BAROČNE PRIŽNICE V OSREDNJI SLOVENIJI POSKUS TIPOLOŠKE OPREDELITVE Sergej Vrišer, Maribor V XIV.—XV. številki Zbornika za um etnostno zgodovino sem priobčil razpravo o razvoju baročnih prižnic na slovenskem Štajerskem . V pod­ naslovu razprave sem pojasnil, da gre za poskus tipološke opredelitve prižnic. V pričujočem sestavku obravnavam prižnice v osrednji Slove­ niji. Tudi tokrat sem ubral podobno p ot kakor p ri štajerskem gradivu, seveda pa so mi značilnosti regije in posam eznih avtorjev narekovale ponekod tudi nekoliko drugačno razvrstitev. K akor v prvem sestavku sem tudi tukaj opustil širši družbeni in um et­ nostnozgodovinski okvir, saj so bile duhovne korenine in slogovne os­ nove baroka že večkrat zadostno pojasnjene. Tudi ne navajam okoliščin, ki so pobudile takšno ali drugačno delo. Moje pisanje nim a značaja topografije in želi podati sam o najširšo, okvirno razvrstitev gradiva. M orda se utegne zdeti kom u m etoda, ki sem jo jo uporabil za razvrščanje, precej nedosledna: ponekod sem nam reč dajal prednost tektonskim zna­ čilnostim prižnic, drugod pa njihovem u plastičnem u deležu. Prav gotovo bi bilo moč razvrstitev opreti izključno na arhitekturne tipske vrste priž­ nic in šele sekundarno obravnavati njihov plastični akcesorij. Pot, za katero sem se vnovič odločil, je nekakšen kom prom is med enim in d ru ­ gim in upošteva v seštevku arhitekture, plastike in poslikave tiste ele­ m ente, ki pri posam eznih prižnicah najizraziteje izstopajo. Naj že na začetku povem, da je kranjsko gradivo sicer precej heterogeno in z ne­ katerim i prižnicam i v vrhu slovenskih baročnih stvaritev, da pa precejšen del prižnic, in to mnogo večji kot na Štajerskem , sodi m ed povprečne dosežke, bodisi da jih presojam o s tektonske bodisi s kiparske plati. Ta dela so po svoje tudi težko opredeljiva. V pričujoči razpravi sem se torej ognil gradivu, ki nim a izrazitejših značilnosti; opis kranjskih prižnic je zato precej krajši od opisa štajerskih del. Navzlic tem u upam , da bo se­ stavek prispeval k boljši preglednosti in zaporedju razvojnih pojavov znotraj že znanega in opredeljenega um etnostnega obdobja našega ba­ roka. I. PRIŽNICE PREDBAROČNEGA OBDOBJA Tako kakor na Štajerskem velja tudi za osrednjo Slovenijo, da je število prižnic iz predbaročnega časa sorazm erno skrom no in da je pač največ spomenikov te vrste iz zrelega in poznega baroka. Tudi v osrednjih slo­ venskih pokrajinah se v 17. stoletju pojavljata dva osnovna tipa prižnic — prvi s poligonalnim in drugi s pravokotnim tlorisom . D andanašnji lahko sam o ugibamo, koliko je bilo ob svojem času enih in drugih. Po tem, k ar se je ohranilo, pa bi smeli sklepati, da so na K ranjskem pre­ vladovale prižnice poligonalne, tj. šeststranične in osem stranične tlorisne oblike. Za prižnice predbaročnega obdobja velja, da so tektonsko preproste, nji­ hove stranice so skrom no razčlenjene in ornam entirane, še skrom nejši pa je njihov figuralni okras. Mnoge od njih so brez strehe, pogosto pa počiva prižnični balkon-kancela na stebru. Naj preprostejši tip predstav­ ljajo v tej sm eri kam nite poligonalne prižnice z gladkim i ali profiliranim i stranicam i, prizidane k steni in s kratkim stebrom (iz 16. stoletja npr. v Dvoru pri Polhovem Gradcu, nadalje na Vihru pri Trebnjem in drugod). Na tem m estu velja om eniti tudi zidane prižnice na prostem , ki so pone­ kod povezane z odprto lopo za m aševanje (npr. Lim barska gora pri Mo­ ravčah, Vinji vrh pri Semiču). Med kam nitim i deli iz predbaročnega časa zavzema nedvomno vidno m esto prižnica pri sv. Neži na Kumu z letnico 1662. Stranice balkona krasi klesarsko delo — luskinasta in vegetabilna ornam entika, prav tako so vklesana tudi im ena evangelistov, polja ki jih obdaja ornam entika, pa so poslikana. Kancelo nosi toskanski stebrič z rastlinskim kapitelom , om eniti pa je tudi železno ograjo, ki se spleta v oblike vitičastih zavojev. Časovno in slogovno m orem o prižnico s Kum a vzporejati z dvema de­ loma v lesu. Prižnico v Tihaboju pri Litiji poživljajo luskinasto rezljani pilastri in listnati venčni profili, nosi pa jo okrogel steber. Spretnejše m izarsko in rezbarsko delo je prižnica v špitalski cerkvi v Škofji Loki. Šeststranični balkon, prav tako okrašen z luskinasto motiviko na pila­ strih in s profiliranim i venci, se stopničasto zožuje in počiva n a brazda­ sto kaneliranem stebru, dopolnjujeta pa ga tudi piram idasta streha, na­ sprotje zožujoči se prižnični nogi, in vrh strehe figura. S poligonalnim tlo­ risom in sorodnim i okrasnim i elem enti, vendar brez stebra, se opisanim a spom enikom a pridružuje prižnica v Zavoglju pri Ljubljani. S šeststranično obliko, vitkim stebrom in ornam entirano ograjo kancele in stopnic se m ed predbaročne stvaritve uvršča prižnica pri sv. Jožefu p ri Preserju. K ar ji daje pom em ben pečat, je bogato izrezljana ograja z motivi vaz s cvetjem in volutastim i pilastri. Tudi prižnica pri Sv. Pri­ možu nad Kam nikom razodeva z balkonom in streho šeststranični tloris, ki je razpotegnjen še z obhodom . Polja ograje so poslikana z liki evange­ listov, slikarija je iz leta 1742,1 tektonska osnova in nadrobnosti, med tem i posebej ploščati, proti vznožju zoženi pilastri in ornam entalni mo­ tivi dragulja, pa prepričljivo postavljajo nastanek prižnice v predbaročno drugo četrtletje 17. stoletja. Korak naprej v razvoju in posebnost v vrsti naših prižnic pom eni priž­ nica na Viševku pri Starem trgu, ki je slogovno blizu velikemu oltarju viševsike cerkve iz leta 1668. Petosm insko balustrado s kupolasto nogoiin kupolasto streho prepredajo zavoji hrustančaste ornam entike, novost pa so poprsja puttov, ki jih obdajajo sadni obeski. V bistvu gre za motiv 1 F. Stele: Politični okraj Kamnik, Ljubljana 1929, p. 191. kariatid, kot se še izraziteje pojavlja v nekoliko m lajši prižnici pri Sv. Petru na Studencu.2 Ta prižnica je v zasnovi še povsem predbaročna; o tem pričajo luskinasti pasovi in vegetabilni venčni profili, angelska po- p rsja — kariatide pa se izvijajo iz konzol, ki im ajo obliko akantovega rastlinja — znanilca baroka. In še druga novost: v nišah balustrade sto­ jijo svetniške figure, bolje figurice, kakršne so značilne za 17. stoletje, ki pa so po razgibanosti že povsem baročne. Na pragu baroka m oram o vsekakor om eniti še troje značilnih del. Priž­ nica v Novi Štifti pri Ribnici na Dolenjskem nas m ore zanim ati s tekton­ ske plati, saj gre za tip prižnice, ki se drugod pri nas ne ponavlja, omem­ be vreden pa je tudi njen plastični okras. V tlorisu je štirišestinska, na vogalih im a svedraste stebričke in niše s stoječim i figurami, posebnost pa je ravna streha, ki se dviga v kupolasto laterno.3 Z listjem oviti sve­ drasti stebri, angelske glavice in niše s stoječim i figuram i sprem ljajo tudi balkon prižnice v Valpurgi pri Smledniku. Motiv niš s stoječimi figuram i pa se ponavlja tudi pri prižnicah s pravokotnim tlorisom , za katere smo že povedali, da jih je občutno m anj kot poligonalnih. Kot pri­ m er izredno bogatega objekta v tej vrsti je na pragu baroka omeniti prižnico v nekdanji cerkvi v Dražgošah.4 II. PRIŽNICE ZGODNJEGA, ZRELEGA IN POZNEGA BAROKA 1. Prižnice s stoječim i figuram i Če vzamemo za m ejnik in začetek zgodnjega baroka pojav akantove ornam entike in kot skupni imenovalec uveljavljanja stoječih figur, za prvo obdobje pa tudi značilne svedraste stebre, se nam zaokroži v sku­ pino zase več kranjskih prižnic. Vse naštete značilnosti im a prižnica v M išjem dolu pri Litiji, ki jo za zgodnejše delo razglaša tudi nosilni steber s kom pozitnim kapitelom . Tudi plitka streha, s katere se pnejo v vrh volute akantovega rastlinja in ki jo krona m anjša figura, je p ri prižnicah tega tipa kaj pogost pojav. Skrom nejša je prižnica v Stopnem , ki opušča niše, figure stojijo na konzolah, uviti stebrički pa so brez ornam entike. K zgodnjim stvaritvam v tej skupini sodi vsekakor prižnica v Bitnjah, k jer se srečujem o še z brazdastim i stebrički na balustradi in s stebrom , ki podpira prižnico, sicer pa so okraski že zavoji akanta. Z vogalnimi kon­ zolami in stebri je poudarjena balustrada figuralne prižnice v Šentpavlu pri Dragomlju. Gladki stebri na konzolah stojijo tudi m ed figuralnim i nišam i pri prižnici na Trški gori pri Novem m estu. Brez niš, z m očnej­ šim poudarkom na razgibanih postavah, akantovi ornam entiki in voluta- stih konzolah je tudi prižnica v Žerovnici pri Cerknici, podobno tudi v Škocjanu pri Dobu in drugod. Na K ranjskem ni toliko prižnic s stoječim i figurami, kot se jih je ohra­ nilo na Štajerskem . V kratkem pregledu sem naštel samo nekaj značil­ nih. K akor v štajerskem gradivu se prične tudi na K ranjskem tip te priž- 2 S. Vrišer: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, p. 37. 3 Okenske odprtine laterne so zaprte in poslikane. * Ker prižnice m i več, jo je bilo moč opredeliti samo po fotografiji. nice v drugi četrtini 18. stoletja um ikati novim oblikam , m ed katerim i m očno izstopajo prižnice s sedečimi figuram i. K er so se te prižnice ne­ dvomno razvile iz onih s stoječim i liki, sem jih p ri obravnavi štajerskih prižnic uvrstil za prvo skupino. Pri prižnicah v osrednji Sloveniji pa se m i zdi prim erno, da spregovorim o najprej o drugih vrstah, predvsem o poligonalnih prižnicah, ki so brez plastike in ki so nastale sočasno z onimi s stoječim i figurami. 2. Prižnice brez plastike Prižnice, ki se uvrščajo v to skupino, bi mogli razdeliti v dve podskupini. V prvo bi sodile prižnice s poligonalno tlorisno obliko, katerih balu- strado obrobljajo svedrasti stebrički na konzolah, polnilne stene pa so največkrat poslikane s figuram i evangelistov. Iz prvega četrtletja 18. stoletja je prižnica v sam ostanski cerkvi v Meki­ njah. Prižnični balkon kaže vse opisane značilnosti. Ko govorim o prižni­ cah brez plastike, im am v m islih kancele, k jer ne najdem o figur. M ekinj­ ska prižnica im a nam reč streho s preslegastim volutnim vrhom , na ka­ terem stoji kip. Sorodnosti družijo m ekinjsko prižnico s prižnicam a v Trzinu pri Mengšu in na Žalah v Kamniku. O bakrat nas pritegnejo uviti stebri na konzolah, p ri kam niškem delu še posebej poslikane stranice balustrade. Slednja počiva na lesenem šeststraničnem stebru, ki pa je očitno poznejši doda­ tek. Preproste oblike, ki jo poudarjajo sam o uviti stebri, je tudi prižnica v Šm avru pri Dobrniču. Delo je verjetno nastalo sočasno z velikim ol­ tarjem . V drugo podskupino bi mogli postaviti prižnice, okrašene z gladkimi stebri, pilastri in prižnice z balustrado brez stebrov. V bistvu gre za precej skrom ne stvaritve, p ri katerih je učinkovitost razdeljena m ed ar­ hitekturo in poslikana polja. Skoraj v vseh prim erih so nam reč stranice nam enjene upodobitvam evangelistov. Z gladkim i stebri se nam predstavijo prižnice v Velikem Mlačevem, Vrz- dencu in Jereki, z ornam entiranim i pilastri, ki rastejo iz potlačenih volut, prižnici v Sam otorici in pri Sv. Duhu v Bohinju, povsem preprosto obliko pa kaže prižnica p ri Sv. Miklavžu na Gradišču v Tuhinju, ki jo poživlja sam o profiliran zgornji rob ograje, sicer pa je brez plastičnega okrasja. 3. Prižnice »italijanskega« meddobja V razvoju baročnega kiparstva na K ranjskem in posebej v L jubljani po­ m eni delež italijanskih in v um etnosti italijansko usm erjenih kiparjev in kam nosekov posebno poglavje. Znotraj opusa, ki jim ga pripisujem o, je tudi nekaj prižnic. Značilnost teh prižnic so kam noseško delo in intar­ zije iz raznobarvnega m arm orja, tri od njih pa kažejo v tlorisu in členitvi sorodnosti, ki zbujajo misel o skupnem ustvarjalcu. Izpričano je, da je ljubljanski kam nosek Mihael Cussa (r. ok. 1657, u. 1699) postavil leta 1699 prižnico v stolnici v Zagrebu. Ta prižnica je v vsakem pogledu m onum entalno delo. Stranice balustrade krasijo reliefi evangelistov, reliefno je okrašena tudi stena prižnice, streha se dviga v ozek vrh in končuje s plastiko, največ pozornosti pa nedvom no zasluži figura angela — atlanta, ki se sklanja pod težo kancele. Kalkor je znano, je Cussa naročal kipe za svoja dela pri kiparjih zunaj Slovenije, največ­ k rat v Benetkah. Tri prižnice, ki sem jih m aloprej omenil, sicer niso izpričane kot Cussovo delo, kom pozicijski motivi z vloženim m arm orjem pa močno spomi­ njajo na njegove oltarje. Gre za prižnice v C erkljah na Gorenjskem , Za­ gradcu p ri G rosupljem in Mozirju- Pri vseh treh so se ohranili poligo- nalni m arm ornati balkoni s stebrički na vogalih in upodobitvam i evange­ listov na stranicah. Sorodna ornam entika in betvasti zaključek balkona povezuje zlasti prižnici v Zagradcu in Mozirju. Prva je bila nekoč v sti- škem sam ostanu, drugo pa so prenesli na Štajersko iz nekdanje kapu­ cinske cerkve.5 Vse tri tržnice so dopolnili z arhitekturnim i členi in okraski v 18. stoletju. Slednjič naj om enim še prižnico iz leta 1747 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani ki je bila do leta 1787 v nekdanji frančiškanski cerkvi. N jen avtor je’ kam nosek Karlo Bombaši, tretji iz italijanske kam noseške družine v Ljubljani. Prižnica im a pravokotno kancelo, katere pred n ja stran je izbočena, n a vogalih poudarjena s pilastri, noga prižnice pa se kupolasto zožuje. Glavni poudarek je na reliefih s svetopisem skimi prizori in raz­ nobarvnem m arm orju. 4. Različni tipi prižnic pred 1750 Tudi v tej skupini sem zbral sam o vidnejša dela; nekatera od teh je moč tudi slogovno povezati, večinoma pa gre za precej različno gradivo. Prvo delo, ki ga om enjam , se navezuje na prižnice iz predbaročnega časa. To je prižnica v Stopičah p ri Novem m estu s poligonalnim balko­ nom in plitvo ravno streho. Stranice balkona zavzemajo oljne podobe evangelistov, celota pa izstopa predvsem zaradi bogatega rezbarskega ok­ rasja — akantovega rastlinja in m ičnih postav puttovnkariatid, ki se po­ dobno kakor p ri Sv. Petru na Studencu dvigajo s poprsji iz akantovih listov. Dve prižnici, prva v uršulinski cerkvi v Ljubljani, druga v cerkvi na blej­ skem otoku, kažeta več skupnih slogovnih znakov, zato se zdi upravičena dom neva o istem avtorju ozirom a delavnici, najverjetneje ljubljanski.6 Prižnici im ata pravokotno tlorisno obliko s prisekanim i vogali, noga se izteka v obrnjeno kupolo. S treha ponavlja tloris balkona. Štirikotna polja ograje zavzemajo reliefi in polnoplastične figure. Sooblikujoča kom pozicijska elem enta sta tudi akantovo listje in školjkaste oblike. Značilen pečat daje prižnicam a nasprotje m ed tem nim ohišjem in po­ zlačeno plastiko. Nekaj te uglašenosti zasledimo tudi na prižnici v Lescah, ki časovno ni daleč od om enjenih dvel del. Tudi tukaj gre za predrokokoj- sko školjkovino, čeravno nekoliko skrom nejšo, in za nazobčane lambre- 5 A. Stegenšek: Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905, p. 88. 6 S. Vrišer, o. c., p. 127. kine na strešnem vencu. Prezreti pa ne m orem o, da kaže v osnovi štiri­ kotni balkon nabrekle stranice, kar bi pom enilo že korak naprej od ljubljanske in blejske prižnice. Masivna pozlačena akantova in školjčna ornam entika močno izstopa na prižnici v ljubljanski stolnici iz začetka 18. stoletja. Tudi to delo je po tipu balkon s pravokotnim tlorisom , ostre robove pa blažijo izbočena ograja in vogalni pilastri, kar zabrisuje tlorisno osnovo. Ko om enjam o stolnično prižnico, ne m orem o m imo dveh korov z orglam i — prvi je neposredno nad prižnico, drugi na nasprotni strani ladje — katerih čle­ nitev in okrasje govorita za sočasni nastanek s prižnico. Ljubljansko delo je um etnina, ki se skladno zliva v ansam bel stolnice, obenem pa im a tudi v zboru drugih prižnic sam osvoje mesto. K prim erjavi s stolnico pa nas vendarle vabi neka druga cerkev, nam reč Šm arna gora. Prižnica v tej cerkvi je sorazm erno skrom nejša od ljubljanske, razčlenjenost balkona, profilirani venci, na vogale postavljeni pilastri, izbočene stranice in ne nazadnje razvrstitev ornam entike pa kar dovolj opozarjajo na zglede v stolnici. Med dela, ki so po tipu osam ljena, se uvršča prižnica na B runiku nad Radečami. Tloris prižnice je šeststraničen, štiri stranice se sklepajo v balkon, katerega obliko ponavlja kupolasta streha, balustrado pa podalj­ šuje še dohod na prižnico. N jena posebnost so kartuše s slikam i evange­ listov, spleti trakaste ornam entike, angelske glavice ob spodnjem robu balkona in ovalni m edaljoni z upodobitvam i svetnikov na robu ostrešja. Delo nas po tektonski zasnovi in tudi z nekaterim i nadrobnostm i (meda­ ljoni, angelske glavice) spom ni na prižnico Janeza G regorja Božiča na bližnji Svetini nad Laškim, vendar je v celoti rustikalnejše od Božičeve.7 Fo tlorisu in razčlenjenosti balkona in ostrešja pom eni posebnost priž­ nica v Š entjoštu pri K ranju. Postavljena je v kotu m ed dvema pilastrom a, kar ji daje svojevrstno razpotegnjeno balustrado in prav takšno ostrešje. Pet rahlo zalom ljenih stranic se nam prikazuje dom ala kot enovita čelna stran balkona. Prižnico poživljajo slike, ploščati, pasasti pilastri in pred- rokokojska kartuša, na strehi simboli evangelistov, dekalog in angel- trobentač. 5. Prižnice dolenjsko-posavskega m ojstra Že v pregledu štajerskega gradiva sem omenil prižnici v M arijini cerkvi in p ri Sv. Roku v Sevnici, ki se s kvadratno tlorisno obliko in ornam en­ talnim i slogovnimi znaki v naj večji m eri približujeta delom po im enu do­ slej še neznanega m ojstra, ki je ustvarjal na Dolenjskem in v Posavju." Značilnosti njegovih prižnic spoznamo posebej nazorno pri Treh farah pri M etliki in na žežlju nad Vinico. Za razliko od sočasnih drugih del im ajo prižnice tega m ojstra v osnovi kvadratičen tloris s posnetim i vogali, balkon pa oblikujejo konveksno in konkavno razgibane stranice. Bistvo kvadrata ohranjata m očneje prižnici v Zagradu in Gornjih Dolah, ki sodita prav tako k delom tega m ojstra. Pri vseh njegovih prižnicah 7 S. Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963, p. 48. 8 S. Vrišer: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, o. c., pp. 86—93. je spodnji rob balustrade profiliran in odebeljen ter se izteka v zožu­ jočem se zaključku. Plastični okras prispevajo trakasti in m režasti ter školjčni predrokokojski motivi, nadalje reliefi, redkeje pa polna pla­ stika (Sevnica, Tri fare). K iparske nadrobnosti so brez dvoma najzanesljivejši znak, po katerem spoznavamo dolenjsko-posavskega m ojstra. Teh znakov pa ne kaže priž­ nica v Jurjeviči p ri Ribnici, ki je sicer tipsko precej sorodna prižnici na žežlju: im a nam reč kvadraten tloris, posnete vogale, plitko, razgibano streho in p ro ti spodnjem u robu razširjajoče se stranice balkona. 6. Prižnice s sedečim i figuram i Prižnice s sedečimi figuram i — evangelisti, p u tti in drugim i liki — so v baročnem repertoarju kaj pogoste, podoba pa je, da se na K ranjskem zanje niso posebno ogrevali, vsekakor občutno m anj kot na slovenskem Štajerskem in Koroškem. V rsta prižnic, ki jih hočem predstaviti, je so­ razm erno'kratka, večina jih je z Gorenjskega. Prižnica v Zgornjih G orjah nam kaže iz kvadratne tlorisne osnove obli­ kovan balkon s konveksno in konkavno razgibanim i stranicam i, kupo­ lasto nogo in ustrezajočo ji obliko strehe. Figure štirih evangelistov so razvrščene na vogalnih pilastrih, tri figure so na strehi. Rokokojska ornam entika se povezuje z govorico plastike. Živahnejši od opisane sta po arhitekturi in plastiki prižnici v Komendi in Šm artinu pri K ranju. Za prvo je znano, da jo je leta 1760 postavil ljubljanski kipar Jakob Löhr, druga pa kaže s kom endsko tolikšno so­ rodnost, da jo upravičeno pripisujem o istem u m ojstru. Tu je treba po­ vedati, da je osnutek za prižnico v Komendi izdelal slikar Franc Jelovšek.9 Za obe prižnici je značilna slikovitost, ki se razodeva v nem irnih stra­ nicah ograje, še nem irnejših strehah, igrivih zavojih rokaja, nazobčani draperji in učinkovito razporejenih kipih in reliefih. Plastika je precej neizrazita, kot celota pa sta prižnici domiselni stvaritvi in sredi gradiva, v katerem je malo prižnic s sedečimi figuram i, opazno izstopata. Četrto delo z Gorenjskega je prižnica v Koroški Beli. Trezna, štirikotna oblika balkona, v tlorisu kvadrat, nadalje skopo odm erjena ornam entika, vse to bi govorilo za pozno, že izzvenevajoče baročno razpoloženje. Samo ostrešje kaže še sledove baročne dinam ičnosti. Sedeči evangelisti so za­ snovani v duhu baroka, so pa rustikalno obarvane figure, kakršne so se ponavljale še več desetletij v 19. stoletju. Drugačna od gorenjskih je prižnica na Žalostni gori pri Preserju iz časa okoli sredine 18. stoletja. Pri balkonu gre v bistvu za tradicionalno obliko z odebeljenim spodnjim robom in vogalnimi, v volute zavitimi pilastri, na katerih posedajo putti. Kot zadnjo v vrsti prižnic s sedečimi figuram i in obenem kot delo, ki stoji zunaj ustaljenih predlog, bi mogli navesti prižnico v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Po zapisih je nastala okoli leta 1770, torej že v času, ko so baročne moči pričele usihati.1 0 Po razgibanosti arhitekture, ’ F. Stele, o. c., pp. 362 in 372. 1 0 S. Vrišer: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, o. c., p. 176. ornam enta in tudi skulpture razodeva delo še dovolj baročnega življe­ nji, predvsem tudi rokokojske nesim etričnosti, obenem pa v skopo od­ m erjeni dekoraciji in plastiki slutim o bližino novega sloga. Pravokotni tloris prižnice je dom ala povsem zabrisan, vogali so posneti, čelna stra­ nica pa ustvarja nevsakdanji pregib, ob katerem sta posebej vzvalovila njen spodnji rob in noga, enako gibanje pa prešinja tudi ostrešje. 7. Različni tipi prižnic po 1750 Med najpom em bnejše baročne prižnice na K ranjskem , a tudi v Sloveniji, se uvršča prižnica, ki je bila nekoč v sam ostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki, danes pa je na Visokem nad Igom pri Ljubljani. Tektonsko osnovo tega dela predstavlja ortogonalen tloris, ki pa se v balkonu izraža z močno izbočeno čelno stranjo in nekoliko konkavnim a stranskim a ba- lustradam a. Tudi streha ponavlja nem irne črte ograje in izzveneva v vrh nizke kupole. Opisana arh itek tu ra prav gotovo ni nekaj izrednega, izredna pa je v našem baroku plastika, ki jo krasi. Stranice balkona prekrivajo kartuše z globokimi reliefi, balkon nosi m išičast atlant, po­ sebnost pa sta tudi angela-kariatidi, ki podpirata streho, prav tako okra­ šeno s figurami. V Sloveniji poznamo še M ersijevo prižnico na Ponikvi, k jer podpira balkon figura. Tudi m otiv s kariatidam i, ki nosijo streho, je v našem gradivu sorazm erno redek. P ri Sv. Em i na Štajerskem ga je v skrom nejši obliki s figuram a puttov uporabil Jožef Straubb. Ko- stanjeviška angela p a sta kom pozicijski elem ent, ki odločilno prispeva h kiparskem u naglasu na tej prižnici. Prav figuri, ki nosita brem e prižnične strehe, sta poleg še nekaterih sorodnosti zgovorno opozorilo, da im am o tudi na Raki na Dolenjskem opraviti z enakim i oblikovnim i hotenji kakor v Kostanjevici. Prižnica na Raki im a enako obliko kancele in strehe, m anjkajo le plastični reliefi in figura atlanta, m edtem ko je zgornji del kom pozicije skoraj do po­ tankosti usklajen s kostanjeviškim . Med kipi ene in druge prižnice lahko zasledimo slogovne razlike, to pa bi govorilo za to, da je K ostanjevica m orda rabila za vzor delu na Raki. V prašanje avtorstva je v okviru na­ šega pregleda pom em bno le toliko, kolikor gre za očitno zvezo m ed obe­ m a delom a in za dejstvo, da se nikjer drugod na naših tleh ne srečujem o s podobnim konceptom .1 1 V baročnem kiparstvu v osrednji Sloveniji zavzema sorazm erno precej­ šen obseg opus rezbarja, ki smo ga glede na nahajališča njegovih del označili za gorenjsko-posavskega m ojstra.1 2 Poleg številnih oltarjev sodi v njegov krog tudi prižnica v Rečici p ri Bledu, ki predstavlja po m oji presoji regionalno značilen in zato om em be vreden tip. V bistvu se­ stavljajo prižnico kvadraten balkon s konveksnim i in konkavnim i stra­ nicam i, nadalje k rajša kupolasta noga in nizka, z draperijo obdana stre­ ha. Plastični okras balkona je reliefna upodobitev na čelni strani in roko­ ko jsk a ornam entika, na strehi kartuša, prav tako nekaj ornam entike in osrednja figura. Dokaj sorodno razvrstitev z nekaterim i razlikam i kaže­ 1 1 ibidem, pp. 110—114. 1 2 ibidem, pp. 150—153. ta prižnica v Ožboltu pod Trojanam i in na štajerski strani prižnice v cerkvi v Bizeljskem. Ko om enjam o značilnosti tega tipa prižnic, je prav, da se utavim o tudi p ri prižnici v Crngrobu, ki naj bi jo v 50. letih 18. sto letja izdelal škofje­ loški rezbar in m izar Hilarij G öttinger.1 3 Tudi to delo se nam predstavi s podobno razgibano balustrado in trezno odm erjenim in razporejenim okrasjem . Ne da bi videl neko določnejšo zvezo z naštetim i deli, naj v nadaljevanju naštejem nekaj gorenjskih prižnic, ki so si po tipu kolikor toliko blizu. Skupne so jim bodisi kvadratne bodisi pravokotnne tlorisne zasnove, nato rahlo izobčene ograje z odebeljenim i spodnjim i robovi, valovito um ikajoče se kupolaste noge in strehe, ki se pogosto končujejo v obliki prisekanega stožca. K akor p ri prejšnjih m orem o tudi tukaj govoriti o varčno odm erjenem plastičnem okrasju. To so volutaste vogalne kon­ zole, rokokojski vitičasti spleti na ograji in strehi, ponekod pozlačeni reliefi na čelni strani balkonov in figure vrh streh. Z različicami, ki sprem ljajo vsako od njih, bi lahko v to skupino postavili prižnice v Begunjah, Spodnjih Dupljah, B ohinjski Beli, Zasipu pri Bledu in Ska- ručini, če omenimo samo najznačilnejše. Nedvomno gre pri teh delih za različne avtorje, prezreti pa m orda ne kaže, da se pojavljajo na dokaj zaokroženem ozem lju in v pom em bnejših cerkvah. Na Dolenjskem bi kot oblikovno bogati om enili predvsem dve prižnici, prvo v župnijski cerkvi v Višnji gori, drugo na Slinovci nad Kostanjevico na Krki. Tudi tukaj velja povedati, da nim am o v m islih enega avtorja, m arveč da vzporejam o deli samo zaradi sorodne osnovne zamisli, tj. radialnega balkona s trebušasto odebelitvijo ob spodnjem robu in iz­ redno bogatega rokokojskega ornam enta na središčnem polju balustrade te r skulpture na vrhu ostrešja. Podobno se nam zdi prim erno postavljati drugo ob drugo tri prižnice iz 2. polovice 18. stoletja na Gorenjskem . Prižnica v župnijski cerkvi v Kam niku ima v tlorisu radialen balkon, ki se, potem ko je ob spodnjem robu trebušasto nabreknil, izteka v plitkem zaključku. B alustrado pre­ kinjajo pasasti pilastri, krasi pa jo tudi rokokojska ornam entika. Prav zaradi krožne oblike kancele in njene členitve kaže om eniti še prižnici v Cerkljah in Velesovem. Cerkljansko delo smo spoznali, ko smo našte­ vali m arm ornate prižnice ljubljanskega kam noseškega kroga. Balkon te prižnice krasi m arm ornata intarzija iz 17. stoletja, v poznem 19. stoletju pa so m u dodali čašasto nogo in ostrešje. Posebej izrazita je dekoracija noge, ki jo krasijo pasovi in rokokojska školjkovina. Naj omenim, da prispeva k učinkovitosti tudi barvno nasprotje m ed tem no osnovo in pozlačenimi okraski. Stožčasta, prisekana oblika strehe, ki jo obrob­ ljajo lam brekini, se navezuje na kam niško in velesovsko prižnico. V Ve­ lesovem se sicer ne srečujem o s krožnim balkonom , prej bi ga opre­ delili za nabreklo ortogondalno osnovo, ki ji k izrazitjši zaokroženosti pripom ore izstopajoči spodnji del. Pasovi, ki potekajo prek trebušastih oblik, spleti rokaja, dokaj sorodno ravnovesje m ed arhitekturo in pla­ stiko na ostrešju in ne nazadnje kontrastnost m ed tem nim ohišjem in 1 3 E. Cevc, Loška baročna umetnika Heinrichus Hilarius Göttinger in Martin Blažič, Loški razgledi, XXXI, 1974, pp. 94—96. 2 Zbornik 17 pozlačenimi dodatki, vse to nas upravičuje, da razm išljam o o sorodnih navdihih, o ustvarjalcih, ki bi se utegnili zgledovati drug pri drugem. Posebej bi na G orenjskem lahko presojali prižnico v Tunjicah. Zaradi petosm inskega tlorisa njenega balkona in stožščaste strehe bi je še ne prišteli m ed posebnostm i, njen plastični okras pa je vendarle nekoliko drugačen kot pri ostalih delih. Če si odm islim o figuro angela na strehi, ki je očitno novejši dodatek, im am o pred seboj poznobaročno delo.1 4 Za ta čas bi govorili rokokojski ornam enti, draperija, vaze in podobno. N evsakdanji so pasovi nagrbančenega rokaja, ki se spuščajo prek bal­ konskih vogalov k izteku prižnične noge, in pravokotni reliefi z evange­ listi. V celoti ustvarja kom pozicija vtis otrdelosti, kot se je pojavljala ob koncu baroka in je bila značilna tudi za pobaročna dela. Čeravno ne gre za ponovitev tunjiškega tipa, naj na tem m estu omenim prižnico v župnijski cerkvi v Sodražici, k jer nas na m orebitno zvezo opozorijo pasovi podobno nabranega in stiliziranega rokaja. S pojavom klasicizma, nekako od 70. let 18. stoletja dalje, se v sploš­ nem razvoj baročnih prižnic končuje. Grafične predloge iz tega časa pa tudi dela vodilnih ustvarjalcev po Srednji Evropi nam pričajo, da so v dinam ične baročne kom pozicije pričeli tedaj vdirati iztreznjeni, po antiki povzeti arhitekturni in om am entni elem enti in da je ugašalo tudi življe­ n je v plastiki. Za naše k raje pa vemo, da je bila baročna tradicija zelo trdoživa in da se je celo vidnejših um etniških moči klasicizem kom aj dotaknil. Tako kakor na Štajerskem tudi v osrednji Sloveniji ne nale­ tim o m ed ustvarjalci iz tega časa na izrazitega klasicista. Štajerski kipar Jožef Holzinger se je nem ara še najm očneje od vseh odzival novemu slogu. Vendar kažejo sledove klasicizm a predvsem ornam entalne dekora­ cije na njegovih prižnicah, m anj pa arh itek tu ra in še m anj plastika. Na K ranjskem ne poznamo m ojstra, ki bi podobno popeljal razvoj iz poz­ nega baroka vse do praga 19. stoletja, vsaj ne z um etniško m očjo in mar- kantnostjo štajerskega kiparja. Tako se torej v tem času, tj. na prehodu iz 18. v 19. stoletje, srečujem o prej z um etniško neizrazitim i in poljud- nejšim i k ot p a s pom em bnim i deli. Za čas prehoda in tudi za pobaročni čas je slej ko prej značilen tip priž­ nice krožnega tlorisa z gladko balustrado, odebeljenim spodnjim robom in ravno ali čašasto nogo ter prav tako radialno oblikovano nizko streho. O krasje na teh prižnicah je skrom no: pogosto samo nekaj okrnelih ro- kokojskih vitic, previdno nakazan klasicistični vzorec, tu in tam kak relief na čelni strani, čopasta draperija na ostrešju, vaze s cvetjem in nevsiljiva plastika — figura ali kak simbol na vrhu. Ta tip prižnice se pojavlja v številnih različicah, kot delo spretnejših in manj spretnih rok, tipološko pa ustvarjajo ta dela vendarle nekakšno skupino zase in so značilna prav ob izteku baroka. Ne da bi se posebej ustavljali ob letni­ cah njihovega nastanka, kaže v tej vrsti om eniti npr. prižnice v Grob­ ljah pri Šentjerneju na Dolenjskem, Pišajnovici v Tuhinjski dolini, v podružnični cerkvi v Podkorenu, Koprivniku in drugod. Na prehodu iz 18. stoletja in v prvih desetletjih 19. stoletja se srečujem o še z drugim i vrstam i prižnic, ki smo jih spoznali že za zrelega in poznega baroka. Prižnica p ri Sv. Neži p ri Tržiču im a kvadraten balkon in plitko 1 4 F. Stele, o. c., p. 140. streho, kot smo ju srečali pri mnogih starejših stvaritvah. Slabokrvna ornam entika in puščobne vaze ob balustradi pa potrjujejo, d a gre le še za spom ine na barok. Podobno ponavlja baročno tlorisno osnovo v pre­ pletu s klasicističnim i okraski prižnica v Brusnicah na Dolenjskem. Tudi v Ledinici pri Žireh gre še za tradicionalno kvadratno in pri vznožju na breklo obliko balkona in 'kupolasto streho. O rnam entika močno prede­ lanih akantovih vzorcv in togo sedeče figure pa im ajo kaj malo skup­ nega z razgibanostjo sosednjega baročnega oltarja, ki je polnokrvno delo gorenjsko-posavskega m ojstra. V nadaljevanju nim am nam ena našetevati pobaročnih različic, ki so jih v 19. stoletju izdelovale različne podobarske delavnice (npr. Alojzij Götzl v M otniku okrog 1847, Stefan Šubic v Ravniku pri H otedrščici 1859, Jurij Tavčar na Planini pri Vrhniki 1850 itd.1 5 Odmevi baročnega izročila so se vpletali v delo rezbarjev in kam nosekov še vse do 20. stoletja. Ta dela, ki jim doslej še nismo posvetili večje pozornosti, razodevajo, da so se v kom pozicijah oltarjev, prižnic in podobnih stvaritev vedno znova uve­ ljavljajo baročni vzorci, pogosto in zlasti v poznejših desetletjih tudi slogovno nedosledno, npr. elem enti zgodnjega baroka, pom ešani s poz­ nejšim i značilnostm i. Če si za konec ogledam o dve prižnici iz psevdohi- storičnega obdobja, prvo pri Sv. Trojici nad Vrhniko in drugo v Žilcah nad Cerknico, zlahka ugotovimo, da so oblike balkonov in streh ter nji­ hova nadrobnejša členitev, prav tako pa tudi razporeditev ornam enta in figuralike, ob vsej svobodni predelavi in m ešanju slogovnih prvin v bi­ stvu še dediščina bogatega baročnega izročila. Če ob zaključku našega pregleda strnem o poglavitne črte, ki se kažejo v razvoju prižnic v osrednji Sloveniji, in če to gradivo vzporejam o z ostalo Slovenijo, predvsem s Štajersko, k jer gre za posebno bogat izbor prižnic, se nam pokaže, da se je razvoj na K ranjskem odvijal sicer so­ rodno in hkrati vendar tudi drugače. Potrdim o lahko, da je peljala pot od tektonskih k vse bolj plastično naglašenim zamislim. Potem ko je predbaročna doba rodila nekaj del, kot jih Š tajerska ne pozna (Viševek, Nova Štifta), stopajo z barokom m očneje v ospredje prižnice s stoječim i figurami. Teh pa je n a K ranjskem precej m anj kot m ed štajerskim i, itako da je za zgodnji barok sicer značilna poligonalna oblika s svedrastim i stebriči, pogosto pa prižnice tega tipa na K ranjskem nim a kipov. V prvi polovici 18. stoletja izstopajo nekatera z ornam entiko akanta na- glašena ljubljanska dela (stolnica, uršulinska cerkev) za katera se zdi, da odjeknejo v ponovitvah tudi na podeželju. V opusu italijanske skupine kiparjev in kam nosekov zasledimo vrsto prižnic, ki im ajo izrazitejši tek­ tonski poudarek in ki, podobno kakor tudi oltarji teh ustvarjalcev, vna­ šajo oblikovne posebnosti, kakršnih p ri naših delih v lesu ne poznamo. Prižnice iz kroga dolenjsko-posavskega m ojstra se zaokrožujejo tako po tipu arhitekture, ki sicer ni zunaj ustaljenih pojavov, kakor po plastič­ nem akcesoriju. Tudi v tej skupini polnoplastična skulptura ni na p r­ vem m estu, am pak je odločilna govorica v kom pozicijah prepuščena ornam entiki in reliefom. Omeniti je še, da se delo tega m ojstra razteza tudi na štajersko stran, k jer ustvarja v prim erjavi z ostalim i štajerskim i deli prav tako zaokroženo skupino. 1 5 ibidem, p. 261 in M. Marolt: Dekanija Vrhnika, L jubljana 1929, p. 207. 2 * 19 Z m očnejšim deležem skulpture izstopajo prižnice s sedečimi figurami. Ta tip prižnic je bil na Štajerskem močno priljubljen in se je ob njem arh itek tu ra večkrat sprem injala. K ranjske prižnice te vrste se pojavljajo iv občutno m anjšem številu, najznačilnejše od njih pa predvsem na Go­ renjskem . Tip prižnice Jakoba Löhra ali, bolje, osnutek Franca Jelovška bi ustrezal, če ga presojam o po sproščeni tektonski zamisli, kompozici­ jam J. Holzingerja, ne dosega pa ga po kiparski plati, ki pri tej vrsti prižnic nikakor ni nepom em bna. Po zasnovi in m oči kiparske govorice pom eni vrh v razvoju na K ranj­ skem prižnica v Kostanjevici, danes na Visokem. Omenil sem že, da gre p ri figurah atlan ta in kariatid za tipološko redkost v našem gradivu, pri­ m erjave pa nas poučijo, da se okoli sredine 18. stoletja tudi zunaj naših m eja bolj poredko srečujem o s podobnim konceptom . Pregled nam je pokazal, da je nastalo v drugi polovici 18. stoletja soraz­ m erno mnogo pom em bnejših prižnic na G orenjskem , kar si je moč raz­ ložiti predvsem z am bicijam i naročnikov-prem ožnejših cerkva. V sploš­ nem gre za ustaljene tipe prižnic, k jer je navečkrat v ospredju ornam en­ tika in mnogo m anj figuralika, še bolj razširjeno zvrst predstavljajo poljudna dela, ki jih zasledimo v različnih predelih K ranjske. Po funkcio­ nalnosti uglašena arh itek tu ra kaže skrom en dekor in je pogosto v prvi vrsti delo mizarjev. S poljudnim predznakom se razvoj baročnih prižnic v osrednji Sloveniji izpoje, njegovi odmevi pa so živi še nekaj desetletij v 19. stoletju. ZUSAMMENFASSUNG Der vorliegende Artikel ist im wesentlichen die Fortsetzung der Abhandlung über die Entwicklung der barocken Kanzeln in der Slowenischen Steiermark (XVI. Bd. ZUZ), indem jetzt die Kanzeln im Gebiet Zentralsloweniens, d. h. des ehemaligen Krain, erfasst werden. Wie die erste Abhandlung sucht auch diese typalogisch die Entwicklung der Kanzeln zu bestimmen, wobei es allerdings niicht um eine erschöpfende topographische Darstellung geht, Mielmehr nur um die chronologische Einordnung und um die Beschreibungen der Entwick­ lungsmerkmale in den breitesten Umrissen. Schon einleitend muss fesitgelegt werden, dass das Material in Zentralslowe- niien ziemlich heterogen ist und dass einige Werke unter die bemerkenswerten Schöpfungen des Barocks dn Slowenien gehören, dass jedoch eine ziemliche Anzahl von Kanzeln auf einem Durchschnittsniveau steht und sie infolge­ dessen auch schwieriger einzuordnen sind. I. KANZELN DER VORBAROCKEN PERIODE W iie in der Steiermark erscheinen auch in Zentralslowenien zwei Kanzeltypen — d. h. mit polygonalem und mit rechteckigem Grundriss. Anscheinend waren die ersten ungleich zahlreicher als die zweiten. Aus der vorbarocken Zeit stammt eine Reihe von Steinkanzeln (z. b. Dvor bei Polhov Gradec, Viiher bei Trebnje), Gazu können aber auoh die Kanzeln unter freiem Himmel gezählt werden (z. b. Limbarska gora, Vinji vrh bei Sremič). Eine bedeutendere Stainarbeit ist die Kanzel auf einer Tragsäule bei Sv. Neža auf dem Kum aus dem J. 1662. Zeitlich und stilistisch stehen ihr nahe die zwei hölzernen Kanzeln, gleichfalls auf Tragsäulen, in Tihaboj bei Litija und in der Spitalkirche in Škofja Loka. Wichtige vorbarocke Werke slind ferner die Kanzeln beim Sv. Primož über Kamnik und Sv. Jožef bei Preserje. Einen Schritt weiter im Entwicklungsgang bedeuten die zwai Kanzeln auf Viiševk bei Stani itrg (um 1668) und Sv. Peter auf Studenec. Bei der latztangefiihrten machen sich neben der charakteristi­ schen Ornamentik des 17. Jahrhunderts auch Karyatiden mit Akanthusbläittern und barockgemäss beschwingte stehende Figuren geltend. Reicher plastischer Schmuck begleitet die Kanzel iiin Nova Štifta bei Ribnica, die ein Schalldach mit charakteristischer Laterne überdeckt. Auch der Kanzel in Valpurga bei Smlednik verleihen die gewundenen Säulchen und stehenden Figuren sin beschwingtes Aussehen. Als Beispiel einer reichausgestatteten Kanzel an der Schwelle des Barocks ist in der Reihe der Gattung mit rechteckigem Grund­ riss die Kanzel in Dražgoše zu erwähnen. II. KANZELN DES FRÜHEN, REIFEN UND SPÄTEN BAROCKS 1 Kanzeln mit stehenden Figuren Die gemeinschaftlichen Kennzeichen der Kanzeln in dieser Gruppe sind am Beginn die polygonale Grundrissform, gewundene oder glatte Säulen und Bildwerke in Nischen oder ohne (Mišji dol bei Litiija, Stopno, Sentpavel bei Dragomlje, Bitnje, Žerovnica bei Cerknica, Škocjan bei Dob u. a. Im allgemeinen trifft man iin Krain nicht soviele Kanzeln dieses Typs an wie in der Steiermark. Die stehenden Figuren wurden während der weiteren Entwicklung durch sitzende ersetzt, in Zentralsloweniien kam (indessen noch vor diesem Wandel eine Reihe anderer Kanzeln zur Geltung. 2. Kanzeln ohne Plastik In der ersten Untergruppe innerhalb dieser Gruppierung erscheinen Kanzeln mit gewundenen Säulen auf Konsolen und häufig mit bemalten Seitenwänden (Mekinje, Train bei Mengeš, Šmaver bei Dobrnič). In der zweiten Untergruppe überwiegen Kanzeln mit glatten Säulen, Pilastern und mit Balustrade ohne Säulen (Veliko Mlačevo, Vrzdenec, Jereka, Samoto- rica, Sv. Miklavž auf Gradišče in Tuhinj). 3. Kanzeln der »italienischen« Zwischenzeitspanne Diese Gruppe umfasst die Steinmetzarbaiiten der Bildhauer und Steinmetzen des Ljubljana-Kreisses. Das Charakteristikum dieser Kanzeln sind Werke aus verschiedenfarbigem Marmor, für die meisten auch die Polygonalform des Balkons. Der Steinmetzmaister Mihael Cussa schuf 1696 die Kanzel im Dom von Zagreb, der reiche Figuralschmuck mit einem Engel-Atlanten ist dagegen das Werk eines anderen Meisters. Ziemlich verwandte Züge verbinden die Kanzeln in Cerklje in Gorenjsko, Zagradec bai Grosuplje und Mozirje. Gemeinsam sind ihnen Balkone mit Säulchen und Motiven aus eingelegtem Marmor, was für das 17. Jahrhunderts und vielleicht auch für Cussas Werkstätte spricht. Ausserhalb dieser Reihe steht die Kanzel aus dem J. 1747, ein Werk von Carlo Bombaši und heute in der St. Peterkirche in Ljubljana. Die Kanzel ist recht­ eckig, der Hauptakzent liegt aber auf dar Verschiedenfarbigkeit des Steines und auf den Reliefs. 4. Unterschiediche Kazeltypen vor 1750 Diese Gruppe vereint in sich unterschiedliche Werke, vor allem natürlich beachtlichere Kanzeln. Ans Karyatidenmotiv aus dem 17. Jahrhundert bindet sich die Kanzel in Stopiče bed Novo mesto, die überdies reiche Akanthusoma- mentik schmückt. Mehrere gemeinsame Stillmerkmale verknüpfen die Kanzeln in der Ursulinen- kirche in Ljubljana und auf der Bled-Insel. Aufmerksamkeit erregen die rechteckige Grundrissform, ferner die reiche Akanthusornamentik und die Hochreliefs. Akanthusomamentik und Muschelmotive zieren die Kanzel im Dom von Ljubljana aus dem Beginn des 18. Jahrhunderts. Die Kanzel ist offensichtlich gleichzeitig mit den zwei Emporen im Schiff entstanden und verschmilzt miit dem Barockensemble des Kircheninneren zu einem Ganzen. Diese Kanzel scheint in ziemlichem Grad bei der Kanzel auf der šm arna gora bei Ljubljana Pate gestanden zu haben. Eine reiche und bewegte Komposition offenbart die Kanzel auf Brunlik über Radeče, die mit ihren Medaillons und Figuralelementen an das Werk von J. G. Božič auf Svetina über Laško erinnert, obwohl sie nicht dessen Schöp­ fung ist. Ein Sonderbedspiel ist die Kanzel bei Šentjošt über Kranj, die eine eckige Form und eine ungewöhnlich in die Länge gezogene Balustrade auf- weisit. 5. Kanzeln des aus Dolenjsko oder Posavje stammenden Meisters Der unbekannte, in vielen Ortschaften in Dolenjsko und Posavje tätige Mei­ ster ist der Autor von Kanzeln mit charakteristischem quadratischem Grund­ riss und geschweißten Seitenwänden sowie beschwingter Ornamentik und Figu­ ralik. Besonders sind von Bedeutung die Kanzeln bei Tri fare bei Metlika und auf žeželj über Vinica, zu erwähnen sind jedoch noch die Kanzeln in Zagrad und Gornje Dole sowie im steirischen Raum zwei Kanzeln in Sevnica an der Save. 6. Kanzeln mit sitzenden Figuren Von Kanzeln dieser Art, die in der Steiermark sehr häufig sind, gibt es in den zentralen slowenischen Regionen merklich wenigere; einige charakteristische besitzt Gorenjsko (Zgornje Gorje, Komenda, Šmartno bei Kranj, Koroška Bela). Mit ihrer beschwingten Balkonform und Figuralik stellt sich nament­ lich die Kanzel in Komenda vor, die 1760 Jakob Löhr nach dem Entwurf des Malers Franc Jelovšek gesetzt hat; dieselben Vorbilder dürften auch das Werk d m Šmartno bei Kranj angeregt haben. Die Kanzel auf Žalostna gora bei Preserje aus der Mitte des 18. Jahrhunderts stellt sich uns als Typ von polygonaler Form vor, ungewöhnlich ist aber nach ihrer Balkonform m it wogender, unsymmetrisch bewegter Balustrade und Dach die Kanzel der Franziskanerkirche in Ljubljana aus der Zedt um 1770. 7. Unterschiedliche Kanzeltypen Dem Entwurf und dem reichen plastischen Anteil nimmt einen besonde­ ren Platz nicht nur im kraiinischen, sondern auch im allgemein slowenischen Material die Kanzel aus der ehemaligen Klosterkirche in Kostanjevica an der Krka ein, heute auf Viisoko über lg bed Ljubljana. Ihre Besonderheit sind grosse Reliefs am Balkon, vor allem aber die Figuren des Atlanten, der die Kanzel trägt, und der zwei Engel-Karyatiden, die das Dach stützen. Mit ihrem bescheideneren Entwurf, doch auch mit Karyatidenmotiv, nähert sich dieser Kanzel die Kanzel auf Raka in Dolenjsko an. Einige Kanzeln in Gorenjsko und im Posavje scheinen das Werk eines dem Namen nach noch nicht festgestellten Meisters zu sein (Rečica bei Bled, Ožbolt bei Trojane). Der konvex-konkave quadratische Grundriss und die nüchtern bemessene Rokoko-Ornamentik begleiten auch die dem Hilarius Göttinger zugeschriebene Kanzel in Crngrob aus den fünfziger Jahren des 18. Jahrhunderts. Das Werk verschiedener Autoren sind wahrscheinlich einige Kanzeln in Go­ renjsko von quadratischer oder rechteckiger Grundrissform mit ausgebauchter Balustrade, verdicktem unterem Rand, Rokoko-Ornamentik und meistens ohne Plastik (Begunje, Spodnje Duplje, Bohinjska Bela, Zasip bei Bled u. a.). Einige von ihnen schmücken Kartuschen mit Reliefs (Bohinjska Bela, Ska- ručina). In Dolenjsko sind wegen ihrer beschwingten Ornamentik die Kanzeln in Višnja gora und auf Slinovca über Kostanjevica an der Krka zuerwähnen. Die Architekturgliederung und die Ornamentik berechtigen uns dazu, ver­ wandte Anregungen bei den Kanzeln der Pfarrkirchen in Kamnik, Cerklje und in Velesovo anzunehmen. Ausserhalb dieser Gruppe steht die Kanzel in Tu­ njice, deren erstarrte Formen vom AuskMngen des Barocks sprechen. Am Übergang aus dem 18. ikis 19. Jahrhundert und auch noch später trifft man in ZentraLslowenien häufig auf den Kanzeltyp mit kreisförmigem Grundriss, m it glatter Balustrade und verkümmerter barocker Ornamentik, meistens auch ohne Figuralik. Dieser Kanzel typ erscheint tin zahlreichen Varianten in verschiedenen Regionen des Landes (Groblje bei Šentjernej, Pišajnovica in der Tuhinjska dolina, Podkoren, Koprivnik u. a.). Zur gleichen Zeit erscheinen noch andere Kanzelgatitungen, die wir im reifen und späten Barock kennen­ gelernt haben. Postbarocke Varianten leben im 19. Jahrhundert in der Arbeit der Bildschnitzer-Werkstätten (Götzl, Šubic, Tavčar u. a.) und haben sich in freieren Überarbeitungen und bei Vermischung der Stilelemente des Ba­ rocks mit anderen Überlieferungen bis in unser Jahrhundert herein erhalten. 1 Viiševek pri Starem trgu, okoli 1668 3 Nova Štifta pri Rib­ nici, druga polovica 17. stoletja 4 Sv. Peter na Stu­ dencu, druga po­ lovica 17. stoletja 5 Valpurga pri Smledniku, druga polovica 18. sto­ letja 6 Stopno, zače­ tek 18. stoletja I 7 Stopiče, prva polovica 18. stol. 9 Mozirje, kancela s konca 17. sto­ letja, streha delo J. Strauba iz 50. let 18. stoletja 8 Mišji Dol pri Litiji, začetek 18. sto- 10 Zagradec pri Grosupljem, konec letja 17. stoletja 1 1 Dolenjsko-posavski mojster: Že­ zel) nad Vinico, tretja četrtina 18. stoletja 12 Dolenjsko-posavski mojster: Tri fare pri Metliki, druga četrtina 18. stoletja 13 Dolenjsko-posavski mojster: Za­ grad pri Škocjanu, tretja četrti­ na 18. stoletja 14 Branik nad Radečami, prva polovica 18. stoletja 15 Slinovce nad Kostanjevico na Krki, druga polovica 18. stoletja 16 Gorenjsko-posavski mojster: Re­ čica pri Bledu, druga polovica 18. stoletja 17 Zgornje Gorje, druga polovica 18. stoletja 19 Golo nad Igom (nekoč v Kosta­ njevici na Krki), druga polovica 18. stoletja 18 Golo nad Igom (nekoč v Kosta­ njevici na Krki), druga polovica 18. stoletja 20 Cerklje na Gorenj­ skem, kancela s kon­ ca 17. stoletja, ostalo iz druge polovice 18. stoletja 22 Jakob Löhr: Komenda, 1760 21 Velesovo, druga polo­ vica 18. stoletja I , v , BtRU j Hvvrn« j I ' tr-M l it« " 23 Šentjošt pri Kranju, dra­ ga četrtina 18. stoletja 24 Ljubljana, frančiškanska cerkev, okoli 1770