XLVI - št.35 - CENA 50 SIT Peta obletnica velikega dogodka Osamosvojitev je izdelek slovenske kulture Izvedle so jo sicer politične stranke, vendar je zamisel rodila kultura, Društvo slovenskih pisateljev in Slovensko sociološko društvo pa sta konec aprila leta 1988 v Cankarjevem domu predstavila teze za novo slovensko ustavo. t-jubljana, 3. maja - Pet let kasneje, v ponede-v*k, so akterji tedanjega tveganega dejanja iz-ra:ili svoj ponos, da so takrat zaceli z utopijo ,n donkihotskim bojem z mlini na veter, ter :rnagali, obenem pa izražali globoko razočarale nad tem. kar se v samostojni slovenski dr-j*W dogaja danes. Takrat, ko so dopolnila k edanji zvezni ustavi grozila s še večjo centrali-Zac'jo, so bili prepričani, da se je temu moč uf>reti s tem. da morajo najprej nastati republike ustave, šele nato pa zvezna in ne obratno. VerJeli so. da moramo najprej dobiti ustavo. n<*to pa državo, vendar je zgodovina zdrvela °t divja jaga. in smo najprej dobili državo in decembra leta 1991 ustavo. V petih letih bore malo naredili za očiščenje in pomlaje- nje. država je postala lupina brez vsebine, stranke se bodejo za oblast, identiteta oblasti in ljudstva je zvodenela, prav tako pa osamosvojitvena motiviranost, vrh oblasti se je sicer zamenjal, struktura oblasti in tehnika vladanja pa se nista spremenili. Naj se razočarana kultura umakne iz politike. Dr. Tine Hribar je to predlagal, vendarle je kultura v politiki potrebna, čeprav za utopične zamisli verjetno ne bo več priložnosti. Idealizem in pragmatizem namreč ne gresta skupaj. Kulturo pa bo treba varovati, še posebej zato. ker bo v Evropi njena slovenska identiteta hudo ogrožena, nič manj. kot je bila v dveh Jugoslavijah in avstroogrski monarhiji. Več o pogovoru pisateljev ob petletnici tez za novo ustavo na Odprtih straneh.% J. Košnjek Kranj, petek, 7.maja 1993 Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Kot kaže se na Bledu obeta še kakšno sušno turistično leto Projekt lastninjenja je prelep Bled, 4. maja - Medtem ko direktorji blejskih hotelov zatrjujejo, da je Bled še vedno "odvisen" od obiska tujih gostov, novi državni sekretar Marjan Jakič pravi, da blejski ponudbi manjka elastičnosti, s katero bi znali na počitnice povabiti tudi Kranjce. Koncept lastninjenja pa so na Bledu po sekretarje-vih besedah pripravili prelep, da bi bil lahko resničen. Več o sestanku blejskih direktorjev z novim sekretarjem za turizem in gostinstvo je zapisano na gospodarski strani. # V. S. hjjlll osvoboditve Begunj - 4. maja 1945 so borci Kokrškega odreda iz graščinskih zaporov pra/ .2 zapornikov, marsikoga zagotove smrti. Ta dan so si krajani Begunj izbrali za svoj krajevni fešit"!!- saJ ie bil t0 zanJe dan osvobojenja. Vsako leto 4. maja se tu srečajo zaporniki in njihovi dg D*Jl 'n se skupno poklonijo žrtvam - talcem v graščinskem vrtu in v Dragi. Borci Kokrškega odre-se ie pripravljajo na 50-letnico osvoboditve Begunj, ki bo še posebno slovesna. - Foto: D. D. ^v°hodni sindikati ponujajo cialni sporazum je nuja So talce If"3, maJa " Svobodni sindikati Slovenije so za skovnj!!'PraviH svojo vizijo socialnega sporazuma in ga konferenci. sin^£t!lni pakt- °katcrcm se *arJaio \ "! SoPodpisniki dogo * vc< C len A" —J":------ eln0stj * 'manjšanju brezpo-viih JI odP'ranju novih de J°»ti h„, st' k večji pravni var-?' na 'dVccv. inflacijo pa dr-J°'ocilih Jellh" ,nflaciJa bi P° vedno" *P Ćas- P°dPisa" P; . naj bi pomagal gospodarsko rast. ; Pred|., SOc,a|nega pakta, ki svobodni sindi- *di dbvni'iT Predlog se jim ne 1 k°nkrelen), ne smela presegati tri odstotke mesečno, v vsem prihodnjem letu pa naj bi znašala največ 10 odstotkov. Pod temi pogoji naj bi veljala tudi eskalacijska lestvica pri izplačevanju plač. Cc pa bi se cene bolj povečevale in bi rast življenjskih stroškov pognala inflacijo nad 8 odstotkov mesečno ali v dveh zaporednih mesecih na 12 odstotkov, bi to upoštevali pri povečanju plač. Slednje so temeljni, a ne edini namen socialnega sporazu- O Malček v igri z velikimi na 4-letnl kredit brez pologa •»oven«ke proizvodnje Že V prodaji UM Alpiko 62 ul.064/714-860 »•1064/715 650 vlado, zbornico in deloda-ta teden predstavili na ti- ma. Sindikati so se lotili tudi davkov. Predlagajo, naj se spremeni lestvica za odmero dohodnine, naj zajamčene plače ne bodo obdavčene, višje od 80 tisoč tolarjev pa naj bi bile deležne dodatne obdavčitve. Predmet osnutka socialnega sporazuma je tudi struktura plač, kjer bi kazalo preveriti nekatere dodatke, sindikati pa napovedujejo tudi pregled pogodb o delu in avtorskih honorarjev v posameznih podjetjih. Brezposelnost, ki je v gospodarstvu dosegla mejo socialne /drzljivosti, bo treba bolje obvladati. Do februarja prihodnje leto naj bi jo zmanjšali za deset odstotkov. Kako uspešna bodo tokrat pogajanji O socialnem sporazumu'.' Najtežje se bodo sopodpisniki sporazumeli glede plač, saj vladni predlog upošteva plače, kakršne so zdaj, sindikalni pa tiste i/ kolektivne pogodbe • I). /.. Zlebir Umrl France Štiglic Ljubljana - V 74. letu j« v Ljubljani umrl slovenski filmski režiser France Stigtic, ki »e je v zgodovino slovenske filmske ustvarjalnosti zapisal z režijo prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. Njegova dolga in ustvarjalna umetniška pot ne vsebuje ie šestnajst celovečernih filmov, Stiglic je bil tudi publicist, vnet kulturni delavec, za svoje delo pa je dobil celo konico domaČih in mednarodnih priznanj in nagrad. Med posnetimi filmi prav gotovo izstopa Deveti krog, i katerim je bil nim tudi nominiran za oakarja, dobil p« je tudi veliko zlato areno v Puliu, Za slovensko kinematografijo je bil pomemben tudi uspeh nima Dolina mira, v katerem je bil igralec 4. kit/miller v Cannesu nagrajen za najboljšo moško vlogo. Gledalci pa se bodo spominjali ie dragih filmov, kot so MU Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Amaodus, Ne jo-el, Peter ter televizijskih nadaljevankah Bratovščina Sinjega taleba ter Strici so mi povedali po romanu Miška Kranjca. # >. M. Vrba, 6. maja - Republika Slovenija je za gradnjo avtoceste Hrušica - Vrba najprej namenila milijardo 760 milijonov tolarjev, s predvidevanjem, da bodo s tem denarjem lahko nadaljevali gradnjo avtoceste z zmanjšanim tempom in dokončali predvsem objekte ter opravili tista dela, ki so potrebna za zaščito že izvedenih del. Izvajalec del SCT pa ocenjuje, da bi potrebovali več kot 2 milijardi tolarjev, da bi po cesti lahko stekel promet. (Več na Odprtih straneh) • D. S., foto: Gorazd Šinik C KOLESARSKI CENTER ) Gregorčičeva 8, Kranj Samo MAJA pri nakupu kolesa BIRIA BIKE praktično darilo v vrednosti 3.000,- SIT. MERKUR CZ UJ uu >(J LU > > mn Z W* LU k. SLOVENIJA IN SVET Zbliževanje s Češko Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je visoko ocenil iztržek svojega obiska na Portugalskem in na Češkem, kmalu pa bo potoval še na Slovaško. Premierov obisk na Portugalskem je imel dvojen namen: portugalski premier De Silva je našega posebej povabil na mednarodno konferenco v Lizboni o odnosih v svetu po političnih spremembah v Vzhodni Evropi, opravila pa sta tudi pogovore o sodelovanju med Portugalsko in Slovenijo. "Portugalski predsednik je pozitivno razpoložen do Slovenije. Njegova država je že doslej dajala veliko podporo našim prizadevanjem za vključevanje v evropske institucije in tako ravnanje nam zagotavljajo tudi v prihodnje. Obravnavajo nas ločeno od jugoslovanske krize in zaupajo naši politični stabilnosti in gospodarskim reformam," je na sredini časnikarski konferenci povedal dr. Janez Drnovšek. Med mednarodno konferenco pa se je dr. Drnovšek srečal z generalnim sekretarjem GATTA, edine organizacije, kjer Slovenija še ni članica. Prva faza pogajanj je bila uspešna in tak naj bi bil tudi končni izid pogajanj. Slovenijo vidijo v kratkem kot polnopravno članico, je povedal naš premier. Češka in naša privatizacija Kakšna je razlika med našo in češko privatizacijo, je bil vprašan dr. Drnovšek. Češka je pri privatizaciji korak pred nami, mi pa smo spredaj pri devizni in monetarni politiki ter trdnem denarju, je odgovoril premier. Predsednik Klaus je avtor njihove privatizacije in za razliko od nas nasprotuje internemu odkupu, ker meni, da to ne bo dalo rezultatov. Soglašali smo pa, da investicijski skladi ne bi bili državni, ampak decentralizirani. Mi skladno s tem predlagamo spremembo privatizacijskega zakona. Država naj določi pravila igre, uradnikov pa naj ne postavlja. Pri nas in na Češkem se pojavlja vprašanje pravične privatizacije, revizij in divjih privatizacij. Soglašali smo, da moramo zagotoviti maksimalno pravičnost, vendar zaradi revizij in podobnih stvari proces privatizacije ne sme zastati. Slovenija že sedaj zamuja, je ugotovil dr. Janez Drnovšek. "Češka je dala našemu obisku izjemen pomen. Pogovarjal sem se s predsednikom republike Vaclavom Havlom, predsednikom vlade Vaclavom Klausom, gospodarstveniki in bankirji. Podpisal sem Memorandum o svobodni trgovini, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta. V dveh letih naj bi postopno zniževali in ukinili vse carine v poslovanju med državama. O takem sporazumu se pogovarjamo tudi s Slovaško in v kratkem bom to državo tudi obiskal in podpisal enak sporazum," je povedal dr. Janez Drnovšek. "S tem širimo tržišče brez carin. Odpiramo tudi naš trg. Ocenjujem, da slovenska industrija lahko zdrži ta pritisk. Naša država se mora odpreti, saj ne more delati samo za svoj mali trg. Gre sicer za drzen korak, vendar je Cehov 10 milijonov, kar pomeni, daje njihov trg petkrat večji od našega. Enake pogovore začenjamo tudi z Madžarsko in Poljsk*, vendar naj bi bil v teh primerih rok prilagajanja pet ali več let." Dr. Janez Drnovšek je ponovil oceno svojega prijatelja, predsednika češke vlade Klausa (z njim tekmujeta, katera država bo hitreje napredovala, je dejal dr. Drnovšek), da se lahko Slovenija in Češka prvi enakopravno vključita v Evropsko skupnost in evropski trg, zato bosta izmenjavali izkušnje in informacije o odnosih s temi grupacijami in do NATO pakta, v katerega se želi Češka čimprej vključiti. "Sedanji sporazum z Evropsko skupnostjo je za slovenske možnosti zadosten," je povedal dr. Drnovšek. "Najprej moramo namreč utrditi domaČo ekonomijo, potem pa se bomo lahko enakopravnejše pogovarjali z Evropsko skupnostjo." • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Neustavni sprejem proračuna Stranka bo nasprotovala vsakemu zakonu ali odloku, ki bi pomenil nadaljnjo centralizacijo Slovenije. Ljubljana, 4. maja - Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je na ponedeljkovi seji soglašal s prizadevanji poslancev stranke v državnem zboru za razčiščevanje divjih privatizacij in korupcij. Pristojne komisije državnega zbora naj delujejo intenzivno in javno, da se do legalne privatizacije zaščiti družbena lastnina. Sklepi državnega /bora glede reševanja kmetijske problematike naj se uresničujejo, sicer bo stranka podprla vseslovenski kmečki protest, ki ga pripravljata Slovenska kmečka zveza in Zadružna zveza Slovenije. Vodstvo Slovenske ljudske stranke bo zaradi nezakonitega sprejemanja letošnjega državnega proračuna na ustavnem sodišču sprožila ustavni spor. Vodstvo stranke poziva predsednika države Milana Kučana naj takoj predlaga državnemu zboru kandidate za manjkajoče sodnike ustavnega sodišča, da bo ta veja oblasti lahko normalno delovala Stranka bo nasprotovala vsakemu zakonu ali odloku, ki bi pomenil nadaljnjo centralizacijo Slovenije. Nova lokalna samouprava ne sme biti nova centralizacija, ampak večji vpliv občanov n.i odločanje Vaške skupnosti pa morajo dobili nazaj razlaščeno premoženje, so zahtevali v Slovenski ljudski stranki, in poz vali posameznike, skupine in tudi druge stranke, da se vključijo v njeno delu # J.K. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci državnega zbora postavljajo zanimiva in tudi neprijetna vprašanja Pogreb ni dišal po fašizmu Objavljamo odgovore pristojnih ministrstev na vprašanja o poteku pogreba italijanske^ J polkovnika v Kopru, o preiskavah v jeseniškem Centru srednjega usmerjenega izobraže^' k nja, o trajnem subvencioniranju študentovske prehrane in tiskanjem našega denarja dom13 in ne v tujih tiskarnah. Kranj, 5. maja - Poslanec Slovenske ljudske stranke Štefan Matuš z Jesenic je ministrstvo za notranje zadeve vprašal, kaj se je dogajalo v Kopru na pogrebu polkovnika italijanske kraljeve vojske Giorgija Cobol-lija 21. februarja letos, in če podpira racije oziroma osebne preglede, kakršnega je opravila nepoklicana oseba decembra lani in januarja letos v jeseniškem Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport je očitno za take metode. Ministrstvo za notranje zadeve je preverilo poročanje medijev in ugotovilo, da je polkovnik umrl v Rimu, njegova želja pa je bila, da ga pokopljejo v grobnico družine Cobolli na pokopališče v Škocjanu. Pridobljena so bila ustrezna dovoljenja in 21. februarja je bil pogreb. Na njem je bilo okrog 40 ljudi, večinoma sorodnikov in prijateljev pokojnika. Udeležil se ga je tudi italijanski generalni konzul v Kopru. Na pogrebu ni bilo opaziti fašističnih zastav ali emblemov, razen zastave z napisom Famea Capodi-striana (koprska družina). V treh govorih ni bilo fašističnih izpadov, ugotavlja ministrstvo, ne izključuje pa možnosti zamenjave pokojnika z bratran- Vojaščina ob meji Poslanec Tone Anderlič je vlado vprašal, kako ocenjuje pobudo obalnih občin za demilitarizacijo območja in kako se ujema koncept razvoja turizma in evropskega režima na meji s formiranjem vojaških enot na obali. Obrambno ministrstvo odgovarja, da določenega območja ni mogoče izključiti iz obrambnega sistema, saj ga je država dolžna vzpostaviti na vsem svojem ozemlju. Obseg vojaške organizacije na Obali se je zmanjšalo in imajo defenzivno naravo, kar sosednje države poznajo. To potrjujejo številne kršitve v zraku in na morju. Varovanje državne meje je že 8. oktobra 1991 prevzela policija, kar je evropska praksa. Določeni vojaški objekti ob meji nimajo nobenega vpliva na režim na meji. Tudi v sosednjih državah so nekatere vojaške enote v neposredni bližini državne meje, kar pa ni ocenjeno za kršitev evropskega režima varovanja državnih meja. Vojaška organizacija ne vpliva omejevalno na turizem, najmanj pa še tako majhna, kot je slovenska, ugotavlja obrambno ministrstvo. h javnost strank na šoli, ker )imm^:: glas tlataaovitclj in U4ajatelj: Časopisno pod|fi|f GORI NJSKI (JLAS KRAisiJ i rrdntfk* politik« neodvisni iwrtr.mkun.ki noliuč.....nform«ival noIlcUn k s pudartom "■' aouujunnh "■' (.....'nj*keni Odaeigrai aredalrat I inrrlitinii IT ni j NartaarJI ta aradalUt Helena Jclovftin lote kotmeh Leu Menantei StojanSujc DurinkuSedtj Vilma Stunov nik. Muriju Volcjuk < t... \,Hi,n Mot.... /.„,- Mtarireajt: Marjet« Voilie fotografija: < loraad Smili I ripn,,« u tlaki Mediu \.i Kranj Itak: Podjetje DELO iCk IM cunopinov in revij Ljubljanu Pijudeju i Krunj telefon .Ml KftO. Ml »33. teleta* m mm N.rocaiae. nama. aro-agaMa. oglaai: Bleitciimvu 16 Kranj telefon Ms »m lelefun (0641 M IM MaM e#M: telefon II • •«••■ ihuju oh ii.rk.ih m petkih Naročnin« irimeaecni ohr.ifun - imiivuiu.iim »...omiki im.no ,«>u*|>"' rnic K Ml .M '7.o_M prekinjeno U ur dnevno uvtomnukem onVIvnllta; uradne ure xs;.k dur. ndi7 «o H ura ( »Minit khajii ob torkih ,„ M Za tujim, kinu naročnina 140 Dt M Oabnne Morhve po atnjtaj ftomtml davek po oopnjl - .uM..ik,.v v ceni cmopIim rr<-dvr<'" . V|"A.,> I' ' 7.maja 1993 PO SLOVENIJI 3.STR AN • GORENJSKI GLAS Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki {Smeti "delajo" ljudje, ne kvadratni metri 0(Jlok predvideva, da bi stroške odvoza komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov Izračunavali po številu stanovalcev. maja - Izvršni svet je na zadnji seji sprejel predlog ftj hj! °.ravnanJu s komunalnimi odpadki, končno "sodbo" o njem °JZrekli poslanci na skupščinskem zasedanju, ki bo predvi-■ maja. 'alnih a dol°Ča vrsto komuni* odPadkov in takšno rav-ioličinZ njlmi' da bi zmanjšali i" raij oh °dPadkov, ločeno zbi-J^lvonj QPadni material že na iz-»bek '„ ačali odpadke v ponovo 0LPorabo> izboljšali odnos W xa ,n uveljavili načelo tffo veli, Ite|j Plača"- °dlok naJ »»Hi C ^a vse' ki so že vklJu-u Padkov° Z komunaln'h od-organi : za naselja, kjer še ni llahko tan redni odvoz' Pa bo ,s^raJevn predla8ala pristojna jt na skupnost ali sanitarna irJ" inšpekcija. Komunalne odpadke naj bi odlagali v tipizirane zaboje na kolesih, v posebne posode za ločeno zbiranje odpadkov, velike zaboje (kesone), zabojnike za steklo in posebne plastične vrečke; v stare okrogle "kante" (80 litrov) pa bo dovoljeno odlaganje še pet let od sprejetja odloka. Posode za odpadke bo lahko nabavilo tudi komunalno podjetje, vendar bo v tem primeru poleg cene za odvoz zaračunavalo tudi obrabnino za uporabo posode. Ceno za odvoz odpadkov bodo določali na osnovi koncesijske pogodbe med občino in komunalnim podjetjem, sestavljena pa naj bi bila iz štirih postavk: iz stroškov vzdrževanja deponije, odvoza odpadkov, stroškov vgrajevanja odpadkov v deponijo in smetarine, s katero bi krili amortizacijo in obrabnino pri posodah, ki so last komunalnega podjetja. Izvršni svet je v osnutku odloka predlagal, da bi odvoz komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov zaračunavali po kvadratnem metru stanovanjske površin, vendar so poslanci na skupščinskem zasedanju menili, da "smeti de- lajo ljudje, ne pa kvadratni metri stanovanj" in da bi bilo pravičnejše, če bi kot merilo za obračun upoštevali tudi (samo) število stanovalcev. Ko je izvršni svet na seji prejšnji ponedeljek obravnaval skupščinske pripombe, se je odločil, da skupščini predlaga rešitev, po katerem naj bi odvoz komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov zaračunavali po številu stanovalcev. Kot je pokazala razprava, v kateri je bilo slišati različna mnenja, bo največji problem, kako zagotoviti ažurne in realne podatke o stanovalcih, predvsem o začasno prijavljenih in o številu gostov. # C. Zaplotnik 48 let osvoboditve Begunj Praznik borcev in kraja slovenske vojske iz vojašnice na Bohinjski Beli. Namesto slavnostnega govornika je svoje spomine obudil nekdanji zapornik prof. Tone Noč z Bleda, Jja Gorenjskem, 4. maja - Osvoboditev 632 zapornikov iz !94 S.Nunjskih zaporov tik pred koncem vojne, 4. maja "~:večjih vo-tor z vso :bej zato, pre g; iscini so jim qjir^ih"n k°rc' Kokrškega odreda za enega svojih največjih vo-w*J0 solH>e',OV' ^kc'i° s0 izPeUan' ko je nemški okupator z vso wjes. aatesko najbolj krčevito držal položaje, še posebej zato, Hi prp_ !l skoi*ajšnji konec. Zaporniki v begunjski grašči m • Po vo* *"';-ni na m''ost m nemilost. Borci Kokrškega odreda, ki JP*it| sja?.k'n nalogah sicer morali takoj na Koroško, niso mogli vi'* Svoj0 soborcev in aktivistov v smrtni nevarnosti in so tedaj Ili^Mi. tfi?\ 'zzv*'» pregovore z vodstvom begunjskih zaporov - in jS^ljet« 7 S° VS* zaPormke' čeprav so bile Begunje z vseh strani Ifcl prej e" ^v«n s cerkvenih lin je oznanil osvobojene Begunje pet J J' k°t je bila v Evropi podpisana nemška kapitulacija. ^Unj j7K.^aJ so si krajani Be- 0 *U,»j i K **Pra*nik J.11 za svoj krajevni e tradicionalno se ta 1/ V D "OUIvUMIdlllU SC Id ^Hrške gUnJan /bero borci i Mteri .8a °dreda in tudi ne- Merj . vua ■■■ mm in.- ožive J re5eni zaPorniki' 'K a u sP°mine na tiste tež-Vcj fP* dni. Tokrat so bili litje p°k.rskeSa odreda tudi Sinje t- tri4ne bolnišnice ^ Vr>;' 1 v Prostorih, kjer so V L°Jno trpeli tisoči Sloven- „jr° dei0 Jv°Pravlja svoJe numa" ^ ' v zahvalo za vsakolet- no gostoljubje so borci Kokrškega odreda predstojniku bolnišnice dr. Janezu Romihu predali zbirko partizanskih knjig, prav tako pa tudi predstavnici Osnovne šole 4. maja Begunje, ki vsako leto poskrbi za bogat kulturni program. So pa tokrat borci doživeli lepo presenečenje: prikazali so jim kratek film o begunjskih zaporih, o lanskem srečanju in svečanosti, ki ga je posnel uslužbenec bolnišnice Franci Debeljak. Tudi letos je bila na*grobo-vih talcev v graščinskem vrtu in v Dragi lepa svečanost, ki so jo s kulturno besedo popestrili otroci Osnovne šole 4. maj Begunje, recitatorji, moški pevski zbor Begunjščica iz Begunj in solist trobentač Niki Legat. Slovesnost so počastili tudi begunjski taborniki in oddelek ki je v celici št. 4 čakal na smrt, doživel pa je osvoboditev. Ne bo pozabil zvonjenja begunjskih zvonov, Begunjcev, ki so v špalirju stali in pozdravljali osvoboditelje in osvobojene zapornike, otroke in mlade s cvetjem in zastavami v rokah. Mislil je, da sanja... # D. Dolenc fretji poskus je uspel dibSa-Siška,6.maja.p0. V, syetu skupščine Lju-saj na februar-sPrejeli niti dnevne-•narca pa so delegati ^nemTla.lh sPremcmbe v ./ Potem pa je bila vr.PrekSendl Wniena" ^'epčnosti spet "* maja. g vsehSlUS skuPnega zaseda-VuSpeb,0rov občinske skup-MCI Seveda - :- L!' evn, Praznini»d P° nekajmesečni leJa traia!i. ° obsežnejši in ^Caik5I??,nihpetur k ziT.A..'• da bi se spet za-> 52?' od'oka o zaklju- pa je bil nekajmesečni račun' "u,OKa o zaklji ^četku i So se ''ognili že ' ker je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Potem pa je bila živahna razprava predvsem v zvezi z javno porabo po občinah in v mestu Ljubljana, kjer na primer še vedno ni usklajenega skupnega odgovora o financiranju celotnega dela družbenih dejavnosti na področju mesta. V osnutku proračuna pa je prav v zvezi z nesprejetim dogovorom izbijalo področje šol, kjer je bilo za letos načrtovano, da bodo prostorske probleme skušali reševati. Stvari so v glavnem še odprte, bolj jasne pa bodo najbrž ob sprejemanju proračuna na prihodnji seji. Se vedno se tudi ne ve, kako bo s knjižnico v Medvodah, kar pa zadeva problem z vodo oziroma kanalizacijo v Vodicah, je predsednik izvršnega sveta pojasnil, da bodo potrebna ogromna sredstva, saj bi bil celotni občinski proračun za letos premalo, vendar pospešeno iščejo rešitve na vseh ravneh. Vsekakor bo predlagatelj imel kar precej težav pri oblikovanju predloga proračuna za prihodnjo sejo, saj so iz KS Sora že zdaj napovedali amandma, v katerem med drugim predlagajo, da bi občina najela posojilo za uresničevanje programa revitalizacije. Vendar pa je njihova napoved oziroma pobuda o takšnem načinu zagotovitve denarja v razpravi naletela na precejšnje pomisleke. Na seji pa so med drugim sprejeli sklep o izhajanju občinskega časopisa, ki naj bi podobno kot v poskusnih številkah lani izhajal kot priloga. O izvajalcu oziroma izhajanju pa se bo odločil uredniški odbor, v katerega bodo stranke do naslednje seje skupščine imenovale svoje predstavnike. • A. 1. Javno vprašanje * zborov skupščine '*le Jesenice ra treh k1"'* V sredo. 12. maja, bodo na Jesenicah seje j Prav|jai °rov skupščine občine Jesenice. Poslanci bodo i^Sen'cah ' ° nakl,P» stavbe nekdanjega samsli kega doma na h! PteUsč'J" P°s'usal' poročilo predsednika skupščine občine SSf* Dnr^".'** jeseniškega izvršnega sveta. Sledila bo obrav-' r'glavskega narodnega parka, uprave inšpekcij- skeRaJavne8a pravobranilstva, sodišča združenega dela, jskim sodn'ka za prekrške. Policijske postaje Jesenice s ;oj0 v oddelkom v Kranjski Ciori in sveta za preventivo l>re(1'0govVoen,ncm Prometu. Na dnevnem redu je tudi nekaj cenf i °V ° 8radnji in vzdrževanju zaklonišč, o ga Urej.' kor'Mne lUnovanjskc površine s stroški komu dej'ude posi-1"111 ,okrat se bodo poslanci opredelili tudi do tvU uPravnit,nCa IioAidaria lakote in obravnavali poročili o "j« v nkx °rganov ter o stanju na področni /asčite in rc-°bč,n, » n s Jaine Pob i V oktobru 1992 je Cestno podjetje Kranj začelo adaptirati cesto od Kamne Gorice do Osnovne šole Staneta Žagarja Lipni-ca, celoten odsek meri okoli enega kilometra. Od začetka del je preteklo sedem mesecev, pa vendar dela še niso dokončana, celo moramo poudariti, da so zastavili gradbena dela le v dolžini 600 metrov. Sedem mesecev hodijo naši učenci skozi gradbišče, ki je gradbišče ali pa ni. Prizadeti pa se vse bolj sprašujemo, kdaj bo cesta zgrajena. Iz. javnih občil smo zvedeli, da je po javnem razpisu delo dobilo CeftnO podjetje Kranj. Po kmečki pameti bi morala biti cesta zgrajena vsaj v treh mesecih, preteklo pa je sedem mesecev. Se komaj pred letom dni se je Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici pridružila javnemu mnenju in je 15. maja 1992 zaprla cesto Radovljica - Kropa -Podnart, da bi pomagala svojim učencem omogočiti bolj varno pot v šolo. V imenu 300 učencev in toliko staršev ter drugih krajanov zahtevamo odgovor na naslednja vprašanja: Zakaj se dela zavlačujejo? Kdo jih zavlačuje? Kateri objekti so res zgodovinsko spomeniško zaščiteni? Ali so načrtovana dela plačana? Kam bo šlo 20.000.000 SIT, ki jih predvideva republiški proračun za cesto v Lipniški dolini. Ravnatelj: Stane Mihelič Poročilo Gasilsko reševalne službe Kranj Gasilci so nared v pol minute Kranj, 6. maja - Poglavitni uspeh Kranjskih poklicnih gasilcev organiziranih v javnem zavodu Gasilsko reševalna služba in občinske vlade je, da so leto preživeli in kljub nedorečenemu financiranju zagotavljali svojo pomoč. Z lastno dejavnostjo so ustvarili skoraj polovico potrebnih sredstev, vendar v takih razmerah denarja za novo opremo ni. Poleg strokovnega znanja morajo biti gasilci, ki se pri svojih intervencijah vedno srečujejo z ljudmi v stiski, predvsem široki ljudje. Ko je Gasilsko reševalna služba Kranj kot proračunski porabnik prišla na zadnji seji kranjske vlade na vrsto, da poroča o svojem delu v preteklem letu, je njen direktor Janez Osojnik zatrdil: »Gasilci smo izredno trdoživa vrsta, saj se ukvarjamo kar s štirimi dejavnostmi: s preventivo, z operativo, z vsem mogočim, da preživimo in moledovanjem.« S tem je kar se da plastično ponazoril stanje in položaj službe, ki jo financira kranjski občinski proračun (za leto 1993 so s precejšnjimi napori vendarle uspeli na republiki doseči, da se del teh sredstev pri določanju proračuna občine Kranj tudi upošteva), čeprav delajo za vso Gorenjsko. Nesreče in rdeči petelin se za občinske meje in že prislovično nesposobnost gorenjskega medobčinskega sporazumevanja seveda ne meni, ko pa se oglasi klic na pomoč ali alarm, pa ni časa (zagotavljajo, da so za intervencijo nared v 30 sekundah!), da bi spraševali, kdo plača ali ne. Raznolika pomoč V letu 1992 je bilo od skupno 681 akcij 102 gašenj požarov (5 velikih, 21 srednjih in 76 začetnih), 351 reševanj zaradi prometnih nesreč in kar 228 drugih akcij. Pri slednjem gre za odpravljanje okvar na vodovodnem in električnem omrežju, črpanje vode, čiščenje kanalizacije, odpiranje stanovanj, intervencije pri razlitju nevarnih snovi, pirotehnične akcije, reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin, odstranjevanje ovir itd. V (lahkotnejšo) ponazoritev je direktor Janez Osojnik povedal: »Reševali smo tudi mačka na vrhu topola, redno rešujemo policiste iz dvigal v njihovi novi kranjski "palači", le pri reševanju krave v kanjonu Save smo po ogledu ugotovili, da z lestvami in velikim dvigalom ne moremo pomagati, zato smo svetovali iznos krave po delih....« Podatki o delu kažejo, da se obseg storitev na področju preprečevanja oz. opremljanja za pravočasno preprečevanje požarov krči, na kar zagotovo vplivajo križne razmere, v katerih se očitno varčuje tudi pri tem vidiku varnosti, medtem ko je število požarov v lanskem letu ter začetku letošnjega v porastu. Ker zaradi opisanih razmer v službi krčijo število zaposlenih - v dveh letih bo za 11 odstotkov manj delavcev - je vedno pogostejša zadrega v primerih, ko požar časovno soupada z npr. prometno nesrečo, v kateri mora ista služba pomagati. • §. Ž. Omejen vpis v šole Kranj, 5. maja - Republiška vlada je štirim srednjim šolam na Gorenjskem dovolila omejitev vpisa v prvi letnik. Omejitev velja za jeseniško gimnazijo, trgovsko in ekonomsko šolo v Kranju za program ekonomski tehnik ter za gostinsko in turistično šolo na Bledu za programe kuhar, gostinski in turistični tehnik. Kandidati, prijavljeni v programih omenjenih šol, bodo torej ob vpisu poleg čim boljših ocen iz osnovne šole potrebovali tudi čim več točk s skupnega preverjanja znanja. Osmošolci bodo v prvem roku dokazovali svoje znanje 2. junija iz slovenskega jezika in 3. junija iz matematike. • H. J. Sejem malega gospodarstva Odraz "prehodnega" obdobja? - Če bi iskali kvalitetne posebnosti letošnje sejemske prireditve malega gospodarstva v Kranju, ki jo bodo danes zaprli na Gorenjskem sejmu, velja morda še največje priznanje pravzaprav vztrajnosti prireditelja, da je kljub nezainteresiranosti gorenjskega obrtništva in podjetništva sejem vseeno pripravil. Sicer pa je neke vrste odgovor o tem recimo dala okrogla miza v torek, ko je bilo nedvoumno poudarjeno, da različne državne spodbude preko bank pravzaprav še "iščejo" učinkovite poti. Stari trg je osiromašen, na novega, veliko zahtevnejšega od včerajšnjega, se šele podajamo. Sicer pa so tisti, na primer razstavljalci iz škofjeloške in tudi iz kranjske občine menili, da si Gorenjska najbrž ne bi smela privoščiti, da bi to prireditev za naprej kar enostavno odpisala. Na posvetu s predsedniki izvršnih svetov v sredo so se zato dogovorili, da bodo v prihodnjem mesecu razmere skrbno, na podlagi ankete, ocenili, potem pa se tudi odločili, kako bo s to prireditvijo v prihodnje. - A. 2. ^PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE PokllCite 064/403-871 Pred 21. Mednarodnimi dnevi mineralov, fosilov in kamna v Tržiču Razstava se spet bliža zlatim letom Lani je bilo na svetovno znani tržiški razstavi le petdeset razstavIjalcev. v njihovih najboljših letih pa kar sto. Velikemu osipu razstav Ijalcev je botrovala vojna na Balkanu, letošnje prijave, ki so že presegle številko petdeset, pa kažejo na to, da se razstava zopet bliža svojim zlatim letom. Tržič. 4.maja - Čeprav so od nekdanjih jugoslovanskih republik v manjšem delu zastopani le Hrvatje in predstavnik Treb-če (trenutno biva \ Nemčiji), so prireditelji 21. Mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in kamna optimistični. Po praksi zadnjih let pričakujejo v zadnjem tednu pred otvoritvijo še 25 do 30 odstotkov prijav, kar bi s sedanjimi petdesetimi prijavami že pomenilo krepko izboljšanje lanskoletne udeležbe. Predstavnikov iz Srbije seveda ni. kar je iz geološkega stališča gotovo velik manko, saj je njihovo področje izredno zanimivo. Kot je na tiskovni konferenci ugotavljal predstavnik Geoprofa, politična nesoglasja ne bi smela posegati na področje geologije. Tržiška razstava se uvršča med deset največjih na svetu, kjer je vsako leto več kot 400 takšnih razstav. V dveh dneh se v Tržiču zvrsti tudi do 10.000 obiskovalcev. Letošnjo razstavo, njen pokrovitelj je podjetje Marmor Hotavlje. spremlja obilica seminarjev, ekskurzij in drugih prireditev. V tem času si v Tržiču v Kurnikovi hiši že lahko ogledate razstavo "Hotaveljc skozi čas**. Didakta. podjetje za založništvo in izobraževanje skupaj z Geoprofom in Ministrstvom za šolstvo in šport pripravlja strokovni seminar za učitelje s področja geologije, ki obsega teoretični del in praktične vaje v Dolžanovi soteski. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi prvo slovensko paleontološko znamko z motivom "Schvvagerine Carniolice". Kroglasta "kranjska schvvagerina". velika luknjičarka spada med spodnjepermijske fosile, ki jih je na pretek v Dolžanovi soteski Odkrila sta jo in leta 1937 podrobno predstavila kot novo vrsto nemška zakonca Kahler. Živela je pred okoli 280 milijoni let v toplem spodnjepermijskem morju. Avtor risbe, na osnovi katere je nastala znamka, je Mirko Majer, oblikovala jo je Judita Skalar. V tiskarni Dela so jo natisnili v nakladi 150.000. z datumom 7. maj 1993. Predstavnica ministrstva za promet in zveze je ob tej priložnosti povedala, da za paleontološke znamke vlada veliko zanimanje in da bo naslednja izdaja s tega področja verjetno serija znamk. • M. Peternelj Planinska lastnina društvom Kranj, maja - Upravni odbor Planinskega društva Kranj je na prvi seji sprejel več stališč v zvezi z nekaterimi dogodki in dogajanji v zadnjem času. Tako je odbor odločno proti združevanju planinske lastnine zgolj na ime Planinske zveze Slovenije in odločno zagovarja stališče, da ostane društvom. Nasprotujejo tudi tako imenovani praksi pregla-— T"*" ■"■«■ o--* se /a učinkovito in strokovno delovanje meddruštvenih odborov v regijah. Kar zadeva nesoglasja v vrhunskem alpinizmu Česen -Grošelj, so za reševanje v okviru planinske organizacije, saj vsako drugačno škoduje vsej planinski organizaciji. Zato priporočajo Planinski zvezi Slovenije, da se za to strokovno in organizacijsko usposobi. Pojasnjujejo pa tudi, da je Tomo Česen tudi v letu 1993 član PD Kranj. V društvu njegove dosežke cenijo, sicer pa mora podati oceno uradna, ne pa priučena, stroka. Kritični pa so tudi do varovanja planinskega sveta nasploh in se ne strinjajo, da se posebej izpostavljajo samo nekateri (politično) izbrani parki. V skupščini Športne zveze pa se hodo člani PD Kranj zavzemali, da se planinstvu glede na najbolj množično telesnokulturno dejavnost priznata tudi temu primerna vloga in pomen. • A. Ž. Umrl zadnji Maistrov borec Številni prijatelji in tovariši so se pred dnevom upora slovenskega naroda in ustanovitve OF v Lescah poslovili od lovca, kinologa, trdnega in zavednega Koroškega domoljuba ter krajana Lesc Miloša Keliha, rojenega leta 1900 v Selah na Koroškem. Ze kot sedemnajstletni fantje bil v avstroogrski vojski in na italijanski fronti, po vrnitvi domov pa se je pridružil borcem generala Maistra in se boril za severno mejo. Potem je živel in delal v Kamniški Bistrici, študiral za logarja in bil tudi delovodja na žagi v Stahovici. Znan in priznan kot vnet in strokovno podkovan logar in lovec je pred drugo svetovno vojno v Sremu veliko delal tudi na umetni vzgoji fazanov. 2e 1941 se je v Sremu vključil v odporniško gibanje, po vojni pa se je z družino vrnil v Slovenijo in služboval po raznih krajih pri Gozdnih gospodarstvih; nazadnje (do upokojitve) pa je bil upravitelj Gozdne uprave Pokljuka pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Bil pa je tudi soustanovitelj Društva borcev za severno mejo, v katerega je bilo iz radovljiške občine vključenih 82 aktivnih Maistrovih borcev prostovoljcev. Predsednik društva je bil do svojega 90. leta. Na zboru slovenskih partizanskih brigad ob 50. obletnici njihove ustanovitve lani septembra je v imenu Maistrovih borcev izročil predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu bojno zastavo svojih borcev. Usoda je hotela, da je pred Milošem Kelihom odšlo k večnemu počitku 81 njegovih sobor-cev. Zdaj je odšel še predsednik Miloš Kelih. Poslej bo prapor v muzeju pričal, da je nekoč na čelu z Milošem Kelihom kora kala četa 82 borcev - prostovoljcev. • (až) Tri velike akcije v KS Podbrezje POPRAVEK V (>( >). t vi javnega razpisa komisije za oddajo stavbnih zemljišč Sklada stavbnih zemljišč občine Radovljica za gradnjo gostinskega objekta v sklopu RTC Otoče (Gorenjski glas, št. 34, 3. maja 1993) se tekst pravilno glasi: 1. Javni razpis se nanaša na oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča del pare št. 287/1 in del pare. it. 1158 ko. Ljubno 2 Cena za stroške sanacije in priprave zemljišča znaša 7.242,00 SIT za kvadratni meter zemljišča Ostali pogoji so v javnem razpisu, objavljenem 3. maja 1993 v Gorenjskem glasu Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite pri upravi za urbanizem - premoženjsko pravni službi občine Radovljica, tel 064/714-222. Predvsem z delom in prispevki Potem ko so uredili oder v veliki dvorani Doma v Podbrezjah, zdaj obnavljajo fasado cerkve* pripravljajo se na gradnjo mrliške vežice, gasilci pa bodo dobili nov avtomobil. Podbrezje. 6. maja - Zanimiva posebnost in hkrati enotnost v KS Podbrezje. kjer je četrtina od 850 krajanov hkrati tudi članov domačega gasilskega društva, se že nekaj časa kaže tudi na drugih področjih dela in življenja v tem delu kranjske občine. Pred dnevi so se na primer družno s šolarji podružnične šole lotili čiščenja vasi in obronkov gozdov. Na začetku leta so starši kupili šolarjem televizor in videorekorder. Enotnost in pripravljenost za urejanje in reševanje skupnih želja in potreb pa se kaže zdaj tudi pri treh večjih akcijah. Potem ko so lani jeseni začeli s prispevki in delom urejati oder v veliki dvorani doma v Podbrezjah in dela na začetku leta tudi končali, so se pred nedavnim lotili obnove fasade župne cerkve in zvonika sv. Jakoba. "Pravzaprav je ta akcija, ki so jo krajani podprli s prispevki in delom, prijavili pa se bomo tudi na natečaj za občinska sredstva, nekakšno nadaljevanje prav tako skupnega urejanja kapelic križevega pota pri cerkvi sv. Marjete na Taboru,'" ugotavlja predsednik sveta KS Viktor Jesenik. "Ob tem, ko krajani sodelujejo tudi z delom, je glavni izvajalec Gradiš Jesenice. Delo bo ta mesec opravljeno, mi smo pa tako rekoč že sredi druge akcije. V kratkem se bodo namreč začela dela na izgradnji nove mrliške vežice." Gradnja vežice je na pokopališču v Podbrezjah bila že nekaj časa želja na zborih krajanov in tudi v programu krajevne skupnosti. Letos so se Še ta mesec bodo končali z obnovo fasade cerkve in zvonika. odločili, da jo zgradijo na istem mestu, kot je sedanji objekt, ki služi za pogrebna opravila. "Imamo že vso dokumentacijo. Krajani bodo prispevali les in denar. Tako bomo zbrali okrog 700 tisoč tolarjev. S prostovoljnim delom bomo opravili vsa fizična dela in tudi vodno Viktor Jesenik, predsednik KS in drugo inštalacijo v vežici. Sicer pa bo glavni izvajalec del v sodelovanju z gradbenim odborom d. o. o. Gradnje iz Kranja. Upamo, da bomo dobili tudi nekaj občinske pomoči in na ta način bi v prihodnjih dveh, treh mesecih morala biti vežica s čajno kuhinjo in sanitarijami zgrajena." Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vežice Ivo Stroj je bil med pogovorom prepričan, da bodo cilj, ki so si ga zastavili, dosegli, saj ob Ivo Stroj, predsednik g""*" ga odbora za gradnjo vez' •jI podpori in pripravljeno * janov za delo potem težko voditi. Podobno. » do v kratkem sposobno*1.( ganizacijo in gospoda^ -J trdili tudi gasilci v Povyf ki bodo s prirejanjem ve* ; ob podpiri krajanov v j in materialu dobili nov t avtomobil. Kupili so ga J ji, zdaj pa ga je treba S-J zno predelati za njihov^ be. Menda pa bo to sodoben gasilski av Sloveniji. • A. Žala«* Krave bo težko prepričati V Sebenjah, ob nekdanjem naselju vikendov, ki je danes kar stanovanjsko naselje, se že nekaj let jezijo nad neurejeno kanalizacijo, Tekalnimi poplavami in podrtim mostom. Sebenje, 6. maja - Območju in jarku, po katerem je včasih v Sebenje s Snakdvega pritekala čista voda, pravijo domačini Na grabnu. Obstarjevi iz Se-benj so včasih vse to grabna lahko kosili, potem pa je pred leti KS Sebenje dala soglasje za skupno greznico na zgornjem delu vasi za novo naselje v Snakovem. "Takrat je bilo obljubljeno," pravijo danes domačini v Sebenjah, "da bo zgrajena nova kanalizacija, v grabnu pa, da bo še naprej čista voda." Od takratnih obljub pa imajo danes samo onesnažen in smrdljiv graben, odpadna voda, ki priteka iz greznice, pa je samo Petru Rezarju prepojila in uničila že kakšnih 30 do 40 arov travnika. "Inšpekeija pravi, da so v grabnu alge, da je razumljivo da smrdi, da bo vedno smrdelo, da pa je voda čista. Morda je tudi res in razumljivo tako, samo krav takšna razlaga ne prepriča. Krme s tega dela enostavno ne jedo." Ze nekaj let so ob mostu, ki je pravzaprav podrt in ga krajani sami nekako krpajo, pripravljene cevi. Prav most pa je največji zamašek, da se smrdljiva voda razliva. Ogorčeni pa so tudi krajani v novem naselju. Ne le smrad in neurejeno korito grabna, oblju- bljena je bila ob asfaltiranju na tem delu tudi obnova mostu. Res se je takrat nekaj zapletlo okrog sodelovanja, vendar danes so, kot je povedal Martin Knez vsi že več ali manj stalni stanovalci, vendar ob deževju zaradi podrtega oziroma neurejenega mostu, ki je pravi zamašek, je poplavljen dobršen del predvsem starega dela hiš. "Ob malo večjem dežju enostavno ne moreš brez škornjev po cesti do doma. Ko bi vsaj cevi, ki so že nekaj let pripravljene za ureditev novega mostu, vgradili. Pa greznico bi tudi veljalo redno prazniti, saj na primer /e najmanj štiri leta ni bila očiščena. Zadnjikrat delavci Komunale pravzaprav sploh vedeli niso zanjo in kje je..," se jezijo stanovalci ob jarku. "In da bi jarek vsaj uredili, da voda ne bi poplavljala. Iako pa je zdaj vse odprto in že nekaj otrok je padlo vanj. Na srečo se ni /pulilo najhujše, bojimo pa se epidemije, saj je posebno, kadar je toplo, zaradi smradu, mrčesa in glodalcev nevzdržno...'* Greznica /a Snakov°-Golmajer pravi, da m čena že štiri leta... Največje raz očaran^ krajani pa je, ker so»s*^ nekako pozabile. oOh ki bi vsaj nujno mora' a pa kaže, da je še najhol došel odgovor oziro^^ji' vor, da za potrebno j" J kakršna bi morala biti- jjjd denarja... Pa bo v pr«"1 'j eno treba, vsaj postop0.^ gristi, saj bo že kravt' te' J pričati, da naj kar )e°°tfl ker je voda v grabnu s'tC • A. Zalar Asfalt po začasni ulični trasi Rožna ulica bi morala biti krožna Šenčur, maja - Prebivalci Rožne ulice bi seveda radi asfalt do svojih dvorišč, toda pri dveh hišah bi bili z rešitvijo, kot jo predlagajo v krajevni skupnosti, zelo prizadeti. Pri Pečnikovih na številki 29 zato, ker z asfaltom po sedanji (že 25 let začasni) lokaciji ne bi imeli posebno ugodnega dostopa, cesta bi jim vzela še več vrta, obkrožala pa bi jim tako rekoč vso hišo. Pečnikovi se ogrevajo za krožno Rožno ulico, kakršna je bila tudi narisana v zazidalnem načrtu iz leta 1967, povezana pa naj bi bila z Delavsko cesto na eni in glavno brniško cesto na drugi strani. Urbanisii so te daj očitno delali račun brez kr-čmarja, kajti kmet, po čigar zemlji naj bi bila speljana j>o vezava / Delavsko cesto, ni bil pripravljen prodati zemljišča. D.mes pa je njegova kmetija zaščitena in je to najbrž še manj mogoče. Leta 1967 so se tedanji graditelji dogovorili /,i začasno lokaci|o, k|o naj pote k.i Ko/n.i ulici, ki so jo pove zali / Mlakarjevo. Za cesto so žrtvovali svoje v nove. Ker je cesta sčasoma postala preozka, so jo i.i/siiiIi in bili spet ob kos vrta. Pri Pečnikovih je parceli merila 621 kvadratnih metrov l/i.Kimali so, dl so /.i doVOl žrtvovali 40 kvadratnih metrov zemljišče, u sosedovega pi se enkrat toliko S predvidenim asfaltiranjem Rožne ulice bi morali se nekaj metrov, vrh vsega pa bi morali nekaj me trOV odkupiti tudi od dveh so sedov, po njunem zemliili u Rožna ulica namreč pri|H'l|c do Pečnikovih in vodi še najprej do drugega soseda. Pečnikovi se jezijo, ker bi v primeru asfaltirani.i sedanje (še vedno začasne) Rožne ulice več izgubili kol pridobili Poleg odkupi sosednjih zemljišč in sodelovanja pri izvajalskih de lih naj bi dali še krajevni samo priipevek 1000 nemških m.n k / veseljem bi prispevali, pi.ivi Helena Pečnik, tako ki" .j prej /.i elektriko, ""'.'.i/ telefon, če bi pristojni '.jjf slišati /a motnost it/J ( p ga načrta leta 1967. H'* mreč grajena tako, k°C cesta priila iz drugi' sj* f sta obrnjena tudi vho'1 A ža, pa ne le pri Peć««*' Pečnikovim je )»^\h more ostati (ako, ko' ,4< Cesta do n\\\\\e odloW v ka Ideri od sosedov l<> V da bi zavaroval s*"1, s količki se zožil. Tak'' / kovirn /daj ne more P l niti cisierna s kuril"^,,,. 1 niti intervencijsko krajevne skupnosti P/''.ji/ da prisluhnila t"d' ,> interesom m argu^e ^ P prav so v m.inišini Zleblf ?!!iM^naja 1993 PO GORENJSKEM 5.STR AN • GORENJSKI GLAS Anka Ž erjav iz Podkorena v krempljih birokratske procedure Anki je Slovenija postala mačeha lana?''811' ma^a " Žerjav je bila nesporno podana drla p8 m*onnac,Jai da ji ni treba zaprositi za slovensko pijanstvo. Nato pa so prišli časi ostrejšega preverjanja pol!^j-28 s,°vensko "državljanstvo. V te birokratske mline je ^vai upravnega organa padla tudi ženica iz Podkorena. ljetna Anka Žerjav, ki živi v HrvL°uenu' se Je rodiIa na poroku*, V Virov|tic'- Po 12 Pf*r, 8 Slovencem, Žerjavom Že S0rena- v Podkorenu živi vasi et let Anko ^nav v wi prav dobro poznajo: je ^tivistka Rdečega križa, sode-!uje pri vseh prostovoljnih akcijah v vasi, je pri folklori..Anka |ovori slovensko, po "karen-■p0" s tako izrazitim narečjem, Ja.«jo sleherni v hipu imel za Pnstno domačinko. ^*a, ki je med drugo svetovno *°]no veliko pretrpela, saj so ji 22?* »delovanja s partizani JJh očeta, je danes do kraja ?°upana. Naše, slovenske ob-JJJi ji ne dajo slovenskega rž.avljanstva! Oziroma: dali ^o. če bodo dali, ko se bo T & se bo 65-letna invalidna ^a zmogla prebiti skozi vse Cei«plje birokracije. 5° je takole: Anka je seveda 25*», da bo zato, ker ie ^lena na Hrvaškem, morala JfPfositi za slovensko držav- bra jI?* Zato se je 5. novem-UrB(j J, oglasila na krajevnem roko-'«• 80 samo zamahnili z tebi '„ .Anka> ti si Slovenka, 1 «obei enica It, ž n°bene prošnje ni treba!4 *, jjjj Je v dobri veri, da je -4 ^'oT "prav'rairno odšla JJJe država Slovenija veliko-zi? vsem in vsakomur v .dcetku dala državljanstvo, se i la država nato spomnila, da J? malo treba zapreti to pipo. v. .v Proceduro strožjega pre-Da-}?nJa je nič hudega sluteč S13 tudi Žerjavova Anka: Sporna ni bila nič! Ne J*avljanka Hrvaške in še ianl državljanka Slovenije! JJJ* temu da so ji na krajev-^Jiradu pomagali spisati Anka Žerjav prošnjo za občino Jesenice, je morala na trnovo pot preverjanja. Na občino je takole pisala: "15. novembra 1991 sem iz terminala SO Jesenice dobila podatke, da sem Slovenka, zato mi ni treba vlagati prošnje. Sedaj pa naenkrat nisem več Slovenka in zato prosim, da se to uredi in da se mi prizna slovensko državljanstvo." Z občine pa so ji odpisali: "Nesporno je, da vam je bila podana nepravilna informacija. Vendar... Priložiti morate dokaz, da imate stanovanje, odre-zek od pokojnine, plačilo takse, potrdilo Republike Hrvatske o nekaznovanju. Opravičujemo se vam in upamo, da boste to uredili!" šče pc znovanju?!? Na preverjanje znanja iz slovenskega jezika v Ljubljano?!? Anka, ki zaradi bolezni komaj hodi, naj zdaj iz Podkorena potuje po avtobusih in leta od Poncija do Pilata? Saj ni res! 9 MariJa Ribič - Turk ^ovni terapevti smo deklice za vse 8'0vena'uma-ia " Konec aprila je bilo v Poljčah peto srečanje d«U v delovnih terapevtov. Od 300 terapevtov, kolikor jih ?»porih re'laD'''ta*-''jskih in socialnih zavodih, bolnišnicah in k bjin P° v*ej Sloveniji, se jih je zbrala tretjina. O srečanju, ki Hj^K .delczno premalo javne pozornosti, MARIJA RIBIC -,reh af Psihiatrične bolnišnice v Begunjah, predsednica ene od urUštvenih sekcij. * J§* "Strokovno srečanje smo de- Jp* lovni terapevti izkoristili za re.'n'nja'l0V a'' Pa prihajajo v "dnevno bolnišnico", zato se Qen'rn0 J° lud' oblike delovne terapije. Na srečanju smo se, hnof)edW,ekZnani1' tudl 7 uporabo računalnikov kot nekakšnih «*levy*ln Pripomočkov, ka Ribič car pa v psihiatriji prihaja manj v Va'-Pevtov " nam Jc omenila tudi načrte delovnih S?nJa 2a ^ o ustanovitvi lastne strokovne zbornice ter prizade [J0kovno Jl ,7oorazbcni profil pri tem zelo zahtevnem poklicu. NaSpremiljS,e^anic- ki so ga priredili konec apnla v Poljčah, pa so knae RUn -^ s kulturnim programom: razstavljal je grafik fVncert viru" ■ v gra*činsko dvorani v Begunjah na so priredili *abavi JI1 m?tkc Nin« Ostasevski in pianista Acija Bertonclja. P" Jožovcu pa so jim igrali Gašperji. - D.Z.Žlebir Pa je! Anka je odšla na preverjanje slovenskega jezika v Ljubljano, kar čaka vse, ki nimajo slovenskih šol! Kako je to izgledalo? Pravi: "Bila je tričlanska komisija in samo pogovarjali smo se, tako, kot se pogovarjava midve zdaj. Nič posebnega." Tričlanska komisija ji je poslala naslednje obvestilo: "Žerjav Ana bo sprejeta v državljanstvo RS, če bo dokazala, da je ali da bo odpuščena iz dosedanjega državljanstva in Če bo ob predložitvi tega dokaza še ve-dno izpolnjevala tudi ostale zakonite pogoje za sprejem v državljanstvo RS~." Kako naj se ženica izpise iz hrvaškega državljanstva, če niti tega ne ve, kaj je "domovnica", kaj šele, da bi imela v roki hrvaško državljanstvo? Anki Žerjav je ta država res mačeha, kajti... Kajti konec koncev bi tudi na sodišču verjetno lahko dokazala, da je bila zavedena z napačno informacijo upravnega organa. Ni prav, da se ji upravni organ zdaj opravičuje, namesto da bi take primere obravnavali prednostno - navsezadnje naj kdaj tudi upravni organ prizna napako, saj nihče ni nezmotljiv! Zaradi lastne napake pehati ženico skozi birokratske mline - ni pošteno! Vedno je bila zavedna Slovenka. Pokaže mi Kučanovo zahvalo, ki ji jo je poslal, ker ga je podrla pri kandidaturi. Vedno je volila, zdaj nima volilne pravice, zdaj nima nič. Pravi: "Vzeli so mi vse, tako globoko so me ponižali, da ne morem preboleti™" Ob primeru Anke Žerjav se pa res ne moremo več zadrževati, saj se primerjava kar sama po sebi vsiljuje. Deset dni pred vojno v Sloveniji smo spremljali jeseniškega prvaka stranke za enakopravnost občanov Vejsila Horozovića, ki je s svojimi somišljeniki usmeril svoj odločni projugoslovanski korak na karavanški tunel in vmes skandirah Tu je Jugoslavija in če tu Jugoslavije ne bo, se bo ponovilo leto 1941. Proti gospodu Vejsilu Horozoviču nimamo nič in tudi brigalo nas ne bi, če je dobil slovensko državljanstvo ali ne, če se ne bi po Radiu Triglav sam javno takole pohvalil: "Danes je moj najsrečnejši dan, danes sem dobil slovensko državljanstvo.." On ga torej ima, Anka Žerjav pa ne. Za božjo voljo, popravite ji že to krivico! - D.Sedei Novi programi javnih del Kranj, maja - Aprila so se na Gorenjskem pojavili nekateri novi programi javnih del, in sicer v občinah Radovljica in Škofja Loka, sporočajo z Zavoda za zaposlovanje v Kranju. Gre za tri programe v radovljiški in pet programov v škofjeloški občini, in sicer večidel za komunalne dejavnosti, le en program predvideva delo pri humanitarni pomoči. Izvajalci javnih del so Komunala Radovljica, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Rdeči križ Radovljica, v škofjeloški občini pa krajevne skupnosti Mesto, Kamnitnik, Trata, Podlubnik, Železniki in Žiri. - D.Ž. Brezposelnost je 14-odstotna Kranj, maja - Konec marca je bilo na Gorenjskem 11.592 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je že 14,4-odstotna. Najvišja brezposelnost je še vedno v jeseniški in tržiški občini in ostaja večidel enaka, medtem ko se je v mesecu dni povečala v Kranju (na 16,6 odstotka), Radovljici (14,6 odstotka) in v Skofji Loki, kjer je še vedno najnižja na Gorenjskem. V Sloveniji je bilo konec marca 120.348 brezposelnih, ugotavljajo pri Zavodu za zaposlovanje v Kranju. MALA ANKETA as je za regres V podjetjih in ustanovah maja običajno delijo regrese za letni dopust. Toda zaposleni imajo s tem različne izkušnje: nekaterim ga dolgujejo še od lani, drugim so namesto denarja izdali zadolžnice, tretjim so ga razdelili majhne zneske, upoštevaje socialno načelo, četrtim™ Letos pa ima vrh vsega še eno značilnost. Tako kot plače ga je doletela zamrznitev. Višnja Randželovič: "Zaposlena sem pri zasebniku, ki mi pred dopustom vselej izplača tudi regres. Letos ga sicer še ni, vendar ga pričakujem. Bolj kot glede regresa sem letos v dvomih glede dopustovanja. Kdove kako bo letos s hrvaškim primorjem, kamor smo prejšnja leta zahajali na morje!" Jana Belančič: "Regres sem že dobila, pa tudi porabila. Ni bil posebno velik, pač pa zadovoljiv znesek. Že nekaj let nam namreč delijo regres po načelu: nižja plača, več regresa in obratno. Slišim, da v nekaterih ustanovah, zlasti v banki, izplačujejo zelo velike zneske, kar mi ob dejstvu, da je gospodarstvo v krizi in bi morale banke deliti enako usodo, ni jasno." Franci Belšak: "Ker sem eden od Tekstilin-dusovih stečajnih in prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zame letos ni regresa. Zanj ne vem od 1991. leta. Sicer pa zame in za meni enake tudi dopusta ni. Bolj kot z dopusto-vanjem se zdaj ukvarjam z mislijo, da bi dobil novo službo. Novembra se mi namreč izteče nadomestilo na zavodu." Aleksander Stojanovič: "Imam svoje podjetje in si ne izplačujem regresa. Dopust pa si vseeno privoščim, navadno ob hrvaškem morju, na otoku. Ali sem svojim delavcem izplačal regres? Zaposlena imamo samo dva pripravnika." • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik V kranjski porodnišnici še vedno napeto Porodnišnica naj se reši z lastnimi močmi Kranj, maja - Ob obisku slovenskega ministra za zdravstvo doc. dr. Božidarja Voljča na Gorenjskem pred dvema tednoma bi človek po pomirljivem ministrovem tonu sklepal, da so se zgladile napetosti v kranjski porodnišnici, ki jih je izzvala najemna pogodba z zasebnikom. Vendar ni tako. O nasprotnem pnča tedanja za javnost zaprta seja ministra z vodstvom BGP m ginekologi, ki nasprotujejo privatizaciji. V našem uredništvu pa se je te dni oglasil tudi dr. Jože Žabkar, ki je zadevi dodal Še nekaj novih ugotovitev. Kako skrhani so še vedno odnosi v BGP in kako gredo vse odločitve (in celo informacije) mimo strokovnega kolegija, dokazuje tudi dogajanje okoli ministrovega obiska, nam je pripovedoval dr. Jože Žabkar. Da bo minister prišel uro pred napovedanim časom in se za zaprtimi vrati sestal s kolektivom BGP, je namreč naš sogovornik zvedel po naključju, z veliko težavo pa je tudi dosegel, da je na zaprti seji sodelovala poslanka Irena Oman. Odločitve v hiši gredo mimo strokovnega kolegija, ki nima več nobenega vpliva na politiko hiše, ginekologi delajo v nemogočih pogojih, a še vedno kvalitetno, saj so rezultati BGP nad evropsko ravnjo. Poleg zahteve, da strokovni kolegij spet dobi svojo nekdanjo funkcijo, skupina fmvatizaciji nasprotnih ginekologov tudi terja, da se BGP reši z astnimi močmi, ne pa z oddajanjem prostorov. Minister je predlagal, naj ginekologi izpopolnijo projekt o zgodnjem odkrivanju raka na dojkah, maternici in jajčnikih, s čimer naj bi po njihovem predlogu zapornimi zdaj prazne zmogljivosti v BGP. Dr. Žabkar je sicer dejal, da načrt pripravljajo, žal pa v sedanjih pogojih (nezaupanje v direktorja, ministrstvo in privatizacijski lobbv) niso najbolj motivirani. Zasebnik, ki se je konec minulega leta naselil v prostorih BGP, jih še vedno moti. Posebna komisija, ki jo je ministrstvo februarja poslalo v porodnišnico, je sicer ugotovila nasprotno, toda dr. Žabkar ji oporeka, da je nekorektno sestavljena, saj je v njej tudi bivši ginekolog BGP Kranj, s katerim so bili v konfliktu. Vse to so zdravniki, ki se upirajo privatizaciji BGP, že večkrat povedali, a po mnenju dr. Žabkarja jim je na poti moč privatizacijskega lobbvja. Majhna skupina ginekologov, ki se v kranjski BGP postavlja zoper direktorjevo odločitev o oddaji prostorov v najem, ima za tako stališče še vedno enake argumente: oddaja prostorov v materialnem smislu ne rešuje BGP, saj je najemnina vsaj petkrat premajhna. Bojijo se tudi, da se bo denar nakopičil v enih samih rokah in da je v prihodnje pričakovati poceni odkup vse porodnišnice. Moti jih tudi prisotnost komercialne medicine, češ da bi morala biti ginekološka in porodniška dejavnost v rokah državne medicine, ki ji gre v prvi vrsti za stroko in šele v drugi za denar. Če se v hiši vendarle dogaja še kaj drugega (pa naj gre za gostinsko dejavnost, glasbeno produkcijo ali kaj tretjega), naj bo to strogo ločeno od osnovne dejavnosti, vpeljano pa s širokim konsenzom zdravnikov. Jara kača iz kranjske porodnišnice se bo verjetno vlekla še nekaj časa. Tudi ministrstvo in njegove komisije ne bodo zlahka kos zapletom, ki imajo korenine v skaljenih odnosih in porušenem zaupanju v kolektivu. - D.Z.Žlebir KRATEK STIK Čez praznike brez pokojnine Eden naših bralcev, ki mu pokojnino prinaša poštar, je med prvomajskimi prazniki ostal brez svojega denarja. Pravi, da je bilo enako z vsemi upokojenimi vašcani v Hotemažah pri Preddvoru. Kako se lahko zgodi kaj takega? Kaj če bi za praznike odšel na počitnice ali potovanje, če bi imel rezervirano letovanje? Ali še huje, kaj če bi bil med tistimi, ki prejemajo najnižji pokojninski znesek in jim denarja pred prvim zanesljivo že zmanjka? Ker je do dogodka nedvomno prišlo po krivdi pošte, smo se po razlago obrnili na poštno službo PTT v Kranju. Njen vodja Marjan Košir nam je o tem povedal: "Do takih neprijetnosti prihaja, kadar fizično nismo zmožni v enem samem dnevu raznositi vseh pokojnin. Trudimo se sicer, da bi bilo tega čim manj, vendar se nam rado zgodi ravno pred prazniki, ko imamo na razpolago en sam izplačilni dan. Tako je bilo tudi pred prvomajskimi prazniki, saj so imeli naši pismonoše za raznos pokojnin na voljo le petek. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določi termin, ko je možno izplačilo pokojnin. Dogovorjeno je, da prvi izplačilni dan (kadar imamo na voljo dva dni) ne sme biti izplačane več kot 75 odstotkov vse mase za pokojnine. Podoben dogovor ima ZPIZ verjetno tudi s poslovnimi bankami. Kadar pa imamo za izplačilo dva dni, nimamo tolikšnih težav pri razdelitvi pokojnin.«> Očitno se najraje zatakne ravno pred prazniki, ko so ljudje še bolj kot običajne dni občutljivi na denarne zadeve, tedaj pa imajo tudi večje potrebe. - D.Ž. Teden Rdečega križa Dostojanstvo za vsakogar Kranj, 7. maja - Od 8. do 15. maja vsako leto zaznamujemo mednarodni teden Rdečega križa. Moto letošnjega je posvečen dogajanjem v naši bližnji okolici in tudi dogodkom v svetu, kjer divjajo vojne in so nesrečni ljudje izpostavljeni krivicam in trpljenju. Marsikdo je zavoljo tega izgubil svoje dostojanstvo in samospoštovanje, zato je geslo letošnjega tedna Dostojanstvo za vsakogar. Rdeči križ Slovenije v tem tednu pripravlja vrsto dejavnosti, obeležuje pa tudi 40-letnico organizacije krvodajalstva in sprejema mladih med člane RK. - D.Ž. potovalna agencija / \_. ALPETOUR NOVO NA GORENJSKEM Z4 LASTNIKE TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV Trgovina v komunalni coni na Primskovem pri Kranju vam po konkurenčnih cenah nudi: - rezervne dele za TAM, Mercedes, MAN in Zastava avtoplašče, klinasta jermena avtoelektriko in svetlobna telesa vse vrste filtrov rezervne dele za VVebasto peči in klima naprave če željenega blaga ne bomo imeli na zalogi, ga na vašo željo dobavimo v najkrajšem možnem času ODKUPIMO, OBNOVIMO, VGRADIMO, PRODAMO RABLJENE AGREGATE ******** Priporočamo tudi servisne storitve -KVALITETNO IN POCENI ******** Pričakujemo Vas vsak dan od 7.00 do 19.00, ob sobotah od7.00 do 12.00 ure (informacije dobite po telefonu 064/241 -361 in 242-261). Majsko znižanje v Merkurjevih prodajalnah Celo dO 35% ceneje! Izbor električnega ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, gospodinjskih aparatov, kljuk, okovja in nabiralnikov in vsi izdelki OPEKARNE BREZICE ter izdelki NOVOLIT po ugodnih cenah. BLACK & DECKER 10 do 15% ISKRA ERO 10 do 35% GORENJE Gospodinjski aparati GORENJE MGA do 10% UKO KROPA za 20% OPEKARNE BREŽICE za 15% Popusti za več kot 100 artiklov veljajo pri takojšnjem plačilu. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatnih 5% popusta. POKRAJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA# TELEFON 223-276 omocija prooaj® v ima Mad© oo Slavonija promocijska cena ugodni krediti brezplačni vveekend paket na morju za prvih 50 kupcev _ Dolenjčeva 3, Telefon čistilni aparati na visoki pritisk samohodni čistilni aparati industrijski sesalci čistilni aparati za gospodinjstvo (pranje tepihov, pomivanje, sesanje) Odprto od 8. do 13. ure, petek tudi od 16. do 19 ure, sobota od 9. do 12. | Orehek - Kranj 214-115 čistila za gastronomijo dezinfekcijska sredstva čistila za gospodinjstvo NOVO! I čistila za AMC posodo, krom- AGENCIJ^ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJE PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA IN SPODBUJANJI PRENOVE PODJETIJ 8 K L a 6 miimiMinnlg v okviru Projekta prestrukturiranja in sanacije podjetij objavljata JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP PODJETJA ALPLES STROJEGRADNJA d.o.o. STATUS PODJETJA: 0 Podjetje ALPLES STROJEGRADNJA d.o.o., Železniki, Češnjica 48 d, je hčersko podjetje ^jeir INDUSTRIJA POHIŠTVA d.o.o., ki je v 87-odstotni lasti Sklada RS za razvoj. Poslovanje p0^ ALPLES STROJEGRADNJA d.o.o. obsega projektiranje in izdelavo strojne opreme, transp0 naprav in inženiring storitev. Podjetje ima 43 redno zaposlenih delavcev RAZPISNI POGOJI / OBLIKOVANJE PONUDB 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe in/ali skupine le-teh. Ponudbe se ^ nanašati na nakup večinskega lastniškega deleža podjetja ^ 1 2. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled podjetja, razgovor z vodstvom in vpo9' ^ dokumentacijo, ki je pomembna za pripravo ponudbe. Pisno pooblastilo za ogled pod) morebitnim ponudnikom izdal Sklad RS. 3. Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v ponudbi poleg cene za predlagani lastniškega deleža opredelili: - poslovni in razvojni načrt podjetja po prevzemu lastništva, - predlog nadaljnjih investicij, - predlog politike zaposlovanja s številčno opredelitvijo zaposlenih, - predlog financiranja odkupa lastniškega deleža, - poslovne in finančne reference ponudnika. 4. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbor ponudb, ki bo kot kriterije za določitev najug 0$t ponudbe upoštevala vse elemente, kot so navedeni pod točko 3. Pri izboru bodo imeli P ^ ponudniki, ki lahko na podlagi že uveljavljenega poslovanja in izkušenj na področju de)a podjetja ALPLES STROJEGRADNJA ponudijo načrt za uspešno poslovanje v prihodnje- ^ 5. Ponudbe je treba poslati do 31 5 1993 na naslov: Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ul' Ponudbe morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah z oznako 'ALPLES STROJEGRA razpisna komisija." 6. Sklad RS za razvoj bo sprejel na osnovi priporočila Komisije za oceno ponudb dokončno o° o najboljšem ponudniku najkasneje v 60 dneh po roku za oddajo ponudb. Afl^ Ta objava ne zavezuje podjetja Alples industrija pohištva d.o.o., da s katerim koli poo° sklene pogodbo o prodaji lastniškega deleža. b\p$' Dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite na Skladu RS za razvoj, Kotnikova 28, L)u tel. (061)119-076, faks (061)126-246 (g Milan Tili). OGLASI 7.STR AN • GORENJSKI GLAS TERME TOPOLŠICA ZDRAVJE MIR SPROSTITEV POLETNE POČITNICE 7 dni 10 dni MAJ JUNIJ, JULIJ, AVGUST 315 DEM 325 DEM 425 DEM 440 DEM CENA VKLJUČUJE: "' ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna " Kopanje v termalnem bazenu " meritev krvnega tlaka in telesne teže • Pogovor pri zdravniku dan (razen nedelje) rekreacija pod strokovnim vodstvom v bazenu in telovadnici " ^ajši izleti v okolico, zabavne prireditve, animacija "1 zdraviliška storitev ^OPUSTI IN UGODNOSTI: . JJ"d,?evno bivanje -11. dan zastonj 22°' do 5 ,et brezplačno bivanje Z D0Pusta za otroke do 12. leta -jo% popusta za otroke do 15. leta " arugi otrok do 12 let 60% popusta, do 15 let 40% popusta UPOKOJENCI: 10% popusta : Terme Topolšica, Hotel Vesna, Topolšica 77 ntžERVACIJE: Tel. 063/892-120/141/049, fax: 063/892-212 POSEZONSKA PRODAJA °UNIH GORILNIKOV IN PEČI Plovno znane firme OERTL1 iz Švice 2% POPUST ZA GORILNIKE 20 % POPUST ZA PEČI z že vgrajenim gorilnikom in osnovno vrft kptlov$ko regulacijo ' c»no je vključena tudi strokovna Jontaža gorilnika. ulrlncija 12 mesecev, servis zagotovljen. r^NOST NAKUPA NA 3 ČEKE! TRADING, d.o.o., tel./fax: 064/47-372 , JELOVICA Sk Loka, Kidričeva 58, teI.064/631-241, faks/632-261 na sejmu v Mariboru od 11.-15. 5. 1993 popusta popusta h na vseh prodajnih mestih Jelovice ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232, MURKA LESCE, 064/714-163 TISKARSKI STROJI Adast (DOMINANT, ROMAYOR, GRAFOPRESS, MAXIMA) Smo pooblaščeni zastopnik za prodajo celotnega programa OFFSET, KNJIG0T1SK, REZALNIH STROJEV firme ADAST Najugodnejše cene, kratki dobavni roki, montaža, servisiranje, rezervni deli,..... Informacije: VSAK DAN "GTO" Kranj tel/fax: 064/31 2 277, mobil: 0609/61 2 033 Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj objavlja prosti delovni mesti PRIPRAVNIKA z dokončano V. stopnjo šolske izobrazbe -ekonomski tehnik - eno na sedežu Območne enote v Kranju in - eno na Poslovni enoti Jesenice Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za določen čas, za dobo 6 mesecev. Kandidati, ki se bodo prijavili na to objavo, naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. SKBBAMKAD.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA dd. od 1.5. 1993 dalje obrestuje tolarska srodstva občanov z naslednjimi obrestnimi morami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDU A SREDSTVA - hranilne vloge 80% mesečne 0,80% ■ žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih Hz. oseb nadrobno - tekoč računi - dovoljena prekoračitev Rp + 20% 2,58% - nedovoljena prekoračitev Rp + 2S% 2,93% VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev Rt+ 10,5% - nad 24 do 36mesecev Rt+11% • nad 36 mesecev Rt +11,5% VEZAH DEPOZITI -od 31 do 60 dni Rp + 7,5% 1,62% - od 31 do 60 dni' devizna klavzula D+12% • od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,66% • od 91 ćo 120 dni Rp * 8,5% 1,70% - od 121 do 180 dni Rp + 9% 1,74% - od 181 do 1 leta Rp+ 10% 1,82% - nad 1 leto Rt +10,5% -nad 2 leti Rt+11% -nad3leta Rt+ 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. Opombe: fp-fsvahnzac^a (rast cm na drobno v preteklem mesecu) R (• revatomacjt (rast cen na drobno v tekočem mesecu) ' najrnžp znesek vezave z devizno Mavzvb je 1000 DEM v Merski protivrednosti. Pn vezavi depozitov nad J 00 000,00 SIT se obrestni mer pošte,« odstotne točke glede na vršne zneska depozita: odstotne točke ■nad 100.000,00 do 500000,00 SIT 0.50 ■ nad 500 000,00 SIT do 1000.000,00 SIT 0.75 ■nad 1.000.000,00 SIT 1.00 Obtičite nas v: ■ poslovni enoti Gorenjska, Titov trg4bv škofji Loki, tel: 064/622-955 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 - agenciji Radovljica, Šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 ■ agenciji škoija Loka, Novi svet 22, tel: 064/ 622-567 DIDfiKTn d.o o. vabi k sodelovanju POSLOVNO TAJNICO - V., VI. ali VII. stopnja izobrazbe - sposobnost organiziranja - znanje tujega jezika - poznavanje dela z računalnikom Informacije po telefonu 715 515, 715 988 Pismene prijave na naslov: D ID AKTA, Kranjska 13, 64240 Radovljica v 8 dneh 2E3GLAS AVTO SOLA ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 10. MAJA 1993, ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA «311-035 kJMM£ 8 R L a D ZA POIPlilVANJI PtimUKIUfAMJA OOSPOOA1STVA IN SPOOftUJAJUl P SINOVI PODJITU REPUBLIKE SLOVENIJE v okviru Projekta prestrukturiranja in sanacije podjetij objavljata JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP PODJETJA ALPLES INŽENIRING d.o.o. ' STATUS PODJETJA: Podjetje ALPLES INŽENIRING d.o.o, Železniki, Češnjica 48 a, je hčersko podjetje ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA d.o.o., ki je v 87-odstotni lasti Sklada RS za razvoj. Poslovanje podjetja ALPLES INŽENIRING d.o.o. obsega projektiranje in izvedbo notranje opreme objektov po individualnih naročilih. Podjetje ima 24 redno zaposlenih delavcev. RAZPISNI POGOJI / OBLIKOVANJE PONUDB 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe in/ali skupine le-teh. Ponudbe se morajo nanašati na nakup večinskega lastniškega deleža podjetja. 2. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled podjetja, razgovor z vodstvom in vpogled v dokumentacijo, ki je pomembna za pripravo ponudbe. Pisno pooblastilo za ogled podjetja bo morebitnim ponudnikom izdal Sklad RS. 3. Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v ponudbi poleg cene za predlagani odkup lastniškega deleža opredelili: - poslovni in razvojni načrt podjetja po prevzemu lastništva, - predlog nadaljnjih investicij, - predlog politike zaposlovanja s številčno opredelitvijo zaposlenih, - predlog financiranja odkupa lastniškega deleža, - poslovne in finančne reference ponudnika. 4. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbor ponudb, ki bo kot kriterije za določitev najugodnejše ponudbe upoštevala vse elemente, kot so navedeni pod točko 3. Pri izboru bodo imeli prednost ponudniki, ki lahko na podlagi že uveljavljenega poslovanja in izkušenj na področju dejavnosti podjetja ALPLES INŽENIRING ponudijo načrt za uspešno poslovanje v prihodnje. 5. Ponudbe je treba poslati do 31. 5.1993 na naslov: Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana. Ponudbe morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah z oznako "ALPLES INŽENIRING - razpisna komisija." 6. Sklad RS za razvoj bo sprejel na osnovi priporočila Komisije za oceno ponudb dokončno odločitev o najboljšem ponudniku najkasneje v 60 dneh po roku za oddajo ponudb. Ta objava ne zavezuje podjetja Alples industrija pohištva d.o.o., da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji lastniškega deleža. Dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite na Skladu RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana, tel. (061)119-076, faks (061)126-246 (g. Milan Tili). 35 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavljata slike in grafike akad. slikarki Petra Vari - SimonČič in Zora Stanič iz Ljubljane. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikarka Maja Dolores Šubic. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. V galeriji Dom Stražišče razstavlja Tomaž Kunst fotografije na temo Trenutki v gorah. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled retrospektivna razstava (ilustracije, lutke) akad. slikarja Fojža A. Zor-mana. Razstavo so pripravili Muzeji radovljiške občine. V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike Irene Gutt-Gregorič. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Joco Balant. V Linhartovem hramu je na ogled prodajna razstava akvarelov slikarja Feada Čerkezaiz Sarajeva. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu\ Lipniški dolini. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jože Slak Doka. V galeriji Loškega gradu je na ogled slikarska razstava arhitekta Fedorja Žigona. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije akad. slikarke Rože Piščanec. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. V paviljonu NOB razstavlja akrilna platna Marko Jezernik. V dvorani sv. Jožefa ob tržiški farni cerkvi razstavlja akad. slikar Jože Meglic - Bavan-tkov z Voma. LJUBLJANA - V galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava grafik Oskarja Kokoschke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bo jutri, v soboto, ob 20. uri s komedijo Mira Gavrana MOŽ MOJE ŽENE gostoval Dom Španskih borcev iz Ljubljane - za red sobota I, konto in izven. V ponedeljek, 10. maja in v torek, 11. maja obakrat ob 20. uri pa bodo za izven ponovili komedijo ZBEŽI ODŽENE. Vstopn ice za obe predstavi so razprodane. SKOFJA LOKA: PONOVITEV KOMEDIJE V gledališču Loški oder bodo jutri, v soboto, ob 19.30 za izven (zadnjikrat) ponovili komedijo Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v režiji Matije Milčinskega. SKOFJA LOKA: LITERARNI VEČER V klubskem prostoru hotela Transturist organizira Knjižnica Ivana Tavčarja literarni večer: v ponedeljek, 10. maja, ob 19. uri bodo predstavili novo pesniško zbirko Neže Maurer OD MENE K TEBI, ki je pred kratkim izšla pri Mohorjevi družbi Celje. Poleg pesnice bosta pesmi predstavili Jožica Jordan in Marija Lebar, glasbena spremljava Domen Rakovec. SKOFJA LOKA: RAZSTAVA - v galeriji Fara bodu dano, v petek, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Marka Nedzbala, arhitekta iz ZDA. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčeve hiše odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik, ki so jih na temo pravljic naslikali otroci iz vrtcev radovljiške občine in OŠ A. Janše. BLED: RAZSTAVA - V hotelu Astoria bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Klementine Goli- ja. JESENICE: PRIREDITEV - V Domu kulture na Hrušici bo jutri, v soboto, ob 19. uri prireditev, s katero želita organizatorja ZKO Jesenice in DPD Svoboda Hrušica počastiti mednarodni dan zmage nad fašizmom. Nastopili bodo: ženski pevski zbor Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela, Folklorna skupina Triglav DPD Svoboda F. Mencinger Javornik-Koroška Bela, Folklorna skupina Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela, mladinska plesna skupina Kulturnega društva Muslimanov Biser Jesenice, otroška folklorna skupina DPD Svoboda Hrušica in citrarji Danica Butinar, Jerca Kramar in Domen Može. JEZERSKO: KONCERT - V dvorani Korotana bo jutri, v soboto, ob 19.30 nastopil moški pevski zbor iz Litije. Na prvo srečanje z litijskimi pevci vabi KUD Jezersko. _Knjige_ BIBA LEZE, BIBA... Pri kamniški založbi HARLhKIN (zanjo Primož Heing) je izšla prikupna knjižica za otroke "Biba leze, biba..." s podnaslovom "drugič". Pri isti založbi je namreč že leta 1992 izšla knjižica z istim naslovom, ki jo je ilustrirala in opremila Marija Prelog. V knjižici je zbranih okroglo 100 pesmic, od ljudskih, ki so nam jih pripovedovale še naše babice, pa do sodobnih avtorjev otroške literature. Tako so poleg ljudskih, zastopane še pesmice domačih in tujih avtorjev, ki si v knjigi sledijo v tem vrstnem redu: Lojze Krakar, Saša Vegri, Danilo Gorinšek, Manko Golar, Niko Grafenauer, Oton Zupančič, Fran Levstik, Janez Bitenc, Joseph Haydn, J. S. Bach, Mitja Ribičič, Srečko Kosovel, Miroslav Košuta, Matej Bor, Branko Rudolf, Kajetan Kovic, Alice Tauger, W. A. Mozart, Franjo Neubauer, Anica Cer-nej, Anica Špan, Franc Rok, Frane Milčinski, Matjaž Jarc, Jože Lavrenčič, Vida Jerajeva, Albert Širok, Igo Gruden, Vida Brest, Lili Novy, Ljudmila Prunk, Felix Menddelssohn, Fran LočniŠkar, Milena Batič, Neža Maurer, Anton Funtek, Drago-tin Kette, Slavko Jug, Josip Stritar, Mile Klopčič, in Simon Gregorčič. Zbrana je res lepa bera, pravi cvetober najbolj iskri vih in duhovitih otroških pesmi, kar jih poznamo pri nas. Nekatere se, kdo ve od kdaj že, prenašajo iz roda v rod. Pesmi je zbrala in uredila Špela Majer. Vse ostalo: ilustracije, oprema knjige in likovno-grafična ureditev je delo kamniškega slikarja in oblikovalca Dušana Sterleta. Pesmice spremlja 91 črno-be-lih ilustracij in likovno zanimiva in otroško prisrčna barvna naslovnica. Sterle se je v svojih ilustracijah znal humorno približati otroški fantazji, obenem pa je ohranil svoj značilno prepoznavni risarski slog. Ljubko knjižico, ki bo razveselila majhne in velike "otroke", predvsem pa vse po srcu mlade, je natisnila tiskarna DELO v Ljubljani. Dušan Lipovec Etnološka razstava v Mestni hiši Kranj RESTAVRIRANJE POSLIKANEGA POHIŠTVA Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava gorenjskega poslikanega pohištva. Tokrat so v Gorenjskem mU.^! hoteli posebej prikazati delo svoje restavratorske delavnice, zato so na razstavi poleg že restavriranih kosov poslikanega poh|S (za primerjavo) še taki, ki se jih restavratorska roka še ni dotaknila. Poslikano pohištvo je vedno vzbujalo precejšnje zanimanje, zato so bile take razstave, ki so jih tudi že doslej pripravljali v Gorenjskem muzeju, vedno dobro obiskane. Marsikdo sicer tudi ve, da je v drugem nadstropju kranjske Mestne hiše tudi stalna razstava poslikanega pohištva z naslovom Ljudska umetnost na Gorenjskem. Razstava, ki so jo sinoči odprli pod oboki Stebriščne dvorane, pa ima spet svoje posebnosti. Avtorici razstave Irena Jeras - Dimovska, restavra-torka specialistka, in Tatjana Dolžan, kustosinja etnologinja, sta se odločili za postavitev s sodobnejšo muzejsko govorico. Predvsem sta hoteli poudariti dejstvo, da so pri nas muzejska skladišča prepolna te vrste predmetov, toda restavriranih in zato za razstavljanje in seveda tudi za nadaljnje hranjenje tega narodnega bogastva pa je za sedaj še vse premalo kosov. Gorenjski muzej nasploh sodi med muzeje, ki je znal v preteklih desetletjih poiskati in odkupiti poslikano pohištvo. Vendar pa so se poslikane skrinje, omare, zibelke, ki predstavljajo umetnost likovnega oblikovanja kmečkega pohištva na Gorenjskem, v muzejskih depojih le zaščitili in odlagali. Zdaj se zdi. da je napočilo obdobje, ko je vse zbrano treba natančneje pregledati in poškodovano popraviti in obnoviti. "Poslikanega pohištva se je treba lotiti podobno, kot se lo- Renesančna fasadna skrinja z letnico 1624, Gorenjski muzej Kranj Gorenjski muzej Kranj hrani tudi poslikano skrinjo z letnico 1624, kar je prav gotovo ena najstarejših ohranjenih skrinj v Sloveniji sploh. Sicer pa je poslikava pohištva doživela pravi razcvet kasneje - v prvih dveh tretjinah 19. stoletja. Na Gorenjskem je bilo znanih več slikarskih delavnic, v katerih je nastajalo poslikano pohištvo -največkrat skrinje za shranjevanje obleke. tevamo obnove oljne slike ali lesenega poslikanega kipca. Najprej je treba previdno odstraniti vso nesnago in takrat se že pokaže, kaj bo treba na poslikanih delih popraviti. Neka-' tere poslikave potrebujejo le osvežitev, drugim, manj ohra- njenim pa restavrator dopolni manjkajoče dele s poslikavo, da ne omenjam še ostalih potrebnih posegov, kot so mizarska popravila, popravila kovinskih delov in podobno," je razložila restavratorske posege restavratorka Irena Jeras - Dimovska. Štiri najzanimivejše kose pohištva - tri skrinje in omaro za jedila - ki jih je resta-vrirala lani, je pripravila tudi za tokratno predstavitev. Z Dolžanovo sta se odločili za postavitev, ki opozarja na čas, koje bila etnologija v muzejski stroki nekako odrinjena, po novem pa stopa v ospredje. Sredi razstavnega prostora sta v premišljen nered postavili vrsto skrinj, ki še čakajo na obno- vo, z žarometi pa bodo os ^ ljeni kosi pohištva, ki so # skozi restavratorsko delavn* ' Osrednje mesto na razstavi i poslikana omara, razmer^, redka oprema kmečkih donj v preteklosti. Gre za jw9 omaro s petimi poslika"' predali za žito. Vrata °mf.L| letnico 1847 imajo nasljjj motiv Višarske Marije. w-tremi skrinjami je morda mivejša redkeje ohranjena zljana skrinja iz orehovega iz 17. stoletja. ^ S tem se je v bistvu v Jf renjskem muzeju začelo # 1 vriranje najzanimivejših k° . pohištva iz doslej zbranega*. diva. "Nekdanje pohištvo, I vsekakor treba predstavi^ vsem leskom, ki ga je v svoj.^ času imelo. Mislim, da je v (( renjskem muzeju Kranj tev' j blaga ne samo zelo veliko- . izrednih primerkov nek o* pohištvene kulture prav gof ne manjka," je povedala loginja Tatjana Dolžan okoli pet tisoč kosi p° hiš'v' kolikor jih je v evidenci, Je . več skrinj, pa tudi drugi J^p m t predmeti, ki so jih nekdaj lu tedanje bivalne kultur**! ročali za premožnejše in H manj premožne kmečke donH ve. Zdaj se ti predmeti «' spet pogosteje pojavljajo v dobnem domu kot izraz da znamo ceniti narodno p go." • Lea Mencinger Slovenska poezija v hrvaščini POVABILO K POEZIJI Ljubljana - V prostorih Društva slovenskih pisateljev so sredi tega tedna predstavili tretjo razširjeno izdajo Antologije slovenske poezije. V nakladi 1500 izvodov je izšla pri Založbi Školska knjiga v Zagrebu. Kadar neka knjiga, ki je doslej že dvakrat izšla, vsakič v nakladi 10.000 izvodov, pa je vedno razprodana, potem je mogoče upravičeno uporabiti besedo uspešnica. Prvikrat je bila v taki obliki in po izboru Cirila Zlobca slovenska poezija hrvaško govorečim bralcem predstavljena pred dvajsetimi leti. Druga izdaja iz leta 1974, v kateri je bilo predstavljenih 24 pesnikov z 68 pesmimi, je sledila zdaj znova razširjena antologija, v kateri se predstavlja že 44 slovenskih pesnikov z več kot dvesto pesmimi. Uredniku antologije, ki je nastala na pobudo hrvaškega pesnika in prevajalca Slavka Mihaliča, se je zdelo potrebno, da je slovensko pesniško ustvarjalnost predstavil z uvodnim literarnim esejem, ki mu v tretji izdaji dodaja še odstavek ali dva. Sicer pa je izbor slovenske poezije za obdobje do začetka druge svetovne vojne ostal nespremenjen, naslednji dve izdaji, še posebej pa zadnja, pa prinašata zelo razširjen pregled sodobne poezije. Kot posebnost je treba omeniti, da urednik Ciril Zlobec ni spregledal niti zamejske poezije niti izseljenske. Poleg že omenjenega Mihalica je večji del poezije prevedel še Luko Paljetak, z nekaj prevodi pa še deseterica prevajalcev.d V enem letu prihaja na knjižni trg že druga pomembna knjiga, poleg antologije poezije je pred tem v hrvaškem jeziku izšla še Zgodovina slovenske književnosti. Ob tem nedvomno močno izraženem zanimanju za slovensko literarno ustvarjalnost pa ostaja za hrvaško književnost pri nas manj zanimanja, če bi sodili po tem, da je antologija hrvaške poezije v slovenskem prevodu sicer pred leti izšla, zanimanja, ki bi spodbudilo ponatis, pa ni. Na to je opozoril tudi mag. Miljen-ko Žagar, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji in donedavni direktor založbe školska knjiga, sicer pa velik ljubitelj poezije nasploh. Po ljubljanski promociji bodo Antologijo slovenske poezije v kratkem predstavili tudi v Zagrebu.• L. M. PLESNI JUBILEJ Kranj - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 nastop Folklorne skupine Iskra Kranj, s katero bodo proslavili petnajstletnico nastopanja. Predstavila se bo plesna skupina, ki šteje kar 78 članov, tamburaški Orkester in tudi glasbeni ansambel Za nocojšnji jubilejni nastop v> pripravili pester program z gorenjskimi, primorskimi, goričkimi in belokranjskimi plesi, vmes pa bo tudi Vrsti solističnih pevskih in glasbenih nastopov, ki so jih pomagali s priredbami pripraviti prizna ni glasbeniki Poleg jubilejnega nastopa čaka folklorista isku- Kranj letos še en pomemben dogodek Bi folklornem srečanju na Poljskem bodo predstavljali slovensko folkloro Nekaj vstopnic /a večerni na stop ji sc na voljo pri blagajni PO k rani • L M. Kranj - Na letošnjem plesnem srečanju, ki ga je za kranjske ple* (ft$f pine pripravila Zveza kulturnih organizacij Kranj, je sodelov"1 plesnih skupin, nastopila pa sta tudi dva gosta - Helena Kni'K-Ljubljana in Tadej Brdnik, Aleda Ljubljana. Ta tokratno sreči*V^ pokazalo, da je v Kranju izredno veliko plesnega podmladka. " pl<" sploščeno nastopati in izražati veselje do plesnega gibanja. ^'ce[ in *"! sne skupine gojijo več plesnih stilov - od show dnina, jazz kal* . pr\ dobnega plesa. Nekaj skupin, ki so poka/ale znanje na prireo (t) polno dvorano Prešernovega gledališča, bo nastopilo tudi ■>* skem srečanju 21. maja v Tržiču. L. M., foto: (,ora/d Sinik PLEČNIKOVI KELIHI res* Ljubljana - Za veliko monografijo Jožeta Plečnika izpod p*' . it Petra Krečiča, ki je izšla lani pri Državni založbi, je sl°U'",i- dni dobila še eno bogato knjigo o Plečnikovi ustvarjal«**^ Plečnikovi kelihi. Tudi to je napisal dr. Peter Krečič, i* 1 Krpan pa jo je natisnil Gorenjski tisk v Kram^^*-^ Gre za izredno lepo in bogato knjižno delo, ki Prc^stp|eč'1'j masnih kelihov, za katere je načrte naredil arhitekt Jože -^jl* izdelali pa so jih pasarji v glavnem v Ljubljani ali Prag1 sc# vo je, da Plečnik nikoli ni mislil, da bi se lotil cerkvenega ~ a ja, a ko ga je za kelih zaprosil brat Andrej, ki je bil |J m... ,n turistov, ko pa jim fenjee^eienJem" (to presene-Hlediiir ne.kaj dni bivanja na bus jn Pa Jih pride poln avto-čertj s "a'^°ncu so res presene-Pri nasai- maJ verjamejo, da je in iw. to normalno življenje Postrežba preSeJ_,Počitnice v Avstriji s Kot je soditi po podatkih prodajnih služb blejskih hotelov, pa se na Bledu obeta nova sušna sezona. Čeprav so velikonočne in prvomajske praznike letos prodajali bolje kot lani, so po podatkih Helene Janša zaradi pred tremi leti nerealnega tečaja dinarja in dveh povojnih let zadnja tri leta izgubili enoinpolletno realizacijo, tega pa seveda ne morejo prenesti brez posledic. Dobili so sicer denar za povrnitev vojne škode, lani so dobili kredite za pripravo sezone (ki jih še niso poravnali, a letos ponovno prosijo zanje), vendar pa si s tem denarjem niso opomogli toliko, da bi lahko normalno zaživeli. Tudi na ministrstvo za delo so vložili prošnjo za pomoč pri ohranjanju celoletne zaposlenosti, s čimer jim ne bi bilo potrebno odpuščati večjega števila zaposlenih. Poleg tega pa bi morali odplačevati še obveznosti za infrastrukturne naložbe (največji sta Festivalna dvorana in smučišče na Straži), ni pa tudi še jasno, kako se bodo rešilo z zah-teviki za denacionalizacijo, ki jih je na Bledu kar nekaj. Hkrati ob razreševanju dena-cionalizacijskih zahtevkov naj bi skušali opraviti tudi lastninsko preoblikovanje, ki so ga zastavili tako, da bi podjetja ostala v rokah domačinov. Opravili naj bi delavski odkup, ustanovili pa naj bi tudi investicijsko družbo, preko katere naj bi združili denar domačinov, od certifikatov, do svežega kapitala. Poleg tega naj bi razpisali javne delnice. Z brezplačno koncesijo pa naj bi dobili objekte turistične infrastrukture. V novi, skupni kapitalski družbi, naj bi povezali nekatere organizacijske oblike, kot so marketing, skupne in razvojne službe, in tako racionalizirali delo posameznih podjetij. Sezona brez domačih gostov ni mogoča Ko je sekretar za turizem Marjan Jakič po predstavitvi načrtov blejskih hotelitjev le prišel do besede, pa je najprej povedal, da zelo dvomi, da bo vse "ostalo doma", da pa je ra- zen načrta delavskega odkupa projekt lastninjenja prelep, da bi bil resničen. Boji se namreč, da kupcev za blejske hotele ne bo ne doma ne v tujini. Ko pa je govoril o tem kako vendarle preživeti letošnjo sezono z minimalno pomočjo države (prevelikih obetov o novih kreditih ni dajal), pa je blejskim hotelirjem jasno povedal, da izkušnje zadnjih let pač kažejo, da turistični kraji ne morejo preživeti le s tujimi gosti. Domačim gostom pa se je treba prilagajati hitro in biti v ponudbi tudi elastičen ter če ni povpraševanja tudi spustiti cene, kolikor je le mogoče. Sicer bomo letos vsi Slovenci "pobegnili" na počitnice čez mejo.... v Španijo, Grčijo, Turčijo, kjer naše agencije ponujajo dostikrat celo cenejše počitniške programe kot doma. Novi sekretar za turizem Marjan Jakič pa je tudi povedal, da velik problem ministrstva za gospodarstvo ostaja promocijska služba, ki je praktično ni, s skromnimi denarji pa pred letošnjo sezono skušajo izboljšati kakovosti nekaterih hotelov. Blejski hotelirji, ki so na koncu povedali, da se le zavedajo, da bodo morali za svojo promocijo in prodajo več narediti predvsem sami, pa so tudi potarnali, da takšnega miš - maša in tako neurejenih razmer, kot so v zadnje pol leta v državi, še ni bilo . • V. Stanovnik adovljiško gospodarstvo Jugoslavija je še pomemben trg a^0vljiško gospodarstvo je lani v države nekdanje Jugoslavije prodalo za 13 milijonov dolarjev blaga. H»va| 4. maja - Ko je izvršni svet na eni zadnjih sej obrav-''hko ln^0rmac'j° o poslovanju gospodarstva v minulem letu, je Ob^ uR°rovi| le to, da občina gospodarsko še naprej nazaduje. *H)at)^L '"Austrijske proizvodnje se je v primerjavi z letom prej pOvef a'' prikrita brezposelnost (čakanje na delo doma) se je ^k°se "kvidnostni problemi so se še zaostrili, izvoz na Hrva- li z uvidi*8™1''' povečanja carin zmanjšal, prodaja v Srbijo pa se V*nibii • . em°arga povsem ustavila. Fdina svetla točka je kon-■1 izvoz, ki se je povečal približno za četrtino. je bilo lansko leto v znamenju - minusov. ^anj m|i ? gozdarske zadruge so skupno odkupile 7 odstotkov 8o$r>n^.. m 32 odstotkov manj živine kot leto prej. Gozdno sPod- . ~ '" «uM"i*«Jv manj živine kot leto prej. Prib|jž arstv° Bled je od zasebnih lastnikov gozdov odkupilo fiianj j ° er»ako lesa kot leto prej, zadrugi Bled in Bohinj pa v$eh p'1(lus,r'|ska proizvodnja je upadla za sedmino in sicer v grad^. n°8ah in le v dveh ne. V gradbeništvu ni bilo večjih JJje dru*kZa,.° Je m'a mehanizacija slabo izrabljena. Lastninje-ePrav m stanovanj je zavrlo tudi stanovanjsko gradnjo. k'J° tur'^ tur's,'^no gospodarstvo lani več namenilo za promo-, 'edom'3-'"111, r>a Ul|mc 1,1 uspelo prepričati, da je Slovenija (z t lani ? Bohinjem) varno turistično območje. Nočitev je bi-01 l9Qneim odstotkov manj kot predlani in kar polovico manj ^ado Cta J'je j2v°V J'*ko gospodarstvo je lani po podatkih Banke Slove-l 0 Četrt ° 08 Zanod za 7^-4 <"ili.i<>n;> dolarjev blaga (pribli-8°slav'n0 VC(J l"" 'eto PreJ)> v drzave 1 območja nekdanje vaŠk.o j|| P;1 kljub vojni v Bosni, oteženemu poslovanju s Hr-j0Ha d.0|,prcP°vedi prodaje v Srbijo in Crno goro za 13,4 mitični rezr]eV <"e k ,/vo/u blaga prištejemo tudi storitve, so iz-Je*Ja' ki so jih V gospodarstvu, negospodarstvu I*11' ^alno * ^'lavnosti začela radovliiika podjetja, je bila °Z^arri1 ie SC" Mckol'kl) manjša km predlani. Med večjimi na treba omeniti obnovo Murkine in Specerijinc trgO vine ob avtobusni postaji v Radovljici, gradnjo vodovoda s Srednje Dobrave do Otoč in vodovoda v Bitnjah, širitev igrišča za golf, gradnjo poslovno stanovanjske stavbe na Gorenjski cesti v Radovljici in dozidavo skladišča zasebnega podjetja v Dobrem polju. Poslovni rezultati so bili slabi: dobiček se je zmanjšal, izguba pa porasla (skupaj z nepokrito izgubo od predlani) na 2,3 milijarde tolarjev. Zanimivo je, da so majhna zasebna podjetja ustvarila približno desetino celotnega dobička gospodarstva, izgube pa le dvt odstotka. Največ poslovnega prihodka na zaposlenega izkazujejo trgovina, opravljanje finančnih in drugih storitev, kmetijstvo in gozdarstvo, najmanj pa gostinstvo in tu-rlzem, gradbeništvo, komunala in industrija. • C. Zaplo-tnik Gospodarjenje z odpadki Čistih tehnologij ni Rešitev vseh ekoloških problemov bo "posel" za naslednje stoletje. Bled, 5. maja - Revija Gospodarjenje z odpadki je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in urejanje prostora pripravila v Festivalni dvorani na Bledu tridnevno strokovno poslovno srečanje z naslovom Gospodarjenje z odpadki. Srečanje se je začelo v sredo in se bo končalo danes, v petek. Strokovnjaki, tehnologi in poslovneži razpravljajo o reševanju problema odpadkov, predvsem o uvajanju čistih in energetsko varčnih tehnologij, čimboljši izrabi proizvodnih ostankov ter o predelavi in odlaganju odpadkov. Prof. dr. Jadran Maček s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je že v uvodnem predavanju glasno in jasno povedal: "Čistih tehnologij ni. Vsak industrijski proces ustvarja tudi odpadke, zato lahko govorimo le o čistejših tehnologijah." V Sloveniji se po njegovem mnenju preveč ukvarjamo z odpadki, premalo pa s tem, kako bi jih zmanjšali ali kako preprečili njihovo nastajanje. Najboljši način reševanja tovrstnih problemov je izboljševanje tehnoloških procesov oz. uvajanje čistejših tehnologij; če pa to ni mogoče, je treba v okviru proizvodnega obrata poskrbeti za zajemanje, recikliranje ali predelavo odpadkov v nenevarne snovi. Kot je dejal dr. Maček, bi Organizacija združenih narodov morala ustanoviti posebno komisijo, ki bi preprečevala, da bi razvite države ekološko sporno tehnologijo prodajale v manj razvite dele sveta. Na srečanju so obravnavali tudi slovenski informacijski sistem o odpadkih, usmeritve Evropske skupnosti in ZDA pri reševanju problemov z odpadki, kompostiranje odpadnih snovi organskega izvora, ravnanje in gospodarjenje s klavniškimi in bolnišničnimi odpadki ter z odpadki iz livarn. Danes, zadnji dan srečanja, bodo razpravljali o sanaciji odlagališč, o problematiki odpadnih olj, maziv in emulzij, o toplotni obdelavi ter o zbiranju in sortiranju odpadkov. Dr. Drago Vuk s Fakultete za organizacijske vede v Kranju bo, na primer, predaval o novih pogledih na gospodarjenje z odpadki v Sloveniji, prof. dr. Sil-van Vidmar s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pa o sanaciji pobočja pod deponijo hidrometalurške jalovine v Žirovskem vrhu. • C. Zaplotnik Za učinkovitejše pospeševanje malega gospodarstva Še en nov sklad Kranj, 6. maja - Na sredini seji kranjske vlade so obravnavali delovno gradivo, v katerem se predlaga ustanovitev sklada za razvoj malega gospodarstva občine Kranj kot nove, učinkovitejše oblike podpore tovrstnemu gospodarstvu. Komisija za drobno gospodarstvo pri kranjskem izvršnem svetu predlaga, da naj bi od dosedanjega odloka o posojilih za pospeševanje malega gospodarstva, po katerem je bilo mogoče v ta namen nameniti zelo omejena in zato povsem nezadostna proračunska sredstva, napravili korak naprej, saj naj bi sklad pridobival dodatna sredstva tudi v obliki ugodnih posojil, pomoči pravnih in fizičnih oseb ter celo mednarodnih projektov in programov. Predlagani sklad za razvoj malega gospodarstva, ki bi deloval kot pravna oseba na neprofitnem načelu, naj bi omogočal posojila pod ugodnejšimi pogoji (subvencionirane obresti), (so)vlagal v materialno podjetniško infrastrukturo, sovlagal v projekte malega gospodarstva ter dajal jamstva za posojila pri raznih finančnih institucijah. Člani izvršnega sveta so se strinjali, da je ustanovitev sklada nujno potrebna, saj so fondacije lahko veliko gibljivejše od občinskega proračuna, le razmerja med občinsko skupščino, vlado in skladom je, ob vseh slabih izkušnjah z zapleti pri ustanavljanju stanovanjskega sklada, potrebno temeljiteje proučiti. Osnutek odloka o ustanovitvi naj bi obravnavali še v tem mesecu. • Š. Ž. Jeseniški obrtniki bi gradili v Črni vasi Jesenice, 3. maja - Na Jesenicah si že nekaj časa prizadevajo, da bi opuščene obrate, skladišča in druge prostore železarne namenili poslovnim prostorom za obrtnike. Zdaj so zbrali ponudbe interesentov za gradnjo poslovnih objektov v obrtni coni Črne vasi na Blejski Dobravi. Posebna projektna skupina je dobila ponudbe 16 interesentov, od tega 9 obrtnikov, 4 podjetij in treh popoldanskih obrtnikov. Večina interesentov bi v obrtni coni opravljala proizvodno dejavnost, predvsem predelavo kovin. Skupna potrebna površina znaša od 11 tisoč kvadratnih metrov do 19 tisoč kvadratnih metrov, interesenti pa bi z izgradnjo objektov odprli do 56 delovnih mest. Vsi interesenti želijo zemljišče odkupiti, objekte pa bi gradili sami. Rezultati razpisa kažejo, da v občini obstaja precejšen interes za gradnjo poslovnih prostorov. Jeseniška občina se bo morala dogovoriti z Železarno o prenosu zemljišča na sklad stavbnih zemljišč. # D. S. Pobuda Slovenskega ekološkega gibanja Potratni porabniki naj elektriko plačujejo dražje Slovensko ekološko gibanje je na ministrstvo za gospodarstvo (v vednost pa tudi predsedniku vlade) naslovilo pobudo, da bi potratnim porabnikom električno energijo zaračunavali dražje. . Gibanje ugotavlja, da slovensko gospodarstvo porabi preveč elektrike na enoto proizvoda, po nekaterih ocenah tudi trikrat do štirikrat več kot gospodarstvo razvite Evrope. Če bi potratnim porabnikom elektrike energijo zaračunavali dražje kot ostalim, bi jih na najboljši način prisilili, da bi spremenili tehnologijo. Ker tega ni mogoče narediti čez noč, ekološko gibanje predlaga, da bi po evropskem zgledu vsakemu potratnemu porabniku določili rok, v katerem bi moral spremeniti tehnologijo. Drugi del pobude zadeva izolacijo stavb. Če bi bile vse stavbe v Sloveniji ustrezno izolirane, bi prihranili toliko elektrike, kot jo daje jedrska elektrarna Krško. Ekološko gibanje zato predlaga, da bi država vlaganja v izolacijo spodbujati z ugodnimi posojili in z najnižjim prometnim davkom; naložbe v izolacijo pa bi morali upoštevati pri davčnih olajšavah.• C. Z. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Avtomobilske novice RENAULT: V novomeškem Revozu. kjer so pred kratkim začeli s proizvodnjo modela 'Clio made in Slovenia", sta za zdaj na voljo dve izvedbi in sicer z 1,2-litrskim motorjem in srednjim paketom opreme RN. ter z 1.4-litrskim motorjem in z zgornjim paketom opreme RT. Slednji je opremljen tudi s katalizatorjem. Maloprodajna cena šibkejše izvedbe znaša 1.192.200 tolarjev, močnejše pa 1.454.524 tolarjev. Za zdaj v Novem mestu izdelujejo samo karoserije s petimi vrati, jeseni jih bodo začeli tudi s tremi. Na voljo bo tudi clio z dizelskim motorjem. Trenutno v Novem mestu naredijo po 10 cliov na dan. TOVOTA: Po uspešni prenovi corolle in carine je zdaj na vrsti športni model celica. V novi preobleki bo celica še bolj zaobljena, motorni ponudbi pa bodo dodali še nekaj zmogljivejših agregatov. BMV*: Za prihodnje leto načrtujejo predstavitev modela 316i s tremi vrati, s čimer naj bi posegli v tržno najbolj konkurenčen razred. Ob sicer krajši karoseriji in medosni razdalji bodo ponudili znani 1.6 litrski motor s 100 KM, kasneje pa še 1,4-litrski štiri-valjnik z enako močjo. Pred davnimi leti so pri BMW že izdelovali ne preveč posrečeno trivratno izvedbo modela 1602. HVLNDAI: Med letošnjimi novostmi na slovenskem trgu bodo že obljubljeni in letos obnovljeni kombi grace in terenec gallo-per. Zal na ljubljanskem sejmu ne bo na ogled atraktivnega prototipa HCD. ker je bil razstavni primerek poškodovan na enem izmed avtomobilskih sejmov. Za tolažbo pri ljubljanskem Hvun-dai avto tradeu v kratkem obljubljajo ugodne kredite. • M. G. Folija vzdržljiva kot kamen Podjetje Ness d.o.o. in Trim line Kompare Mengeš bosta v soboto od 10. ure dalje na Partizanski 45 v Skofji Loki priredila demonstracijo lepljenja protivlomne zaščitne folije na stanovanjska okna. Predstavitev je namenjena tistim, ki so zamudili oddajo na Radiu Triglav Jesenice, kjer so predstavili ta učinkoviti protiv-lomni izdelek. Prav zato je podjetje Ness s protivlomno folijo že opremili stavbo centrale SDK Slovenije, Autocommerca, Ministrstva za notranje zadeve, A banke in avtosalona Ferrari. Za prijetno vzdušje bo poskrbel Robi Stopar s harmoniko, izžrebanka iz oddaje pa bo dobila nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. 17. slovenski avtosalon Se dober teden in odprla se bodo vrata osrednje slovenske avto-mobilistične prireditve, 17. slovenskega avtosalona, ki bo v Ljubljani od 15. do 23. maja. Tako kot prejšnje leto sta organizatorja Ljubljanski sejem in Klub ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil. Letos bo na sejmu kar precej novosti, ki se jih kaže ogledati. Sicer pa bomo o dogajanju na letošnjem av-tosalonu poročali tudi v naši posebni prilogi, ki bo izšla v petek, 14. maja. • M. G. CENE RABLJENIH VOZIL Podjetje PRAKUKUM d.o.o. je na kranjskem sejmišču ponovno pričelo organizirati tedenski sejem rabljenih vozil. Pripravljajo ga vsako nedeljo, 2.5.1993 so lastniki svoje jeklene konjičke ponujali po: V Kamniku odprli poslov no-informacijski center Center nasvetov in koristnih informacij Kamnik, 4. maja - V torek je v prostorih Obrtne zbornice Kamnik na kolodvorski cesti 4 v Kamniku začel delovati poslovno informacijski center, ki bo odprt vsak ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 15. ure. Center sta v okviru pospeševanja podjetništva in obrti v občini odprla izvršni svet in obrtna zbornica, namenjen pa je podjetnikom, rednim in popoldanskim obrtnikom in vsem. ki bi se šele želeli ukvarjati z obrtjo ali s podjetništvom. Strokovni svetovalki iz občine in obrtne zbornice bosta v centru brezplačno dajali strokovne nasvete s področja malega gospodarstva, razne poslovne informacije o ponudbah in povpraševanju, prireditvah in drugih dejavnostih ter tudi informacije o posojilnih možnostih in izkoriščanju pomoči o samozaposlovanju. Center bo poskušal prek pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, ki jo vodi center za pospeševanje malega gospodarstva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, navezati stike z drugimi partnerji v mreži, iskati strokovno pomoč in se vključiti tudi v različne projekte domače in tuje tehnične pomoči. V centru bodo na razpolago tudi podatki o možnostih specializiranega izobraževanja v podjetništvu in obrti ter o promocijskih in sejemskih prireditvah v občini, državi in v tujini. # CZ. Dohodnina od aprilskih plač V nekaterih podjetjih bodo že ta teden (v večini pa naslednji) izplačevali plače za april. Kakšne bodo, seveda ne vemo -lahko pa vam sporočimo lestvico za obračun dohodnine. Za predpretekli mesec (februar) je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko znašala povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v državi 73.664,00 tolarjev. Iz navedenega zneska bruto plače je Republiška uprava za javne prihodke določila lestvico, ki velja za obračun davka od osebnih prejemkov, določenih v 15. členu Zakona o dohodnini; če znaša osnova SIT nad do SIT znaša davek SIT 58.931,00 58.931,00 117,862,00 117.862,00 176.794,00 176.794,00 12 % 7.071,70 + 22 % nad 58.931,00 20.036,50 + 25 0 o nad 117,862,00 34.769,30 + 30 % nad 176.794,00 np VOZILA LETNIK & CENA 1993 1992 1991 1990 1989 1988 starejši Zastava 101 4.400 3.600 2.600/86 Vugo 45 4.000 2.700/87 Vugo 55 4.300 3.800 R-5Campus 12.500 R 5 Diesel 16.500 Škoda Favorit 11.000 Golf diesel 13.000 11.500 9.300/86 Hvundai Pony 13.300 Opomba: vse cene so (še vedno) v DEM, kranjski avtosejem je bil tokrat zelo pester, prodaja živahna -vabljeni tudi Vi prihodnjo nedeljo I Povprečna februarska plača • 45.253 tolarjev Kranj - Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bila februarja povprečna (neto) plača v Sloveniji 45.253 tolarjev - in sicer gospodarstvu 40.701 tolar, v negospodarstvu pa 62.445 tolarjev. Primerjave kažejo, da je bila februarska povprečna plača skoraj za devet odstotkov večja od januarske: v gospodarstvu je bila višja za nekaj manj kot štiri odstotke, v negospodarstvu pa domala za 24 odstotkov. V enem letu, med lanskim in letošnjim februarjem, so plače (nominalno) "porasle" za 126 odstotkov - v gospodarstvu za 119, v negospodarstvu pa kar za 143 odstotkov. SUMMER ENGLISH SCHOOL, z ameriško profesorico, akademskim slikarjem, animatorji športnih dejavnosti, LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, tel.:217-481. VESELE POČITNICE V KRANJSKI GORI ZA OTROKE IN DIJAKE KAM NA KOSILO, VE ČE 11.10? I IME GOSTINSKEGA J OBJEKTA | KRAJ ^specialiteteTI |menu | CENA | ODPRTO 1 GOSTILNA 1 Pr' Prlmožk fthtovo 1 no4 im koulo m maitct pri Tržiču 1 vm vntt jttfi po »oroolu kotit« 400, SIT malica 700. SIT vsak dan 9 - 23 t.l 57 585 KAM IVA 12 EEJBT? i CILJ. CAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE i DATUM j j CENA j ODHODA j) |PREVOZ j GOSTINSKE j STORITVE | j OPIS 1 POTOVANJA 1 RIM S0RRENT0 4 DNI 1 KOMPAS KRANJ Tel 211-022 | SKOFJA LOKA Tel. 620-960 | 13S 345 DFM bus pol. penzion | RIM NEAPEU CAPRI - POMPEJI 1 RABAC 1 dni 1 KOMPAS KRANJ Tel 211-022 1 SKOFJA LOKA Tel.620-960 15.5. 22.5. | 181 DEM | bus j pol. | penzion POČITNICE Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, KRANJ ZRPPtuj obvešča, da prodaja tetovirane pujske teže 24-28 kg in pitane prašiče 100 -150 kg. Prodaja se na kg žive teže. Prodaja poteka vsako drugo in četrto sredo ob 8. uri na sejmišču na Ruju. Dodatne informacije tel.: 062/797-106. 061/708-097 Majska odkupna cena mleka enaka aprilski? V starih dobrih časih je bilo tako, da je ob koncu me$eca sedal republiški odbor za mleko in na podlagi stroškov pn, mleka, ki jih za vsak mesec sproti ocenjuje Kmetijski inštitut venije, določil odkupno ceno mleka za prihodnji mesec. MJ* ne so ponavadi zadnje dni starega oz. prvi dni novega rnC*2 republike le prejele sporočilo o novi ceni. Ko smo v sredo cali v kranjsko Mlekarno in preverjali, kako je z odkupi0 c. so povedali, da ni nič novega. Iz tega je že mogoče sklep8 j. bo tudi maja odkupna cena mleka enaka kot aprila, ko bod" norejci (sredi maja) za liter mleka s 3.6 odstotka tolšče, s ptML čnim dodatkom za kakovost in s poldrugim tolarjev nadotfl** za pokrivanje razlike v ceni prejeli povprečno 25 tolarjev. *| sali smo povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od deležaWJ in beljakovin ter od higienske kakovosti prejeli, več kot 251 jev za liter, drugi pa tudi precej manj. Živina še po starem Čeprav so ponekod v Sloveniji po zadnji podražitvi tf.. malo povišali tudi odkupne cene živine, pa so v večini klwj Sloveniji zaradi zadostne ponudbe živine in ne posebno rodaje zadržali stare odkupne cene. V gorenjskih klaNn-(i _kofja Loka, Radovljica in Jesenice živino še vedno odkupa, po cenah, kakršne veljajo že od 12. oktobra lani dalje. M'a 1 tano govedo extra kakovostnega razreda odkupujejo po 'V; tolarja za kilogram žive teže (preračunano na meso po 265 tj jev za kilogram), krave prvega razreda pa po 92,56 tolarja za gram (preračunano na meso po 178 tolarjev za kilogram)- g AGR0MEHANIKA KRANJ Agromehanike) Poslovni center Hrastje. tel.: 324-034 1 vzmetni krak: za obračalnik SIP za pajek SIP za obračalnik Panonija nož kosilnice SIP samokolmca LIV gumijasti škornji sede? za traktor ročna škropilnica, 5 I ročna škropilnica. 12 I 178.00 * cev za zalivanje: 453.00 -10 metrov 277,00 - 20 metrov 75.00 - 30 metrov 4.725,00 - 40 metrov 1.570.00 - 50 metrov 9.900,00 * kramp, nenasaien 2.100,00 * žarnica, 25 do 100 W 2.900.00 * urea. 1 kg 1.4S-rf 2.O70.0C 2.70 3.045. 290. 55.J 17 J ' motorno ol|e diesel, 10 litrov 1 790.00 ' ol|e za motorno žago. 5 litrov 690.00 ' akumulatorji od 3.000.00 dalje Koliko za kmetijska zemljišča' Koliko njive, travnika in pašnika. Cene, ki jih navajar le okvirne, sicer pa so odvisne od več dejavnikov. i m< je v kranjski občini treba odšteti za kvadratni ika in pašnika. Cene, ki jih navajamo, (v SI« " Kategorija Njiva Travnik ♦ I. 296,00 222.00 ♦ II. 266,00 192,00 * III 237,00 163,00 ♦ IV. 207,00 133,00 ♦ V. 178,00 104,00 * VI. 148,00 89.00 * VII. 118,00 74,00 * VIII. 89,(K) 59,00 Pašnik 104.00 89.00 74,00 59,00 44,00 }0.00 15.00 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA REFERENTA ZA GOSPODARSKO PRAVNE ZADEVE v Sekretariatu za gospodarstvo In negospodarstvo Pogoji: a Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, ™ kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: - končana VII. stopnja pravne usmeritve - dve leti delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoloče0 polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim de'ofT1 J V roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja mora o\> strokovni izpit za delavce v državnih organih. -v Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P0^^' opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na ^ Občina Jesenice, Kadrovska služba. Titova 78, 64270 Je ^ O izbin bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opfaV| postopku TRGOVINA S POHIŠTVOM jlIPROM # J fe do o TRŽIČ na Gorenjskem sejmu v KRANJU AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ "GORENJE" IN "SVEA" 2S'/.?Q?USr ■ Delovni čas: od 9. do 11.30 in od 14. do 19 u sobota od 9. do 12. ure; tel.: 222-268 j JOŽE KOŠNJEK .Slovenski pisatelji so pred petimi leti kot prvi spisali teze za novo slovensko ustavo Državna lupina brez vsebine iSgLse je spremenilo v zadnjih petih letih, od aprila I§§Q dalje, ko so slovenski pisatelji in sociologi zače-JLLijtopično, donkihotovsko zamislijo o samostojni sjovenski državi in njeni ustavi. Nič, je odgovoril dr. tlgnce Bučar. Popustil je mobilizacijski naboj osamosvojitve, je ugotovil Tone Peršak, Veno Taufer pa i£ja slovensko državo dejal, da je lupina brez vsebi-Hg^Razveza identitete oblasti in ljudstva je očitna, -Hgotavjja Rudi Šeligo. .Od leta 1988 dalje je zgodovina drvela kot divja jaga, je "vodoma v ponedeljek, na srednju slovenskih pisateljev in sociologov, dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev D»ne Zaje. Gibanje slovenskih šumnikov s pisatelji na čelu *e je v bistvu začelo leta 1987, *° se je začela razprava o dopolnilih k tedanji zvezni ustavi, takrat je grozila stopnjevana Centralizacija in tudi zato je ustavna komisija Društva slo-Ver»skih pisateljev zožila svoja Prizadevanja v oblikovanje no-ye slovenske ustave s končnim '•''jem - samostojno Slovenijo. ^Prila leta 1988 je bila v Can-■t>rjevem domu javna tribuna o ?Premembah slovenske ustave, ,zs. uspeli pripeljati niti uradnj distributerji. Nam so te plti. tske video izposojevalnice 9 žirale gledalce, državo so gO'Ju' fale z neplačevanjem davkov. ^ kdo je bil pri vsem tem kny? Kdo drug kot država, ki JJ dopustila, da so jo goljufali-Združenju kinematografov SKjj venije se že več let borimo pf° takšnim potegavščinam in bre* pravju, tako da so se razrtief ■> kar se tiče kontrole izboljšaj nimamo pa še zakona, ki bi' stvari urejal, dokler ga pafi' ment ne sprejme in se zavzame za pravno državo na tem področju. tudi Dejstvo je, da gledalci raj gledajo pod ali povprek filme. Kvalitetne filme P° spremijo s praznimi "v0\L nami. Ima Gorenjska *V(r jevrsten okus? To je res. Če film dobi Oskarjev ali je večkrat nom«1' ran zanj, še nikakor ne PonleI?,J da bo dobro obiskan. CeJ narobe. Veliko povprečnih tllj mov ima več obiskovalcev *° filmi dobnitniki Oskarjev. Seveda so tudi svetle izjeme »° Pleše z volkovi. Dejansko r Kranjci najraje gledajo akcijs" filme in kriminalke. Za konec nam še PoveJ!*' kateri so bili najbolj glf* ni filmi v preteklem letu? Moja punca (6189 gledalcev): Vrnitev v Plavo laguno, Ocvo zeleni paradižnik, Kapi13' Kljuka, JFK, Batman se vrača-Zadnji dnevi raja, Smrtonosn orožje III., Bingo (2100 gledal cev). Tomaž Kukovi«* Ob nedavnem sodnem procesu v Sarajevu SODIŠČA JUSTICIJI, NE ŽRTVAM V knjigi "Vprašanje krivde" filozof Kari Jaspers, ki je bil eden od prvih Nemcev, ki se je zoperstavil nacističnemu režimu iz osebnih, političnih in moralnih razlogov, omenja, da so se poleti leta 1945 po vsej razrušeni Nemčiji začeli pojavljati plakati z napisom To je Vaša krivda". Plakati pa seveda niso bili podpisani. Tako se ni našel nihče, ki bi lahko razjasnil naravo krivice, niti se ni našel zagovornik, ki bi zahteval kakršno koli tolmačenje. Izgledalo je, pravi Jaspers, da je govora o obsodbi celotnega nemškega naroda za vse obstoječe grehe, ne glede tako na poreklo in kompetentnost sodišča kot tudi ne glede na pravico do zagovora. Beseda torej teče o reduciranju vseh Nemcev na ljudi, ki so ponižani pred državljanskimi, moralnimi, človeškimi in božanskimi zakoni. Nevarnost, ki jo s seboj nosi obtožba, ki v celoti, brez izjeme, bremeni ves nemški narod, je očitna. Ilustrativen primer te nevarnosti pred-stavl-la preganjanje in bridka usoda Zidov v času svetovne vladavine krščanstva. Ekonomsko, politično in rasno zatiranje je bilo krhko utemeljeno na kolektivnem moralnem grehu, ki so si ga Židie prilastili zaradi Kristusove obsodbe. V tem kontekstu se gotovo ni odveč spomniti besed ameriškega tožilca Kil Jacksona, ki jih je izrekel leta 1945 ob začetku nurnberškcgaprocesa: "Takoj želimo poudariti, da ne nameravamo inkriminirati celotnega nemškega naroda. Kolikor bi anonimna narodna množica prostovoljno sprejela program nacionalsocialistične stranke, ne bi bilo nikakršne potrebe po SA, niti po koncentracijskih taboriščih ali po Gestapu. "Ne samo celotni narodi, temveč tudi celi razredi in njihove prihodnje generacije, so bile inkriminirane zaradi posploševanja. V bivših komu m-stičnih deželah so bili potomci buržoazije sistematično (čeprav ne v "zakonskih okvirih") odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Množica žrtev sama po sebi ne daje racionalnih kritenjev za razsojanje! Pogosta naravna žeja po maščevanju biva nadrejeno, na sumljiv način, z zahtevami po pravici. To je posebno bijoče v oči, ko žrtve po zmagi ustanovijo posebna sodišča proti svojim bivšim krvnikom. Tako imenovana narodna ali revolucionarna sodišča (stara in nedavna, desna ali leva) redko sprejemajo načelo in dubio pro res. Najpogosteje se posega po vzorcih, ki so zelo podobni tistemu, ki ga je uporabil Simon Montfort proti albigenezom, med katerimi je bilo mnogo dobrih kristjanov pomešanih s katari: "Vse po-bijte, kajti Bog bo Že izbral sebi ljube! v Sloveniji ni potrebno iskati boljšega primera, kot jc Rog in likvidacije ujetih domobrancev ter civilistov... Polemično delo nemške filozo finjc Hannah Arendt o procesu Jeruzalem proti Eichmannu nam daje pomembne nastavke v razmislek. Arendtova ne kritizira jeruzalemskega sodiš- ča toliko zaradi procedura neregularnosti, marveč \ , dvsem zaradi dvosmiseh1 K kriterija. Po mnenju Hans0 Arendt je jeruzalemsko dišče nepravično pomešalo ^ jenje Eichmannu, uslužne $ nekega totalitarnega rež'"1^, sojenjem Eichmannu, trifjCti' mentu antisemitizma. mann se je kot predstavi antisemitizma lahko trCyseti kot največja beštija od f beštij. Kot državljan vse^jjc totalitarne, Hitlerjeve y se jc Eichmann spreme kolešček totalitarne masi> -e ije. Nezmožnost Prav*\p£ d» ie Eichmannu onemogoča - j, bi pravilno ocenil svoj p° Jeruzalemsko sodišče Jc- fly pravi Arendtova, napravu ^ pako, ker je dvoumila. a ^ sodi antisemitizmu, ali Wi jt totalitarizmu. Hannah A flj meni, da nacistični genoc 3 zadnje poglavje tradicija" antisemitizma, ampak ,^jj prej eno od prvih Pog,(,ta-modernega totalitarizma-, e litarizma, ki najbolj pr,rJ* fad' človeška bilja kot t»k»- 7 j1 tudi tega tako Arendtova k<> .p. njen učitelj Kari Jaspers, lujeta, ker jc Eichmannu >]|t, sodišče njegovih ne V žrtev, in ne sodišče J^JSjtrf1 razsoja v imenu clov j.^ rodu, sodišče, ki ?vC°rx^ zavest človeštva, v on' nt-univerzalnih pravic posai ^ ka proti totalitarni »rt**^0 varnosti totalitati/.ma večje od nevarnosti Wj>* W malZato dialektika ^'gn'1 krvnika ni zmožna univerzalne koncepte in prava MARIO KO (preve Vremenoslovd nam za petek ■n soboto napovedujejo bolj sončno, Popoldne pa bodo krajevne plohe. LUmriC SPR€M€MB€ v četrtek, 13. maja, bo ob 13. uri in 20 minut ZADNJI KRAJEC Ker se luna spremeni Popoldne, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu spremenljivo vreme. C KRATEK VASOVANJE S PODOKMČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 F1KI I. Sredi noči zvezda žari - Boris Razpotnik 2- Nocoj bom tvoja mačkica - Simona Wei$s 3. Moja Gorenjka - Krt 4. Slavček - Bratje Poljansek 5. 30 let - Oto Pestner 6- Lepa Marica - Lojze Slak 7 Edelvvetss - Tanja Zaje • Zupan 8. Muzikant je potepuh - Igor in Zlati zvoki 9. Zelene livade - Ivan H u 10. Kdo za rundo bo dal - Slovenija II. Bele breze - Irena Vrtkovnik 12. V vincu je resnica - Ans. Zupan 13. Moj črni konj - Milan Pečkovnik Pidži 14- Povej, da Slovenec si - Štajerskih 7 15. Tvoj metulj - Čuki Lestvica je na sporedu vsak zadnji petek v mesecu na Radiu Kranj v nosnem programu od 19.30 do 24. ure v oddaji VASOVANJE S PODOKNICE* Kupon pošljite do 21. maja na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1 - vasovanje s Podokničarjem. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo °a sporedu v Detek, 28. maja, ob 19.30. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: Namesto intervjuja Kovačeva kobila..,. Odkar me je kaj veš kateri peklenšček pripeljal v novinarske vode, v ta nehvaležni, od vseh zaničevani »kšeft«, s sokolegi poslušam, kako da se imamo novinarji »fajn«: pridemo, kadar pridemo, gremo, kadar hočemo, da ne govorim o tem, da pišemo, kar nam pade na pamet. Vsako pojasnjevanje, da to nikakor ni res, je bob ob steno! Kdo bo potem verjel enemu novinarju, če bo napisal, da ima tega posla vrh glave, ker niti približno ni vse tako rožnato, kot se zdi? Nobeden! Zdaj pa se nam je ponudila naravnost idealna priložnost, da vam povemo, kako zaposlen je novinarski »ceh«! Na tej strani in v tej rubriki smo želeli predstaviti novo direktorico tržiškega radia. Rečeno - malo morgen storjeno! Ker ima prav te dni zares veliko dela, smo jo »ujeli« na sestanku v vili Bistrica. Zaželela si je pisnega intervjuja, kar pomeni, da je zahtevala vnaprej napisana vprašanja. O čem? O njej, o programu Radia in njegovih kadrovskih potencialih in perspektivah... Ta- ko kot vedno, tako kot zmeraj : kaj delate, kakšne probleme imate, kaj si želite.. Pravzaprav - nič posebnega! Če ustno, pisno ali kar po telefonu rade volje mimogrede odgovarjajo predsedniki vlad, ministri vseh sort - menda tudi s Tržičem ne bo problemov? Ustni dogovor je bil tak: odgovore naj bi poslala po faksu, do 12. ure, a faks je bil smrtno tiho tudi po 12. uri. Ko smo se pozanimali na Radiu, so nam zelo eksaktno opisali, kako je zasedena: intervjuji, sestanki na občini in drugje, pa spet delegacija Phare cel dan. Tudi naslednji dan so ji vzeli čas sestanki, delegacije, delo na Radiu. Nič! Zdaj pa: pojasni ti svojemu uredniku, da bo rezervirani prostor prazen! V takih situacijah te zabriše v »šraufštok«, da je veselje. Da bi pobegnil, če bi imel kod in kam! Kar ostane, je sama škoda: zaradi prezaposlenosti potencialnega intervjuvanca nimate bralci informacij iz prve roke, mojim urednikom se zviša pulz, sam pa planeš v jok in na luster!* D. S. TUP - LISTEK ZA "ŠAJBENVIŠARJE" ■ V teh časih, ko sneg na sončni strani Alp pade največ en- lahL V ce'' z'm' m k° P° ^va> tr' mesece m dežja, bi skorajda *° začeli proizvajati avtomobile brez brisalcev. Do izraza mreč pridejo tako poredkoma, da skorajda pozabimo nanje. t v - če ne bi avtomobilski brisalci postali perfektna oblika *nega komuniciranja. Kdor dopoldne pusti avto na parkirišču, |.u v nekaj urah za vsak brisalec zataknejo najmanj po dva re-oa"1?8 1'stka. Nakar jezni lastnik listek potegne izza brisalca in I Vrže po tleh, saj noben lastnik dragocenega jeklenega konji-c.a vidi rad, če mu kdo brez njegove vednosti šari po brisal-£q : Reklamni listek postane smet, z njim se poigra veter ali -v Je sreča mila - komunalčeva metla. O tem, da bi proti tej no-ne h °b''ki onesnaževanja ukrepal kakšen komunalni redar, boste izvedeli. Kajti tudi njim je zatikanje lističev za brisalce "Jubljena dejavnost (pardon: služba). OVSIŠE NISO OSISCE! Gospod Stane Mihelič nam je sporočil naslednje: ' »Cestno podjetje Kranj je pooblaščeno, da postavlja in vzdržuje signalizacijo na naših cestah. Letos spomladi je v Podnartu, ob cesti Podnart - Kropa, postavilo napis OSIŠČE, s katerim bi sporočilo, da se pri Domu kulture v Podnartu odcepi cesta, ki vodi v bližnjo vas Ov-siše. Kako se more zgoditi podjetju, ki obstoja že vsa povojna leta, ki že vsaj 40 let dela in vzdržuje ceste po Gorenjskem, da napravi tako veliko, skrajno žaljivo napako, iz katere veje gola malomarnost odgovornih: morda je res vseeno, če se nekdo piše Bogdan Brinovec, Klinovec, Slinovec, Plinovec, Zlinovec in ne Drinovec. Pa ne mislim osebno žaliti direktorja prizadetega podjetja. Še nihče ni nikdar izrekel imena Osišče. Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1968, kije samo prenovljen leksikon iz predvojnih časov, točno imenuje celo Zgornje in Spodnje Ov-siše, kjer je farna cerkev sv. Miklavža iz leta 1568. Leksikon Slovenska krajevna imena Cankarjeve založbe iz leta 1985 je natančen, ker ob knjižnem imenu Ovsiše prinaša tudi narečno obliko VOŠE. Zgodovinarji si niso na jasnem: ali je vas dobila ime po ovseni njivi: »ov-sišče«, ali po drevesu »jelša«, narečno »vovša«, ki raste ob rečici Lip-nici. Nikakor pa ni podlage za osišče, ki bi izviralo iz ose. Gre za skrajno malomarno delo!« Kakor me že naša politika zadnje čase tako zelo že žalosti jezi, da ne rečem, da me zdaj pa ie res prekleto resno skrbi, tako je v njej še vedno ni»č naju humorne komponen-,e Da človek dol poplakne ves tis'i žolč in gnev. kt se mu dobesedno nalaga v dušo. poskrilo /uri. kot je tisti v Delu objavljeni stolpec o priljubljenosti noših politikov in poliličark Zadnjič je prvič na lestvici ►kofco zakotirala privlačna -*»tta Molk. za njo pa je ne ta-k(> globoko zaostal tudi tisti Franci Petek, ki leti kot metek! »O .ve sestavljava te top liste Priljubljenosti hecali ali kaj. saj SO bili na lestvici do zdaj *a"» politiki' Gredo zdaj v to Sr»er, da se v lestvico zares za-J bodo polti tki m polit ikan-t}e t lestvice bržkone kmalu 0(iPU>nkali, kajti kot stvari sio-J,J° zdaj. potem se vladajoči Mrntturi vseh barv krvavo sla-°° P'U: Ni dneva, da bi v jav-J*°*l ne pricurljale nove ptkan-fajj)e strasne afere vis - hit in :huja sg V,M f0 kiu VSi *°mProm i tirani! Mitu bo od-"vsl" tudi neka, lakih glav ki J° po nedolžnem padli v " n*skončno godljo. Ljudstvo, štovana volilna baza, bo VSi SO ta odstrel' kdo bo kriv :a lak volilni ^zultat? ..Medin kdo pa! Kaj pa vla- Pred kamere dva, k, ve ži- va ne moreta in potem spremenita miroljubno Žarišče v krvav dvoboj'' Kaj pa napihujejo po časopisih, da se barka potaplja in da to podjetje, ki se mu reče Slovenija, po levi in po desni s peto brzino prehitevajo domala že vse vzhodnoevropske bližnje in daljnje sosede? Kdo noče biti državotvoren'' krivi mediji, lahko pa se izjemoma da del krivde prevaliti tudi - recimo - na Marjano Deržaj. Zdaj se namreč nekje igra neka komedija pod naslovom Vsega je kriva Marjana Deržaj, zato ne bi bil noben čudež, da se pri taki stopnji naše oblastniške družbene (ne)morale da vsa krivda prevaliti kar na gospo Marjano! TEMA TEDNA MISA, NAKAR ŠELE JANEZ Mar res prihaja čas, ko bo po priljubljenosti na prvem mestu Molkova Miša ali Petkov Frenk? Ni govora, da bi to pomenilo, ca se je ljudstvo nasitilo politike. To bo hočeš nočeš moralo pomeniti, kar pomeniti mora: dost'vas 'mamo, gospoda! Mediji. Kdo nepretrgoma in 25 ur na dan laže' Medin Kdo /e. skratka, kriv za vso svinjarijo m ta vse bšdastoče, ki se v enorrnnih količinah blluVOJO po le, državi' Medni h do /e kriv, da gre mednarodni ugled driave curkoma dol' Mediji. Kdo ,e kriv /.a vse so Saj se kar sama ponuja, če ti gre v času največje slovenske korupcijske afere odobrili igrico s tako pomenljivim našlo vom Vsega je kriva Marjana Deržaj! Naj bo pa zares kriva, če že na vsak način hoče bili' Mediji In Marjana - OtoE je za odstrel, ne pa razni ministri in funkcionarji, angelčki nedolžni! Pa se na tistih lestvicah popularnosti tako fletno smej-čkajo, da jih je pravzaprav škoda, ko bodo leteli ven iz cajtenga! Tisti, ki jim javno mnenja ne da kaj prida točk, bodo še veseli, da so »out«, tisti pa, ki se uživaško sončijo in kar pokajo od priljubljenosti, bodo pa nekam užaljeni, da jih spodriva en Petkov Frenk ali ena Molkova Miša. Si predstavljate: prva po priljubljenosti bo Miša, drugi bo Frenk, nakar prihaja en predsednik države, nato pa še vlade..Ni govora, da bo to že pomenilo, da se je ljudstvo nasitilo politike! To bo hočeš nočeš moraš pomenilo, kar pomeniti mora: dost' mamo, gospoda! če globoko premislimo, so mediji res od vraga! Najprej ti sproducirajo neke afere, potem te pa še zafrkavajo s priljubljenostjo skakalcev in televizijskih voditeljic! Priljubljenost bi morali selekcionirati: «naj« politik, »naj« športnik, »naj» zvezdnik in podobno, ne pa da se gremo trgovino z mešanim blagom in bodo zdaj zdaj politiki javno publicirani, da so najbolj osovražena kasta. Le kam smo padli, če bo zdaj ena že čisto navadna pevka po priljubljenosti nažgala kakšnega našega resnega politika, ki se 25 ur na dan neutrudno aktivira, da bi nam bilo nam vsem boljše in lepše! Kaj zato, če nam je v resnici vsak dan samo slabše in slabše - važen je trud in delo, ki ga ima gospoda z nami! • D. Sedej DOMAČI DEL: 1. Nekdo igra klavir - Čudežna polja 2. Tih deževen dan - 1 x band 3. Novo jutro - 1 x band 4. Nikol si nam odpustu - Don Mentonv band 5. Grand Mix - Malibu 6. Lili Marlen - Vlado Kreslin 7. Ciganska kri - Oto Pestner 8. Mesto rdečega prahu - Riko 9. Greva punca v južne kraje - Sokoli 10. Ti si moj sonček - Agropop PREDLOGA: 1, Ne reci da te sanjam - Monroe 2. Bele rože iz Aten - Helena in Nace TUJI DEL: 1. Ali that she wants - Ace of baze 2. Bed of roses - Bon Jovi 3.1'm easy - Faith no more 4. Run to you - En rage 5. No limit - 2 unlimited 6. Sweet thing - Mich Jager 7. In these arms - Bon Jovi 8. Give it to me - Michael Jackson 9. Hope od deliverance - Paul McCartnev 10.1 feel you - Depeche mode PREDLOGA 1. Because the night - C.R. featuring tarlisa 2. Sing Hallelujah - Dr. Alban GLASBENA TEMA: Pop glasba 91 Kupone pošljite do sobote, 8. 5. 1993, na naslov Radio Tržič, Ba-los 4, 64290 Tržič. Nagrado pa je žreb zadnjič podelil Moniki Potočnik, Koprivnik 30 iz Sovodnja. Lep pozdrav! KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM:_ TUJI PREDLOG:_ DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA:_ NASLOV:_ RADIO Ovitek kasete s posnetki finalistov Lojtrce domačih '92 J7o»ciiaT992 28. NflDflU€VANJ€ PIŠ€: DRAGO PflPlCfl LOJTRCA DOMAČIH "92 Po dveh letih je bil v dvorani Golovec v Celju zopet finale Lojtrce domačih '92, ki jo je pripravilo Radio Slovenija (leta 1991 je bil iz ne povsem pojasnjenih razlogov odpovedan), vse leto pa so z objavo kuponov sodelovali časniki Nedeljski dnevnik, Slovenske brazde, Kmečki glas in Kaj. Po glasovanju so bili finalisti in jjflMj HL dobitniki zlatega petelina me- sečni zmagovalci: za februar Slovenski muzikant je (Vabijo H planine), za marec ansambel PP Nika Zajca (Naše praznovanje), za avgust ansambel Lojzeta Slaka (Moja zidan'ca), za oktober Fantje z vseh vetrov (To si ti) in za november ansambel bratov Poljansek (Godci). Na prireditvi so nastopili vsi finalisti, edinole Štajerskih 7 ni bilo zaradi nastopov v tujini. Lokalne radijske postaje so za najboljšo pesem letošnje Lojtrce domačih '92 razglasile pesem Vabijo planine Slovenskih muzikantov. Nastopili so še povabljeni sestavi: skupina Donjuan, ansambel Slovenija s kvartetom Ajda, Primorski fantje, Štirje kovači, Marela International, Alfi NipiČ s svojimi muzikanti, haloška skupina Da dol padeš, pevka Hajdi Korošec, zbor Stražun, folkloristi, Sanja in Urban Mlinar, Vinko Šimek pa je bil v vlogi pevca, humorista in seveda voditelja, prireditev je bila zasnovana modemeje, s povezavo domače - narodno-zabavne glasbe in zabavne glasbe s pestrim izborom izvajalcev obeh glasbenih zvrsti, ki se vedno bolj zbližujeta in v nekaterih konkretnih primerih tudi povezujeta z vložki soundov. Finale Lojtrce domačih iz Celja je neposredno prenašal slovenski radio in posnela Televizija Slovenija za potrebe novoletnega programa. Kot pretekla teta je tudi letos ob tej priložnosti izšla kaseta mesečnih zmagovalnih viž Lojtrce domačih '92, vendar ne kot v preteklosti pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, ampak je bil izid v samozaložbi Metropolis, za distribucijo pa skrbi Založba Corona Ljubljana. VABILO AVTORJA! Narodnozabavni ansambli snujejo nove glasbene stvaritve in glasbeni potencial s posnetki uveljavljajo v slovenskem prostoru, ker pa je za kastete in plošče potrebna zaokrožena celota najmanj desetine skladb, se vižarska produkcija novih izdelkov v obliki kaset in plošč odraža na daljše časovno obdobje, zato niso bili vsi delujoči izvajalci omenjeni v preteklih nadaljevanjih... Prihodnjič bomo obravnavali delujoče sestave, ki so beležili pomembne dogodke, sopotnike domače glasbe in prireditve, ki so zaznamovale leto v analih narodnozabavne glasbene zvrsti. Feljton je poskus celovito zbrati domače dosežke na tem področju, ki ga tako cenijo v Evropi in je na neki način osnova za nadgradnjo priprave almanaha... Nehote prezrte ansamble in vse, ki bi radi posredovali dodatne informacije, vabim, da mi jih sporočijo na domači naslov: Drago Papler, Se-nično 27, Križe pri Tržiču 64294 ali sporočijo po telefonu (064) 57-878. Lep vižarski pozdrav! SOBOTA, 8. maja 1993 8.40 Tedenski izbor 8.40 Radovedni Taček Palica 8.55 Oscar junior, tuja nanizanka 9.15 Klub klobuk 10.50 Pet prijateljev, angleška nanizanka 11.15 Tok tok 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Intervju 15.00 Nežna past, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Ona + on 21.30 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.59 Šport 23.20 Sova Cestni bojevnik - Podivjani Max 2, avstralski film SLOVENIJA 1 CESTNI BOJEVNIK avstralski barvni film; glavna vloga: Mel Gibson; V svetu, ki je izčrpan od vojn, ni več tekočih goriv. Po cestah vladajo tolpe motoriziranih roparjev, ki so postali kanibali - za poln tank goriva so pripravljeni na najhujše zločine... Policist Max, ki so mu cestni razbojniki umorili ženo in otroka, je postal zamorjena in osamljena razvalina: ne more se rešiti bremen preteklosti. Potem pa po naključju sreča skupino ljudi, ki jih oblegajo cestni razbojniki. Ujetniki bi radi prišli do goriva, in Max jim zbudi upanje na rešitev... Drevi: NIGHT JUMP (Nočni skok) Kje? V Diskoteki Primadona na Trebiji seveda, ki je odprta vsak petek in soboto od 21. do 4. ure. Nocoj, 7. maja, igra skupina NIGHT JUMP iz Kopra, jutri bo v Primadoni nagradno žrebanje, naslednjo soboto nastopa Helena Blagne. Rezervacije: telefon 064/68-571! PRIMADONA? PRIMA! 9.00 Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Kdor se smeji, zmaga, ponovitev 10.15 Evroturi-zem Katalonija - Barcelona 10.30 Norma Rae, ponovitev filma 12.10 Povabilo k mizi 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.35 Zadnja ljubezen gospoda Jožefa, nemško-avstrijski film 15.00 Neverjetni polhi 15.30 Jaz in ti 15.30 Blun-derjevi 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Bavvvatch 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ste za šalo? 21.40 Zlata dekleta 22.15 Nočni sokoli, ameriška psihološka srhljivka 23.50 Čas v sliki 23.55 Kakor ti meni, tako jaz tebi, italijanska komedija 1.35 Poročila/ Ex libris 1.45 1000 mojstrovin MEGAMILK Cementni izdelki DRASLER Kranj- Primskovo, telefon: 211-317, " PLOŠČE, TLAKOVCI, LAMELE, ' Z~i KH t ROBNIKI! 10.06 Človek in glasba 11.00 Sova, ponovitev: Popolna tujca; Psihiatri, angleška nadaljevanka 11.30 Wyn ne in Penkovskv, angleška nadaljevanka 12.25 X 25 javlja, slovenski film (čb) 14.00 športna sobota 14.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, ponovitev 14.20 Domžale: Tenis 17.30 Košarka: NBA liga 18.50 Divji svet živali, angleška poljudrtoznan stvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Studio City 21.10 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 22.06 Sobotna noč, Alpski večer. 1 del 0.25 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edukon 11.30 Deček iz Andromede, mladin ska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 Smisel življenja, ponovitev dokumentarne serije 12.36 Addam sovi, ponovitev 13.06 Me je kdo iskal? 13.50 Moja Hrvaška 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Prizma 16 15 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16 45 Turbo limach shovv 18.00 Po ročila 18.06 TV razstava 18.20 San ta Barbara, ameriška nadaljevanka 1905 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Šest mož proti Alcatrazu, angleški barvni film 22.06 Usode Življenjska pot družine Kakaridži 22.36 Energija, ekologija, ekonomija 22.40 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja TVHIVAŠKA2 1700 TV koledar 17.10 Cro pop ročk, ponovitev 17.66 Finale roko metnega prvenstva Hrvaške: Co-ning Medveščak Badel 1962 Za greb 19.30 Dnevnik 20.06 Črno na belem v barvah Feather o jazzu, Svet sredi dvajsetega stoletja. V avtobusu, britanska humoristična nanizanka 8.00 Vremenska panorama 12.55 1000 mojstrovin 13.06 Pustolovske poti v svobodo 14.00 Sergej Rah-maninov, portret skladatelja 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.26 Ozri se po deželi 16.55 Graščaka, 2 del se rije 17.46 Kdo me hoče 18.00 Nogo met 19.00 Avstrija danes 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Hugo in ljubi bog, avstrijska komedija 21.40 čas v sliki/Šport 22.20 Eden odveč, angleški tv film 0.30 Manekenka in vohljač, serija 0.56 Poročila/Ex libris 9.00 MCM 9.40 RIS, risanke 9.40 Astrološka napoved 10.00 Ameriški lovec, ameriški film 11.30 Ročk sta rine, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.06 MCM 18.30 Jazzbina 19.00 MCM 20.00 Risanka 2015 Dnevno informativni program 20.30 Avtotimes 21.00 Matlock 22.00 Dnevno informativni program 22.15 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 22.40 Videogrom 0.25 Astro loška napoved 0.36 Erotična uspavanka Oddajamo na UKV stereo tW.il in 96 MHz in SV 1684 KHz od 16 do 19. ure. Ob 16.30 lahko prisluhnete reportaži • 110 letnice gasilskega društva Tržič, ob 17.20 prisluhnite kulturnemu Babilonu, nato pa po govoru s taborniki ob njihovem jubileju. R TRIGLAV JESENKE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danas do 13 ih - 14.16 - Ob ve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi 16.16 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec KINO 8. maja CENTER amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 1530, 18 15 in 21 uri STORŽIĆ amer akcij film ŽIVA BOMBA ob 18 m 20 uri ŽELEZAR amer thrill LOVČEVA POTEZA ob 17 in 19 uri. franc trda erot ZAPE LJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 21 uri DUPLICA Ni kinopredstavel TRŽIČ amer kom NAPIHNJENCI ob 18 in 20 uri SKOFJA LOKA amer akcij film POD KRINKO ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer knm film PEKLENSKI VAL ob 18 in 20 uri NEDELJA, 9. maja 1993 9.15 Živ, žav, ponovitev 10.00 Čarobna piščal, tuja glasbena oddaja 11.35 Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 11.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Mali kaznjenec, avstralski risani film 15.15 Svila iz puščave, ponovitev dokumentarne oddaje 16.00 Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Družinski dnevnik, slovenski film (čb) 18.30 Slike iz Sečuana, ponovitev 2. oddaje 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Podarim dobim 22.05 TV dnevnik, Vreme, šport 22.35 Sova: Hal Roach predstavlja: Njun zmagoviti trenutek, ameriška burleska; Jezdeci zore, španska nadaljevanka lu.t* ledenski izbor 10.55 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 11.50 Ona + on 12.50 Poglej in zadeni 13.50 športna nedelja 13.50 Barcelona: Formula 1, prenos 15.55 Domžale: Tenis - Slove-nian open, finale, prenos 18.10 Kolesarska dirka po Sloveniji, ponovitev reportaže 18.30 SP v spustu v kajakih in kanujih reportaža 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.00 Alpe -Donava - Jadran 20.30 Armada senc, francoski film 22.15 Športni pregled 23.30 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža PACE SATELITSKI SISTEMI PACE ŽE OD 610 DEM DALJE ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ, TEL: 212-107 8.30 Poročila 8.36 TV koledar 8 45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Mini kins, kanadska mladinska nanizanka 9.56 Risanka 10.00 Poročila 10.00 Hišni ljubljenčki 10.30 Narodna glasba 11.00 Cvetni korzo, prenos 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in do brota 13.30 Pustolovščine gozdne druščine, risana serija 13.66 Baka, dokumentarna serija 15.10 Operne arije 15.40 Poročila 15.46 Družinski zabavnik 17.16 Film Buda Spencer ja 18.60 Zajčje zgodbe 19.15 TV for tuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Sedma noč 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 13.60 Nedeljsko športno popoldne Velika nagrada Španije v F1, prenos; Tenis: ATP magazin, Passa port, športni dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.06 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.35 Mačke 21.10 Majski cvetovi, angle ška nanizanka 22.10 špirt 22.30 Hr vaška nogometna liga 23.40 Jazz 9.00 Jutranji program 9.06 Pozor, kultura 9.30 Kultura za zajtrk 10.16 Univerzum 11.00 Volitve za deželni zbor Spodnje Avstrije 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 češki gradovi in dvorci 13.40 Sedem nevest za sadem bratov, ameriški glasbeni film 15.20 Leto in dan 15.30 Jaz in ti 16.10 Coprnica šludrivu, otroška igrica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills, 90210 SLOVENIJA 1 WYNNE IN PENKOVSKT angleška nadaljevanka; Wynne in Penkovskv odideta v Združene države, kjer se srečata s predsednikom Kennedvjem. CIA snubi Penkovvskega, da bi delal samo zanje, vendar Rus ostane zvest Wynnu in britanski tajni službi. Ko se Penkovv-sky vrne v Moskvo, sta on in Wynne pod čedalje večjim pritiskom, saj samo čakata, ko bodo odkrili luknjo v sovjetski službi. Nevarnost postane še večja, ko Penkowsky obvesti Zahod, da bo sovjetska vojska postavila rakete na Kubi. 18.00 Čas v sliki 18.05 X large 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Ma-libuja 19.30 Čas v sliki 20.15 Levja jama 21.15 Uspešnica 21.45 Vizije 21.50 Matere 22.35 Marie Curie, francoska nadaljevanka 23.56 Čas v sliki 0.00 Robert Schumann, koncert 0.25 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Panoptikum 10.15 Črni biser, ameriški film 11.45 Dubliners, irska pop glasba 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 14.15 Športno popoldne 16.30 Polet na Nordkapp 17.15 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Harry in Hendersonovi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 S srcem matere, nemška TV melodrama 21.55 Čas v sliki/Šport 22.05 Očka nam je vsem kos 22.30 Nenasitni, ameriški film 0.55 Poročila/1000 7.45 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.00 Astrološka napoved 8.10 Ris, risanke in spoti 8.50 Deklica z vžigalicami, otroški film 9 40 Male živali 10.00 čudoviti cir kus pod morjem, ponovitev 10.30 Dance session 11.00 Matlock, ameriška nanizanka 12.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.40 Videogrom 18.06 MCM 18.30 Live 8. Kickin 19.30 MCM 20.00 Ri sanka 20.15 Marlboro music shovv 20.45 Astrološka napoved 20.56 Ti stega mrzlega dne v parku, ameri ški barvni film 22.30 MCM R & u d.o.o. Cankarjev frj 6,64220 Škofia Loka Tel: 0641623-303_ Telefoni, tajnice, centrale Panasorč t montaža, popravilo štedlnlkov, pralnih strojev, otodja, vseh vrst rezervnih detov za gosp. aparate Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88.9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopold na si najmlajši lahko prislužijo nagrado in zraven poslušajo še pra vljico o miški. Nedeljska duhovna misal bo na sporedu ob 12.10, ob 12.20 pa tedenski mozaik. Nedelj ski gost ob 13.46 bo organizacija Rdečega Križa, ob 14.30 pa lahko prisluhneta popularnim melodi jam iz založbe Sraka in Irani Vrč-kovnik. R TRIOELAV JESENICE 8.00 Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače tokrat po domača 11.00 Radijski sejem, voščila 13.00 Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minuta za ljubitelja re sne glasbe 19.00 - Pranos Radia Slovenija KINO maja CENTER amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 15 30 in 18 15 uri. prem amer ljub thrill IGRA SOLZ ob 21 uri STORŽIĆ ital trda erot LO ČENKA ob 18 m 20 uri ŽELEZAR prem amer akcij filma ŽIVA BOM BA ob 17 in 21 uri amer thrill LOVČEVA POTEZA ob 19 uri DUPLI CA amer l|ub thrill V POSTEUI S SOVRAŽNIKOM ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer kom NAPIHNJENCI ob 18 in 20 uri SKOFJA LOKA amer akcij film POD KRINKO ob 18 m 20 uri ŽELEZNIKI amer film SMRTONOSNO OROŽJE III ob 19 uri RADOVLJICA amer knm film PEKLENSKI VAL bo 20 uri PONEDELJEK, 10. maja 1993 10.45 11.10 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 14.20 15.50 16.25 17.00 17.15 17.25 18.00 18.50 19.15 19.30 19.56 20.10 20.56 22.15 22.38 22.46 Batman, ameriška nanizanka Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Znanje za znanje - učite se z nami Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija Poročila Alpe - Donava - Jadran Športni pregled, ponovitev Kolesarska dirka po Sloveniji Homo turisticus Dober dan, Koroška TV Dnevnik Radovedni Taček: Zvon Pet prijateljev, angleška nanizanka Regionalni program - Maribor Štiri v vrsto, TV igrica, TV igrica Risanka TV Dnevnik, Vreme šport Svet na zaslonu Omizje TV Dnevnik, Vreme Šport Sova: Samci in samke, angleška nanizanka; Wynne in Penkovsky, zadnji del 14.30 Forum, ponovitev 14.45 TV mernik, ponovitev 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Podarim dobim, zaključna oddaja 16.50 Obzorja duha 17.30 Sova, ponovitev 18.50 4 x 4 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Pra vi pekel, angleška drama, 1/2 21.30 Znanstveni program 22.00 Video-špon 22.40 Alter 23.10 Koncert Big banda RTV Slovenija 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Majski cvetovi, angleška nanizanka 15.45 Afternoon report 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.36 Ma lavizija: Minikins, kanadska mladinska nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Be sede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Postajališče, ameriški čb film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 16.15 Ko se svet vrti 17.00 Cesarstvo sonca, ameriški barvni film 19.30 Dnevnik 20.06 2.4 otroka, hu moristična nanizanka 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Notranji glasovi, ameriška nanizanka 22.25 Smisel življenja, dokumentarna serija 23.00 Fluid ročk cafe 23.30 Horoskop T¥ AVSTRIJA I 9.00 Dopoldanski program 9.05 Za hodno od Santa Feja 9.30 Jour fixe 10.30 Mane Curie, ponovitev 11.50 Začimbe življenja 12.30 šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Sporni primeri 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.46 Medved Barnev, risanka 15.00 Jaz in ti 15.06 Fračji dol 15.30 Am. dam. des 15.50 Superbabica 16 15 Strelovod 1630 Št hi /mili),i 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Otroški VVurhtzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch kopališki mojstri iz Malibuja 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 2015 športna arena 21.00 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.15 Osmešena in prevarana, ameriški TV film 22.56 Peta kolona, ameriški vohunski film 0.36 Manekenka in vohljač 1.10 Poročila/1000 mojstro GLAS f EKONOMSKA t 1PROPAGANDAa V obiskali vas bomo pokličite 218-463 > SLAOVENIJA 1 _ PRAVI PEKEL i 1/2 del angleške drame; V londonskem pivskem klubu vladajo nered, anarhija, pijančevanje, njegovi obiskovalci so življenjski brodolomci različnih sort Med njimi se spletajo rt" zlične vezi. Na predvečer volitev leta 1945 je v klubu Rožnato življenje napeto Kaj se b° zgodilo? Bo oblast pripadla laburistom? Lastnica Christin« Foskett težko kroti vznemirjene goste... __ 8.30 Vremenska panorama 16.30 soč mojstrovin 16.46 Votline, m rovnice, svetinje, 1. del 17.30 UP va ulica, serija 18.05 Harry in H«' dersonovi 18.30 Srček 19.00 R«fi nalni program 19.30 Čas v sliki/vr*L me 20.15 Podeželski zdravnik 21 ■1* Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhal« 21.15 Teleksop 22.00 Čas v i! 22.30 Mojstrovine 23.00 Omnib"5' francoski kratki film 9.00 Helena, ponovitev 9.50 A«B loška napoved 10.00 MacNeil in L* hrer komentirata 11.00 Druga0* svet, ponovitev ameriške naCJ2J'i vanke 11.50 Dober nakup 12.00 * Shop 12.15 MCM 18.20 Dober nakup 18.30 Upravljanje, dokume" tarna serija 20.15 Dnevno inform« tivni program 20.30 Drugačen sv«^ ameriška nadaljevanka 21.20 Te°f| na borzi 21.30 Upravljanje, 4. °e dokumentarne serije 22.00 Žam*V ne sanje, italijansko/španski D3rV. film 23.25 Jazzbina 23.55 Dnevno informativni program 0.10 P°rCrlj( v angleščini: Deutsche VVelle " Astrološka napoved 0.45 A Shop . i 8.00 - Napoved, telegraf, norost«0?' obvestila - 9.30 - Novice, aktua" ; naše stranke so stranke l*j . Novice, šport, danes do 13-1 w. 13.30 - Predstavitev popoldans ga programa - 14.15 - Obv*JJJ popoldanski telegraf, rezervi", za stranke - 15.30 - Dogodki W|K mevi - 16.15 - Obvestila. nO^E osrednja tema 18.00 - Voščilo, vice 18.46 - Dogodki jutri, P'9" Radia Slovenija ® Gregorčičeva 8, Kranj Najbogatejša izbira - najlepše kopalke '93 -bluze FOXV - spodnje perilo n^O1 nagrajena serija na sejmu MODA 93 PRIKUPNE CENE* lC PRIJAZNI LJUDJi. GAULOISES BIONDP R Ž I K 12.1* Napoved programa h 12.30 Morda ste P^' N 1400 1200 EPP 1300 zgodovinski spomin časopisku 14.30 Devizni"1 q0 14.40 Tolar za knjigo WTLii 1500 godki danas |utri 16 30 ^Bfat dnevno informativne 0^af.,oQi* Slovenija 16.00 Napoved P ma 16.16 Otroški l>r"°flSt,l« 17.00 Športne novice »"v%oO' 18.00 Mladinski program Odpoved programa - . KINO lCimaj^ CENTER amer ltub thrill IGRA SOLZ ob 18 , 18 in 20 uri STORŽ , 0|, ŽELEZAR Danas zaprto! TRŽIČ amer melodr VONJ PO ŽFN" 17 in 20 uri .__S Pe*ek, 7.maja 1993 15.STRAN • GORENJSKI GLAS jod i. G Sie heist Lili Marlen... -tatara ta ta ta ta tara ta ta, ta tara ta ta ta ta tara ta ta, ta ta ta j« ta ta ta ta, ta ta ta ta, ta ta ta ta... Ja, tako nekako zalavfa Ptehmuzka pri Lili Marlen v izvedbi Kreslina in banditov in seveda pihalcev iz Zagorja. "What A Niče," bi rekel ameriški £ttic in naredil rap komad. Sicer ste napisali kup komadov, g Jfh med drugim špilajo Banditi iz Beltinec Večini je najboljša Lili, Mirji pa se posebn' dopade Vsi so venci vejli. An-fit? okolice Podnarta in Špela iz Šutne (d' ti slučajno ne de-|as kakšne oblikovne šole?) pa sploh obvladata komade od Pte bande. Damjan iz Šk. Loke, se priporočam za kakšen junder jajč'k (fant je namreč poslal samo ovitek od Kinder-jjjjcov). No, Na Joštu je bilo za 1. maj baje prav fino, žal brez P^ne (sem si prejšnji dan noge zavozlov), fino bo pa zdele S® tist'mu, k' ga bomo izžrebal in to je... tista, a Girl, Young ^lrl, Katarina Ambrozzich (takole je napisano v tanovem Pasportu, a ne), Kajuhova 9, 64260 Bled. Počak' dopis, pol Pa po nagrado. TOP 3 jBodvgator.... r Wandering Špirit - Mick Jagger J' Uovek v ogledalu - Tomaž Domicelj |j ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 93: ^šiling Stonese poznate, jasno, d' jih in njihov pevec, ki je ji?Veriskega porekla (v četrtem kolenu, je imel strica, ki je g?.e! vodo v kolenu in je bil po rodu iz Roden pri Radovl'ci), izt! ^6 nJe90V0 ™e "Mihael Lovec" čisto slovensko, je letos Qal novo samostojno ploščo, na kateri poje o Špiritu in teh r*devah. Fant sicer živi v Angliji in si je poangležu ime in (1 mJ6^' ta^° ^a mu zc*aJ Prav^l0-- t0' Pa sami pogruntajte ^anko mal pogledate v našo lestvico) in pošljite dopisnice §° srede, 12 maja. na Gorenjski glas, s pripisom "Jagrgator". ® korespondenca (kva jih vlečem iz Slovarja tujk): Boži, a ti S* misliš. d' bi jest Aligatorja k'r kušnu? Nataša, a ti sploh ^es, da so ene Benetke tudi na Gorenjskem, blizu Blejske °Prave. Alenka, v petek, 23. aprila, sem bil na Rožniku, v $£e*\,Pa nisem imel Čukov in krokodilov, ampak pir in preji1' ^' bi pa jaz kaj o sebi povedal, je pa cajteng premajhen, tam' ^a ^e **et' vsta^a °^ mrtvih (mimogrede, kako je kaj •J11 dol), ampak eni pa še kar čakajo... čav čav, čav čav av. čavčav čavčav (kva je to za en komad?). glas U SOBOTO OPOlDNf NR flftDIU TRIGLAV J€S€NI« /9A.0 MHZ/ EvKOVIZrjSKA NAGRADNA IGRA def ^rac*na zmagovalka na slovenskem izboru je bila pesem Tih odri Ven c*an v izvedbi ansambla 1 x band, čeprav so poslušalci ^ raje Glasba je življenje namenili prvo mesto mariborski pev-VaHarJi Svajger in pesmi Naj vidijo ljudi. Prav zato smo Darjo polazi a sobotno oddajo. V Gradcu študira petje, smer klasika in C •« čeprav je zadnje čase zajadrala v nekoliko drugačne vode, j6r • jo tudi zelo veselijo. Zelo rada ima vesele ljudi, kar pa Šta- ICl nedvomno so. ^ uspešno smo zaključili lov za pevcem Elvisom iz Trebnjega, p. 11© v akciji Telefonsko petje prislužil Petrolov glasbeni stolp, ij,- lsu je sicer ime Marko Virt, vendar zaradi odličnega imitira-irrL ^a rock and rolla Elvisa Preslevja, ga poznajo tudi pod «enom Elvis. paj, ** tudi vi želite prislužiti glasbeni stolp v obliki Petrolove čr-'9ri m zbirno vas. da sodelujete v zanimivi glasbeno-nagradni Dt 26 EGIPČ SVETI PTIČ 27 NEVESTINA OPRAVA RIMSKA BOG JEZE 21 Sta »-JMM" m REKA PRI CERKNICI 10 ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO MESNATE BULE IZLIV Ml INI.DI ',KI VLAOAR tvorno Er.' SOmI ...» CHN FOTO HI-FI VID ▼ VlCTOfl FLEMING MADŽ PIS JOKAI 24 OSKAR HUOAU I iA 1 2 3 • 4 5 6 7 š 9 to ii 12 13 14 15 1Š \1 U " 1§ io *1 *2 24 is 26 STROJE NA KOZA DIVJADI JADRANSKI OTOK RODOVITEN DANSKI OTOK 1 1 ETIOPSKI KNEZ IRENA s fizičnimi zaporami na magnetne kartice. Kazni so popolnoma neučinkovite. Vzemimo za Jjustracijo podatek, da so policaji zaradi kršenja Odloka lani kaznovali 5000 državljanov z obvestili o prometnih prekrških. Izterjali so ji !e 32 odstotkov. Trije komunalni redarji so v jsternobdobju zaradi nepravilnega parkiranja kaznovali 7000 voznikov. Gospod Gostinčar, °bČinskistrokovni svetovalec za tovrstne za-. Ve> je izjavil, da kaznovalna politika redarjev "l1 toga. Redarji upoštevajo izredne razmere in dopustijo dostavo blaga tudi po 9. uri, če je to nUjno potrebno. Po stanju v mestu pa lahko sklepamo, da ima vsak, ki krši predpise neko nuJ° za tako dejanje. Ostane pa vprašanje, ali 8rc le za nujne, brezizhodne primere, ali zgolj za "amerno, brezbrižno in ignorantsko obnašanje a° Pravne države. 5°0 V MESTU NAJSLAJŠE KRŠI ZAKONE Stalni kršitelji Odloka so mestni obrtniki in *rgovci. Ker mislijo, da jih zakon zapostavlja, so *e 0rganizirali in 8. februarja zbrali v Prešerno-^eni gledališču. Potarnali so, da v sedanji Pfometni ureditvi ne morejo poslovati. Po ^dloku sta jim dostava in odvoz blaga dovoljc-"? °d 5. do 9. ure zjutraj. Zato jc Odbor od °očinc zahteval izdajo prometnih dovolilnic °brtnikom in trgovcem centra Kranja. Z ^ovolilnico bi si obrtniki priborili pravico za j\°stavo blaga ob katerikoli uri. Prošnja je bila |/adko zavrnjena z obrazložitvijo, da bi takšno Hcnje pravic oziroma dajanje privilegijev še r>vcčalo prometno zmedo v mestu. Eden od 0encv odbora jc zagrenjen celo zagrozil z ProS o "pizdarijo", če ne bo posluha za njihovo STROKOVNE REŠITVE! ^aradi prometne zmede v mestu je dal gospod n Pan -ing. Vitomir Gros pobudo, da se stvari . Pravi konec in da problem reši stroka. Eksperti ure^l|Un''i v roke. Policisti so izdelali predloge o Sku '*V' Prometa v mestu in jih naslovili na Predi Ok&nc tri mesece prepozno. Zato Šekr.?^' n'so k''' obravnavani. Svetovalka v da Sq r'a,u 7» urbani/cm jo prostoduŠnoizjavila, Predlogi policije neumni. In kaj t.i. neumne solucije pravijo: prvič, absolutna prepoved prometa, drugič, ureditev prometa s fizičnimi zaporami, in zadnjič odprava območja za pešce. Absolutna prepoved prometa pomeni, da bi za stanovalce uredili parkirišča na Koroški cesti ob Gimnaziji. Če tu parkirnih mest ne bi bilo dovolj, bi jih uredili še ob Cesti 1. maja. Ponoči bi zagotovili varovanje parkiranih vozil. Dostava blaga v trgovine bi potekala z dostavnimi vozički najkasneje do sedmih zjutraj. Dostavo blaga večjih razsežnosti bi rešila podjetja in posamezniki sami. Pri ureditvi prometa s fizičnimi zaporami bi zapornice postavili na obe vpadnici v center mesta. Dovolilnice v obliki magnetnih kartic bi prejeli prebivalci mesta, lastniki garaž, podjetja in posamezniki za dostavo in odvoz blaga ter seveda intervencijska vozila. Parkirišča bi se označila številčno, tako za stanovalce, kot za vozila, namenjena dostavi in odvozu blaga. GOSTINCI, FIKSARJI IN POLICISTI Največ hrupa je v Baronu in v Ajdi na Tomšičevi ulici, kjer naj bi, po govoricah sodeč, opravljali velike kupčije z drogami, policisti pa od časa do časa zasežejo kakšne manjše odmerke. Krajani se stalno pritožujejo, da hrupna mladež, ko sredi noči zapušča mesto, pustoši po ulicah. Prepevajo, prevračajo smetnjake, povzročajo škodo na avtomobilih, po zraku letijo steklenice. Tako je policija 15. marca opravila redni pregled terena. Predstavnik policije, gospodMencin je priznal, da pred česanjem terena niti niso pričakovali večjih zasežb narkotikov, saj so dilerii zelo spretni. Takoj, ko zvedo, da je prišel lokal na slab glas, si poiščejo nove delovne prostore. In tako se je tudi zgodilo. Policijski izkupiček je bil majčken. Toda le teden dni za tem je na stranišču Starega Mayrja mladenič podlegel preveliki dozi heroina. Sicer pa policijska statistika kaže, da se v strogem centru mesta zgodi toliko prekrškov kot kjerkoli po Sloveniji. Kazalci pa razkrivajo tendenco,da se vse več prekrškov rodi v gostilnah med alkoholnimi disputi tamkajšnjih mislecev. Seveda je težko priti do dna "gostilniškemu" prestopništvu. Meščani tožijo nad vandalizmom ponočnjakov. Birti zaradi nepravičnega in neupravičenega strogega nadzora policije nad lokali. Policisti nad lastniki lokalov, ki jim je velikokrat malo mar za zakone, samo, da so blagajne polne in grla napojena. Torej ostaja pri glasnem zahtevanju svojih pravic, dolžnosti pa se zanemarjajo. IN KULTURNA PONUDBA Tudi kutlurniki niso izjema. Jamrajo, da morajo za katero koli prireditev, ki naj bi se odvila v poznejših urah, pridobiti soglasja vseh stanovalcev posamezno. Sicer ni zabave. Tako izkušnjo imajo v caffe galeriji Pungert. In zdi se jim povsem nepravično. Stanovalci Pungerta pa znajo povedati, kaj pomeni, če se publika preveč spusti z vrvic. Praznovanje pravoslavnih firaznikov jim prinese razbita okna, poškodbe asad s strelnim orožjem.... Posebno prizadeven, kar se tiče kulturne popestritve mesta, je Cveto Sever. Njegova zgodba jc epizoda zase. Lani je spravil pod krov razmeroma hrupen sklop poletnih prireditev Kiselštajn kulturi. In dvignil je prah. Meščani, ki sicer odobravajo kulturne popestritve, so se pritoževali nad hrupnostjo glasbenih nastopov. Sever zatrjuje, da je namen prireditev revitalizacija mestnega jedra, mu ponovno vdihniti dušo. Po različnih reakcijah, navdušenju mladih in protestih krajanov, je vprašljiv kriterij revitalizacije, torej kakšno zvrst zabave bi bilo mestu primerno razviti. Cveto Sever čaka, da bo kdo končno organiziral okroglo mizo, ki bo ta vprašanja razrešila. Mi pa se vprašajmo, ali jc to sploh smiselno. Bolje bi bilo pogledati k sosedom, čez mejo, v Celovec in rešitev bi bila na pladnju. Na žalost ie tam drugačna mentaliteta ljudi: Spoštujejo zakone in držijo se nekih osnovnih civilizacijskih pravil. Mateja Striinar Pol tisočletja mesta Radovljice Leta 1995 bo staro mesto Radovljica živelo v znamenju pomembnih obletnic. Čez dve leti bo minilo 200 let od smrti A. T. Linharta in 500 let, odkar je bila dozidana velika gotska cerkvena ladja farne cerkve sv. Petra. Označevanje zadnje obletnice bi moralo prerasti v praznovanje 500-letnice mesta Radovljice, kar ima podlago v izjemno bogati in razgibani radovljiški zgodovini. O poseljenosti Radovljiške ravnine - Dežele pričajo arheološka najdišča že od bronaste dobe dalje. V Predtrgu so našli izkopanine iz rimske dobe in iz dobe preseljevanja ljudstev. Na samem radovljiškem pomolu lahko zasledimo sklenjeno poselitev vsaj že v staroslovan-skem času, o čemer pričajo ostanki materialne kulture, ki so bili izkopani v neposredni bližini župne cerkve. Samo ime Radovljica se je prvič pojavilo v času ortenburške kolonizacije v 12. stoletju. Takrat je bila Radovljica ena izmed vasi v ortenburškem zemljiškem posestvu. Nastala je v bližini starega gradišča severno od Dola na vrhu savske terase, na mestu, kjer je današnji Predtrg. Ime je verjetno dobila po svojem utemeljitelju in starešini rodu oziroma vasi Radma-nu, Radu. To potrjuje tudi nemško poimenovanje vasi -Radmansdorf, kar v prevodu pomeni Radmanova ali Radova vas. Ortenburžani so zaradi izjemno ugodne strateške lege izbrali Radovljico za trgovsko - obrtniško središče njihove gorenjske posesti. Naselbina je veliko pridobila s prenosom prafare iz Rodin v Radovljico, na kar so proti koncu 12. stoletja zopet vplivali Ortenburžani. Sedež prafare je postala župna cerkev sv. Petra na radovljiškem pomolu, ki se leta 1296 prvič omenja v virih. Ortenburžani so poleg cerkve sezidali grad, ki je stal na mestu današnje graščine. Na pomolu med reko Savo in potokom Suho je nastalo tržno naselje, ki je sčasoma prevzelo ime prvotnega kraja, medtem ko je le-ta zaradi svoje lege izven njega dobil ime Predtrg (nem.: Vormarkt). Zaključek kolonizacije v ortenburškem gospostvu, razmah železarstva na desnem bregu Save (Kropa, Kamna Gorica, Kolnica) in iz tega izhajajoči gospodarski, strateški in upravni interesi, so v začetku 14. stoletja pripeljali do podelitve tržnih pravic. V viru iz leta 1333 se Radovljica prvič omenja kot ortenburški trg. Radovljica je s svojo središčno lego povezovala plodno ravnino na levem bregu Save (središče na gradu Kamen) in bogata nahajališča železove rude na desnem bregu Save (središče na Upniškem gradu). Utrjeni trg Radovljica, grad Kamen in Upniški grad so sestavljali strateško zaporo, ki je omogočala popolno kontrolo vseh gospodarskih in trgovskih tokov, ki so potekali prek Radovljiške ravnine (Dežele). Lc-ta je bila že pred 1. 1343 pod sodno oblastjo radovljiškega deželnega sodišča. Ugodne gospodarske in politične okoliščine so omogočile, da se je radovljiško gospostvo Ortenburžanov že v 12. stoletju osamosvojilo od ozemlja, ki je bilo vezano na mejnega grofa Kranjske krajine. Tako je ostalo vse do leta 1418, ko so po izumrtju Ortenburžanov njihovo posest dedovali Celjski grofje. Celjani so bili Radovljici naklonjeni in pod njihovo oblastjo se je trg gospodarsko povzdignil in še utrdil svoje notranje pravice. Leta 1426 se ie pri padcu s konja v sosednjih Begunjah smrtno ponesrečil grof Herman III. Celjski. Po izumrtju Celjanov leta 1456, se Radov- Ščit iz leta 1514 (zgodnjerenesančni ščit) Ijičani niso hoteli podati Hab-sburžanom, zato se je leta 1457 vnel boj med cesarskim poveljnikom Gašperjem Lambergom in vojskovodjem celjske vdove Katarine, Čehom Janom Vitov-cem. Lamberg se je Vitovca prestrašil in je mesto zažgal, vendar pa je Vitovec ogenj pogasil in se utrdil v Radovljici. Cesarski vojaki so kmalu spet napadli, porušili obrambne naprave in pregnali Vitovčevo vojsko iz Radovljice. Pod vtisom teh dogodkov je nastala ljudska pesem o boju med Pegamom (Čeh Jan Vitovec) in Lambergarjem (Gašper Lamberg z gradu Kamen). Pečat iz leta 1514 RADOVLJICA Habsburžani so kot zmagovalci v boju za celjsko dediščino podedovali tudi Radovljico, ki je za vlade cesarja Friderika III. prerasla iz trga v mesto. K temu je pomembno prispeval cesar ski ukaz iz leta 1473, s katerim je bila Radovljici dana pravica prisilne poti: vsi trgovci so morali z blagom skozi Radovljico in tam plačati mitnino. Zaradi vse pogostejših turških vpadov so zgradili nove obrambne naprave, s katerimi so obdali vse mesto. Turki so "obiskali" Radovljico v letih 1475 in 1477. V spomin na uspešno odbit turški napad, se je v vasi Spodnji Otok blizu Radovljice še dandanes ohranil običaj, da zvone poldne ob 11. uri. Cesar je leta 1478 dovolil, da so se lahko v trg nemoteno doseljevali ljudje s podeželja, ki so iskali zavetje pred Turki. Radovljica ie postala mesto proti koncu 15. stoletja, gotovo pa ie leta 1495, ko so župni cerkvi sv. Petra na mestu stare romanske ladje sezidali novo gotsko cerkveno dvorano. Natančne letnice povzdiga ni mogoče ugotoviti, saj so se mnoge radovljiške listine iz 80-tih m 90-tih let 15. stoletja žal izgubile. Najstarejši ohranjeni dokument, v katerem se Radovljica neposredno omenja kot mesto, je listina iz leta 1510. V tistem času je mesto Radovljica dobilo tudi mestni pečat, na katerem se je ohranila najstarejša upodobitev mestnega grba (mož, ki v iztegnjenih rokah drži kolo in maketo mesta). Gorenjci so bili precej ponosni na svoj materni jezik, saj so Kamnogoričani zahtevali, da se jim rudarski zakon prebere v slovenščini, meščani Radovljice pa so prisegali cesarju v nemškem in slovenskem jeziku. Habsburžani so dajali radovljiško gospostvo v najem raznim plemiškim družinam. Grofje Dietrichsteini, ki so bili najemniki v 16. stoletju, so po potresu leta 1511 prezidali radovljiški grad. V letu 1515 je izbruhnil veliki slovenski kmečki upor, v katerem sta sodelovala kmet Klander in "krofasti krojač" iz Radovljice, ki sta bila osrednji figuri tega upora na Gorenjskem. Dietrichsteini so bih znani pobudniki protestantizma v naših krajih. V času njihovega gospostva sta Radovljičanom pridigala znana protestantska predikanta Krištof Fašang in Peter Kupljenik, ki je bil sin kovača iz Radovljice. Pravo središče protestantizma je po pregonih protestantov v Radovljici postal grad Katzen-stein Julijane Kacijaner v bližnjih Begunjah. Ko je 1. 1579 v Begunjah pridigal Jurij Dalmatin, so Radovljičanom prepovedali obisk tega kraja. Dalmatin je večkrat pridigal v protestantski molilnici, ki jo je v svojem gradu uredila Julij ana Kacijaner. Molilnica je vztrajala vse do zmage protireformacije, ko jo je dal 10. 3. 1601 ljubljanski škof Tomaž Hren razstreliti in požgati. V 17. stoletju se je za Radovljico končala doba prave samostojnosti. Radovljiško gospoščino, ki je obsegala 441 kmetij po vsem Gorenjskem, so leta 1616 kupili grofje Thurn -Valsassina. V požaru leta 1654 bi mesto kmalu pogorelo; sliko o tem dogodku hranijo v cerkvi v bližnjih Studenčicah. Zaradi odmaknjenosti od najvažnejših gospodarskih poti prek gorenjske ravnine je začela Radovljica nezadržno gospodarsko propadati. Gospodarsko nazadovanje je doseglo svoj vrh 1.1787, ko je Radovljica postala municipij. S tem je mesto izgubilo stoletne samoupravne pravice in je prešlo v upravo radovljiške graščine. Radovljica je na začetku 19. stoletja kazala popolnoma agrarno podobo, za nameček pa jo je 1. 1835 prizadel še hud požar, ki je uničil tudi baročne freske velikega stropa v radovljiški graščini. Stanje se je izboljšalo 1. 1840, ko je Radovljica postala sedež okraja. Leta 1868 je postala Radovljica tudi sedež okrajnega sodišča in s tem upravno središče zgornjega dela Gorenjske. Z izgradnjo gorenjske železnice Ljubljana -Trbiž (1870) inkaravanško -bohinjske železnice (1906), ki sta močno pospešili razvoj trgovine in industrije, se je tudi v Radovljici izboljšalo gospodarsko stanje. Mesto Radovljica je uspelo ohraniti vlogo upravnega središča zgornjega dela Gorenjske vse do obdobja po 2. svetovni vojni, ko so to vlogo prevzele gospodarsko razvitejše Jesenice. Danes je Radovljica majhno alpsko mesto, o katerem pa ne moremo govoriti brez povezave z izredno lepo pokrajino, v kateri leži in na katero je vezana skoraj vsa njena bogata zgodovina. Radovljiška ravnina - Dežela je s svojo razgibano srednjeveško osjo (Grad Kamen - Stara Radovljica - Lip-niški grad) in sportno-tuiističnirai potenciali (Šobec, golf igrišče, smučišče Krpin, športno letališče, hipodrom Lesce, kopališče Radovljica...) imenitno dopolnilo že uveljavi {eni podobi Radovljice kot Linhartovega mesta kulture (Muzeji radovljiške občine, Festival stare glasbe, Knjižnica A. T. Linharta...). Jure Sinobad, dipl. zgodovinar KOMENTAR Kdo je zmagal? V nedeljo bo Dan zmage. Čigave? Si bo kdo od tistih, ki se bodo pridružili spominskemu pohodu na Blegoš, zastavil to vprašanje? Devetega maja 1945 je bil odgovor jasen: zmagala je antifašistična koalicija - Angloa-meričani, Sovjeti, Francozi, Titovi partizani.. In to ni sporno. Posebno zato, ker moramo zgodovinske dogodke presojati v kontekstu časa, v katerem so se zgodili Koalicija kapitalizma v izvedbi "meščanske demokracije" in državnega kapitalizma, ki se je imel za komunizem, je bila močnejša od korporativi-stičnega poskusa sinteze obeh v fašizmu. Drugo pa je seveda vprašanje, kako je z nekdanjimi zmagovalci danes? Sovietov ni več; nasledila jih je cela paleta nacij in narodov, ki se morajo po neuspehu komunističnega eksperimenta spet učiti kapitalizma in demokracije. Titova vojska, ki je svoj čas zavzela Koroško in Trst, se je osula in kar je od nje ostalo, je zdaj spet odkrito tisto, kar je prikrito vseskozi bila: srbska vojska. V letih po drugi svetovni vojni sta razpadla britanski in francoski imperij. Edini resnični zmagovalci so vse do danes ostali Američani, ki so še vedno svetovna velesila št. 1. Veliki poraženci leta 1945, Nemci in Japonci, pa so takoj za njimi! Podobne in čudne metamorfoze bi lahko izsledili tudi na mik-roravneh. Vzemimo za primer IX. korpus NOV in POJ, partizansko vojšako formacijo, ki je operirala med Triglavom in Trstom, na Gorenjskem in Primorskem. Ko so spomladi 1945 zapuščali blegoške in druge gmajne in se vključili v zaključne operacije za osvoboditev Miha Naglic slovenskega Primorja, si njegovi borci niso mogli misliti, da bodo morali ie štirideset dni po osvoboditvi zapustiti Trst in se tako odpovedati kroni svoje zmage. In da jih bodo pol stoletja pozneje podcenjevali, spreminjali imena po njih imenovanih ulic in trgov in njihovo zmago postavljali pod vprašaj. V domačih logih, kjer so del oblasti prevzeli tisti, ki so 1945 beiali skupaj z Nemci. T.i. veliki svet pa njihov boj pozna še danes: njihova bojna zastava je ob nedavnem odkritju pomnika žrtvam holokavsta v VVashingtonu simbolično predstavljala slovenski delei v boju proti nacizmu. Razprava o tem, ali je bilo partizanstvo res bolj revolucija kot osvobodilni boj, se še ni polegla. Dejstvo pa je, da je bil zmagovit! V novo luč ga postavlja tudi podatek, ki ga je nedavno obelodanil zgodovinar Janko Pleterski: Sredi decembra 1943, potem ko se je že izdivjala njihova ofenziva, a brez pravega uspeha, so nemški poveljniki ponudili Glavnemu štabu Slovenije premirje do konca vojne na temelju vojaške razdelitve ozemlja v nemško in partizansko cono. Ponudili pa niso le varnosti in iiveia, temveč tudi politično vabo: svojo pomoino vosko, slovenske domobrance, bi umaknili s slovenskega ozemlja in jih poslali na vzhodno fronto v Rusijo in preusmerili' bi svojo politiko v ljubljanski provinci. Če jim je predvsem do revolucijske zmage, bodo partizani ponudbo zagrabili ali ne? Na svojo ponudbo so nemški poveljniki dobili jasen odgovor. Glavni štab Slovenije je vojskovanje Majhne in velike eksplozije Najdaljša slovenska politična nadaljevanka HIT-VIS je popolnoma zasenčila druge dogodke na slovenskem političnem prizorišču, kjer se sicer odvijajo kar razburljive stvari, kakršnih doslej nismo bili vajeni. Tako na primer dokaj neopazno mineva afera z "bombo v poslančevem avtu", v kateri naj bi po navedbah poslanca Braneta Eržena njegov fiat zgorel zaradi nastavljenega eksploziva, po besedah Bola Trudna z Ministrstva za notranje zadeve pa je pri tem šlo za navadno prometno nesrečo, ki naj bi jo zdaj nekateri izkoriščali za strankarske namene. Poslanec Erien je član samostojne poslanske skupine, ki je nastala po razcepu Slovenske nacionalne stranke, ob vsem skupaj pa je zanimivo, da ravno na političnem področju, ki ga pokrivata SNS in samostojna poslanska skupina v zadnjem času prihaja do afer, ki kar dobro posegajo na področje politične fikcije, še ni dolgo tega, ko je razneslo eksploziv pod Jelinčičevim avtom, zdaj je zgorel Erženov, člani te slovenske desnice nenehno govorijo o lastni ogroženosti, konkretni dogodki, KOt Sta omenjena, pa njihove izjave praktično podkrepljujejo. Najbolj čudno pri tem pa je, da se v javnosti ob takšnih aferah praviloma pojavljajo popolnoma nasprotna si tolmačenja. Tako kot si zdaj nasprotujeta Erienova in uradna policijska verzija, je bilo tudi ob eksploziji pod Jelinčičevim avtom, ko je prvak SNS trdil o veliki eksploziji z veliko materialno škodo policija pa o precej blaiji obliki napada. Mediji so celo objavili poročilo "ekspertne skupine SNS", katere člani sicer niso Marko Jenšterle znani, vsi pa sicer vemo, da je največji poznavalec in ljubitelj oroija v tej stranki ravno Zmago Jelinčič. Kaj je najbolj problematično pri pojavih, ki očimo ne sodijo med normalne dogodke na črni kroniki, ampak imajo svoje politično ozadje? Predvsem to, da nikoli niso do kraja razjasnjeni. Spomnimo se prvega podobnega napada, ko je pred vrati bivšega poslanca Mileta Šetinca eksplodirala molotovka, a še danes ne vemo, kakšni so bili dejanski vzroki tega napada in kao so bili storilci. Za Slovenijo postaja vse bolj značilna prava množica najrazličnejših afer, od napadov na posameznike do tako hudih stvari kot je ta v zvezi s HIT in VIS. Po drugi strani se nam razkriva moč velikih obveščevalnih služb, ki nadaljujejo delo svojih predhodnic. In če celo sam dr. Miha Brejc, ki je do nedavnega vodil VIS, zdaj javno izjavi, da se v tej dr tavi ne počuti varnega, potem si lahko samo zamislimo, kako je z občutkom varnosti pri navadnih drtavljanih. Afere, ki pretresajo naš vsakdan, bodo imele dolgoročne posledice, predvsem pa bodo dodobra prevetrile politično prizorišče. Slovenske politike v tem trenutku pomirja predvsem dejstvo, da smo imeli volitve pred kratkim, čeprav ni izključiti tudi možnosti, da bi prišlo do globlje politične krize. V afero HIT-VIS se namreč vsak dan zapletajo novi ljudje in stranke, z njimi pa se pojavljajo še nove neprijetnosti, če se je vse skupaj začelo z nepravilnostmi glede privatizacije podjetja HIT in nato prevesilo v vprašanje financiranja VIS, se zdaj na obzorju ie svetlika afera s preprodajanjem oroija in sumničenjem, katere politične strukture bi bile v to lahko vpletene. Očitno je tudi, da nekaterim strankam bolj ustreza govoriti o "Aferi VIS", drugim pa o "Aferi HIT", kar je mogoče pojasniti s tem, v kateri del afere so pač vključene. Eksplozija, ki jo je Sloveniji povzročil HIT, je torej neprimerno večja od tiste, ki je odjeknila pod Jelinčičevim avtom. Ko se bo razpršil njen dim, se bo razgalilo marsikaj v naši politiki, v kateri afere postajajo sestavni del političnega boja. Problematično je predvsem to, da se podtalno in mimozakon-sko delovanje s svojim širjenjem vsak dan bolj legalizira in da tisti znani rek, ki pravi, da cilj opravičuje sredstva, vse bolj postaja del naše realnosti. ] I M H SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA Zmaga nadaljeval." (Republika, 27. aprila 1993.) - Kakorkoli te obračamo to zgodovinsko dejstvo, se partizani izkaiejo za del zmagovite koalicije, v drii slovenskih domobrancev pa obeta zmage res ni mogoče ugledati. Kdo je zmagal, se torej ve. Vprašati pa se je mogoče, kaj je kdo iz svoje zmage naredil ("iztrtil")? To, kar so Angleii in za njimi Titovi likvidatorji naredili z zajetimi domobranci, jim ni v posebno čast. Tudi sicer je zgodovina - kot ie rečeno -večini zmagovalcev v svojem toku odmerila skromnejše mesto. Nasledki vojaških zmag so očitno dokaj hitro pokvarljivo blago. To so najbrt vedeli le tisti, ki so prevajali starozavez-na hebrejska besedila v grščino. Z grško besedo zmagati so prevedli hebrejske besedne korene za "razglasiti za pravičnega; zahtevati; sijati, presegati". (Biblični leksikon, Celje 1984, str. 806.) - Tistega, kar je zajeto v teh glagolih, pa ni mogoče doseči (samo) z vojaško silo. Treba je še drugačnih in dolgotrajnih prizadevanj. Tudi večji prispevek tistih, ki se bodo v nedeljo podali na Blegoš, ne bi bil odveč. . Je nekaj besed, oz. pojmov, ki jih imamo pogosto na jeziku, oz. v mislih. To so besede (pojmi), ki nenavadno veliko povedo o človeku, druibi, zgodovini, prihodnosti, itd. Ena takih je zagotovo tudi beseda ZMAGA. Začnimo pri sebi, na začetku. Če verjamemo Darwinu (in ni razloga, zakaj ne bi), potem je človek to, kar je • torej krona stvarstva - le zato, ker je tisočletja zmagoval v tekmi z iivimi bitji, ki so ga obdajala. Tudi od tedaj dalje, ko je postal človek, se je vseskozi bojeval med seboj in na koncu so ostala na zemeljski obli le ljudstva, oz. narodi zmagovalci. Kes je: zgodovina je zgodovina zmagoval- Da je zmaga imperativ preiive-tja, je torej vedel ie pračlovek, ki je stal nasproti mamuta, kasneje spartanski bojevnik, ki mu je bilo zapovedano, da se more vrniti med domače le s "ščitom ali na njem", pa rimski bojevnik, ki se je na svojih osvajalnih vojnah veselil vitkih slavolokov zmag, ki so ga po vrnitvi čakali v večnem Rimu, Kasneje npr. je Janez na soški fronti vedel, da on in njegov rod preživita le, če bo zmagovalec nad Lahi, enako sta si zmage želela Hans in Ivan pred Stalin-gradom, na Balkanu partizan, četnik, ustaš, belogardist. Življenje je torej boj in človek, pleme, narod bojevnik. Ali naj tekmovalnost, boj in zmage povezujemo le s prepiri, tepeži in vojnami? Seveda ne: gonilo vsakega napredka je tekma, boj za prvenstvo, in to tudi danes, ko človekova in družbena ravnanja artikulirajo znanost, morala in religija. Tako npr. velika večina ljudi šport razume zgolj kot tekmo, celo t. i. rekreativne prireditve so po- Kdo v Sloveniji deli pravico? Da jo le enim. Jaz jo čakam te 12 let in je še ni. Kje ste prenovitelji? Prejšnja oblast je le minula. Popravite krivico. Po mojem dvorišču in vrtu vozijo, ki po svojem lahko. S svojim se pa dela norca, če je za smetišče lahko in ni škoda. Moj mol je bil tudi borec, odlikovan dvakrat. Jaz plačujem davke, oni se pa vozijo in otroci kar za zabavo. Moj mol je to kupil, on pa vse zastonj dobil. In jaz davke plačam. Imel je lepo pot, pa jo je zoral. Naravne ovire ni nobene. Z lat jo hočejo prisiliti. Krasno pot je ime, pa jo je zoral samo, da ne bi nobeden vozil. Pravijo, da bodo parcelo prodali, jaz pa se ne morem strinjati, da bi vozili po mojem dvorišču. J.A. /uspešen\ ■ posel propagandna g I OBJAVA § 4k. v Goreniskem glasu ^7 gosto samo tekme. Prav tako je tudi politično livljenje en sam neizprosen boj, pa tudi gospodarstvo, znanost in celo kultura. Današnji svet bolj kot kdaj koli v preteklosti spominja na veliko areno, v kateri smo vsi, brez izjeme, tekmovalci in gledalci hkrati. To nas dela nesproščene, nezadovoljne, nervozne, so-vralne. Ta permanentna tekma nas razčlovečuje, ni več časa ne za drulino ne za prijatelje, kaj šele za konjičke. Treba je pač tekmovati in po motnosti zmagovati. Pravijo pa, da so porazi sestavni del zmag - toda, kako ohraniti duševno ravnovesje, ko je treba premagati samega sebe, ko je treba sprejeti poraz, ali kako liveti z zmagami ko se vendarle ve, da so pogosto preveliko breme za njih nosilce. Toda vse zmage ne štejejo enako, ne za posameznike, ne za narode, pa tudi za človeštvo kot celoto ne. Tudi poti do njih so bolj ali manj trnove; ene terjajo več moči, modrosti, časa, sredstev in pogosto tudi človeških livljenj kot druge. Ena takih zmag - mejnikov v zgodovini človeštva, je zmaga nad nacifašizmom - deveti maj 1945 torej. Nacifašizem, ki je sprolil šestletno vojno, ki je terjala okroglo petdeset milijonov livljenj, je bil v našem stoletju največja grol-nja naši civilizaciji. Politični velikani tistega časa: Churchill, Stalin, Roosevelt - molje sicer različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj ter obenO* nosilci konkurenčnih driavnffl interesov so doumeli, da je tedaj nacifašizem največji skup' ni sovratnik. Žal pa ne tedaj M danes vsi politiki in drugi vpHv' neti niso bili, oz. niso takeg" mnenja - boj zoper komunizem se jim je zdel (zdi) pomembni1 od boja zoper nacifašizc"* Posledice te zmote so strašni, bratomorna vojna, po VO0 pobiti nedoltni ljudje, nacioflv' na razdvojenost - to je tal tu® naša usoda. Nekateri skušajo p0^ padcu Berlinskega zidu Prf vrednotiti zgodovino. Zaman- Nacifašizem in komunizem, 11 veliki zmoti (milo rečeno), rf kakovostno različni! Če sprti' memo tezo, da smo bili vsi V^1 teh "izmov", potem mora**0 kot posamezniki in kot nBr' od(i) odgovoriti na vprašanji Kako odpustiti, a ne P°ZaD^ Zgodovina se namreč ne **. popravljati; z njo je treba zrU>n liveti Bodi torej deveti maj dan zmage nad silami osi, sprav"1 dan, dan spominjanja in upanji da se je človeštvo končno sp0' sobno kolektivno upreti total'' tarizmu, pa naj se ponuja * imenu naroda, razreda ali & tretjega. Svobodo posamezni bodo namreč poslej bolj preteklosti določale skup*' zmage, vedno več pa bo takM ki ne bodo ljudi delile W zmagovalce in poralence ■ J bodo predvsem zmage vsakci od nas nad samim seboj. Viktor žM Gorenjska banka d.d., Kranj OBRESTI MAJ TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Km), KI V MAJU ZNAŠA 1,0 % OBKK.STNA MERA PRERAČUNANA MESEĆNA ,ETN\ O NUKA O.M*]£ 11 RAN ILN E VLOG K 55% Rm VARČEVALNA KNJIŽICA Rm ŽIRO RAČUNI 50%Rm TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 50% Rm dovoljeno negativno stanje Rm + 16% nedovoljeno negativno stanje Rm + 36% VKZAVK - od 10.000,- do 50.000,- SIT nad 31 dni do 90dni Km t 6 % nad 3 mes. do 6 mes. Rm +- 6,5% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7 % nad 12 mes. do 24 mes Rm+8 % nad 24 mesecev Rm 4- 8,5% VEZAVE - od 50.001,- SIT do 100.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+6,5% nad 3 mes. do 6 mes. Rm + 7 % nad 6 mes. do 12 mes. Km f 7,5% nad 12 mes. do 24 mes. Rm + 8,5% nad 24 mesecev Km t (> % VEZAVE - nad 100.001,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+7 % nad 3 mes. do 6 mes. Km f 7,5% nad 6 mes. do 12 mes. Km t K % nad 12 mes. do 24 mes. Rm f 9 % nad 24 mesecev Rm HO % VEZAVE - BRd 10.000,- SIT od 10 do vključno 19 dni 70%Rm od 20 do vključno 29 dni 75%Rm 0,55% 1,00% 0.50% 0. 50% 2,28% 3,67% 1,50% 1,54% 1,58% 1,66% 1,70% 1,54% 1,58% 1,62% 1,70% 1,74% 1,58% 1,62% 1.66J 1. H2% ,66% ,74% 0,70':;. 0,75% 6,67* 12,43* 6,05* 6,05* 30,42* 52,90* 19,18* 19,74* 20,30* 21,42* 21,99* 19,74* 20,30* 20,86* 20,30* 20,86* 21.42'* 23,67* 8.56* 9,20* V kolikor boste vezana sredstva potrebovali ■ potekom vezave, pa bomo v LB-Gorenjski ban* d.d., Kranj u poŠt cvali vaJO željo in vam ik'P(,/l razvezah. /O ljubljanska banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Znižali obrestne mere V SRB banki veljajo od 1. maja pri poslovanju s prebivalstvom in s podjetji spremenjene obrestne mere. Za posojila, ki jih daje banka, so se obrestne mere znižale, medtem ko se obrestne mere, s katerimi banka obrestuje sredstva komitentov (občanov, podjetij in drugih) niso spremenile in so enake kot doslej. Izjema so le obrestne mere za devizna sredstva, ki so se znižale, kar Pa je predvsem posledica zniževanja obrestnih mer v Zahodni Evropi. Navedimo le nekaj primerov! Pred l, majem je za kratkoročna tolarska posojila občanom in obrtnikom, ki sodelujejo z SKB banko (za občane je dovolj, da so vsaj eno plačo dobili prek banke), veljala 20-odstotna obrestna mera, od 1. maja dalje pa je 18-odstotna. Ce občani ne sodelujejo z banko, je obrestna mera za posojilo 22-odstotna, za obrtnike pa 20-odstotna. Občani, ki Prejemajo plačo prek banke, lahko brez vezave sredstev dobijo dolgoročna tolarska posojila z 19-odstotno obrestno mero, na osnovi vezave sredstev s 16-odstotno obrestno mero, na osnovi hipoteke pa z 19-odstotno. Pred 1. majem je za dolgoročna posojila na osnovi varčevanja ali vezave sredstev veljala 20-odstotna obrestna mera, brez vezave sredstev in na osnovi hipoteke pa 25-odstotna. Izhodiščna obrestna mera za tolarska kratkoročna Posojila podjetjem in drugim pravnim osebam je od 1. maja dalje 14-odstotna (prej 16-odstotna), za dolgoročna posojila 15-odstot-n<* (prej 16-odstotna), k izhodiščni obrestni meri pa je treba prišteti še del. ki je odvisen od bonitetnega razreda prosilca. In kako je z obrestnimi merami za devize? Za avstrijski šiling |n nemško marko velja enaka obrestna mera: za vpogledne vloge je 4-odstotna, za sredstva, vezana od 31 do 90 dni, 5,5-odstotna, 2a vezavo od 91 do 180 dni 5,75-odstotna itd. Za vezave deviz od 31 do 180 dni je obrestna mera nespremenljiva, pri vezavi nad 180 dni pa se spreminja. TRNOVA POT DO PRIZNANJA O Zavodu za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, katerega osnovna dejavnost je nuđenje brezobrestnih posojil, in Podjetju VVolfcommerce kot njegovem ustanovitelju je bilo prelitega veliko črnila; porajali so se številni dvomi in kresala so se mnenja o tem, ali je nuđenje brezobrestnih posojil sploh mogoče. Najprej so javnost razburile analize nekaterih novinarjev, ki so dokazovale, da je tovrstna dejavnost podobna igram na srečo. Potem sta se oglasili še podjetji W. W. Trading in Toko VVolf, ki sta VVolfcommerce obtožili kraje imena in zaščitnega znaka, nelojalne konkurence in zavajanja porabnikov. Obtožbe se še niso dodobra polegle, ko je Zavod ob objavi nove blagovne znamke ASISTA in cekina v zaščitnem znaku povzročil nov preplah med državljani, ki so tej ustanovi zaupali denar. Ne želimo se spuščati v podrobnosti obtožb, ki so se v javnosti že razjasnile. Mnogo zanimivejša sta delovanje Zavoda in varnost naložb. Delovanje Zavoda sega v čase, ko se je z nuđenjem vzajemne Pomoči začel ukvarjati Wol j~ommerce, podjetje za finančno svetovanje, torej v čase največjih političnih in gospodarskih sprememb, v katerih nihče ni hotel zamuditi vlaka, ki je obetal vožnjo v lepšo prihodnost. Karto zanj nekateri žal še vedno drago Plačujejo, bodisi z gospodarskim zlomom ali številnimi aferami, ki jim ni videti konca Postali smo ujetniki države, v kateri Prevladujejo jezni, maščevalni, nevoščljivi in sovražni državljani, ki Se počutijo nemočne in so zgroženi nad svojo usodo. Kako se osvoboditi vsega tega, zadihati s polnimi pljuči in zaživeti za blagor otrok, za katere tako radi rečemo, da so steber naše Prihodnosti? Veliko poguma, znanja, zaupanja, energije in dobre volje je potrebno za vztrajanje pri prepričanju, da si na pravi poti in da hočeš na njej tudi ostati. VVolfcommerce po dveh letih Poslovanja vztraja na svoji, Zavod za izvajanje vzajemne pomoči članom pa prav tako Vrsta novih zakonov, ki so nastajali v tem obdobju, je omogočila drugačno, primernejšo organiziranost za opravljanje tovrstna neprofitne dejavnosti. Zato so se v VVoflcommercu odločili za ustanovitev Zavoda za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči Članom. Zavod je registriran po Zakonu o zavodih kot samostojna Pravna oseba s polno odgovornostjo. Kot tak deluje v skladu z vsemi veljavnimi zakoni Republike Slovenije, torej se je z vsem Svojim premoženjem zavezal tej državi Ime blagovne znamke ASISTA pa le še določneje opredeljuje njegovo dejavnost Osnovni namen in vsebina Zavoda ostajata še naprej enaka: na neProfitni podlagi omogočiti vsem zainteresiranim prostovoljno včlanjenje v Zavod m pridobitev vzajemne pomoči oziroma posojila, katerega višino določi član sam, pravico do njegove dodelitve pa si Pridobi po najmanj 6-mesečnem združevanju sredstev. izplačila je odvisen od priliva sredstev od novih članov in tistih, *' že združujejo in vračajo pridobljena posojila Lansko leto je bil Pnhv sredstev mnogo večji kot letos, zato je bila tudi čakalna doba na izplačila posojil krajša Letos pa se je rok za izplačila podaljšal na enajst oziroma dvanajst mesecev Nekateri so zaradi tega nezadovoljni, širijo dezinformacije m s tem posredno negativno vplivajo na vse, ki si želijo tovrstnih posojil Niso se poglobili v ^'stem najemanja brezobrestnih posojil, ki je po dveletnih ^kušnjah pokazal, da lahko uspešno deluje, saj se privarčevani enar jn posojila izplačujejo redno, po vrstnem redu. Še več, 0vrstnemu, v svetu zelo uveljavljenemu sistemu ne oporekajo niti Pr,znane finančne institucije, saj se mu z nekaterimi prijemi tudi ^e približujejo J^ove možnosti najema brezobrestnih posojil in točno določljivi roki !*p,ačl1. ki jih je pred kratkim ponudil Zavod za organizacijo in Rajanje vzajemne pomoči, so še ena velika priložnost za vse, ki P" Premoščanju svojih finančnih težav odločajo o tem, komu bodo kupali svoj denar. Banke razmišljajo o provizijah Čeki so najdražji Kranj. 6. maja - Po vesteh v dnevnem časopisju, da namerava Ljubljanska banka v Ljubljani v kratkem uvesti provizijo za vodenje tekočih računov občanov, nas je zanimalo, kakšni so načrti bank, ki delujejo na Gorenjskem. V Gorenjski banki, ki je sicer še v sklopu Ljubljanske banke, so nam zatrdili, da se za tak korak -še en dokaz, da se "hčere" Ljubljanske banke lahko privoščijo samostojno politiko - niso odločili in da so vse storitve v zvezi s poslovanjem na tekočem računu: Čekovni blanketi, trajniki, izpiski itd. za koristnike oz. lastnike tekočih računov zastonj, le izredne storitve (npr. fotokopije izpiskov za nazaj, ko se je lastnik pri svojem stanju na računu "izgubil"; sklenitve pogodb o kreditih oz. Umitih in podobno) zaračunavajo. Ugotavljajo, da je poslovanje s čeki najdražje, zato razmišljajo o morebitnem zaračunavanju blanketov, kot pa je znano, tudi s precejšnjo propagando uveljavljajo svojo novo plačilno oz. celo kreditno kartico. Poslovanje s tem "plastičnim denarjem" je namreč v stroškovnem smislu cenejše. Na ekspozituri A banke v Kranju smo izvedeli za podobne poglede. Položaj je podoben kot v Gorenjski banki, le da poleg izrednih storitev zaračunavajo tudi poštnino za poslane izpiske tekočih računov in izvajanje tako imenovanih trajnikov. Tudi tu pa ugotavljajo, da bo zaradi neizbežnega zmanjšanja razlik med aktivno in pasivno obrestno mero, podobno, kot je to povsod v tujini, nujno uvesti provizijo za stroške poslovanja s tekočim računom. Ker tudi tu ugotavljajo, da so čeki najdražji, bodo še v tem mesecu ponudili nove kartice za bankomat (pridružili so se sistemu bankomatov Ljubljanske banke), kot plačilno kartico pa že dalj časa komintenti te banke lahko dobe mednarodno uveljavljeno kartico VISA. Na poslovni enoti SKB banke za Gorenjsko v Škofji Loki pa smo izvedeli, da provizijo za poslovanje na tekočem računu že zaračunavajo: 230 tolarjev na tri mesece (torej v bolj simbolični višini). Pri prizadevanju, da bi čimprej dosegli način in raven poslovanja bank po Evropi, je tak pristop po njihovem mnenju povsem normalen, hkrati pa priznavanjo, da pri obrestovanju sredstev na vpogled temu še ni tako. S kar 80-odstotnim upoštevanjem inflacije (R) pa so med bankami temu vsekakor najbližje. Novost pri tej banki bo tudi ponudba posebnih čekov, s katerimi bo mogoče dvigniti tudi do 100.000 tolarjev - seveda za tiste lastnike tekočih računov, ki imajo temu primerne prilive - za uveljavljanje kartic pa so ustanovili posebno podjetje Plasis. Sporazuma za vključitev v mrežo bankomatov Ljubljanske banke še niso dosegli, nameravajo pa servisirati mednarodno znane plačilne Kartice Euro Card in American Express. • S. Ž. POSOJILNICA - BANK - B0R0VUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. maja 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obresnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled 85 % R letno 10,48% mesečno 0,85 % 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev letno mesečno od 20 do 30 dni R + 5 % 18,05% 1,42% - nad 1 mesec R + 7 % 20,30 % 1,58% -od 35 do 90 dni R + 7,5 % 20,86 % 1,62% - nad 3 mesece R -1- 8 % 21,42% 1,66% - nad 6 mesecev R + 10% 23,67% 1,82% - nad 12 mesecev R + 12% 25,92% 1,98% Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 6 % 19,17% 1,50% - nad 1 mesec R + 8 % 21,42% 1,66% od 35 do 90 dni R + 8,5 % 21,99% 1,70% - nad 3 mesece R + 9 % 22,55 % 1,74 % nad 6 mesecev R + 11 % 24,80 % 1,90% - nad 12 mesecev R -l- 12% 25,92 % 1,98% 4. Depoziti i devizni klavzulo za zneske nad 100.000 tolarjev letno - nad I mesec - nad 3 mesece - nad 6 mesecev 8% 9% 10% SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta; v Kranju na Likozarjevi I, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700 v Tržiču na Cankarjevi I, delovni čas je od 8. do 16. ure redlani, ko so od enega od astnikov prejeli odškodninski zahtevek. Ovce je namreč maja na Kriški gori presenetil sneg in z visokogorskega pašnika so pribežale na nižje ležeča, kjer naj bi povzročile škodo. Zaplet je tedaj zgladila posebna občinska komisija. Ko so se člani pašne skupnosti v začetku letošnjega aprila zbrali na občnem zboru, so se tudi dogovorili, da bodo prvi trop ovc odgnali na Kriško goro jutri, 8. maja. To se ne bo zgodilo. Le nekaj dni po občnem zboru in dobre tri tedne pred odgonom ovc na pašo so namreč od lastnikov pašnikov na Kriški gori oz. od njihovega odvetnika dobili sporočilo, da jim za letos prepovedujejo pašo. V pismo so med drugim zapisali, da pašna skupnost že več let brezsoglasja in plačila odškodnine uporablja njihove senožeti za pašo drobnice in da vsakoletna oaša povečuje erozijo pašnih površin. Ker na gori ni vode, drobnica v letni pripeki požre korenine trave, še zlasti tam, kjer se soli, zato zgornja plast zemljišča z rušo propada. Navajajo tudi, da na planini večkrat pride do pogina drobnice, pa potem živali nihče ne odstrani. To vpliva ali utegne vplivati na zajetja pitne vode za vas Gozd. Ko jeseni drobnica Erihaja na nižje ležeče pašnike, i jih lastniki uporabljajo za f>ašo govedi, povzroča škodo astnikom - in tudi prepire. Ker ovce popasejo visokogorske planine, divjad sili v nižje predele; tu pa naj bi vaščanom Gozda spet povzročala škodo na njivah in travnikih. "Kriška gora bi se brez paše še bolj zarasla" V paški skupnosti, ki združuje okrog 25 članov, v glavnem iz tržiške občine, z okrog 200 do 220 ovcami, zavračajo očitke in poudarjajo, da bi se Kriška gora brez paše ovc še bolj zarasla, kot se je že sicer. "Pri posamičnih poginih, trupla še prej, ko jih opazi pastir, že raznosijo krokarji ali druge živali; pri treh množičnih poginih zaradi strele, zastrupitve ž gnojili in pokola pa smo se ravnali po navodilih veterinarske službe oz. inšpekcije in smo ovce sežgali ali pokopali," pravita Joža Meglic in Janez Vogelnik in poudarjata, da ovce le tam, kjer se stalno zadržujejo na enem mestu, uničujejo rušo in povzročajo morebitno erozijo. Tri tedne pred odgonom ovc - prepoved! Ovčerejci, ki so na Kriški gori vsako leto priredili približno devet ton (žive teže), se dobro zavedajo, da imajo lastniki vso pravico in možnost ravnati tako, kot so v tem primeru; težko pa razumejo, zakaj so jih o svoji odločitvi obvestili šele tri tedne pred odgonom ovc na pašo in zakaj tega niso storili po končani lanski pašni sezoni. "Če bi za prepoved paše zvedeli dovolj zgodaj, bi se prek zime že dogovorili, kako naprej; Nekateri bi se verjetno nehali ukvarjati z ovčerejo, drugi W iskali rešitev pri sosedih, tretji bi se znašli kako drugače," sta dejala Joža in Janez in povedala, da so se v torek zvečer sestal} s predstavniki ovčerejcev, ki pasejo na Kofcah. Dogovorili so se, da bodo do 14. marca sprejemali prijave za pašo ovc na Kofcah, dokončno pa naj bi se o tem odločili dan kasneje na zboru, na katerem nameravajo (po ukinitvi pašne skupnosti Kriška gora) ustanoviti pašno skupnost Kofce. Če bodo rejci, ki pasejo na Kofcah, soglašali, bodo v najboljšem primeru ovce odgnali na planino šele 1; junija. C Zaplotnik Slovenija uvaja za kmetijstvo evropsko zaščitno politiko Z uvoznimi dajatvami proti nelojalni konkurenci Kranj - Republiška vlada je na eni od aprilskih sej sprejela predlog zakona o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil, s katerim naj bi domače kmetijstvo (in predelavo) zaščitili pred subvencioniranim uvozom in nihanji cen na tujih trgih. Slovenija je z osamosvojitvijo prevzela jugoslovansko zaščitno politiko, ki ima v primerjavi s politiko Evropske skupnosti in Avstrije to slabost, da je mehanizem določanja posebnih dajatev tog in neučinkovit. Za uvozno ceno šteje ceno, ki jo dokazuje uvoznik, ne pa tiste, ki dejansko velja na trgu. Povprečno ceno na domačem trgu določa kot povprečno statistično ceno v preteklem mesecu in ne kot ceno, ki ustreza ciljem kmetijske in splošne ekonomske politike. Uvoznih daja- tev tudi ne določa v absolutnem znesku. Predlog novega (slovenskega) zakona, ki bo nadomestil od Jugoslavije prevzeto zaščitno politiko, predpisuje posebne dajatve v absolutnem znesku, in sicer kot razliko med vnaprej ugotovljeno uvozno in vhodno ceno. Uvozna cena je po tem zakonu najnižja nakupna cena na tujem trgu, povečana za znesek carine, drugih uvoznih dajatev ter stroškov uvoza, vhodna cena pa najnižja cena, po kateri lahko posamezniki in podjetja ponudijo uvožene pridelke in živila na domačem trgu. Vhodno ceno naj bi ugotavljali na podlagi povprečne domicilne cene v Evropski skupnosti, cene na domačem trgu, izračunov strokovne organizacije, ki jo za to pooblasti vlada, gibanja ponudbe in povpraševanja na domačem trgu in gibanja v kmetijski pridelavi in proizvodnji živil. Vlada naj bi vhodno ceno praviloma določila za eno leto vnaprej, medtem ko naj bi uvozno določala sproti-Po sedaj veljavnem sistemu to ceno dokazujejo uvozniki, k" imajo obilo možnosti, da uvozno dokumentacijo primerno priredijo, še zlasti tedaj, ^e uvažajo prek lastnega ali kake ga drugega podjetja v tujim-ker cene kmetijskin pridelkov v mednarodni menjavi in r»a svetovnih borzah zelo nihajo, bo vlada morala sproti spremljati gibanje cen na domačem in tujem trgu in spremenjenim razmeram tudi sproti in P° malem (ne pa skokovito) prilagajati uvozne dajatve. C. Zaplotnik Slovenija se je po zgledu Evropske skupnosti In sosednje Avstrije odločila za zaščito domačega kmetijstva (In predelave) predvsem zato, ker mednarodna trgovina s kmetijskimi pridelki in iivtli ne poteka vedno po cenah, ki veljajo v driavah izvoznicah, ampak po bistveno nitjih. D rta ve s precejšnjimi prese tki hrane so Sogosto pripravljen« glo-oko seči v proračun in s posebnimi spodbudami pospešiti prodajo (odvečnih) pridelkov in IMl po močno zniianih cenah. Pri tem prihaja do nelojalne konkurence, pred katero se države uvoznice poskušajo zavarovati s posebnimi uvoznimi dajatvami O ruševcu brez odločitve Petelini lahko še naprej brezskrbno pojejo V radovljiški občini še velja popolna zaščita ruševca. Radovljica, 2. maja • Radovljiški izvršni svet bi se na ponedeljkovi seji moral odločiti o tem, ali sprejeti pobudo lovskih družin in v občini (spet) dovoliti lov na ruševca ali ne, vendar je odločanje (ob pomanjkanju argumentov in nasprotujočih si stališčih) preložil na čas, ko si bo pridobil tudi stališča nekaterih republiških ustanov in organizacij. Kot je znano, je občinska skupščina lani ob potrjevanju lovskogospodarskih načrtov lovskih družin iz radovljiške občjne popolnoma zabiti la nekatere ogrožene lovne vrste, med njimi tudi malega petelina ali ruševca. Na Gorenjskem je enako sklenila le še kranjska občina, medtem ko so v jeseniški, tržiški in škofjeloški občini pobudo zavrnili in še naprej dovolili lov na ruševca v času, kot ga predvideva zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč - od 1. maja do 15. junija. Ker je s tem prišlo do nenavadnega položaja, so lovske družine iz radovljiške občine na zadnjem zasedanju občinske skupščine dale pobudo, da bi spremenili skupščinski sklep in spet dovolili lov na ruševca. Skupščina je pobudo sprejela in zavezala izvršni svet, da na podlagi mnenj tistih, ki so sodelovali pri zaščiti, odloČi o spremembi, ki naj bi jo na majskem zasedanju potrdila tu1'1 skupščina. Odbor za kmetijstvo pri izvršnem svetu jc zato, da bi pridobil mnenja različnih ustanov «n organizacij, sklical prejšnji četrtek sestanek, na katerega je povabil predstavnike lovskih družin. fjozdnega gospodarstva, gorenjskega in repub-iškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ministrstev za kulturo in kmetijstv° ter medobčinskega in republiškega inšpektor)8, za lov in ribolov. Zal se od republiških institucij sestanka ni udeležil nihče, le republiški z.avoO za varstvo naravne in kulturne dediščine J Ker je že dal zakonsko zaščito ruševca, jc na se. prcvladalo mnenje, da ga jc treba zaščit' enotno za vso Slovenijo, ne pa drobnjakarsko. od občine do občine različno C. Zaplotnik poslal pismeno mnenje. Ker jc republiš*1 inšpektor za lov in ribolov že dal pobudo t ■ stanku UREJA: Vilma Stanovnik S FINALNIMI OBRAČUNI SE BO V NEDELJO KONČAL 4. ATP TENIŠKI TURNIR Vsi naši omagali že na uvodni predstavitvi V teniškem centru TEN - TEN v Domžalah ta teden potekajo zanimivi boji na Slovenian Opnu - Prvi favorit Čerkasov zmaguje, naši pa so vsi izpadli v prvem kolu. TENIS Domžale, 6. maja - Kot kaže bo tudi na letošnjem četrtem turnirju Slovenian Open v Domžalah nekaj presenečenj. Tako je iz turnirja izpadel đr«gi nosilec Avstrijec Alex Antonitsch, za njim pa še Hrvat Goran Pr-P|c, ki ga je izločil Sved Christer Allgardh. Na Slovenian Opnu pa tudi ni več slovenskih predstavnikov, saj sta po izpadu Iztoka in Jake Božiča v sredo v dvojicah izgubila tudi Por in Trupej. Teniški center v Domžalah te đn' ponovno živi z odličnimi tenisači iz vseh koncev sveta. Prva *vezda turnirja je seveda Rus Andrei Čerkasov. ki je doslej zajčji vo opravil z vsemi tekmeci, ^fnj sreče pa so imeli vsi naši, SaJ je Jaka Božič izgubil že v ponedeljek, v torek je po slabi igri Izgubil še naš prvi up Iztok Bo-*'č. v sredo pa sta v.igri dvojic iz-Padla še naša zadnja predstavnica. Blaž Trupej in Marko Por. vse dni je teniški center dobro poiskan, saj mnogi šolarji obiskujejo Domžale in si ogledujejo zanimive boje. Prizorišče velikega ekmovanja. na katerem si bodo ekrnovalci razdelili 100 tisoč domski nagradni sklad, je tudi pri- ložnost za poslovna in športna srečanja naših in tujih poslovnih partnerjev - skratka v Domžalah ni nikomur dolgčas. Najzanimivejši del turnirja pa se obeta te dni do konca tedna, saj bodo danes od 1 1. ure do mraka na sporedu četrtfinalni boji posameznikov in parov, jutri, v soboto, bo ob 11. uri polfinale parov, ob 14. uri pa polfinale posameznikov, v nedeljo pa bo ob 11. uri finale parov, ob 16. uri pa finale posamezno. Po finalnih obračunih bo razglasitev zmagovalcev in zaključek turnirja, za katerega je že moč zapisati, da je tudi letos navdušil gledalce, hvalijo pa ga tudi tekmovalci. • V. Stanovnik, foto: C.Šinik Gledalci lahko uživajo v lepih bojih, zmago v obračunu med paroma Nainkin-Orsanic in Tieleman-Visonti pa sta si prislužila prva dva. V NOVI SEZONI BO V PRVI SLOVENSKI MOŠKI ROKOMETNI LIGI TUDI ŠKOFJELOŠKA EKIPA v ŠEŠIR BO BRANIL UGLED GORENJSKEGA ROKOMETA Potem ko so rokometaši Šeširja zmagali v rednem delu druge slovenske moške rokometne lige - zahod, so tudi po končnici dokazali, da si zaslužijo mesto v elitni družbi - Prvo leto se bodo borili predvsem za obstanek v ligi. Škofja Loka, 4. maja - Že pred zaključnimi obračuni končnice letošnje 8* drugoligaškega rokometnega prvensta je bilo jasno, da bo gorenjski r°komet imel v novi sezoni svojega predstavniki v prvi slovenski roko-me*ni ligi. Jasno ni bilo le, ali bo to škofjeloški Šešir ali ekipa Predor Infotrade. Na koncu je odločila večja želja po napredovanju v škof Moški ekipi, ki je dobila oba medsebojna dvoboja. Škofjeločani so se že pred je-Senski delom prvenstva zavedali, ua imajo prav to sezono prilož-priti v najkvalitetnejšo ligo. ia'«jc \ klubu ostalo nekaj igral-Cev. ki vi še razmišljali o zaključ-*u igralske kariere. "Cilju, priti v prvo ligo. smo se podrejali vse od *n$kega poletja, ko smo zastavili * rednimi in resnimi treningi od Petkrat do šestkrat tedensko. Eki-Pa je bila tako po starosti kot 'Iralskih izkušnjah zelo različna, saj so bili nekateri igralci še mladinci, drugi pa imajo za seboj več kot desetletje igralskih izkušenj. Občasno so nas pestile tudi poškodbe, predvsem se je to poznalo ob odsotnosti krilnega napadalca Mraka, pred spomladansko se/ono pa je šel na služenje vojaškega roka Derling. tako da so se morali izkazali prav vsi. kot zelo dobrodošla pa seje izkazala okrepitev iz Kolinske Slovana v drugem delu prvenstva, ko je v eki- Ker so rokometaši Šeširja odločilno zmago za vstop v prvo ligo priigrali v Kranju, so se odločili, da se za slovo od letošnje sezone še enkrat predstavijo domačim navijačem v Škojji Loki. Tako bodo v petek, N. maja. odigrali promocijsko tekmo z ekipo KVM Ribnica v Športni dvorani na Podnu. •22IV NAJBOLJ SLOVITE DIRKE Slovenci na 24 ur le mansa bo M stev šlo vse po načrtih, bo prihodnje leto na sloviti dirki 24 ur le •nsa nastopila tudi tričlanska slovenska posadka, ki naj bi do sred " za udeležbo prišla tudi s pomočjo organizacije nagradne igre z bo- simi nagradami. Teg;i i (t| . -»»J dokaj zahtevnega projekta so se lotili v mariborskem Adam ;fc'.n8 leamu, ki je /a udeležbo na dirki dobil tudi ustrezna priporo- (i'a W soglasja AMZS, kot tudi predsednika republike Milana Kuča-■ ■ saj bi sodelovanje slovenske ekipe pomenilo tudi dobro promocija »Utfte mlade drž ave. Iako bi ob koncu junija leta 1994 na dirkališču „1 Mansu vozili trije prekaljeni vozniki iz slovenskega in nekda-^Jga jugoslovanskega avtomobilskega športa: Peter Adam, večkratni ^ ■Vni m republiški prvak in hkrati tudi predsednik kluba Adam trucing leam. Zvonimir Blažun, štirikratni državni prvak v cestnohi-y25n,n 1,1 gorskih dirkah, dobitnik /late čelade, in Milan Pavlin, rall riUn' rePuhliški in državni prvak v cestnohitrostnih dirkah in trpk^U tr,Jc imajo izpolnjene pogoje za izdajo B licence, ki jo po-Ch,uJC|o za udeležbo na dirki. Jože Galof, trener rokometašev Šeširja po prišel Urban Sile," pravi trener rokometašev Šeširja Jože Galof. Ekipa, ki je trenirala pod strokovnim vodstvom Jožeta Šilca, je že v rednem delu prvenstva osvojila prvo mesto v ligi, ko pa se je v končnici borila za uvrstitev v prvo ligo, so polne tribune škofjeloške dvorane Poden dokazovale, da si Škofja U>ka želi in zasluži rokometnega prvoligaša. "Škofjeloški rokomet je s svojimi mlajšimi kategorijami že nekaj let v vrhu slovenskega rokometa, zato upamo, da se bo našlo toliko denarja, da bomo lahko imeli ekipo, ki se bo enakopravno kosala s tekmeci v ligi. Še vedno računamo na pomoč sedanjega pev krovitelja, tovarne Šešir, ter mnogih manjših podjetij in ne nazadnje škofjeloških gostilničarjev, ki so nas brezplačno gostili po napornih tekmah. Če bomo hoteli normalno delati bomo rabili okoli 15 tisoč mark na mesečin prav te dni je dolžnost vodstva našega kluba, da ugotovi, kje in ali jih je moč dobiti," je povedal Jože Galof. Pri šeširju tudi računajo, da bodo v ekipi ostali vsi sedanji igralci, razen najstarejšega. Pokorna, ki pa bo še naprej pomagal pri delu kluba, poleg tega pa bodo v drugih klubih iskali še dva kvalitetna igralca. Prvi cilj nove sezone bo, da bodo ohranili prvoligaški status, saj se zavedajo, da je prva liga velik kvaliteten preskok, ki ga je najteže prebroditi prvo leto. Ker pa za njimi stoji kopico doma vzgojenih mladih igralcev, se za napredek rokometa v Škofji Loki in na Gorenjskem ne bojijo. • V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda 1^1 .^ Pomočjo sredstev nagradne igre z imenom Avto moto sponzor, k JC|S'tl"' zasnovanu podobno kot Podarim dobim, naj bi že v jeseni ^ P»l avto za trening in sicer Porsche ali Bugalti EB 110 S. Če jim ne t1eUsPclo pridobili vozila skupine C, bi startali v prav tako atraktiv-{e novem razredu (iT. Tekmovalno vozilo bodo skušali kupili, pa ^c ho dovolj sredstev, ga bodo samo najeli. dy vi^ladu nagradne igre je 10 avtomobilov Mazda Xcdos, 10 Maz-•Udi • kar X() Mazda 523, ler 210 moiociklov Yamuha, Sonvjeve ki h"\v'tico naprave in mobilni telefoni. V prodaji bo 999.999 kartic, 'erih /a lolarjcv naprodaj pri uličnih prodajalcih in na ncka-JUn ()s,a''h prodajnih mestih, žrebanja bodo štirikrat, prvo že 26. 11,1 » Diskoteki Pubi v Rogatcu • M. G. foOMum TENIS«MMIMSmil ! B0I.IŠK PIONIRKE JESENIC IN PIONIRJI KRIŽ V telovadnici v Stružišču je bilo letošnje gorenjsko nu- SflRSTVO Kraljevska etapa čez vršič Kranjska Gora, 7. maja - S Startom po ulicah Novega mesta se jc v ponedeljek začela dirka Po Sloveniji, v kateri je trenutno v vodstvu Pintarič in ekipa Slovenije. Najzanimivejša pa bo prav gotovo šesta etapa dirke, ki bo na sporedu jutri, v soboto. Start bo v Ajdovščini, kolesarji pa bodo 145-kilometersko progo zaključili z vzponom na Vršič in ciljem ob 17. uri v Kranjski Gori. Duka se bo končala v nedeljo s krožno dirko po Novem mestu in okolici. • V. S. TEK NA DOBRČO Klemen dolenc najhitrejši ^""'cniško prvenstvo za pionirje in pionirke Med deklicami jc dečki pa je zmagala ekipa Krize I, pred Krizami nH!^',1,la ekip,, Jesenic r;i\ c • v. s. prod Merkurjem Kranj in Jesenicami 2, in ekipo Mu- SlOTINČKOr ŽE ČEZ DVAJSET tei|*?^' 7' m"ia " v nogometno šolo "Stotinka" pod pokrovi-Kra V°m ('orcn)skcga glasa, (iorenjskih mlekarn in Radia v '"I se jc vpisalo že okoli tlva|set otrok Vpis je se danes m prjj°ricdel)ek ob 18. uri na stadionu v Kokrškem logu na 'jek K /l',s" pa vami° dečke - letnik 1984 V ponede- h° nogometna šola začela z delom! Mošnje, I. maja športno društvo Mošnje je priredilo Jek na Dobr čo. Udeležilo se ga jc 35 tekačic in tekačev Najhitrejši med \se mi jc bil Klemen Dolenc (Koala Bled) s časom 58 minut in 56 se kund Med članicami je zmagala Marinka Mribernik (Radovljica), med člani do 30 let so se na prva tri mesia mislili Klemen Do-leiK Marjan Zupančič (Klub trmastih) in Tomaž Novak (Elan), med člani od \\ do 40 let so bili najhitrejii romal Kalan (Zabnl .D lože Štcfc (Peko Tržič) in Bo ra lurkič (BP1 Tržič), med člani od 41 do 50 let so prva tri mesta xxmramiii etsh "■^rSKTtr. zasedli Pavel Erlah (Peko Tržič), Miro Pinlar (škofja Loka) in Štefan Bukovec (Mošnje), med člani nad 50 let pa jc zmagal Rok Štros (Ljubno) pred Francem Hrova-tom (Mošnje) in Janezom Ambrožem (Tržič). • J. K. NENA IN MIHA NEPREMAGLJIVA Na odprtem prvenstvu Kranja je nastopilo kar 117 tekmovalcev Kranj, maja - V ponedeljek se je s finalom končalo štiridnevno tekmovanje v tenisu za deklice in dečke do 16 let. Na odprtem prvenstvu Kranja je nastopilo 38 deklic in 79 dečkov. Kranjčani se niso najbolje proslavili, saj je večina dečkov izpadla že v kvalifikacijah, v 2. kolu pa še pri deklicah Frelihova in pri dečkih VVeissei-sen. Največ znanja sta prav gotovo pokazala dobitnika pokala Ne-na Vukasovič in Miha Gregorc, TK Triglav pa je padel na izpitu pri organizaciji prvenstva, saj v štirih dneh na igriščih ni bilo videti predstavnika izvršnega odbora. Vso zadevo je ublažil Janez Držič (TK Triglav), ki je bil na prvenstvu v vlogi delegata in vrhovnega sodnika, in upajmo, da se mu bodo Triglavani za napore, ki jih je prevzemal namesto njih, vsaj zahvalili. Rezultati: deklice: polfinale: Vukasovič (Branik) : Rajh (BŠ-LJ) 6 : 2. 6 : 2; Zakeršnik (Soča) : Kovač (Soča) 4 : 6, 4 : 6; finale: Vukasovič (Branik) : Kovač (Soča) 2 : 6, 6 : 1, 6 : 1; dečki - polfinale: Krušič (Soča) : Karner (Branik) 3 : 6, 0 : 6; Gregorc (Soča) : Šu-belj (Ta-Bre) 6 : 4, 6 : 3; finale: Karner (Branik) : Gregorc (Soča) 2 : 6, 6 : 7 (5 : 7). • J. Marinček Vabila, prireditve Svetovni pokal v spustu bo na Savi Dolinki - Jutri naj bi bila na Savi Bohinjki tekma v spustu za svetovni pokal. Ker je gladina Bohinjke prenizka, pa so bili organizatorji prisiljeni tekmo prestaviti na Dolinko. Tako se bo tekmovanje začelo pod elektrarno na Savi, cilj pa bo pri Blejskem mostu. Udeležbo je potrdilo 14 reprezentanc, start pa bo ob 12. uri. • V.S. Konjeniška prireditev v Komendi - To nedeljo, 9. maja, bo KK Ko-meda organiziral tekmo v preskakovanju ovir. Tekma naj bi bila po prvotnem koledarju v Arboretumu, vendar so jo zaradi teniškega turnirja v Domžalah prestavili v Komendo, jeseni pa jo bodo organizirali v Arboretumu. Na tekmi pričakujejo tekmovalce vseh slovenskih klubov, ob 10. uri bodo nastopile lažje kategorije, ob 14. uri pa višje kategorije. Domači klub bo tokrat nastopal s kar štirimi tekmovalci, saj sta ekipo okrepila Manja Koren in Maks Riosa. • V.S. Balinarski spored - V super ligi je to soboto ob 15. uri na sporedu tretje kolo. Trenutno vodilna ekipa Trate doma gosti ekipo Sloge. V prvi ligi ekipa Primskovega gostuje v Kozleku pri Transportu, ekipa 5. avgusta gostuje v Kobjeglavi pri Hrastu, radovljiški Fero-les gostuje v Ljubljani pri Svobodi, v Kranju pa ekipa Huj gosti Bi-čevje. Vse tekme se začenjajo ob 9. uri. Jutri pa se začenja tudi tekmovanje v II. ligi - vzhod. V Kranju ekipa Rogovile gosli Virtus, v Tržiču bo Bistrica nasprotnik ekipi P. Trbovlje, na Jesenicah bo srečanje med Jesenicami in Centrom, v prvem kolu pa je prosta Loka 1000. Tudi drugoligaški obračuni se bodo začeli ob 9. uri. • V.S. Rokometni spored - V II. državni ligi za ženske ekipa Kranja gosti Savo Kranj, Lokastar pa gostuje v Piranu. Pari v III. ligi za moške pa so: Loške Smojke - Center Zaplotnik - Šešir, Sava Kranj - Radovljica Š. Bled, Preddvor Info. Skala - Besnica, Žabnica - Herbalife Storžič, ekipa Preddvor Info. II pa je prosta. • V.S. Vaterpolski spored - Vaterpolisti Triglava v soboto in nedeljo v domačem bazenu v Celju gostijo vaterpoliste LSK in BAC-a. To je zadnje srečanje v rednem delu prvenstva sosednje Avstrije, saj Triglav ne bo sodeloval v končnici. Tekmi bosta v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 10. uri. • J.M. Raft pokal Gorenjske - Splavalsko - čolnarsko društvo Raftina prireja to nedeljo, 9. maja, mednarodno tekmo v raftingu, ki bo obenem tudi tekma za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje bo potekalo na Savi Bohinjki, na relaciji Soteska - Bohinjska Bela, težavnostna stopnja IV. Start tekmovanja bo ob 17. uri. • V.S. Sejem kotalk, koles in opreme v Škofji Loki - Velo šport - trgovina in servis koles iz Škofje Loke in Športna zvtza Škofja Loka sta organizatorja prvega sejma rabljenih kotalk, koles in opreme, ki bo to soboto, 8. maja, od 9. do 16. ure na košarkarskem igrišču na Novem svetu. Tudi če opreme ne boste prodali, jo lahko podarite za malčke v vrtcih. • M.K. Turnirja v odbojki - Športno društvo Brezje pri Tržiču pripravlja ob koncu tedna dva zanimiva turnirja v odbojki za pokale ŠD Brezje pri tržiču. Na zunanjem igrišču ob domu družbenih organizacij na Brezjah se bo moški turnir začel v soboto, 8. maja, ob 14. uri, ženski pa v nedeljo, 9. maja, ob 15. uri. Prijav-nin za ekipe ni, prijaviti pa se bo moč pol ure pred začetkom turnirja. Za najboljše so pripravljena častna priznanja. • J.Ki-kel Nogometni spored - V prvi slovenski nogometni ligi igrajo Živila Naklo v nedeljo, 9. maja, v Beltincih s Potrošnikom. V drugi slovenski nogometni ligi igra Jelen Triglav v nedeljo doma ob 16.30 s Korotanom Suvelom. V slovenski mladinski ligi gostuje Jelen Triglav pri Oriji Rudarju v Trbovljah. V III. slovenski ligi igra Zarica jutri ob 16,30 doma z Litijo, Jelovica LTH v nedeljo ob 16.30 doma z Jadranom, Creina Dolnov pa gostuje pri Finalih v Piranu. V območni mladinski ligi igra v nedeljo Zarica ob 14.30 doma s Tabor Jadranom, Dolnov Creina gostuje v Medvodah, Jesenice pa igrajo ob pol treh doma z Domžalami. • J. K. Gorenjska nogometna liga - Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri. Pari 10 Jelovica : Tržič, Alpina : Creina Dolnov, Jelen Triglav : Zarica. Sava : Živila Naklo, Britof : Hrastje, Podgorje : Visoko, Lesce . Železniki. Pionirji igrajo v soboto ob 16, uri. Pari so Šenčur : Podgorje, Trboje : Sava, Velesovo : Zarica, Creina Dolnov : Mavčiče (ob 15,30), Živila Naklo : Jelen Triglav. Jesenice : Lesce, Tržič : Bled, Polet Jelovica LTH, Bitnje :TopTrade in Kondor : Alpina. Člani igrajo v soboto ob 17.30. Pari so Sava : Bitnje, Lesce : Hrastje, Visoko : Polet, Trboje : Jesenice, Tržič : Alpina, Britof : Bled, Velesovo : Podbrezje, Alpina B : Šenčur, Jesenice (Uinden) : Kondor, Preddvor : Podgorje, Top Trade : Železniki, Živila Naklo B : Mavčiče. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari so Železniki : Šenčur, Visoko : Tržič, Jelovica LTH : Alpina, Sava . Živila Naklo, Polet : Trboje, Lesce : Bled, Bitnje : Velesovo. Mlajši pionirji igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari so Jesenice : Jelen Triglav, Šenčur : Sava, Britof : Zarica in ob II. uri v Britofu Creina Dolnov : Hrastje. • R. Gros RadsmtFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 nakoroSkem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tat. 9943-4242 26413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) NHHHB VELEBLAGOVNICA SKOFJA LOKA d.o.o. VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA ki traja do 31. 5. 1993 1. pralni sušilni stroj CANDY 2. barvni televizor 3. šivalni stroj PFAFF 4. ROGOVO gorsko kolo 5. posteljna garnitura ODEJA IN ŠE VEC KOT 100 DRUGIH NAGRAD! Javno žrebanje bo v NAMI Škofja Loka v petek, 4. junija 1993. Z vsakim nakupom nad 2000 SIT boste *C kupci v NAMI v ŠKOFJI LOKI bližje kateri od stotih nagrad. ^ POSEBNO PRESENEČENJE: v javno žrebanje <-boste vključeni, tudi bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA. Zadošča, da shranite < ta oglas in počakate na naslednjega KDO! l* cm, TA NAJDI — V NAMI __A JAKOB VREČEK 64000 Krenj Predosije 156 Izvajamo vse vrste tlakov: * toplotno-zvocne izolacije * cementne estrihe - epoxi in poliuretanske premaze * na stanovanjskih in drugih industrijskih objektih * protikondenčne plošče nad hlevi * izolacijo podstreh * toplotno zaporne plošče Vsa dela izvajamo z materialom ali brez. Dobite nas vsak dan, razen nedelje, med 7. in 8. uro zjutraj ali v popoldanskem času po tel.: 064/241-193 ali osebno na naslovu. HOTEL CREINA vas vabi v vlnoteko na DOT VE MORSKIH SPECIAUTET od 28.4. do 29.5.1993. Vsako SREDO, ČETRTEK, PETEK in SOBOTO pa bo od ure dalje za vaše razpoloženje poskrbela /S flC-INTGRCflfl II avtomobilov MERCEDES I9D E Slavni dobitek 20.OOO.OQO SIT 40 GORSKIH KOLES za naročnike kompletov kartic Vsak 100. naročnik bo prejel jubilejno majico Loterije Slovenije. Komplete lahko naročite tudi po telefonu 24 ur na dan: 061/118-316 in 126-206 Q,©\7lIC3GVJ[I žrebanje lO. OS« '91 globus oddelek dekorative - klet PONOVNO NA ZALOGI: - preproge iz uvoza različnih dimenzij PO NAJNIŽJIH CENAH NA GORENJSKEM popust za člane Kluba^fab^ 20. skupina "NAVA" iz Dubrovnika. Rezervacije po tel.: (064) 213-650 Vstop prost! ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo Naklo, po Naklo, Cesta na Okroglo 3 oddajajo v najem poslovne prostore v 1. nadstropju nove trgovine Zgornji Brnik v skupni Izmeri 65 m2 s samostojnim vhodom. Pogoji: - mesečna najemnina - po dogovoru - davek in funkcionalne stroške najema plača najemnik - najemno razmerje - za nedoločen čas Pisne ponudbe bomo zbirali 15 dni po objavi tega oglasa. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (064)47-122, W 240, ali osebno v splošnem področju podjetja v Naklem, Cesta na Okroglo 3. nztrliL p.p. 45, 61001 Ljubljana Tel.: 061/271-135, 061/301-573, 068/ 46-568 VSI PRODAJAJO, DZIRLO PODARJA! N »javljamo »korajinjl Ud "ĐŽJRLO MAGAZINA* prvega brezplačnega časopisa na katerega ae lahko naročite mapi^i Dostava tako) po izidu t Vai nabiralnik. Pokličite nase številke ali nam p Lihe na postni predal 45. 61001 Ljubljana POP-CORN Ali ste že kdaj pripravljali pokovko? Včasih vam je uspelo, včasih ne. V vsakem pnmeru je za tem ostala mastna, po možnosti ožgana posoda, dim in zmanjšan užitek ob grizljanju Na| vam predstavimo napravo, ki je novost v ponudbi podjetja DŽIRJjO To je POP-CORN a pa ra t, naprava, s katero si brez naštetih nevšečnosti v nekaj minutah pričarate svežo, hrustljavo pokovko Pragiiče koruze vsujete v napravo, vključite - nekaj zabavnega pokanj - in pokovka je tu Ali ste vedeli, da se je Madonna s pomočjo pokovke, ki jo je uživala namesto ostalih ogljikovih hidratov, prelevila iz okroglega dekleta v to, kar vidite seda) Zakaj? Pri sicertnji pripravi pokovke potrebujete rudi olje in sol, ki povečujeta kalončno vrednost in količino sknmeru nepričakovanega obiska Združite prijetno s ! r;rt mim1 Zaradi funkcionalnosti in lepe oblike lahko POP-CORN aparat postavite povsod: v kuhinjo, pisarno, pose ha i pripraven pa je tudi v barčkih, ki s tem aparatom lahko razširijo svojo ponudbo Naročite jo lahko na naSih telefonih ali z naročilnuo Cena tz Jelka. 5399,00 SIT * PTT sirotki p. p. 45 61000 Ljubl|ana Tel: 061/271-135 061/301-573 M* 051/ 46-568 m PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM TUJIH JEZIKOV NA SVETU!!! 13 000 besed, 550 pogovornih fraz, ki jih potrebuiemo, ko s« znajdemo v romih situacijah, npr v hotelu, no recepciji, v restavroci|i, pn ogledu znamenitosti, pri idrovniku, pri mehoniku, pri frizerju, na polti, na železniški ali ovtobusni postaji, pri ipoznovonju in predstavljanju l|udi in .«. in ie MOGOČE NISTE VIDELI, VENDAR ČLOVEK V VSEM ŽIVLJENJU V POGOVORU UPORABLJA POVPREČNO LE 250 BESEDNI 25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV'!' Na slovenskem IrMcu ima ekskluzivno pravico prodoie tega izdelka pod|el|e DŽIRLO, doo, p p 45, 61101 Ljubljana Iz podjetja DŽIRLO sporolomo, da |e izdelek praktičen prispevek k vkl|ućevan|u Slovence v svetovni komumkaci|ski sistem PODROBNA NAVODILA SO PRILOŽENA APARATU Ceno izdelka: 9.999,00 SIT + PTT Hroiki. GINC.IR /A IX )!(,() IN SRKČNO LJUBEZEN. KUPUJEJO ŽENSKE PUEJO M( )SkI' Caj, sestavljen posi.in kitajski reteprun, kt ugn kupovanju KING*KONGA kondom ie vedno pri roki. ndwi§ll pri kii|x>van|ii i/gine, velik pnhranek. popotna anonimnost KtNG'KONG JC komplet SO kondomov v raztopini medu jx>|>iilami medenjaki'" l'lai'ilo jx> jxiv/et|u. embalaža |e nevtralna 999,00 srr ♦ prr stroški. TAR-GARD Ustnik za trajno uporatm zdravje x- n.iše največje bogastvo Iz i igjiemega dim.) odMfMtl >k> 97 t a v i /iiji ilni kadilski kalcij m (>rrpre0u(e lx>le/ervske spremembe na |>ljii('ih kadilcu || tak GARD rOTRBRNEJSI KOT vžK.AiNiK' 699,00 Sn ♦ IrIT stroški. KADILCI, POZOR! še nekai /a vas NICOSTOI' čai za kadili e Kdo ne |x >/na drazeiega kašl|a. ki |C |*»l«'ll,t* stalnega tlr.iženp slu/nu t m diha'" pCOj s c igaretmm dimi >m PoJ*E GARDA, k. xman,*u|C k«>i»',n" sk(Mll|ivih snovi \ ng.iretneni dii«111, smo vam pripravili št- faj 699,OO SIT stroŠ^L k prt V; ^NAROČILNICA 'fc^v>^ \ ima in priimek uIko m it poltno it m kro| _kom NICOSTOP kom TAR-GARD kom GINGER _kom KING-KONG kom ĆANG SLANG__kom PREVAJALNIKOV kom POP-CORN MaraajUUa p.»l|H. w« aatlein Oiirle, p p 45, «1000 l|«bl|«n« nz*ln TvvlfsT ni*ln TvvlIsT Novj stvantev estradne skupine VIN DIJAMANTI <).ui./ /m.i|/. k Scf, elekl'" 1 kitara in vokal. Air«. Klin.ir Ludvik, otgle. elektru m vokal m Ki >l«iio M.i^1"'" ' i tusovska kitai.i in moderni vok.ili) )«■ KjmIj / en.i|\nmi ns|x-siin Ji"' "" , katerimi stadvj uiadna hil.i IIŽIKI I I IAX IS I ,n I HANSI A I ( )K K im i<> i" T1" J. |U.«l.i|.i |x»l|elH- I Uido d o o t |ubl|jiu /a s.imo 299 SI 1 K.iset.i b>> v I1"* ' od S maja IWI »bl|e i/kljm'no ;xi |«> (»uljetje DŽ.IHIO i/bralo ilekleta. ki <* preiLsiavIpta na v /.i< etku lllM^,|S hO tudi prva |jvna promotija kasete in [iloiče DŽIRID I"WIS1 v i/vedi" DIJAMANII Na |>riHn«xiji ploAČC in kasete bo za|ilesal MISTIK v? , osebno I Vklela. ki se U xk> pii|jvilj do 1 pinija l'WV lahko ii(jvlx nun p.i s|x,i,« .umi d.i lxxlo jmi |x>šn pn xl. inkeine l|N" Petek, 7.maja 1993 KRONIKA, OGLASI 23. STR AN • GORENJSKI GLAS Sodišče izreklo omiljeno enotno kazen Eriku Bučanu Morilcu s Trga Rivoli devet let zapora Med zaključnim govorom tožilke je sodnik Erikovega očeta Ferdinanda zaradi motenja odstranil iz razpravne dvorane. Kranj, 5. maja - V sredo ob dveh je predsednik petčlanskega senata hmeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, razglasil sodbo 20-letnemu Eriku Bučanu iz Kranja, obtoženemu kaznivih dejanj Poskusa umora in spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in mu ob upoštevanju omilitev izreklo enotno kazen devet let zapora. V zaključnem govoru zadnji dan glavne obravnave je namestnica javnega tožilca An- tel ubiti že dva dni prej (ob spolnem napadu), vendar si je premislil. Tožilka je kot olajševalno okoliščino upoštevala izvedensko mnenje dr. Marka Skulja, Erik naj bi bil v času dreja Šarabon Erika Bučana obtožila, da je 15. decembra zjutraj v stanovanju Šubljevih na Trgu Rivoli uporabil silo Proti 13-letni Nataliji, kije kasneje pod pretvezo pobegnila njegovim spolnim "nežnostim". Tedaj Erik in Natalija nista več hodila skupaj, da je tesnega prijateljstva konec, je moralo biti Eriku očitno najkasneje štirinajst dni pred tem dogodkom, ko ga je Natalija na hodniku odrinila od sebe, sicer pa že 21. avgusta. Zvezo je dokončno prekinila Natalija, delno tudi na prigovarjanje svoje matere Marije. Le-ta je Erika zaradi spolnega napada na Natalijo prijavila policiji. Preiskovalni sodnik ga je po zaslišanju izpustil. Brž zatem je Erik kupil lovski nož s 7-centi-metrskim rezilom z namenom, da bi se maščeval Mariji Šubelj zaradi prijave in "krivde" za Prekinjeno zvezo z Natalijo. '9. decembra zvečer, torej dva dni kasneje, jo je pričakal na hodniku, vprašal, ali bosta z Natalijo lahko še kdaj skupaj, v desni roki pa je držal nož. Očitno je pričakoval negativen odgovor, ko ga je dobil, je z nožem začel udrihati po žrtvi. Le-ta se je branila, kričala, vendar pa je uro kasneje v UKC z»radi 21 silovitih udarcev z n°žem (smrten je bil vbod v sr-Ce) umrla. Ko se je Erik zdivjal njej, jo je pustil ležati na Žrtev Marije in Natalije Sodnik Anton Šubic je dal besedo tudi obtoženemu Eriku Bučanu. Ta je med jokom zmedeno povedal, da v priporu nima niti te možnosti, da bi Mariji Šubelj prinesel rože na grob. Poznal jo je od svojega štirinajstega leta, zanj je bila najlepša ženska, imela sta celo enaki pričeski. Bila pa je stroga, bal se je je. Vesel je, da je Natalija preživela. Upal je, da bosta z njo skupaj vse življenje. Čudi se, zakaj je bila do njega tako nesramna, zakaj ga je prizadela, če ga je imela rada. Ne ve, kako je mogel to storiti, kaj se je z njim tiste dni dogajalo. Je žrtev Natalije in Marije Šubelj. Sodišče je prosil, da ga oprosti, na prostosti bi bil povsem miren. Nataliji je obljubil, da ji nikoli ne bo ničesar storil, tudi njeni sestri in bratu ne. Natalijo še vedno ljubi, vse življenje jo bo imel rad, čeprav ve, da mu nikoli ne bo oprostila... na tleh odšel v klet po kolo in se odpeljal. Kakšnih deset minut kasneje se je vrnil, vzel v kleti okrvavljeni nož in oprezal, kaj se dogaja na hodniku bloka. V prvem nadstropju so sosedje pomagali hudo ranjeni Mariji, ki je še uspela povedati, kdo jo je, in se nato z nožem lotil še 13-letne Natalije. Tudi njo bi ubil (z nožem jo je devetkrat zabodel), če ga ne bi zaustavili sosedje in bi ne bila zdravniška pomoč tako hitra. Erik je zbežal prek balkona v prvem nadstropju. Erik moril naklepno Njegov naklep, da ubije Marijo Šubelj, je po mnenju tožilke očiten, sam ga je potrdil tudi v zagovoru v preiskavi. Da je nameraval umoriti tudi Natalijo, sicer zanika, vendar mu obtožba ne verjame, saj je v preiskavi povedal, da jo je ho- obeh kaznivih dejanj v stanju bistveno zmanjšane prištevno-sti. Kot obteževalno pa navaja, da se je grobo pregrešil proti celovitosti človekovega življenja in njegovi spolni nedotakljivosti, da je z umorom Marije Šubelj njene tri otroke napravil za sirote, da dejanja ni obžaloval, da bo Natalija vse življenje nosila fizične in psihične posledice, tudi zaradi generalne prevencije (naraščanje števila umorov na območju kranjskega sodišča) je predlagala temu primerno kazen. Zagovornikovi očitki sodišču Bučanov zagovornik po uradni dolžnosti France GoliČič je sodišču očital, da je fazo dokazovanja sklenilo brez možnosti za nove dokaze, s čimer je zasebno podjetje Pomoč se z Bleda seli v Kranj Ogromno dela z izterjavami Matjaž Burgcr: Firme nc preverjajo bonitete kupcev, posamezniki posojajo denar na — -«" Kra lepe oči' ranJ» 15. aprila - Zasebno podjetje Pomoč, ki se je ob Ustanovitvi pred tremi leti osredotočilo na varnostno pravno ^etovanje, ie pred meseci z novim direktorjem Matjažem urgerjem dobilo nov zagon. Z Bleda se seli v Kranj, kjer že n>a prostore ob Mladinskem servisu, vse širša pa ie tudi I Jegova jpaleta dejavnosti. V firmi, kakršnih je v zadnjih dveh tih po Sloveniji nastalo kar lepo število, nestrpno pričakujejo Prejem Zakona o zasebnem varovanju, o detektivski cJ»vnosti in obveznem organiziranju službe varovanja, ki aJ bi legaliziral njihovo delo in strokoven pristop. Upajo, da <»do tovrstna podjetja s povezavo v /druženje zasebnih e*ektivov lažje spodbudila sprejem prepotrebne zakonodaje. preverjajo boniteto kupcev. Tako ostajajo bodisi brez plačila za prouanoblago ali pa v strahu, da se to nc bi zgodilo, izgubljajo tudi solidne kupce. Naročila za preverjanje bonitete posameznih firm prihajajo v Pomoč zlasti iz tujine. Sicer pa so v Pomoči tačas jjaJbo|j zaposleni z izterjavami J'oigov. Trenutno obdelujejo ok- |U0 60 primerov, vrednih skupaj °i>er milijon mark. Njihovi ^ručnik, so tako večje druž nt> firme kot zasebne in posa-huM ' Podobno pisana pa je Z* paleta dolžnikov. Njihova k*loga je, da dolžnika poiščejo, kot V^asm ZI,a biti precej mu-rPen posel, in mu svetujejo, J se poveže z upnikom ter dolg Hiravna. Bistveno pn tem je, da p2*|° brez. psihične ali fizične razrt - v ^emcr sc bistveno ,yiikujc.0 od »mafije- k, ,jm pr ,7Q'ki se pogosto skrivajo 22 uP,,,lti bodi« s fiktivnimi P"> bV rta,n,h bivališč, v resnici nas| 8*j° z enega začasnega nih n* ^ru8c8a» bodisi zase t > ni k1 7 blokiranimi žiro raču p^.?. katerih ustanavljajo "by »rmc,« pravi direktor Po »Iz izkušenj lahko upnike razdelim na poštene, ti bi radi dolg vrnili, pa so se zainvestir-ali oziroma finančno propadli, in na take, teh je več, ki imajo lep standard, niso se mu pripravljeni odreči in se zavestno ogibajo plačati dolg. Govorijo o pravni drtavi, ki pa naj očitno velja le za druge. Pogosto je tetje izterjati denar od bogataša, oborolenega z V '*kusc *tjai Burgcr ^ornoči imajo tudi precej "Pniki S Pre,irano naivnimi l|*0 r.»i,H 'e P°soiaJ° denar brC/ i V11* na ,CPC OČi, skoraj Podn■ umentacijc ali celo brez. dobe dol*nika Ko denarja ne Dot nna7'a^ se mnoK' namesto za "a policijo, sodišče raje odločijo za Pomoč. Na njihova vrata trkajo tudi taki, ki so že ubrali vse uradne institucije in so razočarani zaradi njihove neučinkovitosti. »Zadnje čase opažamo sc nekaj. Nekatere večje družbene firme, ki so izgubile južne trge, hočejo svoje izdelke kljub rizičnosti juga in embargu tam vendarle proda jati. Najemajo manjše d.o.o-je in prek njih pošiljajo blago. Denarja zanj nc dobe ali ga dobe samo del, na policijo ali tožilstvo pa si nc upajo, lako "mali" spretneži drže v iahu cele vodstvene ekipe,«> nravi Matjaž Burgcr in dodaja, da na sploh firme pred sklepanjem poslov vse preredko prizadelo obrambo. Sodišče se je po njegovem znašlo na robu velike sodne zmote, ko ni sprejelo predloga za zaslišanje dežurne sestre oziroma zdravnice v zdravstvenem domu Kranj, pri kateri je iskala pomoč (pomirjevala) Angelca Bučan za sina, potem ko so ga prijeli zaradi spolnega napada na Natalijo Šubelj, pač pa je dobilo le telefonično izjavo zdravnice, da obisk Angelce ni vpisan v dežurni knjigi, torej tam sploh ni bila. Zagovornik je izvedencu dr. Skulju in senatu tudi očital, da je premalo upošteval duševno stanje Erika Bučana v dneh od 15. do 17. decembra, po njegovem je bil tedaj neprišteven, torej tudi neodgovoren za svoja dejanja. Škoda, da sodišče ni upoštevalo predloga za drugega izvedenca, je dejal zagovornik in predlagal, da Erika Bučana ne spozna za odgovornega kaznivih dejanj in ga oprosti, predlagal je tudi odpravo pripora. Sodišče je torej 20-letnega Erika Bučana spoznalo za krivega. Za kaznivo dejanje poskusa umora (taka zakonska formulacija pride v poštev, kadar se obtožencu hkrati sodi najmanj za en umor in en poskus umora) je najnižja zakonsko zagrožena kazen deset let zapora, za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, pa tri leta. Sodišče je za prvo kaznivo dejanje Bučanu prisodilo osem let, za drugo pa poldrugo leto zapora, enotna kazen znaša devet let zapora. Kazen je omililo zaradi bistveno zmanjšane pri-števnosti Erika Bučana v času dejanj, njegovih osebnostnih lastnosti, mladosti in dosedanje nekaznovanosti. Pripor mu je podaljšalo. Sodba še ni pravnomočna. Psihiatrizacija sodstva? V obrazložitvi sodbe je predsednik senata Anton Šubic dejal, da je zagovor Erika Bučana pred preiskovalnim sodnikom najbolj blizu resnici in ima tudi po izvedenskem mnenju o osebnostnih lastnostih obtoženca uporabno vrednost. Zaslišanje dežurne zdravnice ne bi imelo smisla, ker bi lahko pričala samo o tistem, kar ji je povedala Erikova mati, sama Erika ni videla. Če bi bil Erik v kritičnih dneh res neprišteven, samomorilsko naravnan, bi ga starši gotovo pripeljali k zdravnikom, mati ne bi pod pretvezo, da gre v službo, sama zanj iskala pomirjeval. Tudi usodnega četrtka popoldne 17. decembra ne bi mogel biti že tako pomirjen, kot so pričali njegovi domači, če bi bil res v "deliriju". V strokovnost dr. Skulja sodišča ne dvomi; ker je v svojem izvedenskem mnenju odgovoril na vsa potrebna vprašanja, tudi ni ugodilo predlogu za novega izvedenca. Sodišče ne more dovoliti psihiatrizacije sodstva niti ne tega, da določi novega izvedenca, če nekomu mnenje prvega ne ustreza. • H. Jelovčan OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun objavlja JAVNI RAZPIS za izdelavo, dobavo in montažo opreme v sprejemni pisarni, matičnem uradu in informacijah v objektu Poljanska c. 2 v Škofji Loki. Dokumentacija za razpis je na razpolago v sekretariatu za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2 pri gospodu Milku Okomu, kjer dobite lahko tudi ostala dodatna pojasnila. Predviden rok montaže opreme je 15/6 do 15/7-1992. Orientacijska vrednost opreme je 3.500.000 SIT. Ponudbo za poslovni razpis predložite do vključno 14/5-1993 na vložišču pri Občini Škofja Loka ali oddajte po pošti do 15/5-1993. Ponudba mora biti oddana v zapečateni kuverti z oznako "NE ODPIRAJ. PONUDBA ZA OPREMO". Ponudniki bodo obveščeni v 10 dneh po odpiranju ponudb. Kot rečeno, v Pomoči razširjajo paleto ponudbe. Tako nameravajo ponuditi staršem nadzor nad njihovimi otroki v primerih, kot ti sumijo, da zahajajo na kriva pota (droge, kriminal), pripravljeni so zbrati vse potrebne argumente za zasebno tožbo, raziskati sumljive škodne primere, nasilje odraslih (staršev) nad otroki, specializirati pa se nameravajo tudi za primere zakonske nezvestobe. Skratka, njihovo delo naj bi bilo nekje med policijskim in odvetniškim, pogosto zaradi varovanja bsebne nedotakljivosti tudi na meji dovoljenega. Prav tu je vrzel, ki jo ob pravni podlagi lahko zapolnijo prav strokovno usposobljene zasebne detektivske firme. - H. Jelovčan Tel.: d.o.0. p.p. 45, 61001 Ljubljana 061/271-135 061/301-573 068/ 46-568 Cang-Slang Shujševalni čaj Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietični preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa rudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang-Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka Z rednim pitjem čaja Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno Čaj Čang-Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang-Šlang so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek Škatlica čang-šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za dosego želene telesne teže. Fo pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang-Šlang, čaj z več kot 1 700-letno tradicijo. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici čang-Šlanga pred spanjem 699,00 SIT ♦ PTT stroški ,. m. Gostovanje zbora Dunajski dečki iT. mml. Ljubljano Cankarjev dom, Gallusova dvorana M. ma\, L|wbliana Cankarja« dom, Linhartova dvorana trn S«. mL Maribor Valika dvorana JI Prijava za rezervacijo vstopnic Pottna • n hH| Naročam _ vstopnic za koncert zbora Dunajski dečki 1 v Ljubljani 27 maja 1993 2. v Ljubljani 29. maja 1993 3 v Mariboru 28 maja 1993 Gostovanje Vstopnice za koncerte lahko rezervirate s kuponom. Cena vstopnic je enotna, in sicer 3.000 SIT, plačate pa jih Zbora ob prejemu. Dunajski dečki v naši ^bucijo opravlja izključno ' podjetje: državi sta omogočila Q podjetje nHrtl GmbH ||TnWp d.o.0. p.p. 45, 61000 Ljubljana iz Avstrije in g. Džirlo. Znesek poravnale ob prevzemu vstopnic kom ertnega lula In predstavitvenega gradiva Tel.: 061 /271 -135 Pr««TDiaiTt«rr*dJoTMopnkpoil|llriunado*: 061/301-573 Mirto. «Lo.o., p.p.*», 61101 IJubSan* 068/ 46-568 PC SERVIS popravila, predelave, dograditve, prodaja KRPAN d.o.o. Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel./fax 064/212-437 PC 386/DX40,4MB, 40MB, FDD 3,5", VGA mono 99.900 SIT PC486/DLC33.4MB, 170MB. FDD 3.5". VGA mono 139.900 SIT KREDIT - STARO ZA NOVO - KOMISIJSKA PRODAJA AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 KARTICE PODARIM- DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU SKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE. V M ALO O G LAS NI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGITOURSI (^HK£IqMEII glas - Novo za graditelje - kako zaščititi hidroizolacijo objekta pred poškodbami in se izogniti ponovnim stroškom in neprijetnostim pri sanaciji. Enostavno, ALPETOUR BANDAG iz Škofje Loke je v ta namen izdelal posebne plošče ZIP, ki jih sami nalepite na izolacijo. So pa vsestransko uporabne tudi za protihrupno zaščito, kot razne podloge itd. Enostavno učinkovito in ceneje. Zaenkrat jih dobite v trgovinah ALPETOUR BANDAG Škofja Loka, Savica, Bohinjska Bistrica, ZOIS Radovljica, Železnina Mercatorja v Tržiču, Železnina Loka Medvode, LGM Lesnina Kranj, Univerzal Jesenice. OBVESTILO PD KRIŽE - Planinsko društvo Križe išče za kočo na Kriški gori za čas letne sezone od 15. junija do 15. septembra zanesljivega oskrbnika s sodelavci, ki bi tej priljubljeni planinski postojanki uspeli obdržati njen dolgoletni sloves. Pisne prijave sprejemamo na naslov PD Križe do vključno 14. maja letos. MALI O GASI APARATI STROJI ® 217-960 P 1 M*.Ms /m DELOVNI ČAS VSAK DAM OD 8" • 22' NEDELJA OD II- 22 LOKALI BIRO ZA ARHITEKTURNO IN GRAFIČNO OBLIKOVANJE IŠČE V KRANJU POSLOVNI PROSTOR ZA NAJEM - v skupni izmeri cca 100 kvad.m. Prostore smo pripravljeni tudi obnoviti .0064/241-110 mss V najem vzamemo PROSTOR za mirno obrtno dejavnost v Kranju ali okolici. 0 67-063 ioto4 Gostinski KIOSK na Jesenicah prodam ali dam v najem. Pogoj enoletno plačilo najemnine In delni odkup inventarja. 0802-545 noie PRODAMO lokal za trgovino (53 kvad. m) in kava bar (30 kvad. m) v Kranju, poslovno-trgovskl lokal v Kamniku. ODDAMO zidano brunarico pri Bledu, prostor za mirno obrt v Cerkljah, Kovorju in Dorfarjih. NAJAMEMO manjše pisarne v Kranju. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/ 214-674 11133 MlftAMILK GLASBILA 80-basno HARMONIKO In SYNTHE-SIZER Roland Juno 106-5 oktav, poceni prodam. 0241-490 10537 Nov SYNTHESIZER YAMAHA PSR 200, prodam. 045-441 iom? Novo KITARO Melodija Mengeš, prodam. 049-558 11001 Tenor SAXOFON YAMAHA YTS 32, malo rabljen, prodam. 0633-222 11006 Diatonicno HARMONIKO B-E-S-A-S-DES ugodno prodam. 0 218-032 KVALITETNI RUSKI TRAKTORJI OD 12-82 KONJ.MOČI. IZDELANI PO AMERIŠKIH STANDARDIH (LICENCA DEUTZ). MOŽNOST KREDITA IN DOSTAVE NA DOM. SERVIS GARANCIJA IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI, SMO NAJCENEJŠII TRGOHIT D.O.O. HORJUL. 00609/ 611-123_ «30« Panasonic BREZŽIČNI TELEFONI, TAJNICE, FAXI, telefonske CENTRALE zelo ugodno. 0 064/632-595 UM Mizarsko tračno BRUSILKO (šlifar-ica), prodam. Cena 3500 DEM. 0403-676 10501 Novo rotacijsko visokotlačno ČRPALKO goriva za motor Perkins ali TAM 75. prodam.Rupar, Groharjevo nas. 2, škofja Loka 10532 NAPRAVO za avtogeno rezanje poločevine prodam. 0312-101 10824 Ugodno prodam horizontalno tračno ŽAGO - HLODARKO. 0 064/725- 240 10803 SATELITSKE ANTENE Pace in Lasat z montažo in garancijo. Cena 530 DEM 0 43-293 10551 RAČUNALNIK PC AT 286 12 s črno belim monitorjem in miško, prodam 0891-029, popoldan iobm Prenosni TELEFON Sanyo ugodno prodam. 0 51-209 10710 RAČUNALNIK Commodore 128 in Rogovo DIRKALNO KOLO Sprint ugodno prodam. 0 328-012 10711 MOTOKULTIVATOR Kosor, 10 KM, z rolbo za sneg. prodam. 0 061/741- 673 10733 Prodaja električnih hitrih KUHALNIKOV za kavo in čaj. čas kuhanja traja do 1 min. Z aparatom prihranite električno energijo, čas in denar. Aparate polijemo po povzetju. 0 062/36-208 10751 ŠTEDILNIK 2 + 2 ugodno prodam 0 211-074 10763 TRAKTOR TV 730 prodam. 263 I 45- 10774 STROJ za izdelavo keksov prodam. 0 061/772-142 10793 ŠTEDILNIK 3 plin, 1 elek , star eno leto, zelo ugodno prodam. 0311-931 10600 Malo rabljeno FLEKSARICO prodam za polovično ceno Kristel, Mevkuš 22, Zg Gorje 10606 PUHALNIK TAJFUN z motorjem in VOZ za prevoz hlodovine, prodam Lipovec, Zg Laze 22, /g Gone 10613 Barvni TV Iskra, prodam Zebec Alojz, M.PIjade 8. Kranj 10616 Motorno ŽAGO husquarno 480 CD ter vrtno garnituro (mizo, stole), prodam. 0312-101 10829 Starejšo BCS KOSILNICO, prodam. 064-358 10858 SLAMOREZNICO Ultra prodam. Šmartno 16, Cerklje loeee GLASBENI STOLP Philips, nov, z daljinskim upravljanjem, prodam. 0327-814 10871 TRAKTOR Volvo - turbo, 140 KM, prodam. 0 51-018 10001 SLAMOREZNICO brez motorja in OBRAČALNIK sena za kosilnico BCS prodam. Štern, Trstenik 37, 0 46-257 10904 KOSILNICO BCS 622 prodam. 0 242-397 10918 Prodam črnobeli TV Gorenje. 0 312-320 10954 OBRAČALNIK, zgrabljalnik Sip 220, prodam. Praporse 1, Podnart 10955 Ročni SADILEC za koruzo, prodam. 0695-032 10960 TRAKTOR T.V. 520. letnik 1982, registriran. 0723-521 10983 Pralni STROJ rabljen, prodam. 070-741 10967 PC AT 286, 1 MB RAM, Hercules, 40 MB disk, prodam za 1000 DEM. 0311-284 10990 AVTORADIO El NIŠ in Blaupunkt, prodam. 0712-018 10991 Šivalni STROJ bagat prodam za 150 DEM. 083-906 10998 Zamrzovalno SKRINJO 50 litrsko, prodam. 077-830 11004 Nove GRABLE - HAVBLIC, prodam. 0401-326 11029 OBRAČALNIK BCS, prodam. Frelih Janez, Posavec 64, Podnart 11031 Motorno KOSO JONSERED, MLIN UM 6 za mletje, žaganje, skobljenje. brušenje, vrtanje, prodam. Mlaka pri Kranju, Golniška 23 nose PUHALNIK Tajfun z elektromotorjem, prodam. Vrhovnik, Hafnarjeva 3, Kranj, Stražišče 11047 Kmetovalci, AGROIZBIRA Čirče nudi ugodno vse rezervne dele za kosilnice BCS, traktorje Ursus, IMT, Univerzal, Zetor, Deutz, Univerzal, gumo Barum, akumulatorje Vosna in Topla, nože za kosilnice, vzmeti za obračalnike, olje za motorje po 1.800 SIT - 10 I Itd. Pokličite nasi 0064/ 324-802 nošo Hladilni BAZEN za mleko, 100 I, prodam. Sp. Brnik 60 lian TRAKTOR Zetor 5545 In TRAKTOR Man prodam. 0 064/620-483 noe9 Barvni TV Gorenje prodam. 0 324- 712 11098 LEMEŽA za osipalnike in okopalnike prodam aH izdelam. 0 421-21411104 PLETILNI STROJ Pfaff C 600, nerabljen, računalniško voden, prodam ali menjam za avto. 0 45-066 11110 črnobeli TV Gorenje prodam. 0 064/736-454 11117 VIDEORECORDER Goldstar prodam. 0 43-259 11126 Ugodno prodam MOTOKULTIVATOR Gorenje muta s priključki in Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer. 0 401-364 11135 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. 0 212-853, int. 227 9398 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. 0 41-876 10750_ INSTRUIRAM angleščino za osnovne In srednje šole 0 50-836 GR. MATERIAL Suhe smrekove PLOHE In deske, prodam. 0871-089 10549 ŠPIROVCE. dolge 10 m, prodam 0 681-575_10725 Lamelni PARKET, 18 kvad. m, prodam. 0 324-165, popoldan 10748 Staro stresno OPEKO Kikinda, cca 120 kvad m oz. 2.500 kom prodam Cena 25 SIT/kom. 0 59-095 aH 821 -396 '0/71 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI #z anteno 80 x 90 659 DEM *z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX* TEL: 48-570 Cementno strešno OPEKO in LES za ostrešje ugodno prodam. 0 064/ 216-068 ali 064/712-295 10776 Suhe DESKE colarice za šolengo, prodam. Voklo 44, Šenčur 10814 Garažna VRATA 230 x 210 mm, rabljena, cca 1 kub. m PESKA za teranovo 0 do 4 mm, skobelno OS za krožno žago za 410 mm nož prodam. 0 214-526, popoldan io»47 Kombi PLOŠČE za fasado, 25 kom, prodam. 0 41-004, popoldan io64s Rabljene STREŠNIKE Novoteks 1500 kom., zelo poceni prodam. 0312-026 10650 SANITARNI MATERIAL, novi, zaradi opustitve obrti (1 garnitura sanitarij iz uvoza, cena 15000 SIT; 2 kom umivalnikov 62 cm - cena 3500 SIT/ kom, 3 kom bidejev raznih barv -cena 1500 SIT/kom ; 2 kg - 2.2 kg čistega kositra - cena 2500 SfT/kg. 0061/346-260, popoldan ioms Rabljeno strešno OPEKO folc, prodam. 0631-581 10923 120 kg ali od 65 do 75 kvad. m aluminjaste PLOČEVINE, prodam. Barvana temno rjava, debeline 0,7. Cena 450 SIT/kg. 076-159 dopoldan od 9. do 12. ure 10968 IVERKO 18 mm, prodam. 070-006 10973 Novo TERMOPAN OKNO 210X140, prodam. 0715-926 10979 Betonske STREŠNIKE FOLC rabljene, 1900 kom. ugodno prodam. Gorenjesavska 56, Kranj i09M Strešno OPEKO Vesna, prodam. 070-741 10986 Suhe hrastove PLOHE prodam. Langerholc, Sp. Bitnje 24 11022 Nove Armal PIPE in otroško PONY kolo, prodam. 0632-226 nose Suhe borove DESKE 25 in 50 col prodam. Zg. Bela 18, Preddvor nose KUPIM Kupim rabljeno KUHINJO s pomivalnim koritom. 0211-351, zvečer 10663 Hrastove PLOHE aH deske kupim. 0422-634 10867 Kupimo rabljen ŠTEDILNIK z brezhibno pečico. 0 221-621, dopoldan 10916 Kupim zazidljivo PARCELO v bližini Kranja - gotovina. 0 214-927 10911 Kupim TELE simentalca, starega do 10 dni. Stanonik, 0682-726 10972 Kupim OBRAČALNIK 160 na tro-točkovnl priklop. 0403-191 10664 Kupim ČOLN Elan T 300 z motorjem 4 do 10 ks. Sladic Silvo, Trojarjeva 17 a, Kranj 10995 BIKCA simentalca, 200 do 300 kg. za nadaljno rejo, kupim 0 065/808- 048 11086 Odkupimo večje količine okroglega smrekovega LESA (lubadar - 2 In 3 vrata). 0 061/113-342; 064/801-039 - popoldan noro Kupim 70 kom rabljene SALONITKE. 0 422-192 11102 Kupim TELETA simentalca. starega do 10 dni. 0 217-062_11115 Odkupimo večje količine okroglega smrekovega LESA (lubadar - 2 in 3 vrsta). 0 061/113-342; 064/801-039 - popoldan 11143 ŽIVALI JARKICE stare 12 tednov prodam. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, 043- 010 10364 Zamenjam BIKCA simentalca za teličko 0061/824-107 10577 Grahaste JARKICE, stare 7 tednov, prodam Grilc, Partizanska pot 15. 0 214-855 10666 Plemensko TELICO simentalko, dobro poreklo, staro 6 tednov, za nadaljno rejo. 0802-047 ioe64 5 dni staro TELIČKO, prodam Močnik, Triglavska 62, Mojstrana, ogled popoldan 10700 TELIČKO simentalko. težko 130 kg, prodam 0 43-352 10722 KOZO z mladičem prodam 021 422 10726 Eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo zelo ugodno prodam Voklo 56, 0 49-277 10/2/ PUJSKE, stare 6 tednov, prodam Hribar, Šobčeva 14, Lesce, 0 713- 126 10740 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Dva BIKCA, črnobela, stara 2 in 5 tednov, prodam. Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica 10746 Mladega KOZLIČA, starega 2 meseca, prodam. 0 66-347 lozes NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom, cepljene, vrhunsko leglo, poceni prodam. 0 064/325-106 10775 TELIČKO križanko, staro 14 dni, prodam. 0 66-177 10777 TELICO simentalko, staro eno leto, prodam. Mlaka 4, Begunje 10778 BIKCA za nadaljno rejo, težkega cca 120 kg, prodam. 0 212-811 10783 ROTTVVEILER PSIČKO z rodovnikom, cepljeno, prodam za 500 DEM. 0 064/631-364 10791 Mlado KOZO s kozlički prodam. Dijak Janez, Koprivnik 16, 0 721- 098 10799 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Sr. Bitnje 24 10817 KRAVO simentalko z II.teletom, pašeno, prodam. Papler, Žirovnica 52 10818 KOZO prodam. Žegarac Marko, Kovor 76 A 057-281 10835 Nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, ugodno prodam. 064-030 10840 KRAVO s teletom simentalko, prodam. Kovor 37, 0 57-806 10863 Dve TELIČKI simentalki od dobre mlekarice za rejo od 80 do 110 kg. 0421-335 ioeee KOZO mlekarlco, dva mladiča stara 7 tednov, črno bele, prodam. 0421- 799 IOM Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. 046-410 10870 Enoletne KOKOŠI, cena 140 SIT, prodam. Oman, Zminec 12, 0621- 475 10878 Po 25. maju bom prodajal 7. tednov stare RJAVE JARKICE Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, 0621-475 10677 Jahalnega KONJA in delovno KOBILO prodam. Luže 19, Visoko 108» TELETA križanca, starega 5 tednov, prodam. 0 47-554 10815 KOZICE in SENO prodam 0 65- 469 10937 Dve mladi KOZICI in starejši barvni TV prodam 0 46-227 10940 PUJSKE 8 In 10 tednov, prodam 0620-582 10969 ZAJCE ovnače, stare eno leto, samca in samico, prodam 0691- 740 10961 TELIČKO simentalko. staro 10 dni, prodam. Sifrer, Žabnica 19 io9es KOKER ŠPANJELKO z rodovnikom, cepljeno, prodam 051-084 10969 ZAJCE mladiče, stare dva do tri mesece, nemški lisec In mešanice, prodam 0631-409 11020 PRAŠIČKE težke 25 kg prodam Drago Krt, Kurirska 7, Kranj 11028 ZAJCE In štiri delno zajčnlco, prodam. 041-878 11032 črno belo TELIČKO od krave 30 litrov mleka, prodam. 045-189 11033 Trop destih plemenskih OVC prodam Jamnik, Kočna 5, BI Dobrava 11039 VODOVODNE INSTALACIJE vseh vrst (popravila, nove instalacije na hi Ji) Sepriporočam! Jtl* M21U27 T 16 dni starega BIKCA, prodam-Tenetiše 1, Golnik nog Dve KRAVI za meso prodam-Sebenje 38, Križe__ii<*7 KOZO mlekarico z mladičem prodam. Voglje na vasi 17, Šenčur nog TELIČKO, staro 2 meseca, in 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV prodam. Sušnik Janez, Zg. Besnica 14' 0 403-106__no« TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim. 0 421-214__111* Vrhunsko leglo NEMŠKIH OVČAflK parjeno v Nemčiji, prodam. Cena 400 DEM. Justin, Bodovlje 28. Škofja Loka, 0 621-768 m» JARKICE, cepljene, stare 10 tednov, prodam. Golniška 1, Kokrica m** Oddamo črne MUCKE. 0 47-170 11139_ ^ KRAVO s teletom prodam. Pokopališka 11, Kokrica, Kranj M* OTR. OPREMA Belo otroško POSTELJICO z jogj-jem, 120 x 60 cm, prodam. 0 215-318 1°71' Dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK, prodam. O713-264 Iflg Zelo ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIC" Tribuna. 0401-358__J°gl Otroški kombiniran VOZIČEK ugodno prodam 0329-187, dopoldan aH zvečer_ Dobro ohranjen PEG VOZIČEK, star eno leto. cena 15000 SIT. NoC Blanka, Deteljica 15, Tržič »*S OSTALO DRVA meterska, razžagana, 1rske'f dostavo, prodamo. Žagamo tudi r* domu. 0325-488__JOJJJ BRŠLANKE, SLOVENKE. VO' DENKE, PELARGONIJE, 8URgJ NIJE, ĆEVAČKE prodam 0 326-3*»" 10824 ____^ Nov sestavljivi ČEBELNJAK dQ 6 ganjev In TOČILO za med ter Ct ELJE DRUŽINE s panji aH b'* ugodno naprodaj 0 713-036, r»\ čer__j*5 Bukova DRVA prodam 0 41-63* 10737 in 073» Bukova In mešana DRVA prodam po želji dostavim 0 696-042 FIŽOLOVKE dolge 4 m, smrekov«; prodam 0712-247___ KAMP PRIKOLICO Adrla z balda^ nom, opremljena, letnik 1981, c° 1500 DEM, prodam Krasič Zor«^ Savska c. 3, kranj PREKLJE za fižol, prodam 511 031°' 10643 srr/ ,090° GAJBICE prodam. Cena 250 kom. Ličar, Posavec 48 _ Nakupovalne VOZIČKE za ugodno prodam 0 51-030 ^J^. Teniški tečaji v prečudovitem 0° lju v Podvinu Informacije dop "J", 'it; tm inuiri delovnim 6«"01 pop 0 710 112 LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DEU IN D0DAINA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA t SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA l LAKIRNICO • U MIŠICI V GARANCIJI NA NAI >i >MI .; I NI I'I I I IN STORI TVE • GOVORIMO SLOVENSKO Petek, 7.maja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25.STRAN • GORENJSKI GLAS ceV t S T I L C Obveščamo vse potnike, da začenja z nedeljo, 9.5.1993, voziti avtobus na relaciji Tržič • Duplje ■ Brezje, in sicer ob 7.50 uri iz Tržiča (sezonska linija). RENAULT JLK \a/i i c LOJTRE 3-8 m, vseh vrst in po naročilu se dobijo! »061/611-078 10994 ' SMETNJAKE in gradbene SAMO-KOLNICE, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132 11026 CAMP PRIKOLICO Adria 330, letnik 1982, 2 baldahinom, dobro ohranjeno, prodamo. Cena 1400 DEM. P 061/823-577, popoldan no46 FOLIĆ Marija, Gorice 49 a, Golnik, ^javljam, da nisem plačnica dolgov za sinom Rajkotom! 11050 Lastniki videokamer! Navodila v knjižici "SNEMANJE Z VIDEOKA-MERO" - 500 SIT. B 213-656 11116 PRIDELKI Krmilni KROMPIR prodam. Breg ob Savi 19, Mavčiče_10708 SENO prodam. Log, Poljanska dolina, B 65-344 10723 SENO prodam. Praprotna polica 19, Cerklje 10738 Rdeče VINO. 80 SIT/I, prodam. O 068/42-864, Šinkovec Jože, Dolno mokro polje 10, Šentjernej 10755 SENO in OTAVO prodam. Vopovlje 2, pentlje, B 422-617_iotbo 2 nakladalki SENA, prodam. B692- ^09 10807 Oddam večjo količino KOŠNJE. Sr. ves 6, Begunje 10826 MINERALNO GNOJILO Urea 17,33 SIT. AGROMEHANIKA, »331-030 10630 SENO prodam »725-372 ali 77- £81 10966 Na zalogi imam še nekaj SENA, OTAVE, DETELJE. »682-657 10977 1|ENO ugodno prodam. »883-532 Jedilni KROMPIR ugodno prodam. •328-858, zvečer 11013 Jedilni KROMPIR prodam Zalog 46, Cerklje 11023 Jedilni KROMPIR prodam. »45-214 11052 SENO in OTAVO prodam. Jelene, Potenja vas 12, » 64-079 11009 PELARGONUE in BRŠLJINKE prodam a 324-457_iim Hlevski GNOJ prodam. B 50-272 Krmilni KROMPIR prodam » 633- J17____mM CIPRESE v kontejnerjih za ograje Prodam » 323-141 11126 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO, 800 -X00 kvad. m, v Kranju ali okolici -^čur, Britof, Visoko » 46-050 ^Kranju prodam lepo enodružinsko JJjjgp. » 210-314 In 061/713-375 V Kranju oddam HIŠO Ogled v "oooto od 16 do 20 ure. Retljeva .^Cirte, Kranj_10754 VIKEND z vrtom, tik ob morju na ?o7*u Cres, oddam • 064/631-364 Kranj - porodam enonadstropno »«novanjsko HIŠO 230 kvad.m, let Možnostjo dejavnosti In večna-'"onski objekt 72 kvad m na parceli 54 kvad m, s telefonom, kabelska, ^n^kolektorji »217-210 io63e Zidan, podkleten N/IKFND s parcelo Drrikvad m v Dobračevi pri Žireh, r°dam Vikend ima vodo. elektriko 1'6leP dostop «738-021, od 14 do ure 10672 Audi Auto - Krainer ^UJVEC. ROSENTALERSTRASSE 126. . tel 9943 463 21415 'PZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO /p?cn NEPREMIČNINE svetovanja in cenitev ter nakup, prodajo, zamenjava, najem in oddaja nepremičnin Ukozarfeva 1 a,Krai{, tel.: 064/214-674 Starejšo takoj vseljivo HIŠO z vrtom, komunalno opremljeno v Žireh, prodam. »061/341-060 ali 064/691-280 10880 Vodice 2 stanovanjski enonadstropni dvojček, lasten vhod, 150.000 DEM, prodam. »824-200, popoldan 10884 GARAŽO prodam. Begunjska ul., »212-501 10887 Oddam PROSTOR 9 x 3,5 m, primeren za skladišče. »217-506 10890 CASABLANCA, d.o.o. vaša nova agencija za promet z nepremičninami! CASABLANCA, d.o.o., Planina III, poslovni center, Kranj, »331-233 10959 V centru Stražišča oddam v najem LOKAL 30 kvad. m,garažo 15 kvad. m, primerno za lokal, v Naklem pa prodam parcelo 600 kvad. m. »241- 526 10974 Polovico HIŠE (64 kvad. m) v Žireh prodam. Cena 28.000 DEM ali po dogovoru. » 222-241, int. 237 -dopoldan; 691-023, Krstov no« Samostojno HIŠO z vrtom v Kranju prodam. V račun vzamem stanovanje. » 215-755 nože V Radovljici ugodno prodam 2 zazidljivi PARCELI. » 064/861-303 11096 HIŠE PRODAMO: novo v Naklem, Kovorju; polovico hiše v Cegelnici; nedograjeno pri Selcah, Zasipu pri Bledu; obnovljeno v Lescah, Gorenji vasi, Zg. Beli; staro v Hotavljah, Zg. Gorjah; kmečko hišo pri Podvlnu; začeto gradnjo na Cegelnici in druge. Zazidljive parcele prodamo v Ljubnem, Loki pri Tržiču, Jezerskem, Dobenski Ameriki, Javorjih; gozd v Bitnjah pri Vodicah; travnik in gozd pri černivcu in Blegošu. APRON NEPREMIČNINE, » 064/214-674 11129 KERN Kranj d.o.o. NEPREMIČNINE Ocenjujemo, prodajamo, kupujemo, menjamo in dajemo v najem. Kranj, Komenskega7 tel.:064-221-353 od 17.00 do 19.00 Pri voši odločitvi Izrabit* nošo strokovnost V Sv. Duhu prt škofji Loki prodamo novo dvostanovanjsko HIŠO z vrtom » 064/214-674 111JO Na Senturškl gori prodamo VIKEND PARCELO (560 kvad m) z lokacijskim dovoljenjem » 064/214-674 11131 HIŠO - poslovno stanovanjsko v bližini Kranja, na dobri prometni lokaciji, • poslovnimi prostori v pritličju in kleti in stanovanju v nadstropju prodamo Ob objektu je večje zemljišče. Primerno je za trgovsko in gostinsko dejavnost. K3 KERN Kranj. • 064/221-353, od 17 do 19. ure m« Na Bledu prodamo 1-nadstropno podkleteno HIŠO z delavnico v pritličju Hiša je starejša Inje oddaljena 5 min od jezera. K3 KERN Kranj, 064/221-353. od 17. do 19 ure ni4e Prodamo gradbene PARCELE po celi Sloveniji, največ na Gorenjskem K3 KERN Kranj. « 064/221-363, od 17. do 19. ure_um Prodamo KMETIJE različnih velikosti, največ na štajerskem In Notranjskem K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17 do 19 ure 11140 WURM NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SPOJLERJI, PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 VIKENDE za rekreacijo prodajamo po celi Sloveniji, največ jih imamo na Gorenjskem, tudi menjamo za vikende ali hiše na Hrvaškem. K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure 11150 Prodamo HIŠE različnih velikosti in tudi v gradnji, največ na Gorenjskem, sicer pa povsod po Sloveniji. K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure 11151 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi Trio "Bonsaj". » 421-498 84so PLESNA ŠOLA KRANJ iz Delavskega doma vpisuje nove člane. B 41- 581 9678 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. » 41-581 9679 POZNANSTVA Sem moški petdesetih let dobrega srca s hišo, avtom, nealkoholik in nekadilec. Zato želim spoznati po tej poti žensko, lahko si razvezana, mamica ali upokojenka. Zato se čimprej oglasi, kajti lahko ti tudi pomagam finančno. Šifra: SPOZ-NAJVA SE losos RAZNO PRODAM Motorno KOSILNICO vrtno, dve termoakumulacijski PEČI (2.5 KW in 4 KW) prodam. » 46-270 10744 GOBELINA z okvirjem prodam. 9801-122, int. 188 10029 RISALNO DESKO AO, APARAT s paralelogrami prodam. 0 214-927 KOLO Junior, 5 prestav, in GRADBENO DVIGALO prodam. Begunje 36 11100 Kipper PRIKOLICO In OPREMO za trgovino prodam. B 211-746, zvečer 11122 Centralno PEČ Ferrotherm in DRVA ugodno prodam. Bašelj 16, Preddvor STAN. OPREMA Rjavo sedežno - stoli 5 kom. usnjeni, nizki, prodam. Škofic, »310-222, po 16. Uri 10536 Novo POHIŠTVO vseh vrst prodamo po zelo ugodni ceni. »217-16710564 Zaradi selitve v Radovljici prodam komplet SPALNICO starejše izde-lave(pravi les), kavč s predali, 2 fotelja. »062/413-046. ogled 7.maja med 10. in 12. uro na Trubarjevi 1, Radovljica 10601 Plinsko BOMBO za gospodinjstvo prodam. Savič, J. Puclja 7, Kranj, tt 329-928 10741 Raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA prodam. » 421-066 10913 Usnjeno sedežno garnituro prodam na tri oboke. »622-137 10*27 Uvoženo zamrzovalno OMARO s 5 predali in HLADILNIK. »212-263 10930 Pozor Sv. Jakob Avstrijal Prodajamo malo rabljeno kompletno opremo za trgovino 80 kvad m POLIC, hladilnike in ostalo »83-660 10954 Rabljeno llto-železno kopalno KAD in novo VVC ŠKOLJKO, prodam »213-922 10980 Dobro ohranjeno belo DNEVNO SOBO z kotno sedežno grt ugodno prodam »215-042 11000 Novo kovinsko zakonsko posteljo poceni prodam »325-208 11067 TROSED in dva FOTELJA prodam Vse raztegljivo • 214-784 1110* ŠPORT GLISER z motorjem Johnson 35 In PRIKOLICO prodam • 064/46-719 STORITVE J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas: 9 do 17. ure, » 329-886 *u FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, - prodaja novih daljln-cev, - prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov PRIDEMO TUDI NA DOM » 064/218-210 2662 POPRAVLJAM pralne stroje. Pridem takoj! » 713-235 7357 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELUJEM po dogovoru, izvršim tudi MONTAŽO. FRLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj, O 217-937 8453 POPRAVILA-MONTAŽA-pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. »325-815 8901 LEDO SERVIS -iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. » 214-780 9047 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi. Plačilo na dva čeka. fi 66-052 9253 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije ter lamelne zavese. Q 061/342-464 ali 061/342-703 9505 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike. » 65-773 9511 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. B 733-120 9879 Izdelujemo cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE! Prebačevo 32 a, B326-426 9945 AVTO MARKOVIČ, d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, vam po ugodnih cenah nudi karoserijske dele za vozila GOLF 1,2, renault 4, R 5 in Zastavo (stari tip), olja Castrol. BP, Penasol in INA. Velika izbira sedežnih avtoprevlek od 2800,00 SIT naprej. Prodaja KOLES na tri čeke ali 5 odstotni popust za gotovino. »620-647, trgovina odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Sobota od 8. do 12. ure! 10494 Montaža in popravilo rolet in žaluzij! »061/376-783 10512 Vodim poslovne knjige za obrtnike in mala podjetja. Poljanska dolina, »65-505 10531 Polaganje PVC podov in parketa ter brušenje in lakiranje parketa. 0631- 070 10553 TAPETNIŠTVO - kvalitetno, hitro, poceni. 0 83-194 10596 PREVAJAM iz nemščine, angleščine in italijanščine v slovenščino in nemščino. Mirko Mulej dipl. ing., Lancovo 14, Radovljica, 0 064/ 713-269 10632 KOMBI PREVOZI tovora do 1.500 kg in manjše SELITVE. 0 215-211 10747 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite na B 216-919 10756 PEČARSTVO KROPAR Alojz, Kranj sprejema naročila za pečarsko -keramična dela ter marmor. B 214-313, samo zvečer od 19. do 21. ure, ostalo osebno na Ul. XXXI. divizije 46 10760 MONTAŽA - SERVIS; oken, vrat, rolet, polken, žaluzij, kuhinj, pohištva. B 215-312 10782 Kompletni SERVIS pisarniških stolov opravljamo kvalitetno in poceni. B324-741 10841 Se že dalj časa ukvarjate z trdovratno nečistočo vašega Itisona, tapiso-na, sedežne garniture, pa vam to ne uspe? Pokličite Casablanco, ta vam kvalitetno, hitro, globinsko odstrani, dezinficira umazanijo iz talnih površin, avtomobila in stekel. Za bolj spretne pa stroj za globinsko čiščenje tudi posodimo. Samo za vas CASABLANCA, D.O.O, B331-233, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure 10855 Bi radi imeli lastno reklamo na letakih?Za 350 DEM vam izdelamo 30.000 reklamnih letakov in jih tudi dostavimo gospodinjstvom v Kranju in bližnji okolici. CASABLANCA, D.O.O., B331-233, od 9. do 12. in 15. do 18. ure. loeei TRANSFORMATORJE in USMER-NIŠKE KOMPONENTE izdelujem! B736-701 10892 Nudim prevoze do 17 oseb. B65- 461 10926 CASABLANCA, d.o.o. vaša agencija za promet z nepremičninami! Kupujemo, najemamo, prodajamo itd CASABLANCA, D.O.O, Planina III, poslovni center. Kranj, B331-233 10957 SLIKOPLESKARSTVO beljenje, pleskanje, premaz fabjonov in fasad z vašim ali svojim materialom. B692-783 11002 Skupina COCKTAIL vam igra popularno ter country glasbo B632-826 11008 SERVIS pralnih in pomivalnih strojev ter ostalih gospodinjskih aparatov na B632-002 11025 SERVIS in TRGOVINA - Samsung, Gorenje, ugodne cene, obroki. Cankarjeva 27 - Radovljica; Oprešnlkova 82 - Kranj, B 064/217-759, MONTAŽA satelitskih anten no»2 IZDELUJEM in PRODAJAM smetnjake Iz pocinkane pločevine B 324-457 mu STANOVANJA STANOVANJE, 3-sobno, komfortno, centralna, telefon, CATV, zamenjam za manjše Šifra; ŠORLIJEVO NAŠI I JI 10027 /£4Z?/ATQ^V MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V' KIKI" Tel.: 691-555, 692-036, fax.: 691-610 Zamenjam družbeno trisobno STANOVANJE brez centralne, 80 kvad.m, za podobno s centralno. Nudim nagrado. B217-886 10507 Odkupim stanovanjsko pravico za večje stanovanje brez vaše izselitve. B327-304 10535 Najamemo GARSONJERO ali eno-sobno do 2-sobno stanovanje za dobo treh let. Šifra: LILI 10542 Samski moški - obrtnik najame v Kranju SOBO, s souporabo kopalnice in telefonom. B 061/347-375 10597 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE za večje (2-sobno) na Planini. B 329-835 10737 V Škofji Loki najamem 1-sobno STANOVANJE od 7/1993 dalje. B 622-130 10781 V najem oddam STANOVANJE na Planini (40 kvad. m), kuhinja ni opremljena. Cena 200 DEM. Predplačilo za eno leto. B 212-270, po 19. uri 10917 V Kranju zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE (44 kvad. m) za večje z doplačilom. B 325-774 10935 Kupimo z gotovino enosobno STANOVANJE ali garsonjero. Šifra: GOTOVINA 10971 Takoj vseljivo eno in pol STANOVANJE, 43 kvad. m, centralna, telefon na Savski cesti v Kranju. B223-173 ali 061/327-435 (sobota in nedelja) 11038 Zamenjam enosobno STANOVANJE 42 kvad. m za večje. B328-269 11040 V najem oddam 3-sobno STANOVANJE v izmeri 89 kvad. m. B217-107, od 16. ure dalje 11043 Stanovanjsko pravico za 3 sobno stanovanje dam za lastniško 1,5-2 sobno. B215-291 11048 Najamem GARSONJERO - 1-sobno STANOVANJE za dobo petih mesecev. B 323-416 11065 Menjam družbeno STANOVANJE (57 kvad. m) za družbeno (do 70 kvad. m) v pritličju ali I. nadstropju z dvigalom zaradi težke invalidnosti. Vse ostalo po dogovoru. B 324-395 11074 PRODAMO: garsonjere v Radovljici, Koroški beli in Kranju; 1.5-sobno v Kranju - Planina III (52 kvad. m); 2-sobno v Medvodah, Radovljici, Kranju - Planina (58 in 65 kvad. m), Vodovodni stolp (56 kvad. m); 2.5-sobno na Bledu, v Kranju - Šorlijevo naselje (68 kvad. m), na Planini (72 in 82 kvad. m); 3-sobno v Kranju -Šorlijevo in Planina I in v Tržiču -Ravne (80 kvad. m). APRON NEPREMIČNINE, B 064/214-674 11132 Prodamo STANOVANJA različnih velikosti od garsonjer do več-sobnih v Kranju, Ljubljani in ostalih krajih. K3 KERN Kranj, B 064/221-353, od 17. do 19. ure 11147 STANOVANJA sprejemamo za v nakup ali za oddajo v najem ali za posredovanje pri prodaji. K3 KERN Kranj, B 064/221-353, od 17. do 19. ure 11152 VARSTVO Iščem varstvo za 13-mesečnega FANTKA. B 70-728 11072 Iščem VARUŠKO na našem domu. B 323-776 11094 VOZILA DELI Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za av-toodpad. B 064/692-194 »509 Zadnji ODBIJAČ za golfa, malce udarjen, z nosilci, za letnik 1990, prodam B061/346-260, popoldan 10894 Zastavo 101 po delih, prodam. B326-741 10993 VOZILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993 Prijave na B 49-442, po 16. uri 9475 MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. B 211-387 10246 JUGO 45 A, letnik 1987, reg.do 4/94, prodam. B65-416 10473 Z 101, letnik 1986, prodam. B323- 405 10527 C 15 E, letnik 1988, 95000 km, ugodno prodam, ali menjam. B327- 304 10534 GOLF, letnik 1980, dodatno opremljen, prodam. Cena po dogovoru. B871-089 10548 FIAT 125 PZ, letnik 1981, reg. še dva meseca, cena 700 DEM. Zec Slobodan, c. Železarjev 17, Jesenice ios83 ZX CITROEN, nov, ugodno prodam. B 695-070 10702 R-5, letnik 1991, prodam. B 736-538, od 16. ure dalje 10707 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do 6/3/1994, ugodno prodam. B 51-209 10709 OPEL KADETT DJL, letnik 1984, ohranjen, prodam. B 328-292 10712 FIAT ARGENTO 2.000, letnik 1983, prodam. B 311-078 10715 ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1986, registrirano do 11/1993, prodam. Cena 2.400 DEM. B 861-204, dopoldan; 801-405, popoldan 10718 YUGO 55 KORAL, letnik 1988, prodam. B 310-283 10724 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1987, karamboliran, prodam osebam z uvoznim dovoljenjem. B 064/46-609 10729 ZASTAVO 750, letnik 1979, celo ali za dele, prodam. Motor brezhiben. Cena 200 DEM. Drulovka 23/a (pod cerkvijo) 10731 ZASTAVO 101 LUXE, registrirano celo leto - 5/1994, prodam. B 064/ 421-354 10734 YUGO FLORIDO 1.4, letnik 1989, 35.000 km, prodam. B 064/714-295 10735 YUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do 12/1993, ugodno prodam. B 801-046 10736 LADO NIVO, letnik 1986, prevoženih 45.000 km, registrirano do 18/4/ 1994, prodam ali zamenjam. Grabče 7, Zg. Gorje 107« R-18 TLJ, letnik 1987, registriran do 2/1994, dobro ohranjen, ugodno prodam. B 064/78-285, po 14. uri .0743 ZASTAVO 126 P, letnik 8/1989, dobro ohranjeno, 33.000 km, prodam. B 58-062 10745 GOLF Diesel, letnik 1979, lepo ohranjen, registriran, prodam za 3.700 DEM ali menjam za Zastavo. Por, Gradnikova 79, Radovljica 10749 VOLKSWAGEN GOLF, letnik 1990, prevoženih 50.000 km, I. lastnik, ohranjen, prodam. B 064/891-066 10753 ZASTAVO 128, letnik 1986, 52.000 km, prodam. B 064/78-940, zvečer 10759 GOLF Diesel, letnik 1984, prodam. B 57-317 10761 MlftAMILK ZASTAVO 750, letnik 1985, registrirano do 20/11/1993, In ban/ni TV Gorenje, star 2 leti, prodam. B 632-486, po 15. uri i0762 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano celo leto, prodam. Pejič, C. revolucije 2/a, Jesenice 10757 GOLF, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. B 738-058 10770 Odkupujemo rabljena VOZILA. Avto-sport d.o.o., B 064/331-061 10772 OPEL KADETT, letnik 1971, registriran, prodam. Okvirna cena 1.500 DEM. B 52-200 10773 VW PASSAT CL 1.6, letnik 199', srebrne metalne barve, 22.000 km, prodam. B 064/46-450 10779 VW VETERAN KOMBI, letnik 1961, in FORD FIESTO, letnik 1979, prodam. B 066/36-858 iotm ISKRA Servis Kranj, Planina 4 Servisiramo: TV, Hiti, Video, Selečo, ITT-Nokia, ICes, Fisher, Goldstar, Grundig, Samsung, Iskra, TV Star, Lbvveopta ... (064)326-450 od 8.00 do 15.00 ure Tomšičeva 36, Kranj, tel.: 221-238 POMLADNO HUJŠANJE mi vam bomo pomagali! * Bio slim * Gracija * Madal Bal * Gisellestvle * sistem C+ * Naše klasje R-9 EXCLUSIVE, letnik 1988, prodam. Kosmina, škofjeloška 9, Kranj 10785 GOLF Diesel S-paket, letnik 1985, bele barve, 5 vrat, dobro ohranjen, prodam. 0 064/715-721 107w ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, prodam. O 632-433 10788 Tovorni AVTO Mercedes 11.13, celega ali po delih, prodam. 0 064/ 736-792_10792 YUGO 45 A. letnik 1986, solidno ohranjen, nove gume, radio, prevleke, cena 2.500 DEM oz. po dogovoru, prodam. S 064/76-813 od 9. do 12. in od 14. do 19. ure 10794 GOLF JXD, letnik 1989, registriran do 25/5/1994, bele barve, lepo ohranjen, 66.000 km, prodam. Cena 14.500 DEM. Krsnik, Brezje 81, Tržič, « 064/51-292 10795 YUGO 45, letnik 1988, prevoženih 52.000 km, prodam. 0 691-604 10708_ YUGO 55 KORAL, letnik 1990, garaži ran, dobro ohranjen, 23.000 km, prodam. O 064/211-366 10797 R-4 GTL, letnik 1989, prodam. O 736-416 10798 Kupim R 5, letnik 1988 ali 1989. •403-154 10B02 R 4, letnik 1974, prodam za 500 DEM »66-033_10003 ZASTAVA 128, letnik 1981, prodam. 064-289 losos Z 101 GX, letnik 1987, registriran do oktobra, prodam. 0327-729 10610 Z 101, letnik 1978, prodam za 1000 DEM. 0329-891, popoldan 10911 GOLF JXD, letnik 1987. tornado rdeč, prva barva, prodam. 0311- 077 10815 R 4 TU, letnik 1984, prodam. 058- 219 10819 Z 101 comfort, letnik 1979, prodam. Sp. Besnica 69 b 10120 R 5 TR, letnik 1988, bet, prodam. 0421-576 10825 FIČKA, letnik 1984, reg. do maja 94, cena po dogovoru, prodam. 085- 131 10826 HROŠČA 1200, letnik 1975, reg. celo leto, odlično ohranjen, kot nov. 0061/826-031 10627 CITROEN BX 16 TRS, letnik 1984, lepo ohranjen, prodam. 046-048 JUGO KORAL 55, 5 prestav, I. 1989, prevoženih 29.000 km, reg. do maja 94,prodam Avto je odlično ohranjen, cena 5100 DEM 084-655 10634 JUGO 55 (5 prestav), letnik 1988-maj, reg. do maja 94, cena 4000 DEM. 057-771 10*3* DIANO, celo aH po delih, registrirano, prodam. 0 70-600 10644 YUGO 55, letnik 1988, prodam. Jama 41, Mavčiče 10*45 R 4 GTL, letnik 12/87, prodam. Cena 4300 DEM 071O-O73.DO 15. uri 10649 R 5 CAMPUS, letnik 1990. prodam. Vogljanska c. 32. Šenčur 10*51 FIČKO Z 850, letnik 1982 december, prodam. 045-476 10*52 Z 101, letnik 1986, cena 3100 DEM, reg. 11/4/94. 0422-779 io*m Z 126 P, letnik 1986, prva reg. 7/87 ohranjeno, garažirano, prodam za 2200 DEM. 0802-156_loese LADO SAMARO 1300, 5 vrat, letnik 9/90, 30.000 km, prodam. 0633- 063 10859 Z 101, letnik 1979, reg. za celo leto, cena po dogovoru. 0324-285 10860 GOLF 82 prodam in kupim JUGO SKALO, letnik 1988-90. J. Bobnarja 14, Cerklje io**2 VVARTBURG LIMUZINA 1986 bel, 70.000 KM, ohranjen, prodam. 0213-427 10864 HYUNDAI 1,5 GLS, letnik 10/90, 40.000 km, prodam za 13200 DEM. 0310-519 10065 ALFA ROMEO 2000, starejši letnik, brezhiben, prodam. 047-154 10*73 Dobro ohranjen in dodatno opremljen AUDI 80 S avtomatik, starejši letnik(1. reg. 1976), prodam. 0218- 948 10874 GOLF, letnik 1986, prodam. 729 r323-10*75 Registriran 126 P, letnik 1980, prodam. 0217-625 10*7» NISSAN MICRA, letnik 1990, kot nov, ugodno prodam. 0738-941 10*79 SKALO 55, letnik 1989, reg. do aprila 1994, prodam. Kržišnik, šutna 3, Žabnica 10*91 YUGO 55. letnik 1989, 5 prestav, reg. do 4/1994, prevoženih 44.000 km, lita platišča. 4.900 DEM. 078- 104 10893 Ugodno prodam R 18 TU, reg. celo leto. Kokrškega odreda 16, Kranj 10895 ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirano, prodam. 0 733-410 10*9* VISO, letnik 1982, registrirano do 22/ 3/1994, črno, lepo ohranjeno, cena po dogovoru, dve GUMI Eksakt 4- 2 GUMI Michelm - dimenzije 135/70/ 13, prodam. Gume so letne in malo rabljene, cena 150 DEM. 0 51-265 10696 AX 11 TGE, letnik 11/1990, prodam. Cena 11.500 DEM. 0 632-666 10902 GOLF JXD, letnik 12/1985, registriran do 20/1/1994, odlično ohranjen, prodam. Cena 9.400 DEM. Lidija Horvat, šempetrska 14, Kranj, Stra- ŽiŠČe 10903 MERCEDES 508 s komoro prodam. Jordan Jože, Žiganja vas 75, Duplje 10906 VVARTBURG KARAVAN 1 3, star 3 leta, prodam. 0 736-767 10907 LADO RIVO 1.300, letnik 1988, prodam. 0 421-580 10909 YUGO 55 SKALA, letnik 1989. prodam. 0 422-638 10*11 HROŠČA, kleparsko in ličarsko obnovljen, ugodno prodam. 0 58- 174 10912 AUDI 80 TD, letnik 1985, metalik. odlično ohranjen, brezhiben, prodam za 14.500 DEM. 0 710-552 10914 JUGO 45 EX. letnik 10/1987, prodam. 043-092, popoldan 10919 GOLF JXD, letnik 1990. bele barve, prvi lastnik, prodam. 0216-39510920 R 4 GTL, letnik 1985. reg. do 6 4.94. ugodno prodam. 077-477 10921 ZASTAVA SKALA 55. bele barve, letnik 6/90, registracija do konca maja. prodam 0061/551-431 10*22 Nala ponudba: MALI OGLASI DO 10 BESED ZA VAS BREZPLAČNO S TEM KUPONOM! Ogla* do 10 besed bomo objavili na oale ttrofke - oglase v obsegu nad 10 besed; "pod šifro"; "naslov v oglasnem oddelku" uračunamo po ceniku. Nečitljivo iapolmonihlaponov u brezplačni mali oglas nc bomo upoitevali. Fotokopij kuponov ne sprejemamo. BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV PO TELEFONU NE SPREJEMAMO. TEMVEČ SAMO S TEM KUPONČKOM. Ko izpolnjujete kupon, ne posabite v tekst za objavo vključiti tudi tega. kako naj interesenti ta Val oglas v »postavijo kontakt B Vami - npr. Vsio telefonsko številko ali Vsi naslov, po telefonu 064/217-960 seveda ie vedno neprekinjeno 24 ur dnevno tprejemsmo male oglaae: objave zaračunamo po cenike, za naročnike poseben popust. Izretlt. In poUjIse ne: GORENJSKI GLAS, e4#M KRANJ. -:-i— a Milit. iiilflT; JtUediliL MERCEDES motor 240 D, obnovljen, prodam. 077-092 10*25 GOLF diesel, letnik 1991, rdeč in JUGO 45, letnik 89, prodam. 043-222, Visoko 119 g 1092* ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano do 9/1993, ugodno prodam. 0 064/82-104_10936 LADO 1.300 S, registrirano do 19/3/ 1994, prodam. Možna menjava. Cena po dogovoru. 0 311 -72610938 ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Staretova 36, 0 327-271 10939 BUICK SOMERSET prodam. Cena po dogovoru. 0 45-034 10941 OPEL ASCONO, staro 5 let, temno modre barve, prevoženih 57.000 km, prodam. 0 403-109 10942 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Cena 2.000 DEM. Predoslje 43 10947 R-5 GT TURBO, letnik 1987, registriran do 20/4/1994, prodam ali menjam. 0 064/49-371 10952 GOLF bencinar, letnik 1981, prodam. Sp. Bela 3, Preddvor 10953 ZASTAVO 128, letnik 1985, reg. do 11/93, prodam. 0631-174 tajss Z 101, letnik 1981, cena po dogovoru, prodam. 076-108, po 15. uri 10958_ ASCONO 1900, prodam za 2500 DEM. 0733-951_109*1 JUGO KORAL, letnik 1989, reg. do 3/94, prodam. 0733-951, Gorazd 10962 GOLF DIESEL, nemški 1,5, letnik 1979, reg. do 8/93, prodam za 3200 DEM ali menjam za Jugo. 041-067 10963_ GOLF bencin, letnik 1988, 50.000 km, prodam. 0733-319, po 15. uri 10967 R 4. letnik 1989, prodam. 053-153, zvečer 10970 ŠKODA Favorit, letnik 1992, prodam. Zaščitena Dinitrol, avtoradio, dodatna oprema, cena 10.000 DEM oz. po dogovoru. 0622-516, popoldan, po 15. url 1097S LADO 1200, starejšo z dodatno opremo, prodam. Erbežnik, Kidričeva 3. Kranj 10979 JUGO 45 A, marec 1987, ohranjen, prodam. 053-715 10978 OPEL KADETT 1200, letnik 1981. prodam. 0714-857, popoldan 10*92 Dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1988. prodam. Zg. Bela 21. Preddvor 11003 SIMCO 1308 GT. letnik 1976. zelo ugodno prodam. 082-819 11007 OPEL KADETT 1.6 I, letnik 1990, prodam aH zamenjam. 0632-465 AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "Praktikum" PRVI TRIJE VSTOP PROSTI JUGO 55, letnik 2/91, 22000 km, cena 6000 DEM, PRODAM. 081-200 11011 Jugo 55 A, letnik 1986, nanovo registriran, rdeč, prodam. Rodič Zdravko. Trg Preš.brlg.3. Kranj. 0326-694 11012 ALFO 33 1.3 V, letnik 1991. prodam 077-475 11014 126 P. letnik 1990. prev 28000 km, prodam. Sr. Bela 57 11016 Z 128, letnik 1988. 60000 km. prodam. 076-522_11017 Odlično DIANO, letnik 1979. reg do 1.6.94, prodam. 0211-668 11019 JUGO 45. letnik 1988. 35000 km. reg. do 4 94, prvi lastnik, prodam. 0633-032 11021 AUSTIN 1300, letnik 1970, neregis triran, vozen, prodam 066-745 11024_ R 4, starejši letnik, obnovljen, registriran, motor v okvari, ostalo brezhibno, prodam 0215-797 mom MAZDO 323. 1.3 I, 16 V. novo, metalik zeleno, prodam 0216-105 11037_ R 4. letnik 1982. dobro ohranjen, ugodno prodam. Reg. celo leto. 0738-994 _H—t DIANO, letnik 1979. reg do 4/94. prodam 0403-316_Jio« 126 P, letnik 81, registriran, prodam 0211-127. Int. 28 "044 GOLF DIESEL, 5 vrat, bele barve, I. 1985, lepo ohranjen, prodam. 0329-318 ali 326-278 11049 SUBARU LEONE karavan turbo 4 WD, letnik 12/85, 125 konj.moči, prodam. 050-204 11053 t632- 11055 126 P, letnik 1987, prodam. 226 GOLF, letnik 1982, diesel, reg. 19.3.94, cena 4800 DEM, prodam. 0328-385 nos* GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, ugodno prodam. Jesenko, Žiganja vas 32, Duplje 11061 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano, ohranjeno, prodam. 0 064/ 736-686 nošo YUGO 45, letnik 1982, prodam. 0 876-119, po 15. uri 11071 R-4, letnik 1990, garaži ran, I. lastnik, 32.000 km, prodam. 0 064/725-164 11073 LADO KARAVAN, letnik 1991, prodam. 0 324-428, od 14. do 15. ure 11075 KOMBI FORD TRANSIT Diesel, letnik 1980, s sedeži, prodam. 0 712-262 11077 ZASTAVO 101 1.1 GX, letnik 1988, in belo POROČNO OBLEKO, ugodno prodam. 0 403-033 1107* GOLF Diesel, letnik 1984, S-paket, dodatno opremljen, cena 6.700 DEM; YUGO 55, letnik 1987, dodatno opremljen, 71.000 km, cena 3.200 DEM; prodam. Pavlovčlč Miran. Korzika 15/a, Gozd Martuljek noao R-4 TL, neregistriran, letnik 1977, prodam. Blaznik Simon, Kropa 21, 0 736-300 11062 YUGO 45, letnik 1988, registriran do 4/2/1994, prodam. Valjavčeva 10, stan. 4 110*4 ZASTAVO 101, letnik 1983, in ZASTAVO 101, letnik 1987, obe registrirani do 4/1994, prodam. AJič, Jaka Platiše 11, Kranj 110*5 GOLF JXD, letnik 1989, prodam. 0 421-107_11086 YUGO 60 KORAL, letnik 12/1989, prodam. 0 85-228, po 15. uri nogo REGATO 70, letnik 1984, in DIANO, letnik 1980, prodam. 0 214-628 11091 Prodamo YUGO 45, letnik 1988; HROŠČ, letnik 1970. Prodajamo nova vozila, LADA in R-19 16 V, po zelo ugodnih cenah. Plačilo kredit ali leasing. Technocar škofja Loka, Tavčarjeva 17. 0 632-840 11093 YUGO FLORIDO, letnik 8/1990, prodam. 0 324-934 11097 LADO, letnik 1986, registrirano, prodam. 0 325-862 11101 ŠKODO FAVORIT 136. letnik 1990/ 1991, registrirano do 3/1994, prodam za 8.800 DEM 0 326-278 11108 YUGO 45, letnik 1986, prodam 0 214-784 11107 GOLF nemški, 25.000 km po generalni, letnik 1977, zelo lep, ohranjen, ugodno prodam. 0 064/82-096. popoldan 11111 LADO RIVO 1.300, letnik 1987. prodam. 0 218-641 11112 R-4 TL, odlično ohranjen, letnik 1978, I. barva, prodam. 0 51-637 mi* CITROEN AX. letnik 1989, rdeče barve, s 5 vrati, garažiran, prevoženih 16.000 km, ugodno prodam Cena po dogovoru. vveiselsen, Šeljakovo naselje 7, Kranj, Stražlšče 11127 YUGO 45, letnik 1990, prodam Strahinj 110, Naklo. 0 48-553 11142 ZASTAVO 750 SE. letnik 1981. cena 1 000 DEM. In YUGO 45 KORAL, letnik 1989. cena 4.100 DEM, prodam. 0 733-951 11144 Jugo 45, letnik 1984, garaži ran, ugodno prodam. Šenčur, Sveteljeva 1.0 41 904 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlim DEKLETA aH FANTE za pomoč pri strežbi v Klubu "SKALA" Inf. v Klubu Skala, od 21 do 22. ure, ob petkih in sobotah 10066 DOMUS ZALOŽBA nudi delovno mesto ORGANIZATORJA prodaje po domovih za območje Gorenjske. Pogoji: - izkušnje v prodaji po domovih - osebno vozilo - prosti čas (25 ur tedensko) - aktivno znanje slovenščine Inf. po tel.: 064/51-491, zjutraj do 10. ure zvečer od 20. do 21. ure. JESENIČANI pozor! Nudim honorarno ali redno zaposlitev za več resnih in komunikativnih oseb za delo na terenu (zbiranje naročil za šolska učila). Mesečni zaslužek nad 90.000 SfT. Tedensko izplačilo. Inf. v petek in ponedeljek, od 17. do 19. ure 0 84-655 8975 Nudim dober zaslužek! 0620-565 10291 Iščemo mlado dekle prijetne zunanjosti za delo v okrepčevalnici. Kasneje možna redna zaposlitev. 0621-023 vsak dan od 8.do 20. ure ali v Šolski 15, Škofja Loka 10493 CAFFE BAR LEV Preddvor pogodbeno zaposli mlado dekle za strežbo. 045-360 losos ŠIV1UA brez zaposlitve dobi honorarno delo. 0324-156, od 19. do 20. ure 10522 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO in dekle za delo v strežbi. Pisne ponudbe oddati osebno Bistro DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj 10529 Če si resen in komunikativen, imaš voljo do dela, pokliči 0 52-133 ione Redno ali honorarno zaposlitev nudimo resnim, komunikativnim osebam. 0 222-524 10717 Zaposlim simpatično DEKLE za delo v šanku. 0 064/620-055, od 13. ure dalje 10730 V bivšem baru "Trinajstica" na Jesenicah, Titova 30, honorarno zaposlimo pridno in urejeno DEKLE. 0 82-403 10752 Zaposlim KV TISKARJA ali za mehanski obrez tiskanega vezja in aluminija. 0 242-149 10757 Honorarno zaposlim FANTA za delo v avtopralnici. 0 43-070 107*5 Iščemo DELAVCA za pogodbeno delo prodaje pijač in peke rib ob koncu tedna. Pogoj lasten prevoz. Plačilo od prometa, šifra: OKOLICA KRANJA 10789 Takoj honorarno zaposlimo mlajšo UPOKOJENKO za čiščenje gostinskega lokala v dopoldanskem času. 0 46-030 10787 Zaposlim GOSPODINJSKO POMOČNICO za pomoč v kuhinji Iz okolice Preddvora. 045-316, 45- 317 10821 Zaposlimo dva območna direktorja ter tri vodje skupin. Delo je dolgoročno z redno zaposlitvijo. Zaposlimo tudi ljudi, ki vejo kaj hočejo oz. imajo svoj cilj. Vaše ponudbe na 0061/ 341-542 10622 Za zbiranje prednaročil nove uspešnice po knjigarnah vabimo Izkušene potnike. 0329-010 10*37 PRODAJALKO za honorarno delo v specializirani prodajalni na Bledu iščem. Prednost imajo kandidatke, katere pasivno obvladalo vsaj enega od tujih jezikov. Ponudbe pod Šifra: MIRTA 10*46 Dekle za strežbo zaposlimo. Inf. vsak dan po 19. uri Pizzerija Marjet -ka. Žabnica 10*57 Iščemo pomoč v gospodinjstvu 2 x na teden. Informacijo ob sobotah Tili, Senično 70, Križe 10*91 Smo posebno organizirana prodajna organizacija v kateri lahko preizkusite, ali se naučite sposobnosti komuniciranja In prodajnih veščin. Ukvarjamo se z prodajo atraktivnih priročnikov za šolo, šport, dom In poslovni svet. Delamo organizirano v skupinah, po želji nudimo tudi samostojno delovanje. Vključujemo se v vse načine prodaje: po domovih, po delovnih organizacijah, po posebnih prodajnih mestih in po že znanih kupcih. Za opravljeno delo boste Elačani z tedensko provizijo. V koli -or ste brez službe, Iščete dodatni zaslužek aH se želite osebno dokazati, nas dobite na tet.: (064) 59-159, 632-330. 50-848 VREDNO JE POIZKUSITI. NE BO VAM ZALI 106U Redno aH honorarno zaposlimo DEKLE za pomoč v kuhinji. Gostilna Marjan Marlnšek. C 26. julija 2, 64202 Naklo, 0 48-220 10*97 Poklicni VOZNIK z 20-letno prakso B, C, E, D kategorijo iščem začasno ali stalno zaposlitev Šifra: VESTEN 10*08 Gostilna Mangart Bled zaposli NATAKARICO 0 77-132 10*10 Delo na stojnici v poletnih mesecih dobi priden FANT ali DEKLE Iz okolice Radovljice. 0 738-113 10*43 Trgovina z ekskluzivnim! oblačili išče urejeno In sposobno PRODAJALKO Delovne Izkušnje zaželjene 0 064/ 78-778. Sportlna Bled d.o.o., Ljubi janska 4. Bled 10944 Pekarna v Radovljici išče PEKA tt 714-627 10945 V Lescah zaposlimo sposobno šrviUO z delovnimi Izkušnjami Inf vsak delovnlk od 9. do 17. ure na 0 064/78-778. Sportlna Bled d.o.o.. Ljubljanska 4 icm Zaposlimo več vestnih fantov za čiščenje Pisne ponudbe Cablanca. d.o.o.. Planina III, Kranj 10*66 Honorarano zaposlim KV MIZARJA 041 695 hojo "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! Takoj zaposlim delavca za pomožna dela. Pogoj starost do 22. let. MIZARSTVO Smolej, Kovor 63, 057-313_1103* Štiri do šesturno kakršnokoli HONORARNO delo išče mlajša upokojen-ka Kranjčanka. 0326-270 110«» Iščem žensko za pomoč v kuhinji, dobro plačilo. 0723-789 110^ Honorarno zaposlim DELAVCA za tlakovanje dvorišč. 0 41-832, petek po 19. uri_ nog M BAR Lesce zaposli samostojno DEKLE za delo v strežbi. Inf. osebno v baru no" V Medvodah honorarno zaposlimo DELAVKO za čiščenje v dopoldanskem času in MOŠKEGA za nadzor čistil v Kranju v popoldanskem času 2 uri dnevno. Cenjene ponudbe pod Šifra: ZANESUIVOST_no* Modna prodajalna na Bledu sprejme PRODAJALKO za honorarno delo v poletnih mesecih, šifra: BLED m* Pizzerija Tonač sprejme KUHARJA in FANTA za priučitev. 0 422-271 11120 Pizzerija Tonač sprejme dve DEKLE-Tl za strežbo. 0 422-271 tjlg Iščemo mlado simpatično NATAKARICO. Klub Tropical, Pajerjeva 6, Šenčur, 0 41-372__vn^ Iščem PRIPRAVNIŠTVO v kovinarski stroki. Imam Izpit B-kategorije. 9 217-825 '0058 KOLESA GORSKO KOLO Rog in avstrijsko otroško KOLO srednje velikosti na 10 prestav prodam. Kržišnik, 0 622-265 107o8 BMX 20", nov, prodam. 10720 217-128 Dva ETZ, letnik 1986, dobro ohranjena in SUZUKI 750 GSX. letnik 1980. prodam. 0 064/46-609_101* BT 50 (črne barve, vijolična platišča, športna oblika), zeio lepo vzdrževan, prodam. 0 212-811_loj* Nov MOPED APN 4, nevozen » ščitnikom, prodam. Arhar Franc Vlncarje 42, Sk Loka__1*JJ Tri dirkalna KOLESA, dav malo rabljena, eno popolnoma novo, prodamo. Arhar Franc, Vlncarje 42. Sk Loka, 0620-259_joeo» Zelo ugodno prodam moško DIRKALNO KOLO Botecchla. 0401-35» 10632 ____| MOPED TOMOS avtomatik 3 MS prodam za 20.000 SIT Stular, šuceva 9, Kranj__»JJ KOLO BMX prodam 0 65-586 10908______ Motko gorsko KOLO na 10 presta^ še v garanciji, prodam Pustovrh, 9* Duh 75, škofja Loka_ JJ5 Rog žensko KOLO. modre barv«, dobro ohranjeno, ugodno prodam 0 57-831___tfjg Žensko KOLO na prestave prodam. 0 70-572 Moško KOLO Senior, 12 »»jgjj dobro ohranjeno, prodam 0 241-508__25 KOLO Pony 2, odlično ohranjen* prodam. 0 632-385 0*4* DlnValno KOLO Rog amater naj° prestav prodam 0 214-927 MOTORNO KOLO TOMOS M 14. g' cem brezhiben, cena 600 D prodam 0725-802 09* PONY KOLO In 2 moška kolesa 5 m 10 prestav, prodam 067-077^* Moško Rogovo KOLO 10 P^ffit poceni prodam 048 092 Novo Atala gorsko KOLO pt°ćtr". 0 214-784____J^ HONDO 125 CR KROS prodam. SP Upnica 21. 0 712-211 11 P0L0S TRGOVINA S PREMOGOM Zapogi 40. Vodici, vam po ztlo DOOdni ceni nudi ČEŠKI. RUj* ZASAVSKI m VELENJSKI PREMOG Bniplrtna dostava, moinosf ph težkih trenutkih Zahvala tudi gospodu župniku Kran a' P0^"1« kvintetu iz Šenčurja in pogrebcem iz la za leno izveden pogreb Sc enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami. Žalujoči: hčerki Ro/i z \lcnom in štrlita z družino Kranj, V maj« 1W3 ZAHVALA V 36. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, mamica in žena CVETKA MERTELJ roj. Andoišek iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Iskre - Števci za pomoč in nagovor, ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in svečke. Hvala za nagovor predsedniku KS in gospodu Bečanu za trud in organizacijo pogreba. Posebej pa izrekamo zahvalo domačim pevcem za žalostinke. Oče Andrej v imenu vseh V SPOMIN na dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica JOŽETA SMODILE iz Kranja 8. maja bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil. Hvala vsem, ki ga ohranjate v trajnem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče FRANČIŠKE ZORMAN Strupijeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in drago pokojnico pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. dekanu Antonu Slabetu in g. Rafaelu ter Žirovnik Ivanu in Faniki ter ostalim sosedom. Zahvala gre tudi dr. Stenšakovi. Žalujoči družini Kunej in Jamnik Šenčur, Ljubljana, 3. maja 1993 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega TOMAŽA se vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepše zahvaljujemo. Družina Golob ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA ^ PERČIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožaljc in ga spremili na njegovi zadnji poti. /hIiiji m t: Vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta MARIJA GROS Mihletova mama s Trstenika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, nosačem, in vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljeni obred in tako ganljiv govor ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni Trstenik, 23. aprila 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, strica in tasta ALOJZIJA VODNIKA iz Predoselj 58 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje ali namesto tega prispevali za cerkev. Posebej se zahvaljujemo g. kanoniku Prestorju in g. župniku Kokalju za lep pogrebni obred, g. Bitencu za poslovilne besede, pevskemu oktetu za lepo petje, Navčku za pogrebne storitve, sosedom, Arvajevim iz Britofa, g. Mubijevi za vsestransko pomoč, ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam stali ob strani. Žalujoči: Vsi njegovi Predoslje, 29. aprila 1993 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje Tvoje bilo je življenje, Tvoj dom ovila je črnina in ostala je tišina. Utihnil je Tvoj glas, obstalo ti srce, prerano poslovil se od nas, nikdar več se vrneš ne. Ob nenadni in boleči izgubi sina, brata in strica PAVLETA HABJANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebej še Jernejevim, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Šlibarju za prejete zakramente, prof. dr. Pek laj u in g. kaplanu za lepo opravljen verski obred ter pevcem. Hvala tudi ZD Škofja Loka in Kliničnemu centru Ljubljana. Žalujoči: oče Blaž, brat Peter in ostalo sorodstvo Sopotnica, Kanada, 4. maja 1993 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA POLAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala njegovim sodelavcem in Alpetourju Remont-Labore. Zahvaljujemo se tudi Gorenjskemu tisku - obrat 1, podjetju Roma Tex Tržič, gospodu Bogataju in gospe Anici Brišnik za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, in gospodu Pangeršiču za zaigrano "Tišino". Hvala tudi mesariji Kalan iz Stražišča in gostilni Labore za pomoč. Žalujoči: oče Miha, žena Milena, hčerki Andreja z družino in Jana z Milanom ter ostalo sorodstvo Kaj veš o prometu Kranj, 5. maja - Osnovnošolci in srednješolci so se danes zopet pomerili v cestnoprometnih spretnostnih in soočili svoja znanja o prometnih predpisih. Tekmovanje je potekalo v dveh delih: spretnostna vožnja (spretnostna in ocenjevalna vožnja ter testi) in spisi ter risbe na temo prometa. V kategoriji 3. do 4. razred je v spretnostni vožnji zmagala Anja Osterman, OŠ Matija Čop. V naslednji kategoriji, 5. do 8. razreda je bil prvi Jure Maček, OŠ Lucijan Seljak. Med srednješolci pa je zmagal Marko Šimunac iz Srednje elektro in strojne šole. Vsi prvouvrščeni v tej panogi se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja v spretnostni vožnji, ki bo 15. maja v Žalcu. Najboljši spis med učenci 3. in 4. razredov je napisal Jernej Karničar iz OŠ Matija Valjavec Jezersko, med učenci višje stopnje osnovne šole pa Matiček Žumer iz OŠ Matija Valjavec Preddvor. Najboljši risbi pa sta narisali, med mlajšimi Katja Žagar iz OŠ Jakoba Aljaža, med starejšimi pa Andreja Rakovec iz OŠ Simon Jenko. • M. P., foto: D.Gaz-voda Izlet v Terme Zreče in na Pohorje Društvo upokojencev Cerklje vabi člane na enodnevni izlet v Terme Zreče in na Pohorje. Odhod bo v sredo, 15. maja, ob 6. uri. Prijavite se lahko pri odborniku ali pri tajnici društva. Dan upokojencev Preddvor Društvo upokojencev Pred-vor vabi člane na prireditev Dan upokojencev, ki bo jutri, v soboto. 8. maja, ob 16. uri v domu krajanov na Zgornji Beli. • L. C. Praznik krajevne skupnosti Mošnje Srečanje v farni cerkvi Mošnje - V krajevni skupnosti Mošnje bodo tudi letos pripravili ob obletnici vrnitve izgnancev iz Nemčije po drugi svetovni vojni tradicionalno krajevno praznovanje. Tokrat so se odločili, da praznik proslavijo s srečanjem domačinov v farni cerkvi sv. Andreja v Mošnjah. Srečanje bo v nedeljo, 9. maja, ob štirih popoldne. Dr. Cene Avguštin bo predaval o nastanku, razvoju in vrednotah cerkve, krajevni poslanec v radovljiški občinski skupščini Andrej Resman bo spregovoril o pomenu praznika, v kulturnem programu pa se bodo predstavili dekliški septet Izvir z Brezij in učenci domače osnovne šole. • C. Z. II. srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske Pričakujejo 110 nalog Kranj, 28. aprila - 7. in 8. maja bo v kranjski gimnaziji drugo srečanje mladih raziskovalcev iz gorenjskih srednjih šol. Poleg lanskih udeležencev - dijakov gostiteljske šole, jeseniškega centra, škofjeloške gimnazije in kranjskih "iskrašev" - se bodo tokrat z raziskovalnimi nalogami predstavili tudi dijaki iz kamniške gimnazije, loške kovinarske in cestno-prometne šole ter kranjske tekstilne in obutvene šole. Na srečanju pričakujejo kar 110 nalog. V petek, 7. maja, bodo mladi raziskovalci pred komisijami zagovarjali že ocenjene naloge, medtem ko bodo sobotne aktivnosti namenjene predvsem obiskovalcem in gostom. Oh desetih dopoldne bo slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, za "pokušino" bo predstavljena ena najboljših nalog, zatem pa bodo odprli razstavo vseh nalog, sodelujočih na srečanju Razstava bo odprta do petih popoldne Hkrati bo v gimnazijski knjižnici odprta tudi razstava družboslovnih raziskovalnih nalog, ki so jih v zadnjih letih izdelali dijaki kranjske gimnazije. Ob pol enih bo okrogla miza na temo: Nacionalni program "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo". Pogovor se bo sukal o tem, kako organizirati in spodbujati mladinsko raziskovalno dejavnost na Gorenjskem. • Franci Rozman Leto in osem mesecev zapora za sostorilstvo v veliki tatvini Poldrugi milijon zapravila v Tuniziji Kranj, 5. maja - Senat temeljnega sodišča v Kranju je v ponedeljek popoldne 20-letno Majo Mohorič spoznal za krivo kaznivega dejanja velike tatvine in jo obsodil na leto in osem mesecev zapora. Maja Mohorič, pogodbeno zaposlena v menjalnici ljubljanskega Publikuma d.o.o. v Kranju, je na obravnavi priznala, daje skupaj s prijateljem Andreasom Bergantom 8. januarja letos i/ blagajne vzela na škodo Publikuma za 1,567.000 tolarjev deviz, na škodo M. D. pa 250 mark. Denar sta porabila za izlet in bivanje v Tuniziji. Sama se je vrnila domov 7. marca, ko se je javila policiji, sostorilec in iniciator naklepne tatvine pa je ostal v tuji-ni. Za njim je razpisana tiralica. Sodišče je Maji Mohorič kot olajševalno okoliščino pri izreku omiljene kazni (spodnja zakonska meja kazni za krajo nad 500.000 tolarjev je tri leta zapora) štelo, da je dejanje priznala in ga obžalovala, da gaje zagrešila v sostorilstvu, na prijateljevo pobudo, da je mlada in doslej še nekaznovana, kot obteževalno okoliščino pa je štelo visoko vsoto ukradenega zneska, generalno prevencijo in to, daje izkoristila zaupanje delodajalca Sodišče je oškodovano menjalnico napotilo za pot pravde, Mohoričevi, ki je obljubila, da bo M. D. vrnila 250 mark, pa je podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. • H. J. Teden upokojencev v Naklem Od 9. do 14. maja 1993 bodo v Naklem organizirali teden upokojencev. V nedeljo bo ob 10. uri z glasbenim nastopom otvoritev razstave ročnih del, razstava bo odprta do petka od 14. do 19. ure, v petek pa tudi od 9. do 11. ure. V ponedeljek bo ob 16. uri izpred Doma kulture v Naklem organiziran pohod po Dobravi do lovske koče, v torek bo ob 20. uri proslava v počastitev 40. obletnice DU Naklo, v sredo bo prav tako ob 20. uri v Domu kulture razvedrilni program Prizma optimizma - Radio Slovenija, z nastopom domačih pevk in pevcev. V četrtek je predvideno balinanje v Podbrezjah, zbirališče je ob 14. uri na balinišču v Podbrezjah, ter kolesarjenje Naklo - Podbrezje - Naklo, za kar pa je zbirališče predvideno ob 14. uri izred Doma kulture v Naklem. V petek pa bo v Domu kulture ob 20. uri modna revija, nastop citrarja in objava rezultatov balinanja. • L. C. Drevi Gašperji na Primskovem Primskovo - V okviru promocijske turneje po Sloveniji bo drevi (7. maja) ob 20. uri nastopil v Zadružnem domu na Primskovem Ansambel Gašperji, katerega generalni sponzor je Gorenjski glas. Ansambel, ki ga je Slavko Avsenik izbral za izvajalca njegove glasbe, se bo predstavil tudi s skladbami s svoje kasete pod naslovom Gašperji, to smo mi. Koncert bo povezoval Janez Dolinar. Kolesarski izlet v Poljane in Žiri Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, II. maja 1993, kolesarski izlet v Žiri, za tiste z manj kondicije pa do Poljan nad Skofjo loko. Odhod bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, Kranj. Izlet bosta vodila Tone Resman in Karel Polajnar. Veselošolci tekmujejo Kranj - V organizaciji Pila in Zveze društev prijateljev mladine kranjske občine bo v soboto, 8. maja, ob devetih v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini tekmovanje v Veseli šoli. Sodelovalo bo 80 učencev od 1. do 8. razreda iz kranjskih osnovnih šol. Požar v kuhinji Goli vrh - V sredo okrog desetih dopoldne je gospodinja v kuhinji stanovanjske hiše Goli vrh 2 v Poljanski dolini pristavila jed na plinski štedilnik. Ko se je uro kasneje vrnila s polja, je bila kuhinja v dimu, ogenj je zajel pluto ob štedilniku, uničil napo, tla, skratka, napravil za okrog 400 tisočakov škode. Nezgoda z ukradeno stoenko Kranj - M. R. je 2. maja okrog enih popoldne z dvorišča ukra del stoenko z zagrebško regi stracijo, last Janeza Z. z Zg. Br nika. Na vozilu je zamenjal registrski tablici in se nekaj dni vozaril naokrog, čigava je "njegova" stoenka, so ugotovili šele, ko se je z njo zaletel in so ga zaradi hujših poškodb odpeljali v UKC. 3ADiO 91.3 F/7 GLASOVA ANKETA Ali nam verjamete? Novinarji smo dolžni upoštevati kodeks novinarjev, v katerem imamo zapisane zapovedi, kaj smemo in kaj ne smemo. V kodeksu so zapisane pravice in dolžnosti. Med drugim tudi to, da je naša temeljna obveznost resnično in nepotvorjeno obveščanje javnosti. Novinarji poročamo kot očividci ali na osnovi dejstev znanega poreka... Pa se novinarji tega držimo? Ali vi verjamete v resničnost in objektivnost člankov, ki jih prebirate v časopisu? Karolina Presterl, Radovljica: "Ne, ne verjamem. Popolnoma zaupam samo podatkom o nesrečah in podobno. Moti mc nerealno poročanje o dogodkih in o dogajanjih, predvsem tistih okoli politike." Jelena Rezar, Radovljica: "Vse, kar preberem v časopisih, jemljem zelo z rezervo. Zelo je pomembno, kdo je kaj napisal, saj je od novinarja odvisno, kako objektiven zna biti. A jaz ne verjamem nikomur, predvsem ne vsega, kar piše o politiki." Edo Cilenšek, Radovljica: "Ni vse res, kar piše v časopisih. Jaz, da bi vse verjel -ne hvala. Mnenje o določeni stvari si bom ustvaril na podlagi več časopisov, ki poročajo o njej. Od vsakega nekaj, po dobim svojo. pra-vo resnico." Jože Vogelnik, Radovljica: "Ali verjamem v časopise? Ja> pa ne. Veliko, kar piše bo že držalo, je pa res, da se za veliko stvari tudi sam ne zanimam. Ampak časopis je res dobra zadeva in naši slovenski časopisi so zelo dobri." • T. Markovič, foto: Gorazd Šinik Izlet na Bizeljsko in Posotelje Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 25. maja 1993, izlet na Bizeljsko in Posotelje, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Obsežen program med drugim vključuje tudi kopanje v Atomskih Toplicah. Prihod domov je predviden za 20. uro. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Izlet organizira in vodi Igor Slavec. Planinski izlet Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet "Planina pod Golico - Spanov vrh - Pristava - Javornik . Izlet bo v torek, I I. maja 1993. Avtobus bo iz Rodin odpeljal ob 7.25 in ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Žirovnice. Peljali se boste do Jesenic, nato pa bo hoje za 3 do 4 ure. Izlet bo vodil Miroslav Feldin. Prihod domov je načrtovan v popoldanskem času. Pogovor z prof. Berto Golob Slavistično društvo Kranj va' bi na pogovor s prof. Berto G