e m arodskih I v f eci Odgovorni vrednik Uf. Jane» Bleitvei*. Tečaj X. saboío 31. julia (sredoleína) 1852 # List 61 I¥aro€lska pesmica iz Poiman oil MLupe Zapisal kakor čul Marko Kobe. Svekàrve tola&ba. Tri mi se gradi belij > Troji se s V pervem zbirajo. konji kujejo V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se na put spravljaj Po lep Anko devojko Kada so po jahal Ljudi so dine sadili ; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo ? Na konja jih Anki metajo Anka se milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ') jo je svekàrva * Muci 3) , premuči, snasica ! Tako so z mano dělali, Vendar sem dobra včakala Devetim zetom punica Devetim snaham svekàrva > Devetim gradom grofica i ) Tišila ali to laži! a, m o z a, žene. 3 muči, to je , mol ci, svekar v a, to je, mati punica, to je , mati Miako bi se s sadnim in murbinim tirer je m v kratkim marsiktera so A seska obogatiti zamogla Drevje ni Ie prijazin kine zemlji, temuč drevje vetrovi hudo razsajajo, ako se tisto nespametno da je v nekterih tako zemlji potrebno, u«, «^u 9C; u»tu ucapauiciuu pokvari, ona bolehati in birati prične, in namesto prirojene rodovitosti svojim prebivavcam Ie gole re bra in pusto skalovje kaže, cesar se slehern lahko na Krasu prepričati zamore, kjer je njega dni hra stje bilo. zemlji je razvidno kot bell dan, če o med Da je sploh drevje po mnogih načinili neizrekljivo koristno , pomislimo, da se drevesne korenine vrivaj oskepećinske spoke, kamor zraku in pot odpirajo, ki sčasoma silne skale zdrobtinčita spersteneta. Pa tudi iz zraka drevje v obilni prid m e rz 1 emlj po perji in vejicah redivnost sèrka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje s svojim osutim perjem kaj ugodno gnoji pozimi pa Vsakteri torej lahko spozná, da nemočirni trav in suhi ■ pasniki pesajo in vso ceno přidej 5 ce se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki , kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. travne koreninice, ki zemljo vežejo pomonjo i Vsaktere baže drevje ima več koristnih strani vendar je med vsim nar koristnejši sadonosnoin mur bi no drevje. Sadno drevje tudi cio nepriljudne kraje s svojim nježnim cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev Moravske dehantije kakor Kolovrata, Vač in vaší krog svete Gore kjer ni skoraj nič nih sotésk in za pešca 5 ravnin, brez stevila pa dolgocas utrudljivih tokav , vendar so j kraji spomladi ob času cvetja, ker skorej iz vsa ciga germa kakšno sadno drevó molí, kaj prijetni — mili sterdeni duh, ki persi okrepčuje, se tii obilno razprostira in čbelice marljivo méd naberaje šumljajo, da je veselje. Veselje je v tacih krajih biti jeseni, kader se vejice pod rumenim in dišečim sadjem šibé, in lepa pomoč je za kmeta, če on, kakor je meni od ne putu V V J 5 V V VII ^ »unvi J JULI AI A V IX 1JV — kterih znano, samo od drevés, ki ob plotih in po leto 200 mirnikov su spašnikih rastejo, marsiktero hih černi vk (take baže hrušk, ki so tepkam moćno podobne, rodovitne in nekoliko dní popřed dozore) za svojo hišo in hišne potrebe prihrani. Ako pa sadno drevje gričaste kraje polepša, koliko bolj mora še le prijazne ravnine ozaljšati, ako se po njih sadje posadi. timo. Kako pa bi se dalo to koristno drevje zasaditi: 1. Da se z jed i nj eno močjo tega delà lo Moči zjediniti, kar saditev drevja vliče, so i pa resnično pripravne kmetijske podružnice ktere naj si ude iz srejnskih mož, ki so veljavni za srenjski prid vneti, ki zemijiša in brihtne glave imajo, kolikor je nar več moć, izvolijo. Taki pre vidni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje ^mmmmrn h V • \M MM M MMM V AJj V ^ V 11 V M V V M V ▼ 1J Uli *> 11 1U Wll \7 po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede sledovanju krepko nagibovati. 2. Naj vsaka županija neodjenljivo tirja mora vsak, ki se oženi v dveh letih, ki se od dobe poroke štejete, desetero dreves na svojim zem 5 da 1 j i s u ? ali na kakšnim drugim od srejnskiga pred stojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi, zastavo, da bo ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zveršil, naj pred poroko 10 fl. županu vloží, kteri mu bodo o přetečeni dobi dveh let po številu zelenih drevespovernjeni. Tudi naj vsak oče, ka der se mu dete rodi, županu goldinar zastavi hoče za otroka v dveh letih sadno ob dobi druziga leta 5 spolnil da drevó vsaditi, in dobi oče, če je svojo dolžnost svoj denar nazaj mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne ) Po govoru sedanjega gosp. fajmoštra zboru Planinske kmet, podružnice. 3. Kar je mlado sadno drevje od drugod prenašati težavno in tudi nekterikrat po ráznosti Jož Bevka v zemlje in zraka tako nevsečno, da se le revno v rasi obnaša, je torej skerbeti, da se sčasoma do 242 ma iz zředí. p ešk y kosic in sémena (murb) drevje nica in prepeka sonce. D • V w mnozih kmetij so tako posvinjene po raztrosenimgnoji, da skoraj pro vsod Da se ta namen doseže, naj bi na deželi po- ni, kamor bi človek s čedno nogo stopi! 5 kier koli 80 šole, v priličnim kraji srejna odločila kakošen kos njive, travnika ali tudi y spas Ta nemarnost z gnojem se pa zamore toliko manj zapopasti, ker Angleži svojo živino večidel nika, kteriga naj terdno ogradi, spodobno pripravi, na pašnikih redijo, tedaj si v hlevih le malo gnoja 111 EV 14 m, 111/^1 11WJ VV/l IAI1V VglUUI ^ OjJUUU Mili/ JJ I I 1 Cl » U lit* in pristojno s potrebnim orodjem previdi, ter ga pridelaj tako vredeniga sol niku izročí. Ker pa vunder ad y Da bo soseska v ti reci svoj namen dosegla se tak vert z druzimi rečmí razun drevesne reje ne smé pečati. Šolski otroci se v takim vertu lahko nauče drevje iz pešk gojiti, ga po raznih načinili kterimu g požlahnevati, gapresajati, in diti, da se svila dobi. oje njive obilo gno jili , vozijo delječ iz mest gnoj skupej in isejo skerbno po druzih rečéh, ki bi gnoj nadomestovale. Nar vec porabijo na Angleškim tistiga t i čj e k a pravijo, in kteriga na leto blizo y z murbo v caker ho- milione centov na Angleško pripeljejo Dr Cez 5 let se ze iz taciga bi go v patentirani gnoj so ze vsi kmetovavci opu verta po niski ceni tištim, ki so zavezani drevje saditi, dovolj drevesic prodati zamore in skupljeni znesik se utegne v zboljšanje verta oberniti. Da » . • V I « i* V • I . . • -I stili ker je silno drag in nič ne zdá it ~ —i. «« : : u i •__• ____ nekterih krajih pi oh navada, ap y je emlja debela y je po njivah trošiti. Zato je bi se otroci čbelarstva naučili, bi mogel, če je pa tudi v marsikterim kraji sila veliko apnénic kraj za čbelarst-vo vgoden vertu biti. y tudi ulnak v takim kterih se apno na vse kraje vozi. ? JZ Iver pa emlj ni debela, potrosij apno samo Izgovor, da v nekterih krajih, kakor posta- poleg germovnatih plotov, da na to vižo pokončaj vim v Cerkniciitd. zima murbo zatira, je piškav, nierćese, kteri se v germovji tako radi nabiraj ker sim to reč, Ljubljanske murbe posad i vsi, sam tistih krajih Angleškiga 1 Vfř # ft « I ft y večidel skusil; murbe namreč so zalo rastle in srečno pre- na pašah živi, rajtajo od ene krave 80 centov zimile. Tudi sta dva Cerkniška moža , ki kmetijstvo gnoja; v tistih krajih Škocie pa, ne zeno zi v. . .....^»v. , ' ....... .»«JI« ^..vv/.v, , ..JV. čislata, že več let nekaj murbnih dreves obranila vine na pasnike, ampak jo v hlevih rede, rajtaj in eden teh je cio sviloprejk izgojil. y so jajčka zlegle, 160 centov gnoja od ene krave ( Dalje sledi.) Murba pa v Cerknici, kakor tudi kje drugod y bolj zavolj druzih vzrokov, kakor zavolj zime ne " " ' ' So , ««.».v,^, ce je napcno vsajena y napreduje, namrec ki drevesu komaj toliko prostora odmirijo, kakor ga zidar po primerji kamnu odloči, ki ga misli Pretres ctoveske hrane in pijace Po Molešott-u. Da niso vse jedila enako tečne ali red ^ ---— --- I r O 7 9 -------• •• » J VVVWV »VV... terdno v zid vložiti. Tako drevó res čversto v zemlji cimu znano ; ktera jéd pa je bolj tečna od i t r v $ f • • _ v I 1 • 1 i • i i t # v _ . ■ stoji y životari siromasko nekaj let e, je v druge, iu y vsahne. Drevó naj se vselej bolj plitvo vsadí, da mu sonce koreninice rahljá in poslednjič zakaj, tega ne vé vsakdo ogreva; naj se zemlja iz da iz nje korenine živež serkati zamorejo ; iz kteriga se kruh péče Slavni M o 1 e s o 11 pretresuje človeško hrano takole vjem nar bolj tekne kruh. Vsako žito Za in ka ali štirke nekoliko sladk ima nar ora ali več v sebi m k tako ime vej ice naj se drevesu kar čisto posnamejo der ozeleni, naj se tisto nepotrebnih pogank znebi. novanih živalsko-rastljinskih reci, namreč vie čca (_KIe da potrebnim vejicam ziveža ne zuianjkuje. ber) in beljak Nekteri veselje zgubé sadonosno drevje sa- za tretji del manj kot v mesu. fEiweisstoff) pa je v krušnim žitu diti zato, ker jim za trud le nevolja ostane, ko drugi njih sadje skrivaj pobašejo. Daje tako djanje napcno in da mora gospodarja zlo žaliti, je ali vendar ravno to pregrešno d janje kaže Ce je kruh tega volj že manj tečen kot meso »a pa tudi zavoljo teg želodec težji prebavlja, ker y vlecic v ti razrneri tezji razkroji Kar pa tečnost mnogoverstni gotovo kako treba je v sleherni srejni za povzdigo sa- nična in rčžena moka nar bolj redi • V vtice jep y t y doreje skerbeti, ker se iz skušnje vé. da v tistih redkokrat kdo • V krajih , I\jti J^ ^auja. uuvuij ^ ^u iu i uuivutviai/ t\uu pritoži zastran te hudobije; v krajih pa, kjer se 1 • • fl 1 • v «t r kjer je sadja dovolj se r a ) z, jecm in ovès veliko veliko manj teknej Za mesam in kruham je nar bolj tečno 3 g.rah, bob 1 V grahu je obilo nekiga posebni sadje zanikerno glejsta, ga mesec, preden dozori, beljakca, ki se v želodcu že veliko lože razkroj kot rad posusi Ako bi se po imenovanih nasvetih, ki so ve- vedili, kako tečuo je beljakic kruha ali laknjic (Faserstoff) mesa. Ce bi Ijudjé vje b otovo bolj spogal y čidel že po raznih časnikih razglašeni bili, z zje- kakor do zdaj; le to je pri sočivji zoperno, da želodec dinjenimi močmi po srejnah za zboljšanje sadjoreje njegovih in vpeljanje murb skerbelo, in ako bi tudi cesarske P celo na nobeno vižo prebaviti ne more da se tedaj sočivje mora k teško prebavljivi hrani pri-gosposke srenjske predstojnike v ti reci neutrud- števati. Temu je vunder lahko v okom priti, ako se ljivo podpirale, bi v 20 do 30 letih kraj v * • reci na nar nizji stopnjj, kar y ki je v sočivje brez lupin to sko lepoto doseći mogel. sadjorejo tiče, raj- dobi juhe ali župe je' vživa. popolnama razkuhano v po- Kuharca naj pa sočivje kuha Joz. Bevk. v deževnici, ker v studenčnici kuhano je bavljivo, ker se apno studenčne vode ali V se težj ploh i pre-ode iz Ogferf kmetijstva na An$$teškim vodnjakov ali štirn te rahovcam v neko zlo terdo in teško (Dalje.) Antj le gnojem ravnaj o prebavljivo stvar sprime. Sočivje ima veliko fosfora v sebi kterih po sebno m potrebujejo ki brez fosfornate masti polja Kakor so Angleži veliki mojstri v obdelovanji obstati ne morejo. Sočivje je tedaj potrebna hrana za , ravno taki nemarneži so z gnojem, kakor pri nas veči del kmetovavcov nemarno mozgane tem takim zna biti da dobre aio ravna z gnojem, ravno taka je na Angleškim hlevov ga in na dvorišu ga spera dežev iz od več povžitiga sočivja, in sočivje bi utegniio biti pomoček iz slabo rejenih možganov dobre glave stvariti) Krompir in repa, kakor sploh koreni > pake 243 se ne morejo s soči vjera ni kak or primerjati, ker imajo Od Tolentina naprej sim se celí dan med visocimí seer veliko vee raočca, pa sila malo beljakca; so scer gorami peljal. Apeninske gore so, — samski deli in viso te jedila tečniši in lože prebavljive kakor zeleujad, vun- kejsi verhi se pa v vsakim kraji po domaće drugač ime der se krompir in vse koreníke v nobeni reči ne morejo nujejo. Opoldne sim ce se imena prav spomnim meriti z mesam , kruham in socivjem. Iz krompirja se v Muci i (Muccia) prav dobro vino pil. Ravno tako Drugod scer napravi veliko kerví in tudi masti v človeškim in je bilo, ko cevedin v Gorici, živinskim truplu, ali krepko in močno meso se ne na- želah so vina nekake posebne sladkobe, ki mi ni dopadla, redi iz krompirja, tudi je kri iz krompirja 1 en a, in možzani ne dobivajo potrebniga beljakca. Clovek, ki Popoldne sim přisel v S ar a vále, velik terg med , ki pa niso tako zlo kamnite ko naše. gorami večidel od krompirja živi, nima prave mocí, njegova kri je gosta in lena, visocimi Se le o mraku sim přisel na verh Apeninov, na lepo glava je bolj topa. Tega živa priča ravnino. Cesta pelje poleg veliciga jezera, ki pa mende pravi Molesott so Irci, ktere bo ob pomanjkanju ni globoko, ker je bicja dovelj iz vode viditi. Tama je ze druge hrane, krompir vse polénil in potopil. bilo, ko se je cesta nazdol nagnila, in od tod sim se Sadje, ki hladí člověka ob vroćini poletja, in se še čez dvé uri zmiram nazdol v Fol i nj (Foligno) peljal. okusu toliko prileže , ima tudi nekoliko redivne močí v Od verha Apeninov dol po klancu na obéh stranéh ce-sebi, in kolikor več je beljakca, močca in olja v njem, ste prek hribov je bilo toliko kresnic , de se nisim mo- toliko tečniši je; za to se po pravici mande ljni, or eh i in ko sta nj prištevajo k redivni hrani. Mnoge kisline, ki so v sadji, kakor jabelčna, limonina in gel prečuditi, kje so se vzele; miglalo in se blesketalo. vse je bilo živo, vse je 0 pol dvanajstih ponoći sim přisel pred Fol i nj, vin*ka kislina imajo tudi to dobro lastnost, da razkro- pa mesto, ki je obzidano, je bilo zaperto, in vratár je ju jej o beljakca druzih jedil, in tudi zavoljo tega je sad je zdravo in dobro. spal. ko ga godé y Vedne premembe, ki se po življenji v našim truplu streho prišli, pa terjajo dostojno mero pijace; nar bolj na- Debelo cetert ure je voznik terkal in klical prej je zbudil, de smo vsi trudni vender saj pod Folínj je lepo mestice, ki šteje čez 10.000 duš. Ljudjé so delavni in premožni. Ko sim zjutraj vstal, ni-Le z vodo združene so naše navadne tako imeno- sim veliko maral po Folinjskih ulicah laziti, in tudi ne ravna, potrebna in zdrava pijáča pa je voda. vane terde jedila (meso, kruh, socivje itd.) zdrava hrana. Folinjskih cerkvá ogledovati, desiravno so mi pravili, de Ker pa je mléko po svojih obstojnih delih hrana je nekoliko krasnih, visoko cislanih podob viditi, slika in pijaca, se smé po pravici reci, da je mléko za po- nih od slovečih umetnikov. Raji sim šel svetiga Fran padek vsiga življenja. Pa med mlekam in mlekam je velik razloček, kar tečnost in prebavljivost vtiče. Od druzih pijáč drugikrat. číška v Asíz obiskat. y/ Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Ceguar. Slovanski časopisi močno obžalujejo, da je za JPo to v an Je po JLaskim Spisal M. Vèrne. 7. pismo Dragi prijatel î V Foliuji 16. roznika 184 r volj prepiclega stevila narocnikov vec slovanskih casopi-sov konec junija nehati moralo. Tako pišejo „P o hladi" med drugim: „Časopisi česko-slovanski jeden za drugim narodne novine" pod vredništvom J. Oherala so s koncem preteklega mesca nehale. Z ÉHBHri ■■■■ ■ i r> «•inejo. Moravske V ?5 zalostnim sercem se je poslovil vrednik obcinstvu. V Mačerati sim prenočil in gotovo bolj sladko spal, obžalujemo taki pad in neprerokujemo našemu slovstvu Austrian! slavne bodočnosti. Nemarnost za slovstvo se širi med ko v letu 1815 kralj Murât, ko so ga naši tod sel okrog zgodaj w v Drugi dan, 15. rožnika, sim nami Slovaki, na Českem in na Moravském od dne do hudo stiskali, iz Macerate naprej. Tu se pride v lep ve lik dol, na široko prav prijazno polje, ki ga okrog in dué. Kjeť se pa slovstvo zanemarja , ondi se narod k spanju pripravlja. Ne bodite tedaj leni Cehi, Moravani y okrog zali °riči obdajajo. Na tem polji in okrog po Slovaci! Ako si prihranite kak par goldinarjev, pa za gricih so 3. dan velikiga travna 1815 Austriani je general Bianki (Bianchi) vodil, Neapolitane y v Z ki jih njih kriva temota vaše oči. Ah ti temota, ako luč zakriješ ! Morfej se smeja. prorok pa zdihuje nad Cehoslovani, kraljem Murat-am hudo otepli. Čez dva tisuč je bilo nad Moravoslovani in nad Slovani Tatranskimi".— Ravno pobitih. Se naprej se pride v Toi en tin, kamor je od tako tudi ;,Neven" žaluje, da ima „Pravdonoša" Macerate 12 milj. tako malo narocnikov in med drugim govori: Kaj po- Tolentin šteje do 5000 duš, pa je revno vmazano maga , da ljudjé ti časopis tako hvalijo in ga v zvezde mestice verh zaliga griča kaki časti prišlo, de je 5 vender je zavolj tega k ne- kujejo, ako mu pa od druge straní pomoci odrecejo; kriva neka merzlota našega občinstva , ki se je general Bonaparte tu v letu tega je 1797 s papežem Pij-a m VI. mir storil. Tudi prej v od nekaj časa sèm gledé narodnih, posebno književnih misel vzeti boj se imenuje boj pri Tolentinu. — Tu stvari, pojavila. Za resnico, prišli so časi, v kterih na sim se le toliko mudil, kolikor je bilo treba, de sim zalo polji dušné omike grémo rakovo pot! Pred nekterimi leti je tlel v persih naših rojakov za vse, kar jenarod- , nek žlahtin naduševljajoč žar, ki je poslednje dobe Za nega cerkev sv. Miklavža Toi enti nskiga ogledah velikim altarjem je velika železná škrinja s svetnikovim truplam, dobro k tlam priklenjeria, in ne vém s koliko ugasnul, in na mestu njega se je povsod kakor kaca ključavnicami skerbno zaperta. Ko sim jo ogledoval, vgnjezdila neka hladna sebičnost, nesloga in nemarnost mi je cerkovnik „mali kruhek" v roko vtisnil. Kaj je za svoje; in več zares ni potreba, kakor popustiti to vsako leto spečemo malo narodnih naprav, kolikor jih še imamo in odpreti to? ga vprasam. „Vidite , pravi y veliko tacih kruhkov. Na svetnikov odprejo škrinjo god V F pridejo škof, na široko vrata slavodobitnemu tujstvu. tempora y o in ti kruhki se položijo na svetnikovo mores! Tudi „Bčela" v Celovcu se pritoži, da ima truplo, in se potem romarjem delijo. Dobri so za mer- vpešana krila, in da bo morala opešati, ako ji rodoljubi ko glava bolí itd.u „Prijatel! mu odgo žlico, za grižo vorim , vam verjem, za vse utegnejo dobri biti, le za pražen želodec in lakoto niso, ker so premajhni. In res so majčkini ko dvajsetice in še ne pol persta debeli. pod perutnice ne sežejo, ker dozdaj le 179 narocnikov šteje. Prosi toraj za pomoč in pristavi, da bo konec augusta morala ugasniti, ako se do tistih dob saj se 60 narocnikov ne oglasi. 244 # V Zagrebu je na svitlo přisel drugi zvezek polivanje z nepi 5? arkiva za povestnicu jugoslavensku « pod terdilo mest strelniga vredništvom g. Ivana Kuku ljevica. K ternu zvezku, ki obseže zbirko listin, so pridjani 3 kamnotisi gla- po majorji Lenku popravljena golski in obraz krucifixa Dusáno vega. To važno Nazim Effendi, predsednik vpi pněno vodo se je dobro po- Kakor se sliši, se bo na-smodníka pri austrianski armadi vpeljala , s scavnico pa ne. t elna pa vola