašanje pri nas na jovršje na detroitskem zboru 1. 1930. Od takrat smo na tem polju prilično napredovali, toda zadnja leta se spet opaža zastoj.Tudi mladina se namreč stara in treba je novih injekcij mlade krvi. Z ozirom na YPSL se zdi, da se ta msrljiva socialistična skupina ne more zasidrati med nami, ker obstojajo proti nji gotovi predsodki. Smatra, da Zveza potrebuje močno mladinsko gibanje, boji ae pa, da se ne bo našlo dovolj zmožnih mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost. Frank Celin pravi, da ima Cleveland obsežno in hvsležno polje za pridobivanje mladine v naše gi-tanje. V zvezi s tem omenja cievelandske mladinske pevske zbore, ki nudijo dober matertjal za nas. L. Zorko prsvi, ds je največji kril, ker nimamo ene zmožne osebe, ki bi se Ishko posvetila Uključno temu delu. Mladins je tu, voditeljskih moči ps manjks. Bodoči eksekutivni odbor naj to vprašanje korenito prouči in skuša ukreniti nekaj konstruktivnega, sicer bodo našo mladino dobili na svojo stran demckrat&ki in republikanski politični opor-tunisti. v Julia Meaton smatra, da je veliko zlo, ker se v mnogih društvih odriva vsako politiko. Potrebna bi Lila velika vzgojna kampanja, zlasti pri SNPJ, katere angleško poslujoča društva nudijo največ i upanja. Joa. Lever se strinjs z Zorkom. Andrew Turkman pravi, da je ideja organiziranja slovenske mladine v Ameriki v okrilju Zveze zelo lepa in dobro bi bilo. da se izvede v širšem obsegu. V ts namen je treba vzbuditi med našo mladino zanimanje za sodobna ekonomska, socijslna in politična vprašanja. Lotrich želi, da Zorko spremeni svoje priporočilo v predlog. Zorko predlaga: Eksekutivi JSZ se nsroča, ds poišče in nastavi zmožno osebo, ki bo vodils organita-torično delo med našo mladino. Podpirano. Fr. Zaits smatra, da bi bilo bolje, ako dobimo odbor petih članov, ki bi vodil to delo. En sam človek ne zmore vsega. Fr. Zaita stavi protipredlog, da se ustanovi mladinski posvetovalni odbor petih članov. Zorko izjavlja, da je protipredlog nepotreben, ker on prevzame Zaitzevo sugestijo v svoj predlog. Zorkov predlog se torej glssi: Ekaekutivi JSZ ae naroča, da imenuj« mladinski posvetovalni odbor petih članov, ki bo vodil orgaaisatoričao delo m«d našo mladino. Kriatina Turpin sms trs predlog zs koristen. Rak smatra, da se doslej nismo znali pravilno lotiti te naloge in da se nismo nikdar dovolj potrudili, da bi raaumeli našo mladino in njene težnje in jo znali pridobiti za našo stvar. Turkman se strinjs z Rskom. Preden moremo upsti na uspeh, se moramo seznsniti z nsšo mladino in njenimi težnjami. Frank R«š«k poudarja važnost stikov med mls-dino, organizirano v JSZ in mladiho v društvih, ki jih nismo še dosegli. Nato je Zorkov amendirani predlog soglasno sprejet. Sledi referst Jos«pha Siakovichat Zadružništvo med Slovenci v Cievelandu in drugod Joseph Siakovich, tajnik slovenske zadruge v Cievelandu, izvaja sledeče: Svet je v pismenih — kapitalizem se zopet pre-iskuša v svetovno ekenomskem ognju. To ni delo HLAPCA JERNEJA, temveč neizbežno zadnje dejanje 40.1etne "mirne" ekonomske vojne. Povprečen človek misli, ds se je vojns pričels komaj takrat, ko so dsli vojsku puško v roko. Prav nič se ne zaveda, da se je septembra le zsčelo kratko zadnje dejanje, do je mrzlica bolnika 106 stopinj in ds umirajoča kapitalistična civilizacija je podobna sts-remu bolniku, nsd ksterim se je poskusilo že preveč zdravil ds se ga ohrani pri življenju. Zgodilo se je — zgodilo se je kot vedno v zgodovini, ds js Mr. BIG s to vojno nspravil velika napaka, napaka, ki zna postati usodepolns. Malokdo mi je verjel pred letom dni, ko aem pravil, d« prihajamo bliskovito hitro v dobo najčmejAe reskcije, ter ds se bo v njen nsmen prostituiralo dvs ideala: DEMOKRACIJO in SVOBODO. Props ganda kapitalizma uspeva preko vseh svojih pričs kovanj, zmedla je pojme celo onim, ki se štejejo, ds so zspopsdli Msrksov ekonomski nsuk. Fskti življenjs nimsjo zsnje nobenega pomena več — resnico rametujejo, iluzije obožujejo. Po drevesih ple/ajo in iščejo ubogo RESNICO, katera jim leži pred nogami. Pišejo, govore in obnašajo se kot tista večins Ijudstvs, ksters je ponosns, ds ims skoro nove, sa sposnsnje "obnucane" možgsne. Revčki mislijo, ds so svobodni in ds imsjo demokracijo ako se vrte v mslo večji sli zato nič msnj trdni kletki I Odpovedsli so ssmostojno misel, mislijo In ponavljajo, ksr mu propsganda "OUR BETTERS" ns-tveii potom tiska ali žive besede. In kir f* najbolj žalostno, pripravili ao jih tako daleč, da so začeli v razburjenosti zavzemati stališče za eno ali drugo skupino bojujočih se držav, nesavedajoč se, ds kskor hitro to store, Ameriksnec bi rekel "take sides", ds s tem več ne mislijo samostojno zase. Kapitalizem j« vedno in povsod deloval na to, da je raaburil ljudi in jih spravil v eno ali drugo pozicijo, ker je dobro vedel, da kakor hitro to storiš, ai upropasten — "SUNK". te imajo ujetega. On dobro ve. ds s tem se začnemo razburjati za nam nekoristne reči, da s tem se zsvtemsmo zs eno sli drugo stran njih boja ter lepo v najbolj kritičnem času zanemarimo svojo priliko in delo. Sodelavci, nikoli ne izgubite izpred vidika veliko dejstvo, da vladajoče sile trpe demokracijo le toliko časa dokler aluži interesom lastnine, ds je demokracija dovoljena le v malih brezpomembnih rečeh. Ali ni to bridka akušnja politično organiziranega delavstva? Demokracija je dobra le do volilne koče, in vsakikrat kadar jo poskusimo raztegniti na ekonomsko polje — začne ae neljuba šala! IX) DANES se še ni izpremenil nauk, ki pravi, da oni, ki lastujejo kontrolirajo; ONI določajo v kake namene ae »me rabiti bogastvo ene ali druge u Veseli smo lahko, da ZAI>RlJ2NlftTVO v Ameriki še ni protiustavno. In Marks nam Je zapisal, da osvoboditev delavstvs iz kspitalistične suž-nosti MORA BITI in JE DELO DELAVSTVA SAMEGA! Pravilno je torej navadno tolmačenje, da delavec mora sam začeti študirati, graditi, širiti in utrjevati svoje organiaacije, čijih namen je, da ga popeljejo preko sedanjega anarhiatičnega gospodarstva 7 pravo socialno 4ružbo. Med te organizacije brezdvomno spadajo ZADRUŽNE ORGANIZACIJE! Te so delsvcu potrebne, te so ekonomska pot v boljše dni in svobodo. Kar imamo danes, sploh ni več proati kapitalizem, je le še prispodobu AL CA-PONIJEVEGA SISTEMA — MONOPOL, ki noče utrpeti nobene tyube, monopol, ki po gangeško spravi s poti vse ksr mu je ns poti — sistem, ki di. rektno vodi v fašisem, kirieri mu bo dal za obrano zaželjeno novo postavo) Ta uvod je bil potreben, da se znajdemo kje smo, da razumemo zakaj se gre iu da vemo kaj nam je storiti. Sedaj pa h clevelandskim zadrugam. Prvi buditelj zadružne ideje med Slovenci v Ameriki je menda bil urednik glaails SNPJ, brst Frank Kerže, prav gotovo pa za Slovence v metropoli. Njegovo seme je tu padlo na rodovitna tla in leta 1913 se je odprla prva SLOVENSKA ZADRUŽNA TRGOVINA v COLLINWOODU. Vkljub krizam, težavam in oviram je rastla tako, da je sčasoma imela trgovina na VVaterloo, na St. Clair in v Lo-rainu — skupaj štiri. Tekom razvoja je tudi po-skrbela za glasbo in ustanovila svoj pevski zbor, katerega danes ni več. Razvila je tudi svoj ženski odsek, brez katerega ne bi smela biti nobena zadruga, in mladinsko ligo. Ves ta napredek je bil mogoč potom intenzivne požrtvovalne agitacije, vsa-kojakih priredb in zabav. Tekom viška prosperitete je tudi Zadruga prišla do nekako $200,000 prometa in danes šteje 306 članov. Kriza je presekala ta promet na pol. v preteklih 4. letih je pa povprečno iztržila okrog $140,000 letno. Pozabiti, da v letih 1928 in 1929 so bila jsjcs do dolsr ducat, torej je bržkone današnji blagovni promet enak, le v dolarjih je razlika. Danes uposluje od 12 do 15 oseb, ima tri vzorne trgovine — dve v lastnih poslopjih. Deluje se na to, da bi imeli svojo lastno mlekarno, pe-karijo, premogovno skladišče (coal yard), gasolin-sko postajo itd. Ksr bi pa z veseljem pozdravili, bi bila med Slovenci ena zadružna trgovina na St. Clairju in ena v Nevrburghu. Te so danes in v bodoče bodo še bolj potrebne ter bodo igrale veliko ekonomsko vlogo pri naših in drugih delsvcih v deželi. It njene »godovins se blestita dva diamanta: ob času stavk« pri NVCRR in pri Fisher Body, je bila SLOVENSKA ZADRUGA tista, katera je stale solidno s stavkarji; šla jd-tako daleč, da ae je vzelo posojilo na posestvo za $3000.00, da se je zsmoglo zalagati pri prvi stavki! Noben privstnik ne bi storil tegs. Izvojtvali so zmago ln ona je to praznovala z njimi. Ako ste uvarjeni, da to ni zadnja de-presijs, tedaj ste vi poklicani, da se takoj močno organizirate v svoje zadruge. V Cievelandu je bila tudi zadružna mlekarna, ki je danes ni več. Bila je tadružna Coal Yard in te ni več — je reorganizirana. Čehi so dobro uspevali in imeli 7 trgovin. Danea imajo še komaj dve in to poradi notranjih političnih sporov, ki naj nam služijo za nauk, kaj doprinese politični ali verski boj v zadrugi. V tem oziru t»e ameriške zadruge drže principa nepriatranosti. In bilo je tudi več drugih zadrug. Danes je veliko zanimanja med Amerikanci ramimi in imamo več ameriških zadrug, kreditna drultva, in v akciji je zadruga pri Federalnemu projektu v mestu. Po mojem mnenju so zadruge, strokovne organizacije in politično gibanje delavstva sveta trojica. Strokovno organiziran delavec je prvi izvojeval pravico za organiziranje kot delavec, pravico do stavke in leta 1843 je spoznal, da ga je strojna doba razlastila, da v svojem boju za obstanek MORA prido. biti nazaj lastništvo produkcije in distribucije, da se mora organizirati kot konzument. To spoznanje je prišlo angleškim tkalcem in se dsnes mogočno udejstvuje po celem svetu pod firmo ZADRUŽNIŠTVA. Rodilo se je iz silne potrebe in pomanjka-nja. Danes je razvito tako daleč, da je ena najmočnejših gospodarskih organizacij v Angliji, na Fin. skem, Danskem in Norveškem, sploh tja do Japonske. Smelo lahko trdim, da ZADRUŽNIŠTVU gre zasluga, da so imele imenovsne msle državice v Evropi tako visok življenski standard. Da ne bom predolg in presuhoparen, danes ZADRUŽNIŠTVO producira ln razpečava potrebščine med člane in nečlane preko 300 milijonom ljudi in obratuje od navadne trgovine do rudnikov, plantaž, parobrodnih družb, zavarovalnih družb in bank. Sploh v vsem. kar služi človeškemu blagru. Proučevalec ZADRUŽNIŠTVA, ako ni seznanjen s fakti, se bo začudil, ko izve vse kam sega to gibanje. Razveselila ga bodo dejstva in pronajdfbe orgsnizscije, ki ima nov sistem zs reorgsnizirsnje človeške družbe. Pronsše! bo, ds žive zadružničarji v lastnih zadružnih hišaK da jih oskrbuje z živili zadružna trgovina, da delajo v svojih lsstnih "indu strijsh, ds so finsneirsni potom lsstnih bsnk, da dobivajo razvedrilo v lastnih gledališčih, videl bo in pronašel, da se veseli in srečni otroci igrajo na zadrunih igriščih, spoznal bo, da imamo že realizirano tupatam tisto družbo, katero nekateri mislijo pridobiti drugim potom. Čas je prišel, ko se bo moral naš napredni in socialistično usmerjen delsvec vsepovsod oprijeti zs-družnega dela 100%. To spada pod njegovo delovanje, je njegova prva dolžnost, kajti v nobenem boju ne bomo izvojevali veliko, ako ne bomo ob pravem času imeli pripravnega ekonomskegs oro-žjs pri roksh, saj je vendar vsem prebridko znsno, da ims hrsns odločilno besedo in glss pri zmsgi. Slepo zreti ekonomske fakte je pogubonosno. Naš densr, katerega puščamo drugim, da ga rabijo, mora iti v lastni business. Nsvsditi se bo treba, ds •bomo zsse naredili vse ksr smo pustili drugim, ksr jim je kupičilo bogsstvo, zs večino ps miterijo. Profit mors biti odpravljen, in sko to odpravimo, itginilo bo vse ksr je korumpirsnegs, degradiranega in sprijenega. Vi dobro veste, ds vse krite ns svetu so pokszsle vedno eno — ds je profitni sistem nepraktičen—~ zlo v človeški družbi. Zadružništvo In Marks sta teoretično in praktično dokazala, da se to ds odpraviti Dokler ostane ta profitni sistem, toliko Čsss bomo imeli krize, vojne in gorje ns svetu. Zsto je potrebno, ds poraztolmačits svojim sodelsvcein, ds je to mogoče potom zsdružne, strokovne in politične skcije. Oznsnjsjte resnico, da ni tedanji tistem profita nič drugega kot legali- tirana tatvina, katera js obubožala večino človeškega rodu in da U večina raste od leta do leta. Povdarjajte, da vso to bedo ssmi podpiramo in to t lastnim densrjem, kateri se izteka v druga mesto ZADRUŽNA PODJETJA! . Po moji sodbi je vsak socislist po duhu zadrugar — čas je prišel, ko se morats beseda in akcija strniti v eno. Vi ste poklicani, vaša naloga je, da organizirate vselej in povsod zadružne skupine. Vi veste in morate vedeti, da zadružništvo bo prineslo trajno ekonomsko premembo; vi veste, ds živimo v svetu izobiljs ter da večina umre v revščini! Spoznati bo treba, da ai edinole delavatvo samo lahko zviša ne plačo, ampak življenski standard; spoznati je tretba, da drugih potov in rešitev si! Povejte ljudem, da Zadružništvo vrača kontrolo življenja v delavske roke, povrne delavcu zaželjeni mir, pravico in blagor doprinese demokracijo, svobodo! Da se to zamore izvršiti mirnim potom, potom redne, kon-struktivne in razvojne metode — da zadružništvo ne prekucne nič (česar se danes tako bojijo), zida polagoma in zdravo, stopnjema, po pridobitvi potrebnih skušenj od strani odjemalcev in članov, kateri se usposobljajo, da vodijo lastne posle v lastno korist in srečo. In zaključno oananjajte veseli evangelij, da ZADRUŽNIŠTVO VE, da je profitni aistem obsojen, da izgine s sveta — da ZADRUŽNIŠTVO je boljši sistem produciranja in razpečevanja v celokupni blagor človeštva. Rad bi videl, da bi vam bile globoko vtisnjene v spomin besede, kstere je nspisal Cvetko Kristan ob priliki 25-letnicc Zadruge: Tudi vam, dragi rojaki, ni pot poatlana z rožicami. Dovolj trnja in osata morate pohoditi in odstraniti, da lahko uspešno nadaljujete svoj razvoj. Spominjam se besed, ki nsm jih je 1. 1930 v Mednarodni zadružni šoli na Dunaju izrekel ideolog in prvoboritelj ameriškega zadružnega gibanja dr. P. VVarbasse: 'Nikjer ni za zadružno delo tako težko pridobiti ljudi, kakor v vseskozi individualistično in pridobitveno usmerjeni Sev. Ameriki, sli tudi nikjer nims zadružništvo za svoje delo hvaležnej-šega in širšega polja, kakor pri nas. Zaradi tega bemo to polje orali, odstranjevali iz njega kamenje in skale, ki ovirajo rast, ga gnojili in pulili plevel in oaat, pa se bo to polje sčasoma razcvetelo in bo rodilo stoteren sad v korist vsega delovnega ljudstva v USA,' " "Ravnajte se po teh besedah tudi vi. Sadite, priti-vajte, gojite, plevite — in želi boste lahko bogato." In naj še dostavim, da ZADRUŽNIŠTVO NI POČASNA METODA, JE NAJHITREJŠA METODA IN POT V EKONOMSKO SVOBODO! Le akupna akcija nas bo rešila in r«vni ima sata, kar delamo aa druge in ne aami aasel Ob 25-letnici pred par leti sem zapisal v jubilejno knjigo zadruge: "Najboljše kar lahko storimo, da ohranimo mir v Evropi ali Aziji je to, da preprečimo revščino v Ameriki." Danes te hočejo utakniti v vojaško suknjo v svobodni Ameriki zato, ker ai re. vež. Kjer revščine ni, tam je odpravljen profitni sistem, kjer tega ni ni nobenega povoda za vojne. Istikrat sem tudi povedal nekaj, kar mislim, da je vaše mnenje sedaj: "Zadnje čase je ekonomska situscijs postala tako resna, da so ljudje zsčeli postajati nemirni, nestrpni. Rekli so: nekaj se mora takoj napraviti, takoj se mora najti od po moč. Večina smatra Zadružništvo prej»očasno. In najboljša rešitev, katero imajo ti ljudje je ta, da naj vlada prehranjuje ai-romake. (To je miloščina kapitala, da ni rogovilje. nja v deželi). To je ravno isti "IDEAL", kateri je prevladoval v starem Rimu skoro dva tiaoč let nazaj — rešil ni pa nobenega tedanjega problema. In danes po U. letih Hooverjevega in Roosevel-tovega razočaranja še vedno nismo iz industrialne krize, depresije. Nsobrstno, prihsjsmo v oboroževalno inflacijo, ki je slabša kot vojna za delavce. Do drugega tedna bodo naše plače znižane za 16<& potom davkov za oboroževanje. Ta davek Je le na profitu ali vaši plači in na potrebščinah, ni pa na originalnem kapitalu, kar pomeni, da ti ubogi delavec stisni pas zs 15«X, medtem ko bodo 'OUR BETTERS" še vedno uživali dobrine svojega nedotaknjenega kapitala in večine profita, ki BO GARANTIRAN PQ VLADI za vse municijako izdelovanje. Številk sem vsm podal pičlo mslo; omejil sem se na glavne fakte Zadružništva v Cievelandu in drugod. Povdarjal sem pa glavno, da kjerkoli hočejo delavci priti do veljave na ekonomskem polju, SE MORAJO OPRIJETI ZADRUŽNIŠTVA. MOJ NAMEN JE, DA VAS NAVDUŠIM ZA TO DELO V VSAKI POSAMEZNI SLOVENSKI NASELBINI. Vi kot socialiati ste poklicani, da to storite in verujte mi, da bo raditega pokret žel in vsestransko bolj uspeval kot ako ostane brez direktne zadružne akcije. Vsak klub bi moral biti oče zadružnega podjetja v svojem okolišu. Pridobili bi si veliko ns skušnjsh, vršili svoje ekonomsko in politično delo, pridobivali na ugledu in za list moralno in gmotno pomoč ter končno DALI BI POSAMEZNEMU ČLANU DELO V ROKE — ODPRU BI MU PREPO-TREBNO AKTIVNO POLJE, KI MU DOPRINESE MIR, DEMOKRACIJO IN ČLOVEŠTVU SVOBODO. Ako ta zbor sklene in greste vsi ns delo, u ver jeni bodite, da boste imeli v zadružnem gibsnju v teh kritičnih časih nsjboljše zavetišče in aktivno polje v VIHARNI ČRNI REAKCIJI, ksters je že tuksj v vsej svoji sili in moči. Sodrugi, zavihajte roksve in ns delo sa EKONOMSKO SVOBODNO IN ZDRAVO DEMOKRATIČNO AMERIKO! Delujte v pravcu zadružništva, strokovnega gibanja in na političnem polju in ZMAGA BO VASA! Referat sodruga Siskovicha vzet soglasno na znanje. Seja zaključena ob 12:15 popoldne. Anton Zaits, predsednik. Ivan Jontes, zspisnikar. Četrta seja dne 5. julija pop. Sejs je otvorjens ob 1:15 popoldne. Zspisnik prejšnje seje je čitan in aprejet. Tajnik tbora prečita pozdrave od sledečih organizacij in posametnikov: Cankarjeva ustanova, Severna ohijsks federacijs SNPJ. Jonn Gorshek od kluba 47 v Springfieldu, 111., Nace žlemberger, Ed. Tomšič it Wi;lsenburga, Colo., in Frank Boltetar it Puebla, Colo. Vsi pozdravi so vzeti na znanje. Obenem je sprejet predlog, da se zbornica pismeno zahvali Žlembergerju in Goršku in pošlje pozdravno pismo sodrugu Podboju, Parkhill, Pa. Na dnevnem redu je razprava o Siskovichevemu referatu. Fr. Zaits predlaga, da se atvar prepusti odboru odboru ss resolucije. E. Kristsn prsvi, ds Zvezs Ishko odobri idejo ta-družništvs, odgovornosti ps ne more prevteti nobene. Zadružno gibanje je važno, tod« ne važnejše od delevakega gibanja za pridobitev politične moči. Siskavkh odgovarja, da ni trdil, ds je zsdružno gibnaje važnejše, pač pa, da je važno delo tako ns zadružnem kot političnem in kulturnem polju. Fr. Zaits meni, ds se mora zsdruŽništvo rszvijsti ns splošni podlagi in ne po narodnoatnih skupinah Slovenci v Ameriki smo ns tsdružnem polju največ ustvarili z nerodnimi domovi, podpornimi organizacijami, kulturnimi in prosvetnimi ustanovami. Nsša naloga je, podpirati zadružništvo, obenem pa pričakujemo od zadrug, da nas podpirajo v našem prizsdevanju. Zeraik smatra, ds js zsdruŽništvo potrebno in tdravo. Jacob M«mc priporoča tesnejše stike i našimi zadrugami, da se jih pridobi, da* nam bodo pom«. ga I c pri našem delu, to je podpirale ProKVH,^ matico. M. P«trovich meni, da so resolucije kot take br*z pomena. Naloga zadrug js, preskrbeti delavcem tU ga po nižji ceni in jim nuditi prilike do večje u obraabe. Kar se tiče prvega, je konkurenca od Htr*. ni verižnih veletrgovin tako huda, da se ne da doati doseči g led nižjih cen. Ostane torej druga naloga izobraževanje delavcev, da se vsposobijo za ekonom-sko samoevojitev. Jo«. Skuk opozarja, da so naše zadruge srečn« prevedrile ekonomsko krizo, dočim je naše bankirjt vzel vrag. Trč«Jj opozarja proti ustanavljanju zadrug v kr*. jih, kjer ni pogojev zanje. Jaakovič meni, da bi zadruge lahko mnogo bolj uspevale, ako bi bilo delavstvo zavednejše in jih podpiralo tako zvesto kot podpira kapitalistična trgovska podjetja. Siskovich opozarja, da trgovina še vedno kontro-lira politiko. E. Kriatan pritrjuje Jankoviču, da ima popolnoma prav. Drugače bi bilo, če bi ljudje bili zadružno zavedni, če bi atvar tako dobro razumeli, da bi jo podpirali. Kar se nas tiče, lahko damo zadružnemu gibanju moralno oporo, odgovornosti pa sociahtti seveda ne moremo prevzeti. Nato je predlog Fs. Zaitza roglasno Bprejet. Fr. Zaits predlaga, da zbornica preide na točko VII sporeda: Naš tisk. Predlog je soglasno apiejet. Charlea Pogor«l«c poroča: Naše publikacije in gospodarsko stanje lista ' časopisje je najmogočnejše orožje, ki si ga moremo zamisliti. Da, mnogo močnejše kot topovi, vojni aeroplani in vse drugo morilno orožje. Kajti čssopisje je tista sila, ki ustvsrja javno mnenje, pa bilo to že v korist ali pogubo človeka. Tako smo videli, da so vsi diktatorji, ki so se dokopali na krmilo vlad, najprvo uničili vse nasprotno časopisje. Temu je »ledilo uničenje vaeh svobodnih strokovnih organizacij in svobodne politične akcije in demokracije. Tudi kapitalizem se drži v veliki meri na površju vsled kontrole, ki jo ima nad časopisjem, bodisi direktno ali indirektno. To časopisje, ki gg čita povprečen človek, ustvarja v njemu mnenje za eno ali druga stvar, žal, da je še ogromna večina delovnega ljudstvf ki se ne zaveda pomena svojega delavskega časopisja, pa ga rajše zanemar. ja, zraven pa pi / pridno čita in podpira nasprotno časopisje. Ali je potem čudno, ko vidimo ravno to delavstvo ksko mslo pojma ima o vsem kar se godi okrog njega? Vidimo ga kako se navdušuje za kandidate strank, ki služijo kapitalističnim interesom, dočim one, ki mu kažejo pot in ki bi služili njegovim interesom naravnost zaničuje. Kot na splošno, tudi med nami ni boljše. Proletarec je v borbi za najboljše interese slovenskega delavstva od prve številke, ko je izšel 1. januarja 1900, vse do dsnes, in tako bo nadaljeval tudi vnaprej, dokler bo potreben v slovenskem jeziku, in upajmo, da ko to ne bo več potrebno, pa v angleškem. Ali mu je naše delavstvo, posebno tisto, ki se prišteva k naprednemu, dalo tisto oporo, ki jo zasluži? Niti z daleč ne. Pač slab komentar našemu naprednemu delavstvu! ^ Toda. kljub vsem zaprekam, Proletarec bo nadaljeval po začrtani poti, pa naj pride karkoli. Drugi dve naši publikaciji, na Vatere smo z vso upravičenostjo lahko ponosni, sta Ameriški družinski koledar in Majski Glas. Saj so mnogi jačji po-kreti, ki se ne morejo ponašati s takimi publikacijami. Slednji dve se itplačujeti sami s svojimi direktnimi viri, in poleg tega pomagati vzdrževati tudi Proletarca. Za v#e to gre zahvala številnim agitatorjem, osebju v uradu, kakor tudi vsem onim, ki ju naročajo in razpečavajo v društvih, ali p« od hLe do hiše. kakor tudi oglaševalcem. GOSPODARSKO STANJE USTA Dohodki Proletarca na naročnini in oglasih v letu 1939 so bili $3,964.05, stroški pa $7,820 63, kar znači, da smo v prošlem letu imeli deficita $3,856.58. Krili smo ga v glavnem iz prebitka, ki smo ga naredili pri koledarju in Majskem Glssu V veliko pomoč so nam bili tudi prispevki v tiskovni fond, za katere smo se bili v prošlem letu. po dolgih letih spet obrnili na društva raznih jednot in zve«, na klube JSZ in na mnoge posameznike. Odziv je bil nad vse prič&kovanje dober, posebno sko se pomisli ns razmere v katerih živi naše in drugo delavstvo že zadnjih 10 let. Skupna podpora listu, ki smo jo prejeli v zadnjem letu je znašala $1,762.20. Dohodki, s ksterimi krijemo naš deficit seveda niso stalni, zato mora vsaka publikacija delovati, da se čimbolj razširi, si pridobi več naročnikov, več oglasov, ki so edini stalni viri na katere se moremo zanašati. Dolga je imel list 30. junijs 1940: Tiskarni aa aadnja dva m«a«ca .. $ . 716.35 S. D. C. na po«ojilu.............. 300.00 Dolg n* plačah oaobju v uradu 1,430.00 Skupaj .. $2,446.35 Vsota, ki je nsvedena je nujna le za tiskarno m Center, z dolgom osobju pa je ttvar taka: ako b« list kdsj imel, bo plačsl, v drugem slučsju bo trebs pozabiti ns to stvsr. Sicer bi bilo pošteno od slovenskega naprednega delavstva, kateremu to osob-je služi skozi Proletsrcs, da bi se zavedalo, ds je ono njihov delodajalec, in kakor je ono upravičeno zahtevati Um kjer gara za svoj kruh, toliko bi moralo ravno to delavstvo skrbeti zs svoje uslužbence, da jih pošteno pjača. To-je seveda teorizi-ranje, ki se ne bo uresničilo, dokler nas je tako mala peščica takih, ki se zavedamo kaj vse to pomeni. Vsoto, ki smo si jo bili pred neksj leti izposodili od Jugosl. hranilnega in posojilnega društva, smo t zsčetkom tega leta izplačali. • V uradu imamo nastavljene tri osebe, dasi )• dela dovolj sa najmanj šest oseb, da bi bilo tako opravljeno kot bi bilo potrebno. Plača urednika jt $;10 tedensko, pomočnik v uredništvu in upravni*tvtf pa ima po $20 na teden. Upravnik dobiva po $30 na teden za svoje delo pri upravi lists in v tsjni*tva J. S. z. w »i/f** ,thko ^ deloma tatvidite poteikočs, Ki jih imamo z listom Krizs ns« je. kot vse diugo oplazila tako, da je sploh čudno, ds smo jo prebto- POJASNILO 0 DELU K ZAPISNIKU Zapisnik XII. rednega »bora J. S. Z »n Prosvetne matice je spisal Ivan Jon te*. Korekture na odtiskih sta iivriils Chas. Pogorelec tn Joseph Drasler f. Tehnično raspodelitev slovenskega in angleškega dela sta Uvriila Frank Zaitf in Joseph Drasler Slednji ie uredil tudi angleški del poročil t prošlega »bors, k« i« na 13. in 14. strani. djli bfi* hujših posledic. Verjemite mi, da če bi etovtk ne nnel *rca za te stvari, bi že zdavnaj onm-K*l m »mg*I nad vsem, kot pravimo podomače. Delo j«. naporno« plače majhne, toda kljub temu smo pripravljeni vztrajati še naprej, od vas pa smemo j,i »^kovati * vso upravičenoatjo, da nam daate kar liSjveč kooperacij*. Glavna pri tem je agitacija sa list, katerega moramo poaUviti na bolj solidno podijo ako hočemo, da bo učinkovitejše slutil namenu 2* katerega je bil ustanovljen. 0 aredniikeln delu bo poročal urednik Frank Zaitz, za angleško stran pa pomožni urednik Jože Ihasler. teleti je, da Umu problemu poavetimo kar največ pokornosti, napravimo zaključke kako razširiti Pro-Irtsrca in ostale publikacije in potem iti domov i zavestjo, da je treba te zaključke tudi UDEJ- STVin. ju.epli Drasler je poročal o liatu, agitaciji in dru-grnt v angleškem jeziku, vsled tega je njegovo poročilu vključeno v angleškem delu tega zapisnika. Frank Zaita poroča sa uredništvo: Glede lista ugotavljam, da je imel v sadnji vojni kave, še večje pa po vojni, ko je razočaranje odgnalo mnogo agitatorjev zsnj. če bi tedaj ne bilo pri nas železne volje, da je treba na vaak način vitiajuti, bi nas bilo atrlo. Toda mi amo vztrajali in ustali pri življenju. V tih letih smo začeli in dovršili marsikatero koristno stvar. Ameriški drušinaki koledar je sačel zbijati in objavljati zgodovinske podatke o naših naselbinah in ustanovah — hrvaleina, toda teška naloga, ki jo je začel zdaj vršiti tudi Cankarjev glasnik. Ca* prihaja, ko bo treba med drugim mialiti tudi ru spremembo imena lista in načina urejevanja. V to nas silijo razmere, nad katerimi nimamo nobene oblasti. Mogoče tudi ni več daleč čaa, ko bo treba premestiti angleški del na prvo stran. Naše publikacije bodo lahko še nadaljevale avoje delo, ako bomo ta le zbor tako saključili, da ae bomo iazsli z voljo in navdušenjem za nadaljevanje nagega koi istnega dela. Vsa poročilu ao soglasno vzeta na znanje. Predsednik A. Zaitz sporoči prihod Noranaaa Tke-■m< in prekine dnevni red. Podpredsednik Rak predstavi govornika, ki pravi med drugim: Zelo važno je dejstvo, da si republikanska in demokratska stranka lastita monopol na glasovnico, vsled česar je vsako leto težje priti na glaaovnico MHiahstom in drugim manjšinskim atrankam. Zato je potrebno, da se soc. atranka potrudi, da ostane na glasovnici. Sik*, stranka nima le tešav s časopisjem, ki jo ignorira, temveč tudi z radijskimi omreiji, ki zahtevajo plačilo za vsako minuto časa. To dela vtis, da je ameriška demokracija le navidezna. Kot Amcrikanec se sramujem sentimenta, ki je v«tal proti priseljencem, in ukrepov, ki ao izročili priseljeniške zadeve v roke zvezni tajni slušbi. Te stvari so začetek fašizma in jaz in moja stranka se bomo borili proti njim. Pri tem pa potrebujemo — desperatno potrebujemo vašo pomoč in se zanašamo na njo. Petnajst minut odmora: Zorko sporoča, da je P»m od JSZ, ker te ni izrekel se izstop Is soc. stranke. bom an Proletarca še v»«eao agitiral. To obljubo sem držal. Za naročnin*«, oglase itd. pošljem našim publika-j oljarn, to je. Proletarcu, Majskemu Glasu in Am. ! druž. koledarju okrog $500 vaako telo. To, mialim. je re.s sodelovanje. Pomagam pa is prepričanja, ne zarudi dobička. Tega, to vam lahko dokažem, za raatopnika ni, ker mora ailno pesiti, da krije vaaj potne at roške in voznine. In če ne bi imel pri tem dobrohotnih ljudi, ki ti pomagajo, bi potovalnih za-atopnikov za naše liate aploh ne bilo. Na agitaciji za Proletarca in druge delavake liate potujem 7 let. To delo mi je prinesle že mnogo žalostnih ur. Todn vršim ga iz prepričanje, ker verujem. da Proletarec zaatopa ideje, za kakršne se je vredno žrtvovati. (Op. u.—Referat Antona Zornika zeradi obsežnosti ni im»gel v zapisnik v celoti. Objavljen bo v eni izmed naslednjih številk Proletarca.) Zornikov reftrut je soglasno vzet na snanje. Nato čita A. Zornik svoj referat k točki Nai tisk. Godina predlaga, da ae naroči eksekutivi, da prouči vse referate in na njih podlagi ukrene vae potrebno za razvoj našega tiska. Zotko priporoča po naročilu girardake konference, da se vključi v pravila, da mora zahajati Proletarec v sleherno hišo, kjer žive aodrugi. Godinov predlog je soglasno sprejet. Garden predlaga, da ae naroči eksekutWi, da te-koj razpiše kampanjo za nove naročnike. Pred1«^ je soglasno sprejet. NAŠE POLITIČNE AKTIVNOSTI Zbornica preide na točko VI: Naše politične aktivnosti. Medveiek predlaga, \ia se preide preko poročil o konvenciji soc. stranke. Garden in Jauck sta s tem zadovoljne. Predlog je soglasno sprejet. Matt Petrovich referira: Naloge in cilji naše propagande Govor M. Petrovič ha -je bil objavljen v celoti v 17145. številki Proletarca 31. julija. Razpravljal je o vprašanju, kot pove že naslov, o bodočih aktivnostih JSZ in Prosvetne matice s ozirom na sedanje okolščine, odnesaje in razmere. Referat je soglasno vzet na znanje. AGITACIJA MED HRVATI IN SRBI Cbsrles Pogorelec poroča o položaju med Hrvati in Srbi v Zed. državah z ozirom na naše gibanje: Agitacija med Hrvsti in Srbi je zelo težavna stvar. Edini srbski klub, ki amo ga imeli v povojni dobi, je prenehal eksistirati. Nekateri člani so odšli v druge kraje, nekateri so odatopili, nekaj pa jih je šlo direktno k stranki. Poročilo je vzeto na znanje. Naši problemi Fr. Zaits poroča: VPRAŠANJE REORGANIZACIJE JSZ ZA NJENO BODOČE DELO To vprašanje je nabito z dinamitom, kakor je to že označil v enemu svojih dopisov Anton Aular. Gre zaradi stranke in vprašanje ni od danes. Že zadnji zbor se je pečal z njim in večina tistih, ki so se tedaj ogrevali za stranko, ni danes več aktivna v nji. Stare stranke, ki smo jo poznali nekoč, ni več in na njenem mestu je stranka Normana Thomasa, ki se le s težavo drži skupaj pod njegovim vodstvom. So države, kakor na primer Montana. kjer je bila nekoč soc. stranka močna, danes pe nimajo niti enega člana. V Californiji ima 92 članerino plačujočih članov, v Minnesoti 21, v Illinoiau 230, vključivši naše člcnatvo, ki predstavlja polovico tega števila, v Ohiju 213« kar vključuje članstvo petih naših klubov, v Pennaylvaniji 276, v West Virginiji 11, večinoma naših, v Wyomingu nobenega, v Wisconsinu, kjer jih je imela nekoč nad dva tisoč. £25, itd. V vseh Zedinjenih državah je imela stranka lani 2852 članov, vključivši brezposelne. Jaz seveda ne dolžim stranke odgovornosti za vse to, toda okolščine in novo vodstvo so napravili is nje zgolj neuspešno sekto. Druga slaba stran je v tem, da vodstvo stranke potiska v ospredje ljudi kot je bil na primer bivši kandidat za governerja v Illinoiau, duhovnik Roy Burt, ki danes spet pridiguje svoje stare evangelije. Velika napaka je bila, ko je soc. stranka sodelovala s trockisti, ki so zgolj komunistična sekta. Norman Thomas se v sedanji volilni kempanji zelo trudi, tods časopisje ga noče videti in uspeh je slab. Naj boljo pot si je izbrale finska federacija, kt se ni dala izrabiti nobeni nasprotujočih si skupin, temveč se popolnoma osamosvojila. To jo je rešilo. Jaz gledam na stranko kakršna je, ne kekršno bi rad imel. V zadnjih desetih letih smo plačeli stranki nad $6,000. S tem denarjem bi bili mi lahko mersikej dosegli. Kaj pa je dosegla stranke? In kje so danes nekdanji militanti? Ni jih več v stranki. Kar se nas tiče, je očividno, da je nujno potrebna praktična reorganizacija, ki nam bo omogočila na-dalnje smotreno delo. Nato Fr. Zaits prečita svoj reorganizacijski načrt. Glasi se: I. PROGRAM J. S. Z. Jugoslovanska socialistična zveze deluje v sledeče namene: 1.) Organizirati naše ljudstvo politično in in-duatrralno za sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v prid izboljšanje žtvljenskih razmer onih, ki ustvarjajo bogaatva. To vključuje: a) zadostno preskrbo njihovih otrok, b) preskrbo v slučajih onemoglosti za delo, v boleznih. v nezgodah in ne starost. 2.) Navajati nase delavce v zanimanje za unije in jih mposobljati za aktivnosti v njih. 3.) Propagirati načelo solidarnoeti na delavskem političnem, industrialnem in zadružnem polju. 4.) Delovati za enotno unijako gibanje ne temelju organiziranja delavcev po industrijah namesto po poklicih in strokah, v kolikor in kjer je to praktično in izvedljivo in pri tem naglašati geslo, "vsi za enega, eden za vse!" 5.) Pomagati k graditvi skupne politične stranke delavcev in farmarjev, ki bi ae borila ze njihove koristi, r.a ohranitev civilnih svobodščin in jih utrjevala ob enem, in ki bi ae izrekla, da je njen glavni smoter zgraditev nove družbe s temeljem demokratičnega socializma. 6.) Podpirati mednarodno delavstvo vsepovsod v njegovih naporih in borbah proti fešiermi in totalitarnim režimom vseh vrst« proti reakciji v demokratičnih deželah in zoper izkoriščanje kjerkoli. 7.) Boriti ae proti diktaturam, neglede ne njihove označbe, eko so trajne narave in je v njih naglašanje demokracije le slepilo. 8.) Sodelovati a socialistično stranko Zedinjenih držav In z drugimi sorodnimi organizacijami na polju remostojne delevske-farmerske politične Akcije v prid r.nhtev in programe, ki vodi v sistem demokratične kol.»ktlvne uredbe. 9.) Glede veljavnosti sodelovanja odločuje skupni zbor JSZ, ali pa Članstvo s splošnim glasovanjem. 10.) Pomagati v propagiranja zedružništvs delavcev ln farmarjev. 11.) V volilnih kempanjato pomagati socialistični stranki in drugim sorodnim organizacijem za njihove kandidate in ze program, zapopeden v prej označenih določbah. 12.) Por.taguti k obnovitvi Internacionale de. mokratičnega socialističnega delavstva in mu nuditi pomoč kjerkoli je pogeženo eli zatirano. RAZPRAVA 0 . REORGANIZACIJI JSZ Na tej strani se pričenja razprava o problemih JSZ in vprašanje njene organizacije. Objavljena sta v zapisniku dva predloga in po* imensko glasovanje o njima. Dalje razprava o predlogu, kdo ima pravico glasovati. NASE OŽJE NALOGE IU.) Ječanje že obstoječih klubov in uatanav-ljanje novih, kjer jih še ni. Dalje: 14.) za boj proti nazadnjaštvu in političnemu iarlatanatvu, pa naj se pojavlja v kakršnikoli obliki; in: a) proti zavajalcem, ki slepomišijo pod masko rs-dikalizma; b) za aodelovanje naših članov v podpornih organizacijah v prid njihovih aplošnih koristi in resničnega bratstva; c) negovanje prosvetnih aktivnoati pod pokroviteljstvom Prometne matice; d) širiti kolikor največ mogoče predvsem neše glasilo Proletarca, Ameriški družinski koledar, Majaki Glas ter knjige in druge liste, ki služijo delovnem i ljudstvu; e) vzgsjati našo mladino za konstruktivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel; f) ščititi tujerodne delavce pred štkanami histeričnega patriotizme in pred krivičnimi zakoni. II. DELOKROG 1.) Delokrog Jugoslovanske socialistične zveze ao alovensk* nsselbine in v kolikor mogoče tudi hrvstske in srbske. Delje se neše delavstvo nevsje, da deluje po svojih močeh in priložnostih v splošnem povsod, kjer morejo kaj koristiti za program J. S. Z. III. LOKALNE ORGANIZACIJE 1.) JSZ ima za izvrševanje svojih aktivnosti lokalne postojanke, ki so označevane po številkeh. Klubi smejo imeti poleg teh še posebne oznečbe, (Na primer: klub Naprej, Delavski klub, Izobraževalni klub, kluh slovenskih naprednih delavcev itd.) Vsako tako ime mora končnoveljavno odobriti eksekutive. 2.)V klube se sprejme vsakega, ki se obveže izpolnjevsti naš program. IV. ČLANARINA 1.) Vsak zaposlen član plačuje Zvezi mesečno 26c članarine, ki se deli: lik za njene splošne potrebe, in lOc v kon venčni skled. 2.) DuaJni člani, to je, mož in žena, plačata Sc več, ali skupno 30c ne mesec. 3.) Brezposelni, bolniki, hišne gospodinje in drugi brez rednih dohodkov plačajo Zveei po &c na mesec. 4.) Najvišja članarina ze posameznika, ki jo prispeva Zvezi« je torfj 26c, za dualne člene SOc, in za druge v prej navedeni točki pa Sc ne mesec. Klubi smejo k tem dodati svoj asesment, ki pe skupno z Zvezinlm ae sme presegati vsoto 40c ns mesec. (Opomba: članarina po tem osnutku je v primeri s prejšnjo v splošnem znižane za lic na mesec, v veri, da se ho s novo kampanjo dobilo dovolj nadaljnih članov in a tem zvišalo dohodke, kajti glavni namen mora biti oboje: To je, več novih članov in s teta več gmotnih sredstev za Zvezine aktivnosti.) 5.) Posamezni člani (members at large) plačajo Zvezi $1 na leto članarine. Sprejema se jih v naselbinah, kjer ni klubov. V. ODSEKI KLUBOV (MLADINSKI KROŽKI) 1.) Klubi JSZ vzdržujejo razne odseke pro-svetnegs značaja, kot pevske in dramske zbore, in mladinske. Slednji se lahko dele v dve odseka: s) odsek doraščajoče mladine do 14. leta. in b) v odsek mladine od 14. leta naprej. VI. ODBOR JSZ 1.) Izvršni odbor JSZ ima pet članov in njen nadzorni odbor tri. Dolžnost vseh teši osmih (in glavnega tajnika) je obdržavati najmanj eno sejo na mesec. 2.) Dalje Izvoli članstvo na splošnem glasovanju širši odbor JSZ petih članov, ki pa morajo biti vsi izven čikaškega okrožja. Teh pet se udeleži zborovanja letne seje JSZ in Prosvetne matice. PROSVETNA MATICA 3.) V odbor Prosvetne matice se izvoli pet članov, izmed katerih imajo biti trije iz čikaškega okrožja v svrho udeleževanja rednih mesečnih sej odbora JSZ. Dva pe nej se izvoli iz drugih krajev, ki se udeležita le letne seje. 4.) Glavni Ujnik JSZ je ob enem tajnik Pro-svetne matice. Skupni odbor lahko izvoli za Prosvetno matico pomožnega tajnika. Glavni tajnik sklicuje seje obeh odborov in skupne seje ter jim poroča o stanju in delu obeh ustanov. 5.) V važnih sedevsh se sporoči vnenjim članom odbora JSZ in Prosvetne matice predlog ali vprašanje piameno, d« o njemu izrazijo svoje mnenje in glasujejo. 6.) Naloga posameznih funkcionarjev JSZ in Prosvetne mstice ter ydhora v celoti je obveščati članstvo in pridružene skupine o vseh svojih sklepih; delje je nalogn skupnega odbora izdajati na članstvo in jsvnost proglase, kadar nestane tak položaj, da je to potrebno. (Vse ostale točke v pravilih JSZ in Proavetne matice bo v slučaju reorganizacije potrebno uao-glasiti z novimi določbami.) Nato Frank Zaits poudarja, da je svoj načrt dovolj utemeljil t dejstvi in ga priporoča v sprejem. Njegov predlog je podpiran. Besedo dobi Aatea Garden, ki govori k svoji re. soluciji in načrtu za reorganiziran je JttZ. Glasi ae: Dvanajsti redni zbor JSZ se zaveda v polni meri reanih časov, v katerih živimo, in obžaluje razcepljenost in disorganiziranje v socialističnih in de. lavsklh vrstah te dežele. Naglaša, da je za obstoj in podvig delavake misli in naprednega apaaa med alo-venskimi priaeljenci in našo novo generacijo v Ameriki kardinalna potreba, da vrste našega socialisti-Čuo orientiranega gibanja, ki ga predstavlja' JSZ, ostanejo enotne, ker razcepljenost vodi le v malo-duinoat in propast. Ta zbor torej uvideva potrebo take reorganizacije JSZ, ki bo ohranils ne le našo enotnost, marveč uatvarila prilike in pogoje za razmah našega gibanja. Zato ta zbor sklene sledeče: j 1. JSZ ostane še organaki del socislistične stranke in a tem da priliko vsem članom in klubom, ki to žele da obdrže avoje dosedanje vezi a stranko. Qb enem pa ta zbor nalaga eksekutivi zveze, da urgira vodstvo stranke, da prične z akcijo za reor-ganiziranj« ali ustanovitev novega socia listič nega gibanja v tej deželi na programu, ki bo združil vae aocialiatično in napredno orientirane elemente, ki uvidevajo potrebo in ao pripravljeni delovati za nov družabni red, ki t>o slonel na čim širši socializaciji in demokratični upravi vaeh glavnih induatrij in naravnih zakladov in nudil vsemu ljudatvu krak, svobodo, pravica ia mir. 2. Ker se je radi disorganizacije in oslabljenostl socialističnega gibanja v tej deželi in uničenja vsega delavskega gibanja skoro po vsej Evropi (po zaslugi fašisms in komunizma) nekaterih naših sodrugov in simpstikov oprijela misel, da pripadanje k socialistični stranki zanje nima pomens in žele delovati semostojno, to je brez organskih vezi s strsnko, vsled tega se U zbor izreka za razširjenje delokroga JSZ in Prosvetne matice. V ta namen U zbor avtorizira in nalaga vodstvu JSZ ustanavljanje delavskih klubov Prosvetne matice, ki so organaki del zveze odnosno Prosvetne mstice in ne pripadajo k socialistični atranki. Namen, sestav ia aktivnosti tek klubov 1. Namen delavskih klubov Prosvetne matice je organiziranje vseh slovenskih nsprednih delavcev in delsvk v Ameriki, ki rsdi kakršnegakoli vzroka ne žele spadati v socialistično stranko, priznavajo ps potrebo in so pripravljeni delovati za pre-uredbo sedanjega krivičnega socialnega reda v novo socialistično človeško družbo, v kateri ne bo prostora za parasite, izkoriščevalce, goljufe in diktatorje. 2. Delavske klube Prosvetne matice tvori ne manj« od pet oseb, ki izmed sebe izvoljo stalne odbornike — tajnika, organizatorjs (lahko tudi predsednika), nadzornike in po potrebi druge odbore. Zborujejo naj vsaj enkrat na mesec. Posle med klubom in tajništvom JSZ in PM vodi Ujnik. 3. članarina za individualne člane znašs 25c na mesec in SOc za duslne. Od te vsote gre lOc v kon-venčni fond JSZ in PM. lOc za upravne stroške glavnega tajništva In 5c v klubovo blagajno 4. Na konvencijah JSZ in PM ao ti klubi upravičeni do enakega zastopništva kot klubi JSZ in njih delegati imajo enake pravice; izjema ao le vprašanja, ki ae tičejo notranjih zadev JSZ, to je njenih odnošajev a stranko, pri katerih imajo pravico do besede, loda ne do glasovsnja. 6. Glavni namen in delovanje teh klubov je širjenje delavske in socialistične misli s širjenjem delavskega tisks — Proletarca, Majskega Glasa, Družinskega koledarja, Prosvete in drugih delavskih listov, katere odobri ekesekutiva JSZ in PM — in raznimi priredbami vzgojnega in družabnegs značaja; delujejo v raznih skcijah, ki streme za iz-boljianje delavskega in splošnega ljudskega položaja — podpirajo stavkarje itd. —; pri volitvah smejo podpirati le tiste kendidete, katere postavi delavstvo, ali pa katerih rekord pokazuje, da se delavstvo lshko zanese nanj. 6. Tajniki okrožnih konferenc Prosvetne matice so obenem tudi člani eksekutive JSZ in PM in se udeleže njene glavne letne seje, kstere čas in kraj določi tlavni (rezidenČni) del eksekutive vsaj Šest tednov vnaprej. (Namesto tajnika konference lahko izvoli tudi drugo osebo v eksekutivo.) 7. členi delsvskih klubov PM so podvrženi slični disciplini kot členi klubov JSZ. Pripombe: Gornje je moje priporočilo 12. zboru JfiZ in PM sa reorgsniziranje našega gibanja. Garden želi, da ne bi sodrugi opozarjali samo na slabe strani v soc. stranki. On se zaveda vseh slabosti soc. gibanje v Ameriki, vendar ne gleda na stvar tako črnogledo. Stranka je res šibke, tods ljudje, ki poznajo delavski položaj, na primer v Detroitu, bodo priznali, da je soc. gibanje tam selo vplivno. Da se zdi često drugače je krivo dejstvo, da so strankini klubi zelo rahlo (lose) organizirani. Vzlic temu, ds strsnks ni tako organizirana kot bi morals biti in da nima vodstva, kakršno potrebuje, pa v deželi še vedno uživa vpliv kot predstsvnics socialističnih idealov. Govornik je prepričsn, ds bo v Ameriki prej eli slej prišlo do reorgsnizscije soc. gibanja. Situacija ni tako črna kot se zdi nekaterim. Kot stari, zvesti bojevniki bi morali ohraniti naše orgsnske vezi s soc. strsnko, ki naposled vendsr zastopa naše ideale in težnje. Treba se je ozirati tudi ns klube, ki hočejo ostati pri stranki, enako kot na one. ki hočejo proč. Klub št. 1 je na primer v tem pogledu razdeljen na približno enaki polovici. Izstop Iz stranke bi utegnil odgnati od nas marsikaterega starega sodruga. Izstop nam bo najbrž več škodoval kot koristil, ker bo ustvaril malodušnost in odgnal stare člane. Zato je potreben kompromis, de ohranimo enotnost naših vrst. Predsednik Petrovich pojasni, da lahko predlagajo, podpirajo in glaaujejo o reorganizaciji JSZ samo delegati klubov in člani eksekutive. Zeli slišati predlog, da ostane JSZ pri sedsnji obliki, če bi bil tsk predlog sprejet, bi oba reorganizscijska načrta avtomatično propadla, v nasprotnem slučaju pa bi se začela debata o obeh načrtih. Najprej je treba vedeti, ali smo za reorganieacijo ali ne. Taackar, kot član eksekuitve predlaga, da obdržimo aedanjo obliko JSZ. Chesnik podpira predlog. Selar opozarja na 6. točko VI. člena pravil, katero razume, ds daje referentom enake pravice kot delegatom klubov in članom ekaekutive. Fr. Zaits pravi, da je to nov problem, ki ga bo treba na mestu rešiti. Predlaga, da imsjo pravico staviti predloge, podpirati in glasovati o reorganizacije le delegati klubov in člani eksekutive. Skupina članic XII. rednega zbore J. S. Z. in Proavetne matica, ki se je vršil 4.-6 julij« 1940 ▼ Clevelandu. Fotografirala Angela Zaits Ckesaik protestira, ker nimajo vsi člani JSZ na zboru te pravice in umakne svojo podporo Tauchar-jevemu predlogu. . Taackar umakne avoj predlog. Terčelj tudi protestira, ker nimajo vai člani JSZ na zboru te pravice. Nato predlaga, da ae dovoli to pravico vaem članom zbora, ki ao člani JSZ. Fr. Zaita umakne avoj predlog. Predsednik odloči, da ae tiče Terčljev predlog amendiraaja Zvesinih pravil, vsled česar smejo glasovati o njem samo delegati klubov ia člaai eksekutive. Za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina. teli, da prevzame Terčljev predlog eden delegatov JSZ ali članov eksekutive. Andy Bošič izjavlja, da smo vsi tu zato, da delujemo za organizacijo, torej bi bilo demokratično, da smemo vsi odločati o njeni obliki. Godina prevzame Terčeljev predlog. Godinov predlog je sprejet s vsemi proti enemu glasu. Zbornica nadaljuje razpravo o načrtih Zaitza in Gardna. Saoy izjavlja, da je klub št. 11 za Zaitaev načrt, z dodatkom, da ae apremeni tudi ime. On smatra, da je ta načrt koriaten zo organizacijo. Gsrdnov nsčrt ae mu vidi nepraktičen. Vidrich evideva potrebo po temeljiti reorganizaciji JSZ in priporoča Zaitaev načrt. Seja je zaključena ob 12. opoldne. Matk. Petrovich, predsednik* Ivan Jontes, zapianikar. Šesta seja dne 6. julija pop. Seja je otvorjena ob eni popoldne. Zapisnik prejšnje seje je prečitan in sprejet. Konvenčni tajnik prečita pismeni pozdrav od društva št. 21 SNPJ, Pueblo, Colo., in brzojavna pozdrava od družine Fradel, Latrobe, Pa., in krožka št. 3 Progresivnih Slovenk Amerike, Euclid, O. Pozdravi so soglasno vzeti na znanje. Medveiek predlaga, da se vrši popoldanaka seja brez odmora. Sprejeto. Zbornica nadaljuje z razpravo o reorganizaciji J SZ. Česen: Žalostno je, da moramo o tem razpravljati. Naš sklep bo moralna klofuta za stranko. Jaz bi bil za Gardnov načrt, če ne bi imel te slabe strani, da predvideva škodljiv dualizem. V danih razmerah je Zaitzev načrt boljši, ker je praktične jši. Sular: če bomo na tem zboru strpni drug napram drugemu, bomo lahko rešili vse, kar se re-iiti ds. Prepričan sem, da bomo v slučaju sprejetja Zaitzevega načrta še vedno ostali dobri socialisti in delavci za socialistično stvar, če bomo zaradi tega izgubili nekaj članov, bomo pa na drugi strani pridobili novih. Za nas je prva naloga ohranitev naših publikacij, potem iele pridejo na vrsto druga vprašanja. V sedanjih razmerah je ta načrt najboljše, kar moremo storiti. Tauckar: Temeljna razlika med obema načrtoma je v tem, ali ostanemo še organski del stranke ali ne. Moje mnenje jc, da bi morale vse socialistične narodnostne skupine ostati povezane s soc. stranko. Naš odstop bo hud udarec za stranko, če pa že odstopimo, želim, da nadalje pomagamo stranki v njeni letošnji volilni kampanji. Anton Zaita: Zaitzev načrt ne pomeni, da se bomo popolnoma odtujili stranki. Vprašanje je le, ali naj še nadalje vlagamo naše energije in sredstva v strankino delo, ali naj porabimo vae v svrho ohranitve naših publikacij in drugih pridobitev. Mi smo »vršili za stranko že toliko ogromnega dela, da nam nihče ne more nič slabega očitati, če zdaj stopimo na stran, dokler se trenja v ameriškem socialističnem gibanju samem ne razčistijo. Mi bomo vzlic temu ostali to, kar smo bili doslej — so-cislisti. ln polje, ki čaka naših rok, je Uko ogromno, da zahteva vse naše moči in sredstva. To polje so slovenski delavci v Ameriki. Mary Musich: Ne razume, zakaj se bojimo ostati v soc. stranki. Klub št. 180 je za Gardnov načrt. Andrew Bošič: Moj klub mi je naroČil, da glasujem za Zaitzev načrt. Osebno sem mnenja, da je stvar prenagljena. Priporočam, da ae da stvar ponovno na razpravo v glasilu in na referendum, da nas ne bo mogel nihče kritizirati, da mu niamo dali prilike do soodločevanja. Pod javor »kova: V VVisconsinu nismo izgubili nobenega Člana zaradi razkola v stranki, temveč zaradi razmer. Mojs naloga je, zagovarjati načrt A. Gardns. če greste od stranke, je nevarnost, da odstopi naš klub od JSZ. Aad J Bošič: Jaz sem zs Gsrdnov načrt, ker sem prepričan, da le v skupnosti s stranko nekaj štejemo. « Zorko se boji, da bo težko tako odločiti, da bi se vse zadovoljilo. Zato predlaga: Na sploino glasova-»ju »• da tri predloge: 1. ali oetaaemo pri sedaaji obliki Zvese; 2. ali se sprejme Zaitsev načrt; 3. ali se sprejme ispopolajen Gardnov načrt. E. Kristan izjavlja, da pomeni Zorkov predlog, da ao bili vai dosedanji argumenti zaman. Tudi dvomi o predlagateljevi iskrenosti. Njegovo mnenje je, da referenduma ne potrebujemo. Zakaj pa imamo zbore, če ne zato, da rešujejo taka vprašanja? Terčelj izjavlja, da Zorkov predlog ni opravičen. Zbornica ima polno moč, o tej zadevi odločati. Zahteva, da predsednik predloga ne vpošteva. Predsednik odredi glasovanje z dviganjem rok. Rezultat je: 21 glasov, da se predlog ne vpošteva, in 21, da se vpošteva. Fr. Zaita priporoča Zorku, da počaka s svojim predlogom do konca razprave. Zorko odkloni. Predsednik odredi ponovno glasovanje. Rezultat: 23 glasov za vpoštevanje Zorkovega predloga in 22 glasov proti. Garden predlaga sledeči dodatek: Raapraea o obok načrtih naj se nadaljuje, sklepi tega abora o reorganizaciji pa se v teka t rek mesecev predlošo člaastva JSZ v odobritev. Dodatek je podpiran. Zorko odkloni Gardnov dodattk. Predsednik proglasi Gardnov predlog za samostojen predlog oziroma proti pred log. Fr. Zaita smatra, da je Zorkov predlog slaba poteza, ki pomeni strahopetno odklanjanje odgovor-noati in skrivanje. Garden meni, da se je o reorganizaciji premalo razpravljalo, da bi si mogli biti klubi popolnoma na jasnem. Sular smatra, da se bi s osvojitvijo Zorkovega predloga zanesel boj še v klube in jim Škodoval. Klubi ne bodo imeli več vpogleda v stvar kot ga imamo mi. Zorkov predlog pomeni izbegavanje. Vider očita strankinemu vodstvu nesposobnost. Ja proti Zorkovemu predlogu. Fr. Zaita predlaga, da se glasuje o Zorkovem predlogu, ko bo reorganizacijska razprava končana. Tauckar predlaga, da ae takoj reši vprašanje re-organizacijskih načrtov. Zapirnikar smatra, da je zbornica v konfuziji glede smisla Zorkovega in Gardnovega predloga. Nato prečita Gardnov protipredlog in pojasni, da bi pomenilo sprejetje Zorkovega predloga, da se rae-prsva o reorganizaciji končs in zadeva popolnoma prepusti Članstvu, dočim bi sprejetje Gardnovega protipredlogs pomenilo, da se razprava nadaljuje, sklep zbora o reorganizaciji pa se potem v teku treh mesecev predloži članstvu JSZ v odobritev. Predsednik vpraša Gardna, ali je zadovoljen g besedilom in tolmačenjem svojega predloga, kakor ga je prečital zapisnikar. Garden nekoliko okleva, češ, da se mu zdi, da je mislil nekoliko druga£*> vendar se bo rajši zadovo- Ijil s predlogom kot j« bil čitan, kakor »lu bi ae še 0 trm debatiralo. Nato da predsednik oba predlog* na glasovanje. : Rezultat glasovanja: ta Ciurtinov predlog je od. dHnih 20 glasov, sa Z trkov predlog pa 12. Drugi ao i »e glasovanja vzdržali. Zbornica nadaljuje z razpravo o reorganizucij- 1 k i h načrtih. Vider meni, da bi bilo dobro, da gremo od stranke vsaj za toliko tata, da opravijo svojo lastno hiš j v red. če Amerikanci sami ne znajo reiiti svojih problemov, jim tudi ini ne moremo pomagati. Pogorelec pravi, ds ni nafta naloga samo slediti, temveč tudi kritizirati. On je star socialist in mu ni vse eno, kaj se zgodi z našim gibanjem. Boj, ki se danes vrši tu, ni nov. Začel se je z znano strankino detroit.sko resolucijo. Tedaj so bili pognani is stranke člani, ki so verjeli v demokracijo in ne v prasne bobneče fraze. Odgovornost pade na skupino mladih ljudi, ki so zahtevali "militantno akcijo*1 in ki so jim bili stari, v bojih preizkušeni sodrugi "cokla". Zato so začeli boj proti "stari gardi" in zanesli v stranko razkol. Posledica tega boja, ki so ga začeli ti ljudje — večinoma študentje in neEaj duhovnikov — je bila, da je stranka ssčela uipidno na sadov* t i. s* k Washingtonska konvencija nam j^i nič pomagala. Ce bi bila ukrepala o tem, kako zgraditi močno socialistično stranko, bi'bilo lahko marsikaj drugače, toda tega nI storila. Stranka nam sedaj jemlje polovico naše članarine. Ali mislite, da se nam bo mogoče na ta način vzdrževati na površju? Dejstvo je, da je postal položaj za na« nevzdržen. Reorganizacija je potrebna, če hočemo, da bo Zveza obstala. V tem pogledu se ne smemo varati. Jaz nerad govorim tako, toda dejstva so taka in mižati pred njimi bi bil greh. če smo iskreno za naš pokret, tedaj se bomo oklenili Zaitze-vega reorganizacijskega načrta, da ohranimo to, kar imamo. Saj to. kar delamo in bomo še delali, ni vendar nič drugega kot delo za socialistično gibanje, tudi če nismo več v soc. stranki. Sprememba ' pa nam je potrebna v našem življenskem interesu. Kdor želi Zvezi dobro, bo glasoval za Zaitaev načrt. Jankovich pravi, da je prepričan, da je velika večina članstva za Zaitzev načrt. On je o tem govoril z mnogimi člani. Tudi on je zanj. Rak pravi, da je Pogorelec stvar pošteno pojasnil. Kar se tiče Gardnovih opazk. Je on sam potrdil s svojim načrtom "For A New Beginning", da soc. stranka pod svcjlm sedanjim vodstvom in v sedanjih razmerah ne more nikamor. Zaitzev načrt je boljši izmed obeh. Kar se tiče opazk, da nas je strah zaradi možne vojne in persekucij, ne verjame, da katerega koli izmed nas vodi taka bojazen. On se ne boji in misli, da se tudi drugi ne boje. Ampak, če ostanemo še pri stranki, nas čaka le še hujše nazadovanje. Referendum mu ne ugaja, ker smatra, da pomeni samo zavlačevanje in potrato časa. Lotrich je stodostotno za to, da ostanemo pri stranki. Položaj v soc. stranki se mu ne vidi tako obupen, kakor se vidi nekaterim drugim. Kar je danes najbolj važno, je to, da ostanejo vse socialistične sile povezane. Soc. stranka na« rabi sedaj. Ce odstopimo, ji bomo dali s tem moralno klofuto. Meni, da bi bilo bolje, ako se stvar odloži za itiri do šest mesecev. Ambroži* pravi, da ne vidi nobenega vzroka, zakaj ne bi mogli mi vzlic reorganizaciji sodelovati s soc. stranko. Priporoča Zaitzev načrt. Molek pravi, da je žalostno, da stoji danes tu kot nečlan. On ni šel stran iz osebnih razlogov, temveč zato, ker so postale razmere v stranki neznosne. Stvar ni tako enostavna. Tudi ni res. da bi vse vrag vzel, če bi mi odstopili. Potem boste vsaj samostoj- i ni. Danes ste odgovorni za vse moralne kozle, ki jih strelja stranka. Poleg tega mi tujerodci n« moremo prisiliti A^nerikancev v delavsko politično akcijo. Mi lahko le sodelujemo. Toda do danes se v Ameriki še ni sprožilo eno pošteno, upanje vzbujajoče delavsko politično gibanje. To pomeni, da dokler se ,1 Amerika sama ne vzdrami, ji tudi mi ne moremo pomagati. Kar 'se Normana Thomasa tiče, je morda iskren socialist, toda on ni večina. O mladih ljudeh, ki so odločali na washir>gtonski konvenciji, pa spričo njihovih sklepov sploh dvomim, da so socialisti. Jat priporočam sprejem Zaitzevega načrta kot najboljši izhod za Zvezo. Na površje pride vprašanj« dnevnic za člane ekse-kutive in referente. Fr. Zaitz predlaga $4 na dan za čas« zborovnnja, to je $1.00 manj kot zadnjič. Predlog je sprejet. Vozni stroški delegatov. Sprejeto, da se jim plača po 2 in eno četrtino centa od milje v obe smeri. Zbornica nadaljuje reorganizscijsko razpravo. Angola Zaits pravi, da st Ji vidi, da hočfjo zagovorniki Gard novega načrta pritisniti na vije nasprot- i nike pečat, da se boje socializma. To ni pravično. Ni naša krivda, da je nastala akutna potreba po osamosvojitvi. Mi bomo ostali vzlic temu dobri socialisti. Terčelj pravi, naj bo sprejet ta ali oni načrt, mi ! bomo vse eno rstali dobri socialisti in nadaljevali dosedanje delo. Je sa Zaitzev načrt želi. da se stvar končno razčisti. Tako, kot doslej, ne gre več. Ce*«« predlaga, da se debata saključi. Sprejeto. Besedo imajo še govorniki, ki so se priglssili pred 1 zaključkom debate. Jauch govori o škodi, ki so jo povsročile rasne j resolucije. Vendar niso tako važne, da bi se morali zaradi njih raziti. Mi bi na primer lahko osvojili vojno stališče manjšine na washingtonski konvenciji. Nasprotja v takih slučajih niso nič novega v soc. gibanju. On sam se ni še odločil, na katero stran bi dal svoj glas. Etbin Kristan: Tisti sodrugi. ki se boj« Zaitzevega načrta, se obnašajo, kakor da bi jim preprečeval sodelovanje v soc. gibanju. To naziranje je zmotno. Resnica je, ds jim daje priliko, da se vrnejo k pravemu socializmu, od katerega se je Ameriška soc. stranka zelo oddaljila. Naša Zveza je bila vedno pošteno socialiatična. In t« Zveza s« nikakor ne mor« strinjati z vojnim stališčem stranke, ki je t nJim zavela načelo mednarodne socialistične solidarnosti, ter se oklenila neinternacionalnega in vseskoui sebičnega izolacij on istna Jaz sem za to. da ostanemo internacionalni tudi v krisah soc. internacionale. Kdor pravi, da stvar ni vaina. se moti. Norman Thomas je smatral baš to resolucijo za tako vaino, da je napravil svojo kandidaturo odvisno od nj«. To pomeni, da bi moral v slučaju izvolitve za predsednika 7.<>dinjenih držav prepovedati sleherno pomoč evropskim sodrugom v njihovem boju proti nacizmu. Kdor misli, da bomo mi rešili soc. stranko, če ostanemo v nji, se tudi moti. čas je, da tudi U stranka spozna, da se ne more delati grehov brez kazni, če boste sprejeli Zaitsev načrt, boste s tem ponujali ravno tej stranki — če se ji še more po- ! msgpti. Poknzsll boste, da se mora nsučiti hoditi j po hatniti nogsh, se Kanuisti le na lastno moč. Dali ji b ute priliko, da pokata, česa je zmg4flgi»fn ds se je naučila resničnega K i zlika med Zsitsevim in Gardn<*im načrtom je: če spr«jm«te prvega, bo imela ZvezaVroste roke, kdor pa misli, da mora ostati privezani na socisll-stlčat strsnko, bo imel prosto pot; če pa sprejmete Gsitlnov načrt, bo p« to pomenilo, da sem tudi jat dobil brco it vaše Zveze. Kajti meni moja vest n« dopušča, ostati v stranki, ki je itdsla socializem Godina pravi, da je rahlega zdravja in bi bil moral ostati doma, vendar pa j« preslišal nasvet zdravnika in prišel j«, da pomaga pri reorganizaciji Zveze. Za i 11« v načrt n« bo nikogar oviral, da n« bi mo- g«l ostati pri stranki. Njegovo sprejetje diktiraji . gocpodnrski razlogi, problem obstanka. Zveta ne more več deliti svojih skromnih sredstev s drugimi. tJardnov načrt ni dober, ksr ustvarja duslnost. Gospodu)* k i interesi Zveze in njenih ustunov zahtevajo sprejetje Zaitzevega načrta, ki bo omogočil nadaljni obstoj JSZ. Resolucije so navsezadnje postranska stvar — glavni problem je ohranitev te«i, kar smo s velikim trudom In žrtvami zgradili v zadnjih štirih desetletjih. Naše delo mora živeti! Ovca smatra da je Zaitzev predlog boljši od obeh. Klub št. 47 bo ostal v Zvezi brez ozira na to, kateri obeh načrtov bo iprejet. r A lice Artach siuatra. da je naša dolžnost, podpirati v njihovem prizadevanju stare aodruge kot ^ IV. Za itt. Kar oni hočejo, je napredek Zvete. Mi . i m bomo v vsakem slučaju nadaljevali naše delo sa socialitem. Draslor vidi nevarnost v Gardnovem načrtu, v kolikor se tiče Prosvetne matice, ki je hrbtenica naše organisacije. Meso« priporoča Gardnov načrt, ker se boji, da bi sicer njihov klub ratpadel. Julia Meaton izjavlja, da ji je bilo naročeno, glasovati ta odstop od stranke in ta nitjo članarino. To je bilo mnenje večine v njihovem klubu. Jotepfcine Turk apelira, da podpiramo našo mladino pri njenem prizadevanju na polju socializma. Zoraik meni, da je sodelovanje potrebno, vprašanje pa je. kdaj je koristno. Soc. strsnks Amerike je sgolj sekta 3,000 socialistov, s katerimi nima soc. internacionala nič opraviti. Križnik poroča, da je klub št 19 sa osamosvojitev JSZ, da Proletarec postane obvezen za vse člane, obenem [ta priporoča članom tudi Cankarjev glasnik, da ostane članarina po starem, ime Zveze pa naj se spremeni, da bo bolj privlačno, slasti za mladino, kateri je treba poavetiti vso pozornost. Cankarjeva ustanova in Prosvetna matica bi se morali združiti, da bi lažje in uapešnejše vršili svoje delo za napredek našega delavstva. Cesnik se ogreva za Gardnov načrt. Fr. Zaits zagovarja svoj načrt: Zal mu je, da se je porabil čas, potreben za drugo važno delo, za eno samo zadevo. To je vtrok, da mu ne ugaja ideja referenduma, kar pomeni nadaljnjo potrato časa. Toda večina odločuje. Tragična je ugotovitev, da federacija majhne narodnosti kot je naša. predstavlja eno šestino članstva soc. stranke v 130-milijonski deželi. Reorganizacija, ki jo predlaga, ne pomeni omejitve, temveč razširjenje našega dela. Izgleda pa. kakor bi nekateri pri nas radi storili t Zveto isto kar so neodgovorni ljudje docegli pri stranki — Jo potisnili navzdol. Jaz ne vem, ali bo moj načrt prinesel večji napredek, vem pa, da napredovati ne moremo, če se bomo nadalje pričkali kot smo se zadnja štiri leta. Kar se tiče milwauškega kluba, je že enkrat odstopil — in se vrnil nazaj k Zvezi. Jaz želim soc. strsnki največje uspehe, toda moje želj« Ji ne morejo pomagati. Jaz sem prepričan, da bi se lahko ukrenilo marsikaj dobrega sa Zvezo, če bi šel moj načrt takoj v veljavo. Garden meni, da gre za način reorganizacije. Kar se tiče nesporasumov v stranki ot. gibanju, niso nič novega. Trenja so vedno povsod. On ne bi rad, da bi nekateri naši ljudje dobili povod ta isstop is Zvete in da bi se povečale težave agitatorjev. Treba je vpoitevati tudi mišljenje opozicije. Garden teli, da ae raspravlja o tej stvari razumno in trezno, ko bo prišla pred klube in članstvo. Nato je sprejet Fr. Zaitzev predlog, da s« gla. • ujc poimensko. GLASOVANJE O PREDLOGOMA * s Za načft, ki ga i« predlošil Frank Zaits, so glasovali sledeči delegati klubov JSZ: Filip Godira in Kristina Turpin. delegata kluba št. 1, CMca*o,.in. Anton Udovich, delegat kluba it. S, Oglesby, Illinois. Andrew Vidrich. delegat kluba št 5. Cone-rnaugh, Pa. Joteph Snojr, delegat kluba št. 11, Bridgeport. Ohio. -s. Frank Pustovrh, delegat kluba št. 13, Sygan, Fraak Kr.šnik, delegat kluba št. 19, Burgetts- town. Pa. Aatoa Skalar, delegat kluba it. 21, Arm«, Kan. Jesopk Lovor, delegat kluba it 28. Cleveland, Ohio. Josopk Ovca, delegat kluba it. 47, Springfield. Illinois. A«drew Boš*, delegat kluba it. 49. Cleveland. Ohio. ' ' Julia Mentoa, delegatinja kluba št. 114, Detroit Mich. Jennie Jerala, delegatinja klubu it. 175, Moon Run, Pa. Anton Nagade, delegat kluba it. 222, Girard, Ohio. Lawrence Solak, delegat kluba it. 228, Purs-glove, W. Va. DELEGATI KONFERENC Jacok Ambrosick. delegat Konference JSZ in P. M. za zapadno Penno. DELEGATI DRUGIH ORGANIZACIJ Ivsn Jontos, delegat dr. it. 53 SNPJ. Cleveland, Ohio. Rodolpk Potočnik, delegat dr. it. 121 SNPJ, Detroit, Mich. Anton Jankovick, d«le«Ut dr. št. 147 SNPJ, Cleveland, Ohio, ' Alice Artach, delegatinja dr. Št »69 SNPJ, Chicago. III. Mary Fradel, delegatinja dr. H. 725 SNPJ, latrobe, Pa. Jokn Terčelj, delegat f«d. SNPJ, zap. Penna. Tborosa Gor Jan«, delegatinja krotka it. 1 Progresivnih Slovenk, Cleveland, O. Aana Pogorelo«, delegatinja soc. pevskega sbora "Sava", Chicago, III. REFERENTI Frank Cosea, Cleveland, Ohio. Matli. Petrovich, Cleveland, Ohio. John Rak, Johnstown. Pa. Etbin Kristan. Grsnd Haven, Mich. Josephine Turk, Cleveland, Ohio. Fred A. Vider. Chicago, 111. Aatoa Zaits, Chicago, IU. ČLANI ODBOROV JSZ Fraak Zaits, Chicago, 111. Angels Zaits, Chicago, III. Jo soph Draslor, Chicago, lil Chas. Pogorelec, Cbtaago, 111. Za ta načrt je glasovalo 86 članov sbors. Za i.ačrt Antoaa Gardna so glasovali! DELEGATI KLUBOV JSZ Andreur Tarkmsn, delegat kluba it. 27, Cleveland, Uhio. Kristina Ped javor še k, delegatinja kluba it. 37, Milvvaukee, Wl». Jacob M#»ec, delegat kluba it. 4R, Waukegan, Illinois. John Chetnik, delegat kluba št. 111. Canons- burg, Pa. Marr Muaicb. delegatinja kluba it. 180, Wcst ' Allis, \Vi*. DELEGATI KONFERENC Louis Zor k j, delegat Konference JSZ in P. M. sa sevoro-vzhodnl Ohio. ' Leonard Alpner. delegat Konference ta Wis. cou.sin in severni Illinois. DELEGATI DRUGIH ORGANIZACIJ Joseph i ne Slspaik, delegatinja dr. št. 19 JPZS, Milvvaukee. Wis. Msry Shuter, delegatinja dr. št. 192 SNPJ, Milaraukec. W is. Aadrew Bošic, delegat dr. št. 312 SNPJ, Cleveland, Ohio. Sophio Pakii, delogu t inju soc. pevskega zbora "Zarja", Cleveiand, Ohio. REFERENTI Milan Medvost k, Cleveland. Ohio. ČLANI ODBORA JSZ Donald J. Lotrich, Chicago, III, Frank S. Tauchar, Chicago, III. Anton Garden, Chicago, III. Vsega skupaj je glasovalo za načrt Antona Gardna 15 član«.v zbora. Joseph Jauck, Cleveland, nevtralen. Predsednik ugotovi: Za Gardnov predlog oddanih IS. glasov. Za Zaitsev predlog oddanik 35 glasov. Nevtralen 1 glas. Predsednik proglasi sprejetje Zaitsevega načrta in priporoča zbornici, da se ta sklep vsuuic na znanje demokratično. " NASE NALOGE MED 2ENSTVOM Sledi X. člen sporeda, označen z gornjim naslovom. Mary Darn referira; Ali bi se lahko za našo stvar med ženstvom več doseglo? Star ljudski pregovor veli, da žena podpira pri hiši trt vogale, kar pomeni, da sloni glavno breme doma in družine na njenih ramah. To je res. In do nedavnega j« to bila tudi edina sfera, v kateri se je lahko udejstvovala in pokazala avoje zmožnosti. V javnem življenju je bila do začetka naie dobe popolnoma pasivna, ker je tako zahteval mož, ki j« smatral, da žena pač spada v kuhinjo, ne pa v javno življenje. Toda po dolgih in trdih bojih, v katerih so ženstvu pomagali mnogi prosvitljeni moški, je to starodavno naziranje začelo propadati, ženstvo se je rešilo tisočletnih spon ter se začelo marljivo udejstvovsti na vseh poljih človeškega prizadevanja. Tako je postala žena vpliven činitelj vsepovsod: v znanosti in kulturi, v gospodarstvu in politiki, dasi ni dvoma, da bi bila lahko š« mnogo več pokazala, če bi bili rasni stari predsodki proti nji popolnoma iskoteninjeni. Toda ti predsodki ie od daleč niso popolnoma mrtvi in še vedno ovirajo ženo pri vaakem koraku izven doma. S tem dejstvom pred očmi, obenem i drugim nič manj važnim dejstvom, da je namreč minulo šele nekaj kratkih desetletij, odkar se je ženi odprla pot v javnost, jc pač treba priznati, da so dosedanji uspehi, ki jih je dosegla moderna žena, nekaj čudovitega. Trditev, Hi sem jo pravkar izustila, se bo morda sdela marsikomu zelo pretirana, zlasti z ozirom na javno udejstvovsnje našega naprednega ien-stva. To ženstvo namreč res ni bilo tako aktivno kakor bi lahko bilo in često se je primerilo, ds je celo oviralo može pri njihovem delu za napredno delavsko stvar, za socializem. Toda naša iena ni bila tega sama kriva, kajti glavni vzroki te njene zaostalosti in netanimanja niso tičali v nji sami. temrveč popolnoma izven nje. Dejstvo je, da so naše napredne organizacije v tem pogledu mnogo zamudile, ker se njihovi voditelji niso popolnoma otresli starih predsodkov proti i javnemu udej^tvovanju žen«. Zmotno naziranje, da spada iena le / kuhinjo in k otrokom, je bilo krivo, da se je posvečalo vse premalo pažnjc ženskemu sodelovanju, kar je na povprečno ženo delalo vtis. da je vse eno, če ostane doma v kuhinji in pri ot rokih. Posledics te krstkovidnogti je, ds imsmo danes med seboj mnogo premalo dobrih voditeljic, in da se velik del našega ženstvs ne zanima za delovanje naših gospodarskih ia prosvetnih organizacij. Preden je človek dober za neko delo, ga je treba vspo-sobiti zanj. To velja tudi ta ženo. Toda naša žena je bila v tem pogledu preveč zanemarjena, preveč podcenjevana in je bila deležna mnogo premalo vzpodbude, da bi smeli zahtevati od nje več kakor smo z njo dosegli. Marsikje naletite na slučaj, da je mož napreden delavec, njego<*a žena pa najmanj popolnoma mlačna, če ne naravnost nazadnjaška. Kdo je kriv • tega? iena sama? Vprašajte moža, kolikokrat se je inteligentno potrudil, pridobiti ženo za napredno stvar, ji razločiti napredne ideje ter jo navajati k čitanju naprednih časopisov, pa boste spoznali, da I bi bilo skoro čudno, če bi bila žena drugačna. Kajti mož vas bo najbrž zavrnil, da se s tem nI utegnil ubijati, temveč je ženo enostavno prepustil samo sebi in vplivom iz otroških let, ki je tako niso nikdar spustili iz oblasti. Kakor moškega, tako je treba tudi žensko najprej vzgojiti, 6e hočemo, da bo koristila gibanju za osvoboditev človeštva. Nazadnjaške sile so dobro zavedajo, kako močan faktor je žena, zato se ne ustrašijo nobenih stroškov v zvezi s tako vzgojo, ki privede ženo v njihove mrete. Zato se bo treba tudi pri nas bolj potruditi, ako hočemo, da bo naše ženstvo bolj aktivno sodelovalo pri naših naprednih organizacijah in gibanjih. V prvi v»-sti Je to naloga našega tiska, ki bo moral posvetiti mnogo več pažnjc in prostora vprašanjem. kl se tičejo žene in se bolj zanimati za njeno delo, jI svetovati in pomagati ter jo s pohvalno besedo bodriti in vspodibujatl k nadaljnemu in poapefienemu delu. Nsš tisk je doslej to nalogo bolj ali manj zanemarjal. Tudi naše podporne organizacije bi morale posvečati več pašnje vprašanju ženske r«prezentacije v njihovih glavnih odborih. Ce hočemo imeti več voditeljic kot jih imamo, si jih moramo vzgojiti. Z večnim odrivsnjem žen od odgovornih pozicij pa se n« vzgaja novih voditeljic. V tom oziru je potrebna spi omemba, da bo naša žena čutila, > «% . „ Jnrokracij«, kot to. da .toji • tvojimi »tacati ja* 9, na njihovi »treni. Želimo p«, do Amerika nudi v!o iiuil^« pomoi onim, ki so borijo aa pora* to-lalitar^sma, kakor tudi to, da ao iaogae vojni ia Rj«aim poaledicam, ki ki bilo prajkoaa usoda« aa v,« civilr* rvobodiiiae in d«lavak« pridobit v«. Sledit ir ne pomeni, da je JSZ proti obrambni vojni e •Maju invaaije. G-rdro pojasni, da je to resolucijo predložil John K^k in »la je bila delno revidirana. Kriatan je imel po»ifl«'ke glede *adnjega odstavka, ki ni bil v originalni resoluciji, H da je nepotreben. On (Garden) j«' dodatek pripisal ta rad i možnosti vme-^uvanja v evsopako vojno in pa ker ta etavek predstavlja nentiment velike večine ameriškega ljudstva. Molek je ta to. da ae ta atavek črta, ker mi itak nt' »gli nioeaar preprečiti. Kri»ui. predlaga dodatek: rasen v alučaju su- nanj' XM '"»P«1'*" K«-olucij* je a Kri« tu novim dodatkom aoglaano sprejeta. Rcsolucija o nalogah Prosvetne matice Ivan Molek predloži o nalogah Proavetne matice sledečo resolucijo: Dvanajsti redni sbor JSZ in PM nalaga odgovornim funkcionarjem, naj v mejak moči in sredstev. ki ao ra raspolago, raasirijo delovanje Prosvetne matice, da bo to delovanje vključevalo ia tlrHeče naloge: ) arkiv Prosvetne matice naj dobi čim večji rcpertorij saloiger socialne vsebine, isvimik in pre-vrdrnih, prav tako deklamacij enake smeri) h) nabavijo naj se kratke operete sa naie pev-»ke /bore, če se dobe smoine moči, ki operete spi-»rjo ali prevedejo in opremijo s primernimi sklad, bami; nadalje naj se nabavijo musikalije (skladbe, rote) solospevov ia duetov sa pevske skoro; c) odgovorni odbori Prosvetne matice naj imajo vedno pred očmi, kako bi se aaila najpraktič-aeša pot sa spojitev dela, sredstev ia ciljev Pro. rvetne matice in Cankarjeve uatanova v Clevelaadn. Ohio; d) Prosvetna matica naj gleda simpatičaa na ustanovitev Slovenskega narodnega mu seja v Cle-velardu, Ohio in naj pomaga pri rasvoju ta ustanove, kolikor more v svojih prilikak; e) Prosvetna matica naj podpira priaadevaaja slovenskega naprednega ženskega gibanja, ki je znano s imenom Progresivne Slovenke Amerike in ima svoj sedeš v Clevelandu. Okio. Resolucija sprejeta brex ugovora. Resolucija o zadružništvu K referatu J. Siskovicka o zadružništvu je »bor sprejel za svoje stališče sledečo resolucijo: Zadružništvo je v gotpodarstvu sa delavce ia farmarje eno ismed najefektivnejŠik sredstev. JSZ je zadružno gibanje vsikdar podpirala in se obvoauje sodelovati a njim tudi v bodoče. Vsled posebnih rsimer in mogočnih korporacij se zadružništvo v Zed. državah še ai moglo ras-viti v gospodarsko silov kakoršno si je delavsko aa-družništvo sgradilo v nekaterih evropskik deželah. A vzlic oviram so tu pogoji, ki dajejo kooperativam trmelj za zdrav rsimsh. Za uspeh zadruge in sadružaištva v splošnem je potrebno dvoje: sposobno vodstvo sadružna idea-lofija članov. Socialistično gibanje, katerega dal je JSZ. to pravilo vedno naglasa in pomaga s pomočjo rvojega glasila in svojih drugih aktivaoeti v vsgoje-vanju našega ljudstva v duhu vzajemnega sodelovanja tudi na zadružnem polju. Naloga našega članstva in somišljenikov je, da pomagajo v vseh naših ustanovak zadružnega značaja, ki so pred vsem podporne organiaacije, hranilna in posojilna društva, zadružne prodajalne, zadružne dvorane (slovenski domovi), produktivne zadruge in splok v vsakem koristnem podvsetju kolektivnega snačaja. Proletarec je na raspolago za poročila ia ras-prave o sadrugah vsem. Zadrugarjem priporočamo, da se poslužijo te priložnosti, kajti s razpravami se bo ustvarilo tudi več zanimanja posebno za tiate zadružne ustanove, ki so ga najbolj potrebne. Dalje ta sbor novi eksekutivi nalaga ustaaeviti poseben odbor, v katerega aaj skuša pridobiti vodilne odbornike slovenskih sadrag, da bodo vsa-jemno podvaali sistematično kampanjo aa zadruga in poročali v Proletarca o poslovanj« in dalavanj« zadrug v svojih naselbinah. Resolucija sprejeta brez ugovora. Podporne organizacije Stališče JSZ z ozirom na podporne organizacije je zapopadeno v sledeči resoluciji: JSZ ne zasleduje v podpornik organisacijak jugoslovanskega delavstva nikakik koristi, ki ne ki bile koristi članstva prizadetih podpornik organiaacij. Mi ne iščemo kontrole nad ajimi, ker priznavamo vsaki organisaciji pravico, da si sama določa apravo, gospodarstvo in smernice. To je stališča, ki ga sastopa JSZ s osirom aa ■ voje odnošaje s podpornimi orgaaiaacijami že ed početka. Toda zavednim delavcem ni in ne sme biti vseeno, kadar vidijo v podpornik organisacijak skupine ali posameanike, ki nimajo smisla aa koristi skupnosti, pač pa zasledujejo le svoje osebne interese in dajejo na račun organiaacije pomoč v korist politikom, ki so odkrito za ohraaitev sistema is-končanja in korupcija. Radi tega so člani JSZ, ki so ob enem člani ras. rib p-Jpcrrili organisacij, v ajik prisiljeni posegati * boj proti onim, ki podporne organiaacije israb-Ijajo članstvu v škodo Vsi, ki člane-delavce zavajajo r nacionalizmom ali s vero, ali ki jik israkljaje »a lestvo k političnim službam, so kvarni interesom članov-delavcev, ki so v vseh naših podpornik arga-"isacijah v ogromni večini. V slučaju, da eksekutiva JSZ uvidi, da je po* f"-bi»» v t*j ali oni podporni organisaciji smotrena •kcija zavednih delavcev prati savajalcem in kori* folovcerr, ali da so člani JSZ med seboj a osirom p" taktiko v rjih v kakem važnem slnčaju ali boju * nrsoglarjih, mora položaj proučiti in storiti vsa r>otrrbno, da člane sedini sa skupno akcijo. Naše delo med mladino 'is prrva o Agitaciji med mladino in referati o nji m v mtrleAkcm delu tega zapisnika. Kesolucija o aktivnostih JSZ med mladino je JSZ se zaveda važnosti širjenja socialistična file-r°f>J* in idej med mladino. Kajti odgovornost za neromno nalogo, preurediti sadaaja človeška dru-»bo iz zmede, sebičnosti in iskoriščanja za privatni Fmfit v pravičen socialni red pade na njena ra* Sirns JSZ dalje priznava sa svojo dolžnost, pridobivati ?« 'roje naloge med ta rojeno naša mladino pri* "••C in jih vagojiti aa sacialistično dala. V na-""U. da S« naša agitacija čimbolj paapeši in pripo-k rrzmaku socialistične misli in v naporih sa ■■koljiaaje življenakega stanja delavcev v Zad. drža-kolikor največ mogoča, nalaga dvanajsti rudni »kor rovi eksekutivi, da naj stari vsa potrebno v agitaciji ra pridobivanje članov in somišljanikev ""d našo mlada generacija. Dalja sa eksekutivi na* '•«« »»voliti poseben odsek potlk členov, ki ko pša-"■ral in vodil naša agitacijsk« in praevatna aktivno-,fi nied mladina. REPORTS OF YOUTH DELEGATES SUBMITTED * .i TO THE 12th REGULAR CONVENTION. JSF Oh tke topie "T k* Wovk e/ Yontk in o ur Federation" t k rt* i e/HH tn rm submittetl to tke tttk Hvgular Convention, JSF, orni art kere publitked in tke Knglink »e rt ion of tke minut e$, ulong tvitk other report* o« tke tvork of youtk m our Fdu-cat iona t Hnreau urni Federation publicntiont. Kolk wing a detailed report on the Jugoslav \Voiknten's Publishing Co., and our publications, given by comrade Charles Pogorelec, and cover-ing our woi5c since the laat convention. the follow-ing report by the aasistant secretary and Engliah f ige editor. comrade Joaeph Drasler, on the Engliah seetion of our publications was given: YOUTH AND OUR PUBLICATIONS The voice of youth in our Federation ia heard mainly through the Engliah page of our weekly nevvapaoer, Proletarec, and throuih our annual May Day publication, May Herald. During the laat two years, we hnve also included for the first time, sn English article in our American Family Almanac. Some people have suggested, that more English material be included In the Almanac. This is a suit-gestion vvhich I believe is important to the progress of our movement, and should be enforced. We cannot overemphasize the need for the radical press among our young people in America today. It should serve the same purpose anioni* youth it has servei among our parents. Everyone can reslize thnt the clericals and politicians would know no bounds for their unacrupulous activities, if they were not challenged by the radical press. Unchecked. they -would lash out more vigorously. than ever and deniagogy would be elevated to a pedeatal oven higher than it is today. With no one to checkmate their insidious propaganda, petty politicians would more easily acquire support among our people. - Petty politicians of every type. known and un-known, are becoming increaaingly aetive in the struggle for control of our fraternal and cultural organizations, through rule of which they aspire to political johe in their various vvards, distriet*. nnd towns. More of thia rapidly developing situation ia apparcnt every day, in every seetion of the coun-try. And if se fail in our mission of building an effectve radical press among youth and the older generation, po-.verful enough to conibat theae un-priiKipled forces, and e^pose them for what they are, aH moral and ethical atandards engendered by our movement arill be in serious danger. 1 believe it is unnecesaary for me to repeat that which should bc apparent to us ali. No one can be justified in doobting the need of our preaa amonr the nt-ar generation of Slovenes in America aa vreli aa »mong the old. where it has been teated by ex-perience and proved ita arorth. Let ua ezatnine our preaent status for poaaible correctiona and improvementa. We have our Engliah page in Proletarec weekly. A fair and comprehen-aive digeat of the -week's news, written from the nrorkingman'* viewpoint. ia preaented. Propaganda which pasSaa as news in the daily press ia expoaed and a true account of the news is given our readers. In addition, to news of our own Federation and ita work, we atrive to acquaint readers with the general scene In the American and European latoor %nd political fields. No one can deny that that aort of publication is a vital need to the life of culture nnd education amorv^ our people today. Youth should sense the full significance of this purpose. and atrive for its continuation and progress. Although a number of our younger members contribute ne*n articles to our Engliah page oc-casionally. the cooperation in aoliciting ne»w subseribers and rcnewals remains wanting. Building circulation stili remains in the hands of a small prouf) of loyal "old timers" who cover their local terri-tories. regularlv for renewals and near aubs. Agita-tional tours whicb have been made in recent years by the business manager have alwaya showed re-aults and boosted our aubneription list noticeably, arhich makes evident the need for more of this type of arork. Our crying need ia good agitator«, one or more of srhom ahould be paid enough to en»ble him to atay on the road continuously, combing out the hundreda of amall communities in the East, in the West, and in the Central statea, in nrhkh our people live. Hundreds of these coal and steel towns and farm communities, not a one of which ia impreg-nable to our message. remain. unfortunately, with-out a single copy of our paper, mainly because we have never had anyone there to make the contacta. Our field ia vaat and far from ezhauated. There can be no doubt about that. It ia true that the common mas« doea not trouble to think for italef. It ia swung by one force or another. Ncvertheless, it can be aaid that our readers, our followers, our mi|>|>ort*ra. come closer to being a self-convinced group of intelligent men and women than the average man whose reading hori-son ia bounded by such publications aa the Chicago Tribune and the Hearst chain of publications strung aerosn the country, and such magasines as "Life" and "Liberty." With full justification, we pride ourselves on th« fact that our readers are peopl« arho ar« seeklik? (or tht truth among mountatns of divers propagsnds, dlrected towarda influencing the publk to aelfish gain. Among the older genaistion this has been true during the pa*t thirty-fWe yaai», and continues Sa today. Among yotith, I feel confidant, the aims arell-foundcd fradltton vvill be carried on incraaa* ingly as the ncw |eneration travels toaards matur, itjr. It nlll be carried on not merely because ef t rad it ion, but because of ita proven worth. •• ' ' Proletarec never yet had the fortune, for it wotild be a fortune indeed among labor publica* tions, of bein« aelf-^ustaining. Bsrelv eee half of its yearly operating expense is fortheoming from »ubseriptions. The balance, running into a large aum yearly, muat be raiaed through our auatainin^ fund. The campaign for our sustaining fund is in force the entire year round. It reaches its highest peak during the summer arhen our JSF Branches .--.*K»naor apecial money-raiain2 affairs, mo^ly ouU door picnics, the entiim procaeda of which go into our £ usta ning Fund. 5ach summer a special fund-raising can paign is sponaored reaching «11 fraternal organizations. In thia way we are able to bridge the perennial gap reoccurring vrith each summer slump. MAY HERALD AND THE AMERICAN FAMILY ALMANAC Proletaroc deficita are covered during the fall and Mhnter periods by proflta real i zet on our American Family Almanac. and duritt? the S|>ring. by profit made on our Ma.v Day publication. The May Herald. If it *ere not for these succeases. small rs they are, we vvould certainly not be able to read Proletarec more than bi-weekly at most. We can see. then. the trenvendous impoilance of building circulation of both these yearly pub-licationa. Here, too, the potential field for future gronrth ia amonr youth. Youth must be our goal. To attain It will reqaire gradual enlargement of our English sections 1n both publication*. more attractively illustrated issue« in line with the modarn trend, and more apaoe devoted entirely to tellinj our h tor v and present ing our meru«age in picture«. A mont? young people. keyed to the rapid pace of modern living, which many timea allows for no inore than a rapid reading of the headlinea, and incident%lly, has given rise to the aiying that we are a nation of "headline readers," thia ia a poaitlvf requislte. We must preaent our message quickly and clearlj. One of the best mean> of doing thi* ia with picture«. Therein liea the ezplanation of modern trenda in newspaper and magazine publici-ton. We nill not be able to disregard it very long. Our orthodox methods arill have to be reviaed. Ali modern magazinea which. more or leas, can be considered our competitors, with their large financial backing are rapidly taking advantage of new iniventtoni in the printing trade. We, unfor-tunatelv. are not in a financual position to take advantage of these new color printing innovations, and therefore, in attractiveneas, cannot hope to compete vith the numerous other publications to arhich our young people are attracted. , Nivaitbalsas even we can advantageoualy em* ploy to a certain point the modem trend of telling our story arith pieturas. I persons I ly feel this ia an important thought to keep in mind for the future. Our moat important work among youth, ia of courae. encouraging new recruits, inapiring them in our work, our publications. and our purpose, vo the point nrhere they arill of thčmselves, in their ctwn minds know. and ia their hearta feel, the ideala and principles we advocate. Once we set off that apai*k arhich arill then gradually grow into flame. and fire their aouls for the latmr cauae, they arill likewiae of themaehea take up the "Jimmy Higgina" work of apreading our message and buildinr? up circulation and the reputation of our various publications. Evei y aetive "old timer" in our movement today, knows full aroll that it was that certain špirit of a growing movement in thoae early days, which set off the spark in his soul from arhich sprung aetive, sincere snd enthusiastic arorkers, who, little by little. built the movement embodied in the convention meeting here today. In concluaion I vvill comment briefly on one of our most important hiatorical events of the paat fear years, Proletarec*s 35th Anniveraary celebration, arhich (aras commemorated arith a large and inrpresaive affair in Chicago, aa well as in other cities throughout the country. For the same occasion, are published a special enlarged issue of our May Herald, vvhich contained much hiatorical material covering thc 35 yeara of our existence, arhich is, comparatively speaking, a long period for a labor publication to stay in continuous publca-tion. This 1940 edition of our May Herald is one publication every comrade, and especially thoae vvho have practically given their live« for the movement. of vvhich there are many, may vvell keep as a memorable one. They desenre the greatest eateem and admiration the human heart ia able to give, Spremembe v pravilih Referent k tej točki je Chaa. Pogorelec, ki pravi, da načrt, ki ga je aprejel zbor za reorganiziranje J8Z, določa med drugim usoglasenje pravil a sprejetimi določbami, če bo načrt aprejet, na refereftki-mu. f>alje je bilo te aprejeto, da ae iz pravil črtajo določbe o aekcijah. E. Kristan predlaga, da v slučaju odobritve re-organisacije po referendumu esekutiva vsoglaai pravila JSZ in PM v duhu sedanjih pravil. Sprejeto. Tauckar predlaga, da se da v bodoče vsem delegatom zborov JSZ in PM vse (enake) delegatske pravice. Terčelj predlaga, da se to prepusti v rešitev ekae-kutivi. Terčeljcv piedlog zmaga s 21 proti 9 glasovom. * Razno Vidrich smatra, da bi bilo koristno, ako se spremeni sklep o referendumu. Stvar naj ae reši tu, da bo dokončno zaključena. Predlaga, da ae sklep a referendumu ovrže. < Ceaen ugovarja v interesu demokracije. Garden pravi, da je referendum potreben, da se pokaže, ali reorganisacijski aklep zbora predstav Ija izraz volje večine članstvs. Fr. Zaita meni, da bi rea bilo bolje, ako bi se atvar enkrat za vaelej rešila danes, ampak, ča bf se imeli zaradi tega razburjati, je bolje, da ostanemo pri sklepu sa referendum. Andjr Božič je za referendum. Jankoviču je vseeno. Jauck je za referendum. | Terčelj pravi, da se ne boji referenduma, pač pa nepotrebnega dela. 1 Ambrožič je mnenja, da nas je članstvo pooblastile. da stvar rešimo danes. Vider je mnenja, da bi bilo bolje, da se sklep o referendumu poruši. Sledi glasovanje z dviganjem rok. Za Vidrichov predlog je oddanih 26 glasov, proti 19. Ker predlog ni dobil potrebne dvetretjinske večine, predsednik proglasi, da ostane v veljavi aklep o referendumu. Ker je a tem dnevni red XII. rednega zbora JSZ in PM isčrpan, napravi predsednik Petrovich sledeči zaključni govor: Ko boste prišli domov, bo važno, kaj boste povedali o delovanju tega zbora onim doma. • Povejte jim. da bo Zveza vzlic reorganisacijakemu aklepu ostala aocialiatična organizacija, kakor je bila do-alej. Morda ni tako daleč čaa, ko bo ameriški narod pod pritiskom raamer apoznal, da ni stari red zanič ter se strnil v mogočno delavsko politično gibanja. v katerem bodo delovale vaa delavake atruje na aocialiatični podlagi. Naša naloga je alej ko prej, pripravljati naše delavatvo na U čaa, da bo sposobno in pripravljeno sodelovati pri prerojen ju Amerike. Nato je sklenjeno, d« se prepusti zapisnik zadnje aeje ekaekutivi v odobritev. Predsednik zaključi zbor oh šestih zvečer. Math Petrovick, predsednik. Ivan Jontes, zapisnikar. vvhile thoae uoble souls wbo have paat on, but whoae špirit stili lives in our movement, can be ratpected for the principles and ideala for arhich they fought and died, by building the movement arhich they began in a vtrilderneaa country over thirty*five yeara ago. Many comments -arere received on our lifith an-nivet sury isaue in general as well aa for ita Engliah seetion. I feel that it waa entirely deaerving of them. A nutr.be: of young comradea from our ranks contributed articles. Most of the material vva« con-tributed voluntarily and without any rumunera-tion. Conti ibutors understand our finsncisl situation and most of them arrite purely from sincere motive« to heln propagate our cause. I sm sure our Engliah seetion in our future puhli* stions, ct'pecislly ln the May Herald, can be im-proved at least fifty-percent. and arith a little closer ccoperation from tiew contributors, whom I feel fjre are can interest, it csn be enlarged to what-ever extent seems justifiable. Gradually our English aeetion must be enlarged, and are shall en-deavor to do *o, i»ith the aij of our youth. In ..he years to come, I beiicve and kope are can do a great deal more that are hnve done in the paat. Cooperation and enthusiaam are the vvatch-aordR in thia kind of work. A tremendous amount of both ia needed. If every comrade vvill remain coBsciou* of that need, are can easily chart our course on to nevv and greater endeavors in the future. As eacrstiUf of the Slovene Labor Center during the past yca« and a half, I have become su/ficientlv vvell aquainterl arith evcry line of activity in connec* tion aith the Center to be able to make a fairly authentie report. Before going into any apecial item, hovvever, f sm going to take th« libertv of making a few general observations. It vron't be stretehing a point to aay that the Jugoslav Socialiat Federation could have done nothing better than to have purchased the building now knoarn as the Slovene Labor Center, and dedicating it a« the Federation's home snd heaove ex-penre to the u v keep of the Center, totaling last year $1,808.57. Thi« *as a large increase over the previ-cus year, due mainly to installstion of night light-in; on the ballina courts. arhich attracted an extra large number of bowlers. BOARD OF DIRECTORS Our Roard of Directora is made up of ninc membera and meetings are called whenever enough urgent business vvarrants. IMPROVEMENTS This ycar are have under-taken a number of major inr.vovements entsiling qulte heavy expenditures. Miin one ha« been the installation of nevv lino. leum in the first floor offiees, front hallway, and vestibulc. Neeesaary repairs have also been made on arindovvs in the entire buikiing and papering and paintin? in a number of rooms on thc first and secnnd floor«, a« wel| as in the hasement and on the third floor. A proposal lo enlatge tbe club rooms, -vvhich vvas thoroagbly dircussed at our annual meeting and at subsequent meetings of the Board of Directora, a as ten*porarily ta bled becauae of the heavy costa involved. It would require an outlay of betnveen 8 and 4 thousand dollars. GARDEN Thia year the Slovene Labor Center garden is eareful!y looked after b.v John Cema«ar. one of our loyal member«, arho ia doing the vvork gratia, in a voluntary špirit. Formerly the vvork wa« done by another of our membera. Mike Reading. arho now resides in Califomia. Supplies and labor for the garden amounted to abrut 1100 in the previou« year. Much less vvas spent for that purpose this ycar, and the amount shouJd be even further reduced in the folloaine vest« because many of the plants are perennial* und vvill continue to grcw from year to year vvith-out much further attention. LOAN Unpaid priticipal on our loan from the Jugoslav Savings and Loan Aaaociation, a« of December 31, 1939. was $4,430.86. Our payments during the year amounted to $689.54. ANNUAL STATEMENT During the year 1939 are had a total income of $2.336.63 from rent, contribution«. share* sold. interest, and from miscellaneou« source«. Our totnl expensea arere $2.376.94. At the close of the yaar we had a eash balance of $245.36. These amount* vv ill be found in the annual statement following: ANNUAL STATEMENT OF SLOVENE LABOR CENTER. INC., FOR THE YEAR 1939 r INCOMf;: Payment on share« of Slovene Labor Center ..........................-..................... $ 50.00 Office rent .......................... ............................420.00 Hali rent ........................................-..............403.23 Contribution« from Slovene Center Social Club ... :. .:............t........................... 1,30*U>7 Interest—Jugoslav Savings and Loan Assn' .............. ............................................146.25 Miscellaneou« .................................-......................2.68 Total......................................$2.330.63 Cash balance December 31, 1938............... 291.67 $2,622.30 Total expcnse in 1939 ............$2,376.94 Cash balance Dec. 31, 1939..... 245.36 $2.622.30 Brief Summary of the 12th Regular Convention, JSF, and its Educational Bureau The 12th Regular Convention of the Jugoalar Socialist Federation opened July 4V 1940. in the Slovene Workmen's Home, Cleveland, Ohio, with 19 J. S. F. Branches, 4 JSF Diatnct Conference organiaations, 28 fraternal lodges and 14 cultural and other organiaations represented. Ali together attending the convention were abcut 70 delegates, speakers and members of the various JSF eaecutive committees. Among them vvere 17 wotnen delegates. The JSF youth seetion vvas represenied vvith 10 delegates and officers. Convention sessions lasted 3 days, con ver ing for about 7 hours each day, vvith an eatended sesa ion Saturday evening. July 6. Chairman for the fir»t day was Anton Shular, Arma, Kansas; second day, Anton Zaitz, Chicago, 111.; third day Math Petrovich. Cleveland, Ohio. Vice-chair-men for the first day were: Andrevv Bosich, Cleveland; and John Terchel, Strabane Pa. Second day, John Rak, Johnstovm, Pa.; and Louis Zorko, Cleveland, O. Third day, Leonard Alpner, Milvvaukee. Wis.; and Angela Zait«, Chicago, III. Norman Thomas addressed the Convention Friday aftemoon, July 5. and the mass meeting the same evening. Ccnvention picture published whh these minutes was taken Friday, July 5. Angela Zait« photographed the youth dee succesaful. When first under-taken, the Educational Bureau itself vas an innova-♦ ion—»omethirT new but promising. The idea waa put into practice and from it evohred our present '*K>rni*ation. An organization outstanding as a leader among our people in the cultural. educational, and dramatics fields. The foremost educational »»rg »nization, functioning on a nation-vide scale among our people in America and aven Canada today. We can broaden our influence among youth nov. as veli as in the future by studying their needs and aerving them satisfactorily. 10very occasion to im-prove our aervice must be uaed to capital advant-rge. We have practiced thia policy in the past; ve must continue it in the yaars to come. Just as Slovene literature is aent to Slovene lodgea each year, the English-speaking organizations are furniahed vith pamphlets and books »elected from the best labor literature available. Here ia one aervice for vhich. alone, our Educational Bureau is vorthy of existence. H each ing ao many people through their affiliated organisationa vith literature, inehidinp the beat labor journaliam of the day, ia a aervice vhich be-comea even more important vhen ve realize that moat of theae readers. very probably, vvould never read any labo.* pamphlets or publicationa if it vere not for the fact that they receive them free of charge at their lodge meetings. They take them home and read them—perhaps vithout interest st firat, but gradually, as ali things must have a beginning, they begin to understand, and a nev con. tact for the general labor movement is thus secured. Among English-apeaking lodgea, just aa among Slovene groups, thia holds true. In fact, most of theae nev people ve reach vith our Educational Bureau literature are corapletely unacquainted vith our movement snd our vork. They have no contact vith the labor presa, and very likely are vithout connection vith any other literature. Therefore, our reaching them becomea doubly important. If ve can possibly aee our vsy clear to increaae thia aort of vork among youth, we ahould by ali meana do to. The very fact that ve are alone in thia field, vith no one to continue after ua, »hould ve auspend. outrht to induce-ment enough for going forvard. Continuing, or rathur, extending the role of the Educational Bureau among English and Slovene lodgea to serve aa that essential right hand pover through vhich ve hold contact vith these diverse groups. is one item we rnust be fully conscious of at ali timea. Perhapa not in equal meaaure, but neverthaleaa, youth groups have need of an educational organization like oura. We muat study thoae needa and find tbe beat way of meeting them. In thia day and age, time and attention of youth is direeted to športa to an extent unprecedented in the paat. Many organizationa are conacioua of this and have included aome of the major sports in their programs. For ua, unfortunately, under our present set-up and manner of functioning, tl.at field, Hicrative at it seems, vili neceaaarily remain as in the paat—out of our acope. Our vork is in the educstional and cultursl fielda. There ve muat concentrste our time and attention. My suggestions for future vork of the Bureau are: 1. A systematic campaign of advertising our Bureau, vhich vould include rafular printed circulsrs, deacribing our institution snd the service it has to offer. 2. A more complete seleetion of Engliah snd children's plays. 3. A p!ay reviov column in Proletarec, vritten by some one vho vould take time to read a play each veek from the Educational Bureau files and vrite a reviev on it. This, I believe. vould be a great inducement in contacting attention of nev groups interested in dramatics. 4. Organizing dramatic groups smong the younger people in sections vhere enough interest and talent can be found to varrant success. 5. Speaking campaign* in behalf of the Bureau, through vhich organizationa stili unaffiliated and for the most part unacquainted vith the Bureau, could be enrolled. J. S. F. YOUTH DELEGATION Langthjr discussion on this topic by vsrioui d«l«-gates is pnklish«d in cUtail ia tka Slovaaa saction of th« minutes. Includod koraia ar« only tka tkroo reports submitted by comrados Josephin« Turk, John Rak and Donald J. Lotrich. Report on Socialist Work Among Youth in Cleveland Jo*«pkin* Tnrk, Clavaland, O., mad« tk« fol-loving rsport on tk« activitUs of tk« y«utk group in Branck No. 27 JSF. and Zarja, The Socialist comrades of Branch No. 27 JSF. being a group of liberal minded and free thinking people, sav the absolute necessity of organizing a youth group vhich vould carry on their struggle for socialism after they have gone. Subsequently, a sub-Branch vas organized, which, in its first yesr of existence, vas very aetive in distrl>ution of literature snd campaign vork. Classes vere organized snd veli attended. Socials vere held st vhich contscts vere msde. Everything pointed in the direetion of a successful organization. With the coming of Roosevelt's Nev Deal, a irreat many people and organizations vere touched by profit and many by loss. The Nev Desl affected, to a certain degree, the ezcellent vork being done by the sub-Branch at that time. In fact, the vhole Socialist Party suffered loss of members vho vere trfcfced by the "Social re-forms" of the administration, and left the Party. Then again, that inevitable fsetor—matrimony —hsa proved detrimentsl to the strength of our amsll group. ^ In 1938, a fev faithful membera vere left to uphold the sub-Branch and stili managed to hold meetings. classes, snd do a little l'Jimmy Higgins" vork, but vith a limited fev to carry on the vork of a Branch, it seemed to us ressonsble and best that we amal?amate vith our pa rent Brsnch This proved to be a wise move. The chsnge has given our .vouriaer members s chsnce to concentrate on cultural vork in Zarjs. It hss been compsrative1y easy to interest young people in something more ronerete before plunging them into profound Socialist vork, snd our singing clrb hss been the ideal organizstion for the "break. ing in" of future members of the JSF. In Zarjs, nev members sre taught to loose their fear of such vords as "Delsvec" snd "Rude£a zastava" snd here, they come to knov our people s s humsns, vith idesls thst vili promote a better vorld for humanity. (Photo by Armels Zsitz.) A grou). of jroutk dol«gat«s to tk« l2tk Rcgular C«n-vaaftlaa. JSF. h«ld in Cl«v«land. Ohio, J«l, 4-6. 1940. Firvt rov, Uft t« right: Sn« Pakia, Cl«v«-land) Ali«« Artack, Ckicago i Sophi« Tur km. n. CI«-v«land. S«c«nd rswi Jos«pk DrasUr, Chicago; John Rak. Juhnst«wn. Pa.; Aadjr Tarkman, CUvoland; Frank R«a«k, Girard. Ohio. Jobs, such as serving on hike committees, re-porting activities in various papers, etc., are en-trusted to the nevcomers. Thia is the beginning tovard a greater r«aponsibility. Many an impromtu discussion on var, jobs, and religion haa been held around an outdoor csmp fire st hikes or after a Zarja rehearsal. We older comrades alvays urge and help opiniona along ao thst aH participanta get a try at speaking before a group. That sre are getting resulta, ia proved by tihe number of nev enrollraents in the Branch since the beginning of 1940, In developing theae people, ve have used clasaes in Socialism, group discussions, our vell-stocked library, and the maae attendance to lectures and meetings. Ali theae items have given them a good »dea of the movement and a fair knovledge of the vork involved in the Federation. To a certain extent. ve have been successful. Out of the fifty or so members of Club 27, st lesst ten sre of the yoitnger group. These are ali promising future leaders in one clsss of Socialist work or another. In aH my time as s member of the JSF snd the Branch, there has never been such an excellent opportunity to reeruit youth into the movemen: as at present. -r- We have evrything to offer these young people in the principlrs of Socialism; ve have but to teach them, and leani along ourselves. Youth and Our Federation A r«port mad« by comrad« John Rak «n tk« Yo«tk Section of our Mov«m«nt If we are to give thia question a realistie snsver, bssed on what lias been accpmplished in our sgits-tion among the Amariean-t^pm Slovenes, it ia ne-cesaary that ve go back U> tbe 8th ragular convention of the JSF, held in Detroit. 10 yeara ago. At that convention a group of young boys mapped out plans for m campaign te be conducted among the American-born Slovenes to join the ranks of our Federation. The result vas. aub.Branchea, conducted in th« Kngiish lan ga age. vere organized in Detroit. Cleveland, Chicago, Milvaukee, VVest Allis, Johnstovn snd Barberton. An overvhelming špirit of encouragement snd cooperation to get these units functioning vas given by the senior comrades. They reslised that vith restrieted immigra-tion lavz, they must turn to the younger Slovene generation in this country to carry on the needed vork that our pioneers stsrted 36 years ago. In this sense at that time, our Federation did a remarkable piece of voifc. What then are some of the reasons that none of the spb-Branches, outaide of the Chicago Red Fal. cons, funetion sny longer? Tbst ve do not have more of young people setive in the various Branches? It is because our senior comrades sre not doing their Whare? • * t * • These queation csn have many ansvers. It is s vell-knovn fact that vhen the Socialist Psrty vas groving by leaps and bounda, our job of attracting young people for our cause vas much easier than vhen the Socialiat Party vas tearing itself apart vith factional fights sne hair-splitting discussions; thst the Nev Deal had its effecta in our movement; that the Communist Non-Partisan League attracted some of our young people vith the belief that they could capture the Democratic Party. These are some of the things that had repereus-sions in our vork among the younger generation. In spite of these set backz. our comrades have not been idle. Look into any progressive, liberal, singing society and you vili find our young people taking an aetive psrt, lanelv upon the constant agitation of our Slovene comrades. The same applies to dramatic groups, fraternal societiea,. ^nd Slovene Homes. The Engliah page of Proletarec is proof that our vork amomr the your.g people il Mili being carried out. The Enaliah columns of Prosveta. The May Herald. Americaa Family Almsnsc, snd Mlsdinski List are proof that the vork of our comrades among the American-born Slovenes haa had some effect. Ali thia may not seem lik« a lot. but if ve analize the tremendous forces ve hsve to deal vith, such as the radio, movies, churches, schools. colleges, press, commercislized sports, yes, even comic stripa, I think ve did s prety good job. But ve should not feel satisfied vith vfcst hss been sccomplished. We need more young people in our ranks, young "Jim-mie Ifigginses" to replace the pioneers who have passed svay. The institutions they founded sre as neces«aty loday as the first dav they were organ, ized, and it is our duty to get more yourvg people to csrry on our vork. The job of getting young people to serve our's snd their ovn csuse is not, and vili not be, essy until a mass labor movement geta under vsy. We csn help in this respect. We can snd must spproach the Amerlean4>om Slovenes, the nesrest to us for our program. We should try to understand their needs and vants, and refrain from remarks often msde by individual member. that "s mladino ne bo nMf," thst aH they care for is s good time, sports, movies snd funny papers. If nnorts sre s benefit to politirtsl snd religious organizationa, they csn snd are sn ssset to our's vhen conducted in proper fashion. And last, ve should not forget thst ve ourselves aere once young men snd vomen. The Jugoslav Socialist Federation and American Slovene Youth By DONALD J. LOTRICH To the delegates of the 12th Regulsr Convention of the J ugoslav Socialist Federation held in Cleveland, Ohio—July 4th, 6th and 6th, 1940, Eveiv aetive comrade of the Jugoslav Socialist Federation will remember hov enthusiastically the 8th Regular Convention of our Federation. vhich met in Detroit, Michigan, in th« summer of 1930 adopted the proposal to orgsnise the Americsn-born Slovenes in auxilisry or sub-Branches of our Federation. Our comrades in Detroit snd in Milvaukee had alreartuniata wno ahield thetnaelvea in the ranka of the radical movement. b) Co-operate vith our members in the fraternal movement, and help build a true aoc«ety of common brotherhood. c) Spread educational vork through the JSK Educstional Bureau. d) Build and strengthen our presa — Proletarec, American Family Almanac, May Herald — and circulate other books and novapapera holding - aloft the banncra of Ja/bor and socialiam. e) Train youth for conatructive vork in the labor movement in line vith socialiat principles. f) Help correct injuaticea delt foreign-born element« and ali ena in thia county by var-time hysteria and falao patriotiam. II. NATIONAL 1. Territory in vhich the Jugoalav Socialist Federation shall funetion includes ali Slovene settlements m America, and, as much as possible, Serbian and Troatian localities. Furthermore, our members everyvbere ahall be inatructed to co-operate to the beat of their abilities in any field in vhich conatructive vork can be accompliahed foi the JSF program/ III. LOCAL ORGANIZATIONS 1. To cai ry out ita vork, the JSF has local Branchea knovn by numbers under vhich they have been organized. Branchea ahall be alao entitled to aelect names for their group, aa for instance, Branch "Forvard," Workers* Club, KdocstionsJ Club, Progressive Slovene« Club, etc. Any name selected must be finally sanetioned by the JSF Ex«cutive committee. 2. Membership shall be granted to every man or voman vho pledges himself to help carry out the program of the JSF. IV. MEMBERSHIP 1. Evcry employed member shall pay monthly dues of 25c, vhich shall be divided as follovs: 15c into the JSF geneta.1 expense fund. and 10c into th%JSF convention fund. 2. Dual members (husband and vife) shall pay 30c per month, or 5c more than regular dues. 3. llnemployed, aick, or other members vith-out regular income, shall pay 6c per month. 4. Higheat due« for single members shall be 2*c, dual members 30c, and une