■ y ^ 'liM I
LETO L, št. 10 PTUJ, 6. marca 1997
CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Kdo se boji žensk?
v soboto bo še en praznik, ki pa ne bo dela prost dan in tudi ne
praznik v pravem pomenu besede. Dan, kakršnih je v enem letu
365 ali 366, ki žensko pritiskajo s takšnimi ali drugačnimi prob-
lemi, da bo družina sita, da bo dom urejen, možje in otroci srečni.
Sredi tega dne bo sicer za marsikatero prišel pričakovan izbruh
ljubezni in spoštovanja v obliki cvetja, sicer pa bo življenje teklo
naprej tako kot doslej. Lepe občutke bo kmalu zamenjala kruta
vsakdanjost, ki za žensko ni prav nič lepa. Ženska je tista, ki op-
ravi tri četrtine svetovnega dela, ženska je tista, ki podpira tri
hišne vogale, včasih tudi četrtega, ženska je tista, ki se najpogos-
teje pojavlja kot tehnološki presežek dela, ženska je tista, ki pri
ločitvi zakona vedno potegne krajši konec, in naposled je ženska
tista, ki čeprav je sposobna, ne more priti v parlament, ne more v
vlado, ni je med nagrajenci za gospodarske dosežke ... Kje je
ženska, ko se delijo prestižni in pomembnejši položaji v tej
družbi? Zato je skrajni čas, da tudi ženske v Sloveniji postanejo
upoštevanja vredna skupina za pritisk. Osmi marec je zato lahko
dan streznitve, čas, ko bodo ženske na svojih srečanjih pogovorile,
spoznale, da jim ne preostane drugega, kot da strnejo svoje vrste
ter skupaj pričnejo pritiskati na politiko. Od strank ne morejo
pričakovati ničesar, naredile bodo samo tiste, kar njim ustreza, in
nič več. Predvsem pa naj bi jih povezalo spoznanje, da lahko us-
pejo le, če se bodo sporazumele za ključna vprašanja, kijih bodo
prednostno reševala in ki jim bodo odpirala vrata v vlado in par-
lament, kjer jih je v tem trenutku za vzorec, v vladi pa sploh ni
nobene. Vir moči in kot najboljša izkušnja za to je in bo predvsem
volilni poraz, ki je ogrozil že vzpostavljene mehanizme za zago-
tavljanje enakosti obeh spolov. Zatorej je logično, zakaj so
potrebna prizadevanja, da se ti državni mehanizmi enakosti za-
varujejo.
Je pa ob 8. marcu dovoljeno razmišljati tudi o ljubezni, sreči in
lepoti kot o najpomembejših stvareh v življenju. Če jih bomo
olepšali še s cvetom, bo to	I ^	a
eden lepših dni leta s 365 O^Vo^^clzi^
dnevi.	1	U
»H-^iM^tj. ii*	»►TB^a^OT.	I ■■■ i.HBUi iiLB . I ■■ .nniii^ I imn>. IJM.I Mil ijllK,.!,	■ rnfmrnt
. Precej dolga in mrzla zima je "pobrala" vse" zaloge vitaminov/ a jih lahko s'edaj obilno
nadomestimo z vitaminsko bogatim regratom. Je še kaj boljšega kot regratova solata z bučnim
oljem in trdo kuhanimi jajci? Mmm ...	Fotografija: Jože Bračič
LENART / DELITEV OBČINE JE NA OBZORJU
Bodo z mm/ifitff obiinami
liudje boli zadovol/nl?
v Lenartu je bilo delovno srečanje predsednikov in tajnikov
krajevnih skupnosti, ki so s člani odbora KS pri lenarškem
občinskem svetu. Ti so načeli problematiko reorganizacije
občine Lenart.
Predsednik odbora Edi Golob
je povedal, da se o samostojnih
občinah veliko govori tudi zato,
ker so interesi krajevnih skup-
nosti izjemno raznoliki in ker
vodstvo sedanje občine na čelu z
županom in občinsko upravo ne
ponuja nobene alternative. Zdi
se, da je sedanja občina Lenart
neprimerna in da ni več nikogar,
ki bi v takšni občini ponudil celo-
vit razvojni program. Ivan
Špindler od Sv. Jurija v Slovens-
kih goricah je pripomnil, da bodo
storili vse za samostojno občino.
Zdajšnja organiziranost ni pri-
merna, enakomernejšega razvoja
ni, podeželje je zapostavljeno,
domačije propadajo, ceste so
neprevozne, med krajevnimi
skupnostmi so si tuji. Tako več
ne gre, Lenart naj v okviru
bodoče organiziranosti pokrajin
dobi status regionalnega središča
Slovenskih goric, krajevne skup-
nosti pa naj postanejo občine, je
menil Špindler.
O samostojnih občinah raz-
mišljajo tudi pri Benediktu, Sveti
Trojici in v Cerkvenjaku. Bene-
dičani so razočarani, saj občina
doslej ni vzpodbujala tistih, ki so
za razvoj še sami globoko segali v
žep. Tudi sedaj plačujejo sa-
moprispevek in dodatno prispeva-
jo za razvoj. Najbrž bodo kmalu
naredili podobno potezo kot pri
Sv. Juriju. Sedanja občina Lenart
je očitno dvignilo roke nad kon-
cepti bodoče organiziranosti, je
menil Milan Gumzar od Benedik-
ta in opozoril na vse vidike razde-
litve, tudi finančne. O financiran-
ju je veliko govoril tajnik občine
Lenart Edo Zorko. Opozoril je na
težave sedanjega komuniciranja
občin z ministrstvi oziroma
državo. Merila za financiranje lo-
kalnih skupnosti ne bi smela biti
toga. Po njegovem sta možna oba
modela, skupna občina po starem
ali pa nove občine, ki pa bi se na
nekaterih področjih vendarle mo-
rale povezovati.
Udeleženci srečanja so nanizali
še več argumentov v prid samosto-
jnih občin in povedali, da so na po-
tezi krajevne skupnosti. Njihova
vodstva naj pripravijo zbore kra-
janov, upoštevati pa je treba tudi
zakonske predpise. Svoje bo nam-
reč tudi v lenarški ihti po novih
občinah povedala država. Zanimi-
vo je, da so bili pred leti za samos-
tojno občino pri Benediktu, v Cer-
kvenjaku in pri Sv. Trojici, danes
so zanjo precej ogreti tudi v Lenar-
tu, pri Sveti Ani in bojda celo v
Voličini, kjer zanjo nikoli niso bili
pretirano navdušeni. Krajevnih
skupnosti na poti v samostojnost
nihče ne bo oviral, je stališče le-
narških političnih strank in
vodstva občinskega sveta. Pravi
razlogi za razdelitev so še premalo
analizirani, zagotovo pa so
večplastni, politični in ekonomski.
Nekateri tudi dodajajo, da so zah-
teve glasne zaradi oblikovanja no-
vega proračuna, v katerem naj bi
vsaka krajevne skupnost dobila
čim več.
M. Toš
2
četrtek, 6. marec 1997 - tednik

DORNAVA/ OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ
Razkol ob imenovaniu direktorji/
Prejšnji petek je bil v Dornavi občni zbor Kmetijske zadru-
ge Ptuj, torej vsakoletni obračun z delom v preteklem letu
in priložnost za dogovor o skupnem delu v prihodnje.
Predvsem tega zadnjega pa občni zbor ni dosegel, prej nas-
protno. Načel je razmišljanje o tem, ali so kmetje še
združeni v zadrugi, ali je zadruga kot organizacija kmetov
postala poligon za medsebojna obračunavanja med dvema
taboroma. Prvo neprijetno presenečenje pa se je zgodilo že
pri prvi točki, ko si prisotni delegati devetih področnih zad-
rug niso bili edini v izvolitvi delovnega predsednika
občnega zbora. V duhu preglasovanj pa se je občni zbor
tudi nadaljeval in končal.
Predsednik upravnega odbora
KZ Ptuj Janko Petrovič je že v
svojem poročilu omenil sporno
temo - individualne pogodbe in
plače vodilnih delavcev v zadru-
gi, ki so dvignile nemalo prahu
in številne govorice, ki so po
predsednikovih besedah neres-
nične in omenjajo enkrat večje
zneske od dejanskih. Sicer pa je
predsednik poudaril, da je plače
vodilnih delavcev določila in
uskladila posebna komisija, od
nje pripravljene predloge pa je
potrdil Upravni odbor. Janko
Petrovič je omenil tudi očitke na
račun visokih zadružnih marž,
sam pa je očital članom zadruge,
da najboljše blago prodajo mimo
zadruge, prek nje pa le tisto,
česar sicer ne bi mogli prodati.
Menil je, da prihaja čas, ko se
bodo morali tudi člani zadruge
"prešteti" in ugotoviti, kdo sploh
izpolnjuje pogoje za članstvo. Po
podatkih zaključnega računa za
leto 1996 je KZ Ptuj poslovala
pozitivno, s štirimi milijoni
dobička, kar je polovica planira-
nega. Junija letos bo potekel
mandat sedanjim organom up-
ravljanja in predsednik z zado-
voljstvom ugotavlja, da jim je us-
pelo zadrugo obdržati na dovolj
visokem nivoju, da žiro račun
zadruge ni bil nikoli blokiran in
da je zadruga v rokih plačevala
pridelke in živino. Zanikal pa ni
tudi številnih težav, a jih je uspe-
lo prebroditi po zaslugi velikosti
organizacije in sposobnosti vo-
dilnih ljudi. Kmetijska zadruga
Ptuj je bila v teh štirih letih zelo
dejavna na področju investicij,
pri tem še posebej izstopa leto
1996 z investicijo v sodobno hla-
dilnico, ki bo povečala možnosti
trženja vrtnin. Investicija v hla-
dilnico je pri kraju, za opremo
pa bo potrebno zagotoviti še
okoli 30 milijonov tolarjev. Lani
sta bila obnovljena zadružna ob-
jekta v Trnovski vasi in
Gorišnici, v tem mandatu je zra-
sel tudi nov objekt v Leskovcu,
pa tudi sicer se je zadruga opre-
mila s potrebno transportno in
računalniško opremo. Na obno-
vo čaka še vrsta objektov, na-
jnujši bosta investiciji v Cirkula-
nah in Slovenji vasi. Po besedah
Janka Petroviča bo potrebno
tudi v prihodnje vso skrb na-
menjati lastnini, ki je bila zadru-
gi dodeljena po zakonu o zadru-
gah. Žal s pridobljeno lastnino
ne gre vse po načrtih in pričako-
vanjih, v bistvu je zadružne
lastnine vsak dan manj. Najbolj
je KZ Ptuj izigral Kmetijski
kombinat Ptuj glede lastništva v
ptujski vinski kleti. Na pritožbo
Zadruge na predlog lastninskega
preoblikovanja KK Ptuj, kjer
Zadrugi pripada 6,67 odstotka,
niso dobili niti odgovora.
Povsen nerazumno za zad-
ružnike pa je, da se je njihov
delež ob prvem soglasju kombi-
natu zmanjšal na 2,70 odstotka.
Zadrugi še vedno ostaja upanje,
da bo možno pod novim kme-
tijskim ministrom doseči revizi-
jo lastninjenja v KK Ptuj.
Predsednik nadzornega odbo-
ra Franc Požegar je v svojem
poročilu omenil, da je bilo nanj
in nadzorni odbor naslovljenih
veliko anonimnih obvestil o
nepravilnostih v zadrugi, da pa
je nadzorni odbor ugotovil, da
obvestila niso temeljila na pra-
vih dejstvih. Opozoril pa je na
preveliko zaposlenost v zadrugi
in glede na plan premajhen
dobiček. Računovodja Bojan
Rus je v poročilu o finančnem
poslovanju zadruge povedal, da
je organizacija dosegla skoraj tri
milijarde tolarjev prihodka in da
se je v minulem letu zmanjšal
delež trgovine. Z izgubo so v
lanskem letu poslovale tri
področne zadruge, in sicer v
Vidmu, Majšperku in Trnovski
vasi. Do te točke je potekal občni
zbor v konstruktivnem vzdušju,
razdeljenost prisotnih delegatov
pa se je pokazala ob imenovanju
novega direktorja KZ Ptuj, saj je
dosedanjemu, Stanku Toma-
niču, prav na dan občnega zbora
potekel štiriletni mandat.
Če so bili poslovni rezultati
dokaj ugodni, pa se je v lanskem
letu ali začetku letošnjega mora-
lo nekaj zalomiti v odnosih
znotraj zadruge, predvsem v od-
nosih med nekaterimi člani up-
ravnega odbora in vodilnimi de-
lavci zadruge na čelu z dosedan-
jim direktorjem. Občni zbor pa
bo tudi v odnosih med člani zad-
ruge zagotovo zapustil dolgotra-
jne negativne posledice. Nekate-
ri razpravljalci so na osnovi
razhajanj na občnem zboru na-
povedovali celo začetek razpa-
danja zadruge. Razkol med člani
je povzročilo dejstvo, da je
potrebno poiskati novega direk-
torja oziroma podaljšati mandat
dosedanjemu. Upravni odbor
zadruge je kot kandidata za no-
vega direktorja od štirih pri-
javljenih kandidatov, od katerih
sta bila resna kandidata samo
dva, določil Ivana Tementa,
temu pa so naprotovali člani
zadruge v šestih od devetih
področnih zadrug. Upravni od-
bor torej ni upošteval mnenja
večine članov zadruge. Na
občnem zboru je delegat Franc
Obran predlagal, da se na kandi-
datno listo uvrstita oba kandida-
ta, torej Ivan Tement in dose-
danji direktor Stanko Tomanič.
Kljub večinski podpori temu
predlogu je upravni odbor na iz-
redni seji pred glasovanjem zno-
va zavrgel večinsko voljo
občnega zbora. Tajno glasovanje
so izvedli samo o enem kandida-
tu, Ivanu Tementu, ki je od 66
prisotnih delegatov dobil 30, to-
rej manjšino glasov. Kmetijska
zadruga Ptuj je tako ostala brez
direktorja, svoj odstop pa je s
ponedeljkom napovedal tudi
predsednik upravnega odbora
Janko Petrovič. Sam je menil,
da je potrebno upoštevati
večinsko mnenje občnega zbora
kot najvišjega organa upravljan-
ja v zadrugi, vendar je bil s svo-
jim mišljenjem poleg treh dru-
gih članov upravnega odbora v
manjšini. Dosedanji direktor
Stanko Tomanič je napovedal
iskanje svojih pravic po pravni
poti, isto pot pa je napovedal
predlagatelj izglasovanega pred-
loga, da naj se občni zbor odloča
o obeh kandidatih.
Da naj bi bila kmetijska zadru-
ga organizacija skupnih
kmečkih interesov, je v primeru
ptujske zadruge to, glede na pet-
kov občni zbor, težko trditi, saj
so odšli prisotni z njega sprti,
razdeljeni v dva tabora. Upajmo,
da bo čas zgladil nesoglasja
znotraj ene od petih največjih in
najuspešnejših slovenskih zad-
rug, sicer se utegne tudi v nje-
nem primeru ponoviti usoda po-
murske in drugih kmetijskih
zadrug, kjer so bili vzrok za gos-
podarski propad prav neurejeni
odnosi.
Jože Bračič
Kot smo izvedeli, sta se v
ponedeljek sestala upravni in
nadzorni odbor Kmetijske
zadruge Ptuj. Dosedanji
predsednik upravnega odbo-
ra Janko Petrovič je nep-
reklicno odstopil, zato bo do
konca mandata predsedniško
funkcijo opravljal po-
dpredsednik Anton Zemljak.
Na glasovanju je bil za vršilca
dolžnosti direktorja z osmimi
glasovi ZA in tremi PROTI
izvoljen Ivan Tement. Dose-
danji direktor bo v pre-
hodnem obdobju delal kot
svetovalec, sicer pa je menda
sestanek v ponedeljek potekal
umirjeno, brez posledic pre-
pirov na občnem zboru. Na
junijskem občnem zboru
bodo volitve novega upravne-
ga in nadzornega odbora, na-
jpozneje v enem letu pa mo-
rajo imenovati direktorja.
DORNAVA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Soglašali z delit-
veno bilamo
Na četrtkovi seji dornavskega občinskega sveta so svetniki
med drugim sprejeli predlog odloka o taksi za ustvarjanje
odpadkov in povračila za izkoriščanje in rabo pitne vode v
občini. Stanislav Napast, vodja oddelka za okolje in prostor
mestne občine Ptuj, je svetnike med drugim seznanil tudi z
lastništvom deponije odpadkov in nekaterimi spremembami
ter podrobnostmi iz delitvene bilance, s katero so se dor-
navski svetniki soglašali. Prav tako so se strinjali s spre-
membami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih
aktov za občino Dornava do leta 2000.
Med številnimi ^ pobudami
svetnikov je Marjan Silak opozo-
ril, da ima osnovna šola v Dor-
navi 222 učencev vozačev, zato
bi nujno morali urediti ustrezno
avtobusno postajališče. Jožeta
Petršiča je zanimalo, kako je le-
tos z ogrevanjem v osnovni šoli.
opozoril pa je, naj stanje ugoto-
vijo še pred zaključkom kurilne
sezone. Svetnika Franca Cigula
pa so zanimale plače občinskih
delavcev. Ugotovili so, da imajo
delavci po drugih občinah precej
višje od dornavskih.
Med drugim so kar nekaj časa
seje namenili kadrovski proble-
matiki. Razpravljali so o delih in
nalogah dveh delavcev, ki op-
ravljata delo komunalnih dela-
vcev v okviru javnih del. Skleni-
li so, da bodo do naslednje seje
sveta po predhodnem mnenju
vaških odborov ugotovili potre-
be, da ta dva delavca zaposlijo v
redno delovno razmerje. Med
drugim so sklenili, da bodo za-
poslili še enega delavca, ki bo vo-
dil družbene ter finančne de-
javnosti v občini.
MS
PTUJ / OBISKALI SMO PODJETJE NGP NIZKE GRADNJE
Med najhitreje rastoiimi podjetji
Podjetje NGP Nizke gradnje Ptuj, ki je registrirano za
gradbeno, storitveno in trgovsko dejavnost, ima sedež na
Slomškovi 3 v Ptuju, medtem ko ima operativni del prostore
v Budini na Ormoški 31. Njihov cilj je, da bi se tudi
računovodstvo in tehnična služba preselila v Budino.
Podjetje je v prejšnjem letu dobro poslovalo in ustvarilo
tudi nekaj dobička. 105 zaposlenih, od katerih je le 13
neproizvodnih, se je v zadnjih letih uspelo uveljaviti z
dobrim delom in s sprejemljivimi cenami tudi na širšem
območju Ptuja oziroma v novih občinah.
Dokaz dobrega dela je tudi
uvrstitev na lestvico 500 -I-
najhitreje rastočih podjetij v Slo-
veniji, ki so jo izdelali v Gospo-
darskem vestniku. To za
podjetje, ki je potrebovalo kar
nekaj let, da se je ponovno uvel-
javilo na trgu, predstavlja trdno
osnovo za bodoče delo in še hit-
rejši razvoj. Podjetja na tem sez-
namu so imela največjo rast
skupnega prihodka med letoma
1993 in 1995. Njihov prihodek v
letu 1993 je bil večji od 60 mili-
jonov tolarjev, v celotnem
obdobju pa tudi niso smela
nikdar poslovati z izgubo.
Še do nedavnega so Nizkim
gradnjam bolj zaupali v drugih
občinah - v Lenartu in Ormožu,
pa tudi v Mariboru. Kot podiz-
vajalca SCT podjetje poznajo v
osrednji Sloveniji in na Primors-
kem. Že dve leti pa so z 10 dela-
vci prek Smelta prisotni pri
gradnji velike poslovno-stano-
vanjske soseske in hotelskega
kompleksa z zunanjo ureditvijo
v mestu Tuapse ob Črnem morju
v Rusiji, vrednega milijon dolar-
jev. Pri teh delih priložnostno
zaposlujejo tudi ruske delavce.
Za dolgoročno razvojno vizijo
podjetja so reference o delu v tu-
jini izredno dobrodošle.
Podjetje se je v glavnem speci-
aliziralo za dela nizkih gradenj,
ki zajemajo gradnjo kanalizacije,
vodovoda, cestnega ustroja in
hortikulturne ureditve. Registri-
rani pa so tudi za trgovinsko de-
javnost; to je še iz obdobja, ko so
se podjetja odločala za širšo re-
gistracijo oziroma registracijo
več dejavnosti, ki bi lahko
predstavljala izhod v sili, če bi se
na trgu gradbeništva znova zalo-
milo. Dela pri gradnji cest so v
prejšnjem letu predstavljala 60
odstotkov realizacije, na vodo-
vodnem pa 40. Direktor Mitja
Omulec je povedal, da so pri-
hodke v prejšnjem letu v primer-
javi z letom 1996 povečali za eno
četrtino oziroma za 25 odstot-
kov. Do vseh del so prišli na
podlagi razpisov. Med na-
jvečjimi projekti v prejšnjem
letu sta bila vodovodna sistema v
občinah Gorišnica in Zavrč, de-
lali so tudi na vodovodnem siste-
mu v Juršincih, kjer bodo letos
naredili 64 priključkov, na vodo-
vodu so delali tudi v občini Le-
nart, in sicer v Jurovskem Dolu,
uredili so cesto Budina-Brstje,
delali pri projektu kanalizacije
na Rogaški cesti in sistemu
oskrbe s plinom na območju
Ptuja. Dokaj velik pa je tudi pro-
jekt gradnje meteorne kanaliza-
cije v Rabelčji vasi.
Razmere za delo v gradbe-
ništvu so se v zadnjih letih sicer
izboljšale, še vedno pa se srečuje-
jo z nelojalno konkurenco, ki je
v glavnem posledica delovanja
črnega trga oziroma poslovanja
na črno. Zlasti to prihaja do izra-
za pri manjših projektih. Prob-
lem pa predstavljajo tudi sami
delavci v gradbeništvu. Konk-
retno podjetje Nizke gradnje
zelo občuti pomanjkanje zidar-
jev in vodovodnih inštalaterjev.
V polni gradbeni sezoni, da
izpolnijo pogodbene obveznosti,
vedno dodatno zaposlijo od 10
do 15 delavcev. Najprej jih iščejo
prek domačega zavoda za za-
poslovanje, če je iskanje neus-
pešno, pa jih morajo najeti prek
tujih posrednikov delovne sile.
Ti delavci pa so v glavnem iz
Bosne in Kosova. Delavci, ki pa
jih pošlje na pogovor Zavod za
zaposlovanje, ponavadi delo za-
radi nizkih osebnih dohodkov
odklonijo, ker na črno lahko zas-
lužijo bistveno več. Kot večina
gradbenih podjetij tudi Nizke
gradnje zelo občutijo nedejavne
mesece (mrtvo sezono), pri njih
je bil to konec decembra, cel ja-
nuar in še cel teden v februarju,
ko v bistvu dela ni, delavcem pa
je potrebno dati osebni dohodek.
Za letošnje leto so nekaj po-
godb že sklenili. V tem obdobju
dokončujejo dela na objektih, ki
so jih začeli v prejšnjem letu, in
sicer na vodovodnih priključkih
v Zavrču in Juršincih ter gradnji
meteorne kanalizacije v Rabelčji
vasi, ki bo omogočila ločitev me-
teornih voda od fekalnih.
V Nizkih gradnjah so se
odločili za lastninje z notranjim
delavskim odkupom, v katerem
sodelujejo delavci s certifikati.
So tik pred izdajo drugega
soglasja. Delavci bodo 51-
odstotni lastniki, drugo pa skla-
di.
MG
V Rabelčji vasi gradijo Nizke gradnje kanalizacijo za
meteorno vodo.	Foto: iS^. Ozmec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odqovorni urednik), Jože
Bracič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in
Milena Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Tehnični urednik:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, o 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 6.360 tolarjev,
za tujino 12.720 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
OBVESTILO
Vse vlagatelje, ki prejemajo otroški dodatek za svoje otroke,
obveščamo, da pravica do otroškega dodatka, priznana z odločbo
v lanskem ali tekočem letu, traja najdlje do 30. 4. 1997. Vsi, ki želijo
otroški dodatek prejemati naprej neprekinjeno, morajo najkasneje
do 31. marca posredovati Centru za socilno delo nov zahtevek za
uveljavitev otroškega dodatka.
Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, obr. 8.41, ostaja nespre-
menjena. Vlagatelj sam natančno izpolni obrazec "Vloga za uvelja-
vitev otroškega dodatka". Podatke, ki jih vlagatelj vpisuje v vlogo, ni
potrebno potrjevati, razen podatkov o plačah, ki jih vpiše ter potrdi
delodajalec.
Obrazec je na voljo v vseh papirnicah in knjigarnah DZS.
Direktor: mag. Miran Kerin
tednik - četrtek, 6. marec 1997
3

OB DNEVU ŽENSK
V petek, 7. marco, bo v Trnovski vasi v domu krajanov tradi-
cionalna prireditev ob 8. marcu, dnevu žensk. Pripravljajo jo
učitelji in učenci OŠ Mladika - podružnica Trnovska vas in vabijo
vse, da se prireditve udeležijo. Kako bo prireditev potekala, naj
ostane skrivnost, da bo presenečenje večje, je povedala peda-
goška voditeljica šole Angelca Fras. (ZŠ)
NIŽJE OBRESTNE MERE PRI NOVI LB
S prvim marcem je Nova Ljubljanska banka znižala izhodiščno
posojilno obrestno mero za 0,5 odstotne točke in bo ta po
novem znašala 8,5 odstotkov letno. Po prvem marcu bo banka
zaradi znižanja izhodiščne obrestne mere znižala tudi obrestne
mere za tolarske naložbe in za naložbe z valutno klavzulo
pravnim osebam in zasebnikom za tekoče investicijsko poslovan-
je ter za tolarska posojila občanom. Ljubljanska banka je od leta
1992, torej od začetka sanacije, znižala izhodiščno posojilno
obrestno mero za 11,5 odstotnih točk.
LEKARNIŠKA ENOTA TUDI V GORIŠNICI
Svet javnega zavoda Lekarne Ptuj je 26. februarja sprejel sklep,
da začnejo pogovore z občino Gorišnica o organiziranju le-
karniške enote v Gorišnici. Za njeno ureditev morajo dobiti
soglasje vseh devetih občin na območju bivše občine Ptuj.
CENEJŠE KOPANJE ZA UPOKOJENCE
Da bi tudi upokojencem omogočili pogostejše kopanje v
ptujskih Termah, so zanje v tem ptujskem turističnem kolekti-
vu uvedli posebne cene. Vsak dan v tednu razen ob sobotah in
nedeljah se lahko v času od 13. do 1 7. ure kopajo le za šeststo
tolarjev. Da so v resnici upokojenci, morajo dokazati z odreskom
od zadnje pokojnine. V ptujskih Termah upokojencem nudijo
tudi druge ugodnosti.
BOJ PROTI DROGAM
V torek se je v Ljubljani sestala koordinacija slovenskih lokalnih
akcijskih skupina za preprečevanje odvisnosti od drog. Na
njej je ptujska skupina, ki jo vodi mag. Bojan Šinko, prevzela
koordinacijo do državne konference, ki bo oktobra letos v Ptuju.
Ta odločitev je brez dvoma priznanje ptujskim aktivnostim na
tem področju.
KONTROLNI PREGLED PTUJSKEGA ZDRAVILIŠČA
V teh dneh je ptujske Terme pregledala komisija za zdravilišča
pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Slo je za
običajni kontrolni pregled glede na to, da terme izvajajo kot
zdravilišče tudi del zdravstvene dejavnosti. Kot so povedali v na-
cionalni zavarovalnici, letos ne bodo sklepali novih pogodb o
delu z zdravilišči, temveč le anekse, obseg del pa bo ostal nes-
premenjen.
KONEC TEDNA NA KTV GORIŠNICA
Gorišničani bodo jutri, v petek, ob 20. uri in v nedeljo, 9. mar-
ca, ob 15. uri na kabelskem sistemu predvajali že 13. redno
mesečno kroniko o dogajanju v občini. Omenimo samo nekate-
re prispevke: visoko priznanje ZKO Ptuj, koncert mešanega
pevskega zbora Gorišnice, poslanec Alojz Vesenjak odprl pos-
lansko pisarno, praznovanje kulturnega praznika v Cirkulanah in
Gorišnici, občni zbor kmetijske zadruge, študijski krožki v Cirku-
lanah, izobraževanje kmetov in svetovanje področnega kme-
tijskega svetovalca o rezi in škropljenju sadnega drevja. Predsta-
vili bodo še dogajanje na gasilskih občnih zborih, pustni karne-
val v Cirkulanah, povedali, kako je nastala radijska oddaja Za
male in velike otroke, ne bodo pa manjkale niti športne zanimi-
vosti. (TM)
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Ma programu je glasbena oddaja Videoboom 40.
^	Pripravila: MG
KIB^RICfVO / SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Podprli
zahteve ^
uporabnikov
ogrevanja
Kot je bilo pričakovati, so med
pomembnejšimi sklepi zadnje,
20. redne seje sveta občine
Kidričevo, ki je bila prejšnji četr-
tek, 27. februarja, bili prav tisti
sklepi, ki so jih sprejeli šele na
koncu in sploh niso bili na
dnevnem redu. Ko so namreč
razpravljali o sklepih ponedel-
jkovega zbora uporabnikov top-
lotnega ogrevanja, so svetniki
skoraj v celoti podprli zahteve
oziroma sklepe tega precej
vročega zbora.
Tako so zaradi previsoke cene
ogrevanja v Kidričevem - o čemer
smo pisali v prejšnjem Tedniku -
po daljši razpravi sklenili, da raz-
veljavijo sklep občinskega sveta, s
katerim so na eni predhodnih sej
dali soglasje k novim , bistveno
višjim cenam ogrevanja. Ob tem so
sklenili tudi, da priporočajo kra-
janom Kidričevega, naj ne plačuje-
jo ogrevanja stanovanj po novi,
višji ceni, ampak po isti ceni kot
uporabniki v Ptuju.
V dogovoru s proizvajalcem
energije Silkemom, dobaviteljem
Komunalnim podjetjem Ptuj, ini-
ciativnim odborom uporabnikov
in občino Kidričevo mora vsak od
navedenih partnerjev o problema-
tiki ogrevanja pripraviti svoje ugo-
tovitve, stališča in možne rešitve.
Zatem pa bodo naložili nevtralni
instituciji - dogovarjajo se z
Gradbenim inštitutom iz Ljublja-
ne -, da strokovno in nepristran-
sko preuči vse faktorje, ki naj bi
vplivali na izgubo energije, ter se-
veda ugotovi, ali je povišanje cene
ogrevanja v Kidričevem upra-
vičeno ali ne.
Sicer pa so v prvem delu seje
kidričevski svetniki razpravljali
tudi o aktualnih, sprotnih zade-
vah. Tako so po krajši obrazložitvi
sprejeli poročilo inventurne komi-
sije za leto 1996 in odlok o ustano-
vitvi in izdajanju glasila Ravno
polje - najboljšega ponudnika
bodo izbrali po objavljenem jav-
nem razpisu. Sprejeli so zaključni
račun za leto 1996 in soglašali s
prenosom dela osnovne zdravstve-
ne dejavnosti iz Zdravstvenega
doma Ptuj v občino Destrnik -
Trnovska vas. Soglašali so tudi s
predlogom odloka o ustanovitvi
javnega vzgojno-izobraževalnega
zavoda Kidričevo in Cirkovce.
Po seji sveta so se že v ponedel-
jek, 3. marca, popoldne sestali
predstavniki iniciativnega odbora
uporabnikov ogrevanja s
predstavniki občine Kidričevo in
Komunalnega podjetja Ptuj in se
dogovorili o nadaljnjih ukrepih
pri reševanju problematike cene
ogrevanja. Ugotovili so predvsem,
da je potrebno še veliko strpnih
dogovarjanj in da je za vse ko-
ristneje in tudi ceneje, da nespo-
razume ^ razčistijo sami, brez
sodišča. Čimprej je treba ustanovi-
ti odbor uporabnikov, da bodo o
zadevi lahko razpravljali kot ena-
kopravni partnerji in konkretneje,
vsekakor pa v korist vseh občanov.
-OM
GOVORI SE ...
...^^so Ptujčani nebogljeni kot
divjad, ko ji nekdo na njeno
običajno pot postavi oviro.
Nekdo se je namreč tako močno
zaletaval v novo ptujsko zapor-
nico, postavljeno zaradi gradnje
mostu, da jo je poškodoval.
Upamo, da se je zaletaval z gla-
vo.
... DA je podoben problem tudi
Mfid-miram^ia^ni u^^EEpvami.^
Zapornice so postavili, da bi
reševalcem olajšali dovoz brez
zaparkiranih poti in pločnikov.
Učinek je takšen, da se
^^j^evglci sedaj zaletavajo v vo-
zila, parkirana pred zapornica-
mi.
DA bi ptujski kulturniki
^potrebovali kar 10 krat več de-
narja, kot jim ga namenjamo.
Če bi lahko vplivali na kulturno
obnašanje ljudi, bi si zaslužili
100 krat toliko denarja.
... DA je burno razpravo o
lastništvu ptujske deponije
odpadkov nekdo komentiral ta-
kole: "Vsi mislijo, da je to črna
luknja, ki bi jo vsi radi polnili.
Ko bo polna, pa je nihče ne bo
hotel"
... DA so težave tudi z gasilski-
mi občnimi zbori. Čeprav imajo
gasilci radi jubileje, so v
Kidričevem šele na zboru ugoto-
vili, da je v bistvu zlatojubilejni.
... DA je Ptuj ta hip poln anket.
Delajo jih trgovci, pa tudi zobar-
ji. Prvi sprašujejo, ali jih pozna-
mo, kako smo jih spoznali in ko-
likokrat jih obiščemo, za odgo-
vore pa obljubljajo nagrade. Zo-
barji, ki nagrad ne obljubljajo,
pa sprašujejo, ali so dovolj pri-
jazni in kako se počutimo pri
njih. Odgovori na zadnje
vprašanje bodo zagotovo takšni:
"Slabo, ker me boli zob."
... DA seje eden, po tehnični po-
dobi Tednika znan Ptujčan,
odločil za humanitarno de-
javnost. S trikratnimi prispevki
je namreč začel donirati - polici-
jo. Sedaj resno upa na ohranitev
vozniškega dovoljenja, saj bi si-
cer državna služba izgubila po-
membnega komitenta.
4
}
Četrtek, 6. marec 1997 - tednik

PTUJ / RIBIŠKA DRUŽINA ODSLEJ V ROGOZNICI
Ribnik s L marcem odprt
Minuli konec tedna je lepo in sončno vreme ter zagotovo tudi vabljiva vsebina
ob ribnik v Rogoznici že pritegnila prve letošnje ribiče. Ribiška družina Ptuj je
namreč s 1. marcem ta ribnik odprla za ribolov v novi sezoni. Izvedeli smo,
da so za tiste ribiče, ki v letni ribolovnici nimajo doplačil za lov v ribniku, na
voljo dnevne ribolovnice v prostorih ribiške družine ali pri pazniku.
Ker je ob ribniku dokončno
urejen tudi nov, sodobno ure-
jen in prostoren ribiški dom, so
na zadnji seji upravnega odbo-
ra Ribiške družine Ptuj skleni-
li, da bodo vanj preselili tudi
upravne prostore ribiške
družine, ki so nekaj bili let v
Dravski ulici. Na novi lokaciji
v Rogoznici bodo pričeli
uradno poslovati od 2. aprila.
Uradne ure za ribiče in stranke
bodo vsako sredo od 8. do 11. in
od 14. do 17. ure. Od takrat bo
veljal novi naslov: Ribiška
družina Ptuj, Cesta 8. avgusta
11, nova pa bo tudi telefonska
številka, in sicer 778-439.
Sicer pa so ptujski ribiči na
zadnji skupščini sklenili, da
bodo letos več pozornosti in
sredstev namenili pazniški
službi ter paznikom naložili še
dolžnost, da gospodarja in
vodstvo družine redno obveščajo
o stanju voda in ob vodi.
Ker glede na ugodne vre-
menske razmere pričakujejo
normalne drstne razmere, so se
dogovorili, da bodo letos še bolj
okrepili varovanje drstišč. Poleg
paznikov bodo k varovanju pri-
tegnili tudi člane pododobrov
RD, policiste posameznih oddel-
kov in druge.
Med aktivnostmi v letošnjem
letu bodo v Ribiški družini Ptuj
poskrbeli tudi za opremljanje in
dograjevanje jame Tržeč, v nas-
lednjem obdobju bodo poskrbeli
še za hišo v Dvorjanah ter za Te-
jek v Staršah. Ustanovljena
športna sekcija za ribolov bo na-
vezala tesnejše stike s Športno
zvezo in pridobila sredstva za
tekmovalne aktivnosti.
Ptujski ribiči bodo okrepili so-
delovanje z ribiči po vsej Slove-
niji in izven naših meja, še pose-
bej pa z RD Maribor, saj jih čaka
na reki Dravi skupen nastop na
področju ekologije. Mariborski
gospodarski bazen namreč kljub
številnim prizadevanjem še
nima čistilne naprave in vse
odplake praktično neočiščene
spuščajo v Dravo.
-OM
Ze prvi dan je bilo pred novim domov Ribiške družine Ptuj ob rogozniškem ri-
bniku živahno.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / PROJEKT ODPRAVE PLAVALNE NEPISMENOSTI
Pocifnice desirniških
u€en€ev v Termah
Osnovna šola Destrnik je v letošnjih zimskih počitnicah edina med šolami iz-
koristila brezplačen tečaj plavanja za tiste osnovnošolce, ki še ne zanjo pla-
vati. Tečaj so vodili vaditelji Plavalne šole studia Olimpic v sodelovanju s
ptujskimi Termami, vsak dopoldan pa je bazen skorajda zapolnilo 57 osnov-
nošolcev z Destrnika.
Destrniški ravnatelj Drago
Skurjeni je omenil, da so stečaj
pripravili v okviru projekta šols-
kega ministrstva pod naslovom
Odprava plavalne nepismenosti v
OS in tako učencem od petega
do osmega razreda ponudili
brezplačne ure učenja in prevo-
za. "Naši učenci so presenetljivo
dobro sprejeli to ponudbo ter se
resnično naučili nekaj tehnik in
znanja o plavanju. Tudi tako so
lahko imeli pestrejše zimske
počitnice in zelo smo zadovoljni
z vaditelji plavanja. Za nižjo
stopnjo bomo plavanje pripravili
v maju," je še dodal ravnatelj
Skurjeni.
Vodja plavalne šole pri Olim-
picu Renato Vindiš je med dru-
gim povedal, da je bil tečaj dobro
obiskan, v plavanju so napredo-
vali skoraj vsi. Minuli petek,
zadnji dan tečaja, so vaditelji z
učenci naredili še preizkus v ba-
zenu in mladim tečajnikom
izročilo potrdilo ter še eno pros-
to vstopnico za plavanje.
"V zadnjih letih, odkar imamo
na Ptuju plavalno šolo s 15 vadi-
telji, se je plavalna pismenost iz-
boljšala za kar 25 odstotkov. Šole
dajejo učenju plavanja na nižji
stopnji še premalo pozornosti.
samo nekaj ur plavanja otrokom
ni dovolj, da bi potem znali pla-
vati," pravi Renato Vindiš.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Novi plavalci z vaditelji ob zaključku 1 2-urnega tečaja v Termah
CELJE / SEJEM FLORA SE UVELJAVLJA
Cvetje /e cfeli-
fefe in vabilo
Na sejmišču v Celju je bil od srede do nedelje 2.
specializirani sejem vrtnarstva, cvetličarstva in
krajinarstva Flora '97. Čeprav šele drugi, je bil se-
jem pravi magnet za vse profesionalce s področja
vrtnarstva, ljubitelje rastlin in prijatelje narave.
Na 6000 kvadratnih metrih se je predstavljalo 152 razstavljlcev iz
10 dežel, kar je 70 odstotkov več kot lani. Sejem je obiskalo 31 tisoč
obiskovlacev. Prvi dan sejma je bil namenjen za strokovne obisko-
valce, vse druge dneve pa so se lahko obiskovalci poleg ekspertov iz
stroke seznanili s pestrim razstavnim programom, na svoj račun pa
so prišli tudi vrtičkarji in ljubitelji rož. Zelo razgiban je bil tudi
spremljevalni program s številnimi zanimivimi seminarji in okrogli-
mi mizami. Še posebna paša za oči pa so bile atraktivne floristične
prireditve. Seveda so obiskovalci lahko kupili rože, sadike, cvet-
ličarske in vrtnarske potrebščine za notranjost in zunanjost, in če so
se "oborožili" še s potrebnim znanjem, bodo tudi doma rože in rastli-
ne uspevale in dehtele tako kot na sejmišču v Celju.
Fotozaois: M. Slodniak
tednik - četrtek, 6. marec 1997
5

PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA
Dežela veinega hrepenenja
2.
PRVI CILJ: EVORA
Ker smo si že doma natanko
začrtale pot, smo se odločile, da
bo naš prvi cilj Evora, glavno
mesto province Alentejo. Avto,
ki ga nisi vajen, v križišču
krožni promet, nato še kaj
spregledaš in že smo bile na ces-
ti, ki ni vodila proti severu, v
prestolnico. Pokrajina, ki je zelo
podobna naši Istri, se nam ni
zdela pravšnja, zato smo se po
nekaj kilometrih vožnje obrnile.
Našle smo križišče. Vsa pota vo-
dijo v Lizbono, smo menile, in
ker je pot proti Evori na tej trasi,
smo jo pogumno, tokrat pa čisto
zares, mahnile proti severu.
Kmalu smo ugotovile, da so
Portugalci kavalirji tudi na cesti.
Skoraj verjeti nismo mogle, ko
se nam je na ovinku blizu kraja
Ourique umaknil tovornjak in
nas spustil naprej. Presenečene
pa smo bile tudi nad cestami. Na
kratko bi rekli: veliko jih gradi-
jo, veliko pa jih je že zgrajenih in
lepo speljanih, samo paziti
moraš na voznike, ki s stranske
ceste pripeljejo na glavno, ker so
s svojim hitrimi in težkimi avto-
mobili včasih nepredvidljivi.
Sprva nas je nekoliko motilo
srečavanje s tovornjaki, do vrha
in še čez naloženimi s pluto, ki
se je na vrhu nevarno gugala.
Ker smo že ravno pri cestah,
mogoče še tole. Portugalska je že
lep čas pod okriljem EU, na kar
domačini gledajo z mešanimi
občutki. Pravijo, da jim skup-
nost pomaga samo pri projektih,
pomembnih za vse članice EU.
To pa so zaradi strateškega
položaja Portugalske na jugoza-
hodu stare celine v glavnem ces-
te. Druge reči, kot so šolstvo,
zdravstvo in še kaj, pa puščajo
nekoliko v ozadju, vendar se v
zadnjih letih Portugalci trudijo
uspešno izpeljati reforme tudi na
teh področjih.
Avto premaguje kilometre ces-
te skozi valovito poljedeljsko po-
krajino z gručastimi vasicami, ki
so sredi te za nas, Slovence, ne-
koliko puste pokrajine, njeno
pravo nasprotje. Belo obarvana
pročelja in živo rdeče strehe, tu
in tam sredi ogromnih njivskih
površin samotna oljka (te srečaš
na vsej poti po Portugalski) ter
veliki namakalni sistemi, ki suhi
pokrajini s skromnimi pada-
vinami, kjer valovijo žitna polja,
dajejo dodatno vlago.
Ustavimo se v mestu Beja, kjer
se nam zdi vse nadvse zanimivo.
Polno zgodovine na vsakem ko-
raku! Bila je pomembno mesto
rimske Lusitanie, Vizingoti so si
jo izbrali celo za sedež škofije. Pa
tudi sedanjost je pomembna, saj
je mesto žitno središče Portu-
galske. Iz nekdanjih imenitnih
časov so na ogled cerkve, palače
ter samostani, v nekaterih so
danes celo vojašnice, kar srečaš
tudi v drugih krajih te dežele, s
to razliko, da so vsaj na zunaj oh-
ranili njihovo prvotno podobo.
V stavbarstvu se prepletajo ro-
manika, gotika, mavrski stil ter
renesansa in barok, številna
hišna pročelja pa so obložena s
keramiko. V mestu je velik grad,
kjer si lahko ogledaš enega
večjih muzejev orožja. Da bi se
sprehodile po samem muzeju, ni
bilo časa, smo pa si dokaj kriti-
čno ogledovale prostrana grajska
dvorišča in našle v posameznih
kotih kar nekaj ostalin prejšnjih
časov, ki jih niso primerno
pospravili. Na misel mi je prišlo,
da je veliko zgodovine pač pravo
breme za državo, ki po izgubi
svojega svetovnega imperija
danes ni ravno preveč bogata.
Smo pa bile prijetno prese-
nečene nad kavo, ki je na Portu-
galskem enako dobra v na-
juglednejši kavarni v Lizboni
kot v najzanikrnejši kje na
podeželju. "Seveda imamo dobro
kavo, kdo jo bo pa imel, če ne
mi, saj je bila Brazilija, kjer je
doma najboljša kava, dolgo časa
naša - portugalska, z njo pa ima-
mo tudi danes dobre odnose," se
domačini radi pohvalijo, ko
omeniš dobro kavo, ki jo Sloven-
ci tako radi pijemo. Iz prijazne
kavarnice, kjer je poleg kave
dišalo še po raznih sladkih
dobrotah - vse prijetne vonjave
je bilo težko identificirati - smo
se odpravile dalje, v Evoro.
Rahlo valovita pokrajina province Alenteo, žitnice
Portugalske
Beji so vtisnili pečat vsi, ki so v preteklosti tlačili
te kraje. V mogočnem gradu je danes muzej
orožja.
VELIKA NEDELJA / V ETNOLOŠKI ZBIRKI GRADU
Zbirka tradiiionalnih oblik
transportnih sredstev
Kot rezultat raziskovalnega in dokumentarnega dela transportnih
sredstev (vozov, kočij, sani) na ormoškem področju nastaja v etnološki
zbirki v gradu Velika Nedelja zbirka tradicionalnih oblik prevoznih
sredstev s tega področja.
Prva primerka transportnih
sredstev (lojtrnik in sani) smo
dobili v etnološko zbirko že v
osemdesetih letih, rezultat in-
tenzivnih raziskav in terenskega
dela v zadnjem obdobju pa so na
novo pridobljeni vozovi in sani.
Tako imamo v etnološki zbirki
zbranega kar precej gradiva o
transportu, v etnološki zbirki in
depoju pa je tudi deset primer-
kov tradicionalnih tipov vozov
in sani z ormoškega področja.
Sedem primerkov vozov in sani
imamo že restaviranih, drugi pa
še čakajo na konzervatorsko-res-
tavratorske prostore. V začetku
junija bomo vse tipe prevoznih
sredstev razstavili v razstavišču
etnološke zbirke in jih ob ustrez-
ni fotografski in besedni
predstavitvi razstavili obiskoval-
cem. Zbirka tradicionalnih ob-
lik prevoznih sredstev bo postala
sestavni del etnološke zbirke v
gradu Velika Nedelja in nam bo
dajala popolnejšo sliko o tradi-
cionalnih oblikah transportnih
sredstev na ormoškem področju.
Spoznavali bomo lahko življenje
tukajšnjih ljudi, medsebojno od-
visnost, povezanost in vplive na
socialno stanje prebivalstva.
Razstavljeni bodo vozovi in sani,
prikazani skozi razvojno pot in
vlogo v človeškem življenju. Ob
predstavitvi vozov in sani bo
predstavljena tudi njihova vloga
in povezanost s kmečkimi opra-
vili, obrtmi, trgovino, sejmi ipd.
Tako se je npr. izdelovanje in
vzdrževanje le-teh navezovalo
na kolarje in kovače, izdelovalce
in popravljalce vozov. Teh
mojstrov je bilo v preteklosti na
ormoškem področju kar precej,
danes pa se s to obrtjo ukvarjata
le še dva mojstra (kovača). Sicer
pa so bili s prevoznimi sredstvi
povezani številni dogodki in op-
ravila, ki so pomemben vir za ra-
ziskovanje življenja ljudi na tem
področju.
Voz je nekoč pomenil pre-
moženja, lažje življenje in je da-
jal ljudem tudi večje možnosti za
preživetje. V preteklosti so imeli
skoraj pri vsaki hiši voz, veljala
mu je posebna skrb. Kmete so
sodili tudi po tem, kako so
skrbeli za vozove. Vozovi so ka-
zali tudi socalni položaj lasnika,
kajti gospodarji, ki so imeli voz,
so veljali za premoženejše.
Pri predstavitvi prevoznih
sredstev zbiramo v Veliki Nedel-
ji vse tiste tipe vozov in sani, ki
so bili značilni za ormoško
področje v obdobju zadnjih sto
let. Pomen in vloga tradicional-
nih oblik prevoznih sredstev se
je v zadnjih dvajsetih letih
zmanjšala, saj so se morali
umakniti	sodobnim
transportnim sredstvom (trak-
torjem, kombajnom, avtomobi-
lom).
V etnološki zbirki in depoju
imamo zbrane naslednje tipe vo-
zov in sani:
-	veliki lojtrnik s košem iz
vrbovih šib - za razna kmečka
opravila;
-	sani s košem iz vrbovih šib
(dva primerka);
-	kočijo "paruč" - za prevažanje
oseb in blaga na krajše in daljše
razdalje;
-	mali voz "bargli", "barglin" -
za prevoz raznega blaga, npr. na
sejem (prašičev, drobnice);
-	vozek - za otroškie igre in
tudi za prevoz drv, trave;
-	platonar - voz, namenjen pre-
vozu raznega blaga, npr. zabojev,
zelenjave.
Danes se na ormoškem podro-
čju oz. na terenu nahaja še kar
precej tradicionalnih tipov pre-
voznih sredstev. Veliko nam jih
je uspelo dokumentirati, tako da
jih vodimo tudi v naši etnološki
dokumantaciji. Seveda pa bi bili
najbolj veseli, če bi jih ljudje
odstopili v etnološko zbirko v
grad Velika Nedelja, saj so neka-
tera prevozna sredstva izredni
primerki, ki bi ob ustrezni mu-
zejski prezentaciji živeli naprej.
Mevenka Korpii
6	četrtek, 6. marec 1997 - tednik
KULTORA, IZOBRAŽEVAMSE
TEDNIKOV KLEPET / DANICA PETROVIČ, ENO OD POMOČNIC UREDNICE JANE
"Na zahodu naredilo zgodbo, ko ta obstaja..."
Danica Petrovič je ena od pomočnic glavne in odgovorne urednice družinske revije Jane. Rojena je v Cirkulanah, gimnazijo je obiskovala v Ptuju,
dela v Ljubljani, živi pa na Notranjskem. Je ena tistih udarnih Ptujčank, ki jim je uspelo osvojiti prestolnico tudi zaradi svoje trme, čeprav kot pou-
darja sama, ni med tistimi, ki bi za kariero dali življenje. Svoje delo jemlje resno in predvsem odgovorno. Pred kratkim je bila gostja drugega
večera ptujskih žensk, kjer je nastal najin pogovor.
TEDNIK: Kakšni občutki vas
prevzemajo, ko se vračate v
domače okolje, v Ptuj, v Cirku-
lane, kjer ste rojeni, v Haloze,
ki jih imate tako radi?
D. Petrovič: "Domači. Kadar-
koli pridem na Ptuj - zdoma sem
že 17 let - in z druge strani Drave
zagledam veduto Ptuja z gra-
dom, še posebej če sije sonce, me
zmeraj obide toplo. Se zmeraj se
tu počutim doma, čeprav sem tu
zmeraj manj doma. Mesto se
spreminja, z veseljem opažam,
da na bolje. Ko sem še hodila v
gimnazijo, ki je bila takrat na
Prešernovi, je bila to zapuščena,
zanemarjena, podirajoča se uli-
ca, danes je zagotovo ena naj-
lepših mestnih ulic v Sloveniji.
V domače okolje se vračam ne-
kajkrat na leto."
TEDNIK: Je težko biti
Ptujčanka na delu v Ljubljani?
D. Petrovič: "Ne, prav prijet-
no in zabavno je. Ptujčank je v
Ljubljani, posebej novinark, ne-
normalno veliko: Lidija Hren,
Malči Jelen - Mikša, Rosvita Pe-
sek, Julka Vahen ... Kaj je vzrok
temu, da so tako udarne? Ne mo-
rem si predstavljati drugega kot
to, da smo verjetno bile trmaste,
verjetno smo želele vedno nekaj
dopovedovati drugim ljudem."
TEDNIK: Kaj vam pomeni
novinarstvo?
D. Petrovič: "Odnos do novi-
narstva se je z leti spreminjal. V
tistih letih, ko sem bila še prakti-
kantka na Radio-Tedniku Ptuj,
tam sem z novinarstvom tudi
začela - to so bili veseli in lepi
časi -, sem bila zelo trmasta.
Spomnim se, da sem nekoč pisa-
la o divjih odlagališčih
odpadkov s piščančjih farm. Bilo
je poleti in zelo vroče, smrdelo je
daleč naokoli. To je bilo v smeri
proti Dornavi. Napisala sem os-
ter protest proti temu. Na vsak
način sem mu želela dati udaren
naslov, nisem se spomnila
ničesar drugega kot: Vonj crknje-
nih piščancev, pomešan z vrtnicami
ali nekaj podobnega. Skratka ne-
mogoč naslov. Ampak jaz sem
hotela točno to in ničesar druge-
ga. Takratni urednik je blago
protestiral, redakcija se je smeja-
la. Ampak, naslov je ostal.
V najzgodnejših letih mi je no-
vinarstvo pomenilo predvsem
izražanje mojih pogledov in pro-
testov, osveščanje ljudi in po-
dobno, ki so bili precej idealis-
tični in značilni za mladega no-
vinarja. Z leti, ko sem se učila
tega posla, te obrti, mi je začelo
postajati jasno, da sveta seveda
ne moreš spreminjati, niti če si
novinar niti če si politik, čeprav
se ti to seveda zdi. Potem mi je
novinarstvo pomenilo pri-
ložnost srečevati zanimive ljudi,
ki jih sicer ne bi, priložnost
spoznavati in izvedeti za stvari,
ki so drugim težje dostopne. Pa
ne mislim, da je to pač poseben
privilegij: ampak enostavno s
tem, ko tešim svojo radovednost,
hkrati dajem drugim možnost,
da skozi moje oči (upam, da niso
preveč izkrivljene) vidijo tisto.
kar vidim jaz."
TEDNIK: Kakšen je vaš od-
nos do afer? Danes se zdi, da v
Sloveniji v glavnem uspevajo
novinarji, ki pišejo o različnih
aferah, ki pa to v bistvu niso?
D. Petrovič: "Tega imam
enostavno čez glavo, ker se je to
v zadnjih letih razpaslo in ker
mislim, da nimajo ne novinarji,
še posebej pa ne uredniki (novi-
narji so večinoma ljudje, ki lah-
ko delajo večinoma tisto, kar jim
naložijo ali dovolijo oziroma ob-
javijo uredniki), distance do
stvari. Ne zavedajo se odgovor-
nosti, ki jo imajo, in ne ljubi sem
jim dovolj poglobljeno posvečati
zadevam, ki se jih lotevajo. To se
mi zdi narobe. Mislim, da to
škodi novinarskemu poklicu,
medijem in konec koncev tudi
ljudem, ker novinarji, zdi se mi,
preveč spodbujamo sovražno
razpoloženje med ljudmi. Kot da
smo vsi sovražniki vseh."
V SLOVENIJI
RAZISKOVALNEGA
NOVINARSTVA NI
TEDNIK: Kakšno pa je vaše
mnenje o raziskovalnem novi-
narstvu v Sloveniji? Ga sploh
imamo?
D. Petrovič: "Raziskovalno
novinarstvo je eden od čarov za-
hoda, ki prihaja k nam, zlasti po
osamosvojitvi Slovenije. Mislim,
da veliko tistih novinarjev, ki
sami sebe proglašajo za razisko-
valne novinarje, noče priznati.
da pravzaprav raziskovalnega
novinarstva pri nas ni. So sicer
redki primeri, ki se jih je lotila
Mladina. Gorazd Suhadolnik, ki
je bil dolga leta Mladinin novi-
nar in velja za enega začetnikov
raziskovalnega novinarstva, se-
daj pa je urednik skoraj ženskega
časopisa Viva, mi je v slučajnem
pogovoru priznal, da je en sam
članek, ki ga je vsa leta na Mladi-
ni napisal, tak, da bi lahko zanj
rekel, da je raziskovalni. Z njim
se je ukvarjal vrsto let, poleg svo-
jega rednega dela in zaradi svoje
lastne želje, da bi zadevi prišel
do dna. Raziskovalnega profe-
sionalnega novinarstva v Slove-
niji ni iz samega preprostega
razloga, ker mediji in njihovi
uredniki niso pripravljeni žrtvo-
vati časa in denarja za svoje no-
vinarje ali pogodbene sodelavce,
ki bi ga ti novinarji porabili za
raziskovanje neke zadeve. Mis-
lim, da bi lahko bile zadeve, o
katerih se je veliko bralo in
slišalo (Hit, Elan, vojska ...),
teme za raziskovalno novi-
narstvO; Ampak te stvari so tako
občutljive za mnogo ljudi, tako
zapletene, da se človek s tem ne
more poigravati tri dni ali en te-
den, ampak za to potrebuje me-
sece. Potrebuje vse tiste infor-
macije, ki pridejo same do njega,
ki jih prinesejo prijazni informa-
torji, hkrati pa mora toliko bolj
poglobljeno in temeljito raziska-
ti vse tisto, česar ne izve od in-
formatorjev, se pravi dokopati se
mora do podatkov, ki so tajni, ki
so včasih lahko skriti v kopici
nepomembnih dokumentov.
Fizično je to nemogoče delati v
rednem delovnem času, ko mo-
rajo novinarji obdelovati še dru-
ge teme. Vsi novinarji pa, ki so te
zadeve obdelovali, so to delali
poleg svojega druga dela. To je
nemogoče, saj je to nekaj druge-
ga kot poročilo z neke seje. Na
zahodu naredijo zgodbo, ko ta
tudi v resnici obstaja."
TEDNIK: Danica, vi ste
danes ena od pomočnic glavne
in odgovorne urednice Jane.
Ali lahko rečemo, da ste zelo
hitro prišli na to odgovorno
mesto?
D, Petrovič: "Čas je zelo relati-
ven. Z novinarstvom se
preživljam skoraj
petnajst let. Na
začetku je bilo
zelo klavrno, pos-
topoma pa se je
stanje izboljševa-
lo. Petnajst let, se
mi zdi, je doba, v
kateri se vsak člo-
vek, ne glede na
poklic, ustali ali
se odloči, kaj bo
počel. Bolj kot po
svoji zaslugi sem
na to mesto prišla
zaradi naključja
in zaradi tega, ker
me je glavna
urednica Bernar-
da Jeklin pred
dvema letoma in
pol drugič pova-
bila na Jano kot
svojo
pomočnico."
TEDNIK: Ste s
svojim delom za-
dovoljni,
predstavlja vaš
izziv?
D. Petrovič:
"Da, na neki
način ja, čeprav sem večno neza-
dovoljni dvojček in bi zmeraj
poleg tega, kar delam, delala še
nekaj drugega. To pa je včasih
nekaj povsem drugega. Mislim
pa, da v nobenem poklicu ne bi
bila čisto zadovoljna in nikdar
ne bi rekla, da je to edino, kar si
želim delati."
TEDNIK: Glavno in odgovor-
no urednico tudi zamenjujete,
ko potuje po svetu. Pomeni to,
da ste njena naslednica?
D. Petrovič: "Mislim, da tega
v tem trenutku nihče ne ve. Ber-
narda je zelo samosvoja uredni-
ca, zelo samosvoj, originalen in
poseben človek, tudi človek hit-
rih odločitev. Res je, da je pred
dvema letoma, takrat, ko me je
vabila na Jano, omenila tudi to.
Ampak jaz se s to mislijo in s
temi projekcijami sploh ne
ukvarjam. Niti ne morem reči,
da je to tisto, kar si želim, niti ne
morem reči, da tega ne bi delala,
da ne bi prevzela revije. Čeprav
mislim, da nas do tistega trenut-
ka, ko bo Bernarda izpustila iz
rok časopis - svoje najmočnejše
orožje, ločijo še desetletja."
TEDNIK: Katerih tem se na-
jraje lotevate?
D. Petrovič: "Najrajši delam
intervjuje z zanimivi ljudmi in
reportaže o krajih, ljudeh, ki so
bolj na obrobju naše zavesti."
TEDNIK: Kakšen pa je vaš
odnos do politike, do politikov
nasploh?
D. Petrovič: "Zmeraj zelo bu-
ren. Zmeraj govorim, da mi gre
politika na živce, da je ne ma-
ram. Verjetno zaradi tega, ker
sem se o politiki (z njo sem se
ukvarjala kot mladinka na
ptujski gimnaziji) in pozneje kot
novianrka toliko naučila, da si
mogoče popolnoma narobe
domišljam, da lahko skoraj vse
uganem prej. Zaradi tega me
dolgočasi in mi gre na živce, ker
se dogaja točno tako, kot si
predstavljam, da se bo dogajalo.
Mislim pa, da je to cirkus in da
se politiki, prejšnji in sedanji
poslanci, obnašajo kot v
otroškem vncu. Da so nekateri
poredni in da se jih ne da ukroti-
ti, enostavno se ne zavedajo, kje
so in kaj počnejo. Ne zavedajo
se, da dobivajo zelo lepe plače in
da so zaradi teh odgovorni lju-
dem, pa ne po tistem, ali
izpolnjujejo svoje programske
naloge, ali so zvesti svoji stranki
ali ne, ampak se morajo zavedati,
da v parlamentu sedijo zato, da
parlament nekaj naredi. Naredi
nekaj za ljudi, ne za tiste, ki jih
oni poznajo, za ministre, ne za
vlado, ampak praviloma za tiste
ljudi, ki jih v svojem političnem
življenju nikoli ne vidijo."
NOVINARSTVO
JE PESMI
ODRINILO V KOT
TEDNIK: V zgodnji mladosti
ste pesnikovali. Kje je danes
vaše pesništvo?
D. Petrovič: "Moje pesništvo
je danes nekam izgnano, ne vem,
v kateri kot. Kot dolgoletni
izkušeni novinarki se mi zdi
nezdružljivo, da bi bila lahko
hkrati novinarka in pesnica. Čez
dan si tako poln vsega sprotnega
in dnevnega, kar te obdaja in kar
se dogaja, kar te jezi (zaradi
kakšnih stvari se pogosto jezim),
da se mi zdi nemogoče priti do-
mov in recimo ob šestih ali sed-
mih zvečer pričeti pesnikovati.
Da to lahko delaš, moraš živeti
popolnoma drugače, se ukvarjati
z drugimi stvarmi in razmišljati
o drugih stvareh. Moje pesniko-
vanje je bilo bolj poskus kot res-
na literarna namera."
TEDNIK: Novinarstvo je
predvsem stresno delo. Kako vi
premagujete vsakodnevne na-
pore?
D. Petrovič: "Najpomem-
bnejše je to, da ne živim v Ljubl-
jani. Na delo se vsak dan vozim
65 km, kar se mnogim zdi
šokantno, ampak mene že vožnja
pomirja. V avtu si prižgem radio
ali poslušam kaseto, razmišljam,
sanjarim in se umirjam. Živim
na Notranjskem v zelo lepem
kraju, v idiličnem kotičku skoraj
neokrnjene narave, v hišici ob
reki. Obdelujem vrt, nabiram
zelišča in se enostavno sproš-
čam. Eno od mojih pravil je to,
da ne delam doma. Računalnik
je sicer pri hiši, vendar ga doma
ne vklopim za noben honorar ali
priboljšek k plači, za nobeno
stvar. Nisem med tistimi, ki bi
za kariero dali življenje."
TEDNIK: In tako vam verjet-
no uspeva uskladiti izzive po-
klicnega in zasebnega življen-
ja?
D. Petrovič: "Da, posebej zato,
ker se tudi Simon, s katerim
živim, ukvarja s pisanjem, s kul-
turo, najini področji dela sta si
precej podobi."
TEDNIK: Kakšni so vaši
načrti, želje, izzivi?
D. Petrovič: "Da bi se še kaj
naučila in da bi delala tisto, kar
se mi bo zdelo prav."
TEDNIK: Je v teh načrtih
morda tudi Ptuj?
D. Petrovič: "Ne vem, gotovo
kdaj. V Halozah je naš stari vi-
nograd, ki je že nekaj časa
zapuščen. Mislim, da bo kdaj
prišel čas tudi za to, da bo tam
zraslo kaj novega."
TEDNIK: Kaj pa bi povedati
bralcem Tednika?
D. Petrovič: "Vse lepo
pozdravljam in želim, da bi se
bolj ukvarjali z lepimi kot slabi-
mi stvarmi."
Majda Goznik
Danica Petrovič.	Foto: Kosi
PTUJSKA GORA / AVSTRALSKE SANJE VERONIKE RAKUS
Jutri odprtje razstttve
Ptujska slikarka Veronika Rakuš,
ki ima svoj atelje in galerijo na
Ptujski Gori (leta 1999 bo deset,
let odkar ju je uredila v stari trški
hiši), je bila novembra lani na po-
potovanju po Avstraliji. Tam je
skupaj s slikarjem akvarelistom
Marijanom Miklavcem predsta-
vila štirideset svojih del, najprej
na razstavi v Melboumu, nato pa
še v slovenskem društvu v Syd-
neyju. Razstavo v Melboumu je
odprl župan John Moller, v Syd-
neyju pa slovenski konzul Alfred
Brežnik. Med bivanjem v Avstra-
liji (od 6. do 28. novembra lani) je
Veronika tudi slikala, posvetila
se je prelepim avstralskim pe-
jsažem. Vtisi so nepozabni, in da
jih ne bo pozabila, jih je sproti za-
pisovala v dnevnik.
Ideja o gostovanju slovenskih
slikarjev v Avstraliji se je poro-
dila ob lanskem obisku oziroma
gostovanju avstralskih izseljen-
cev-slikarjev v Sloveniji. Veroni-
ka Rakuš se je v Avstraliji pred-
stavila z oljnimi plami, na kate-
rih so štajerski motivi. Značilno-
sti njene slikarske umetnosti so
preprostost kompozicije in širo-
ke površine čistih barv. Od mo-
tivov jo privlačijo predvsem
podeželje z arhitekturo vaških
hiš, vaške poti in vrtovi, hribi in
gozdovi, slapovi, skratka narava.
Ob tem pa slikarka zaznava tudi
družbene razmere, nekatere po-
jave, ki jo vodijo v razmišlajnje
in jih skuša tudi slikarsko razlo-
žiti. "Beleži jih z rahlo ironijo, ki
ji pa ne manjka prikriti ostrine.
Ironično vsebino najdemo na
primer na sliki z naslovom
portreti," je v katalogu Veronika
Rakuš v času 1983-1993 med
drugim zapisala dr. Maja Vetrih.
Slikarstvo Veronike Rakuš je
staro skoraj štiri desetletja. Prvič
je razstavljala že leta 1960 v os-
novni šoli v Majšperku. Od ta-
krat do danes se je s svojimi deli
predstavila na številnih samos-
tojnih in skupinskih razstavah,
v slikarskih kolonijah ter ex-
temporih in na njih prejela več
nagrad. Njeno slikarstvo izpri-
čuje povezanost s svetom, v tem
najde svoje zadovoljstvo.
V njeni galeriji Paleta na Ptujski
Gori, ki odpira vrata občasno
tudi drugim slikarjem in kjer so
na ogled in naprodaj tudi izdelki
domače obrti njene hči Karmen
Menoni, bodo od jutri naprej na
ogled njena avstralska dela. Ci-
kel je poimenovala Veronikine
avstralske sanje. Nekaj slik je
nastalo med samim bivanjem v
Avstraliji, nekaj jih je ustvarila
po vrnitvi, po spominu. Tudi
spremljajoči kulturni program
bo spominjal na avstralske dne-
ve in doživetja, ki jih je prelila v
slike, v katerih najdemo motive
avstralske prvobitnosti, domoro-
dcev, kengurujev. "Avstralski
domorodci niso bogati, njihovo
boastvo je v glavnem duhovno,
dosti sanjajo. Zato sem tudi
razstavo poimenovala Veroniki-
ne avstralske sanjeJ'
MG
V Avstraliji je Veromika Rakuš razstavljala oljna
platna.
tednik - Četrtek, 6. marec 1997
7
KUtrVRA, aOBRAŽeVANiE
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 12
Dominikanski
samostan
12.
1638 # Okrog tega leta je na
stroške Simona Moškona, so-
rodnika tedanjega priorja,
napravljen oltar sv. Lucije. Dne
18. junija komisar Bernardin
Gavsiin iz Feltre obišče kot vizi-
tator ptujski konvnet in naroči:
da se med sv. mašo vselej pred
povzdigovanjem prižge po-
sebna sveča in naj gori do ob-
hajila, kakor je to sploh navada
v dominikanskem redu, vsako
teto dne 15. novembra naj se
opravi oficij in maša blaž. Alber-
ta Velikega in se naj komemori-
ra v oficiju device Marije v večer-
nicah in jutranjicah, saj se vizita-
torju zdi, da se premalo brigajo
za čast Alberta Velikega. V kon-
ventu se za zdaj naj ne zida nič
novega razen skupnega prosto-
ra za novince in brate, mala vra-
ta, skozi katera se je šlo iz cer-
kve v spalnico, se morajo zazi-
dati, tam pa postaviti spovedni-
ca s pritrjenim oknom, da se po
potrebi odpre itd. Prior je Pavel
Erazem, poprej lektor v Čeda-
du, subprior Janez Evangelist
Senjski, prokurator oz. upravitelj
gospodarstva pa je Andrej Pi-
cardi iz Trsta.
1639 - 1641 • Prior je zopet
Pavel Merenda. Dne 5. julija, po
koncu priorata na Ptuju, je izvol-
jen za priorja v Novem kloštru.
1641 - 1642 # Prior je Domi-
nik de Placentia (Piacenza), ki je
menda zato, ker je v njegovem
času bila izvedena reforma
ptujskega konventa, zaradi tega
odstopil.
1641 # Ker je samostan v 16.
stoletju v času luteranskih ho-
matij izgubil več podložnikov in
celih žup, so si tega leta dali
napraviti zemljiškoknjižni izpi-
sek. Nekateri podložniki so bili
zastavljeni slovenjebistriškemu
graščaku Janezu Vajkardu Vet-
terju, nekaj gornine gospe La-
monovi, nekaj žup, zlasti blizu
Rogatca, je imela v zastavi gos-
pa Elizabeta Triebenegg (Tri-
bnik), a so bile pozneje med
zaplenjenimi posestvi Erazma
Tattenbacha in so jih domini-
kanci zahtevali nazaj. Precej
podložnikov in gornine je bilo
zastavljeno graščini v Račjem,
ki je potem morala vrniti trideset
podložnikov in nekaj gornine. V
samostanu se obnovi strožja
disciplina. Kot lektorji se omen-
jajo Jožef Bobek, Kari Garopha-
nus in Petty. Generalni vikar šta-
jersko-koroške province posta-
ne Sigismund Ferrari, ki na Ptu-
ju postavi za priorja Dominika
de Placentia (Piacenza). V
ptujskem konventu skleneta iz-
vesti reformo stroge discipline.
Meseca septembra skličeta
zbor ptujskih konventualov in
mu predlagata reformo, a se ji je
upirala kar močna stranka. Re-
formna stranka vendarle zma-
ga. Poleg njiju podpiše reformni
akt še subprior p. Evangelist
Androcha, po rodu iz Dalmacije.
Ker je deželni knez imel vsako
vizitacijo iz tujine, ki ni bila na-
javljena ali odobrena, za pose-
ganje v svoje pravice, dobita
oba konventa prepoved, da bi v
prihodnje dovoljevala podobno
vizitacijo.
1642 # Prior postane Peter
Mučenec Mazini, ki je eden
glavnih stebrov reformne stran-
ke.
1644 # Dne 30. marca dovoli
Ana, vdova po Hermanu Aihor-
nu, ki je konventu sporočila neki
vinograd na Vičavi, da se ta vi-
nograd proda, denar pa se po-
rabi za popravilo velikega oltarja
v cerkvi. Meseca julija zagrozi
ptujski magistrat samostanu z
eksekucijo zaradi zaostalih
davkov od dveh vrtov na
mestnem ozemlju. Prično pos-
tavljati nov veliki oltar. Dne 3.
marca se sklene pogodba s sli-
karjem Friderikom Malkom, ki
prevzame pleskarska in pozla-
tarska dela.
1646	# Magdalena KacherI
sporoči konventu deset f. osem
p. gosposke davščine od štirih
kmetij v Pleterjah, v Njivercah
šest kmetij ter dve tretjini žitne
desetine in pristavo pri Ptuju.
Oporoka je bila napravljena
ustno, zato jo sorodniki po njeni
smrti izpodbijajo. Verjetno je
umrla nekje na začetku tega
leta, saj dne 12. maja tega leta
izide ukaz od višje oblasti, da se
zaslišita dva dominikanca, ki sta
bila priči pri njeni oporoki. Dne
24. junija sporoči cesarski
uradnik Franc Furlander, naj se
iz njegove zapuščine postavi v
dominikanski cerkvi na Ptuju ol-
tar za tristo gld. Okrog tega leta
umre v sluhu svetosti globoko
učeni p. Albert Corporalis, po
rodu iz Belgije, ki je bil učitelj
bogoslovja.
1647	# Konvent vzame na-
jprej v najem, nato pa od dežele
odkupi zadolženo pristavo Mag-
dalene KacherI severno od Ptu-
ja. Dne 12. julija prevzame kon-
vent zastavljene podložnike iz
Kaherličine oporoke v Njivercah
in Pleterjah, a ti se kmalu pri-
tožijo, da jim novi gospodarji
nalagajo nova bremena.
Podložniki v Njivercah se uprejo
delati tlako, zato jim deželni gla-
var zagrozi s kaznijo stotih du-
katov. Kot vojaški kurat umre
dominikanski redovnik Dominik
Marija, Lampertičev brat.
1648	# Končana dela na veli-
kem oltarju. V ptujski noviciat
vstopi kasnejši samostanski
kronist.
1649	- 1650 • Prior je zopet
Pavel Merenda, ki v času nasto-
pa priorata postane generalni
vikar.
1649 # Dne 12. septembra se
dominikanci pogodijo s Kaher-
ličino dedinjo Ano Letino, roj.
Treman, da jim je prepustila
dvorec ter gospoščino v Njiver-
cah in Pleterjah proti temu, da
so prevzeli dolgove in ji še dop-
lačali tisoč dvesto gl., zaradi
česar se je konvent zakopal v
dolgove, ki so ga dolgo tlačili.
To posestvo je mejilo ob cesto,
ki gre iz Ptuja v Uhrmacher-
scheg z državno lastnino Stana-
ria in na posestva graščin Račje
in Arvež (Arnfels). Kacherličina
pristava je bila v katastrski
občini Nova vas severno od
Ptuja. Leta 1824 se ta vas ime-
nuje Dominikanerdorf, med
ljudstvom se je še bilo ohranilo
ime "Meniška ves". Iz Rima
pošlje v podporo reformni stran-
ki generalni magister na Ruj p.
Hiacinta od Križa, po rodu iz Irs-
ke, ki je bil visokega rodu in zelo
izobražen. V ptujskem konventu
predava modroslovje, potem
gre za magistra v Gradec, čez
nekaj let na Ogrsko, kjer je spo-
vednik grofa Alojzija Erdodija,
ustanovitelja dominikanskega
konventa v Sabariji. Z Ogrske se
je vrnil na Irsko, kjer je po pripo-
vedovanju umrl mučeniške
smrti. Prošnja konventa na
deželno vlado, da se mu podeli-
jo sredstva za popravilo cerkve
in strehe, ki se vsa podira, podi-
ra pa se jim tudi obzidje.
1650 - 1661 • Prior postane
Kari Moškon (Mosconi de Gan-
dino), ki je pred tem prior v No-
vem kloštru v Savinjski dolini.
Spravi v red samostansko gos-
podarstvo in poplača dolgove.
Prvo leto priorata uvidi, da je
oskrbnik Jernej Novak samosta-
nu le v škodo, saj je za
©skrbništvo dobival sto gld. let-
no, zato ga odpusti, upravo sa-
mostanskih posesti pa prepusti
redovniku Janezu Krstniku Spit-
zu.
1650 # Konvent kupi od Aga-
te Lauther neki -vinograd v
Mestnem Vrhu. V samostan pri-
de vojaška eksekucija in zahte-
va šeststo dvainosemdeset gl.
zaostalega davka. V sili spravijo
skupaj tristo dvanajst gl., drugih
tristo sedemdeset gl. pa so si
morali sposoditi in nato pop-
lačati z vinom. Okrog tega leta si
ptujski meščani lastijo velik
prostor pred samostanom.
Meščani zahtevajo, da jim kon-
vent odpusti dvojno zaostalo
gornino, kar prior Albert Ernst
baron Prank odbije. Ferdinand
III. potrdi listino cesarja Karla V.
v prid vsem moškim in ženskim
samostanom dominikanskega
reda, ki jih priporoča v varstvo
volilnim knezom, nadvojvodam,
vojvodam in škofom.
O NAMAKANJU KMETIJSKIH ZEMUlŠČ NEKOLIKO DRUGAČE
Nepremišlienost aii brezumje?
DIPLING. ALOJZ ČERNE JE PRIPRAVIL OBSEŽHO RAZPRAVO O PROBLEMATIKI NAMAKANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN O NEKATERIH POSLEDICAH POSEGOV V KMETIJSKI
PROSTOR • ZANIMIVA RAZMIŠLJANJA, KI SE RAZLIKUJEJO OD PRECEJ ZNANIH STALIŠČ, BODO ZAGOTOVO VZPODBUDILA K RAZMIŠLJANJU TUDI DRUGE POZNAVALCE
TE PROBLEMATIKE • MODERNIZACIJE KMETIJSTVA JE PUSTILA TUDI NEGATIVNE SLEDI
v zadnjih desetletjih se je v slo-
venskem kmetijstvu dogajalo mar-
sikaj, večje spremembe v kme-
tijstvu so nastale kmalu po drugi
svetovni vojni. Začetno zagnanost
po združevanju zemlje je nato
splošna industrializacija naše
dežele precej umirila, vendar so se
posledice nestrokovnega mono-
kulturnega gospodarjenja pokazale
že takrat. Posebno poglavje so
hidro- in agromelioracije, novo
obdobje pa se začenja okoli leta
1980 s pozidavo in zaraščanjem
kmetijskih zemljišč. O vsem tem
razmišlja Alojz Černe, ki je tudi
dober poznavalec živalstva v kme-
tijskem prostoru.
TEDNIK: Biološko varstvo
kmetijskih tal in rastlin je zane-
marjeno. In posledice?
"Z industrializacijo kmetijstva
smo povsem zanemarili biološko
varstvo kmetijskih rastlin. Kako
velika škoda je bila s tem
povzročena kmetijstvu, se ne da
izračunati. Poleg stroškov za
zaščitna sredstva prihaja še do dru-
gih škodljivih posledic, kot je zast-
rupljanje hrane, vode, tal in po-
dtalnice. Ko smo z uporabo
kemičnih sredstev uničili že skoraj
vse koristne prebivalce naših polj,
so postali za kmetijstvo najhujši
problem talni škodljivci - sovke,
strune, polži, listne uši in drobni
glodalci. Te pa uničujemo tako, da
vnašamo velike količine strupov v
sama tla. Vprašanje pa je, ali ne
uničujemo s tem tudi preostalega
življenja v tleh - mikroflore in
mikrofavne - in povzročamo, da
postaja zemlja mrtva, nestruktur-
na. Za zdaj rešuje kmetijstvo
zmanjševanje plodnosti tal z vse
večjo uporabo mineralnih gnojil.
Z gnojili in zaščitnimi sredstvi do-
segamo trenutno celo večje hek-
tarske donose kot nekdaj.
Vprašanje pa je, koliko časa bo to
na vedno manj strukturni zemlji še
mogoče. Stroški porabe gnojil in
zaščitnih sredstev za varstvo
rastlin so pri pridelovanju vse večji
in dostikrat še presegajo vrednost
samega pridelka. Dokler je pot-
rošnik pripravljen plačevati drago
pridelano in strupeno hrano, to še
ne zbuja skrbi. Bolj zaskrbljujoče
je, da vnašamo v tla vedno več
strupenih snovi. Zastrupljanje tal
pa je, kot vemo, največja ekološka
katastrofa. Zrak in tekoče vode je
mogoče, seveda z dragimi čistilni-
mi napravami, razmeroma hitro
očistiti. Očistiti zemljo in s tem
tudi zastrupljeno podtalnico, pa je
praktično nemogoče."
TEDNIK: Veter izsušuje kme-
tijska tla in znižuje hektarske do-
nose ...
"Tako kot so načrtovalci kme-
tijskega prostora zanemarili vlogo
živalskega sveta pri biološkem
varstvu tal in rastlin, so povsem
pozabili na protivetrno zaščito tal.
Pozabili so, da je človek v pretek-
losti marsikje v želji po pretirani
pridobitvi obdelanih površin na
račun pragozdnih površin naredil
veliko usodnih napak in povzročil
nastanek nekaterih puščav. V no-
vejšem času je nastalo tudi nekaj
manjših puščav v Ameriki. Zgled
prave ekološke katastrofe smo
doživeli tudi pri nas po izvedenih
agromelioracijah Vipavske doline.
Tega, koliko humusa je odnesla
burja in kakšna je zato škoda, ni
nihče ugotavljal in tudi ne, za koli-
ko so sedaj manjši hektarski dono-
si. Negativni vpliv vremena na
zmanjšanje rodnosti tal pa je seve-
da tudi na drugih agromeliorira-
nih območjih, le da odnašanje ni
tako vidno.
Zanimivo je, da je že v prejšnjih
razmerah nekdanji Republiški
sekretariat za kmetijstvo in
gozdarstvo SRS uvidel potrebo po
osnovanju protivetrnih pasov v ne-
katerih preveč odprtih območjih v
Sloveniji. Tako je na pobudo
sekretariata Inštituta za gozdno in
lesno gospodarstvo 1.1969 izdelal
projekt za osnovanje protivetrnih
pasov v Pomurju: Apaška ravan.
Mursko polje, severovzhodni del
Slovenskih goric ter Ravensko in
Dolinsko; v Srednjem Podravju:
Dravsko in Ptujsko polje; v
Spodnjem Posavju: Brežiška ravan
z Bizeljskimi in Sevniškimi gori-
cami, Krška ravan s Krškim pol-
jem, Krakovljem in Zakrakovljem.
Načrt je predvidel, da bodo proti-
vetrni pasovi v širini od 3 do 7 m
potekali v glavnem ob naravnih
mejah - ob kanalih, poljskih poteh,
ob vodah in cestah. Za zaščito vseh
navedenih zemljišč bi uredili okoli
3.150 km protivetrnih pasov. Up-
ravičenost teh pasov so utemelje-
vali s tem, da se bodo dvignili hek-
tarski donosi: žitaric v povprečju
15 %, pese pa celo do 50 %. Poleg
tega bi imeli protivetrni pasovi
neprecenljiv pomen za zaščito
vseh koristnih poljskih živali in za
čebeljo pašo. Zal do uresničitve
tega projekta ni prišlo. Nasprotno
so kasnejši načrtovalci sledili poli-
tični odločitvi o izvedbi agrome-
lioracije z uničenjem sleherne
gozdne zarasti na meliorarnih
območjih. Na žalost so pri teh
načrtih vidno vlogo odigrali profe-
sorji poljedelstva obeh slovenskih
kmetijskih univerz z brezumno
utemeljitvijo,da so agromeliracije
predrage in zemljišča predragoce-
na, da bi jih zasajali z vetrobrans-
kimi pasovi."
TEDNIK: Z melioracijami so
se prekomerno izsušila kme-
tijska tla...
"Z namenom pridobitve nekaj
zamočvirjenih ali prevlažnih
zemljišč so načrtovalci z nepravil-
no izvedenimi melioracijami tudi
prekomerno izsušili vsa agrome-
liorirana območja. Edini način
načrtovalcev je bil, kot kaže, čim
hitrejše odvodnjavanje s kme-
tijskih tal. To je načrtovalcem v
celoti uspelo. Odvodnjavanje me-
teorne vode je tako hitro, da že vsa-
ko malo obilnejše deževje
povzroča poplave izven meliorira-
nih območij. Prehitro odvajanje pa
se najbolj odraža na prekomerni
izsušitvi kmetijskih tal. Tako se v
kmetijstvu sedaj srečujemo z že
kar kroničnim pomanjkanjem
vlažnosti tal in čedalje pogos-
tejšimi sušami. Načrtovalci agro-
melioracije so kaj hitro spoznali,
da je za doseganje večjih pridel-
kov, ki so jih predvidevali na me-
lioriranih območjih, med drugim
odločilnega pomena tudi primerna
vlažnost kmetijskih tal. In kako to
doseči na pred kratkim preveč
izsušenih zemljiščih? Zelo
preprosto in enostavno: z nama-
kanjem tal. In tako kot so načrto-
valci marsikatero zgrešeno agro-
melioracijo opravičili z izračuni o
cenejši pridelavi in visokih pridel-
kih, sedaj isti načrtujejo in opra-
vičujejo namakanje kot edino
možno rešitev za doseganje pri-
merne vlažnosti tal ter boja proti
sušam. Načrtovalci namakalnih
sistemov bi si na ta način, tako kot
so si že za načrtovanje zgrešenih
agromelioracij, spet zagotovili
delo in lep zaslužek iz nepovratnih
sredstev, ki so namenjena kme-
tijstvu. Denar, ki je namenjen
kmetijstvu, bi na ta način spet
odtekel za drago načrtovanje in v
gradbena podjetja, ki so izvajalci
ureditve kmetijskega prostora. Na-
jmanj od tega denarja, ki je sicer
namenjen za razvoj kmetijstva, pa
bi imelo kmetijstvo."
TEDNIK: V Sloveniji torej na-
makanje kmetijskih zemljišč ni
potrebno in ni opravičljivo?
"Slovenija ima dovolj padavin za
vsakršno kmetijsko proizvodnjo.
Kmetijskih površin nismo nikoli
namakali in smo se vedno otepali s
preveč kot pa s premalo padavin,
za kar so dokaz izvedene meliora-
cije. Da pa se sedaj srečujemo s
premajhno vlažnostjo tal in vse po-
gostejšimi sušami, je to zgolj pos-
ledica nepravilno izvedenih agro-
melioracij s prehitrim odtekanjem
meteorne vode in osnovanjem ve-
likih brezgozdnih kmetijskih
površin. Neomejena izsuševalna
moč vetra in hitro odvodnjavanje
sta tako glavna vzroka, da že neka-
jtedenski izpad padavin povzroča
suše. Namakanje oziroma nama-
kalni sistemi so izredno drage
kmetijske naložbe, ki nujno
povzroče povečanje pridelovalnih
stroškov. Pri nas pa je znano, da so
pridelovalni stroški že sedaj mno-
go višji kod drugod v svetu. Bolj
kot dejstvo pa je veliko vprašanje, s
kakšno vodo bomo namakali. Vse
naše tekoče vode vsebujejo preko-
merno škodljivih strupenih snovi.
Vodna zajeta ali akumulacijska
jezera pa, kot je znano, so še dodat-
no bolj onesnažena z večjo kon-
centracijo strupenih snovi. Z na-
makanjem z oporečno vodo se tako
obeta še hitrejše zastrupljenje tal,
podtalnice in hrane. Ker je vsako
namakanje potrebno opravičiti z
večjimi hektarskimi donosi, to pa
je možno doseči le z obilnim gno-
jenjem, je potrebno vse namakalne
površine tudi izdatneje gnojiti z
mineralnimi gnojili. Vnašanje
večjih količin mineralnih gnojil in
hitro izpiranje zaradi namakanja
pa pomeni spet dodatno zast-
rupljanje tal in rastlin. Kmetijske
rastline, ki jih namakamo, so tudi
manj odporne za bolezni in
škodljivce. Tako je vse namakalne
površine potrebno izdatneje varo-
vati pred boleznimi in škodljivci,
kar spet pomeni povečano zast-
rupljanje hrane in tal. Posledice
dolgoletnega namakanja so
končno poleg kopičenja težkih ko-
vin v tleh in rastlinah tudi prob-
lem zasoljevanja tal, zmanjšanja
infiltracijske sposobnosti tal,
rušenje strukture tal in še drugi
vplivi, ki zmanjšujejo rodnost tal.
Ne smemo pozabiti, da je tudi
samo zaradi namakanja nastalo v
Aziji kar nekaj puščav."
TEDNIK: Namakanje kme-
tijskih zemljišč torej ni rešitev za
slovensko kmetijstvo?
"Namakanja kmetijskih tal v no-
benem primeru ne moremo opra-
vičevati s sedanjo svetovno ali ev-
ropsko usmeritvijo kmetijstva, ki
gre v smeri biološkega pridelovan-
ja zdrave hrane. Slovenija je po-
dpisnica konvencije o biološki
pestrosti ter agende 21, ki sta bili
sprejeti v Rio de Janeiru leta 1992.
Leta 1995 pa je bila na podlagi teh
dveh dokumentov sprejeta
vseevropska strategija ohranjanja
biološke in krajinske pestrosti. Ti
dokumenti obvezujejo tudi Slove-
nijo, da do leta 2000 pripravi na-
cionalno strategijo ohranjanja bio-
loške in krajinske pestrosti ter
programe njihovega uresničevan-
ja. Če dejansko želimo slediti no-
vim usmeritvam ekološkega kme-
tijstva, ki končno pomeni tudi naš
vstop v Evropo, potem namakanje
tudi v teh programih nima opra-
vičljivega mesta. Namakanju je
treba odločno reči ne. Izjema so se-
veda lahko le manjše površine za
intenzivno pridelovanje vrtnin,
vendar je tudi za namakanje teh
potrebno zagotoviti neoporečno
vodo. Denarna sredstva, ki so na-
menjena za razvoj kmetijstva pa je
potrebno tako kot drugod v Evropi
nameniti za ekološko kmetijstvo,
ki hkrati ohranja tudi krajinske
značilnosti in biološko raz-
novrstnost. Posledice kratkotra-
jnih suš, ki se lahko kljub obilici
padavin pojavljajo tudi pri nas, pa
je potrebno reševati zlasti z popra-
vo napak iz preteklih let, to je os-
novanjem protivetrne zaščite in
ureditvijo takega odvodnjavanja,
ki deluje hkrati tudi namakalno.
Pomanjkanje vlažnosti tal bo po-
novno potrebno vzdrževati tako
kot nekoč z znanimi agroteh-
ničnimi ukrepi - s pravilno izbiro
kolobarja, zelenim gnojenjem ter
rahljanjem in okopavanjem."
Razmišljanje povzel:
M. Toš
8
Četrtek, 6. marec 1997- tednik
TTszsa
ŽELEZNE DVERI / NA OBISKU PRI MILANU BELCU
Spominkar in Ilubiteij starin
Pomlad se bliža z nezadržnimi
koraki, živahni življenjski utrip
se ponovno vrača v Ormoško-
Ijutomerske gorice. Trto, ki je v
mrzlih zimskih mesecih počiva-
la, že obrezujejo in na prisojnih
legah je v teh dneh ob toplih
sončnih žarkih že kar prijetno.
Vračajo se vsi tisti, ki imajo ta
košček jugovzhodnega dela Slo-
venskih goric radi zaradi vsega
lepega, prihajali pa bodo tudi k
Milanu Belcu, saj ga poznajo vsi,
ki želijo imeti spominek iz teh
krajev. Med njimi je veliko naših
zamejskih Slovencev in skoraj ni
celine, kjer ne bi tiktakale ure ali
pa viseli krožniki s slovenskim
motivom, narejeni v delavnici
Milana Belca iz Železnih Dveri.
Obiskali smo ga, ko je vse nao-
koli še ležal sneg. Klopotec ob
hiši je sicer še vedno kraljeval vrh
droga, vendar je moral molčati,
kajti njegova pesem je dobrodošla
šele v jeseni. V Milanovi delavnici
tiktakajo na steni ure, okoli vse
polno raznega glinastega okrasja,
tudi takšnega z nekoliko poredno
vsebino ima na izbiro, čaka turis-
te, ki ponavadi pričnejo prihajati s
prvimi pomladnimi sapicami.
Vse do leta 1991 se je Milan Be-
lec polnih 23 vozil v bližnji Ljuto-
mer, kjer je delal v tamkajšnji In-
tesovi pekarni. Vedno pa je želel,
da bi ustvarjal s svojimi rokami
to, kar je rad delal že v otroštvu,
vendar ga žal starši niso mogli
poslati v ustrezne šole. "Kar ti je
prirojeno, pride z leti ven," rad
reče. Danes ustvarja listo, kar ima
rad.
Pri Belčevih spominki niso edi-
ni vir preživljanja štiričlanske
družine - poleg Milana so to še
žena Frančiška, dvajsetletni sin
Samo, ki je končal v Radencih
gostinsko šolo, ter devetnajstletna
hčerka Jana, dijakinja srednje me-
dicinske šole. Dodatni vir je
kmečki turizem. Okoli njihove
domačije je zasajenih veliko trt in
prav vse, kar pridelajo doma v vi-
nogradu ali sadovnjaku predelajo
in ponudijo turistom, ki poleg
spominkov radi kupijo tudi
domačo hrano in pijačo - meso s
tunke, domače vino ter žganje z
raznimi dodatki, da o suhih
režnjih jabolk in drugega sadja ne
govorimo. Te še vedno sušijo na
stari način v krušni peči na stari
sušilni napravi, spleteni iz šibja,
ki jo imenujejo 'lesa'. "Spomnim
se, da je takšne izdeloval naš oča,"
pripoveduje Milan. Na prav
takšnih, vendar miniaturnih 'le-
sah' pa ponujajo turistom tudi
suho sadje, ki ga lahko po mili
volji jedo.
Dobrih sto metrov od nove hiše
je njihova 350 let stara domačija,
ki so jo skoraj celo desetletje
skrbno obnavljali. Pustili so ji ve-
liko starih elementov. Tako je oh-
ranjena vinska klet, črna kuhinja
in kmečka izba s pečjo ter glinas-
tim posodjem, ki ga v zadnjem
času najdeš le še pri zbiralcih. Ker
pa Milan veliko riše, je pročelje
stare domačije okrasil s slikama
dveh vinskih svetnikov. Tako bdi
nad domačijo levo od vhodnih
vrat sv. Urban, desno pa sv. Mar-
tin.
Domačija Milana Belca leži na
robu ljutomerske in v bližini
ormoške občine; meja med obema
namreč poteka preko Jeruzalema.
Na vprašanje, kako se počuti med
občinskima mejama oziroma na
robu ene in druge, je Milan odgo-
voril, da kar dobro: elektriko,
vodo in telefon dobi iz ormoške,
davke pa mu nalagajo v ljutomers-
ki občini, in kar je najvažnejše,
dobro se razume z enimi in drugi-
mi.
Besedilo in posnetki:
Vida Topoloovec
Milan Belec pri delu v svoji delavnici
Dobrih 100 metrov od nove hiše je 350 let stara
domačija s kletjo In črno kuhinjo. Vhodno steno
krasita freski dveh vinskih svetnikov - levo Je sv.
Urban, desno pa sv. Martin.
Izba, v kateri postrežejo gostom, Je pravi etno-
grafski muzej starih predmetov z območja
Ormoško-IJutomerskih goric.
TEDNIK 6. MAREC 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 9
LENART / DOKONČALI PREKINJENO ZASEDANJE
Zaradi napainih odločitev
trpijo davkoplaievaki
SVKITNilKl SO OSTOO KRI IIZIRAU NEKAi™!: PGl^ZE PRKJŠNJE OBLASll. V
PRIMKRU RAZREŠUJE NEKDANJE NAČELNICE ODDELKA ZA NOTRANJE ZA-
DEVE IRENE TURIN, KI JI JE SODIŠČE PRIZNALO PLAČILO VSEH NADOMES-
IIL ZA PLAČO IN DRUGE s ITtOŠKE # VSE VEČ JE GLASNIH NAPOVEDI, DA
PRIMER IRENE lURlN NI OSAMLJFJS IN DA BO KMALU ŠE VEČ PODOBNIH
ZAHTEV, IZPLAČILA PA IK) MORAL ZAGCTlOVni OBČ INSKI PRORAČUN ^
POROČILO INVENTURNE KOMISUE SO SICER SPRUEU, VENDAR VNOVIČ
TERJAU, DA JE ITtEBA DENAR IZ ZGODBE EVENIUS PRIPELJATI NAZAJ V
PRORAČUN • KMALU SEZNAMI NEREDNIH PLAČNIKOV VRTCA V LENARTU
Že sam začetek nadaljevanja prekinjene 21.
redne seje lenarškega občinskega sveta je
obetal živahno in polemično razpravo. Svet-
nik Franc Krivec je namreč med pobudami in
vprašanji načel delo komisije, ki jo je imeno-
val župan Slavko Kramberger in ki je
proučeval ozadje primera Irene Turin. Ker so
ga glasno podprli še drugi svetniki, je pred-
sednik Milan Gumzar sklenil, da bodo o tem
razpravljali pod točko razno.
Še pred tem so dokaj tekoče in brez posebnih
razprav sprejeli zaključni račun sklada stavbnih
zemljišč, program letošnjih javnih del, spre-
membe zazidalnega načrta v industrijski
coni,odlok o povprečnih stroških urejanja
stavbnih zemljišč in osnutek programa dela
sklada stavbnih zemljišč za letos. Pri tem se je
rahlo zataknilo, saj so svetniki zahtevali več
možnosti za stanovanjsko zidavo tudi izven
mesta Lenarta. Sklad bo moral pridobiti
zemljišča v vseh zunanjih krajevnih skupnostih,
kjer je treba zagotoviti pogoje tako za stano-
vanjsko zidavo kot tudi za gradnjo obratovalnic
in obrtnih delavnic. Svetniki so ob tem poudari-
li, da bi na ta način lahko prispevali delček k
prizadevanjem za enakomernejši razvoj občine.
Ko so obravnavali poročilo inventurne komi-
sije za lani, so med drugim vnovič načeli neka-
tere State terjatve. Za 1,1 milijona tolarjev Trgo-
prevozovih terjatev so menili, da jih lahko
odpišejo iz naslova neplačanih najemnin, saj je
podjetje v skladu s pogodbo ustavilo več novih
delovnih mest, denar, posojen Eventusu, pa je
treba na vsak način vrniti. Župan Slavko Kram-
berger je svetnikom povedal, da bodo zadevo
proučili tudi pravosodni organi in da jim bo in-
formacijo posredoval pravočasno. Nekateri raz-
pravljavci so se zavzeli za dosledno uveljavljanje
odgovornosti v vseh spornih primerih, tudi pri
Eventusu, za kar nosi levji delež odgovornosti
bivši predsednik izvršnega sveta Avgust Zaver-
nik.
Najbolj pa se je razprava razvnela, ko so svet-
niki govorili o primeru Irene Turin. Ta je bila
do razrešitve leta 1994 načelnica oddelka za no-
tranje zadeve, po razrešitvi pa so bile storjene
napake. Zato je sodišče občini Lenart naložilo
plačilo obveznosti. Župan Slavko Kramberger
je povedal, da je že odobril izplačilo 1,9 milijona
tolarjev. Svetnik Srečko Vogrin se je zavzel za
celovito osvetlitev tega primera, saj gre za velik
denar, ki bo očitno še večji, saj je v zraku več po-
dobnih zahtevkov. Vsi, ki so bili v zadevo ka-
korkoli vpleteni, naj odgovarjajo, je poudaril
Franc Krivec. Miroslav Bauman je v prispodobi
s komedijo in glavnimi igralci povedal, da se
točno ve, kdo je v tej komediji (iz klopi se je
slišala pripomba, da je primer Irene Turin tra-
gedija) igral glavne in kdo stranske vloge. Svet
naj dobi celovito informacijo, odgovornost pa je
v tem primeru jasna in sploh ni kolektivna. V
razpravo se je vključil tudi predsednik nadzor-
nega odbora občine Lenart Ludvik Matjašič.
Povedal je, da poslanci prejšnje občinske
skupščine zaradi razrešitve nimajo kolektivne
odgovornosti, spoštovana ni bila delovnopravna
zakonodaja, zato je prišlo do problemov, ki jih
plačujejo davkoplačevalci. *********** Tudi
Milan Repič v kritiki prejšnjih odgovornih no-
silcev občinske oblasti. Na koncu so svetniki
sprejeli sklep, da bodo to problematiko celovito
obravnavali na prihodnji seji, zanjo pa bo župan
pripravil posebno poročilo.
Svetniki so načeli še problematiko otroškega
varstva in se ustavili pri neplačevanju stroškov
vrtca. Predlagali so izdelavo posebnih seznamov
neplačnikov, saj se po Lenartu govori, da so
med njimi tudi takšni, ki niso socialno šibki.
Marjan Toš
DESTRNIK / IZOBRAŽEVANJE GOSPODINJ
tefos sedem ieiajev
Tudi v krajevni skupnosti
Destmik so v lanskem letu v
skladu z novim zakonom o
društvih ustanovili Društvo
kmetic Destrnik, vodi ga
Marica Mohorič. V letošnji
zimi so organizirale sedem
tečajev o pripravi perutnine,
drobnega peciva, potic in o
strežbi pripravljenih jedi.
Zaradi velikega območja, ki
ga obsega KS Destmik, or-
ganizirajo tečaje v dveh sku-
pinah na različnih kmetijah.
Društvo šteje 31 članic.
Sredstva za delovanje si zagot-
avljajo z članarino in dotacijo
občine (100.000 tolarjev).
Računajo pa, da bodo pri-
hodnjo zimo imeli tečaje sku-
paj v kuhinji Turističnega
doma Destrnik. Obiskali smo
jih na tečaju, ki so ga organizi-
rale skupaj s Kmetijsko sveto-
valno službo na kmetiji Marice
Zelenik v Levanjcih. Pripravl-
jale so potice in pecivo. Tečaj
je vodila Marija Rošar s
Srednje živilske šole v Maribo-
ru.
Zmago Šalamun
Gospodinje z Destrnika so pekle potice in pecivo
OSEK IN SV. TROJICA / CEGOR DVIGA TEMPERATURO
OBČINA LENARI naj takoj prl:kine p(xx)DB() in USTAVI VSE RAZISKAVE #
krajani OSEKA ostro kritiziraij VODSTVO OBČINE, ki namesto za raz-
VOJ in za CESTE SKRBI ZA SMEH in odpadkf: • načrtovanetia zi50ra kra-
janov spii)h ni BILO, saj SE OBČANI S PREDSI avniki OBČINE LENART na
ČELU Z ŽUPANOM SLAVKOM KRAMBERGERJEM in PREDSTAVNIKI CEGORJA
NISO hoitu POCX)VARJAn • očitki NA RAČUN občinskih svetnikov od
SVETE mojiCE, ki niso biu pr(yn vKuučrm v cegor
Kako globoka je povezanost
slovenskogoriških ljudi z okol-
jem, so potrdile tudi zadnje,
čustveno nabite razprave o
usodi regionalnega centra za
gospodarjenje s komunalnimi
odpadki. Krajani Oseka so
dvignil glas in jezo na račun
predvidene lokacije v tem delu
Slovenskih goric. Čeprav bi na
zboru krajanov minulo soboto
morali prisluhniti pogledom
sodelavcev Cegorja in občine
Lenart, se to ni zgodilo. Vsem
so glasno in odločno pokazali
vrata gasilskega doma, na
ploščadi pa v prijetno toplem
večeru v brk povedali, da se
tako ne dela in da nočejo svin-
jarije. Občina naj bi se raje po-
trudila za ureditev vaških in
krajevnih cest, za vodovode in
telefone, ne pa da ponuja odla-
gališče. Od dialoga v Oseku to-
rej ni bilo nič, domačini pa so
skupaj z okoličani od Negove
in iz Cerkvenjaka dovolj
odločno povedali, da odlaga-
lišča nočejo. Z zemljo so usod-
no povezani, od nje živijo in si
služijo kruh.
V Oseku se je torej ponovil
Gasteraj oziroma Jurovski Dol,
vse skupaj pa je dobilo sklepni
epilog še na zboru krajanov pri
Sveti Trojici. V kulturnem
domu je bilo ob Osečanih veliko
drugih Trojičanov. In kot smo
napovedali, se je dejansko zgodi-
lo. Trojičani so možnost, da bi
bilo eno od odlagališč v Oseku,
soglasno odklonili, pri tem pa so
jih na zboru podprli tudi pred-
stavniki Negove in Cerkvenjaka.
Čeprav so bile razprave glasne,
bo jim težko očitali netvornost.
Prej narobe, ljudje so bili odkri-
to jezni zaradi slabega
obveščanja, saj so o nameri, da bi
bil center v Oseku, zvedeli iz
sredstev obveščanja. Kritizirali
so vodstvo KS Sveta Trojica, ki
ni dovolj učinkovito odgovorilo
na pobude, še bolj pa občino
Lenart in občinske svetnike.
Zbor krajanov, ki ga je umirjeno
in kulturno vodil Drago Lipič,
je načel veliko problemov, tako
ali drugače povezanih s Cegor-
jem. Predsednik KS Janez Štrbal
je povedal, da bo vodstvo KS
odločno stalo za interesi ljudi in
celotne KS. Janez Kukovec je
večplastno nanizal pripombe
domačinov iz Oseka in povedal,
da naj imajo smetišče tam, kjer
govorijo, da je donosno in priv-
lačno. Ljudem v Oseku naj pus-
tijo v miru živeti in izkoriščati
naravne dobrine, ki bi bile s po-
segom močno prizadete. Cegorja
v Oseku ne bodo dovolili, vsi
krajani Svete Trojice so proti
temu. Franc Rojko je povedal,da
niso bili pravočasno obveščeni
in da zahtevajo pravo informaci-
jo od občinskega sveta. Kdor je
dovolil, da se podpiše pogodba,
naj za to odgovarja. Takšnih pri-
pomb je bilo tudi sicer veliko,
razpravljavci so terjali, da občina
Lenart odstopi od pogodbe.
Medklici so zahtevali celo za-
menjavo občinskih svetnikov.
Marjan Klobasa in Srečko Vo-
grin, člana občinskega sveta, sta
pojasnila okoliščine razprav na
svetu, ki ni bil obveščen o tem,
da bo lokacija ravno v Oseku.
Problem naj svetniki rešijo sami,
je menil Franc Kuri iz Cerkven-
jaka, domačine iz Oseka pa je na
'žboru močno podprla tudi pred-
stavnica KS Negova. Na koncu
so sklenili, da naj svet KS vodi
vse nadaljnje aktivnosti, občina
Lenart naj odstopi od pogodbe,
vse postopke v zvezi s
proučevanjem terena pa naj se
ustavi.
Svetu KS, ki bo organiziral
tudi podpisovanje peticije (eno
so že poslali iz Negove), bo po-
magal še posebni odbor. V njem
bodo domačini iz Oseka, ki jih
bodo zastopali Franc Rojko,
Slavko Raj h, Anton Slaček,
Branko Kos, Jože Žel in Bogo-
mir Silak, ter predstavniki KS
Negova, Cerkven j ak in Bene-
dikt.
M. Toš
SLOV. BISTRICA / OSEMNAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Najvei pozornosti Trem Kraliem
Vsi, ki spremljamo sejo občinskega sveta v Slovenski Bistri-
ci, smo bili nemalo presenečeni, ko se je enajst točk dnev-
nega reda, med katerimi so največ pozornosti svetniki na-
menjali vprašanjem in pobudam, zvrstilo v dveh urah.
Da s tem, kaj se dogaja pri
Treh Kraljih, Slovenjebi-
stričani in tudi drugi obiskoval-
ci niso najbolj zadovoljni, je
znano že dalj časa. Ko je dr.
Slaček (SKD) naštel pomanjkl-
jivosti, ki jih gostje najpogosteje
opažajo pri RTC Trije Kralji na
Pohorju, od smeti, ki se kopičijo
okoli smetnjaka, kuhinje, ki sla-
bo dela, do težav z žičnicami in
še čim, je prisotnim zastavil
vprašanje, kdo bi to pomagal ali
moral reševati. V pogovoru so
svetniki navrgli veliko de[stev,
ki so vredne razmisleka. Če se
prav spomnimo, so pred dobrim
poldrugim letom občinski svet-
niki na eni izmed sej sprejeli
sklep, da bo občina s petimi mi-
lijoni tolarjev podprla podjetje
BIMM, ki je marca 1995 postalo
najemnik RTC Trije Kralji.
Mnogi menijo, da je občina s
temi petimi milijoni tolarjev
storila dovolj za ta slovenjebi-
striški smučarski center, da-pa
bi bilo potrebno bolj poskrbeti
za pristop k RTC, saj je cesta vse
prej kot dobra. Nastopile pa so
tudi težave pri vračilu kredita,
ki ga je podjetje najelo pri Hme-
zad banki Žalec. Tudi to se je
izvedelo, da sta najemnika vzela
hipotekami kredit na dom Trije
Kralji, njegov upravljalec je Pla-
ninsko društvo Impol, lastnik
pa Planinska zveza Slovenije.
Seveda se mnogi bojijo, da bo
banka svoj denar hotela dobiti
nazaj in dom preprosto prodala.
Tako lahko kaj hitro pride v
druge roke, pri njegovem ure-
janju pa so kljub vsemu veliko
denarja in tudi prostovoljnega
dela vložili številni Bistričani.
Težave so brez dvoma hude, kaj
pa bo iz vsega tega, bo prinesel
čas, kljub temu pa vsa krivda
tudi ne leži ravno na najemni-
kih, ki imata s poslovanjem
čedalje večje težave.
Dokaj hitro pa so svetniki
sprejeli sklep o brezplačnem
prenosu zemljišč v splošni rabi
na Republiko Slovenijo. V tem
primeru gre za zemljišče na iz-
vennivojskem priključku Slo-
venska Bistrica - sever pri Devi-
ni. V nadaljevanju so svetniki
sprejeli še nekaj sklepov v zvezi
s poslovanjem VVZ. Poračuna
prispevka staršev po novih eko-
nomskih cenah vrtca za čas od
1. septembra do 31. decembra
1996	ne bo, ta primanjkljaj bo
vrtec pokril iz naslova
obračunane amortizacije za leto
1996. Višje oziroma nove
položnice na osnovi odločb, ki
jih je staršem in VVZ izdala
občinska uprava na podlagi
določil nove zakonodaje, pa bo
vrtec staršem izdajal od I. janu-
arja dalje. Iz proračunskih sred-
stev otroškega varstva bo občina
zagotovila sredstva v višini 1,4
milijone tolarjev za pokritje ma-
terialnih stroškov in tekočega
vzdrževanja oddelkov malih šol
za leto 1996; sredstva bodo na-
kazali osnovnim šolam, v letu
1997	pa poravnava vrtec te
stroške šolam iz tekočih prihod-
kov.
Kazalo je, da pa se bo zalomilo
pri kadrovskih zadevah, kjer je
bilo na dnevnem redu poleg
imenovanja ravnateljice
Knjižnice dr. Josipa Vošnjka
Slovenska Bistrica še imeno-
vanje direktorja zavoda
Zdravstveni dom, komisij za
oddajo v najem poslovnih pros-
torov ter predstavnikov ustano-
vitelja v svete zavodov osnovnih
šol na območju bistriške občine.
Samo dva svetnika (F. Kociper -
LDS in F. Bera - ZL) sta posta-
vila vprašanja okoli imenovanje
nove ravnateljice bistriške
knjižnice, ki sta jo predhodno
soglasno potrdila svet knjižnice
in strokovni svet. Prvi je posta-
vil vprašanje o razlogih za
zavrnitev kandidature dosedan-
je ravnateljice Mete Pristovnik,
saj tega iz priloženega gradiva
ni bilo mogoče razbrati. Edino
na strokovnem svetu zavodu so
povedali, da z njo niso zado-
voljni 'zaradi dveh propadlih
računalniških programov', ki
nista kompatibilna in ne omo-
gočata povezovanja z drugimi
knjižnicami, za kar pa ravna-
teljica ne more odgovarjati, saj
so o tem, kakšen računalniški
program bodo dobili, odločali
na drugih ravneh. Nekateri so
menili, da so v ozadju imeno-
vanja nove in zavrnitve dose-
danje ravnateljice stare zamere
v kolektivu z nekaj zunanjimi
dodatki političnega zakulisja.
Kljub temu so svetniki z enim
vzdržanim in enim glasom proti
potrdili Anico Korošec (do se-
daj je bila vodja šolske knjižnice
na Pedagoški fakulteti v Mari-
boru) za novo ravnateljico
Knjižnice dr. Josipa Vošnjaka v
Slovenski Bistrici. Za direktorja
zavoda Zdravstveni dom pa so
svetniki potrdili dr. Mirana Ar-
beiterja.
Ob koncu so sprejeli še sklep o
povišanju cen pogrebnih stori-
tev za 3,35 odstotkov od 1. mar-
ca dalje.
Vida Topolovec
10 - NAŠI KRA.T1 IN LJUDJE
6. MAREC 1997 - TEDNIK
S. BISTRICA / PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE STANETA ČRNČIČA
Vrtnar besetle
Vrtnar besede, pesniški prvenec Staneta Črnciča, ki pri-
iiaja iz Poljčan, sicer pa je rojen Mariborčan, je izšel v
samozaložbi. Na pot pa ga je z izbranimi besedami po-
spremil prof. dr. Janko Car.
Kot je povedal Črnčič, je bilo
nagnjenje k lepi pisani besedi
pri njem opaziti že v osnovni
šoli, saj je tu in tam napisal
kakšen dober spis in ga potem
prebral pred vsemi ostalimi. Po
triletni kovinarski šoli je bil za-
poslen v tovarni železniških vo-
zil Boris Kidrič v Mariboru.
Vendar je v sebi vedno čutil
neko praznino in jo v začetku
poskušal zapolnjevati z glasbo.
Pred desetimi leti pa je pričel pi-
sati pesmi. Sprva je stopil v stik s
prof. dr. Stankom Janežičem,
vendar ga je ta kasneje priporočil
prof. dr. Janku Čaru. Vse tisto,
česar ni mogel pridobiti z izo-
brazbo, je pridobil z branjem in
kljub skromnim materialnim
razmeram si je kupoval različno
literaturo in se ob njej učil.
Sčasoma so njegove pesmi
pričele izhajati v Dialogih,
Mentorju, Sodobnosti in zbor-
niku Dom in svet. Ko je okoli
30 njegovih pesmi zagledalo luč
sveta, sta se pričela z mentorjem
dr. Čarom pogovarjati o izdaji
samostojne pesniške zbirke; ta je
žal zaradi številnih problemov
našega založništva morala iziti v
samozaložbi. Njegova druga pe-
sniška zbirka pa čaka na izid pri
založbi Obzorja in dr. Čar je
obljubil, da bo poskušal dobiti
nekaj denarja iz občinskem pro-
računu, da bo Črnčičeva druga
knjiga lahko izšla. Tretjo pe-
sniško zbirko pa ima pri Mohor-
jevi družbi, kjer se prav tako
ubadajo z denarnimi problemi.
Obljubili so mu sicer, da mu
bodo zbirko njegovih pesmi ti-
skali, vendar mu bodo namesto
honorarja dali določeno število
izvodov, da si bo lahko pokril
stroške. To ni ravno obetavno,
vendar pa bi zbirka tako le prišla
na svetlo.
Ko je dr. Čar analiziral njego-
ve pesmi, je omenil, da je v
Črnčičevi poeziji čutiti nekaj
tradicionalne razpetosti med
idealom in resničnostjo, vendar
je njegovo doživljanje sveta
dvignjeno na neko novo raven.
"Pesnik ni po naključju imeno-
val zbirke Vrtnar besede, saj je ena
osrednjih tem njegovega
pesnjenja beseda kot neizčrpen
vir pesniških imaginacij, preno-
sov pomenov in podob - skratka
iskanja in ustvarjanja novih iz-
raznih možnosti. Zato Črnčičeva
poezija ne teži k razumskim
poudarkom, ampak k vrtnarstvu
besede, to je k iskanju novih
možnosti pesniškega izražanja."
Ob koncu je dr. Čar še pove-
dal: "Črnčičev pesniški prvenec
vsekakor zasluži objavo. Ne gre
le za pretresljivo pot mladega
človeka skozi hude življenjske
preizkušnje in samorastniško
iskanje mimo visokih šol, ampak
tudi za umetniško izpoved, ki
sama po sebi zasluži naklonje-
nost bralca."
Vida Topoiovec
Pesnik Stane Črnčič in njegov mentor prof. dr. Janko Car ob
predstavitvi pesniškega prvenca "Vrtnar besede"; v ozadju pevci
moškega pevskega zbora z Zgornje Ložnice, ki so s petjem
popestrili kulturni večer, desno voditeljica večera Jana Jeglič.
Foto; Samo Brbre
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV / Koledor prireditev in aktivnosti v marcu
člani Kluba ptujskih študentov pripravljamo tudi
v marcu pester in zanimiv program študentskih
aktivnosti in prireditev, katerih del je namenjen
tudi širšemu krogu Rujčanov in okoličanov. S
tem želimo popestriti prostočasno življenje štu-
dentov, ki lahko s pomočjo kluba ceneje in
predvsem kvalitetneje preživijo študentska leta.
Tovrstne cilje želimo v Klubu ptujskih študentov
uresničiti z zanimivimi in kvalitetnimi projekti, na-
menjenimi študentom in drugemu prebivalstvu
na območju sedanje mestne občine in nekdanje
občine Ptuj. Zato ne zamudite izjemne pri-
ložnosti za popestritev svojega vsakdanjika ter
se udeležite katere izmed ponujenih aktivnosti
KPŠ v marcu 97'.
-	7. MAREC - TERMALNI VEČER V
TERMAH PTUJ
Že od januarja potekajo v Termah Ruj termalni
večeri članov Kluba ptujskih študentov. Rekrea-
cijsko-družabne zaključke tedna bomo nadalje-
vali tudi v marcu, in sicer vsak 1. in 3. petek v
mesecu. Dobimo se med 17.30 in 18. uro pred
recepcijo ptujskih Term, kjer lahko člani KPŠ
prevzamete vstopnice, ki omogočajo uživanje v
termalni vodi vse do 22. ure. Cena vstopnice
znaša za člane KPŠ simboličnih 250 tolarjev, za
vse druge študente pa 700 tolarjev.
-	10. MARCA - ŽVR PTUJSKIH
ŠTUDENTOV V LJUBLJANI
Med priljubljene aktivnosti študentov sodijo
nedvomno tudi študentske zabave oziroma žuri.
Po nekajletnem premoru organjziramo ptujski
študentje ponovno veliki žur KPŠ v Ljubljani, ki
bo potekal v ponedeljek, 10. marca, od 21. ure
dalje v prostorih "Bunkerja" na Gerbičevi ulici v
Ljubljani. Vstopnina bo simbolična, za vse drugo
pa bo, kot se za prave Štajerce spodobi, odlično
poskrbljeno. Študentke in študentje ljubljanske
ali mariborske univerze, nikakor ne zamudite
ponujene priložnosti zabave do jutranjih ur, na
žur ptujskih študentov v Ljubljani pa povabite
tudi prijatelje in znance. Še posebej vabimo vse
brucke in bruce!
-	18. MARCA - PREDSTAVA "PRIDI
GOLA NA VEČERJO" V MGL
Kot plod dobrega sodelovanja Kluba ptujskih
študentov z Mestnim gledališčem ljubljanskim si
bomo v marcu ogledali tudi gledališko predsta-
vo iz bogatega repertoarja tega gledališča. Že
romantičen naslov naj bo dovolj mikaven in pre-
pričljiv, da se vrhunske stvaritve, ki bo potekala
v torek 18. marca, ob 19. uri na velikem odru
MGL, Čopova 13, zagotovo udeležite. Cena
vstopnice znaša za člane KPŠ simboličnih 400
tolarjev, na voljo pa bodo v ponedeljek, 17. mar-
ca, med 15. in 18. uro pri sopredsedniku KPŠ
Urošu Vidoviču v študentskem naselju Rožna
dolina, blok 4, apartma 402.
-	20. - 23. MARCA -
TRADICIONALNO SMUČANJE NA
VOGLU
Za ljubitelje alpskega smučanja, teka na
smučeh ali zimske hoje v gorah organiziramo
člani KPŠ tudi letos tradicionalno zimovanje na
Voglu. V štiridnevni paket smučanja KPŠ na Vo-
glu so zajeti štirje polpenzioni v SKI hotelu Vo-
gel, tri celodnevne smučarske vozovnice,
vožnja z nihalko in organizacija. Cena zimovanja
je izredno mikavna ter znaša za člane KPŠ 9000
SIT. Vse podrobnejše informacije bodo posre-
dovane v študentski oddaji Radia Ptuj, ki jo
lahko spremljate vsako soboto ob 21. uri, ter v
časopisu Tednik.
-	21. MARCA - TERMALNI VEČER V
TERMAH PTUJ
-	28.MARCA - PREDAVANJE VIKIJA
GROŠUA O VZPONU NA NAJVIŠJI
VRH ANTARKTIKE
S to napovedjo vrhunskega alpinistično-popot-
niškega večera s slovenskim alpinistom Vikijem
Grošljem, ki nas bo le dobra dva meseca po ve-
likem uspehu slovenskega alpinizma popeljal
na najvišji vrh Antarktike, Mt. Vinson, vam odkri-
vamo le kanček izjemne prireditve konec marca
na Ruju. Vse informacije o predavanju Vikija
Grošlja na Ptuju boste lahko prebrali v nas-
lednjih tednih v časopisu Tednik, za zdaj pa od-
prite svoj mesečni koledar ter si zagotovo
označite petek, 28. marca, s predavanjem Vikija
Grošlja - Antarktika.
Upamo, da boste med številnimi ponujenimi ak-
tivnostmi in prireditvami Kluba ptujskih študen-
tov našli tudi kaj zase ter si tako dodatno pope-
strili študentsko življenje.
Sopredsednika KPŠ:
Uro5 Vidovič & Milan Krajnc
MARIBOR / HUMANITARNO DRUŠTVO OZARA IN DONATORJI
Potreba po urediivl staf-
nih virov fliianciran/a
člani socialno-humanitarnega društva Ozara, ki v dnev-
nem centru Melje v Mariboru že tretje leto izvaja pobol-
nišnično skrb za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi
težavami, so v petek predstavili funkcionalno opremljen
dnevni center ter projekte delovnega usposabljanja invali-
dov in ljudi z duševno boleznijo. Na novinarski konferen-
ci so sodelovali predstavnica občine Maribor Lilijana Zor-
ko, predstavnik strokovnega sveta Ozare prof.dr.Edvard
Glaser, predstavnik Srednje kovinarske, metalurške in
strojne šole, predstavnik marburških organizacij CIaus
Solbach in predsednik Slovensko-hessenskega društva
Gojimir Vizovišek. Vsi so govorili o pomembnosti sodelo-
vanja z Ozaro in k temu pozvali še druge ustanove in po-
sameznike.
Claus Solbach je povedal, da je
mariborsko društvo ubralo zelo
strokoven način dela in se zelo
hitro uveljavilo v družbi, za kar
so v Nemčiji potrebovali veliko
več časa. Igor Hrast, predsednik
društva Ozara, je govoril o
opravljenem delu v letu 1996 ter
ugotovil, da so uspeli uresničiti
večino zastavljenih projektov -
od delovnega usposabljanja,
kreativnih' delavnic, pros-
točasovnih aktivnosti do
spremljajočih dogodkov, med
katerim so bili gotovo najod-
mevnejši Ozarini dnevi v okto-
bru. Opozoril pa je, da Ozara še
vedno ne dobiva nobenih sred-
stev iz proračuna in je v večji
meri odvisna od dobre volje raz-
ličnih donatorjev ter od prosto-
voljnega dela sodelavcev. S svo-
jimi projekti se prijavljajo na
številne projekte doma'in v tuji-
ni.
Ozara je izdala tudi priročnik
Kako začeti, ki je brezplačno
dostopen vsem, ki si ga želijo. V
njeno delo se je v lanskem letu
redno vključevalo 32 duševno
bolnih ljudi, pomoč pa je lani
poiskalo mnogo posameznikov
tudi izven mariborske regije.
Letos bodo največ pozornosti
namenili kakovostnemu izva-
janju že obstoječega programa,
prizadevali si bodo za ureditev
.stalnih virov financiranja in pri-
dobitev koncesije za opravljanje
dejavnosti. V oktobru načrtujejo
mednarodno srečanje svojcev
oseb z dolgotrajnimi psihosoci-
alnimi težavami, srečanje mla-
dih, izdajo časopisa ter izdajo
zbornika z leposlovnimi deli
njenih članov.
V marcu načrtujejo otvoritev
stanovanjske skupine za
duševno bolne osebe in odprtje
čajnice, v kateri se bodo dogajale
različne kulturno-družabne pri-
reditve, namenjene vsem, ne
samo duševno bolnim ljudem.
Prav te pa bodo najbrž ob vseh
drugih odmevnih aktivnostih
Ozare najbolj pritegnile spon-
zorje, od katerih v tem letu
pričakujejo še večjo finančno
pomoč. V Ozari bosta dve osebi
opravljali civilno služenje
vojaškega roka. Za težje zaposlji-
ve invalidne osebe je posebnega
pomena tudi možnost, ki jo v so-
delovanju z območnim Zavo-
dom za zaposlovanje nudi Ozara,
in sicer usposabljanje za delo v
različnih delavnicah ter delov-
nih projektih. Ozara išče tudi
sponzorja, ki bi ji bil pripravljen
financirati izdelavo in postavi-
tev zloženk na vsaj 30 različnih
slovenskih mestih, kjer bi se
lahko ljudje seznanili s predsta-
vitveno brošuro Ozare, časopi-
som in predstavitvami pomena
duševnega zdravja. Načrtuje še
program preventivnega uspo-
sabljanja o duševnem zdravju za
srednješolce in prostovoljce ter
druge oblike izobraževanja.
Igor Hrast je povedal, da bi v
dnevni Ozarin center Melje
lahko prihajali tudi bolniki s
ptujskega območja. Zaenkrat je
edina in velika ovira le organizi-
ran prevoz, saj nimajo denarja za
prevozno sredstvo.
Marifa Siodniaic
Pred časom je mariborska Srednja kovinarska, strojna in
metalurška šola odstopila svojo mizarsko delavnico, opremiti pa
jo je pomagalo Slovensko-hessensko društvo.
PTUJ / DRUŠTVO SADJARJEV IN VINOGRADNIKOV VABI
(kenjevanja vina v Juršimih
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj
pripravlja v sodelovanju s ptujsko Kmetij-
sko svetovalno službo ocenjevanje vzorcev
vina lanskega letnika. Zainteresirani vino-
gradniki in kletarji naj prinesejo vsak vzo-
rec v treh buteljkah ali dveh litrskih stek-
lenicah v torek, II. marca, med 15. in 19.
uro v lovski dom v Juršince. Tam bo nas-
lednji dan, 12. marca, ob 10. uri ocenjevan-
je vzorcev. Vina bodo ocenjevali znani
enologi z območja severovzhodne Slove-
nije. Za vzorec je treba pri oddaji plačati
2 tisoč tolarjev, za vsakega naslednjega
pa 1.500 tolarjev.
Na podobnem ocenjevanju lani v Juršnicih so
ocenili več kot sto vzorcev vina in ugotavljali, da
sta kakovost kletarjenja in nasploh kultura pitja
vina v kakovostnem porastu. Podobne ocene
pričakujejo tudi letos!
(los)
PIUJ / DELAVNICE O
ZDRAVILNIH ELEMENTIH
Delavnice m
samozdravljenje
Agencija Alternativa Antonije
Krajnc bo 13. marca ponovno
pričela delavnice o zdravilnih ele-
mentih, ki imajo v Ptuju že tradicijo.
Letošnje bodo že tretje, začele pa
se bodo 13. marca v prostorih v
Trstenjakovi 11 ob 19. uri. Delavni-
ce so odprtega tipa in se jih lahko
udeleži vsakdo, ki ga zanima zdra-
vilska ekipa (zemlja, voda, ogenj,
zrak in eter), ki zdravi zanesljivo in
pogosto nič ne računa. Delavnice
bodo štiri tedne ob četrtkih.
MG
GLEDALIŠČE PTUJ, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj
objavlja
RAZPIS .
ZA PRVI FESTIVAL MONODRAME - PTUJ '97
ki bo potekal v času od 12. do 19. aprila 1997 v GLEDA-
LIŠČU PTUJ.
Na festival se lahko prijavijo vse institucionalne in predsta-
ve samostojne produkcije, ki so nastale v preteklih letih in
se še zmeraj igrajo.
Predstave bo ocenjevala strokovna komisija in podelila
eno (glavno) nagrado v znesku 5.000 DEM v tolarski pro-
tivrednosti.
Prijave pošljite najkasneje do 17. marca 1997 na naslov:
GLEDALIŠČE PTUJ, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj - s pripi-
som "Festival monodrame".
TEDNIK - 6. MAREC 1997
NAŠI KRAJI IN LJUDJE ■ 11
ZAVRČ / OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Ne ponavljtilmo starih napaii •••
Ob svetovnem dnevu civiSne zaščite je ministrstvo za obrambo republike Slovenije z Upravo za obrambo Ptuj in Štabom civilne zaščite za Podravje
s sedežem v Ptuju pripravilo na predvečer praznika, v petek, 28. februarja, v prostorih občine Zavrč osrednjo regijsko slovesnost.
o pomenu in današnji vlogi ci-
vilne zaščite je v slavnostnem
govoru razmišljal poveljnik re-
gijskega štaba za civilno zaščito
Drago Klobučar. Poudaril je, da
bodo ključne naloge varstva
pred naravnimi in drugimi nes-
rečami v tem letu usmerjene v
dograditev zakonodaje ter v
sprejetje nacionalnega programa
varstva pred naravnimi in drugi-
mi nesrečami, v izboljšanje
varstva slovenskih rek in podtal-
ja pred nenadnimi onesnaženji z
nevarnimi snovmi, v zagotav-
ljanje, da bodo projekti in gradi-
tev objektov za oskrbo prebi-
valstva vsebovali tudi potrebne
študije varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vzposta-
vitvi celovitejšega in boljšega
nadzora nad načrtovanjem iz-
gradnje zaklonišč, v vzpostavitvi
in izboljšanju informacijskega
sistema na vseh ravneh, iz-
boljšanje in dokončanje sistema
obveščanja in alarmiranja ter v
izboljšanje in izpopolnitev
načrtov zaščite in reševanja ob
naravnih in drugih nesrečah.
Slovenija je kljub svoji klimat-
sko ugodni legi izpostavljena in
ogrožena od vrste naravnih nes-
reč. Na velikem delu Slovenije
so možni potresi 8. in 9. stopnje
po Mercaliju, na območju tako
velike potresne ogroženosti pa
živi slaba polovica prebivalsiva
Slovenije. Poleg tega je poplavno
ogroženih 15 odstotkov površin
Slovenije, na katerih živi okoli 7
odstotkov prebivalstva. V po-
dravski regiji je delež škode, ki
jo povzročajo poplave, višji kot
drugod v Sloveniji. Tudi
območje Zavrča, kjer so bili
zbrani, ogrožajo pogoste narav-
ne nesreče, predvsem viharni
nalivi, toča, poplave, žled in po-
zeba. Spomnimo se julija 1989,
pa tudi 1. novembra leta 1990.
Območje Haloz je izjemno
ogroženo z zemeljskimi plazovi,
podori in usadi.
Drago Klobučar je med dru-
gim poudaril: "Podrobne analize
naravnih nesreč so pokazale, da
bi s pametnim oziroma bolj pre-
tehtanim ravnanjem pri prostor-
skem, urbanističnem in gradbe-
no-tehničnem poseganju v pros-
tor in tudi z boljšim poznavan-
jem tega bil obseg škode prav go-
tovo manjši. Ne ponavljajmo na-
pak, zaradi katerih so nekateri že
izgubili življenje in utrpeli veli-
ko materialno škodo."
Zbranim je v imenu
domačinov zaželel dobrodošlico
završki župan Franc Majceno-
vič, v imenu Uprave za obrambo
Ptuj pa je ob dnevu Civilne
zaščite čestital direktor uprave
Stanko Meglič. Po prisrčnem
kulturnem programu, ki so ga
kljub počitnicam pripravili
učenci završke šole, so izročili
letošnja priznanja: bronasti znak
Civilne zašlčite je prejel Danilo
Mlinarič iz občine Juršinci,
srebrni znak ekipa članic Prosto-
voljnega gasilskega društva Haj-
doše ter Prostovoljno gasilsko
društvo Zagojiči, plaketo Civil-
ne zaščite pa Prostovoljno gasil-
sko društvo Majšperk.
M. Ozmec
Srebrni znak CZ je prejela uspešna ekipa članic
GD Hajdoše.	Foto: M. Ozmec
Poročna dvorana završkega gradu je bila za številne udeležence slovesnosti
skoraj pretesna.
PTUJ / ŠE ZADNJA VEST IZ KMETIJSKE ZADRUGE
Dedevetdeset podpisov za izredni oboii zbor
Vse kaže, da so odnosi znotraj Kmetijske za-
druge Ptuj še naprej zelo napeti, nesoglasja se
z imenovanjem vršilca dolžnosti direktorja
celo stopnjujejo. Informacija na drugi strani
Tednika o sestanku upravnega in nadzornega
odbora KZ Ptuj v ponedeljek je le delno re-
snična. Kot smo izvedeli tik pred zaključkom
redakcije, dosedanji direktor Stanko Tomanič
ne soglaša s sklepi upravnega odbora in bo,
kot pišemo v osrednjem sestavku, svoje pravi-
ce iskal po pravni poti.
Sicer pa so člani KZ Ptuj zbrali in notarsko
overili podpise več kot 10 odstotkov članov za-
druge, z zahtevo po sklicu izrednega občnega
zbora. Zahtevo s podpisi so izročili predsedni-
ku nadzornega odbora, ki je v takih primerih
dolžan ukrepati, sicer bodo izredni občni zbor
sklicali člani zadruge sami. Kot so zapisali v
svoji zahtevi, mora občni zbor potekati v
vaškem domu Pobrežje. Njihova posebna
zahteva je, da sejo občnega zbora kot zapisni-
kar vodi notar. Zahtevane točke dnevnega
reda so: razrešitev upravnega in nadzornega
odbora KZ Ptuj, razrešitev nelegitimno izvol-
jenega vršilca dolžnosti direktorja Kmetijske
zadruge Ptuj, izvolitev vršilca dolžnosti direk-
torja za eno leto, sklic predčasnih volitev v or-
gane upravljanja zadruge, predlogi in pritožbe
ter razno. V obrazložitvi podpisani člani za-
druge izjavljajo, da so bili dolžni poseči v iz-
redne razmere znotraj Kmetijske zadruge
Ptuj, čeprav bi moral to nalogo opraviti nad-
zorni odbor v skladu s 36. zaporedno številko
pravil in v skladu z zakonom o zadrugah. Pou-
darjajo, da je na rednem občnem zboru 28. fe-
bruarja delovno predsedstvo kršilo pravila in
zahtevajo, da za te kršitve odgovarja pri pristo-
jenm organu. Podpisani člani tudi zahtevajo,
da v času do izrednega občnega zbora upravni
in nadzorni odbor, v skladu z Zakonom o za-
drugah, ne smeta sprejemati nobenih sklepov,
sicer bodo dolžni proti obema sprožiti posto-
pek pred sodiščem.
JB
PTUJ / PRIČETEK GRADNJE MOSTU ZA PEŠCE
Arheologi
potapljači
S prvim pomladnim vetrom so
se pričela pripravljalna dela za
gradnjo novega mostu za pešce v
Ptuju. Zaradi tega so že konec
prejšnjega tedna delno zaprli del
Dravske ulice, gradbinci pa so
opravili še zadnje meritve in za-
količili prve pilote novega mos-
tu, ki bo stal na istem mestu kot
srednjeveški leseni most - med
sedanjim gostiščem Ribič na le-
vem bregu Drave in podaljškom
ceste z Zadružnega trga na de-
snem bregu.
Živahno pa je tudi v Dravi,
kjer so se sicer številnim ribam
pridružili tudi člani potapl-
jaškega oddelka arheologov iz
Ljubljane. Med delom smo jih
zmotili sredi sončne nedelje.
Med drugim so povedal, da so s
pomočjo hidravlične žage pod
vodo odvzeli nekaj vzorcev lese-
nih brun ali kolov srednje-
veškega mostu, ki datira okoli
14. Stoletja, in novejšega lesene-
ga mostu, ki so ga porušili v pet-
desetih letih našega stoletja, po
drugi svetovni vojni. S posebno
analizo vzorcev lesa bodo lahko
dokaj natančno ugotovili, kdaj
so rastli hrasti in smreke, kate-
rih bruna že stoletja kljubujejo
Dravi. Šele nato bodo dobili ze-
leno luč gradbinci. Upajmo le,
da te raziskave investicije ne
bodo bistveno podražile in da bo
most zgrajen do dogovorjenega
roka, to je do začetka letošnjega
avgusta!
Fetovest: M. Ozmec
MAJSPERK / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
V letošniem prora-
iunu 423 milijonov
VEČ ZA ŠOLSTVO, KMETIJSTVO IN POŽARNO VARNOST •
MAJŠPERČANI GREDO NA IGRE BREZ MEJA • V VRTEC BODO SPREJE-
LI OTROKE ZA TRETJI ODDELEK
Kot je bilo pričakovati, so na zadnji seji sveta občine
Majšperk v torek, 4. marca, največ časa (dobri dve uri) na-
menili prvi obravnavi predloga osnutka občinskega pro-
računa za letos. Tega so s prvotno predvidenih skoraj 414
milijonov tolarjev v dodatnem predlogu najprej zmanjšali
za dobrih 6 milijonov, ker so se ušteli pri predvidenen pre-
nosu presežka sredstev iz lanskega leta. Pričakovali so
namreč, da bodo lanska sredstva presežka znašala skoraj
85 milijonov, vendar je ostanek sredstev za dobrih 6 mili-
jonov manjši.
Ker se je v razpravi pokazalo,
da je v investicijah za družbene
dejavnosti, šolstvo, kmetijstvo
in požarno varstvo predvidenega
premalo denarja, so upoštevali
pripombe oziroma zahteve posa-
meznih svetnikov za povišanje
nekaterih postavk in občinski
upravi naložili, da se zaradi
povečanja predvidenega pro-
računa dodatno zadolži za 15 mi-
lijonov tolarjev. Tako naj bi po
prvi obravnavi letošnji
majšperški občinski proračun
znašal skoraj 423 milijonov to-
larjev.
Na predlog odbora za
družbene dejavnosti so za in-
vesticije v izobraževanju predvi-
denim 25 milijonom dodali še 10
milijonov tolarjev, kar naj bi za-
dostovalo za zagonska sredstva
pri gradnji OŠ Zetale. Čeprav se
skoraj 80 odstotkov občanov
majšperške občine ukvarja s
kmetijstvom, so za to specifično
področje v letošnjem letu najprej
predvideli le 5 milijonov. Pred-
sednik odbora za kmetijstvo Mi-
lan Tacinger se s tem ni strinjal,
zato je predlagal povišanje sred-
stev za kmetijstvo za 3 milijone.
Na predlog svetnika Cirila Mur-
ka pa so za milijon povečali tudi
sredstva za požarno varnost in
naj bi tako za letos znašala 5,5
milijonov.
Točko o spremembah in do-
polnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana občine Ptuj
za območje majšperške občine v
obdobju od 1986 do 2000, ki je
bil dopolnjen lani, so svetniki
prestavili na naslednmjo sejo.
Namesto tega so kidričevski
občini odobrili prenos knjižne
pravice za štiri parcele v k. o.
Gerečja vas. Niso pa sprejeli
predvidenih sprememb odloka o
taksi za ustvarjanje odpadkov in
povračila za izkoriščanje ter rabo
pitne vode. Zato so soglasno
sprejeli pravilnik o cenah in
povračilih za zbiranje, transport
in odlaganje komunalnih odpad-
kov, z nekaj pripombami so
sprejeli tudi odlok o ustanovitvi
vzgojno-izobraževalnega zavoda
OS Majšperk, strinjali so se s
prenosom soustanoviteljskih
pravic do javnega zavoda Zgodo-
vinski arhiv Ptuj, v prvi obrav-
navi sprejeli osnutek odloka o
nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča ter pooblas-
tili javno podjetje Komunalno
podjetje Ptuj za oskrbo s pitno
vodo.
Pri točki razno smo izvedeli
dve zanimivosti. Prva je, da bo
občina Majšperk sodelovala na
letošnjih Igrah brez meja, ki
bodo julija v Budimpešti.
Majšperčani bodo sodelovali z
dvema ekipama s po štirimi
člani ter z dvema rezervama.
Druga novica pa bo razveselila
starše in njihove malčke. Svetni-
ki so namreč sprejeli sklep, da v
majšperški vrtec, kjer trenutno
varujejo za dva oddelka otrok,
takoj sprejmejo otroke v tretji
oddelek, če je dovolj prošenj ozi-
roma dovolj otrok za vsaj polovi-
co oddelka.
M. Ozmec
12 - OD TOD IN TAM
6. MAREC 1997- TEDNIK
UUBUANA / 3. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA
Kakšna prihodnost nas iaka?
Slovenci smo prejšnji četrtek dobili četrto vlado, tretjo Drnovškovo v samostojni Sloveniji. Vlada šteje 18 mini-
strov. Podpredsednik je postal Marjan Podobnik (SLS), minister za zunanje zadeve Zoran Thaler (LDS), za no-
tranje zadeve Mirko Bandelj (LDS), za obrambo Tit Turnšek (SLS), za finance Mitja Gaspari (LDS), za gospo-
darske dejavnosti Metod Dragonja (LDS), za ekonomske odnose Marjan Senjur (SLS), za pravosodje Tomaž
Marušič (SLS), za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop (LDS), za šolstvo in šport Slavko Gaber (LDS),
za zdravstvo Marjan Jereb (SLS), za kulturo Jožef Školč (LDS), za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril
Smrkolj (SLS), za promet in zveze Anton Bergauer (SLS), za okolje in prostor Pu le Gantar (LDS), za znanost
in tehnologijo Lojze Marinček (SLS), za lokalno samoupravo Božo Grafenaver (SLS) in minister brez listnice
za koordinacijo na področju socialnega varstva Janko Kušar (DeSUS).
Po izvolitvi vlade smo v
preddverju parlamenta za
spremembo od drugih, ki so se
pogovarjali s predsedniki
strank ali vodji poslanskih
skupin, za mnenje o novi vladi
povprašali poslance z našega
območja. In kaj so povedali:
Miroslav Luci (SDS): "Bist-
vene spremembe ni, to je pri-
bližno takšna vlada, kot je bila
prejšnja, in jo čaka veliko pro-
blemov. SLS ne bo izpeljala
programa, ki ga je obljubljala,
saj imata vladni stranki preveč
različne programe."
Alojz Vesenjak (SLS): "Mi
smo vstopili v vlado s pre-
pričanjem, da bomo uspeli. Če
bi v naprej dvomili v uspeh, je
boljše, da v vlado ne bi vstopi-
li. Če uspeha ne bo, bomo vla-
do kolektivno zapustili, pre-
dolgo čakati nima smisla."
Janez Kramberger (SLS):
"To je tvegana poteza. Z do-
brim namenom in poštenim
delom se bo dalo veliko napra-
viti. Če ne, pa bomo v skladu s
pogodbo izstopili iz vlade."
Franc Pukšič (SDS): "Na
žalost bo LDS naprej peljala
neugodne trende razvoja Slo-
venije, kot jih je do sedaj. To
je tudi ocena Sveta centra za
evropske in politične študije iz
Bruslja. LDS in SLS ne bosta
spo-sobna popraviti teh nega-
tivnih ocen iz Bruslja, saj bi
bilo potrebno v konceptu dati
bistveno večji poudarek indu-
striji, kmetijstvu, normalne-
mu lastninjenju. SLS na to ne
bo imela vpliva, ker nima po-
membnih resorjev (zunanje
politika, finance, gospodarstvo
Vili Trofenik (SLS): "Ta seja
je bila igra zaradi televizijske-
ga prenosa. Mislim, da stvar ni
problematična. Ta vlada je ena
izmed možnih rešitev, da se
prebije blokovska ali ideološka
razdelitev, ki za Slovence ni
dobra."
Katera od navedenih ocen
poslancev je pravilna, bo poka-
zal čas!
Zmago Šalamun
Franc Pukšič se je zaklepetal z Marjanom Podobnikom
Vili Trofenik in Miroslav Luci v pogovoru na skupščinskem
hodniku
ODTOD IN TAM...
VELIKA POŽARNA
OGROŽENOST OKOUA!
Zaradi večtedenskega sušnega obdobja
se je v zadnjih dnevih v naravnem okolju
močno povečala požarna ogroženost. Od
sredine februarja do danes je bilo namreč v
Sloveniji že več kot 120 različnih trav-
niških in gozdnih požarov. Zaradi tega
Uprava republike Slovenije za zaščito in
reševanje od torka, 4. marca, do preklica
razglaša po vsej državi veliko požarno
ogroženost naravnega okolja.
Suho vreme se bo po napovedih meteo-
rologov še nadaljevalo, zato pričakujejo, da
se bo požarna ogroženost v prihodnjih
dneh še povečala. V času velike požarne
ogroženosti je po vsej državi prepovedano
kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v
naravnem okolju. Prepovedano je tudi
puščati in odmetavati goreče in druge
predmete in snovi, ki bi lahko povzročile
požar v naravi. V času veljave tega razglasa
bodo policija ter inšpekcijske službe post-
rile nadzor in kršitelje ustrezno kaznovale.
VITOMARCim
ObinizborOOSDS
V soboto, 1. marca, so se v Vitomarcih
na turistični kmetiji Pri kapeli zbrali na
občnem zboru člani, gostje in simpatizerji
SDS - občinskega odbora Destrnik -
Trnovska vas - Vitomarci. Ocenili so delo
občinskega odbora v preteklem letu in
ugotovili, da je bilo dobro, saj so zado-
voljni z rezultatom volitev v svete krajev-
nih skupnosti in v državni zbor.
O problemih v državnega zbora je pris-
otnim govoril državni poslanec SDS Jože
Jerovšek in o vstopu SLS v vlado povedal:
"Vstopa SLS v vlado socialdemokrati ne
želimo obsojati, to je splet več okoliščin.
Trdno smo prepričani, da to ni dobro za to
stranko in dolgoročno to ni dobro za Slo-
venijo. To je zagotovo rahla pozeba na tele-
su slovenske pomladi. Trdno smo pre-
pričani, da iz te rane ne bo samo krvavelo,
kajti včasih se iz rane rodijo tudi biseri."
Program dela za letošnje leto so skrbno
pripravili, saj pravijo, da je letos pomemb-
no leto, ko bodo v naši državi volitve pred-
sednika in članov državnega sveta.
Zmago Šalamun
PTUJ 0 Za požarno
varnost 25 milijonov
Mestna občina Ptuj bo za zagotavljanje
požarne varnosti v letošnjem letu nameni-
la okoli 25 milijonov tolarjev, je med dru-
gim zapisano v aneksu k pogodbi o izva-
janju in financiranju lokalne gasilske javne
službe, ki ga je včeraj popoldne v prostorih
mestne občine Ptuj podpisal mestni župan
dr. Miroslav Luci s predstavniki 21 gasil-
skih društev na območju mestne občine
Ptuj oziroma z območja bivših gasilskih
sektorjev Hajdina, Markovci in Ptuj. Po-
godbo je župan podpisal tudi s predstavni-
ki nove Gasilske zveze mestne občine Ptuj,
ki bo skrbela za čim boljšo kordinacijo in
sodelovanje med posameznimi gasilskimi
društvi.
PTUJ O
S Koširjem v Avstrijo
Organizator srečanj in izletov Rudi
Košir pripravlja v sredo, 12. marca, prvi
letošnji izlet v sosednjo Avstrijo. Odhod
bo točno ob sedmih izpred trgovine Rim-
ska peč, od koder bo udeležence pot vodila
prek Placarja, Destrnika in Lenarta do
mejnega prehoda Trate. Večji postanek z
možnostjo nakupa bodo organizirali v av-
strijskem Vogauu pri Lipnici ter ob pov-
ratku v avstrijski Gornji Radgoni. Ob
vrnitvi se bodo ustavili na turistični kme-
tiji Benko, kjer bodo praznovali dan žena,
8. marec, 19. marec - jožefovo in 21. marec,
dan pomladi.
Prijave sporejema še danes, v četrtek, 6.
marca, med 10 in 11. uro v prostorih
hišnega sveta v Volkmerjevi 7 do zasedbe
vseh avtobusnih sedežev.
•OM
SEDEM (NEPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
-rr/j	t~xmfff£
^ ' '' I -. " ~ ' _____talStj^rt . • jRjtf.l^'^'- —■'-t--""""lilMlIM
Zdaj, ko imamo novo vlado in
nove ministre, se lahko začne
tudi čas (pravega) ocenjevanja,
kdo je res dober in kdo zasluži
zaupanje. Mnogi so s takšnimi
ocenami sicer začeli že prej, ven-
dar pa ne bi mogli vselej trditi,
da je bilo to ocenjevanje zares
namenjeno zgolj "objektivnem"
ugotavljanju (ne)sposobnosti.
Tudi zaslišanja v parlamentu so
se največkrat spreminjala v
(ne)načelno izkazovanje moči in
simpatij pozicijskih in opozicij-
skih strank.
Seveda potrebujemo neizpro-
sno spremljanje dela vlade, kriti-
ko morebitnih napačnih potez
posameznih ministrov in vlade
kot celote. Za to je poklicana vsa
javnost, predvsem pa opozicija.
Vnaprejšnje diskvalificiranje
ministrov, ki je bila značilnost
časa, ko se je vzpostavljala vlada,
bo v prihodnje v glavnem nepro-
duktivno in škodljivo za tiste, ki
bodo to počenjali. Sedanje govo-
ričenje nekaterih opozicijskih
strank in simpatizerjev, da je
(denimo) SLS svoje ministre
"pobirala kar na cesti", je za
mnoge neokusno in tendenčno,
za stranko, ki je vstopila v vlada-
jočo koalicijo, pa še dodatna
spdbuda za odgovornoa delov
vladi. Ob "rušilnih" in podcenje-
valnih kritikah nove vlade (in
njene kvalitete) je premier dr.
Drnovšek že dejal, da je to še do-
datno potrdilo, da mora nova
vlada delati dobro, da si koalicij-
ska partnerja ne moreta pri-
voščiti medsebojnega spotikan-
ja, medsebojnih zdrah, kakršne
so bile zmačilne za koalicijo med
Liberalno demokracijo in Slo-
venskimi krščanskimi demokra-
ti. Dr. Drnovšek misli, da tako
LDS kot SLS z odločitvijo o
koaliciji veliko tvegata. Pri-
hodnje volitve bi bile lahko tako
za eno kot za drugo stranko kaj
klavrne, če bi se na njih pojavile
brez rezultatov skupnega vla-
danja.
"KAZEN" ZA
MARJANA
PODOBNIKA?
Ne glede na to pa nekateri že
kar zdaj Marjanu Podobniku na-
povedujejo "kazen" za vstop v
koalicijo z LDS in dr.
Drnovškom. Podobniku grozijo
z "usodo" Lojzeta Peterleta, ki je
na zadnjih volitvah doživel velik
poraz. Vendar pa je povezovanje
slabega volilnega rezultata SKD
zgolj z njihovo vladajočo koalici-
jo z LDS dokaj enostransko.
Prej bi lahko rekli, da je bila kaz-
novana Peterletova nedosled-
nost in dvojnost, ko se marsikdaj
ni vedelo, ali je SKD vladajoča
ali opozicijska stranka. Čeprav je
SKD v koaliciji z LDS dosegla
kar nekaj otipljivih rezultatov,
tega ni znala ustrezno afirmirati,
ampak se je usmerila predvsem
na (samo)kritiko skupnega ob-
dobja z Drnovškovo LDS. Seve-
da se je lahko marsikdo (tudi
med potencialnimi volivci
SKD) vprašal, zakaj je SKD do
konca vztrajala v Drnovškovi
vladi, če je bilo vse skupaj res
tako brezupno. Marjan Podob-
nik za razliko od Peterleta, ki je
hvalil delo "svojih" ministrstev
in kritiziral delo vlade, jasno
sporoča, da bo skrbel za dobro
delo vlade v celoti, če mu to ne
bo uspelo, pa ne bo pomišljal na
izstop iz koalicije.
V "pomladanskih vrstah" izra-
zito kritično govorijo o nekate-
rih novih ministrih iz vrst Slo-
venske ljudske stranke in o "sta-
rih" ministrih LDS. Podobniku
očitajo, da ni segel po najboljših
"pomladanskih" kadrih, da le-te
podcenjuje, čeprav je Podobnik
še pred nekaj dnevi zatrjeval, da
bi rad v vlado in njene organe
I vključil in v njih zadržal čim več
j kadrov iz pomladanskih strank.
Podobnik je celo tožil, da imajo
j kadri iz SKD izrecno prepoved
I sodelovanja z njim.
I Demokracija, ki izraža stališča
I Janševe SDS, piše, da si je Po-
I dobnikova Slovenska ljudska
1 stranak ministrske kandidate
j "sposodila kar v Združeni listi
j ali LDS". Glede ministra za
; kmetijstvo Smrkolja pravijo, da
"sicer res izhaja iz vrst SLS, ven-
I dar je kot strojni tehnik v po-
smeh vsem kmetijskim stro-
kovnjakom, združenim v stran-
ke slovenske pomladi. Prav to je
področje, na katerem bi morala
imeti SLS najmočnejše kadre.
Da jih tudi ima, nihče ne dvomi.
Močno pa dvomimo o korekt-
nosti kandidature in izbiri po
strokovni usposabljenosti. Prav
slednje kaže, da je v Slovenski
ljudski stranki očitno (ta čas)
prevladal močan pragmatizem,
povezan s finančnimi tokovi."
Demokracija ugotavlja, da je
poseben fenomen Jožef Školč
(LDS), ki je postal kulturni mi-
nister, "čeprav med strankami
slovenske pomladi primernejših
kandidatov ne manjka". Ugotav-
lja, da se lahko "Jožef Školč skri-
je na primer pred Aleksandrom
Zornom, diplomantom primer-
jalne književnosti in literarne
teorije, piscem številnih kritik,
esejev in analiz iz slovenske in
tuje literature ter predsednikom
Kulturnega foruma. Primerjava
prvega in drugega sploh ni
mogoča. Jožefu Školču razen po-
litične zvitosti in pripadnosti
predsedniku države ne moremo
priznati nič, predvsem ne pozna-
vanja kulturnega področja. Zato
je Podobnikova privolitev v
Školčevo kandidaturo in zane-
marjanje kadrov iz vrst pomlad-
nih strank še toliko bolj nedo-
jemljivo." Za kandidaturu prof
dr. Marjana Senjurja za ministra
za ekonomske odnose in razvoj
pišejo, da je do nedavnega veljal
za ortodoksnega levičarja. "Sen-
jurja je SLS 'posodila' LDS ali
morda Združena lista, čeprav
imajo stranke slovenske pomladi
kar nekaj kandidatov, ki bi
zlahka zasenčili Senjurjevo kan-
didaturo ..." Podobnik naj bi
podlegel tudi zahtevam LDS, da
naj bo minister za finance Mitja
Gaspari, "ki so ga v opoziciji ves
čas močno napadah. SLS se je
odrekla ministrstvu, čeprav so
imele stranke pomladi vse po-
trebne kadre za temeljito preno-
vo in vzpostavitev takšnega fi-
nančnega reda, kot ga poznajo
vse razvite države." Demokracija
piše, da Mitja Gaspari s "svojim
znanjem" prvotnemu kandidatu
pomladnih strank za finančnega
ministra Andreju Bajuku (ki pa
se je pozneje kandidaturi na listi
SLS odrekel) "ne sega niti do
gležnjev". Andrej Bajuk je resda
na čelu neke mednarodne fi-
nančne organizacije, vendar pa
imajo poznavalci doma in po
svetu tudi Mirjo Gasparija za ug-
lednega finančnega strokovnja-
ka. Zato so primerjave o tem, do
kod kdo komu sega, kar precej
nenavadne.
ŠPEKULACIJE
O KADRIH SLS
Za razliko od Demokracije Slo-
venske brazde, ki so blizu Slo-
venski ljudski stranki, ugotav-
ljajo, da so "kandidati za mini-
stre v novi vladi, ki jih je predla-
gala SLS, s svojimi strokovnimi
in poznavalskimi nastopi uspeli
prepričati parlamentarne iz-
praševalce o svoji primernosti,
hkrati pa so na najboljši možni
način pregnali dvome o svoji
j usposobljenosti za odgovorne
: ministrske funkcije". Slovenske
I brzde ugotavljajo, da so se še v
petek, ko je prvi ministrski kan-
didat SLS dr. Senjur že uspešno
prestal parlamentarno predstavi-
i tev, v javnih medijih pojavljale
špekulacije o "nekakšni vprašlji-
vi strokovnosti in pomanjkljivi
izobrazbi" ministrskih kandida-
tov SLS. "V izobrazbeni struktu-
ri nove vlade so ministrski kan-
didati SLS ob običajni viso-
košolski izobrazbi še s tremi
doktorji znanosti in dvema ma-
gistroma, popolnoma enako-
pravni izobrazbeni strukturi mi-
nistrskih kandidatov LDS, iz-
stopa pa 'le srednješolska izo-
brazba' kandidata za kmetijske-
ga ministra..." Slovenske brazde
poudarjajo, da lahko ima "vsako
pravilo tudi izjeme. /.../ Ko bere-
mo 'kartoteko' gospoda Cirila
Smrkolja, kandidata za kmetij-
skega ministra, lahko ugotovi-
mo, da imamo opravek s 'kmeto-
m', ki ima poleg kmetijske izo-
brazbe tudi tehnično srednjo
izobrazbo, ki govori več tujih je-
zikov, ki se je v tujini izpopoln-
jeval za vodenje podjetij in
trgovsko poslovanje, ki je vodil
podjetja in zadruge, ki je kot taj-
nik vodil Slovensko kmečko
zvezo, ki je predsednik sindikata
Slovenske kmečke zveze, katere-
ga tudi uspešno vključuje v Ev-
ropsko zvezo kmetov, predvsem
pa je s svojo dosedanjo aktiv-
nostjo in samosvojo energijo ve-
liko pripomogel, da je slovensko
kmetijstvo, vkljub nenaklonje-
nim oblastem, ohranilo svojo vi-
talnost in narodnogospodarski
pomen..." Slovenske brazde mis-
lijo, da so ob dejstvih, ki govori-
jo v prid ministra Smrkolja,
"skrbi 'kmetijskih strokovnjako-
v', ki v bodočem ministru vidijo
le 'strojnega tehnika', najmanj
nesmiselne..."
Jak Koprive
TEDNIK - 6. MAREC 1997
OD TOD IN TAM - 13
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE / ZAČETEK SPOMLADAN-
SKEGA ČIŠČENJA OKOLJA
Haivei akiij konei mese€a
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Turistične zveze Slo-
venije so predstavili program letošnje akcije čiščenja okol-
ja v Sloveniji. Pred tem je zveza predstavila projekt prenove
turistične društvene organizacije, v okviru katere bodo tu-
ristični delavci obiskali vseh 380 turističnih društev v Slo-
veniji in jim s tem pomagali pri prilagajanju novemu zako-
nu o društvih, ter projekt leta kulture v turizmu.
Društva bodo primorana
proučiti vse svoje možnosti raz-
voja in ugotoviti, kaj lahko sto-
rijo sama in kje lahko pričakuje-
jo pomoč zveze. Letošnje leto je
leto kulture v turizmu, zato Tu-
ristična zveza Slovenije skupaj z
Zvezo kulturnih organizacij
Slovenije predlaga, da bi se v
prizadevanja po kakovostni kul-
turni ponudbi v turizmu
vključila tudi vlada z ukrepi, ki
naj spodbudijo delo kulturnih
in turističnih podjetij, zavodov
in društev, državnih ustanov in
lokalnih skupnosti. Prav tako
TZ Slovenije in ZKO Slovenije
želita od vlade del sredstev, ki
so namenjena promociji države,
za dejavnosti ob letu kulture v
turizmu.
Spomladansko čiščenje okolja
je že tradicionalna akcija Turis-
tične zveze Slovenije, v katero
se je vključilo tudi ministrstvo
za okolje in prostor. Vabilo za
sodelovanje so naslovili na vse
republiške organizacije, ki
lahko vsaka na svojem področju
prispevajo nekaj za lepo in ure-
jeno okolje. V akcijo spomla-
danskega čiščenja okolja naj bi
se vključili ribiči, taborniki, ko-
munalna podjetja in drugi, vsak
s svojim programom. Sledil bo
poziv občanom in krajevnim
skupnostim ter drugim. Akcije
spomladanskega čiščenja okolja
naj bi v Sloveniji letos potekale
konec marca in v začetku aprila.
Posebna akcija v okviru
letošnjega čiščenja pa je akcija
"Od izvira do morja", ki bo po-
svečena dnevu Zemlje in bo po-
tekala v celi Sloveniji 19. aprila.
V tej akciji bodo vsi, ki bodo to
želeli, čistili bregove in struge
rek, obale jezer in morja.
MG
Eno izmed območij, ki kliče po spomladanskem urejanju. La-
hko bi ga posneli kjerkoli, naša fotografija je s Ptujske Gore.
Takšna je med drugim neposredna okolica cerkve, kjer se
letno ustavi tudi do sto tisoč obiskovalcev. Pogled je vse prej
kot lep.	Foto: Kosi
ORMOŽ / KRVODAJALSKA AKCIJA
Zase in za druge
v Ormožu potekajo krvoda-
jalske akcije dvakrat letno.
Prva akcija je bila minuli pe-
tek, naslednja pa bo v drugi po-
lovici leta. Odziv krvodajalcev
je bil tudi tokrat visok, saj je
svojo kri podarilo 243 krvoda-
jalcev.
Vili Desku, Ormož:
"Prvič sem šel na krvodajalsko
akcijo s sodelavci, takoj ko sem
se zaposlil. To je bilo pred peti-
mi leti in še danes gremo vsi
skupaj. Zdi se mi, da je gneča
vsako leto večja. Za podarjeno
kri dobimo v službi dan dopust,
pa če ga tudi ne bi, bi s prijatelji
darovali kri kar tako."
Milica Vizjak, Pavlovski Vrh:
"Doslej sem kri darovala že 19
krat in vedno imam v mislih, da
jo bom mogoče kdaj potrebova-
la tudi sama. Pri nas je krvoda-
jalstvo v družini, danes sta tukaj
tudi mož in sin. Ko je bila hči še
majhna, je bila zelo bolna in je
večkrat potrebovala kri. Ko da-
rujem kri, se bolje počutim in
nimam nobenih zdravstvenih
težav zaradi tega."
Franc Lah, Podgorci:
"Kri sem začel darovati, ko
sem se zaposlil v Ormožu, in od
takrat sem jo dal že okrog 20
krat. V službi imajo za to huma-
no akcijo veliko posluha in tudi
večina vodilnih delavcev je
krvodajalcev. Poleg tega da da-
rujem kri, mi jo ob tej pri-
ložnosti tudi pregledajo in
imam nadzor nad svojim
zdravstvenim stanjem. Počutim
se dobro in še bom daroval."
Ljubo Klemenčič, Mihovci:
"Prvič sem kri daroval v vojski
in potem še 22 krat. Krvodajal-
skih akcij se udeležujem redno,
saj gre za humano akcijo, ki po-
maga sočloveku v stiski. Dokler
mi bo zdravstveno stanje
dopuščalo, bom na krvodajalske
akcije še prihajal."
vk
Vili Desku, Milica Vizjak, Franc Lah in Ljubo Klemenčič
PREJELI SMO
Pokrafine
Ustava RS določa, da občine sa-
mostojno odločajo o povezovanju
v širše lokalne skupnosti, tudi po-
krajine, za urejanje in opravljanje
lokalnih zadev širšega pomena.
To ustavno določilo je za mnoge
strokovnjake in politike sporno,
ko izpeljujejo pravne definicije za
zakon o pokrajinah.
Zahteva namreč v osnovi dru-
gačen način razmišljanja in kon-
cept, ki temelji na povezovanju,
ne pa na členitvi ali delitvi. Če je
za nastanek novih občin še zados-
tovala definicija o členitvi (starih
in velikih občin v nove in
manjše), pa ista ni uporabna za
nastanek pokrajin, ker si ni več
mogoče predstavljati, da bi država
ristala na svojo lastno členitev,
e je še bilo mogoče pristati na us-
tavno in precej sporno določanje
novih občin v državnem zboru
(kdo razen ustavnega sodišča sa-
mega bi se sploh lahko uprl
odločitvam DZ), bo mnogo težje
"prisiliti" nove občine v povezo-
vanje (združevanje) s pravnimi
sredstvi proti njihovi volji. Razni
načrtovalci "srečne prihodnosti"
so izgubili moč in ne ve se, kam in
kako, še najlažje, mislijo, bi bilo
spremeniti ustavo.
Ustava RS poleg "navadne"
občine pozna mestno občino. Z
zakonom o ustanovitvi občin so
morale biti ustanovljene tudi
mestne občine. Če je pri "navad-
nih" občinah za začetek delovanja
še zadostovala izbrana metoda re-
forme lokalne samouprave (tako,
da je z zakonom o prevzemu
državnih funkcij država nase
prevzela upravne naloge državne-
ga pomena), pa so mestne občine
takoj občutile, da je država nes-
ramno in brez premisleka posegla
po mnogih, v preteklosti od
države na občine prenesenih nalo-
gah in pristojnostih. Sledili so
protesti, spori, poniglava nagajan-
ja, porodila pa se je tudi zavest, da
morajo (mestne občine) najprej
ukrotiti venček občin, ki je nastal
na njihovem obrobju. Namesto
lastne reforme so poskušale prido-
biti del izgubljene moči z močjo
zakona o mestnih občinah. Tak
predlog zakona o mestnih
občinah je bil seveda ustavno spo-
ren. Uprle pa so se tudi "navadne"
občine - tiste, ki niso doživele čle-
nitve, ker bi izgubile upravne 1
enote - preostanek bivše občine
"komunalnega tipa". Drugi po-
skus nasilnega povezovanja ni
uspel (drugi zato, ker pa je prvi
uspel tako, da je s členitvijo starih
občin po mejah krajevnih skup-
nosti de facto iz 1100 krajevnih
skupnosti nastalo 147 občin), ker
je izhajal iz principa o neenakosti
občin. Ni drugega izhoda, kot da
reforma lokalne samouprave zaja-
me tudi mestne občine.
Kako torej priti do pokrajine -
druge stopnje lokalne samouprave
- to je širše lokalne skupnosti,
usposobljene za uresničevanje na-
log širšega pomena in sposobne,
da nase prevzame tudi del nalog iz
državne pristojnosti? Ustava
določa povezovanje. Naravna pot
za povezovanje je iskanje skupnih
interesov. Pri tem nam zgodovin-
ski spomin na srednjeveški čas ne
more pomagati, pa tudi spomin na
socialistično planiranje (tako pril-
jubljen sistem za uporabo odtuje-
ne moči) prej odvrača kot povezu-
je.
Pokrajino lahko oblikujejejo
najmanj ena mestna občina in več
"navadnih" občin. Mestna občina
zato, ker je usposobljena zaradi
koncetracije ekonomske moči in
razvitih funkcij širšega pomena
ter je razvojno povezana s širšim
okoljem. "Navadne občine" zato,
ker imajo naravno potrebo, da za
lasten razvoj uporabijo sposob-
nosti mestne občine. Pokrajino
lahko oblikujejo tudi dve ali več
mestnih občin in "navadne
občine". V tem primeru pa morajo
mestne občine sklepati z "navad-
nimi občinami" še "zvezo občin",
da bi zagotovile sodelovanje občin
na gravitacijskem območju vsake
mestne občine. To bi vodilo v hi-
pertrofijo	organizacije,
sprevrženo še v princip me-
dobčinskega sodelovanja, ki ne
more biti uspešno.
Iz zapisanega sledi, da lahko le
vzajemnost potreb in sposobnosti
za razvoj izlušči skupne interese,
ne pa izmišljeni (eksaktni in se-
lektivni) kriteriji. Zakon o pokra-
jinah naj torej določi, da se mest-
na občina in "navadne občina" po-
vezujejo v pokrajino. S kriteriji, ki
ne morejo postati omejitveni, am-
pak prav nasprotno, razvojno po-
speševalni dejavnik, pa dobimo le
dragoceno informacijo za zagotav-
Ijanje skladnejšega razvoja v
državi. Mreža mestnih občin torej
v celoti zadošča. V zakonu o po-
krajinah pa je potrebno določiti
izenačevanje zagotovljene javne
porabe v višini vsaj 95% povprečja
te porabe v državi.
V stari občini Ptuj smo občani
na zborih 1994. leta, ki jih je skli-
cala skupščina občine, za
določitev referendumskih
območij za nove občine že
odločali (sklepali) o povezovanju
v pokrajino, V strokovnih gradi-
vih pa se le malokrat bere o
mogoči pokrajini na gravitacij-
skem območju občine ftuj.
Po tihem še vedno učinkuje (še
vedno veljaven) dolgoročni plan
družbenega razvoja za čas od 1986
do leta 2000, ki je mesto Ptuj po-
vezoval z Mariborom kot njegovo
"spalno" naselje. Še vedno tudi
učinkuje statistični podatek iz po-
pisa prebivalstva v 1991. letu, ki
pravi, da mesto Ptuj šteje le 11
tisoč prebivalcev le zato, ker niso
bile pravočasno spremenjene
mestne meje. Bojim se, da nega-
tivno učinkuje tudi dejstvo, da v
1995. letu ni uspelo ustanoviti
območne gospodarske zbornice.
Za nastanek pokrajin v RS v
okviru obstoječe ustave je torej
odločilna izpeljava reforme lokal-
ne samouprave in sprejem zakona
o pokrajinah v DZ. Prvič v zgodo-
vini slovenskega naroda pa bo
mogoče z oblikovanjerm pokrajin
avtonomno izraziti tudi svoje na-
cionalne interese. Ali je odgovor-
nost za to že dosegla našo zavest?
Geoi^litičen položaj Ptuja mu na-
rekuje uresničevati svoj del odgo-
vornosti. daje pa tudi priložnost
za lasten razvoj. Samozadostnost,
v katero se zatekajo nesposobni,
se kmalu izkaže za napačno
odločitev in v Ptuju ne bi smela
dobiti svojega prostora.
Sicer pa (naj se pošalim): kje
sploh imamo prostor za sedež po-
krajine na Ptuju?
Vojteh Rajher, Kidričevo
PTUJ / GASILCI NA 127. OBČNEM ZBORU
Gasilstvo brez mladine
/e kot drevo brez korenin
člani Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, drugega naj-
starejšega gasilskega društva v Sloveniji, so lani sodelovali
v 63 različnih akcijah. Od tega so v 32 primerih posredovali
zaradi požara, v 18 primerih pri reševanju ponesrečencev
prometnih nesreč, sedemkrat so odpirali zaklenjena stano-
vanja, v treh primerih pa so iz vode dvigovali utopljence. V
društvu je sicer 70 aktivnih članov, med katerimi je sedem
članic, sedem je gasilskih veteranov, štirje častni člani, po
dolgem času pa ima društvo tudi podmladek - devet sta-
rejših pionirjev.
Na sobotnem 127. občnem
zboru prostovoljnega gasilske-
ga društva Ptuj so poleg gostov
iz pobratene lO-apine in Kozje-
ga bili še posebej veseli
podžupana mestne občine Ptuj
Ervina Hojkerja, direktorja
Uprave za obrambo Stanka
Megliča, komandirja Policij-
ske postaje Silvestra Skoka in
Janeza Merca iz mestne
občine.
Prizadevni predsednik GD
Ptuj Edvard Kozel je društvene
aktivnosti v minulem obdobju
ugodno ocenil ter poudaril, da
je bila njihova prioritetna nalo-
ga predvsem izobraževanje ga-
silcev. Poleg rednega izo-
braževanja članov se je namreč
sedem operativnih članov ude-
ležilo izobraževalnih tečajev v
izobraževalnem centru na Igu
pri Ljubljani. Pri tem je pet čla-
nov pridobilo naziv tehnični
reševalec, dva člana pa special-
nost za nevarne snovi. Štirje
člani so pridobili veliko potreb-
nega in koristnega znanja na
strokovni ekskurziji pri proiz-
vajalcu tehnične opreme za
reševanje v prometnih nesrečah,
holandski firmi Holmatro, od
katere so lani kupili precej
tehnične opreme.
Pomebno je tudi, da so v mese-
cu varstva pred požari ptujski
gasilci obiskali vse tri osnovne
šole na območju mesta in v do-
govoru z vodstvi šol učencem
predstavili gasilsko organizacijo
in nekaj gasilsko-tehnične opre-
me. Da bi se čimbolj prilagodili
zahtevam požarne ogroženosti,
so v lanskem letu z lastnimi
sredstvi nabavili tudi novo
kombi vozilo Toyota hiace z
opremo ter podvozje TAM 190
za nadgradnjo v kombinirano
gasilsko vozilo, za katerega je 5
milijonov prispevala tudi mest-
na občina Ptuj.
Poveljnik društva Rudi Topo-
lovec je v operativnem poročilu
dodal, da so v lanskih akcijah s
svojimi vozili prevozili kar
17.954 km, da so za akcije poda-
rili 913 prostovoljnih delovnih
j ur, več kot 1.300 ur pa so porabi-
li za izvedbo raznih gasilskih
vaj.
Razveseljiva je tudi ugotovitev
vodje gasilske mladine Edija
Pušnika, ki je povedal, da je za-
nimanje mladih za gasilstvo
spet večje. To so ugotovili tudi
po obiskih v ptujskih osemlet-
kah, saj so za njihove učence po-
tem izvedli kar nekaj rednih te-
denskih gasiklskih vaj, na kate-
rih so jim predstavili svojo teh-
niko in del znanja.
Ob ugotovitvi, da je gasilstvo
brez mladine kot drevo brez ko-
renin, so ptujski gasilci medse
sprejeli pet novih članov. Ob
koncu so dorekli program dela v
letu 1997 ter se najzaslužnejšim
s priznanji zahvalili za večletno
humano delo.
Priznanje za 50 požarnih akcij
so prejeli Stanislav Unuk, Teo-
dor Rajh in Marko Korez. Za
150 in več akcij je priznanje pre-
jel Bruno Mlakar, za več kot
300 akcij pa Janez Žvegla. Za
dolgoletno aktivnost so priz-
nanja prejeli Angela Fekonja,
Anton Bene in Janez Žvegla,
občinsko gasilsko priznanje 3.
stopnje pa so izročili Romanu
Ferležu. Gasilski zbor so s kul-
turnim programom obogatili
člani moškega pevskega zbora
pod vodstvom Jožeta Drniko-
viča.
-OM
Pred poveljnikom Rudijem Topolovcem je tokrat slovesno
zapriseglo pet novih članov GD Ptuj.	Foto: M. Ozmec
DESENCI / 68. GASILSKI OBČNI ZBOR
Zameniali bodo orodno vozilo
v petek, 28. februarja, so se člani Pros-
tovoljnega gasilskega društva Desenci
zbrali na 68. občnem zboru. Pregledali so
delo v preteklem letu, ko so postavili hi-
drant pred gasilskim domom, pričeli
gradnjo garaž in garderob, asfaltirali pa
so tudi dvorišče pri domu. Pri tej akciji
so izrazili nezadovoljstvo s krajevno
skupnostjo Destmik, ki ni bila pripravl-
jena priskočiti na pomoč pri asfaltiranju,
pravi predsedsednik PGD Desenci An-
ton Žampa. Nabavili so tudi nekaj opre-
me, sedem gasilcev pa je končalo izo-
braževanje za nižjega gasilskega častni-
ka.
V program dela za letos so si zapisali za-
menjavo orodnega vozila, saj je staro do-
trajano. Imajo tudi 12 let staro cisterno
TAM 110. Nadaljevali bodo gradnjo garaž
in garderobe in uredili nov priklop elek-
trične energije. Krepili bodo požarno pre-
ventivo, saj se lahko pohvalijo, da že 12 let
na svojem območju niso imeli požara. Ve-
lik poudarek bodo namenili izobraževan-
ju, ker je društvo v preteklih letih na tem
področju premalo delovalo. Med prednost-
ne naloge so si zapisali tudi delo z mladi-
mi. Govorili so še o novi gasilski zvezi in
se strinjajo z njeno ustanovitvijo. Vendar
od njenih organov zahtevajo, da delajo
prostovoljno in strokovno, da gasilstvo
dobi pomen, kot ga je imelo v preteklosti.
Zmago Šalamun
14 - PO NAŠIH KRAJIH_6. MAREC 1997- TEDNIK
VELIKA NEDELJA, TRNOVSKA VAS, ZAVRČ / 50 SKUPNIH LET
ZLATO PO-
ROČENCA LAH
Sredi februarja je bilo za Laho-
ve iz Velike Nedelje zelo veselo -
babica in dedek Ivan in Cecilija
sta praznovala 50-letnico poro-
ke.
Gospa Cecilija, rojena Petek, je
povedala, da na prvi poroki, ki je
bila kmalu po vojni, ni bilo tako
veselo kot na tej. Tokrat se je
zbralo okrog 40 gostov, ki so ra-
jali vse do zgodnjih jutranjih ur.
Lahova zaradi zdravstvenih
težav nista plesala, sta pa v veseli
družbi uživala vse do konca za-
bave.
Kmalu po poroki pred 50 leti
sta se Lahova iz sosednje vasi
preselila v svoj novi dom v Veli-
ko Nedeljo. Ivan je hodil v
službo, najprej na mlin, potem
pa je bil zaposlen na kombinatu.
Cecilija pa je skrbela za otroka in
delala na manjšem posestvu. Da-
nes Lahova razveseljujejo štirje
vnuki in pravnuk.
vk
ZLATO PO-
ROČENCA ČEH
V soboto je bila v Trnovski
vasi zlata poroka. Ponovno sta
rekla DA Janez Čeh in Marija,
rojena Fras, iz Bišečkega Vrha
60.
Janez se je rodil 2. novembra
Foto: Hozyan.
1923 v Trnovskem Vrhu, Marija
pa 4. februarja 1922 v Bišečkem
Vrhu. Poročila sta se 13. februar-
ja 1947 na Destrniku in si na
Marijinem domu ustvarila
družino. Rodilo se jima je sedem
otrok. Janez je bil kot mlad fant
mobiliziran v nemško vojsko.
Nato se je posvetil mizarstvo, saj
je bil dolga leta zaposlen kot mi-
zar pri KK Ptuj. Marija pa je
bila gospodinja. Skupaj sta ob-
delovala manjšo kmetijo. Na je-
sen življenja ju razveseljuje 14
vnukov in 5 pravnukov.
Zmago Šalamun
ZLATOPO-
ROČENCA
GOSTILNIČARJA
GREGUREC
V završkem gradu sta 15. fe-
bruarja ponovno stopila pred
matičarja zlatoporočenca Dra-
gan in Rozalija Gregurec, rojena
Horvat, iz Zavrča 8. Poročil ju je
župan Franc Majcenovič, obred
v cerkvi pa opravil tamkajšnji
župnik. Na poročnem slavju je
bilo kar 90 sorodnikov in prija-
teljev zlatoporočencev.
Zlato poroko sta Gregurečeva
imela že 19. oktobra lani, ko sta
natanko pred 50. leti stopila
pred oltar, a sta morala slavje za-
radi zdravstvenih težav preložiti
na februar. V Zavrču ju poznajo
kot dolgoletna gostilničarja, oba
sedaj že v pokoju. Rozalija je v
zakonu povila dva sinova: Mla-
dena, ki sedaj živi v Angliji, in
Jožeta, danes pa se veselita še s
štirimi vnuki. Oba sta še pri do-
brem zdravju in najraje jesen
življenja preživljata v Paradižu,
kjer imata hiško z vinogradom.
Dragan je skoraj vse dni svo-
jega življenja preživel v domači
gostilni, ki sedaj stoji tik pred
mejnim prehodom s sosednjo
Hrvaško, pri delu pa mu je bila
v najboljšo pomoč žena Rozali-
ja. V prostem času je bil dejaven
tudi pri završkih gasilcih in
med člani vodstva KS.
Vesela družba zbranih sorod-
nikov in dobrih prijateljev jima
je zaželela predvsem zdravih in
srečnih dni v prihodnje.
T. Mohorko
Ivan In Cecilija Lah.
Zlatoporočenca Marija in Janez Čeh.	Foto: Z. Šalamun
Zlatoporočenca Gregurec in obe poročni priči.
PTUJ / DOBRA OCENA ZA KONJENIŠKI KLUB ROGOZNICA
Tri podiive la kakovost
Slovenska konjeniška akademija, ki med drugim ocenjuje
slovenske konjeniške klube, pri čemer so kriteriji urejenost
šol, usposobljenost inštruktorjev, ki v šoli delajo, funkcio-
nalna urejenost šole ter lokacija, je doslej pozitivno ocenila
30 konjeniških šol v Sloveniji. S ptujskega območja je pozi-
tivno oceno dobil Konjeniški klub Ptuj-Rogoznica.
Pri oceni so poleg naštetega
upoštevali še kakovost konj, šol-
ski program, raznolikost ponud-
be in predvsem varnost učencev.
V šolah, ki jih je Konjeniška
zveza Slovenije pozitivno oceni-
la, so jahalci nezgodno zavarova-
ni, pri jahanju uporabljajo čela-
de, šola poteka v ograjenih
manežah s pravo in varno jahal-
no opremo. Vse šole, ki so bile
pozitivno ocenjene, so opremlje-
ne z zastavo Slovenske konje-
niške akademije in imajo napi-
sno tablo z oznako kakovosti.
Klubi in konjeniški centri, ki so
bili v ocenjevanju odlično ocen-
jeni, imajo oznako s štirimi pod-
kvicami, kakovost šole Konje-
niškega kluba Ptuj-Rogoznica,
ki je bila ocenjena decembra
lani, pa je ocenjena s tremi pod-
kvicami.
Konjeniški klub Ptuj-Rogoz-
nica vodita Gizela Gajšek in
Zlatko Kolar. V hlevu imajo šest
konjev, članov kluba pa je čez
trideset. Začetni tečaj jahanja
stane 20 tisoč tolarjev in traja
petnajst ur. Tečaje organizirajo
vse leto. Tri podkvice so za klub
in šolo velikega pomena, je po-
vedala Gizela Gajšek, saj je to
ocena kvalitete, ki jo nudijo. Ve-
liko skrb posvečajo strokovne-
mu izobraževanju kadra, doslej
so izšolali inštruktorja in trener-
ja jahanja. Za tekmovalno licen-
co so izpit letos opravili štirje ja-
halci, možno pa je opraviti tudi
izpite za jahača 1 in jahača 2. Ta
izpit oziroma izkaznica Konje-
niške zveze Slovenije odpira
našim jahalcem tudi vrata v tuji-
ni. Organizirajo tudi terensko
jahanje do Dornave in na Po-
lenšak, do kmetije magistra Mi-
lana Lovrenčiča.
Jahalna šola KK Ptuj-Rogozni-
ca je edina šola jahanja z licenco
na Ptujskem. Za obiskovalce
Ptuja oziroma ljubitelje jahanja
in konjeništva nasploh od dru-
god je to zelo pomemben poda-
tek. Naposled je kvaliteta v po-
nudbi ena od prednosti vsakega
okolja.
MG
Konjeniški klub Rogoznica Ptuj in njegova jahalna šola se
ponašata s tremi podkvicami.	Foto: M. Ozmec
SLOV. BISTRICA / SPREJEM ZA PROF. DR. ZORO JANZEKOVIC
Bistniani so ponosni
na svojo rojakinjo
V obilici kulturnih in drugih dogodkov je med pomemb-
nejše v minulem tednu brez dvoma sodil sprejem za sloven-
jebistriško rojakinjo prof. dr. Zoro Janžekovič, ki je s svoj-
im delom na področju plastične in rekonstruktivne kirurgi-
je razburkala medicinska dogajanja v obdobju med petde-
setimi in osemdesetimi leti. Prijateljski sprejem, ki sta se
ga ob številnih Slovenjebistričanih udeležila še rektor ma-
riborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak in znani zgodovi-
nar prof. dr. Jože Koropec, sodi v počastitev njenega dolgo-
letnega inovatorskega dela, predvsem pa gre za poklon nje-
nemu imenovanju v častno doktorico univerze v Mariboru.
Sprejem so z glasbo obogatili učenci glasbene šole iz Slo-
venske Bistrice, občina Slovenska Bistrica pa ji je pokloni-
la sliko akademskega slikarja Lajčija Pandurja mlajšega.
Sprejem za prof dr. Zoro
Janžekovič, ki jo občani sloven-
jebistriške občine cenijo po nje-
nem prizadevnem delu na po-
dročju plastične kirurgije, je bila
ideja bistriškega župana dr. Iva-
na Žagarja. V nagovoru je med
drugim povedal: "Ponosni smo.
ker smo vaši rojaki, in si dovol-
jujemo lastiti delček tistega, kar
ste ustvarili."
Dr. Zora Janžekovič, ki se je
pred 79 leti rodila v Slovenski
Bistrici, je 1947. leta promovira-
la na medicinski fakulteti v Za-
grebu in se nato zaposlila v
Splošni bolnišnici Maribor. Spe-
cializacijo iz plastične in rekon-
struktivne kirurgije je opravila v
Ljubljani in Beogradu in jo tam
1957. leta s specialističnim izpi-
tom končala.
1955. leta je v mariborski bol-
nišnici ustanovila oddelek za
plastično in rekonstruktivno
kirurgijo ter ga uspešno razvijala
in vodila vse do upokojitve. Z
leti je ta oddelek postal eden naj-
bolj znanih v mariborski bol-
nišnici. 1967. leta ji je bil priz-
nan naziv primarija, 1978. leta
pa je bila izvoljena na profesori-
co kirurgije na Medicinski fa-
kulteti v Ljubljani.
Z ogromnim samoodrekanjem,
entuziazmom in dolgoletnim
napornim strokovnim in razi-
skovalnim delom je prof dr.
Zora Janžekovič na tem po-
dročju razvila lastno in izvirno
metodo zdravljenja, ki ga odtlej
imenujejo kar "mariborski pos-
topek" ter pomeni novo obdobje
v zdravljenju opeklin. Njen od-
delek mariborske bolnišnice je
postal kraj, kjer se srečujejo šte-
vilni strokovnjaki iz tujine in
domovine ter si izmenjujejo
mnenja, ideje in izkušnje. Tako
so to metodo sprejeli, priznali in
uvedli po vsem svetu. Dr. Zora
Janžekovič je o "mariborskem
postopku" pri zdravljenju ope-
klin predavala tako v domovini
kot tudi v univerzitetnih centrih
Evrope, severne in južne Ameri-
ke, Bližnjega vzhoda, Indije in
Kitajske. Njena dela in dognanja
pa so prav tako objavljena v
domačih in tujih strokovnih re-
vijah, prav gotovo pa ni sodob-
nega učbenika kirurgije, ki ne bi
omenjal njenih dosežkov in me-
tode, poimenovane po njej.
Prof dr. Zora Janžekovič je ob
vsem povedanem dobitnica šte-
vilnih tujih in domačih odliko-
vanj in priznanj. Med drugim je
prejela kot prva in edina kirur-
ginja in peta na svetu Evansovo
odličje Ameriškega združenja za
opekline, najuglednejšega sve-
tovnega združenja, in postala
njegova častna članica. Poleg
številnih drugih mednarodnih
odlikovanj in častnih nazivov je
prejela tudi naziv častne članice
slovenskega in hrvaškega zdrav-
niškega društva. Za svoje živl-
jenjsko delo je 1986. leta prejela
priznanje dr. Jožeta Potrča, mes-
to Maribor pa jo je nagradilo z
najvišjim priznanjem - zlatim
grbom občine Maribor. Lanske-
ga septembra je postala še častna
doktorica univerze v Mariboru.
Prav gotovo je prof dr. Zora
Janžekovič s svojim enkratnim
in nesebičnim delom vzornica
sedanjim in bodočim generaci-
jam zdravnikov, njeni številni
učenci in sodelavci pa nadaljuje-
jo njeno pionirsko dela.
Seveda je bilo na sprejemu ve-
liko prijetnega klepeta, saj jo šte-
vilni Bistričani poznajo osebno.
Kot je sama povedala, je njena
družina, oče je bil učitelj v Slo-
venski Bistrici, kljub temu da se
je odselila iz Slovenske Bistrice,
še vedno obdržala prijateljske
stile z ljudmi in krajem. V krajih
svoje mladosti se še danes prijet-
no počuti, zato ni čudno, da večji
del leta preživi v svoji počitniški
hišici v Ošlju pri Šmartnem na
Pohorju, kjer ji neokrnjena nara-
va daje tisto notranje ravnovesje,
ki jo dela kljub letom čilo in
mladostno.
Vida Topoiovec
S sprejema vpredporočni dvorani bistriškega gradu.
Foto: Samo Brbre
TEDNIK za
upokojence
• DRUŠTVO UPO-
KOJENCEV PTUJ,
Aškerčeva 9:
-	V torek, 11. marca, ob
19. uri potopisno preda-
vanje z diapozitivi
-od 17. do 2 L ure sesta-
nek filatelisiične sekcije
-	V sredo, 12. marca, ob
7. uri izlet v Lipnico
-	V četrtek, 13, marca,
od 16. ure naprej delo
sekcij: ročnodelske, ple-
sne in šahovske
-	V soboto, 15. marca,
odhod na 10-dnevno le-
tovanje v Rabac
TEDNIK - 6. MAREC 1997
OD TOD IN TAM - 15
PTUJ/O DELU OBMOČNE GEODETSKE UPRAVE V LETU 1 997
Če bodo prispevale
obiine^ bo tudi država
PRVIČ LETOS SO V PROGRAM GEODETSKIH DEL NA PTUJSKEM VKLJUČENE TUDI NOVE OBČINE
# PLAN ZAJEMA SEDEM GEODETSKIH NALOG # V PROGRAMU IMAJO PREDNOST NALO-
GE, KI JIH SOFINANCIRAJO LOKALNE SKUPNOSTI V NAJMANJ 50-ODSTOTNI VREDNOSTI
Stanje geodetskih evidenc na
območju, ki ga pokriva Območna
geodetska uprava Ptuj (to je devet
občin na območju bivše občine
Ptuj in občina Ormož), je podobno
kot v Sloveniji: evidence so
neažurne (ne predstavljajo stanja,
ki ga vidimo v naravi) in tudi slabo
vzdrževane. To velja predvsem za
osnovno evidenco zemljiškega ka-
tastra, ki je stara med 170 in 180 let
ter v vseh ktih ni bila vzdrževana,
tako da bi lahko zadostila vsem po-
trebam današnjega časa. Tudi dru-
ge evidence (od kartografskih ma-
terialov do drugih zadev) so slabo
vzdrževane, zato geodetska uprava
skuša z vsakoletnim programom
geodetskih del sanirati oziroma
popraviti njihovo stanje.
"Pretežni del te sanacije se izvaja
skozi letni program, ki ga pripravl-
jamo skupaj po območnih upra-
vah, del modernizacije oziroma sa-
nacije pa opravljamo tudi direktno
v območnih upravah. V programu
geodetskih del za letos planiramo
sedem nalog, v vseh pa tudi
vključujemo sofinanciranje dese-
tih občin, ki jih pokrivamo. Prvič
v ta program vključujemo poleg
ptujske in ormoške tudi ostalih
osem novih občin na Ptujskem, ki
v lanskem programu še niso sode-
lovale," je povedal vodja Območne
geodetske uprave Ptuj Boris
Premzl.
TEDNIK: Katere naloge zaje-
ma plan geodetskih del v letu
1997?
B. Premzl: "Naloge, ki jih želimo
opraviti, so predvsem vzdrževanje
oziroma sanacija stanja na po-
dročju zemljiškega katastra, nove
izmere, vzpostavitev navezovalne
in poligonske mreže, reambulacija
listov temeljnega topografskega
načrta, izdelava digitalnega ortofo-
ta in tudi naloge modernizacije ka-
tastra z digitalizacijo, to je prehod
na računalniško vodenje tudi gra-
fičnega dela zemljiškega katastra,
to je zemljiško-katastrskih
načrtov."
TEDNIK: Program geodetskih
del ste že predstavili posamez-
nim občinam. Kakšen odziv
pričakujete in kakšen naj bi bil
delež občin pri soflnanciranju
teh del?
B. Premzl: "Celoten program, ki
naj bi ga v letošnjem letu realizira-
li (realizacija bo potekala skozi
razpise z zunanjimi izvajalci, ker
jih Območna geodetska uprava v
glavnem ne izvaja, prisotna je v
pripravi podatkov, kontrolah,
prevzemu in izpeljavi v eviden-
cah), je vreden 26 milijonov tolar-
jev. Takšen je namreč delež sofi-
nanciranja s strani proračuna ozi-
roma Republiške geodetske upra-
ve. Podoben delež pa pričakujemo
s strani občin. Gre torej za sofinan-
ciranje v razmerju 50:50. Pričaku-
jemo, da bodo tudi druge občine
poleg mestne občine Ptuj in
občine Ormož v svoje plane za le-
tos vključile geodetsko dejavnost.
To je namreč naša želja, ob tem pa
velja povedati, da republiških
sredstev iz proračuna ne bomo do-
bili, če ne bomo zagotovili deleža
sofinanciranja občin."
TEDNIK: Koliko pa v novih
občinah vedo o geodetski dejav-
nosti glede na to, da gre v bistvu
zanje za novo dejavnost, ki naj bi
se izvajala tudi na njihovih
območjih?
B. Premzl: "Lani sta občini Ptuj
in Ormož program geodetskih del
financirali v razmerju 60:40. Tudi
v letošnjem letu naj bi ga financi-
rali v pretežnem delu, občina Ptuj
40 %, Ormož 28 %, 32 % pa
pričakujemo od ostalih osmih
občin."
TEDNIK: Območna geodetska
uprava Ptuj novim občinam po-
nuja tudi izdelavo kart. Za katere
karte gre?
B. Premzl: "Na seji sosveta načel-
nika Upravne enote Ptuj smo
županom razdelili pregledno karto
Območne geodetske uprave Ptuj.
To je publikacijska karta v merilu
1:130.000, ki smo jo naredili iz
naše prejšnje karte in njeno
območje razširili še na območje
občine Ormož, ki jo kot Območna
uprava pokrivamo. Ob tej pri-
ložnosti smo županom ponudili
sodelovanje oziroma naš delež so-
delovanja pri ponatisu karte
1:50.000. Gre za obstoječo karto
bivše občine Ptuj, ki bi jo želeli do-
polniti s podatki o novih občinah
in tudi z drugimi podatki o naselj-
ih, prebivalcih in z drugimi zani-
mivostmi, grafičnimi podobami
novih občin. Zehmo, da bi takšna
karta šla tudi v prosto prodajo, ker
je zanimiva tudi za druge ljubitelje
teh kart. Prispevek občin pri tej
karti naj bi bil okrog sto tisoč za
vsako občino, mestne nekoliko
več, del, okrog 30 % ob strokov-
nem delu, pa bo pokrila tudi naša
območna uprava. Tisk in finaliza-
cijo karte bo opravil Geodetski za-
vod Ljubljana."
TEDNIK: Kaj pa lahko poveste
o neregistrirani odmeri cest? To
je vprašanje, ki precej žuli župa-
ne novih občin.
B. Premzl: "Po podatkih, ki so
stari nekaj let, je v Sloveniji okoli
11 tisoč km neregistriranih oziro-
ma neodmerjenih cest, ki niso iz-
vedene niti v zemljiškem katastru
niti v zemljiški knjigi. To je širši
slovenski problem. V času inten-
zivne gradnje oziroma modern-
izacije cest, od regionalnih do ma-
gistralnih in predvsem lokalnih
cest, ki so se gradile tudi s samop-
rispevkom občanov, so v lokalnih
okoljih pozabili, da je te zadeve
potrebno tudi ustrezno knjižno
urediti v evidencah zemljiškega
katastra in zemljiške knjige. De-
nar je bil za asfalt, za evidenco pa
ga je zmanjkalo. Danes so proble-
mi, saj ljudje negodujejo, ker so
zemljišče za gradnjo odstopili
prostovoljno, nimajo pa tega tudi
knjižno urejenega. Trenutno ne
vidim nekega načina oziroma
možnosti, da bi se to lahko pokri-
valo iz kakšnih proračunskih sred-
stev. Tudi geodetska uprava sama
se za to stanje ne čuti odgovorne-
ga, ker je naše delo, da registrira-
mo zadeve v naših evidencah, in-
vestitorji (tisti, ki so gradili), pa so
dolžni po zakonu te zadeve urediti.
Morda bo čez nekaj let, ko bo
prišlo do realizacije programa po-
sodobitve zemljiškega katastra (to
je tudi ena od zahtev pri vstopu v
Evropo, če želimo tja, moramo evi-
dence tudi posodobiti oziroma pri-
lagoditi evropskim standardom),
mogoče zagotoviti denar tudi za
realizacijo teh nalog. Za sedaj jih v
posameznih okoljih rešujejo glede
na razpoložljivi denar."
MG
V slovo Mirku Štabu€u
Nihče ne more več vrniti do-
brega, cenjenega in nadvse
spoštovanega župnika Mirka
Stabuca iz župnije sv. Andraža v
Leskovcu. V prejšnji številki gla-
sila občine Videm je bila pred-
stavljena fara sv. Andraža in z
njo vse tisto, kar so bili sledovi
pridnih, neutrudnih rok župnika,
ki je bil celih 24 let gospodar te
župnije. Prehitro je prišel čas, da
se je naš dušni pastir poslovil od
nas. Prepričani smo, da je prav,
če se ozremo na življenjsko pot
človeka, ki je haloškim ljudem
podaril nepozabnih 24 let.
Pot gospoda Mirka Štabuca se je
pričela leta 1929 v vasi Bratonečice
v fari sv. Tomaža pri Ormožu v
verni in številni kmečki družini.
Po končani osnovni in srednji šoli
se je podal na študij medicine, kjer
se je srečal s svojo življenjsko so-
potnico Marto Geč. Z njo je sklenil
trdno zakonsko zvezo in zakon je
bil obdarjen s hčerko. Toda kakor
je pri poslovilnem obredu dejal
škof dr. Franc Kramberger, naše
življenje je odvisno od Boga in
naše potovanje po zemlji je tudi
Njegova volja. Tako se je zgodilo
pred 31 leti, ko se je na Dravskem
mostu v Mariboru pripetila kruta
nesreča, v kateri je Mirko Štabuc
ostal brez žene, ostala mu je le
hčerka. V tistih težkih trenutkih si
je izbral svojo pot, kako ostati
zvest ženi, deliti svojo ljubezen
hčerki in vsem, ki jo potrebujejo.
Odločil se je za duhovniški poklic.
In tako je med nas v Leskovec leta
1973 prišel duhovnik, preprost,
vesel, toda z največjo dobrino obo-
gaten človek, ki je vedel pomagati
bližnjemu, ne glede na to, ali je bil
reven ali bogat. Hitro je pokazal,
kako ceni naše življenje v Leskov-
cu, ki je vedno prepleteno s težkim
delom, zato je tudi znal s svojim
delom vlivati pogum in voljo za
premagovanje vsakodnevnih
težav. Še posebej je znal ceniti
vrednote družine, saj je bil sam del
nje. Zato je marsikdo našel pri
njem tolažbo v najtežjih trenutkih.
Bil je zgleden gospodar naše žup-
nije. Skupaj s sestro sta 24 let vzor-
no gospodarila in v tem času so
bili obnovljeni vinogradi, gospo-
darsko poslopje, župnišče, urejeno
električno zvonjenje, nova fasada
na farni cerkvi ter vzdrževana sv.
Avguštin in sv. Magdalena. To so
prav gotovo vidni sadovi pridnih
župnikovih rok, ki bodo vedno os-
tali med krajani Leskovca.
Tisočglava množica, ki se je zbrala
ob slovesu na goriškem pokopa-
lišču, je bila dokaz, kako spoštovan
in cenjen je bil med njimi. Na isti
dan pred 31 leti se je tukaj poslovil
od svoje žene, na isti dan po 31 le-
tih je prišel k njej. Takšna je Božja
moč. Z bolečino v srcu in grenki-
mi solzami v očeh smo se poslovili
od Mirka Štabuca.
Vemo, da Vas ne more več nihče
vrniti, toda živimo v upanju, da če
bi kdaj pognal nov cvet iz besed, ki
ste jih vedno sejali med nas, potem
bi spet rodil človeka, ki bi bil brez-
mejno vdan ljudem, kot ste to bih
Vi.
Janko Kozel
PTUJ/ OBISKALI SMO MESTNO ČETRT PANORAMA
Za veije pristoinosti eetrti
Mestna četrt Panorama je tretja od petih mestnih četrti na
območju mestne občine, Id smo j o obiskali, dajo podrobneje
predstavimo bralcem Tednika, in ena od devetih četrti, koli-
kor jih je bilo ustanovljenih na območju mestne občine Ptuj,
da bi s svojim delovanjem izpolnjevale pričakovanja in potre-
be na terenu. Razprostira se na 480 ha površine in obsega
območje bivših krajevnih skupnosti Bratje Reš in Olga Me-
glič-Vičava. I ma t ri naj st ulic, prebivalcev j e 2000, volilno pra-
vico jih ima 1572. Sedež mestne četrti Panorama je v prosto-
rih bivše KS Bratje Reš.
Kot je povedal predsednik sve-
ta četrti Jože Štrafela, ima četrt v
lasti dva domova krajanov z
opremo (vičavskega z igriščem
in bivše KS Bratje Reš). Svet
ima šest članov (podpredsednik
je Rudi Belšak, drugi člani pa so
še poleg predsednika Jožeta
Štrafele Aleksander Solovjev, Jo-
sip Čačkovič, Janez Gornik in
Bogdan Kovač), ki so iz stranke
LDS, SDS in SKD. Svet deluje
brez odborov in komisij. V svetu
mestne občine bo četrt po-
skušala svoje interese uveljaviti
tudi s pomočjo treh svetnikov s
svojega območja: Lidije Majnik,
Emila Tomašiča in Stanislava
Kosija, ki jih bodo v bodoče va-
bili tudi na vse seje svetov četrti
in jih tako sproti seznanjali s
problematiko okolja, iz katerega
izhajajo in ki bi jo morali pred-
nostno reševati s sredstvi pro-
računa mestne občine Ptuj.
V	petih mestnih četrtih (Breg,
Center, Ljudski vrt. Jezero in
Panorama) so se že sporazumeli
in dogovorili o programu del v
obdobju 1997 - 2000, ki bi jih
morali urediti, da bi izboljšali
kvaliteto življenja na tem
območju. V začetku tedna so se v
zvezi s financiranjem četrti ozi-
roma letošnjega proračuna mest-
ne občine za skupno mizo srečali
predstavniki vseh četrti v mestni
občini Ptuj, župan mestne
občine, predsednik sveta mestne
občine in vodji posameznih od-
delkov občinskega urada.
V	četrti Panorama so za zdaj
kolikor toliko uredili vodovod-
no omrežje, tako da so vsa go-
spodinjstva 'pokrita'. V delov-
nem programu je ureditev kana-
lizacije v Maistrovi, Klepovi in
Ulici Vide Alič, vodotoka Graje-
ne in brežine Drave na Vičavi
ter vodotoka pri Čohu. Pri uli-
cah, cestah in poteh čakajo na
ureditev Vičavska pot in križišče
v naselju Orešje. V okviru pro-
grama ureditve pločnikov in jav-
ne razsvetljave je na prvem mes-
tu pločnik v Maistrovi in Vičavi-
Orešju, most pri trgovini Bratje
Reš, ki ga bo treba razširiti tudi
za pešce; pri razsvetljavi pa so
navedene ulice: Gajzerjeva, Piv-
'kovova in Čufarjeva. Prav tako
bo potrebno poskrbeti za varno
pot v šolo, urediti parkirišče pri
vojašnici, ki je že stari problem,
poskrbeti za ureditev in
vzdrževanje zelenih površin, na-
daljevati dela pri plinski napelja-
vi (ustavila so se na vičavski stra-
ni) ter organizirati srečanje sta-
rejših občanov.
KULTURA IN
ŠPORT STA
PREMALO
Med prednostne naloge mest-
nih in primestnih četrti sodi za-
gotovitev sredstev v občinskem
proračunu za njihovo delovanje.
Trenutno je tako, da je lastnina
oziroma iz nje izhajajoča najem-
nina edini vir za financiranje de-
lovanja četrti. Sicer pa kot pou-
darja predsednik sveta četrti Pa-
norama Jože Štrafela, v tem tre-
nutku še ne vedo, s koliko
sredstvi bodo letos razpolagali,
tako da tudi ne more reči, katera
dela se bodo od že omenjenih le-
tos tudi izvajala. V kratkem
bodo rešili problem meteornih
voda pri trgovini Bratje Reš, ure-
ja pa se tudi kanalizacija v Mai-
strovi, na druga dela pa bo po-
trebno še počakati. Vse je odvis-
no od tega, kakšen bo proračun
mestne občine. Podobno kot v
drugih četrtih na območju mest-
ne občine Ptuj bi želeli urediti
primerne prostore za delo mladi-
ne. Ta se sedaj potika po raz-
ličnih, v glavnem neprimernih
krajih. S tem je tudi onemo-
gočeno njeno delovanje. Na
območju četrti Panorama ne de-
luje nobeno kulturno društvo.
Po sedaj veljavnem statutu
mestne občine se lahko četrti
ukvarjajo le s kulturo in špor-
tom, nelogično je tudi, da še zbo-
ra krajanov na svojem območju
ne morejo sklicati, če tega ne na-
redi župan, in podobno. Zato si
v četrtih prizadevajo za večje
pristojnosti, vsaj takšne, kot so
jih nekoč imele krajevne skup-
nosti. V mestnih četrtih tudi
ugotavljajo, da v obdobju, ko še
ni sprejet statut četrti, vodijo
primestne četrti čisto svojo poli-
tiko, kar gotovo ni v prid njiho-
vega delovanja.
MG
Jože Štrafela, predsednik
sveta mestne četrti Panora-
ma
Umrla /e Mimita Pišek
Prvega marca, na pragu pom-
ladi, ki jo je imela ob jeseni, ko
se njen Hum odene v pisane
barve, najraje, je tiho odšla Mi-
mica Pišek, upokojena učitelji-
ca in neutrudna delavka na po-
dročju ljubiteljske kulture, ki je
sloves Huma in ormoške
občine ponesla daleč preko
občinskih meja. Na njeni
zadnji poti na ormoškem poko-
pališču so jo v velikem številu
pospremili sorodniki, prijateji,
znanci in stanovski tovariši. V
slovo ji je zaigral trobilni kvar-
tet iz Ormoža, zapeli so pevci
mešanega pevskega zbora iz
Ormoža, dekliška skupina s
Huma in cerkveni zbor Hum -
Ormož, kjer pojejo tudi njene
pevke, s katerimi je zadnjih
petnajst let neutrudno delala.
Mimica je bila gonilna sila lju-
biteljskega kulturnega delovanja
ne samo na domačem Humu,
temveč tudi v Ormožu, kjer je
bila tudi dolgoletna predsednica
OZKO. Ljubezen do petja, lepe
pisane in govorjene besede so ji
rojenice položile tako rekoč že v
zibelko. Večkrat je rada dejala,
da je bil njen dom, četudi stara
kmečka hiša, njen prvi "dom
kulture". Ob kmečki peči se je
zlasti v zimskih večerih zbrala
številna družina, saj so vsi radi
prepevali. Celo zaplesali so. Vse
to pa je bila najboljša popotnica
za Mimičino kasnejše delovanje
na področju ljubiteljske kulture.
V prijetnih klepetih na Hum^u
je pripovedovala o prvih nasto-
pih na srednji šoli v Čakovcu.
Druga vojna je njihovo mladost
nasilno pretrgala. Ponovno so se
razživeli šele po vojni, ko so tek-
movali, kdo se bo naučil več pe-
smi, kdo bo igral v enodejankah
in drugem. Ko je iz bližnjih
Pušencev, kjer se je rodila 26.
novembra 1923, prišla na Hum
za učiteljico, se je pričelo njeno
pravo ljubiteljsko kulturno delo-
vanje. Ni bila zgolj 'suhoparna'
učiteljica, temveč veliko več, saj
je otrokom znala vcepljati ljube-
zen do petja in lepe domače be-
sede. K delu je znala pritegniti
tudi odrasle. Hum je bil v tistih
časih znan tudi po tem, da so se
vsako zimo predstavili s tremi
igrami, ki so jih kasneje uspešno
odigrali tudi v drugih krajih
ormoške občine.
Ker so imeli zadnja leta na
Humu probleme s prostorom, še
posebej ko je šola zaprla vrata za
maloštevilnimi šolarji, ki so
učenost kasneje nabirali v
Ormožu, za igranje ni bilo več
pravega prostora, zato se je Mi-
j mica lotila ljudskega izročila in s
I skupino ljudskih pevk in pevcev
i so se potem predstavili z raznimi
! domačimi običaji; najodmev-
nejši nastop je bil s teriljami
lanu. Mimica je z vsem tem de-
lom želela Hum predstaviti sve-
tu, saj je vedno dejala, da bi bil to
I drugače od ljudi in boga po-
zabljen kraj.
Vsako leto je s svojimi pevci
nastopila na ormoškem martino-
i vanju, zadnjič na lanskem.
Kmalu zatem pa je Mimica žal
morala v bolnišnico. Ko so njeni
Humčani od letošnjem pusto-
vanju v staru humski šoli pripra-
vili maškadaro, je bila Mimica
seveda z mislimi pri njih, pa tudi
oni so mislili nanjo. Na poseben
koledar so se vsi nastopajoči
podpisali in ji potem ta znak po-
roznosti odnesli v bolnišnico.
Kdo bi seštel vse dneve in ure,
ki jih je Mimica ob ljubiteljskem
kulturnem in drugem delu
preživela s svojimi Humčani!
Ob mislih na vse to se je ob slo-
vesu marsikomu orosilo oko.
Vida Topolovec
16 - NASVETI
6. MAREC 1997 ■ TEDNIK
Kuharski nasveti
Drobno paivo - minjoni
Drobno pecivo je ponos vsake gospodinje, sploh če uspe
tako, kot si ga zamislimo. Monjoni (mignoni) so neke vrste
majhni kolački, ki smo^jih nadevali oziroma na tanko pre-
mazali s kremo, prekrili z biskvitnim testom in na koncu
prelili z glazuro ter okrasili.
Minjone najpogosteje pripra-
vimo iz lahkih maslenih bis-
kvitnih mas oziroma biskvitne-
ga testa, ki smo mu dodali maslo
ali margarino, lahko pa uporabi-
mo tudi testo za biskvitne rula-
de. Testo pripravimo tako, da
jajce in sladkor penasto
umešamo nad vodno soparo
tako dolgo, da masa naraste, se
zgosti in speni. Pri velikih
količinah je najboljše, da mešate
strojno, pri majhnih pa lahko
stepate s pomočjo goste šibe. Ko
masa naraste, jo odstavimo in
do mlačnega ohladimo. Nato
prisipamo presajeno moko. Če
bi radi dobili rjavo osnovno tes-
to, dodamo skupaj z moko še ka-
kav v prahu ali čokolado. Na-
rahlo premešamo in prilijemo še
staljeno maslo ali margarino, za
boljši okus pa dodamo vanilijev
sladkor; tega dodamo skupaj s
sladkorjem ter naribano limoni-
no lupinico. Dobljeno testo
namažemo na tanko, kot za ru-
lade, na pomaščen pekač ali na
papir in pečemo pri temparaturi
180 stopinj C približno 10 mi-
nut. Iz osnovnega testa spečemo
več tankih biskvitnih test ali pa
vsaj maso razdelimo na polovico
in spečemo dve plasti biskvitne-
ga testa. Pripravimo si različno
kremo. Najpogosteje so minjoni
s masleno kremo, ker ima ta
daljši rok uporabe, doma pa
lahko masleno kremo, ki je tudi
hranilno zelo bogato, zamenje-
mo s kakšno kuhano ali instant
kremo, lahko pa jih nadevamo s
tolčeno sladko smetano, ki smo
ji dodali utrjevalec, ter okus iz-
boljšamo s sadjem, ki ga imamo
na razpolago. Ce dodajate sadje,
naj bodo koščki sadja zelo
majhni, saj je za minjone
značilno, da so sestavljeni iz več
plasti, najmanj pa iz dveh plasti
testa in ene plasti nadeva; še
boljše je, da jih sestavimo iz treh
plasti testa in dveh plasti nade-
va. Lepše boste dobili, če boste
spekli tanko biskvitno testo in
jih tudi čim bolj na tanko nade-
vali.
Minjone vedno pripravljamo
tako, da en dan spečemo testo,
jih nadevamo s kremo, celotne
prekrijemo s pekačem in pekač
obtežimo ter jih tako pustimo
skozi noč, da se plasti med seboj
dobro zlepijo in stisnejo. Nas-
lednji dan iz celote narežemo s
pomočjo modela ali ostrega
noža majhne kvadratke ali pra-
vokotnike v velikosti enega do
dveh grižljajev. Če režete s
kakšnim okroglim modelom,
nam ostanejo majhni koščki, iz
katerih lahko pripravimo prav
takop minjone ali pa rumove
bombice, torej koščke testa do-
bro pregnetemo skupaj z nade-
vom, dodamo malo ruma in
marmelade ali džema, da dobi-
mo dovolj vlažno testo, ga obli-
kujemo v nekoliko večje krogli-
ce in jih povaljate v kokosovo
moko ali v mlete lešnike, ter po-
nudite.
Minjone, ki smo jih narezali,
vsakega posebej oblijemo z raz-
lično glazuro, lahko tudi s čoko-
ladnim prelivom. Tega pripra-
vimo tako, da stalimo 10 deka-
gramov masla ali margarine ter
dodamo 15 dekagramov čokola-
de. Ko maslo stalimo, dodamo
nalomljeno čokolado ali odsta-
vimo s štedilnika, da ne dobimo
pretemne čokoladne glazure.
Narezane minjone je najboljše,
da naložite na mrežico od
pečice, mrežico postavite na
pekač in čez njih prelijete čoko-
ladno glazuro, tako da odvečna
čokolada odteče. Kasneje jo
lahko poberete, ponovno segre-
jete in uporabite. Na vsak min-
jonček še položimo dekoracijo -
olupljene mandeljene, okrasek
iz maricipana, kandirano sadje,
mlete orehe, popišete jih lahko z
belim ledom ali čim podobnim.
Praviloma jih ponudimo v
majhnih papirnatih čašicah ali
košaricah.
Vabim vas, da mi pošljete
kakšen recept za minjone ali ka-
tero koli drugo drobno pecivo.
Seveda bomo kak recept nagra-
dili.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 110. NAD
Vzgoja li kuiturnosti
Ravno počitniške hišice in nedeljski begi iz mest in na-
selij so najboljši dokaz, kolikšne so človeške potrebe, da
ubeži iz takega okolja. Sicer pa je človek skorajda edino
živo bitje, ki se je uspelo ohraniti v svojih zgrajenih
mestnih območjih; druga živa bitja so od tam pobegnila.
Nobenega dvoma ni, da ima-
mo pri načinu gradnje sodob-
nih naselij opraviti s tehnično
nekulturnostjo in nehuma-
nostjo. Če ima v naseljih vsak
avto svojo garažo, medtem ko
se mora več otrok stiskati v is-
tih prostorih z odraslimi, če
imajo garaže po pravilu skoraj
večjo kvadraturo kot otroške
sobe, če ni dovolj igrišč ali pa
morajo starši zaradi slabih ko-
munikacijskih zvez med do-
mom in delovnim mestom
prepuščati otroke samim sebi
dalj časa, kot bi bilo potrebno
in zdravo, moramo računati
tudi na posledice. Prav tako je
iluzorno misliti, da ostane
brez posledic, če so otroci in
mladostniki prisiljeni dan za
dnem živeti v atmosferi raz-
dražljivosti, napetosti in para-
noidnega sovraštva med odras-
limi, torej v atmosferi, ki je
značilna za stolpnice in bloke.
Toda ne samo za sovražno zak-
lenjenimi vrati etažnih stano-
vanj,' tudi izolacionizem v in-
dividualnih hišah, o katerih je
nekdo duhovito pripomnil, da
pogosto niso nič drugega kot
udobne jazbine, v katerih še
vedno prebivajo jamski ljudje,
ne omogoča otrokom in mla-
dostnikom, da bi razvili po-
sebne socialne dimenzije svoje
osebnosti.
Defektno prostorsko plani-
ranje tako v intimnem kot v
javnem območju ter malomar-
nost pri gradnji pa ne
povzroča samo nekakšnih in-
dividualnih težav, pač pa vodi-
ta v socialno dezintegracijo
nasploh. Sociologi že dalj časa
opažajo, da kažejo ljudje v so-
dobnih naseljih manj interesa
za socialno skupnost in da so ji
celo sovražni. Posledica takih
neustreznih naselij je tudi ta,
da jih ljudje ne doživljajo kot
živ organizem, kot nekaj svo-
jega in zato tudi ne sodelujejo
v političnem in socialnem
življenju svojega kraja. Danes
se s pojmom socialna kultura
povezuje tudi pojem varstva
okolja. Pod tem izrazom ne ra-
zumemo samo varstva zraka,
zemlje ali voda pred one-
snaženostjo, temveč tudi
varstvo našega planeta pred
prenaseljenostjo in izropan-
jem surovin, ki so potrebne za
življenje prihodnjih rodov.
Glede na to, da je vedno več
ljudi na svetu, da je mnogokje
ogromno brezposelnosti in la-
kote, je prenaseljenost tista, ki
nas lahko pripelje do katastro-
fe. V visoko razvitih državah si
še žal vedno zatiskajo pred tem
oči in umetno povzročajo po-
trebe ljudi, s tem večjo pro-
dukcijo in tudi zmanjšujejo
brezposelnost.
Rešitev za človeštvo ni v čim
večji produkciji ob čim
manjših stroških, temveč le v
nujni življenjski produkciji z
najmanjšimi ekološkimi
stroški. Vodilo bi moralo biti:
-	popolna ponovna uporaba
surovin (reciklaža), ne glede
na stroške,
-	čim večji prihranek energi-
je,
-	ekologija ima prednost pred
ekonomijo.
In če se vprašamo, zakaj po-
tem tako pehamo v propad
kljub ogromnemu znanju, ki
ga imamo o teh vprašanjih, za-
kaj torej delujem proti lastnim
interesom, je odgovor enostav-
no v premajhni kritični zavesti
in kuiturnosti.
Naslednjič pa bomo skušali
odgovoriti na vprašanje, ali
lahko analiziramo samega
sebe.
Mag. Bojan Šinko
PTUJ / USPEHI KINOLOŠKEGA DRUŠTVA POETOVlO
Pred spomladanskimi alitivnostmi
v Kinološkem društvu Poe-
tovio, ki združuje več kot 100
članov in imajo svoje prostore
in pasji poligon ob Mariborski
cesti na Spodnji Hajdini, so v
lanskem letu dosegli precej
dobrih vzrejnih rezultatov tako
na področju šolanja različnih
pasem psov kot na razstavah
in vzrejnih pregledih. V letu
1996 so izšolali in podelili več
višjih izpitov za službene in
neslužbene pse, vidni pa so
tudi rezultati na področju vzre-
je.
Še posebej so se izkazali z or-
ganizacijo in izvedbo lanskolet-
ne razstave in vzrejnega pregle-
da za nemške ovčarje, na kateri
je nastopilo več kot 100 psov iz
vse Evrope. Zelo dobre uvrstit-
ve so dosegli tudi člani KD Poe-
tovio. Omenimo nekaj naj-
boljših: I. mesto in PRM Werra
V. Noricum lastnikov Dušana
Travnikarja in Andreja
Bašneca; V. mesto Roza
Kežman lastnika Dušana Trav-
nikarja in Andreja Bašneca; I.
mesto BOB, GAG Pino Nencov
lastnika Braneta Purgaja.
Ti psi so dosegli nekaj dobrih
uvrstitev tudi na razstavah in
tekmovanjih v sosednji
Hrvaški, Nemčiji Avstriji in
Madžarski. Na vzrejni razstavi v
Mariboru, kjer so sodelovali
najboljši psi iz vse Slovenije, pa
so dosegli tele rezultate: I. mes-
to Senta Kežman lastnikov Bra-
neta Purgaja, Ljuba Huzjana in
Dušana Travnikarja; II. mesto
Axa Zlatolična lastnika A.
Bašneca in D. Travnikarja; VA
2 - II. mesto Pino Nencov last-
nika B. Purgaja, II. mesto Apoll
Zlatolični, last Simone Meglič,
in III. mesto Axell Zlatolični,
last Barbare Murko. Na special-
ni razstavi in na CACIB razstavi
rotweilerjev je osvojil I. in III.
mesto Šintoo, last Janeza Sela.
Kot je povedal predsednik
Dušan Travnikar, v Kino-
loškem društvu Poetovio šolajo
pse vseh pasem in po različnih
učnih programih. Redno sode-
lujejo s komisijo za šolanje psov
vodnikov slepih in lavinskih
psov. Tečaji potekajo po skupi-
nah posameznih pasem in po
starosti psov. V novem šolskem
programu so uvedli tudi šolanje
psov vseh pasem brez njihovih
vodnikov. Veseli bodo vseh, ki
so ljubitelji psov in ki bi radi
imeli svojega štirinožnega prija-
telja ubogljivega.
•OM
Krvodajalci
18. februarta: Ivanka Žgeč,
Žamenci 3/a; Kristina Vidovič,
l\/lezgovci 51/a; Franc Vidovič,
Mezgovci 51/a; Majda Slana,
Polenci 27/a; Anton Mernik,
Slomi 7; Andrej Graifoner, Rim-
ska pl. 3 Ptuj; Irena Ljubeč,
Spuhlja 133; Bojan VrabI, Dor-
nava 2/c; Dragica Polanec, Pla-
car 64; Sonja Sneberger, Mest-
ni Vrh 22; Vesna Zagoranski, Ul.
5. prekomorske 12, Ptuj; Darin-
ka Tili, Podvinci 39/b; Daniel
Vogrinec, Arbajterjeva 5, Ruj;
Martina Florjančič, Strelci 9;
Martin Majer, Mezgovci 57/a;
Kari Furek, Draženci 87/a;
Branko Eržen, Slovenski trg 7,
Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 19/a;
Stanko Peteršič, Dornava 72;
Stanko Zorman, Moravci 104;
Elizabeta Majcen, Pacinje 27/a;
Marija Kolednik, Pacinje 5/a;
Veronika Leben, Slomi 9; Klav-
dija Seiko, C. na Hajdino 32, Ki-
dričevo; Janez Horvat, Dornava
38; Marjeta Mendaš, Moškanjci
84/a; Milan Golob, Dornava
142/b; Oskar Šturman, Raičeva
11, Ptuj; Jožica Bevk, Šarhova
11, Pragersko; Franc Ducman,
Šarhova 11, Pragersko;
20. februarja: Stojan Šprah,
Prešernova 32, Ptuj; Pavel Ru-
bin, Jastrebci 9; Boris Miočino-
vič, Cankarjeva 6, Ptuj; Janez
Kostanjevec, Gibina 26; Silva
Čerček, Mojstrova 26, Ptuj; Maj-
da Hlupič, Mestni Vrh 80, Ptuj;
Janko Pignar, Vitomarci 54;
Boštjan Kolar, Gorišnica 117;
Janez Arnuš, Novinci 19; An-
drej Ploj, Drbetinci 41; Stanko
Duh, Potrčeva 31; Nada Slatič,
Obrtniška 4, Ptuj; Božidar
Drvar, Obrež 18; Danica Perko-
vič, Grajenščak 80/b; Vlado
Šamped. Drbetinci 32; Marija
Golnar, Slavšina 54; Bernarda
Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj;
Ivan ŠamperI, Drbetinci 57;
Ivan Braček, Hvaletinci 13; Ma-
rija Kumer, Sp. Ključarovci 28;
Anton Gregorec, Mestni Vrh
104/a; Ivan Obran, Moškanjci
65; Janez Arnuš, Dornava 56/c;
Franc Roj ko, Aškerčeva 11,
Pragersko; Ivan Sagadin,
Brunšvik68; Matjaž Pišotek, Le-
skovec 25; Jure Koren, Nova
ulica 13, Orehova vas; Dušan
Baje, Lovska 39, Maribor; Mirko
Vidovič, Zlatoličje 77; Robert
Pehar, Ul. 8. februarja 23, Mi-
klavž na Dr. polju; Dušan Dod-
lek, Apače 296; Pavel Divjak,
Prušnikova 40, Maribor; Jože
Nerjaveč, C. 4. julija 33, Spodnji
Duplek; Mirko Malek, Dupleška
C. 127, Maribor; Miran Koser,
Črmlja 3/a; Štefan Matečko,
Prvomajska 5, Maribor.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^V VRTU «
Predpomladanska opravila na vrtu
Znanilci pomladi - Vinko (godova! je
22. januarja) je začel z rezjo vinske
trte, Valentin (godovai je 14. februar-
ja) ima ključe od korenin, kurenti pa
so o pustu (11. februarja) pregnali
zimo iz dežele - so oznanili pričetek
opravil na vrtu.
Čeprav se koledarska zima še ni iztekla, pa so
vremenske razmere konec februarja že omo-
gočale, da z nekaterimi opravili na vrtu pohiti-
mo, da se na nekatere pravočasno pripravimo,
posebej pa velja opozoriti, da s setvijo in sajen-
jem vnnin na prosto ne velja prehitevati, dokler
ne bodo za posamezne vrste vrtnin ugodne vre-
menske in talne razmere.
Za pričetek vegitacije so potrebni toplota, vla-
ga, svetloba in godna tla, te pa še v začetku mar-
ca, dokler še traja koledarska zima, niso primer-
ne za vse vrste rastlin, ki jih gojimo na vnu. To-
plotna nihanja so dnevno lahko zelo velika, od
precejšnjega mraza ponoči do zelo toplih po-
poldnevov z 20 in več stopinjami; največ pozeb
se na gnojenih vrtninah zgodi prav v tem obdob-
ju. Februarja tudi ni bilo izdatnejših padavin in
je že čutiti rahlo sušo. Zimski dnevi in sončna
svetloba še so preskopi za asimilacijo v zelenem
listu, pa tudi tla so še prehladna za rast korenin
in njihovo črpanje rudninske hrane in vode iz
tal.
V SADNEM VRTU režemo brajde ter sadne
vrste peškarjev (jablane, hruške) in lupinarjev
(orehi in leska). Pri koščičarjih češnje in slive
obrežemo pred brstenjem, breskve in marelice
pa najbolje prenesejo rez med brstenjem, tik pre-
den se odpirajo cvetni brsti. Tudi z rezjo jago-
dičevja (ribeza, malin in robide) še nekoliko
počakamo, da mine nevarnost zimske pozebe. Če
nismo že v jeseni opravili gnojenje z rudninski-
mi gnojili, potrosimo 3 do 5 kg nitrofoskala -
mešanice 15:15:15 na ar površine. Gnojilo je bol-
je potrositi po nizkem snegu ali pred dežjem, da
se bolje stopi.
Gnile in zasušene ostanke plodov iz pretekle je-
seni skrbno poberemo in sežgemo ali zakoplje-
mo, da preprečimo širjenje monilije - sadne gni-
lobe na brste in nove cvetove.
Dokler so drevnine še v fazi zimskega mirovan-
ja, ne opravljamo zaščite sadnega drevja pred
rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Rastlinske
glivične bolezni se prično razvijati šele ob
ustrezni vlagi in toploti, prav tako je s sadnimi
škodljivci.
V	OKRASNEM VRTU režemo drevnine,
okrasno grmičevje in žive meje. Večina vrst
okrasnih grmovnic, ki jih gojimo za cvetje, bo
toliko lepše in bujneje cvetela, če jih režemo in
oblikujemo tako, da bodo krošnje ali grmi tako
razredčeni, da bo vsak poganjek ali veja osvetlje-
na od sonca.
Če se je živa meja razrasla preveč v širino in
višino, je v tem stanju, dokler še rastline miruje-
jo, sposobna, da brez motenj prenese močnejšo
rez ali pomlajevanje. Pri pomlajevanju živice se
ne oziramo na položaj lesnih ali cvetnih brstov,
ker bodo grmovnice pognale nove poganjke iz
spečih očes, to pa je mogoče doseči le, če režemo
dovolj zgodaj. Pri obHkovanju živice smo pozor-
ni na takšno obliko, da spodnjih delov živice ne
zasenčimo in da preprečimo golitev prizemnih
delov poganjkov in vej.
V	ZELENJAVNEM VRTU pripravljamo
zemljo za setev in sajenje vrtnin. Ce že nismo z
organskimi gnojili pognojili vrta v jeseni, to sto-
rimo nemudoma, najmanj pa tri tedne pred set-
vijo. Sveža organska gnojila se morajo namreč v
tleh še najprej pretvoriti, šele tedaj bodo lahko
služila kot rastlinska hrana.
Zemlja je godna za obdelavo, ko se v pesti
stisnjena gruda pri prostem padcu na tleh zlahka
razpade.
S setvijo ali sejanjem vrtnin na prosto ne prehi-
tevajmo. Za kalitev semena in rast mladih kore-
ninic ter črpanje hrane iz tal je med drugimi
rastnimi pogoji najodločilnejša talna toplota.
Vrtnine, ki jih najpogosteje gojimo v naših vre-
menskih in talnih razmerah, delimo glede na
zahteve po talni toploti za uspešno kaljenje v tri
skupine:
-	repa, redkev, rdeča redkvica, kitajsko zelje,
endivija, por, motovileč so malo zahtevne vrtni-
ne in kalijo pri nizkih temperaturah 6 do 12 sto-
pinj C;
-	zelje, cvetača, koleraba, špinača, čebula, grah,
korenček, radič, solata, ohrovt, rdeča pesa,
krompir, bob so srednje zahtevne vrtnine, ki ka-
lijo pri srednjih temperaturah 13 do 17 stopinj C
in
-	paprika, paradižnik, kumare, razne vrste
bučk, fižol, glavnate solate, beluši in druge vrtni-
ne za kalitev potrebujejo mnogo toplote - od 18
do 24 stopinj C.
Za domačo pridelavo sadik je potrebno nekaj
izkušenj in spretnosti, na voljo pa morajo biti
osnovni pogoji za nadzorovano vlago, toploto in
svetlobo. Pri tem, kdaj sejati, da bomo pra-
vočasno pridelali kakovostne sasike, je potrebno
upoštevati vrsto in sorto vrtnine, čas kalitve, po-
goje, v katerih sadike pridelujemo, in čas, ko bo
sadiko možno saditi na prosto.
OJ o,
^ sr
I—(—1 r-1 n
2 < 3 = S
TEDNIK - 6. MAREC 1997
OD TOD IN TAM - 21
PTUJ / BRODARSKO DRUŠTVO RANČA
Za poveianje navtiinih
aktivnosti na ptujskem jezeru
Pred pričetkom nove navtične sezone so se konec prejšnje-
ga tedna sestali na letni skupščini člani Brodarsko društva
Ranča Ptuj. V gostilni Lužnik je predsednik društva Drago
Klobučar preteklo sezono kritično ocenil in izrazil upanje,
da bodo v letošnjem letu navtične aktivnosti na Ptujskem
jezeru povečali. V tej smeri so izzvenela tudi poročila posa-
meznih sekcij. Na tekmovalnem področju so izpostavili ja-
dralno sekcijo, ki jo vodi Zdenko Medved in je lani dosegla
dobre uvrstitve v razredih Evropa in Optimist. O aktivnosti
veslaške sekcije je govoril Drago Ljubeč, o motonavtični
sekciji pa Ludvik Pšajd.
Predsednik Drago Klubučar je
med drugim povedal, da se je ve-
liko aktivnosti in delovnih nalog
iz preteklega obdobja dobro pri-
jelo, tako da potekajo že skoraj
samodejno. Med tovrstne aktiv-
nosti zagotovo sodi društvena
hišica z bifejem ob privezu v Bu-
dini, ki je bila tudi v lanskem
letu osrednje zbirališče članov in
ljubiteljev navtike.
Tudi dežurstvo posameznih
članov ob hišici in v pristanišču
je potekalo po ustaljenem redu
in brez težav. K resnosti pri iz-
vajanju nalog dežurnega v pris-
tanišču prispeva tudi občasna,
vendar vedno pogostejša kontro-
la policije, ki je svoje obiske na
jezeru pričela po nesreči skuterja
in motornega čolna, v kateri je
bil en udeleženec težje poškodo-
van. Zgodila se je še ena nav-
tična nesreča, kjer pa po nakl-
jučju ni bil nihče poškodovan.
Žal pa so se tudi v lanskem
letu nadaljevale nekatere po-
manjkljivosti iz leta 1995. Med
ključne probleme štejejo delo z
mladimi, čemur bodo v
letošnjem letu dali poseben pou-
darek. Sicer pa bodo v letošnjem
letu aktivnosti usmerjene tudi v
ustvarjanje ekipe z vsaj enakim
številom članov, kot je plovnih
objektov pri jadranju, in dva do
trikrat toliko, kot je veslaških
plovil. Zaradi rahle krize kadrov
v preteklem letu želijo vadbo
profesionalizirati, zato pa želijo
pritegniti kvaliteten kader, saj
želijo ustvariti profesionalen od-
nos do dela.
Predstavili so tudi letošnje pro-
grame aktivnosti društva in po-
sameznih sekcij. Trenutno ima-
jo sedem rekreativno-tekmoval-
nih jadrnic razreda Optimist,
dve nekoliko večji jadrnici raz-
reda Evropa ter nekaj kajakov in
kanujev za rekreacijo.
Vse svoje moči bodo usmerili
za povečanje navtičnih aktiv-
nosti na Ptujskem jezeru, ki sodi
med največje sladkovodne
površine v Sloveniji. Dr. Mitja
Mrgole je predlagal, da bi bilo v
okviru razvojnega programa
mesta Ptuja potrebno izdelati
razvojno strategijo in vizijo raz-
voja vodnih športov na jezeru.
Za realizacijo tega bodo navezali
tesnejše stike z oddelkom za
družbene dejavnosti in s Šport-
nim zavodom Ptuj.
Tudi letos bodo izvedli jadral-
no regato za pokal Ptuja v razre-
du Optimist, potegovali se bodo
za soorganizacijo kriterijske ja-
dralne regate v razredu Evropa,
pripravili tradicionalni spust po
Dravi od Starš do Ptuja za kanu
in kajak, organizirali tekmo in
prireditve ob rancariji, ekološki
spust po Dravinji in še nekaj
manjših aktivnosti. Poleg tega
želijo okrepiti tekmovalne ekipe
in se udeležiti nekaterih po-
membnejših navtičnih tekmo-
vanj.
Med drugim so sklenili, da bo
letošnja letna članarina za člane
5000, za mladince pa 1.500 tolar-
jev. Določili so višine posamez-
nih tarif za letošnje leto, poteka-
jo pa tudi pogovori o možnostih,
da bi tudi v Ptuju organizirali
pregled tehnične brezhibnosti
čolnov.
Ob koncu so opravili še volitve
novega 9-članskega upravnega
odbora. Ranco bo še naprej vodil
Drago Klubučar, novi gospodar
je Dušan Korošec, tajnik Mitja
Krapec, blagajnik Bojan Mislo-
vič, novo - surf sekcijo pa bo vo-
dil Danilo Zupanič.
M. Ozmec
PTUJ
Nenenradno sreim/e
Pred nedavnim sem izvedel od svoje bivše
sodelavke za srečanje, ko se je štirideset žensk
zbralo v gostilni Pri Tonetu in ob dobro pogrn-
jeni mizi in dobri kapljici obujalo spomine. Ni
šlo za dobro poznane proslave dneva žensk, saj
je bilo za to prerano. prerano je bilo tudi za
proslavljanje jubileja ob zaključku šole, pa tudi
starostna sestava je bila različna, čeprav
tričetrt sodelujočih že uživa zaslužene pokoj-
nine. Šlo je kratko malo za ženske, ki so bile
sodelavke in jih je pred dvanajstimi leti stečaj
Kombinatovega tozda Petovia naenkrat
razpršil na vse vetrove.
Spominjam se, kako homogena celota so bile te
ženske, in če bi katerokoli od njih spraševal o
časih, prebitih v Petovii, bi kljub napornemu
delu in majhni plači za to delo vse potrdile, da so
se imele enkratno. Kdo od tistih, ki so se ude-
leževali športnih iger Emone, ne pozna ženske
ekipe v vleki vrvi, ki je brez težav vsako leto
zmagovala in kžtere članice so bile po veČini iz
Petovie. In ko so drugouvrščeni ekipi po tradici-
ji podarile hlebec domačega kruha in venec
čebule, so se izven konkurence pomerile še z
zadnjeuvrščeno moško ekipo in tudi to potegnile
kot za šalo.
Nekaj tistega skupnega duha je očitno ostalo v
njih še sedaj, saj so se na idejo, da se dobijo, nav-
dušeno odzvale in organizatorici Ivici Heric po-
magale najti druge udeleženke. In ko so na zaba-
vi, ki je trajala do poznega večera, obudile spo-
mine na skupaj prebite dni in obžalovale nes-
rečni konec svoje Petovie, so sklenile, da to
srečanje ne bo zadnje; še več, poskušale bodo or-
ganizirati skupno srečanje vseh še živečih bivših
sodelavcev na pikniku ali na izletu.
Ne dvomim, da jim ne bi uspelo.
M. J
PREJELI SMO / MOJ DOM JE KARNEVALSKO MESTO
Razmišljanje
nekega
kurenta
Pisal se je februar tega leta in
bil je pustni čas. Najbrž so bili
kurenti poklicali sonce, ki je po
sivih, zimskih dneh naposled le
začelo sijati. Življenje na Ptuju
se je že vrnilo na stare tirnice,
večina dopustnikov in obolelih
od pusta se je vrnila na delovna
mesta. In ulice so se očistile sme-
ha ter norčavih obrazov.
Ostali so spomini, nova poz-
nanstva in razmišljanja. Obrazi
brez mask nam bodo delali
družbo bo drugega fašenka in
želimo si lahko, da bi bili re-
snično odkriti. Krofe ste, upam,
že pospravili. Vso drugo težko
hrano in ostanek pijače pa tudi.
Če si niste z masko na obrazu
privoščili vsega, kar ste si morda
želeli, si to privoščite sedaj. Za
pusta ste vadili, kako biti samo-
zavesten, po njem pa nikar ne
pozabite, da se je obneslo in da
deluje.
Kurenti bodo ta čas prezimo-
vali, počivali in morda celo nabi-
rali kondicijo za drugo leto. Če
se jim letos seveda ni zamerilo.
Stiskali bodo tisoč slovenskih
tolarjev v žepu ali od njih celo
živeli. Tistih, ki so jih prislužili
z izdatnim zvonjenjem v dolgi
povorki. Predolgi za toliko de-
narja, kaj menite?
Še sreča, da imajo kurenti šte-
jersko kri! Verjamem, da je
računati na njihov intuziazem
tudi v bodoče, pa naj si bo za
plačilo ali ne. Res pa je, da to ni
izgovor za domači kraj, ki bi
lahko bil s preganjalci zime bolj
prijazen. Nekaj tistega denarja,
ki se je stekel pod šotorsko plat-
no, bi pa res lahko namenili de-
belim, težkim in vročim
kožuhom. Upam le, da karneval-
sko mesto ne bo nehalo biti to,
kar je. Kaj lahko se mu primeri,
če se kurenti odločijo, da jo bodo
mahnili drugam...
Bernarda B. Pulko
PTUJ / ODPRTJE MERCATORJEVE TRGOVINE ZAVRT, OKOLICO ...
Vrtni ienter na Ormoški
v sklopu gradbenega centra
Mercatorja SVS Ptuj na
Ormoški cesti 3 v Ptuju je
od 3. marca odprt vrtni cen-
ter, v katerem je na enem
mestu zbrana ponudba za
vrt, okolico in hišne
ljubljence.
V njej bodo izbirali in kupovali
vrtičkarji, ljubitelji urejenega
okolja, cvetlic in vsi, ki imajo
doma živali (pse, muce, hrčke,
ptice, akvarijske ribice, želvice).
Za vrtičkarje in vse, ki imajo
radi lepo okolje, ponujajo bogato
izbiro vrtnih semen, rož, čebu-
lic, zemlje, cvetličnih korit,
montažnih vodometov, pravl-
jičnih vrtnih figuric, orodja za
obrezovanje sadnega drevja in
grmičevja ter urejanje vrtov in
okrasnih gredic. Na zalogi pa so
tudi sredstva za zatiranje
škodljivcev, košnjo trave, škro-
pilnice in zalivalke.
V prihodnjem tednu bodo po-
nudbo vrtnega centra še dopol-
nili s programom svežih rož in
grmovnic, lončnic, rezanim
cvetjem, balkonskimi rožami,
rožami za grede in drugim.
MG
Z nakupom v vrtnem centru boste polepšali svoj vrt, okolico,
stanovanje in druge zelene ter urejene površine.
Slika: M. Ozmec
PREJELI SMO
ALI JE PRAV-
UIČNI SVET
REALNOST
ALI UTOPIJA?
(Razmišljanje ob okrogli mizi
o mladih in drogi v Ptuju)
Okrogla miza o drogah in o
problemih srečanja z drogo ni
prinesla nič novega, čeprav so ob
njej govorili priznani strokovn-
jaki z magistrom Bojanom Šin-
kom kot predsednikom in drugi-
mi priznanimi strokovnjaki na
tem področju.
Problemi zasvojenosti in od-
visnosti od drog niso samo pro-
blematika Slovenije, ampak Ev-
rope in sodobnega sveta. Vse-
povsod, kjer se obširno ukvarjajo
s tem problemom, so za
zmanjšanje odvisnosti od drog
tudi nekaj storili. Uredili so cen-
tre za zdravljenje odvisnikov, na
razpolago je strokovna literatu-
ra, strokovna ekipa skupaj s
starši zasvojencev pomaga mla-
dim ljudem pri odvajanju od
droge ... Predvsem pa je po-
membna ponovna vključitev v
realno življenje, v okolje brez
predsodkov in kompleksa manj-
vrednosti. Tako skrbijo za ljudi,
ki so se odločili, da bodo prene-
hali z uživanjem mamil in imajo
v resnici veliko možnosti, da
postanejo enakopravni člani
naše družbe.
Tako so k problemu pristopile
nekatere evropske države in tako
vsaj delno zmanjšujejo porast
odvisnosti od drog pri mladih
ljudi.
Kako pri nas rešujemo take
probleme? Razen zdravljenja v
bolnicah in zdravstvenih usta-
novah ter zdravljenja nekaj od-
visnikov v ustanovah izven naše
države, kar je sorazmerno dražje,
so ti bolniki prepuščeni sami
sebi. Ko smo že skoraj pre-
pričani, da nam bo uspelo prido-
biti in urediti prostore za zdravl-
jenje odvisnikov, krajani, kjer
naj bi ta objekt bil, s svojimi pro-
testi in ne vem s kakšnimi za
lase privlečeni argumenti one-
mogočajo ureditev takšnega cen-
tra, čeprav je kraj zelo primeren
za zdravljenje takšnih bolezni.
Krajani te ljudi smatrajo kot
tretjerazredne državljane, ki so
popolnoma sami krivi, da so
takšni, kakršni pač so, vendar se
nikoli ne vprašajo: -Smo storili
kaj za to, da bi se krog mladih
odvisnikov vsaj nekoliko
zmanjšal? Odločno so proti
temu, da bi se prav v njihovem
kraju ustanovila takšna zdravst-
vena ustanova vse do takrat, ko
se mogoče po neki drugi krivdi
med odvisniki ne bo znašel tudi
kakšen njihov bližnji sorodnik.
Na splošno se ne strinjam z
razlago patra Franca Prelca o ne-
kem realnem pravljičnem svetu.
Mladim nikakor ne smemo vli-
vati upanja o pravljičnem svetu
po uspešnem zdravljenju, ampak
jih postaviti na realna tla. Tu je
realnost, ki bo včasih težka, ven-
dar pa zagotavlja boljšo in lepšo
prihodnost razumevanja v
družini. Ustvarjalnost in volja,
da se nečemu odrečeš, sta dva
osnovna pogoja in seveda pomoč
vseh že prej naštetih dejavnikov.
Zmotno je obljubljati neki realni
pravljični svet, kajti življenje je
včasih lahko trdo in neizprosno.
Ko bodo to spoznali po
uspešnem zdravljenju, bodo
razočarani in zdelo se jim bo, da
so prevarani. Prav tako dvomim
v trditev o 80 % mladih, ki
uživajo mamila iz radovednosti.
Po ugotovitvah strokovne litera-
ture (strokovna literatura iz Vel.
Britanije, za Slovenijo žal nima-
mo podatkov) je na prvem mestu
neurejeno družinsko življenje,
učni uspeh v šoli, socialne raz-
mere, slaba družba itd.
Šola, ki je izobraževalni center
mladih ljudi in naj bi med svoji-
mi kadri imela tudi strokovnja-
ke, ki naj bi mlade odvajali tudi
od mamil, so, kot se zdi, v celoti
odpovedale. Kako lahko spregle-
dajo fenomen, ki mu ni enakega
v Evropi? V enem razredu na
neki šoli jih od celote 33 učencev
uživa trdo drogo kar 28. Kje so
pedagogi, kje so starši? Res
ničesar ne opazite, kaj se dogaja
z vašimi učenci? Skoraj never-
jetno je, da se učitelji in starši o
tem problemu ne bi mogli skup-
no pogovoriti in jim kako poma-
gati.
Vsaj upamo lahko, da bo tokrat
le uspelo s pridobitvijo centra za
zdravljenje odvisnikov od droge.
Prav bi bilo, da krajani, kjer bo
ta center, spremenijo mnenje in
mišljenje o takšnih bolnikih, saj
so vendar ljudje in bolnim je tre-
ba pomagati in jim vrniti zau-
panje, da je življenje vredno živl-
jenja. Ko boste spoznali, da ste
jim prav vi to omogočili, bodo
dvomi o pravilnosti vaše
odločitve neutemljeni. Občutili
boste zadovoljstvo, da ste poma-
gali mladim ljudem v stiski.
Okrogla miza v Ptuju je poka-
zala, da mlade, predvsem
srednješolce, ta tematika zani-
ma, vendar so o njej premalo
seznanjeni, zato so okrogle mize
v našem okolju dobrodošle in
potrebne!
Viki Par
v
Šport za vse - razpisi
POHOD PO POGORJU
KOŠUTE
V soboto, 8. marca, organizira Planinsko
društvo IMP pohod po pogorju Košute (za
izkušenejše). Hoje bo za 6 ur. Za turo do koče na
Kofcah bodo od planinske opreme zadostovale
palice, za vzpon na Kladivo pa se priporoča de-
reze, cepin in sončna očala ter vremenu primer-
na obutev in obleka. Koča je oskrbovana. Vodja
pohoda je Slavko Tancek, ki sprejema tudi pri-
jave. Zvečer ga dobimo na telefonu 061/666-379.
TEKI ZA POKAL
"SEVERNOPRIM OR5KE
J 997"
Za priljubljeno serijo tekov, namenjeno vsem
starostnim kategorijam in tekačem iz vse Slove-
nije, so se organizatorji s severnoprimorske re-
gije odločili tudi letos. Tokratna bo še
obsežnejša, saj bo na sporedu kar deset priredi-
tev.
Prvi tek iz akcije bo že v soboto, 15. marca, v
Novi Gorici. Po tradiciji tekov, ki jih organizira
Društvo ljubiteljev teka Filipides, bosta start
(ob 10. uri) in cilj pri lokalu Trimček v Panov-
cu. Tudi proga, ki bo dolga 10 km, bo vselej po-
tekala po tem griču nad Novo Gorico. Višinska
razlika, ki jo bomo udeleženci morali premaga-
ti, je 30 m, kar pomeni, da je proga lahka in zato
primerna za vse. Prijava v eno izmed šestih
moških oziroma dveh ženskih starostnih sku-
pin nas bo stala le 300 tolarjev. Dodatne infor-
macije dobimo pri Zmagu Magajnetu po telefo-
nu 065/28-434.
Športna unija Slovenije
22 - ŠPORT_6. MAREC 1997 - TEDNIK
AIKIDO /^ODMEVEN USPEH PTUJSKIH TEKMOVALCEV
Denis in Mitja postala mojstra
Denis Ivaniševič in Mitja Pe-
trič sta 21. februarja pred
tričlansko izpitno komisijo
Akademije borilnih športov v
Ptuju položila prvo mojstrsko
stopnjo 1. DAN - črni pas v bo-
rilni veščini aikido. Komisiji je
predsedoval Silvester Vogrinec
(3. DAN), strokovni vodja aka-
demije, pri katerem trenirata
aikido od leta 1993.
Denis in Mitja sodita v drugo
generacijo mojstrov aikida, ko so
se izšolali na ptujski akademiji.
Lani sta ta naziv osvojila Aljoša
Horvan in Andrej Pulko. Vsi
štirje mojstri imajo črni pas
potrjen pri WDAF (Svetovni
daito-ryu aiki-budo federaciji).
Glavni inštruktor omenjene zve-
ze za Slovenijo je Silvester Vo-
grinec. Denis in Mitja na akade-
miji trenirata še karate in kendo.
Mitja ima v karateju 3. kyu (zele-
ni pas), v kendu pa 4. kyu
(oranžni pas). Na prvem tekmo-
vanju aikida v Sloveniji 1.1995 je
osvojil 2. mesto v parih, na
letošnjem državnem prvenstvu v
kendu pa 3. mesto v borbah ab-
solutne kategorije. Denis je v
kendu nosilec 4. kyuja, v karate-
..... .....
ju pa 5. kyuja (rumeni pas). Na
tekmovanju aikida 1. 1995 je bil
tretji posamezno in drugi v pa-
rih, na državnem prvenstvu le-
tos v kendu pa tretji posamezno.
21. februarja so se končala iz-
pitna polaganja, ki so na akade-
miji potekala od 13. februarja, in
sicer za nazive v karateju, aikidu
in kendu. Uspešno je bilo
položenih 59 pasov, med kateri-
mi je pet rjavih: Robi Cvetko,
Ivan Stopajnik (karate), Karoli-
na Petrena, Andrej Sader in
Matjaž Satler (aikido), osem mo-
drih, šest zelenih, sedem
oranžnih, petnajst rumenih,
šestnajst belih in seveda prej
omenjena črna pasova.
Lilijana Vogrinec,
predsednica Akademije borilnih
športov
Denis Ivaniševič (desno) in Mitja Petrič - nova mo-
jstra aikida.	Foto: Kosi
PTUJ / NAVIJAŠKA SKUPINA GIMNAZIJE
Httmburger^ kokakola
in Mtvijaike - kui
Ptujčani so prvo navijaško skupino dobili v lanskem šolskem letu, ko se
je pojavila Šolska košarkarska liga (ŠKL). Najprej so skupino sestavlja-
la sama deklata, letos pa so se jim pridružili še fantje, ki pomagajo pri
piramidah; vsi pa so ptujski gimnazijci od prvega do tretjega letnika.
članice navijaške skupine so: Menja Plohi, IVina Primožič,
Jelka Vajsbaher, Tina Štrafela, Mateja Šeruga, Vanja
Strmšek, Dunja Radičevič, Barbara Varvoda, Ivana Viher,
Iris Govedič, IVika Brumen, Nuša Brumen in Andreja
Čačič, člani pa Aljaž Novaic, Sašo Pilinger, Damir Loven-
jak, Xino Pevec in Miha Holc.
Navijaška skupina deklet in fan-
tov pleše in bučno navija
predvsem na košarkarskih tek-
mah, kjer s plesom zastopajo
košarkarje in košarkarice Plame-
nov. Veliko imajo skozi vse šolsko
leto dela z izborom primerne
glasbe in dresov, da težav pri
urah treningov ne bi omenjali.
Ena od članic navijaške skupine
je dejala, da imajo treninge v trim
kabinatu Šolskega centra vsaj po
uro do dve na teden. Vendar pa
je trim kabnet za vse člane pre-
majhen, zato se pač morajo znaj-
ti, icot sami najbolje znajo.
V letošnjem šolskem letu se je-
povečalo število navijačev in tudi
program imajo vedno boljši, z nji-
mi pa je tudi nova trenerica
Božena Krivec. Treningi vzamejo
navijačem veliko časa, včasih mo-
rajo skrajšati še kakšno urico
učenja. Nekateri profesorji razu-
mejo njihovo ljubezen do športa
in se udeležijo kakšne tekme,
spet drugi pa niso tako strpni in
potem se pojavi tudi kakšna
težava.
Kot letošnji cilj si je navijaška
skupina ptujske gimnazije posta-
vila čim boljšo uvrstitev na vses-
lovenskem tekmovanju pom-pom
skupin.
T. Moliorico
Ptujski gimnazijski navijači so na športnih igriščih
precej glasni
PLESNI KLUB MAMBO
Tudi v letu 97 odliini rezultati
V soboto, 22. januarja, je v Ljubljani potekal kvalifikacijski
turnir Urša Open, ki se ga je udeležilo 257 plesnih parov iz
Italije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine,
Jugoslavije, Rusije in Ukrajine ter pari vseh slovenskih ple-
snih klubov.
Pet plesnih parov Plesnega
kluba MAMBO si je med zelo
močno konkurenco v svojih sta-
rostnih kategorijah priplesalo
naslednje odlične rezultate: M.
Mihalinec in D. Arnuš PD-ST
4. mesto, M. Nojič in M. Krajnc
PC-ST 2. mesto ter PD-LA 3.
mesto, B. Ber in U. Horvat MC-
ST 4. mesto ter MC-La 14. mes-
to, J. Brenholc in M. Mohorič
MMB-ST 2. mesto ter MMB-
LA 6. mesto, J. Slejko in M. Pe-
tek SMB-ST 9. mesto.
Na drugem turnirju v letu
1997, ki je potekal 2. marca v Vi-
pavi, so mambovci dosegli še
boljše rezultate: M. Mihalinec
in D. Arnuš PD-ST 3. mesto, M.
Nojič in M. Krajnc PC-ST 2.
mesto ter PD-LA 1. mesto, B.
Ber in U. Horvat MC-ST 2.
mesto ter MC-LA 6. mesto.
Kvaliteta plesnih parov P K
Mambo Ptuj se kaže v stopnje-
vanju vedno boljših rezultatov,
te pa bodo skušali dokazati tudi
na odprtem prvenstvu Velike
Britanije v Blackpoolu, kamor
konec meseca odpotujeta dva
plesna para.
M. R
TEDNIK - 6. MAREC 1997
ŠPORT - 23
NOGOMET
V nedeljo priietek druge lige
v nedeljo, 9. marca, se bo
pričelo nadaljevanje prvenstva
v drugi slovenski nogometni
ligi. Vodeče mesto bo branila
ptujska Drava, ki bo gostila
ekipo Naklo, ki ga je premagala
v uvodnem srečanju na začetku
jesenskega dela prvenstva.
Normaln je, da so želje ljubitel-
jev nogometa in vodstva, tre-
nerj ter igralcev, da bi Drava še
naprej ostala vodeče moštvo.
Danilo Klajnšek
DRAVA - FLAVlO
SOLVA 1:1 (0:0)
Na mestnem stadionu je
vodeči drugoligaš Drava
preizkusil svoje moči z av-
strijskim drugoligašem. Nad
200 gledalcev ni bilo zado-
voljnih nad prikazano igro,
saj so bile zaključne akcije s
streli na vrata le redke.
Gostje so nastopili v postavi
Hanschekowitsch, Schulc, Za-
dravec, Pomper, Germuth, Is-
camowitc, Zangl, Holler, Wal-
ter, Scheucher, Rottenschaler,
Hoffelner in Bartl. V zadnji
preizkušnji pred nedeljskim
nadaljevanjem prvenstva je tre-
ner Bloudek dal priložnost
vsem, s katerimi računa za
prvenstveni boj. To so: Sraga,
Volk, Fanedel, Pucko, A.
Vršič, T. Bloudek, Mlakar,
Lucič, Vogrinec, Plošnik,
Lešnik, Karanovič, Hotko,
Križanič, Koren, Gojkošek in
Zec. Zaradi poškodb je
manjkal M. Emeršič in zaradi
službene odsotnosti Vesenjak.
V nedeljo ob 15.00 uri vablje-
ni na tekmo proti ekipi N^kla.
-anc
ŠENTJUR - ALU-
MINIJ 2:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Žilnik (60), 2:0
Šoštar (89)
ALUMINIJ: Horvat, Kristo-
fič, Grbavec, Zemljič, Emeršič,
Lončarič, Pole, Boškovič, R.
Hojnik, Gerečnik in Zrnko.
Nastopili so še: Hojnik,
Krajnc, Štumberger, Hertiš, J.
Šmigoc, Habjanič, Ivančič.
Nogometaši Aluminija so v
soboto odrgrali prijateljsko
tekmo z drugoligašem iz Šent-
jurja, ki se je pred nadaljevan-
jem prvenstva močno okrepil.
Domači so bili nekoliko boljši
in so ustvarili nekaj priložnosti
za zadetek, vendar niso bili na-
tančni. Tudi Kidričani so ime-
li nekaj priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu so Ki-
dričani zaigrali nekoliko
slabše, kar so izkoristili
domači igralci in dosegli dva
zadetka. Predvsem v drugem
delu so igralci iz Kidričevega
delovali nekoliko utrujeni.
Verjetno je razlog potrebno
iskati v napornih treningih. Si-
cer pa imajo še čas, saj se
prvenstvo v njihovi ligi prične
kasneje in bo še dovolj časa za
odpravljanje morebitnih na-
paL
Danilo Klajnšek
PTUJ •
Seminar za no-
gometne trenerje
Društvo nogometnih trener-
jev Ptuj organizira v soboto, 8.
marca, v šolskem centru Ptuj
seminar za nogometne trenerje
za pridobitev licence C. Teore-
tični del bo dopoldne, prak-
tični pa popoldne.
ROKOMET / 1. B SLOVENSKA LIGA
Drtiva ' Ajdovšiina
23:23 O 1:12)
DRAVA: Valenko, Berlič, Meša 3, Pučko 4, Šegula 1, Kac,
Potočnjak, Pisar 1, Djekič, Hrnjadovič 6, Osterc 8.
Rokometaši ptujske Drave so v zelo pomembnem srečanju uspeli
osvojiti točko na domačem igrišču proti ekipi iz Ajdovščine. Nastopi-
li so oslabljeni, kar je posledica kartonov iz srečanja z vodečo Škoflji-
co. Tudi proti gostom iz Ajdovščine niso pričeli najbolje. Gostje so
povedli3:0, nato so jih domači rokometaši le uspeli ujeti. Do konca
prvega polčasa je bila igra dokaj izenačena, ob koncu prvega dela pa so
gostje povedli z zadetkom prednosti.
Nadaljevanje srečanja j bilo zelo razburljivo. Gostje so ponovno
vodili z zadetkom ali dvema. Domači rokometaši so jih vedno ulovili,
vendar pa niso nikoli povedli, kljub temu da so za to imeli več
priložnosti. V zadnji tretjini srečanja je krenilo tudi domačemu vra-
tarju Valenku in njemu se lahko zahvalijo, da gostje niso povedli
zaveč zadetkov razlike. Zadnje tri minute srečanja so gostje imeli
prednost dveh zadetkov, toda Dravašem je 30 sekund pred koncem
srečanja z zadetkom Faruka Hrnjadoviča ssedmih metrov le uspelo
rezultat izenačiti.
Danilo Klajnšek
ŠAH
Podkrižnik
ponovno
državni prvak
v nedeljo, 2. marca, se je v
Mariboru končalo 4. državno
šahovsko prvenstvo za mladin-
ce in mladinke v vseh starost-
nih kategorijah. V najmočnejši
kategoriji za fante do 20 let je
zmagal 18-letni Gregor Pod-
križnik iz Ptuja. Igral je zelo
zanesljivo, saj je bil na vrhu ta-
bele ves turnir. Letošnji naslov
državnega prvaka je zanj toliko
večji uspeh, kar ga je osvojil
kot najmlajši igralec v tej kate-
gotiji in ob števinih šolskih ob-
veznostih, ki jih ima kot matu-
rant ptujske Gimnazije.
S tem prvim mestom si je po-
novn zagotovil nastop na sve-
tovnem mladinskem prvenst-
vu, ki bo julija v Poljski.
D. Podkrižnik
PLANINSKI KOTIČEK
Razstava planinskih fotografij
PD Ptuj vabi v petek, 7. marca, ob 12 uri na
otvoritev razstave planinskih fotografij Alek-
sandra Kelnariča, ki bo v I. nadstropju magistrata. Otvoritev
razstave, ki nosi naslov "Spomini na trenutek" bo spremljal
kulturni program.
Fotografije, ki so iz obdobja zadnjih dveh let, je posnel San-
di Kelnarič na izletih, taborih ... V objektiv je ujel prizor
gora, alpsko floro in favno, nekatere pa so nastale ob njego-
vem delovanju kot alpinista ob poletnih in zimskih vzponih.
Razstava bo na ogled 14 dni.
Hkrati PD Ptuj vabi vse člane in druge planince ter druge,
da se udeležijo rednega letnega občinskega zbora, ki bo v pe-
tek, 7. marca, ob 17. uri v gasilskem domu Ptuj, Natašina pot
1. Po zboru bo družabno srečanje.
Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj
MALI NOGOMET
1. IIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 9. kroga: Pri To-
netu - Krona Zagi 4:3, Vitomarci
Petlja - Butik Ivana 3:4, Slonček
A.L. Kac - C. Canon Ambiente
3:0 p.f.. Bistro Milena - Dab
Team 0:3 p.f, Bistro Špic - Pod-
lehnikO:3 p.f
1.	DAB TEAM 9 7 02 44:2021
2.	BUTIK IVANA 9 7 02 38:2721
3.	PRI TONETU 9 7 02 42:3221
4.	SLON.A.L KAC9 6 1 2 46:2519
5.	KRONA ZAGI 9 5 04 43:3015
6.	PODLEHNIK 9 4 05 26:2412
7.VIT0M.PETLJA9	3 1 5 45:4110
8.	BISTRO ŠPIC 9 3 06 37:45 9
9.	C.CAN0NAMB.9 2 07 23:53 6
10.	BISTRO MILE. 9 0 09 14:61 O
Razpored za v soboto, 8. marca -
športna dvorana Center - play
off: 17.00 DAB Team - Slonček
A.L. Kac, 17.40 Butik Ivana - Pri
Tonetu, 18.20 Slonček A.L. Kac
-	Pri Tonetu, 19.00 Dab Team -
Butik Ivana, 19.40 Butik Ivana -
Slonček A.L. Kac, 20.20 Pri To-
netu - Dab Team
2. IIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 8. kroga: Tele-
kom - Sestrže 1:3, Rajh Draženci
-	Majšperk 4:1, Cirkulane -
Juršinci 1:9, zavod 93 - Zg. Pris-
tava 5:3.
1.	JURŠINCI 7 6 01 41:2018
2.	MAJŠPERK 7 4 21 40:2414
3.	GAST. ŽETALE 7 4 1 2 25:2113
4.	RAJH DRAŽEN. 7 4 1 2 26:2413
5.	SESTRŽE 7 4 03 21:1912
6.	ZAVOD 93 7 3 1 3 27:3310
7.	CIRKULANE 7 2 23 19:22 8
8.	TELEKOM 7 1 06 15:36 3
9.	ZG. PRISTAVA 8 0 1 7 22:37 1
Razpored za v nedeljo, 9. marca -
športna dvorana Center: 9.00
Juršinci - Zavod 93, 9.50
Majšperk - Cirkulane, 10.40
Sestrže - Rajh Draženci, 11.30
Gastro Žetale - Telekom
1.SLMN«
Poetovia Mila -
Domel 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Vidmar (7), 1:1
Kavčič (30), 2:1 Vidmar (42),
3:1 Huzjak (46), 4:1 Leben (48)
POETOVIO MILA: Komik,
Plaskan, Presečnik, Jurišič, Huz-
jak, Vidmar, Milidragovič,
Hrastnik, Klinger, Leben.
Nogometaši ptujske Poetovie
Mile so dosegli izredno po-
membno zmago v borbi za obsta-
nek v 1. SLMN.
V naslednjem krogu bodo
Ptujčani igrali v petek v Ljublja-
ni proti vodečemu moštvu lige
Assalonu Cosmosu.
Danilo Klajnšek
Športne novi€e
KIKBOKS •
Ozmečeva peta v
Italiji
v Cassale Monferratu v Italiji
je od 28. februarja in do 1. mar-
ca potekal svetovni pokal v
kikboksu v disciplinah semi
kontakt in light kontakt. V re-
prezentanci Slovenije, ki jo je
vodil selektor Vladimir Sitar,
so nastopili tudi člani klubov
borilnih veščin Ptuja in
Ormoža. Marcel Fekonja in
Milan Korotaj (oba Ormož) ter
Alojz Vidovič (Ptuj) so izgubili
v 1. kolu. Dobro se je borila
Maja Ozmec (Ptuj), ki je po
srečnem žrebu in prostih kolih
v osmini finala premagala Ang-
ležinjo Russlovo, v četrtfinalu
pa izgubila proti kasnejši zma-
govalki Monii Giolo iz Italije
in tako osvojila 5. mesto. Na
tekmovanju je sodelovalo 530
tekmovalcev iz 22 držav. Slove-
nijo je zastopalo 8 tekmoval-
cev. Največji uspeh je dosegla
Majda Trebše iz Maribora s 1.
mestom in Matej Ravter iz Ma-
ribora z 2. mestom.
Franc Slodnjak
ODBOJKA •
Tabor - Marše! 0:3
Odbojkarice ptujskega Mar-
sela so tudi po gostovanju v
Ljubljani ostale edino nepo-
raženo moštvo. Za zmago so to-
krat potrebovale samo šestde-
set minut. Zelo dobro je zaigra-
la cela ekipa, ki ni želela nič
prepustiti naključju. Velik
opomin je bilo srečanje
prejšnjega kola proti Preval-
jam. Dober blok in učinkovita,
predvsem pa raznovrstna igra
ob mreži sta bila enostavno
preveč za domače igralke. Po-
samezni nizi: 9:15,5:15, 6:15
Za Marsel so nastopile: Goj-
koškova, Prauhartova, Merhar-
jeva, Gosakova, Godčeva, Ze-
nunovičeva, Lipovčeva in Inti-
harjeva.
Odbojkarice ptujskega Mar-
sela bodo v petek, 7. marca, ob
20. uri gostile ekipo LIK Tilia
iz Kočevja.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA •
Kaja Grosuplje -
Ptuj 66:41
Domači igralci so brez večjih
težav premagali Ptujčane, saj
so že prvi polčas odločili v svo-
jo korist z rezultatom 30:14.
Ptujskim košarkarjem na tej
tekmi ni uspevalo popolnoma
nič. V napadu niso znali zadeti
koša iz najugodnejših situacij,
slabo pa so igrali tudi v obram-
bi.
Koše za Ptuj so dosegli: Roj-
ko 13, Indjič 8, Hodnik 8, Boj-
nec 5, Damiš 3, Jagarinec 2,
Arnuš 2.
V naslednjem kolu se bodo
domači igralci v soboto, 8.
marca, ob 19. uri v športni dvo-
rani Mladika pomerili z ekipo
Jesenic.
MG
KARATE •
Najmlajši na
pokalni tekmi v
Velenju
Ptujski karateisti so se
množično udeležili 1. pokalne
tekme, ki je bila organizirana v
okviru Karate zveze Slovenije
v Velenju. Nastopilo je 359 tek-
movalcev iz 24 klubov. Karate-
do klub Ptuj je zastopalo 45
članov v katah in športnih bor-
bah. Za večino je bilo to tek-
movanje prva izkušnja na
športni poti.
Andrej Caffuta
STRELSTVO
Prvenstvo Strelske družine Ptuj
POSAMEZNI ZMAGOVALCI BEDRAČ, RAUŠlOVA, FABRICI, PETERŠIČEVA,
POTOČNIK IN SABINA ŽAMPA
Strelska družina Ptuj je iz-
vedla posamezno prvenstvo
družine. Vsa tekmovanja se
začenjajo z družinskim
prvenstvom, končajo pa z
državnim. Za nastop višjega
ranga tekmovanja je treba na
nižjem doseči predpisano
normo.
Pri tekmovanju s stand-
ardno zračno pištolo je prva-
kinja družine za leto 97
državna reprezentanka Majda
Raušl s 374 krogi pred Alen-
ko Raušl in Matejo Rep. Pri
članih je zmagovalec Franc
Bedrač s 570 kr., drugi Janez
Štuhec, tretji Slavko Ivano-
vič. Najboljša mladinka je
državna reprezentanka Alen-
ka Peteršič s 353 kr., druga
Aleksandra Šimenko in tretja
Maja Ivanuša. Najboljši mla-
dinec je Pavel Fabrici s 534
kr. pred trikratnim državnim
prvakom Sašom Porokom in
državnim prvakom in rekor-
derjem Davidom Valičem.
Zmagovalka med najmlajšimi
mladinkami je Sabina Žampa
z 283 kr. pred Nado Žampa in
Tanjo Roškar. V kategoriji
mlajših mladincev je bilo naj-
bolj vroče: za zlato kolajno so
se enakovredno potegovali
državni reprezentant Robert
Šimenko, zmagovalec iz Pos-
tojne, Marjan Gril in Matija
Potočnik. Zmagovalec je bil
Matija s 362 kr., Robi drugi
in Marjan tretji.
Najboljši ptujski strelci se
bodo udeležili regijskega
pr\ cnstva v Rušah.
Ptujska trenerja Ludvik
Pšajd st. in Jože Malek sta
odločna: "V Ruše gremo po
kolajne z devetnajstimi strel-
ci in vsi imajo možnost pribo-
riti si eno od osemnajstih me-
dalj, imamo pa tudi možnost
za šest ekipnih zlatih. Največ,
kar pričakujemo, so vse me-
dalje, najmanj pa trinajst po-
sameznih odličij in šest ekip-
nih zlatih odličij."
Si
REGIJSKA ZLATA
PUŠČICA •
Zmagovalca
Pšajd in Žižek
Osemintridest strelcev se je
potegovalo za samo eno
odličje - regijsko zlato
puščico. Na tekmovanju ni
bilo dveh največjih favoritov
- Natalije Prednik in Janeza
Štuhca, ki sta bila odsotna
zaradi nastopa na evropskem
prvenstvu oziroma zaradi bo-
lezni. V streljanju s zračno
puško je zmagal Andrej Žižek
s 576 kr. iz SD Hoče, drugi je
bil Stanko Podlesnik 573 in
tretji Simon Potrč 571, oba iz
SD Ruše.
Zlato puščico v streljanju z
zračno pištolo si je priboril
Ludvik Pšajd ml. s 560 kr.
pred Francem Bedračem 546
in Majdo Raušl 542 kr. Majda
je bila najbolje uvrščena čla-
nica. Najboljši mladinec je bil
Sašo Porok, najboljša mladin-
ka Alenka Peteršič in naj-
boljši mlajši mladinec Robert
Šimenko.
Izven konkurence sta nasto-
pala strelca z olimpijskih iger
v Atlanti 96 Srečko Majceno-
vič 597 kr., nastrelil je 57 de-
setk in samo trikrat devetko,
in Franci Pinter 581 kr.
Norma za nastop na državni
zlati puščici bo določens po
koncu vseh regijskih tekmo-
vanj.
I.	DRŽAVNA LIGA
• Ptuj - Moriš
Kočevska Reka
Strelci Ptuja gostijo v nedel-
jo izredne strelce iz Kočevske
Reke, ki jih pripelje vsestran-
ski slovenski strelec Janez
Mrkun. SD Ptuj bo nastopil v
standardni sestavi Majda
Raušl, Janez Štuhec in Franc
Bedrač. Trener Ludvik Pšajd
st. pričakuje zmago in nove
tri točkepike.
SI
II.	DRŽAVNA
LIGA • Petlja -
Heroj Maroh
Sevnica
Po treh zaporednih zmagah
pričakujejo strelci ptujske
Petlje četrto zmago na svojem
terenu v soboto proti odlični
ekipi SD Heroj Maroh Sevni-
ca. Trener Jože Malek je ses-
tavil ekipo z Alenko Peteršič,
Slavkom Ivanovičem in Ro-
bertom Šimenkom. Malek
napoveduje: "Zmaga je edino,
kar pričakujemo, saj smo v
vrhunski formi in se pripravl-
jamo za regijska in državno
prvenstvo."
SI
JUDO
Rus in
Krajnc
odlična
Močan vtis so na hrvaškem
pustili mladi ptujski judoisti,
ki so mnogim domačim tek-
movalcem prekrižali poti.
Tudi mnogi drugi slovenski
judoisti so se odlično odrezali
na 6. mednarodnem turnirju
za pokal Samobora. Tega ved-
no zelo dobro obiskanega tek-
movanja se je letos udeležilo
kar 290 tekmovalk in tekmo-
valcev iz številnih klubov Slo-
venije in Hrvaške.
Znova se je dokazal slovenski
državni prvak Dani Rus, ki
tudi v hudi tuji konkurenci ni
pustil presenečenj in je vse
borbe do finala dobil gladko z
10:0. Šele v finalni borbi je po
dvomljivi sodniški odličitvi
pripadala zmaga hrvaškemu
nasprotniku, vendar je Dani
Rus na koncu osvojil odlično 2.
mesto. Nekoliko drugačen
način sojenja hrvaških sodni-
kov pa je vplival tudi na uvrsti-
tev mladega Aleša Krajnca, ki
je na tem turnirju osvojil bro-
nasto kolajno.
Utrujenost po velikih
domačih	tekmovanjih
vključno z državnim prvenst-
vom se je čutila pri drugih čla-
nih ekipe Zagoršku, Frajnko-
viču, Potočniku in Plajnšku, ki
so le za las ostali brez odličja.
Simon Starček
24 - ZA RAZVEDRILO
6. MAREC 1996 - TEDNIK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zaja-
drali smo v mere. Pretoplo
vremen in pomlad nam skoro
prerana trkata na dveri. Saj
vete, kak provi pregovor: Če v
januari ali pa februari lečejo
mušice, bomo mogli v aprili
nateknoti na roke rokavice. Že
ob kunci prejšjega tjedna, to se
provi še v februari, sen gleda,
kak ste se iuta metula po lufti
spreletavala, na prve izlete pa
so tudi čebelice priletele. To je
vse Jkuper meh prerano. Vena
je tota prerona pomlod posle-
dice razpoda političnega
spomladanskega trojčka ...
Pa smo dobili novo vlado in
poleg nekaj ta štorih tudi nove
ministre. Ta spomladanski so
skregani med seboj, tak ke
dlaka in perje leti po lufti. Adi-
jo, tokšna lubezen. Janez šim-
fle Marjana in Lojzeta, Lojzek
šimfle Marjana in Janeza,
Marjan šimfle ... in tak dale
naprej. Eden drugemo vlevlejo
gnojšnico na glavo in mečejo
polena pod noge. No,ja, tak je
pač v politiki in lubezni med
političnimi strankami. Dokič
majo ena od druge kokšni ha-
sek, tečas vkuper držijo, potli
pa ravs in kavs po kavbojsko
in indijansko. Pa saj to neje
samo slovenska posebnost. To
se povsodik po sveti godi,
samo mi še na tote špilunge
nesmo navajeni.
Mica je glih zaj prišla od so-
sedovih in ve povedati, da ma
Juža nekšno plovo oko in zgle-
da, ke ga je njegova ta bojša
polovica med roge ruknula.
Tudi to se zgodi med dobrimi
ludmi. Je pa ze bojše, da sosid
nosi plovo okoli oči, kak da bi
se to meni zgodilo, ki sen tudi
na to že itak navajeni. Saj
vete, kak je enkrat na sodišči
bilo: Žena je tožla moža, ker ji
je večkrot reka, da je koza in
krava in je moga potli na
sodišči obečati, da ji toga nede
več nikol reka. Pa jo je potli
takoj, še pred sodnijo poto-
laža, da jo bo med rogle bok-
sna ...
Pa srečno. Pozdravla vas
vaš rogač LUJZEK.
TEDNIK -6. MAREC 1997
ZA KRATEK ČAS - 25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je pevka na
sliki. Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji The Prodigy, je ugo-
tovil tudi Branko Lah, Podvinci
123 b, Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 13. marca.
Glasbeni trg je nasičen z izredno
različno glasbo. Večkratno predva-
janje postavi pred pesem oznako
hit ali uspešnica, poslušalci pa se
sami odločimo, ali nam je nova pe-
sem všeč ali ne.
Ameriški ročk band AEROSMITH
sestavljajo Steve Tyler, Joe Perry,
Brad Whitford, Tom Hamilton in
Joey Krammer. AEROSMITH
končujejo snemanje skladb za najno-
vejšo zgoščenko Nine Lives, na kate-
ri bo tudi prvi udarni hit FALLING
IN LOVE (IS HARD ON THE
KNEES) (»»»*)■
Britanska neodvisna skupina KULA
SHAKER je dobila nagrado Brit za
najboljšo novo skupino na Otoku.
Skupina KULA SHAKER (priv-
lačno ime skupine, kajne?) pred-
stavlja pesem HUSH (^MH^), ki so
jo nekoč izvajali Deep Purple!
WALLFLOWERS je izvrstna ročk
zasedba, pri kateri poje in igra kitaro
Jacob Dylan, sin slavnega Boba Dy-
lana. Mlada in talentirana zasedba
WALLFLOWERS je izdala svojo
drugo ročk pesem ONE NEAD-
LIGHT	ki je prilezla do 1.
mesta moderne ročk lestvice v ZDA.
Škotski mokri fantje iz skupine
WET WET WET so: Marti Pellow,
Neil Mitchell, Tommy Cunningham
in Graeme Clark. Mokri promovira-
jo novo klasično pop/rock popevko z
naslovom IF I NEVER SEE YOU
AGAIN (»»»»»).
14-letna country pecka LEANN RI-
MES je prejela grammyja kot naj-
boljša nova country izvajalka. Mlada
LEANN je posnela že dva albuma:
Blue in Unchained Melody "The
Early Vears". Odlični vokal je gospo-
dični RIMES omogočil, da je solidno
priredila klasiko UNCHAINED
MELODY (WW), ki jo v origi-
nalu prepeva skupina Rightous Brot-
hers.
Zgoščenka je torej slovenski izraz za
CD ploščo. Februar me je presenetil
z novimi albumi in mogoče bo
kakšno od opisanih zgoščenk zavila
tudi v vašo zbirko: Earthling - DA-
VID BOWIE, Blur - BLUR, Politics
of need - FLVING PICKETS, At-
tack of the Grey Lantern - MAN-
SUM, You are my Friend "The Ba-
lads" - PATTI LaBELLE, The Early
Vears - ARETHA FRANKLIN,
Greatest Hits and more - BARBRA
STREISAND, Ride - JAMIE WAL-
TERS, Gridlock'D - SOUND-
TRACK (filmska glasba). Love,
Sweat and Tears - SOULTRANS,
Oxygene 7-13 - JEAN MICHEL
JARRE. Take a Look over my Sho-
ulder - WEARREN G., Lorenfo
1997 l'Alboro - JOVANOTTI, Un-
chained Melody - LEANN RIMES,
Love Songs - VANESSA WILLI-
AMS.
MARK MORRISON je končno
uspel tudi v ZDA, saj se je v pretek-
lem tednu uvrstil na 42. mesto lestvi-
ce Hot 100 Singles revije Billboard s
skladbo Retom of the Mack. V Evro-
pi je Mark prirpavil slab RN'B ko-
mad MOAN AND GROAN
Britanska ženska skupina ETER-
NAL je najuspešnejša ženska skupi-
na v 90., saj so članice te skupine
prodale nekaj več plošč kot najno-
vejša ženska atrakcija Spice Girls.
Eternal ne počivajo na lovorikah.
ampak so posnele pesem DON'T
YOU LOVE ME
Andy Bell in Vince Clark sta člana
dueta ERASURE, ki še vztraja na ne-
katerih evropskih lestvicah s koma-
dom In my Arms. Erasure sta se po-
trudila v novem komadu DONT
SAY YOUR LOVE IS KILLING
ME (^MH^), ki napoveduje novi al-
bum Cowboy tega priljubljenega
dueta.
PET SHOP BOYS je še popularnejši
duet kot Erasure in njegova pred-
stavnika sta Neil Tennant in Chris
Lowe. PET SHOP BOYS sta z lan-
skega albuma Bilingual snela še
četrto pesem z naslovom A RED
LETTER DAY ()K)K»)K).
i^ti^rit
Glasba in ples sta povezana na vsa-
kem koraku in novi plesni komadi za
diskoteke so: You Got the Love -
SOURCE, UR Life - MARUSHA,
People - SOUNDLOVERS, We
Like to Party - PARTY ANIMALS,
Fantasy -NOMANSLAND, You
Got the Key - RESET & DANNI,
Shine on your Crazy Diamond - D. J.
DADO & DD PINK, Keep the Fire
Burnin' - FUTURE BREEZE,
Mind, Body and Soul - D.J. HER-
BIE, Let the Boy Cry - GALA, Hand
in Hand - GRACE, Big Time 97' -
RIGHT SAID FRED, The Real
Thing '97 - LISA STANSFIELD,
On and on - GENERAL BASE,
Baby Fm your - The 49ers...
David Breznik
1.	Don't Sp9«k
-	NO DOUBT
2.	Discotheque
-U2
3.	Don't Ct7 for me
Argentina
-MADONNA
4.	Don't let Go
-	EN VOGUE
5.	Step by Step; I Belleve
in you and me
-	WHITNEY HOUSTON
6.	FelI In Love wlth an
Allen
-	KELLY FA^ILV
7.	Say wha4you Want
-TEXAS ,
8.	When I Die
-	NO MERCY
9.	Anywhere for you
-	BACKSTREET BOYS
10.	Aln't Nobody
-LL COOLJ.
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
c^^Mladi dopisniki
MOJA MAMA
Zelo rada prisluhnem tvojemu
pripovedanju, kako si me hranila,
previjala, prebedela ure in ure ob
meni, me tolažila, ko sem jokala ...
Tega se ne spominjam več.
Spominjam pa se že, kako sva se
igrali. Največkrat sem bila zdrav-
nica, ti pa bolnik, ali pa sem bila
mama, ti pa otrok. Za lahko noč si
mi pripovedovala pravljice in tudi
zaspala ob meni. Naučila si me pri-
pevati prve pesmice in moliti "Sve-
ti angel".
Veselila si se mojih prvih uspe-
hov v šoli. Pomagala si mi pri
učenju in me tako naučila samos-
tojnega dela. Še danes velikokrat
potrebujem tvojo pomoč. Z vesel-
jem pričakuješ pomlad, uživaš v
cvetju in hodiš na sprehode. V hiši
imaš rada red. Če zboliš, je v tebi
veliko upanja in potrpljenja.
Sedaj sem te že prerasla. Kako
rada se primerjam s tabo! Sem
najstnica, saj veš, otrok, ki ima
svoj "jaz". Velikokrat hočem imeti
vse prav in še ti mi težiš z vedno is-
timi vprašanji: "Kje si, kam greš, s
kom si, kako gre v šoli...?" Zaprem
se v svojo sobo. Hočem biti sama.
Ti pa me pustiš, ker veš, da bom
prišla nazaj k tebi. Poslušaš me, ko
ti pripovedujem, ker želiš biti
moja prijateljica, ker me imaš
rada. Kako me ne bi razumela? Saj
si tudi ti bila prvič zaljubljena, saj
si tudi ti dobila kdaj slabo oceno?
Srečna sera, ker ti lahko vse to zau-
pam.
Moja najboljša prijateljica si ti,
mama! Samo to bi še rada poveda-
la: Rada te imam in oprosti mi, ker
te včasih ne razumem.
Nika Gnabeljšek, 7. a,
OŠ Majšperk
RAZMIŠLJANJE
O DROGAH
Droga je res postala prepogost
način reševanja problemov. Mis-
lim, da bi si morali več zaupati, se
pogovarjati in skupaj reševati
težave. Vsak ve, da mu je lažje, če
mu ob strani stojijo prijatelji,
starši..., kot da je popolnoma sam.
Človek, ki ima podporo in ki lahko
komu zaupa, ne bo posegel po dro-
gi, ker mu to ne bo potrebno.
Poskrbi, da ne bo prepozno zate!
Zakaj bi ti morala droga uničiti
življenje? Mislim, da to ni potreb-
no. Potrudi se, zberi vse moči in
odločno reci: "Ne!"
Mateja Zajko, 8. b
Mladost je najlepši del človeko-
vega življenja. Ko si mlad, si vesel,
razigran, iz tebe izžarevata ljube-
zen in sreča. V mladosti so ti glav-
ni vodniki starši. Ko si v obdobju
odraščanja, želiš biti sam svoj go-
spodar. V tem obdobju je zelo po-
membno, da ne zaideš v slabo
družbo. Življenje ti lahko zagreni
pitje alkohola in uživanje drog.
Lahko si srečen v svoji mladosti,
lahko pa si nesrečen med drogami.
Odločitev je še vedno tvoja?! Ali si
reva, da potrebuješ drogo, da
preživiš?!
Petra Rogina, 8. b
Ustanavljanja raznih skupin, v
katerih se zasvojenci o svojem pro-
blemu pogovarjajo, je še vedno
premalo in mislim, da jih veliko
čaka, da jih nekdo reši iz njihove
teme, jim poda roko ter reče, da je
vsega konec.
Upam, da bodo z leti droge ostale
le grozen spomin na tiste čase, ko
smo iskali pomoč le v njih. Vem,
da bomo našli rešitev, ljubezen in
razumevanje.
Maja Zagoranski, 8. h
Mislim, da so za nas najpo-
membnejši starši. Če se razumeš s
starši, je tudi v šoli lažje. Tudi v
šolah bi se moralo o drogah več go-
voriti, kot se govori, saj bi potem
mladi vedeli, kakšne so lahko pos-
ledice. Tako bi se manj mladih
ukvarjalo z drogami.
Boris Nahberger, 8. a
Mladi so začeli uživati droge, ker
so bili radovedni. Ko začneš drogo
uživati, jo težko opustiš. Vsi misli-
jo, da je to hit 20. stoletja.
Lidija Svenšek, 8. a
V časopisu je pisalo: Vzrok smrti
- mamila. Kaj to pomeni?
Mladoleten človek je umrl ob iz-
hodu iz bolnišnice zaradi mamil.
V šoli in doma nas učijo: "Nikoli
ne poskušaj droge." Nekateri se
tega držijo, nekateri postanejo za-
svojeni z drogami. Največkrat so
žrtve drog mladoletniki. Zakaj?
Dandanes je življenje zelo kruto.
Veliko mladih ima težave v šoli,
doma, na ulici... Njihovo življenje
se jim zdi brez cilja, ne predstavl-
jajo si boljše prihodnosti, zato je
njihovo življenje brez pomena.
Pomoč si iščejo z različnimi droga-
mi. To so: kokain, heroin ... Misli-
jo, da so s tem rešene vse težave,
ampak s tem se samo potolažiš in
pozabiš za nekaj časa na krute do-
godke. Kasneje pa nastopijo še
večje težave. Včasih so bile droge
zelo drage in težko jih je bilo dobi-
ti. Danes pa jih najdeš na vsaki uli-
ci. Zakaj se to dogaja? Bolj se člo-
vek bliža napredku, večje težave
nastopijo. Zakaj se človek ne bi
ozrl po mladoletnikih, ki se ubada-
jo z različnimi težavami? Vem, da
imamo nekaj ljudi, ki pomagajo
vsem, ki so zasvojeni z drogami, a
jih je premalo. Če bi imela
možnost, da bi lahko nekaj naredi-
la in pomagala mladim, bi dala vse
od sebe. Preprečila bi širjenje
drog, pomagala in se ubadala s
težavami mladoletnikov. Vem, da
to ni mogoče. Za to bo moral
poskrbeti vsak posameznik.
Odrasli bi morali bolj skrbeti za
svoje otroke in se pogovoriti o
težavah. Morali bomo dati vse od
sebe in premagati droge, drugače
bo svet preplavljen z njimi. Sama
sem mladoletnik. Trdno sem se
odločila, da drog nikoli ne bom
poskusila, naj me okolje še tako
sili k temu. Težave bom premagala
sama. Ko bi le bilo še več takšnih
mladoletnikov, ki so enakih misli
kot jaz!
Podajmo si roke in si pomagaj-
mo. Svet bo veliko lepši. S skupni-
mi močmi bomo premagali zasvo-
jenost z drogo in uspelo nam bo.
Dosegli bomo cilj in srečni in po-
nosni bomo, da smo to storili.
Vesna Cafuta, 8. b
Vedno več mladih ljudi se zateče
s svojimi težavami k alkoholu, zelo
veliko pa tudi k drogam. MisHjo si,
da so njihove težave rešljive in da
jih je moč premagati le z drogami
in z alkoholom. To ni res in nikoH
ne bo. Zakaj bi si uničevali življen-
je z vsemi temi mamili? Zakaj jih
ne bi reševali s pomočjo ljudi, ki
jim zaupamo?
Zelo veliko mladih na tem i
prečudovitem koščku zemlje se ;
omamlja z drogami. Le malo nam ■
manjka in odvisni bomo od njih. i
Droga je postala zelo velik prob-
lem na tem svetu. Vsak mlad člo-
vek lahko zaide v slabo družbo,
kjer so mamila vsakdanja. Začnejo
ti ponujati, in če nočeš, si reva,
strahopetec. V tistem trenutku bo-
dimo dovolj odločnim, da bi mogli
reči: "Ne, hvala, ne bi". S tem de-
janjem ne bomo nobena reva, no-
ben strahopetec, marveč človek, ki
spoštuje in ljubi svoje življenje. V
današnjih dneh lahko o tem pro-
blemu veliko slišimo, veliko pre-
beremo, vendar nekaterim to ni
dovolj in si še vedno uničujejo svo-
je življenje. Mislim, da bi se
takšnega problema lahko lotili na
drugačen, boljši način in ga rešili
po najboljših močeh. Najstniki po-
trebujemo veliko več nadzorovan-
ja, pogovorov, predvsem pa
pomoč. Droga je postala mladostni
problem, ki se je bojimo prav vsi,
predvsem pa starši. Zakaj ne bi
svojih težav zaupali nekomu, ki ti
lahko pomaga? Mislim, da bi se
drog lahko rešili le s skupno
pomočjo. Pomagajmo drug druge-
mu in svet bo postal veliko lepši in
boljši. Zbistrimo glave v pravem
trenutku in se rešimo vseh teh
nadlog, ki nas obremenjujejo.
Tudi država bi lahko pomagala.
Ustanovili bi lahko nekaj služb,
kjer bi se veliko pogovarjali in
reševali današnje probleme. Vsak
mladoletnik potrebuje ljubezen,
skrb, predvsem pa pogovor. Tega
pa je dandanes veliko manj. Vedno
bolj se mi zdi, da se starši ne razu-
mejo prav dobro s svojimi otroki
in da se premalo pogovarjajo. Vse,
kar še lahko slišimo, je dobro ju-
tro, ne, hvala, prosim, vrnem se
čez eno uro. Mislim, da je takih
družin veliko in to je problem.
Mladi imamo težave in jih bomo
vedno imeli, potrebujemo le neko-
ga, ki nam bo pomagal. Premagaj-
mo vse te skrbi, vse težave in se lo-
timo prave poti. Pustimo alkohol
in droge ter začnimo spoštovati
svoje življenje in poskrbimo, da bo
čim lepše. Mislim, da smo ljudje
pametni, da bi to zmogli in da bi
pomagali drug drugemu. Prosimo
starše, znance, učitelje, kogarkoli
in mu zaupajmo svoje težave. Mis-
lim, da ni tako težko reči NE,
HVALA, drogam, alkoholu ... Jaz
se bom potrudila in poskušala
rešiti svoje težave na pravi način.
Upam, da ne bom nikoli poskušala
uživati drog.
Upam, da bo veliko mladih raz-
mišljalo podobno kot jaz. Ne
uničujmo si življenja po nepotreb-
nem. Skrbimo, da bo lepše in do-
bro.
Suzana Pignar, 8. a
Svet je zelo velik, zato je tudi ve-
liko različnih ljudi. Vsak človek
mora razmišljati in delati sebi v
dobro. Zelo veliko nas je mladih.
Mlad človek si misli, da ima vse
prav in da lahko počenja, kar hoče.
Zaradi te prostosti pa se začno do-
gajati razne stvari, kot so: mamila,
alkohol, prostitucija in še mnogo
drugih nepravilnosti.
Zakaj vse to? Ali so krivi starši?
Delno tudi, ker oni skrbijo za svo-
jega mladostnika in mu dajejo
zgled ter ga podpirajo, če se znajde
v težavah. Mnogokrat starši ne ra-
zumejo, kaj misli mladostnik v
takšnem primeru. Mladostnik
lahko ima probleme v šoli, morda
razočaranje v ljubezni in si ne
more sam pomagati. Zato se zaradi
obupa poda v alkohol in potem še
morda v droge. K temu dejanju pa
zelo veliko pripomore tudi družba,
v kateri se mladoletnik druži. Po-
tem se že lahko izoblikujejo
kakšne skupine, ki začno pre-
kupčevati z raznimi drogami. Mis-
lim, da mladostniku, ki je zasvojen
z drogo, ne moreš več dopovedati,
da to, kar počne, ni dobro za njega
in tudi za njegovo okolje ne. Neka-
teri mladostniki začno že zelo hi-
tro z drogami in potem si morajo
iskati dražja in močnejša mamila,
da lahko sploh živijo. Velikokrat si
misliš, da se ti ne boš drogiral in
užival alkohola. Ampak to se zgodi
i zelo hitro, morda čez noč, in sicer
zaradi velike radovednosti in mi-
selnosti, da ne moraš živeti na sve-
tu, če ne poskusiš mamila. Drogi-
ranje se velikokrat pojavlja v raz-
nih diskotekah in nočnih klubih.
Zasvojen mlad človek ne more več
razmišljati v pravo smer, saj misli
samo na drogo. Od začetka so te
količine še manjše, potem pa iz
dneva v dan večje in večje. To se
mora enkrat končati in ta konec je
velikokrat zelo tragičen in žalos-
ten.
Mislim, da starši morajo vedeti
za svojega mladoletnika, kaj on
dela, predvsem pa, v kakšno
družbo zahaja, ali so njegovi prija-
telji na pravi poti ali ne. Mislim,
da mladostnik ne more reči, da so
ga prisilili v drogo, saj so droge
precej drage. Morda bi morali na-
rediti kakšne reklame z brezalko-
holnimi pijačami ali morda disko-
tekami, v katerih sploh ne bi točili
alkoholnih pijač. Zelo veliko pa
pri tem lahko pomagajo starši s
kakšnimi pogovori. Veliko pa bi
lahko k temu pripomogla država,
da ne bi bilo toliko brezposelnih.
Lahko bi bile večje kontrole in
nadzorovanja nad mladimi.
Renato Bratušek, 8. a,
učenci OŠ Videm
ČAROVNIŠKA
KNJIGA
živela je nekoč pred davnimi
leti slavna čarovnica. Veliko je
čarala, zato ji je zmanjkalo idej, kaj
bi lahko še storila. Odločila se je,
da si bo kupila novo knjigo, s
pomočjo katere bo lahko čarala.
Kakor hitro je dobila, kar si je
želela, se je lotila dela. Vzklikala
je:
"Čira-Čara, cunja naj bo moja se-
stra."
In glej! Zgodilo se je!
Bila je presrečna. Takoj je
naročila, naj ji sužnja skuha čaja.
Ta pa ji je namesto želenega obrni-
la hišo na streho.
"Oh, oh, kaj pa sedaj?" je pomisli-
la. Zakričala je:
"ČIRA - ČARA VRAŽJA MOČ,
PRIDI K MENI NA POMOČ,
OBRNI HIŠO, DA BO RED,
DA BO VSE V REDU SPET."
A tudi vražja moč danes ni stori-
la naročenega. Raje je spremenila
luč v kolo, ki je padlo čarovnici na
glavo. V jezi je vrgla knjigo v peč.
Vzela je staro knjigo, čarala stare
čarovnije, zraven pa takole prepe-
vala:
"SEM SLAVNA ČARODELA
Z IMENOM MIHAELA.
ČARAM PRAV VSAK DAN,
ČE LE ŠE KAJ ZNAM.
Polona Markovič, 3. r.,
OŠ Cerkvenjak
26 - POSLOVNA SPOROČILA
6. MAREC 1997- TEDNIK
TEDNIK 6. MAREC 1997
OGLASI IN OBJAVE -27
BORL / SEMINAR ZA LASTNIKE GOZDOV
Varno spravilo
lesa s trakioriem
Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije iz Ptuja je
prejšnji petek za lastnike gozdov organizirala seminar o
varnem spravilu lesa s traktorjem.
Okoli 40 udeležencev se je naj-
prej zbralo pri gradu Bori, kjer
so jih strokovnjaki opozorili na
nevarnosti, ki prežijo v gozdu ob
spravilu lesa. Predstavili so jim
tudi pravilno opremljen traktor
za varno delo v gozdu, pa tudi
njegovo praktično uporabo.
Dejstvo, da se kar tretjina nesreč
v gozdu zgodi s traktorjem in da
se vsako leto nekaj teh nesreč
konča tragično, je dovoljšen raz-
log za organizacijo takšnih semi-
narjev. Seminar je potekal v so-
delovanju z Gozdarskim šolskim
centrom iz Postojne, Trgoprevo-
zom iz Lenarta in podjetjem Taj-
fun iz Planine pri Sevnici.
JB
Traktor, opremljen za varno delo v gozdu
TRNOVSKA VAS / ODPRTJE SPLOSNE AMBULANTE
Ambulanta dela
dvakrat tedensko
Leta 1988 je bila na osnovi inšpekcijske odločbe zaradi
neustreznih prostorskih razmer zdravstvena dejavnost iz
Trnovske vasi prenešena v Zdravstveni dom Ptuj.
Trnovčani so se odločili in izključno z lastnimi sredstvi
zgradili nov zdravstveni dom, kjer je zraven splošne pros-
tor še za zobno ambulanto in lekarno.
Zataknilo se je pri prenosu
zdravstvene dejavnosti. Ptujski
mestni svet ni soglašal, da se del
zdravstvene dejavnosti prenese v
Trnovsko vas, ampak je Zdravst-
venemu domu Ptuj dal soglasje.
da del splošne in zobozdravstve-
ne dejavnosti opravlja v Trnov-
ski vasi. Tako so v ponedeljek, 3.
marca, odprli splošno ambulan-
to, v kateri bo v ponedeljek po-
poldan in v četrtek popoldan de-
lal dr. med. Franc Šuta. Slove-
snosti so se zraven krajanov ude-
ležili župan občine Destrnik -
Trnovska vas Franc Pukšič,
župan mestne občine Ptuj Mi-
roslav Luci, načelnik upravne
enote Ptuj Metod Grah, direktor
Zdravstvenega doma Ptuj dr.
Henrik Žlebnik in drugi.
Direktor Zdravstvenega doma
Ptuj dr. Henrik Žlebnik je ob
odprtju povedal: "Tako dejav-
nost splošne kot zobozdravstve-
ne ambulante bo tekla zaenkrat
v okviru Zdravstvenega doma
Ptuj. Dr. Šuta je delno zaposlen
v našem zavodu. V okviru te do-
datne zaposlitve bo upravljal
dvakrat tedensko delo v splošni
ambulanti Trnovska vas. Da ne
bi obljubljal več, kot lahko nare-
dimo, vam obljubljam, da bo s 1.
aprilom steklo delo tudi v zoboz-
dravstveni ambulanti."
Župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci pa je izrazil zado-
voljstvo ob tem, da so krajani
Trnovske vasi dobili nazaj tisto,
kar jim je bilo nekoč na neki
način odvzeto, in dodal: "Ptuj
ima ambicije, postati regionalno
središče širšega pomena. Če hoče
to postati, mora tudi dajati. Mis-
lim, da je prenos dela dejavnosti
v ambulanto v Trnovsko vas
začetek našega sodelovanja na
drugem, to je na regionalnem
področju."
Dr. med. Franc Šuta se je za-
hvalil vsem, ki so mu stali ob
strani pri pripravah na odprtje
ambulante, in z optimizmom je
napovedal, da pričakuje v
četrtek nabito polno ambulanto,
opravljal pa bo tudi obiske na
domu.
Zmago Šalamun
V trnovski ambulanti bo delal dr. Suta (na levi). Slove-
snosti so se udeležili tudi direktro Zdravstvenega
doma Ptuj dr. Žlebnik (na sredini) in župan Franc
Pukšič.
PTUJ / RAZSTAVA ROČNIH DEL V DOMU
UPOKOJENCEV NA BREGU
Prostovollnl prispevki
za otroke v Dornavi
v domu upokojencev na Bregu, Zadružni trg 12 a, bo ta konec
tedna, 7. in 8. marca, odprta razstava ročnih del in izdelkov
domače obrti, ki so delo članov in članic Društva upokojencev
Ivana Rudolfa Breg, ter slik slikarjev domačina Franca Sagadina
in Vilka Toplaka iz Maribora, ki jih bo mogoče tudi kupiti. S svo-
jimi izdelki bodo na razstavi sodelovali tudi varovanci doma v
Dornavi in varovanci Doma upokojencev v Ptuju. Za ogled raz-
stave vstopnine ne bodo pobirali, zbirali bodo le prostovoljne pri-
pevke in jih namili za otroke zavoda v Dornavi. Prepričani so, da
se bodo obiskovalci odzvali temu humanemu pozivu.
Razstava bo na ogled od 8. do 18. ure.
MG

PTUJ • Drevi ob 18. uri tx3 v
galeriji Drava odprta razsta-
va umetniških fotografij Bra-
nimira Ritonje, nosilca med-
narodnega fotografskega
naziva AFIAP in vodja fotoga-
lerije STOLP v Mariboru.
SLOVENSKA BISTRICA •
Drevi od 19. uri bo v viteški
dvorani gradu Slovenska Bi-
strica predavanje, popestre-
no z barvnimi diapozitivi, pod
naslovom IVIana svetovnega
popotnika Toma Križnarja, ki
si je večino sveta ogledal na
kolesu. Po predavanju bodo
v likovnih salonih slovenjebi-
striškega gradu odprli še raz-
stavo njegovih dokumentar-
nih fotografij.
PTUJ # V petek, 7. marca, in
v soboto, 8. marca, bo ob
18.30 v dvorani glasbene
šole 23. revija moških, žen-
skih in mešanih pevskih zbo-
rov, ki jo organizira ZKO Ptuj.
Vsak večer bo zapelo 11
zborov.
SLOVENSKA BISTRICA •
V petek, 7. marca, ob 18. uri
bo v predporočni dvorani
gradu Slovenska Bistrica
. predavanje Ferda Šerbelja,
I kustosa Narodne galerije v
Ljubljani. Govoril bo o sli-
1 karstvu 19. stoletja na Slo-
! venskem.
I ORMOŽ • Jutri ob 19. uri bo
I v Domu kulture premiera ko-
j medije Georgesa Feydeauja
; Maček v žaklju v izvedbi
ormoške amaterske gleda-
liške skupine, igrajo: Zvonko
Bešvir, Vesna Danilovič, Bo-
jan Rajh, Rudi Pevec, Anita
Kosec, Martina Lesjak, Aleš
Kosec, Leon Potočnik in Ni-
i ves Imerovič. Režija: Miiivoj
, Zemljič. Prva ponovitev bo v
soboto ob 19. uri.
PTUJ • V gledališču bo v
petek, 7. marca, ob 20. uri
gostovalo Slovensko stalno
: gledališče iz Trsta s Taborije-
vo predstavo Mein Kampf, ki
jo je režiral Boris Kobal. Igra-
jo Vladimir Jurca, Adrijan Ris-
I tja, Vojko Belšak, Maja Bla-
! govič, Metka Trdin, Gregor
: Geč, Dušan Jazbec, Aleš Ko-
! lar, Franko Korošec in Igor
I Pahor.
PTUJSKA GORA • V galeriji
Veronike Rakuš na Ptujski
Gori bo v petek, 7. marca, ob
19. uri odprta likovna razsta-
va z naslovom "Veronikine
avstralske sanje".
' OBREŽ • V soboto ob 18.
; uri bo v Domu kulture v
; Obrežu Festival družinske
i kulture. Organizator, ZKO
j Ormož, pričakuje osem
I družin, ki se bodo predstavile
: s svojim glasbenim progra-
i mom.
I JURŠINCI • KUD Vitomarci
I bo v soboto, 8. marca, ob 19.
! uri uprizorilo Partljičevo ko-
I medijo Štajerc v Ljubljani.
GRAJENA # Dramska sku-
pina Prosvetnega društva
: Grajena prireja v nedeljo ob
I 15. uri premiero igre Vaška
I Venera (priredba Tatjana
I Vaupotič). Igro posvečajo
: spominu na svojo dolgoletno
I režiserko Marijo Vaupotič.
i PRAGERSKO • KUD VitO-
I marci bo v nedeljo, 9. marca,
! Ob 17. uri uprizorilo
; Partljičevo komedijo Štajerc
v Ljubljani.
CIRKULANE • Dramska
I skupina KPD Franček Kozel
bo v nedeljo, 9. marca, ob
i 18. uri premierno uprizorila
Nušičevo komedijo Gospa
I ministrica v režiji Alojza Mat-
I jašiča.
MARKOVCI • V sredo, 12.
marca, bo v osnovni šoli ob
1 17. uri 38. revija otroških
pevskih zborov, ki jo organi-
zira ZKO Ptuj.
KIDRIČEVO # V četrtek, 13.
: marca, bo ob 17. uri v dvora-
ni drugi del 23. revije otroških
pevskih zborov, ki jo organi-
zira ZKO Ptuj.
PTUJ • V gostišču Društva
upokojencev Ptuj je na ogled
razstava likovnih del novous-
tanovljene likovne sekcije
Društva upokojencev Ptuj.
KINO ORMOŽ • V
ormoškem kinu si v nedeljo
ob 19. uri lahko ogledate film
Krete nčkovi.
ČRNA KRONIKA
TOVORNJAK S
PRIKOLICO V OSEBNI
AVTO
v torek, 25. februarja, okoli
8. ure je po magistralni cesti
skozi Lenart vozil neznan voz-
nik tovornjaka s prikolico. Pri
Lenartu je nenadoma zapeljal
na nasprotni vozni pas in z
zadnjim delom prikolice trčil v
osebni avto, ki ga je nasproti
vozil Robert K. iz Maribora. V
trčenju ni bil nihče poškodo-
van, nastala je le večja gmotna
škoda. Voznik tovornjaka ni us-
tavil, temveč je odpeljal naprej.
Zato je UNZ Maribor pozvala
voznika in zaprosila morebitne
očividce, da se jim oglasijo in
pomagajo razjasniti okoliščine
nezgode.
Z AVTOM V OBCESTNI
JAREK
Po magistralni cesti skozi na-
selje Trgovišče, občina Ormož,
je v sredo, 26. februarja, okoli
enih ponoči vozil osebni avto
21-letni Ljubinko V. iz Ljubljane.
V ostrem ovinku je zapeljal čez
bankino in obstal v obcestnem
jarku. V nezgodi se je hudo ra-
nil.
ODKRILI ILEGALNE
POTNIKE
v četrtek, 27. februarja, okoli
13. ure so policisti iz Ormoža v
naselju Paviovci ustavili osebni
avomobil, ki ga je vozil 48-letni
josip M. iz Ljubljane. V avtomo-
bilu je imel tri potnike, za kate-
re so ugotovili, da so državljani
Makedonije in jih je iz Hn/aške
ilegalno pripeljal v Slovenijo.
Voznika so ovadili državnemu
tožilstvu, makedonske držav-
ljane pa napotili k sodniku za
prekrške.
IZOGNIL SE JE HIŠNI
PREISKAVI
z odredbo pristojnega
sodišča so v torek, 25. februar-
ja, ljutomerski policisti namera-
vali opraviti hišno preiskavo pri
Alojzu G. iz Ljutomera, ker je
bil utemeljeno osumljen, da
poseduje neprijavljeno lovsko
puško. Alojz G. pa je že pred
preiskavo policistom izročil
lovsko puško s 63 naboji.
Orožje in lovsko strelivo so po-
licisti zasegli in ga prijavili sod-
niku za prekrške.
VLOMI IN TATVINE
v noči na torek, 25. februar-
ja, je neznanec vlomil v samo-
postrežno trgovino Lipa v Fra-
mu, last Brigite B. Odnesel je
večjo količino cigaret, jestvin in
živil. Po oceni je lastnico oško-
doval za pol milijona tolarjev.
V	noči na četrtek, 27. febru-
arja, je neznani storilec vlomil v
prostore zadružne hranilno-
kreditne službe v Križevcih pri
Ljutomeru. Vdrl je v blagajno in
iz nje odnesel okoli 390.000 to-
larjev.
V	soboto, 1. marca, okoli 17.
ure je neznanec vstopil skozi
odklenjena vrata v stano-
vanjsko hišo v Lukavcih pri Lju-
tomeru. Pobrskal je po stano-
vanju in v spalnici našel gotovi-
no, okoli 87.000 tolarjev, jo vta-
knil v svoj žep in brž izginil. Po-
licisti za storilci poizvedujejo.
STRMOGLAVIL Z
MOTORNIM ZMAJEM
Na Zgornji Ložnici pri Slo-
venski Bistrici je v sobot, 1.
marca, okoli 18. ure, ko se je
že stemnilo, z motornim zma-
jem strmoglavil 41-letni Stanis-
lav O. iz Slovenske Bistrice.
Pokvaril se mu je motor, zato je
poskušal zasilno pristati. Med
spuščanjem je zadel med žice
daljnovoda in strmoglavil na
njivo. V nesreči se je pilot mo-
tornega zmaja hudo ranil.
POTNIKA S
PONAREJENIMA
VIZUMOMA
v petek, 28. februarja, so po-
licisti mejne postaje Središče
ob Dravi na mednarodnem vla-
ku ob redni kontroli ugotovili,
da imata dva potnika ponareje-
na italijanska vizuma. Oba pot-
nika sta državljana Bolgarije in
so ju predali varnostnim orga-
nom Hrvaške.
AVTO ZALOŽEN Z
OROŽJEM
Z obiska v Vukovarju se je
pred dnevi preko Madžarske
vračal J. G. iz Dražencev pri
Ptuju. Na mejnem prihodu v
Pincah so cariniki in policisti v
njegovem osebnem avtomobi-
lu odkrili nekaj nevarnega
orožja. Tako je ob rezervnem
kolesu bila tudi ročna bomba
in tromblonska mina, v poto-
valki v prtljažniku pa še druga
ročna bomba in bajonet iz prve
svetovne vojne. Presenečeni
J.G. o tem orožju ni vedel
ničesar, domneval je, da je
orožje brez njegove vednosti v
avto prinesel in skril njegov
mladoletni sin, ki je potoval z
njim. Ta je izjavil, da je orožje
dobil od nekega znanca v Vu-
kovarju.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Natalija Kikl, Šalovci
3, Ormož - Mitja; Ksenija
Cafuta, Vareja 22/b, Videm -
Klaro; Tatjana Murko, Lan-
cova vas 66/a, Videm -
dečka; Mateja Klemenčič,
Dobrava 12, Ormož - Lari-
so; Marjana Mohorič,
Natašina pot l/a, Ptuj -
Sašo; Jožica Belšak, Sp.
Ključarovci 17, Ormož - de-
klico; Dragica Rojs, Dra-
vinjski Vrh 5/a, Videm -
Aleša; Olga Artič, Dobovec
38, Rogatec - Nika; Irena
Muršec, Zasadi 10, Destrnik
- Manjo; Marija Cajnko, Ka-
juhova 3, Ptuj - deklico.
POROKA: Franc Cvetko in
Erika Kokol, Polenšak 51.
UMRLI SO: Jožef Tacinger,
Lešje 30, 1923, t 18. fe-
bruarja 1997; Marija Voda,
Prešernova ul. 35, Ptuj,
1921, t 20. februarja 1997;
Angela Skaza, Aškerčeva ul.
14, Ptuj, ❖ 1919, t 23. febru-
arja 1997; Janez Zupanič,
Stojnci 137/a, ❖ 1933, t 23.
februarja 1997; Jožef Kumer,
Pristava 34, 1930, t 24. fe-
bruarja 1997; Stanislav Ko-
larič, Prešernova ul. 21,
Ptuj,iiJ 1938,t21Č.februaja
1997; Angela Rep, roj. Mo-
ravec, Ul. bratov Greifov 16,
Maribor, 1926, t 25. fe-
bruarja 2997; Alojz Donaj,
Moškanjci 50, 1917, t 27.
februarja 1997; Lovrenc Ze-
lenik, Markovci 16, 1909,
t 26. februarja 1997.