3|bBm»S|W TONE JEZNlk - GO; PODEŽELSKE MLADINE MISLlkl: INE NA GORENJSKEM .Kmetijskih inženirjev in tehnikov 'na ižCetu - s CLANICE DRUŠTVA KMETIC IZ VUZENICE PRED RUDNIKOM .POŠTI 2380 SLOVE Ml (2ADe3V. 2® O^ci^E' •ot A - NA JAMNIKARJEVI KMETIJI NA TOLSTEM VRHU |nec pretekleflp meseca renehal opra lirektorja Goz podarstva S Isem delavcem podarstva in ote Zavoda lašim upokoj isestnikom, na irtnerjem in zi upa| smo dobro gospodarili našimi gozdovi jr* dostojno oplemenitili delo naših predhodnikov. f. Slovensko gozdarstvo-je pridobilo ugled v svetu gozdarski strokovnjaki iz /rope in drugih kontinentov jfriznavajo naše vzprno gospodarjenje z gozdovi in prostorom. donosen sem na naše skupne uspehe in prepričan, da se bo Ogled Gozdnega gospodarska Slovenj Gradec in slovenskega gozdarstva krepil tudi v prihodnje. Mojemu nasledniku Silvu Pritržniku želim veliko uspehov. Hubert DOLINŠEK K ^.ta wcv.clvV.Gruyc uaroa-v. DVE USODNI ZMOTI S krinalco licuforjnco la n Bhupm. rttoko-angloauori3ho t.fouv.lvc bo Je jričolo r.adr.Jc do Janje volila vojne naših rini.Kdo ci Jc pred Jtiri-iai loti uioldljda bo trajala taL.. d„lr:.? Tla ti, ti cc raumr.ll na ncuJ-to suagCfti oc so zanooli na njihovo toorijo o "tlict. viti Vujui^sc tili prepričani,da be jo 1l Jen^ni i.'-ul voa nucpr«tnito"pleuonitc rano strl njen vojni otr^J .vidoli ^ tocUuJo noačko ireuuč v sral-a in ru cu heu,vsak dan oc čifcaii o njenih i.tvih uspohih v Dvr. pi in ^fuiLi ter uaprodcTanJu Japoncev na LalJnoL. vzhodu.Kič cuunogc r.i bilo toonj.a-to bo p&lcs pravit,zakrknjenih fašistov bolj ali canj -Obrit. - tapali-na Etran',ocl', tudi i-incgi drugi,Loriet(fcJ.ovci in naz&dcJaLi.A krat začoli družiti z'vGltovl,oc ucrall tudi tuliti teonoje Jih jo oklepala jugulta fašioLičnu cctanko slovansko narodne zav ko t** j uni čurj e ° vrglu°v^fclliičiu °in oboroženo b.rU proti hastne. ■ uuro “ ■ * .......... '‘ ' —tudi pc dl-ugiu ovrop- Jiva euoiv. oči n Lena l obi l je podLobu«. gu ic,du bo naSn ni tp se uJiui.Vm; toona-fačioLičnu urttiiu.Odvzele; jm jo ti in poštenja tor jih končno o b^rb«. pri ;cdllo tudi ur-dna njiva san. ili v našo dna srca veroval v na i,i.uuw 1^*0« uw £sq pot dib njo toda zaupali ono sovražnik etal daleč v Afriki in na Volgi. Ga 'o aopreuugijivo vo; ItnnciJiiJu vojna ni ti uigo.iJi-•.ulja tu kol clc Ja druge; a, tal: od VuJckuJ.uih cc atr i ubralo priti kot janičarje vrgla v pulit; du.7- Iniožhj. jli- jo bilo.,d«, ekih daželak,nuu pa '£fopričanjo,du plevela,oaj ono od vooga zučotka iz 8lx ?icer vodeli,kaLc dolga tc če pi .!,Uc Je oo' ncprauugl* hi J u vojno ni taka, kut e* bile uo)cdnnJo,aapal: je ko; Jo tok razvoja nad prvini vrgel tudi naš narod. T. je prluor za razunovunjo volikega pouona borbe, ki r:ac J c v: 1 naše oko lnhku razlikuje zrnc cd plevi nno zato, da hit roj o lcoiuc eno od dru, " ,zuu takoj vodcla, katora o C - J' in pruvilcn red,tako konouti aano r.a en način: u p c razo u tiatin,hi kušall zaetuviti pot tozvlJu človeštva.Za>: ral ar J n no c.tff Jo zraagati-to i oštonu ; rep ri Čanje ti cet na jih Zavodnikov jo bilo oouova naše voro.tpo^nu-'. ouc. čue tudi zu nas.junec ne gro zate ,rQi b..’m. prikcjuvor.i tajali 7otl• Prvič ci -OdaJ uotvarjauo ovoj dca,no uorda po v. lji miljonarjov inV. apodcttou voč pa volji ljuaatva. Pred pogoj zr. .lr.pol. ia jo naua enotnost. ont^Jo prav da euc r.a rešetu,da oo odetranij. tisti,1:1 Go vedno sl:uo:ili od te gniti narodu acŽncot ouourtcjnora iro-cjanja in vdlučanjn.^udi . ihovo ga delgctrajnemu varnnja in plaocnji. ; e Jo ljudotvc uovulil. i- u . ubu-gat^tu vijJoUZate Jo aanoc tak., toiko ljudou pokazati in ji-., i/eriti, da je cLlaet njihova,da luajo eai.A pravico in dblžuoct rnzrdjljat tor o voen odločati. na katero nazoren in.Kukcr trobno cnuo erce in naš in oo bori za dober nje vojne,ki ec ure z ločine ko in neui.u.u i oužnji oblaotl in doi zaupanjo v neč najih Jo irijcl oue tudi z: uni državi, kake b^d v zgod. jo ro-ck pu-a, tako etn tudi nujo priti do . tiatlkjki so Pogled z Rogle proti zahodu na Mislinjski graben. rada po glavni cesti preko Dravoa in Velikovca. Enajstega in dv jstega maja so enote jugoslovanske armade - 17 udarna vzhodnobosanska divizija, prodrle iz Vitanja do križišča v Doliču in zasedle položaje vzhodno od ceste Dolič - Mislinja; 13. maja pa se je bil odločilni krvavi boj za prehod po glavni cesti. Na približno štirih kvadratnih kilometrih je padlo 80 borcev NOV in preko 2.000 (drugi podatek 4.000) ustašev s civilnimi begunci, ženami in otroki. Vsi ti padli so pokopani v protitankovskih jarkih okoli cestnega križišča v Doliču. Ko se je 14. in 15. maja jugoslovanska vojska že pomikala proti Dravogradu, smo si v Mislinji sposoctili par konj in lojtrski voz, naložili opremo za tisk in razmnoževanje ter svoje nahrbtnike. Napotili smo se po glavni cesti preko Dravograda, Labota, Velikovca v štab, ki je bil v majhni graščini v bližini Celovca. Vso pot od Mislinje do Dravograda smo gledali tragedijo hrvaških civilnih beguncev in vojnih ujetnikov po bojih pri Dravogradu in na Poljani. Nekaj kilometrov pred Velikovcem nas je ustavila britanska motorizirana patrulja. Čeprav smo se težko sporazumevali, so nas pustili naprej. V mraku smo prišli v štab cone, vodja propagandnega oddelka Janez Perovšek - Pelko nam je sporočil, da štab ponoči zapušča Avstrijo, naše voiaške formacije se morajo umakniti na staro avstrijsko - jugoslovansko mejo, tehnika pa se mora javiti za razporeditev v štab XIV. divizije v Guštanj (Ravne na Koroškem). Tako je naša tehnika zaključila svoje poslanstvo o osvobodilni borbi. A Konec BESEDA O AVTORJU Ivo Marinc se je rodil leta 1923 v Metkah pri Preboldu. Mladost je preživel v Rogatcu, kjer se je vključil v slovensko društvo "Sokol", saj je rasel v zavedni družini. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani, v Leskovcu v Srbiji pa srednjo tekstilno šolo. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 1941 zaposlil v tekstilni tovarni Majšperk, leta 1 942 pa je moral v nemško vojsko. Konec avgusta 1944 je dezertiral v partizane in bil dodeljen v ciklostilno tehniko "Sovo" v Mislinjski graben pod Roglo. Po drugi svetovni vojni je končal šolanje na krajinski tekstilni šoli in bil vse do upokojitve leta 1985 povezan s tekstilno industrijo, z novinarstvom in publicistiko. V celjski tovarni Metki je s partizanskimi izkušnjami najprej urejal interno tovarniško glasilo. Leta 1972 je poklicno prevzel uredništvo slovenskega strokovnega glasila "Tekstilec". Med drugim je napisal učbenik "Tehnologija tekstila za poklicne šole" in priročnik "Sodobno ročno tkalstvo", bil je urednik in soavtor monografije "Rogatec - 750 let trških pravic" ter avtor knjižice "Donačka gora". Ivo Marinc sedaj živi v Celju. A DRVAR "ČIČA" MIRKO KUMER V "Viharniku" ianuar 1 999 je inžiner Gorazd Mlinšek opisal "Spominski pohod k Sv. neži na Koroški Selovec". S tem mi je ponovno obudil spomin na nekdanjega gozdnega delavca, tesača in sekača Jakoba Menarta s partizanskim imenom "ČIČA". Tam so ga pokopali domačini skupaj z drugimi, prej zajetimi in nato pobitimi partizani, 12. januarja 1945. Od tega dogodka bo kmalu minilo 55 let in neštetokrat sem se spomnil nanj, kadar sem obujal spomine na obdobje, ko so Slovenski fantje raje odšli v zaščito gozda in se organizirali v partizansko proti-hitlerjevsko vojsko, kot da bi z nemško vojsko pomagali osvajati tuie, daljne kraje, kamor naj bi bili postopoma pregnani vsi Slovenci. Neštetokrat sem pomislil, da si Menart zasluži nek trajen spomin, saj je tudi v končni stiski raje izbral težko partizansko življenje, kot da bi se vdal gestapovskim oblastem. Ta spomin naj bo opisan v Viharniku, ki razkriva in odkriva življenje v gozdu in vtira življenje v naši krajini. Jaz sem bil takrat zaposlen v podjetju "Ličen Maks - parna žaga Prevalje" (bivši "Korotan"), katero je po prisilni izselitvi lastnikov (Ličen & Lahovnik) prevzela okupatorska oblast in za upravitelja oziroma komisarja postavila člana NSDAP Hansa Prečka, ki si je po enem letu kar prisvojil podjetje in ga imenoval "Hans Prečk - Sagewerk Pravali". Opravljal sem vsa administrativna in komercialna dela in po odhodu knjigovodkinje, februarja 1942 sem ostal sam v svoji pisarni. Komisar je bil v sosednji pisarni. Vsi delavci in druge stranke so se najprej zglasili v moji pisarni in le, če je kazala potreba, sem stranko napotil v komisarjevo pisarno. Tako se je med delavci pojavil tudi Jakob Menart. V delovno razmerje je vstopil 26. 5. 1942 kot tesač in drvar. Pred tem je bil približno eno leto dni zaposlen pri upravitelju zaplenjenih gozdov izseljenih lastnikov na našem območju. Menart je bil rojen 16. aprila 1891 v Routah pri Logatcu ob jugoslovansko - italijanski meji. Sem, na Koroško je pribežal zaradi nemogočih razmer, saj je južni del Slovenije že okupirala italijanska vojska. Več kaj o svojem življenju ni povedal. Bil je samski in tudi si ni z nikomer dopisoval. Le enkrat je na podjetje dobil pismo, za katero je rekel, da mu je pisala sestra. Sprva je stanoval na kmetiji Jugovo na Lešah. Ko je tam končal delo v gozdovih Kava je tudi lesno skladišče lesnega trgovca Karla Sedaja (tega je upravljal prej imenovani upravitelj) prevzel komisar Prečk, ki je prevzel tudi delavca Menarta. Preselil se je h kmetu Kancu pod Hom, kjer je imel sobo ("štibl") v Kančevi bajti. Od tod je hodil na delo v bližnje gozdove ter tedensko, sigurno pa 14 - dnevno prihajal v mojo pisarno po zaslužek ali na poročilo o delu. Tako sva postala tudi zaupna prijatelja, kaj hitro pa tudi zaveznika pri pomoči partizanom. Ko so se v prevm polletju leta 1943 redno pojavljali partizani okrog Uršlje gore, je seveda Jaka kot "holcar" samodejno prišel v stik z njimi. Postal je njihov kurir in obveščevalec. Jaz sem imel redne informacije o prevaljskih dogodkih, zanesljive vesti direktno iz občinskega urada in dobre stike z uslužbenkami, ki so delile živilske karte in drugimi. Tako mi je Menart posredoval želje partizanskih vodij po informacijah in materialnih potrebah. V svojem nahrbtniku in smolenih žepih je odnašal stvari iz moje pisarne, med temi tudi denar, ki ga je zbiral ugleden občan. Če pa je bil pripravljen kakšen "Žakelj" moke, zdroba ali več soli, je sporočil gospodarju Kancu, da je na lesno skladišče trgovca A. Čepina pripeljal par komadov tesanega lesa, nazaj pa pripravljen material kot "svoj nakup". Vselej, kadar je Menart prišel v mojo pisarno (vhodna vrata so imela šipo), sem ga v prisotnosti komisarja pozdravil s "heil hitler", če pa je bil "zrak čist", pa s pozdravom "smrt fažizmu". Enako je odzdravil Jakob. Če je med tem prišel komisar, se je Menart prikazal kot izmučen "holcar", malo krive drže in je le redko odgovarjal na komisarjeva vprašanja s tolmačenjem. (Komisar se ni izdal, da razume slovensko, saj je bil doma iz Luč v Savinjski dolini, prišel pa je kot "partajevec" iz avstrijske Koroške). Če komisarja ni bilo, pa so se Jakobu iskrile oči; vzravnal se je in živahno pripovedoval o svojih tovariših, ki iih je srečeval v gozdu. Zadnje leto je bil zaposlen blizu Lubenčeve bajte, kjer je pripravljal les za odvoz. Tam so sekali v grofovskem gozdu v Godčevem in hlodovino spravljali po riži ob jarku do blizu Lubenčeve bajte. Les so posekali še pred okupacijo, ker pa do tasona ni bilo ceste, je les čakal na izgradnjo dobrega kolovoza in tako propadal. Ko je komisar Prečk pobral že vso hlodovino v dolini in v planinah so se že redno pojavljali partizani, je seveda bil zainteresiran, da bi prišel do hlodovine nad Lubenčevo bajto. Ker na naši žagi že skoraj ni bilo več hlodovine in tako tudi ne dela, smo z delavci žage šli gradit cesto. Dejansko ni bilo cestne povezave med kmetijo Večko nad Smučarsko kočo do Lubenc bajte. Bila je le nekaka slaba strma vlaka, polna skal. Spomladi 1 944 smo pričeli z delom: širitev vlake oziroma kolovoza, izravnava jam in skokov, odstranitev obcestnih skal in korenin, seveda vse ročno s krampi in lopatami. V strmini pod Lubenčevo bajto pa smo se poslužili razstreljiva, da smo odstranili toliko skalovja, da smo napravili varni kolovoz povsem na novo. Takoj smo pričeli prevažati hlodovino s konji.Pa ne za dolgo. Nekega dne pride Jaka v pisarno in navidez preplašen poroča komisarju, da so partizani prepovedali odvoz hlodovine. Seveda je komisar to vest takoj prenesel na pristojno oblast, ki je skušala z bolj pogostim patruljiranjem v teh krajih zastrašiti in preganjati partizane.Tako smo nekaj lesa le dobili. Menart je les pripravljal za odvoz. Seveda se je pri tem tudi vedno bolj zapletal v partizanske stečine in ko mu je postalo že vroče, se je povsem pridružil partizanom pod Uršljo goro. Tudi jaz sem zgubil stik z njim. Dne 18. 8. 1944 smo odjavili njegovo socialno zavarovanje. Seveda je vest o "prisilnem" odhodu Menarta k partizanom najprej izvedel komisar in nek dopoldan je prišel v pisarno z novico, da so Menarta odgnali banditi. Čas pa je hitro mineval. Fronte so se vse bolj bližale Nemčiji in upanje na skorajšnjo svobodo je bilo vsak dan večje. Tudi delovanje partizanov je bilo vse drznejše. Takoj prvi dan po praznikih novega leta 1945 pa pride komisar v pisarno z zmagovito novico:"Menarta so ujeli". Seveda je to izrekel v nemščini. Strah me je postalo, kaj bo sedaj. Pomislil sem, da bodo Menarta mučili, da bi izvedeli kaj o njegovem kurirstvu in vezah, ki jih je imel. Minil je teden in nihče me ni kaj vprašal. Komisar se je obnašal kot običajno, le nekako bolj strpno do dogajanja. Okrog 15. januarja izvem, da so v Selovcu postrelili oziroma pobili več partizanov in slutil sem, da je med njimi tudi Jakob Menart - "ČIČA". To je bilo pozneje tudi potrjeno. Od takrat naprej sem se nanj spomnil vedno ob koncu leta in sporočil bi njegovim sorodnikom, če bi vedel kdo in kje so. Se danes se živo spominjam njegove sloke postave, rjavo razbrazdanih gub na licu, žuljav-ih in smolnatih rok, obleke, ki je imela duh po smoli in dimu ter gozdu. Dal je življenje za svobodo drugih, ki jo je tudi sam ljubil, zato je bil gozdni delavec, ki si samostojno izbira delovni čas in živi z naravo. PRIPIS: Po letu 1945 sem o njem našel le eno poročilo v Koroškem Fužinarju 25. 8. !980:"Jakob Menart - Cičo, star okrog 55 let. Primorski slovenec. V letih abesinske vojne je prišel na Koroško in v teh gozdovih delal kot gozdni delavec in tesar. Največ se je zadrževal pri kmetu Kancu in Podhovniku. Ko so na naše območje prišli prvi partizani, se je z njimi povezal ter pričel sodelovati z NOG. Pozneje je vstopil tudi v NOV. Zaradi starosti je bil dodeljen operativnemu političnemu vodstvu okraja Cuštanj - Prevalje". A ROMANJE NA BREZJE ŠTEFKA MELANŠEK Na pobudo podgorskega župnika Leopolda Korata smo organizirali izlet na romarsko pot na Brezje. Ko smo se vračali nazaj domov, sem se spomnila, kako smo se pred 55 leti tri dekleta iz Jazbine namenila na Brezje. Takrat je bila seveda vojna in nismo tako brez skrbi hodili po svetu kot danes. Bil je lep avgustovski dan leta 1 944, ko smo čakale vlak na prevlajski postaji. Kaj kmalu je v čakalnico prišel mož v "oberštajerski" obleki. Mi tri smo sedele skupaj in se pogovarjale. Gospodu, ki je vstopil, pa smo postale takoj sumljive, ker smo bile tri skupaj (kar bi lahko pomenilo "drzna trojka"). Nekaj minut pred odhodom vlaka je stopil pred nas in nas vprašal, kam potujemo. Brez strahu smo odgovorile, da smo namenjene na božjo pot na Brezje. Takoj nam je zagrozil, da nas bo "dal zapreti", če bomo potovale dalje od Celovca. Mislile smo, da bomo na vlaku varne pred njim, a smo se zmotile; peljal se je z istim vlakom. Poleg nas treh je sedla starejša gospa iz Mežice. V pogovoru smo ji povedale, da nas opazuje človek, ki je gotovo gestapovec in, da nam je prepovedal pot na Brezje. Gospa je poznala gestapovca in nam odsvetovala nadaljevati pot. Predlagala je, naj se v Celovcu pomešamo med ljudi in se pozneje spet snidemo. Poslušale smo njen nasvet in ko smo se ponovno zbrale je predlagala, da prenočimo na Gosposveti, zjutraj pa se udeležomo maše pri gosposvetski farni cerkvi. Tako smo ušle zli usodi, s katero nam je grozil gestapovec. Se danes sem hvaležna ženi, ki nas je takrat posvarila in nam pomagala. ▲ Cemprin pod zaščito macesna-Pudgarsko Foto Gorazd Mlinšek DOGODEK IZ STARIH ČASOV BERTA RUPČIČ V starih časih so praznovali zelo zanimive jubileje. Tako so v Slovenj Gradcu v takratni tovarni kos lastnika Kollnerja 4. maja davnega leta 1925 praznovali zelo zanimiv jubilej, 63 let dela gospoda Črešnika. Moralo je biti zelo veselo, saj so imeli tudi štiri muzikante. To pa priča zelo lepo ohranjena slika. Nci sredini sedi slavljenec gospod Črešnik z zlato kolajno, na vsaki strani sedita starejši in mlajši gospod Kollner. Na sredini je zelo lepo okrašena spominska plošča v čast jubilantu. V ozadju visi lepo izdelana kosa z imenom "junačka kosa" z letnicama. V drugi vrsti, drugi z leve proti desni stoji stric Silve Avberšek. Ostali so delavci takratne tovarne kos. Kosa je bila v prejšnjih časih nepogrešljiv pripomoček kmetu za košnjo trave za krmo. Časi se spreminjajo, ljudje odhajajo, ohrani pa se kakšna zanimiva fotografija. ▲ ^-rottacKfl - Kosa IKTM-JII IM 1.1' Miri.\ itltl.lMN l\ /. /.UTiU UiM.mn A ,. ČHFŠMK. K.KOIJAFH r jun i:\JiflH.vlx: I 1 M\J \j!t2.V F1 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedija IVANA ROBNIKA 1926 - 1999 iz Črne na Koroškem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom in sorodnikom, ki so nam pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in godbenikom ter gospodu Primožiču za opravljene pogrebne storitve. Posebej se zahvaljujemo osebju slovenjegraške bolnišnice za zdravstvene storitve in nego v času njegove bolezni. Zena Rozalija, hčerki Ana in Ida z družinama in sin Rajko. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta, dobrega brata in ljubečega dedka FRANCA KOKOLA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, zdravnici dr. Tilki Prevolnik, patronažni sestri gospe Majdi Zajc, zdravniškemu osebju slovenjegraške bolnišnice, vsem, ki so mu pomagali lepšati bolečine, gospodu dekanu Tinetu Tajniku in govorniku gospodu Marjanu Križaju. Vsi njegovi: žena Ivanka, hčerki Milena in Marija, sin Franc, sestra Berta, vnukinje in vnuki. Zdaj vem kaj je žalost, zdaj vem, da žalost boli, ko tebe več ni, ati. GROBOVI POD LISTJEM Če te pot ali steza bo v gozd pripeljala, prikloni se mu in reci mu hvala. Na tisočerih grobovih smo spomenike odkrili, a na tiste v gozdovih smo pozabili. Z nami delil čas je gorja, zakaj spomenika mu nihče ne da. Temni gozd jim spomina ne odreka, na njih grobovih zrasla je smreka. Brez spomina na njih ne smemo ostati, njim svečo v srcih dajmo prižgati. Stojan JAKSETIČ Smrt tudi v soncu razkošnem septembru ni mirovala. V petkovem popoldnevu je stegnila roke po Francu Kokolu in Tratnikovo domačijo v Dovžah ovila v žalost in črnino. Rojen 10. junija leta 1915 na Barlovi kmetiji v Razborci, je Franc bil prikrajšan za toplo očetovo besedo, saj mu je ta umrl že v letu njegovega rojstva. Tako je moral kot edini moški pri hiši, kjer je ob materi delil usodo še s petimi sestrami, zgodaj prijeti za delo, ki je bilo za tisti čas garaško, mnogokrat pretežko in zahtevno. A je vzdržal to preizkušnjo, ki mu jo je namenilo življenje in tako močno vzljubil pestrost opravil kmečkega stanu, da se je potem skoraj štiri desetletja in pol pehal na rodni domačiji, ostala leta svoje življenske poti pa zapisal Tratnikovi kmetiji. Franca je tja potegnila ljubezen do Ivanke, s katero sta leta 1958 stopila pred oltar. Se prej pa je kmečka opravila in furanje lesa, kar je še posebej rad počel, zasenčila nova preizkušnja. Obleči je moral vojaško suknjo stare jugoslovanske vojske in v Koprivnici ga je za nameček ujela še vojna vihra. Znašel se je v ujetništvu na Bavarskem in to življensko razočaranje uspel prebolevati v delu. Pomagal je kmetu pri opravilih čez dan in se zvečer vračal v taborišče. Po dobrem letu pa so ugodili njegovi prošnjji in se je tako že spomldi leta 1942 vrnil domov. Jeseni leta 1943 pa se je odločil za partizanstvo in bil med prvimi borci tega območja, najprej med borci Zidanškove brigade, pozneje pa vse do osvoboditve signalist v Vitezovi skupini. Za svojo zavedno pripadnost slovenstvu in pogum je prejel številna odlikovanja. Kot prerojen je v povojnem času še z večjo vnemo "grabil" za kmečkimi opravili na v svobodi zanj še lepših travnikih in poljih ter počasi prisluhnil glasu srca. To je najmočneje bilo za mlado Ivanko. Po poroki sta zaživela v Dovžah na kmetiji njenih staršev. To je bil za oba srečen čas, saj sta rada delala in znala postoriti prav vse. Hito sta prevzela kmetijo. Tri leta kasneje je umrla Ivanina mama in na njena ramena so padle še nove, zahtevne naloge v hiši in tudi Franc je moral postoriti še kakšno delo več. Res je bilo to njegovo življenje podoba pridnosti, a tudi dokazovanje naprednosti, saj je opremil kmetijo z modernimi stroji. Rad je imel svoji hčerki in sina, ki nadaljuje njegovo delo na kmetiji. To svojo ljubezen do otrok je prenašal na vnuke, jih razvajal in vsem skupaj večkrat rad pripovedoval, kako si je slovenski rod pisal zgodovino. Vsa leta je bil član KO ZB. Udeleževal se je sestankov te organizacije in skupaj z Ivanko vselej prijetnih izletov. Ob številnih priložnostih je o junaštvu preprostega slovenskega človeka pripovedoval tudi šolarjem. Tudi v društvu invalidov je našel svoje mesto in se tu ob prijetnih pogovorih sproščal ob redko odmerjenem prostem času. Čeprav so leta v gozdovih pustila sledi in so mu zdravje grenile težave s kolkom, se nikoli ni predal. Kljub zdravniški črnogledosti je Franc, sicer s palico, do kraja stal na nogah. Tudi lažji infarkt je z močno voljo premagoval in si opomogel, v zadnjih šestih mesecih pa je šlo vse navzdol. Oslabel je, moral je v bolnišnico, kjer naj bi pljučnico nekako ustavili, a ko se je vrnil domov, se je vročina spet oglasila in grozeče naraščala. Doma, na Tratnikovi kmetiji je v petkovem popoldnevu smrt ustavila njegove bolečine in ga potegnila v temo groba. Marjan KRIŽAJ Na svetu so stvari, katerih naše gibljivo, razburkano življenje nikakor ne more spremeniti, jih razumeti, o njih odločati. Vedno znova in tudi nepričakovano nas sredi dela in življenskega toka preseneti kruta, nepremostljiva življenska resnica. Ta resnica je žalostna, nepremagljiva, boleča, otožna in nas hoče zlomiti. A moči usode se ni mogoče upirati, je ni mogoče spreminjati, ne odkupiti. Je neizprosna resnica našega življenja. To je konec življenja, zadnja stran knjige, ki jo piše življenje, to je najstrožji zakon življenja, je smrt. Ta edina ne izbira med revnimi in bogatimi. Sredi meseca septembra nam je nenadoma in nepričakovano vzela dobrega človeka, pridnega, pred kratkim upokojenega delavca Gozdnega gospodarstva Franca Klemenca iz Prevalj. Rodil se je v Mislinji, septembra leta 1946, v prevm letu svobode, v letu obnove porušene dežele, v letu pričakovanj. Takoj po osnovni šoli se je odločil za poklic, za katerega je sam večkrat rekel, da kruha ne bo zmanjkalo, kot ga je tisti čas v preneka-teri družini. V letu 1965 se je izučil za pekarskega pomočnika in začel delati v pekarni. To službo je imel rad in veselil se je življenja. V življenju pa mu je sreča namenila še dobro in pridno življensko sopotnico Marijo Zajc. Preselila sta se na Prevalje. Tu si je uredil prijeten dom, pridno je delal v pekarni, si ustvaril družino in zanjo lepo skrbel. Neka nevidna življenska moč ga je vlekla proč od tega dela, zato je iskal priložnosti za druga dela. V letih razcveta gozdarstva na Koroškem se je zaposlil kot traktorist pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. Sredi največjih življenskih načrtov, največjega zanosa in dela, je Franca hotela zlomiti zahrbtna bolezen. Pogumno se ji je postavil po robu, jo uspešno prenašal in jo premagoval. Bolezen mu je pustila trajne posledice. Vse težje je opravljal težka dela traktorista, zato se je zaposlil kot čuvaj pri podjetju. Kljub občasnim težavam in slabemu zdravju je tudi to delo vestno in redno opravljal vse do pred kratkim, ko se je invalidsko upokojil. Franc je poleg dela, ki mu je veliko pomenilo, posvetil veliko časa družini. Zgradil je hišo, kupil avto in uredil življenja mladim družinam svojih hčera. V najlepših letih svojega življenja, v letih umiritve, zasluženega pokoja je moral umreti. Ni mu bilo dano, da bi to obdobje mirno preživel in užival. Njegov lik bo ostal v našem spominu tak kot je bil: dober delavec, dober prijatelj, prijazen človek. Ivan KRENKER * 1915 + 1999 V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. (A. M. Slomšek) IVANA GLASENCNIK Njeno življenje se je začelo na kmetiji pri Zapečniku. To je bilo 27. januarja 1915. V krogu družine, očeta, mame in še osem bratov in sester je preživljala otroštvo. To ni bilo z rožicami posuto, zato pa je Ivanka kasneje v življenju imela rože za svoje najljubše prijateljice. Ko je prerasla otroštvo, je morala velikokrat pomagati mami v kuhinji, saj so ostali člani družine odhajali na delo v opekarno, ki jim je dajala dodatni zaslužek. Domače ognjišče z očetom in mamo ji je bilo nadvse drago, zato se nikdar ni ločila od doma. Vse njeno življenje je bilo eno samo upanje in ena sama želja - doseči nebesa. Zato je bilo vodilo njenega življenja Slomškova pesem: "V nebelih sem doma..." Rada je prebirala knjige z versko vsebino. Se ni dolgo, ko si je zaželela knjigo A. Kozarja z naslovom: Njene postaje. Knjige ni več prebrala, saj je prej končala svoje zemeljsko romanje na zadnji postaji. Postaj v njenem življenju skoraj ni bilo. Benediktovo pravilo: "Moli in delaj!" je bilo vodilo tete Ivanke skozi vse njeno življenje. Njeno največje veselje pa je bilo krašenje župnijske cerkve sv. Danijela v Razboru. Več kot štirideset let je bila njena pot čez vrh do cerkve. S polnim košem rož, ki jih je nabrala v domačem vrtu, je hitela vsako soboto v božji hram, ki je bil njen drugi dom, kot je sama velikokrat rekla. Najbolj srečna je bila v cerkvi. Bila je članica Marijine družbe. Ivanka se je v vsej polnosti zavedala Jezusovih besed: "Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi..." Od svojih skromnih dohodkov je rada dala del v dobrodelne namene. Ob grobu tete Ivanke smo postali z mislijo A. Slomška: "Vidiš človek kraj pokoja, tukaj sem je naša hoja. Za pravične gre od tod, v sveti raj veseli pot!" Vsi ji želimo miren počitek v domači zemlji ob župnijski cerkvi sv. Danijela v Razboru. Naj še naprej z molitvijo in prošnjami za vse nas krasi našo župnijsko cerkev. Bog ji povrni za vse dobro, lepo in plemenito. Zapečnikovi in sorodniki se iskreno zahvaljujejo za lepe besede ob slovesu od rajne tete Ivanke: Robertu Rožiču, Marjani Triplat in gospodu župniku Leopoldu Koratu, Igorju Glasenčniku, Jerneju Zaveršniku in vsem, ki ste se s svojo prisotnostjo ob pogrebu zah- DR. STANKO STOPORKO Minilo je v žalosti že pet let, odkar te ni. Zlomil se je najčudovitejši cvet, ko je ugasnil Tvoj pogled. Lučke ljubezni trepetajo, i v vetru. breze šumijo in potiho tožijo ' In skozi žalost oblakov je rahlo posijalo sonce, kot droben žarek tolažbe daljnega pozdrava: "SAJ SEM V DUŠI VEDNO Z VAMI." Vsi tvoji žalujoči 1916 + 1999 V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. (A. M. Slomšek) IGNAC LEPENER Ljuba žena, vsi domači, jaz ne morem več ostati in poslednjič vam roko podati. Odhajam tja, kjer ni solza in bolečin, ostaja večen name spomin. Naj vam ne bo preveč hudo, življenje ustvarjeno je tako. Za vsakega še pride ura, dan, a kdaj, nihče ne ve, se srečamo tam nad zvezdami nekje. Neumorno hitijo dnevi našega življenja. Počasi se izteka tudi leto in dnevi postajajo vse krajši in hladnejši. Izteklo pa se je tudi življenje Ignaca Lepenerja. Njegova knjiga življenja je napolnila 83 let. Tiho in otožno je zapel urbanski zvon. Korak nam je zastal in predali smo se njegovemu spominu. Njegov rojstni kraj so Završe, Izhaja iz kmečke družine Smrečnik, kjer se je rodilo pet otrok. Že kot mlad fant je delal na kmetiji. Med vojno je moral v Nemčijo na prisilnovdelo. Srečno se je vrnil domov in usoda je hotela, da je spoznal Župrovo Pavlo. Poročila sta se in skupaj skrbela za otroke in dom. Bil je vzoren mož in oče ter napreden kmet. Ljubil je kmečko delo in iz domače zemlje črpal "sok", ki mu je dajal moči. Pa tudi drugače je bil poskočen mož. Osemnajst let je bil porotnik na sodišču, aktiven pa je bil tudi v kmečkih organizacijah. Njegovo svetlo vodilo pa je bila vera v boga in delo njemu v čast. Trideset let je bil ključar pri svetem Urbanu. Nihče ni štel ur, ki jih je posvetil tem opravilom. Tih ostaja njegov dom. V njem ni več Ignacove topline, v srcih in dušah domačih je ostala bolečina. Domači se zahvaljujejo sosedom, prijateljem, ki so jim stali ob strani v težkih trenutkih žalosti ter darovali sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujejo trem duhovnikom za pogrebni obred, gospodu dekanu Tinetu Tajniku pa za darovano sveto mašo, govorniku ter selskim pevcem. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Marina in sin Maks z družinama ter Alenka in Lojzka z družinama. VID POŽARNIK Počasi, prav počasi se med kristali časa drobijo skale in kamenčki spominov, padajo iz uvele duše med listje dnevov, ki tudi odpadajo... (Niko Župan) Prva obletnica je, od kar si nas zapustil. Tvoji dragi se te velikokrat spominjamo. Tvoja dejanja so tista nit, ki nas povezuje in nam priča, da v resnici nisi odšel. Nihamo med žalostjo in spomini in ko gledamo travne bilke v vetru, se sprijaznjujemo z minevanjem. Ko bo mrzel veter zabril okoli naših domov, bomo sedeli v toplini doma in ti boš sedel v naši sredi, ker v resnici nisi odšel... Vsi tvoji, predvsem Sonja Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. O boleči in vse prerani izgubi drage žene, ljube mame, hčerke in sestre ANGELCE LEGAT iz Smartna se vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka slovenjegraške bolnišnice za zdarvl-jenje in nego, sodelavcem ZIP enota Ravne na Koroškem, razredničarki in sošolcem 5. b. letnika poslovne šole Slovenj Gradec, govornici Karolini Sešel za ganljivo izrečene besede slovesa, pevcem moškega pevskega zbora Šmartno ter gospodu kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: mož Hinko, hčerka Tanja, mama Marija, sestri Branka in Minka ter bratje Darinko, Jože in Vanek. ALOJZ KREMZER 1930 - 1995 Pesnik žalosti, obupa in temnih slutenj Aloiz Gradnik je zapisal verz o koncu življenja, ki pa nas tudi potolaži: In videl sem, kje so življenja prodi in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolga bolečina in da nikdo ne ubeži usodi. Dan mrtvih je praznik, ko tudi na pokopališču za dalj časa obstojiš in ob grobu, kjer je pokopan znanec, prijatelj ali sorodnik, narediš nekakšen življenjski obračun o odnosu z rajnim. Bližje kot sta si kot sorodnika, boli kot sta podobno razmišljala in bolj kot sta v življenju počela podobne stvari, bolj ga pogrešaš. Alojza, kot zapriseženega naravovarstvenika, gozdarja, lovca, učitelja mladih o naravi in še kaj drugega, pogrešamo predvsem ljudje podobnih življenjskih pogledov in njegovo znanje o naravi pogrešajo predvsem otroci. Še bolj pa ga pogrešajo predvsem njegovi najbližji; žena, hčerki in vnuki, kajti živeli so z njim in imeli so ga zelo radi. Je pa res, kot pravi pesnik, da je življenje ena kratka slast, ki se je niti pravočasno ne zavedamo, sledi pa ena dolga, močna bolečina, ki ne prizanese, temveč skeli, boli in to na žalost najbolj tistega, ki je imel umrlo osebo najrajši. Domači se zahvaljujejo vsem, ki se ob Lojzevem grobu ustavijo in se nanj spomnijo. Že kar nekaj let smo gozdarji iz Črne upali na kakšno strokovno ekskurzijo v tujino. Kar zavidali smo kolegom iz Radelj, ki so si to znali organizirati, pa je bilo to zavidanje neopravičeno. Šele sedaj vidimo, da to ni težko; nekaj razgovorov ob jutranji kavi, postaviti vprašanje profesorju Mlinšku, če lahko organizira kakšen pameten program, za pomoč poklicati še šefa v Slovenj Gradec ( g. Tretjaka) in delo pri organizaciji strokovnega potepanja se lahko prične.Kako pa kaj finance? Zedinili smo se za potep v Švico, vedeli smo, da je to bogata, lepa, pa vendar za nas relativno revne Slovence, zaposlene v državni službi kar draga država.No, nekaj bodo pristavili iz Ljubljane (res so s poso-jo dobrega kombija in kakšno inozemno dnevnico ), nekaj bomo prislužili sami ( Koroški turistični teden nam je prišel kar prav, kajti postavili smo svoj "šank " ). So tudi takšni, ki se zavedajo, da so gozdarji v kraju potrebni ( Občina Črna na Koroškem ), ostanek pa smo si pokrili sami. Še en problem, kako pa ka[ nemščina, kot eden izmed uradnih jezikov v Švici? Eden, dva jo dobro obvladata, vsi ostali pa smo bili vsaj dobri poslušalci. S takimi in podobnimi dovtipi je vožnja do Švice hitro minila. Še zašli si nismo več kot je bilo potrebno - namreč, malo potrebo smo šli opravit v Italijo. Vseeno, tudi to je bilo dovolj, da je moral na mesto sovoznika sesti drugi. Namestitev in ogled mesta Zurich v večernih urah je bil kot balzam za naše, vse drugega kot za dolgotrajno sedenje vajene noge. Kar malo za glavo smo se prijeli, ko smo zvedeli za ceno bolj kot ne skromnega prenočevanja v hotelu. Nismo še končali z zajtrkom, glej ga mladega fanta na vratih obednice, ki sprašuje po gostih iz Slovenije. Predstavi se nam kot Raphael Guerdot, nima še trideset let, pa bo kar kmalu ( v začetku leta 2000 ) doktor gozdarskih znanosti. Že na pogled prijeten fant. Ni bilo časa za dolgo seznanjanje, kajti hitro nas je peljal v gozd, ki je v lasti švicarske gozdarske fakultetef ETH ). Kar nehati nismo mogli z vprašanji, za večino nas je bilo to prvo srečanje s švicarskimi gozdovi. Pa je le to bilo nekoliko preteoretično, že popoldne sta nas sprejela in v gozd blizu Rumlanga peljala temperamentni vodja gozdnega obrata in mirni revirni gozdar. V idilični hišici sredi gozda (last združenja lastnikov ) nas je pričakal prijeten možakar, predstavnik lastnikov. Povedal nam je o praktičnem delovanju gozdarjev, lastnikov in države v zasebnih gozdovih. Organiziranost vredna posnemanja, predvsem na pokazanih objektih, ki so plod več kot 100 - letnega načrtnega prebiralnega gospodarjenja. Pa še nekoliko daljša vožnja in znašli smo se v znanem Emmentalu. Lepo, zelo urejeno področje. Ne samo nove, tudi stare hiše so lepe. Pri gradnjah povsod spoštujejo določen stil gradnje ( upam, da ne pretiravam, mislim, da praktično v vsej Švici nismo videli toliko različnih stilov gradnje kot na Ravnah na Koroškem in drugih slovenskih mestih). Klub temu, da ni bil hotel, da je bil le internat kmetijske šole ( s poukom pričnejo šele septembra ), so nas res prijazni gostitelji namestili v udobne in lepe sobe. Kar navdušeni smo bili naslednji dan, ko so nas gostitelji peljali v velik zasebni gozd z lesno zalogo čez 800m3. Pri usklajevanju mnenj, kaj bi odkazali, se je razvnela kar živahna polemika. Bog ve, kaj si je ob tem mislil starejši poli- cist s psom, ki je prišel v gozd pogledat, če so tu slučajno begunci iz Romunije, ki so prav v tistih dneh ilegalno prišli v Švico ( najprej pa je v kombiju zagledal steklenice z žganjem ). Praktično največji strošek na kmetiji je vzdrževanje gospodarskih poslopij, to nam je povedal kmet, ki smo ga menda nenapovedano obiskali.Skupaj s sosedi je podiral drevje v svojem gozdu srednje velike kmetije. Kmetom v Švici baje sploh ni lahko; delo na svoji kmetiji ( mleko za znani sir iz Emmentala mora biti od krav, ki niso bile krmljene s silosom ) in pomoč v gozdu soseda ali občine je običajna. Samo nekaj podatkov: povprečna cena vsaj povprečnega lesa je 105 frankov ( okrog 13000 sit ) stroški dela pa so približno 80 frankov (okrog 10000 sit). Včasih pa je cena že tako cenjenega dela še višja, kajti gozdar lahko predpiše, da se morajo posamezna najlepša debla dreves nad šopi mladega gozda pred podiranjem oklestiti, da se ne poškoduje mlad perspektiven gozd ( dodatnih 35-50 frankov/drevo ). Podobno kot pri nas, lastnik sodeluje pri izbiri drevja za posek ( tudi pri njih se na koreničnik udari žig ). Kazni za posek neodkazanega drevesa so zelo visoke ( 500 frankov za neodkazano posekano drevo -približno 62000 sit). Zanimivo zgodbo o lesenem mostuna reki Emmi, v katerem je vgrajenih 700m3 lesa nam je povedal vodič, vendar kar razumeti nisem mogel, zakaj ob takšni porabi lesa železne cevi niso oblekli v les, in zakaj betonska škarpa ni iz kamenja. Malo več vožnje in zadnji strokovni dan. Zbrali smo se v kantonalni drevesnici v francoskem delu Švice ( ob res minimalni sadnji prisegajo na lokalne drevesnice ) in si v bližini ogledali sečišče. Na našo veselje je bil gozdni red kar podoben našemu - skratka bil je normalen. Še zanimivost, Švicarji govorijo o škodah in poškodbah po divjadi ( mimogrede lov ni zaseben ). Škoda je le tista, kjer zaradi tega ne morejo doseči postavljenega cilja. Tudi dež ni mogel pregnati našega vedrega razpoloženja, je pa to storila toplo ogreta baraka in tudi simpatičen gozdarski inšpektor z zanimivim predavanjem o gospodarjenju z občinskimi gozdovi ni mogel ukrotiti želj organizmov po spanju. Sam je poudaril, da bo zaradi slabega vremena predavanje suhoparno, ker ne bo potekalo v gozdu. Nekateri smo se branili z nenehnim govorenjem, drugi so nas do samozas-panosti nenehno opozarjali. Seveda, najtežje je bilo prevajalcema, kajti le onadva nista smela biti zaspana. Časa je bilo še dovolj za ogled tehniškega muzeja v malem kraju Le Locle v bližini francoske meje. Kar verjeti ne moreš, kako so ljudje v tako malem kraju že pred tremi stoletji izrabljali velike potenciale padajoče vode v kraškem svetu. Voda je z raznimi prenosi gnala žago, tkalnico in še kaj. Kar prehitro se je končalo to nekajdnevno van-dranje po Švici, razen prečudovitih renskih slapov in nočnih ogledov Zuricha, Berna in La Chaux de Fondsa nismo videli nič "posvetnega "( le strokovno ). V La Chaux de Fondsu je res lep živalski vrt z bogatim vivarijem in terarijem in tega smo si šli ogledat. Kaj pa nakupi? Seveda, v Švici - deželi sirov smo bili in priti domov brez nekaj vrst sirov za pokušino bi bil kar greh. Če smo že tu, pa gremo še v Liehenstein in tam nakupimo spominkov za domače, smo si rekli. Mala je ta državica ( 160 ŠVICA JANEZ ŠVAB. inž.gozdarstva, (f: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, KE Črna km2 in 28000 prebivalcev ), verjetno je bilo razmerje med turisti in domačini kar v ravnotežju. Še bomo šli kdaj na kakšno ekskurzijo, smo si rekli, ko smo se vračali domov. Veliko smo videli, se tudi kaj naučili in z drobnimi dovtipi vzdrževali dobro razpoloženje. Hvala vsem, ki so nam pri organizaciji ekskurzije pomagali, hvala pa predvsem Švicarjem, ki so se predstavili čisto drugače, kot smo od njih pričakovali (sploh niso tako varčni, skopi). Res, na vsakem koraku so bili prijazni, povsod so nas tudi pogostili. Še enkrat zahvala prof.dr. Mlinšku za res dobro organizirano potepanje! A. 1 Tradicionalna arhitektura je opazna povsod po Švici. 2 Poleg sira in lepih prebiralnih gozdov je dolina reke Emma poznana po starih lesenih mostovih. 3 Najlepša debla obžaganih dreves pri poseku na mladju povzročijo minimalno škodo. 4 V primestnih gozdovih Zuricha skrbijo gozdarji tudi za mokrišča. 5 V gozdovih združenih lastnikov v Rumlangu (kooperacija) ob neposredni bližini zurichskega letališča nas je pozdravil sam predsednik združenja. Bili smo njegovi prvi gostje iz tujine. 6 Po končani sečnji v švicarskih gozdovih morajo sanirati tudi sveže rane na deblu poškodovanega drevesa, (gozd v Rumlangu). 7 In še gasilska fotografija pred slovesom iz Švice z aozdarskim inšpektorjem v kraju La Joux Pelichet. Foto Gorazd Mlinšek (1,2, 4, 8) in Janez Švab (3, 5, 6, 7) 30 VIHARNIH VSE ZA GOZDARSTVO - NAJVEČJA PONUDBA NA ENEM MESTU GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC, Cesta na Štibuh 1 Telefon 0602/501 620, faks 0602/42 684 RADLJE (Dvorec), Koroška cesta 68 Telefon 0602/71 423, faks 0602/71 239 V naši gozdarski trgovini LES v Slovenj Gradcu in Radljah vam nudimo vse, kar potrebujete za delo v gozdu: vso gozdarsko orodje in opremo za posek in spravilo lesa, kolesne verige za traktor ali tovornjak, zaščitna sredstva in oblačila za gozdarje, kosilnice in motorne kose, škarje za živo mejo, motokultivatorje in še vse ostalo za delo v gozdu in na vrtu, itd... Oglasite se pri nas.