492
Politični pregled.
Državni zbor. — V zadnji seji poslanske zbornice je vlada predložila proračunski in nagodbeni provizorij. Storila je to, ker je popolnoma izključeno, da bi mogel državni zbor še pravočasno obnoviti nagodbo in ker se to na Ogerskem že celo ne zgodi. Predsednik Fuchs je hotel obe vladni predlogi kar kratkim potom odkazati proračunskemu odseku, toda nemške stranke so se temu uprle in dve izmej njih, nemški nacijonalei in nemška napredna stranka sta brez ovinkov povedali, da začneta zopet obstrukcijo in to prav proti tema predlogoma. Koncem seje sta ž njo začeli. Zbornica je namreč določila, da je obe predlogi postaviti na dnevni red pred druge, četudi starejše točke. Nemci seveda krlče, da je to nepravilno, dasi ima zbornica najpopolnejšo svobodo glede dnevnega reda. Pred Božičem bo zbornica rešila samo še zakon o služabniških plačah in nagodbeni ter proračunski provizorij.
Goluchowski in Thun. — Ostri, proti Nemčiji nekako žugalno naperjeni odgovor grofa Thuna na interpelacijo glede iztiranja cehov in Poljakov iz Nemčije, obudil je, kakor znano, veliko nejevoljo na Nemškem Oficijelni in neoficijelni nemški svet se je tolažil s tem, da je grof Thun govoril na svojo roko, da pa njegov govor nima nobenega pomena, češ, odgovorni vodja zunanje politike avstrijske je grof Goluchowski in ta ni o tej grozilni izjavi Thunovi ničesar vedel. Zdaj pa je priobčilo glasilo grofa Goluchowskega, dunajski „Fremdenblatt", izjavo, da je Thunov govor bil dogovorjen z Groluchovvskim. To je vso Nemčijo silno presenetilo in zdaj vrjame, da so dnovi trozveze šteti, da se v Avstriji pripravlja preobrat v zunanji politiki.
Ravnopravnost na Slovenskem. — V državnem zboru je ministerski predsednik grof Thun zadnjič odgovoril na tri interpelacije v zadevi ravnopravnosti našega jezika za nas prav ugodno. Zavrnil je namško pritožbo, da se na Štajerskem izdajajo slovenske poselske bukvice, zavrnil tudi pritožbo Nemcev proti njegovi odredbi, da mora koroška trgovinska zbornica sprejemati slovenske izkaze posojilnic, katerih uradni jezik je slovenščina in končno na SpinčiČevo interpelacijo povedal, da je s posebnim izkazom tržaškemu namestništvu naročil strogo izvrševanje ravnopravnosti.
Novi štajerski namestnik grof Clary - Aldringen je, kakor je razvideti iz nemških listov, kateri so vsi vprek z njega imenovanjem jako zadovoljen, prav odločen Nemec in še odločnejši narodni in politični nasprotnik Slovanov. Za štajerske Slovence je to jako nevesela vest.
Krieghammer ostane — Vojni minister Krieghammer, čigar odstop radi Hentzijevega spomenika in ladi samonemškega zglaševanja pri kontrolnih shodih je bil že sklenjen, ostane na krmilu Ogerske homatije so ga rešile odstopa.
Hrvatska. — Te dni se je sešel hrvatski dežel. zbor. Kake razmere vladajo na Hrvatskem, kaže volitev v Pisarovini, Kandidat zjedinjene opozicije, Pasaric, kateri se nahaja v zaporu, ni mogel biti izvoljen. Volilcev se je zbralo do 400. Izmej teh jih je hotelo 343 glasovati za Pasarica. Volilna komisija pa jim je rekla, da Pasaric ne sme biti voljen. Na to so vsi ti volilci odšli. Ostalo jih je samo 41, mej temi 33 uradnikov, in ti so potem izvolili nekega Madjarona deželnim poslancem, če take razmere niso sramotne, potem ne vemo, kaj naj se še imenuje tako.
Ogerska. — Tako velike krize, kakor sedaj, Ogerska že od 1.  1866   ni doživela. Opozicija hoče za vsako ceno str-
moglaviti Banffvja, ta pa uživa še vedno zaupanje krone in se vsled tega neče udati. Povedali smo že zadnjič, da si hoče pomagati s tem, da mu večina parlamenta da pooblastilo, vladati tudi protiustavno, namreč pobirati davke in vzdržati nagodbo tudi če tega parlament ne dovoli. Večina je Banffvju dala to pooblastilo. Vsled tega je odstopil hrvatski minister Josipovich, mnogo odličnih poslancev je izstopilo iz vladne stranke in tudi celo predsedstvo je odstopilo. V zadnjih sejah je opozicija uprizorila velikanske izgrede. Ker se večina ni mogla zjediniti glede novega predsednika, je vlada do 17. t. m. predložila zasedanje drž. zbora.
Rieger. — V soboto, dne 10. decembra je Fran Ladislav Rieger, veliki češki rodoljub, vodja češkega naroda od 1 1848. skoro do najnovejšega časa, jeden prvih avstrijskih politikov, praznoval svojo osemdesetletnico.
Rusija. — Kakor znano, je ruski car nameraval sklicati mej narodno mirovno konferenco za mesec januvar. Z ozirom na precej oblačni občni položaj je ta namen opustil in skliče mirovno konferenco še le o poznejšem Času.
Nemčija. — Te dni se je sešel nemški državni zbor. Cesar Viljem je otvoril zasedanje s prestoluim ogovorom, v katerem je posebno bahato govoril o svcjem potovanju v Jeruzalem. Najznačilnejše na celem prestolnem govoru je to, da z nobeno besedo ne omenja trozveze.
Angleška. — Najznamenitejši angleški državnik,  minister Chamberlain, je imel te dni govor, kateri je obudil  najsplošnejše zanimanje. V tem govoru je Chamberlain toplo  priporočal zvezo mej Angleško in Nemčijo.
v
Španska. — Te dni je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba mej Špansko in Ameriko. S to pogodbo je Španska izgubila vse svoje kolonije.