1 . ____ £>4 m a/t ii—^ I Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Vega za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov[jj List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily < in the United States m m m Issued every day except []j ■: Sundays and Holidays:- [tj TELZrON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second. Class Matter, September 21, 1633, at the Post Office st New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELET ON PISARNE: 46S7 CORTLAND« NO. 175. — STEV. 175. NEW YORK, TUESDAY, JULY 28, 1914. — TOREK, 28. JULIJA, 1914. VOLUME XXEX — LETNIK XXEL VOJNA MED AVSTRIJO IN SRBIJO SE JE ZAČELA Prvi spopadi na mejah. Huda bitka blizu Kubina. Grška je obljubila pomoč. AVSTRIJCI SO VRGLI SRBE NAZAJ. AVSTRIJSKO DONAVSKO BRODOVJE JE VJELO DVE SRBSKI TRANSPORTNI LADI JI. PRVI JETNIKI. ANGLIJA JE POVABILA ZASTOPNIKE VELESIL H KONFERENCI. PREDSEDNIK POINCARE SE JE VRNIL NAZAJ V PARIZ. — SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. BELGRAD BAJE PADEL. KOZAŠKA PATRULJA JE STRELJALA NA NEMŠKE ČASTNIKE. Dunaj, Avstrija, 28. julija. Avstrijsko vojaštvo je zapustilo Mitrovico iii vrglo po hudem boju Srbe nazaj. Poročilo o prvih spopadih je »povzročilo velikansko senzacijo. Iz Krvčcva poročajo. da so avstrijske rečne bojne ladij«' v je le dva srbska transportna parnika "Vardar" in "Car Nikolaj". Vse vojaštvo so zaprli. V tukajšnjem arzenalu so aretirali nekega Srba. ki je hotel pre-UW'riti in narisati prostor za baj Ione. Dunaj, Avstrija, 26. julija. — U Kubtna, ogrski komitat Teine-švar, naznanjajo, dn so srbski vojaki streljali na avstrijske b«j-ne ladije. Jutri mora biti pripravljenih za pot vseh osem mobiliziranih armadnih zborov, ki so sledeči: itv. .'J. (Oradec)t 4. < Hiidimpeita), 7. (Temesvar). 8. (Praga t. f). (Litomerice). 13. (Zagreb), 15. Bosna in Hercegovina i in 16. (Dalmacija*. Vrhovni poveljnik armade v polju je nadvojvoda FViderik. ki j«* pred kratkim postal vrhovni poveljnik v ne oborožene sile. Na izrecno povelje cesarja Franca Jožefa so izpustili iz ječe M*fa srbskega generalnega štaba, K. I'utnika in njegovo hčer. Kot /liano, so ju aretirali v Časopisje je mnenja. da bo igral v celi zadevi prvo vlogo nemški cesar. Člani tukajšnjega drj lomatienega zbora in uradniki angleškega zunanjega urada so bili danes že navsezgodaj pri delu. Sir Edward <• rey je sprejel v avdienci italjanskega ]>oslanika in se dolgo časa posvetoval žnjim o političnem položaju. Evdtkuhnen, Vzhodna Prusi-ja. '27. julija. — Danes zjutraj je streljala neka kozaška patrulja ua nemške častnike, ki so se preveč približali meji. Kanjon ni bil Iiihee. Berlin, Nemčija, 27. julija. — Rusija je danes »poročila Nemčiji, da za enkrat še ni začela mobilizirati. Neki tukajšnji časopis je dobil brzojavko, da je dala Rusijčt podminirati več pristaniže ob Halt&kem morju. Petrograd, Rusija. 27. julija. Vsi stavkujoči delavcci so se vrnili danes nazaj na delo. Prebivalstvo demonstrira po ulicah in poje rusko narodno liimnd. Kodanj, Dansko, ti7. julija. — Zaradi napetih političnih razmer, se je predsednik Poineare vrnil nazaj in odložil svoj obisk na poznejši čas. Pariz, Francija. 27. julija. — Hudim- ^anos zvečer so se vršile 'po Hou-levardu protimilitaristične de- pešti. v .j i i . ,1 monstracije. Policija je komaj Suedslawis.'he Korres; onden/ | , , A J , • . . ... preprečila, da niso demonstranti naznanja, da *e je /aeela v ( rni- gori splošna mobilizacija. Budimpešta, Ogrsko. 27. juli- kjer se zbirajo vdrli v lokale, Nemci. Portland. Anglija, 27. julija. ja. - Za jutri je sklicana srja Prva oska,|ra angleške mornari-.»-.»kega državnega zbora. Pred škc mornarice je bila brezžičnim postno hranilnico se zbirajo po' potom pozVana nazaj. Es kadra dnevu m po noči velikanske mno- obstoji iz 28 različnih bojnih la-Žiee ljudi. I radniki jih nikakor jjj nr morejo prepričati, da niso nji- Duna1 Avstrija. 2S. julija. — hove vloge v nevarnosti. j "Tages-Zeitung" poroča, da so Dunaj, Avstrija. 27. julija. — cesarja Franca Jožefa le s težavo ltlizu Rubina so streljali srbski pregovorili da je poslal Srbiji ul-vojaki na dve avstrijski bojni la-Jtiinatum. (Vsar se je vdal šele '•'J'- j potmi. ko mu zagrozil šef ge- Dunaj, Avstrija. 27. julija. — neralnega štaba, baron Konrad \" ostalo naše posredovanje brez skill in 100.000 srbskih rezervi- nspeha. bo nastala v Evropi ka- stov. Vojaščine obveznih Rusov tastrofa, It i» korane še ne pomni ni veliko, ker se človeku, ki ni iz- tv^t, polnil svojih vojaških dolžnosti, Kolizija parnikov. Parnik "Zealand" Red Star Line je zadel na visokem morju v neki drugi tovorni parnik. Potniki "Zeelauda" Red Star Line, ki je dospel zvečer v new-vorško pristanišče, so bili prepričani. da jih bodo svojci sprejeli z dokaj prestrašenimi obrazi. Mislili so namreč, da se v New Yor-ku ve za kolizijo, katero je imel parnik s tovornim pnmikom "Missouri"' na visokem morju. To se pa ni zgodilo in potniki so prinesli s seboj vest o koliziji. Kapitan Moeller je izjavil, da ni bil parnik močno poškodovan ter da ni mogla udreti voda v notranje prostore. Kolizija se je završila v sredo zjutraj ob 11. uri sredi oceana, ko je vozil '"Zeeland" zelo počasi skozi gosto meglo. Komaj je dospel parnik iz megle, se mu je približal tovorni parnik "Missouri'*. Kolizija je bila vsled male razdalje neizogibna in vse. kar so mogli storiti častniki, je bilo, da so hitro posvarili potnike ter jim ukazali, naj se podajo na drugo stran parnika. Na pamikit ni bilo opaziti ni-kake panike. Le nekaj žensk v medkrovu je postalo histeričnih. Samomor v blaznici. V državni umobolnici na Black-wells Island u se je obesil 48-let-ni John Costinger. V zavod so ga prepeljali 18. marca. skoraj ni mogoče izseliti iz Rusije. V slučaju vojne bodo dale avstrijske, italjanske, francoske in nemške parobrodne družbe svoje parnike vladam na razpolago, ki jih bodo rabile za vojaške transporte. Cleveland, O.. 27. julija. — 6000 ogrskih rezervistov se bo takoj, ko dobijo poziv vrnilo nazaj v domovino. Vsi so člani prve rezerve avstro-ogrske armade. Chicago. 111.. 27. julija. — 20 tisoč tukajšnjih Srbov je pripravljenih za pot v staro domovino. Washington, D. C.. 27. julija. Na vprašanje, če bodo Združene države posredovale, je odgovoril predsednik Wilson, da se vlada Zdr. držav ne bo čisto nič ume-šavala v evropsko politiko. Washington, D. C., 27. julija. Ameriška poslanika v Berolinu in Petrogradu sta včeraj zvečer sporočila, da so se razmere nekoliko zboljsale. Fetrcgrad, Rusija. 27. julija. Danes zvečer je več tisoč prebivalcev demonstriralo po ulicah. Peli so srbsko narodno himno in kričali: — Proč z Nemčijo in Avstrijo! Živela junaška, dosedaj zasužnjena Srbija. DlUiaj, Avstrija. 27. julija. — Ljudje so zaceli v velikih množinah zapuščati "Belgrad. 5000 o-seb se je podalo v Zemun, dočim beže Srbi v sredino dežele. Zadnjo noč so začeli cigani pleniti po mestih. Položaj v Mehiki. Carranza kot zmagalec. Carranza se popolnoma čuti kot zmagalca ter izjavlja, da je na cilju svojih želja. DELEGATI CARBAJALA. Predmet posvetovanj je izročitev mehiškega glavnega mesta v roke konsiitucijonalistov. VVauiington, D. C.. 27. julija. Kot zastopnike Carbajala pri posvetovanjih s kon.-stitueijotnalisti je imenoval danes provizorični predsednik generala Lauro Villa r. predsednika vojaškega sodišča ter nadsodnika David Gui-terreza Allende. Tukajšni zastopniki koiistitucijonalistov so takoj po sprejemu te vesti izjavili. da bo zasedel Carranza naj-dalje do 15. avgusta glavno mesto. Odposlanci Carbajala imajo baje dosti polnomoči, da lahko sklenejo pravomočne dogovore s konstitucijonalistL Carranza bo še vnaprej vstra-jal pri svoji prvotni zahtevi, da se mu mesto brezpogojno uda. Formalno pa oo garantiral varstvo življenja in imetja prebivalcev glavnega mesta in to garancijo se smatra za podlago posvetovanj. V vladnih krogih prevladuje glede sitliaeije v Mehiki zopet zelo optimistično naziranje. Sovražne si stranke mirujejo ter pričakujejo uspeha pogajanj. Kingston, Jama:ea, 27. julija. Bivšega diktatorja Iluerto se je danes vprašalo glede njegovega stališča napram izjavi Felixa Diaza v Toronto ki je rekel, da bosta skupno z Huerto pričela s i; rot i revolucij jo. Huerta je izjavil na to vprašanje, da so vse te govorice brez vsake podlage. Tako za Diaza kakor za Mehiko je najboljše, ako ostane Diaz izvan dežele. Nadalje je rekel Huerta: "Smatral sem za najboljše, da zapustim deželo ter sem pustil na svojem mestu moža, o katerem sem domneval, da je najbolj sposoben za to. Ako bi hotel vprizoriti protirevolucijo, bi lahko storil to tudi brez Diaza.'' Huerta je konečno rekel, da je prijatelj ameriškega naroda in predsednika Wilsona. ne pa ameriškega vladnega sistema. El Paao, Tex.. 27. julija. — General Bili. poveljnik mejne straže, je izdal danes povelje, naj se preišče vsak zavoj, ki gre preko meje in naj se pregleda tudi potnike cestne železnice iz E1 Paso v Juarez. Mejna straža je koufiscirala v pretekli noči 27 pušk. katere so skušali Mehikanci vtihotapiti preko meje. Saro Ravel, trgovec iz Columbus. New Mexico, katerega so v petek aretirali konstitucijonali-sti vsled obdolžbe, da je •prim*-sel preko meje orožje za bandi-tc. je bil danes zopet izpuščen na prosto. Iz Mazatlana se poroča o novih bojih. Garnizija namreč ni hotela oddati orožja. Pogajanja "Obesite vse ministre!" Razborjena zbornica. V angleški poslanski zbornici je vpil Lord Robert Cecil, naj se o-besi vse ministre. POLOŽAJ V DUBLINU. Ljudska množica je razbila vrata vojašnice predno je dospela na mesto policija. Dublin, Irska. 27. julija. — Dublin in veliki del katoliške Irske je strašno razburjen radi vče-rajšnega spopada med rednim vojaštvom in irskimi nacijonalisti, tekom kojega so bile ubite štiri osebe ter je bilo ranjenih približno štirideset. Napočil je že dan predno se je posrečilo policiji pregnati ljudske množice, ki so hodile po cestah ter pole patrijo-tične pesmi. Ko je množica izvedela, da je vojaštvo pripravljeno v vojašnicah, se je napotila tjakaj 1er pozvala vojake, naj pridejo ven. Konečno so demolirali demonstranti vrata. Šele nato je prišla na lice mesta policija ter razgna-la razjarjeno množico. Lord mayor iz Dublina jc zahteval danes v interesu miru, naj se odstrani iz mesta bataljon škotskega mejnega polka. Voditelji nacijonalistih smatrajo za devo za jako resno trr izjavljajo. da bodo zahtevali od vlade popolno zadoščenje. London, Anglija. 27. julija. — Ministrski predsednik Asquith ki se je mudil na počitnicah, je takoj odpotoval v London, kakor hitro je izvedel o bojih v Dubli-nu. Ker je obenem vojni minister. jc takoj prevzel tozadevne posle. Pri otvorjenju seje v poslanski zbornici je predlagal John E. Redmond vodja irskih nacijona-listov, naj se odgodi zbornico v znamenje ogorčenja vsled krvavih dogodkov v Dublinu. Birrell, glavni tajnik za Irsko je navalil vso krivdo na pomožnega policijskega komisarja v Dublinu. ki je poklical vojaštvo na pomoč, irski člani zbornice so takoj pričeli vpiti: "Naj se ga obesi!" Se dalje pa je šel Lord Rober Cecil, ki je zavpil; "Vse ministre naj se obesi!'' Morilka Caillaux. Obravnava bo vkratkem končana. Calmette-ova oporoka. — Veliko premoženje. —o- - Pariz, Francija. 27. julija. — Daiifs je bilo končano zasliševanje prič. jutri bosta pa že začela zagovornik in državni pravdnik s svojimi govori. Cailiauxova žena zelo slabo izgleda. Prvi je nastopil kot priča mož obtoženke. Joseph Caillaux. — Današnji "Figaro'' — je re-fel — me dolži. da sem vplival ;a priče. Sodni dvor prosim, da naj mi dovoli prebrati Calmet-te-ovo oporoko, ker se bo na ta način zamoglo marsikaj pojasniti. Ko ga je zagovornik vprašal, kje je dobil oporoko, mu je odvrnil: — Ravno tam kot vi moja pisma. Calmette je zapustil $2.600,000. — Naravnost nevrjetno je. kako i«* raslo njegovo premoženje — je izvajal Caillaux. Po mojem mnenju ne more priti rodbina srednje vrste prej kot v l."30 letih do takega denarja. — Zagovornik je pojasnil, da mu je večji del tega premoženja zapustila madama Boursin. Popoldan se je vnel med zdrav-niki-strokovnjaki hud prepir, ker so nekateri trdili, da bi Calmette ozdravel, če bi mu takoj zavezali rano, in bi ne dopustili, da je med vožnjo v bolnišnico izkrvavel. Proces proti Charltonu odgoden. Napolj, Italija, 27. julija. — Danes se je tukaj zaznalo, da se je do prihodnjego leta odgodilo proees proti Amerikancu Porter Charltonu, ki je leta 1010 umoril svojo ženo v Como. Proces se je odložilo radi zaslišanja iprič v iZdr. državah. John Palmieri iz New Yorka, zagovornik Charlto-ua, je dospel danes semkaj terse bo posvetoval z italijanskimi zagovorniki jetnika. Izsiljevalec. V Butler St. policijskem sodišču, Brooklyn, je bil pridržan 37-žan 37-letni Giovanni Cresta, ki je pred par leti obstrelil Vincen-za Buceelia. pod $700(1 varščine. Za svoj zločin je že sedel 3 in nol leta v ječi; pred nekaj dnevi je prišel k Bucceli-u in mu zagrozil s smrtjo, če mu ne da $22. Dvoboj na lovu. . Ustrelil je prijatelja t®kom lovskega izleta. NeavMta žena. V si-lobranu. Jamestown, N. Y., 27. julija.— Tekom lovskega izleta je ustrelil Emerson White svojega dolgoletnega prijatelja Charles Haight-a. Baje sta se prepirala ter nato iz-vojevala nek« vrste dvoboj. Po umoru j« zakopal White truplo svojega prijatelja Hr telefonično obvestil polieijo o celem dogodku. '?! White j« spremil došle policiste na mesto, kjer j« bil zakopal truplo ter je tudi pokazal kraj, kjer je imel skrito orožje. Pred pomožnim okrajnim pravdnikoin Rexfordom je White na sledeči način opisal celi dogodek: "Haight je bil oni, ki je predlagal lovski izlet. Obe puški, kateri sva vzela s seboj, sta bili njegova last im istotako revolver, s katerim je streljal »ame. Ko sva bila že dalj časa r gozdu, me je prosil Haight za revolver, ker se je hotel baje nekoliko uriti v streljanju z revolverjem. Dal sem mu revolver ter sedel sam na štor nekega drevesa. Haight sam je ostal kakih dvajset korakov za menoj. Naenkrat me je začel zmerjati ter je izjavil, da sem ga varal z njegovo soprogo. Jaz sem izjavil, da je to neumnosti natof-- je za eel streljati name. Oddal je pet strelov, kojih eden mi je preluknjal klobuk. Ko se je nato obrnil, da prime srojo puško, sem pomeril tudi jaz ter ga ustrelil. Nato sem šel ▼ hišo Hr.ighta. da obvestim ženo o kar se je dogodilo. Nisem, j« dobil doma ter šel nato r svoje lastno stanovanje ter se javil policiji." Zdravnik brea diplome Včeraj so aretirali na Summer Ave. v Brooklynu nekega Wil'.ia-ma Senganna, ki je že precej risa izvrševal zdravniška prakso brez dovoljenja. Pri zaslišanju jo izpovedal, da je bil pred leti strežnik v neki bolnišnici. Predsednik in volitve. Washington, D. C., 27. julija. Predsednik Wilson se bo skoraj-gotovo osebno udeležil jesenske volilne kampanje v Pennsvlva- ki jc iznašel serum -proti kozam niji, lllinoisu in drugih državah. --- kjer se boji dvomljivega izida. Znameniti bakteriolog umrl. Brookfield, JTo., 27. julija. — Danes je umrl tukaj dr. Robert. Velika naročila železnic. Cincinnati, O.. 27. julija. Upravitelji Cincinnati, Hamilton in Dayton železnic a« sklenili nakup 3000 jeklenih železniških vozov in 45 lokomotiv. Železnica ima sedaj 9000 tovornih vozov, a relik del teh je najetih. Za najemnino je bilo treka plačati vsa-I ko leto skoro pol milijona dolarjev. I>eportacije. Chicago, JU., 27. julija. — V soboto bodo prepeljali v New York 75 oseb. med njimi več mladih deklic, katere bodo zaradi raznovrstnih pregreškov deporti-rali nazaj v Evropo. so Huda kazen. Xewyorsko sodišče je obsodilo med konstitucijo--žepnega tatu Harrv Steina na se-nalisti in federalci na krovu a- dem in polletno ječo; zasačili so "Albany", so!ga ravno pri izvrševanju svojega nepoštenega poklica. Charles Curren bo sedel 6 mesecev v ječi, ker je izmaknil gledališki igralki Hermione Heno za $1600 diamantov. meriške križarke se razbila Velik požar. Gloversville, N. Y.. 27. julija. Danes je uničil -požar skladišče tvrdke S. E. Pankhurst & Co. — Škoda znaša $350,000. Kako je nastal požar ni znano. Usodepoln požar v jetnišnici. Concord, N. H.. 27. julija. — Amos Turner jc bil na mestu u-smrčen. dva druga sta pa bila težko ranjena, ko so gasili požar, ki je izbruhnil v tukajšnji kaznilnici ter napravil za $100.000 škode. Vsi trije so bili člani mestne požarne brambe. Kaznjenci so bili izvanredno mirni. Naliv v Coleradu. Denver, Cele.. 27. julija. — jVelikansk« razdejanje je uv/ro-.čil danes naliv, ki se je dogodil J pri Telluride. Z bližnjih gora so jpridrle velike množine vode lor preplavile mesto in okolico. Do-, mneva se. da je utonilo mnogo otrok. Telefonska in brzojavni i zveza z mestom je prekinjena. Morilec Schmidt. Po zagovorniku Alfonsu G. Koelble je vložil morilec Hans Schmidt prošnjo, da bi se mu do-Trgovec x dekleti. [volil nov proces. Obravnava se V Bronxu. New York, se je,bo vršila 5. oktobra, ko se vrne moral zagovarjati 19-letni Mich, j sodnik Vernon M. Davis iz Evro-Gruerino, katerega dolže, da je tr- pe nazaj. Zagovodnik zatrjuje, goval z dekleti. Razsodba bo. iz-'da je umrla Anmuellerjeva na rečena v petek. -posledicah neke operacije. vožnja u krasni In brzi parnik (Afstro-tnerloui proge) Martha Washington #4pl«ie t soboto, dne 8. avgusta j9tBJa do Trsta urno 13 dnL do Trat* ali Rek« : i $29.00 ▼ornih lktkoT: do Ljubljane - - . $30.18 doZagroba - - ■ - $30.08 k*w»« (.ddelA M IL tai m. nmdm) 04.00 va£ sa Odrasle, n stroke mIsvIca. T* oddslsk Vete)* llrtke t.febl« pri F*. BAKSX2, U Oortlaadl BI., Htv Y«r»f . .M* , .-v. 'ijr ™-- jstj ' • ■ £SP _ •j " • i'"' "6LAS NARODA" * (Sovenk Daily.) «> Owned and published by the flofenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President r JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and tddwiiM of above officers : 81 Oortiacdt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. la celo leto *elja fist za Ameriko GLAS NAHODA, 28. JUDIJA, 1914. Dopisi. Sunnyside, Utah. — Ker se iz vseh delov Združenih držav sliši o slabih delavskih razmerah in to celo sedaj, v poletnem času, se mi to kaj čudno dozdeva, ker je pri nas z delom ravno nasprotno. Dela se vsak dan in še celo v nedeljah. Kljub temu pa ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker se ga težko dobi in sta tukajšnja dva premogorova tudi precej nevarna. Zaslužek je tako pičel, da se človek težko preživlja vsprieo velike draginje. — Canado........................$3.00 pol leta....................... 1.60 leto sa mesto New York........ 4.00 leta sa mesto New York ... 2.00 t- . ... ... ___ vmleto...........4.50 f Dne 20. julija se je težko pone- " pol leta............. 2.55 !Sreeil rojak Florijan Gartner. " četrt leta............ 1.70 ^lomilo mu je obe nogi nad kolenom. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Salt Lake City. Utah. Ker je član društva "Mangart" št. 113 S. N. P. J., je upati, da mu bodo šli člani na roko sedaj v času njegove bolezni. Tukaj dežuje vsaki dan, kar je nekaj izvanrednega ter se temu čudijo celo stari mormonei. V prejšnjih letih ni bilo dežja po več mesecev. — P. Malko. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan * izvzemAi nedelj in praznikov. -GLAS NARODA** ("Voice of the People") every day except Sunday« tni Holidays. Subscription yearly $3. JO. Dopisi brez podpisa in osobnoeti ee ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiiljatl po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro* ■t mo, da ae nam tudi prejinjc UvtUiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA" " 83 Cortland t St., New York City. Telefon iffil Cortlandt- Kriza v Evropi. S svojimi grožnjami napram Srbiji ter provokacijo Rusije je ustvarila Avstrija akutno mednarodno krizo v Evropi. Do splošne vojne pa more priti le na ta način, da privolijo v to vse velesile, prizadete v tem slučaju. Tripleentt-nta in trozveza so nič manj orodja miru kot pa vojne. Francija in Velika Iiritanija na eni strani ter Nemčija in Italija na drugi morajo varovati v _prvi vrsti njihove lastne interese in njih največji in skupni interes je sedaj, da preprečijo vojno, tekom koje bi se prelilo cele reke krvi in katera bi imela za posledico financijelno propast šest velikih narodov. Nagon samoohranitve, Če ravno ne kak drugi višji motiv, bi moral napotiti zaveznike Avstrije in Rusije, da igrajo ulogo pornir-jevalca v sedanjih zapletljajih. Da sta vzdržali trozveza in triple-ententa v toliko letih obstoja mir, kljub vsemu »čuvanju in neprestani ljubosumnosti, je najboljši dokaz, da izvajata pomirjevalen vpliv na vse prizadete. Razsežnost oboroževanja, milijoni in milijoni mož, katere bi se pozvalo, naj nosijo orožje, pogubni stroški kontinentalne vojne, vse to mora v smislu miru vplivati na evropske vlade, kadar se gre za vojno ali mir. V prvem valu razburjenja vsled grozečega stališča donavske monarhije se lahko izgubi iz vidika neštete sile, ki delajo neprestano za mir. Te so industri-jalne, finančne in trgovinske zve-s sosednjimi deželami in velika Obletnica bolgarske katastrofe. Konec junija 1013 je bil dan usodepolni ukaz na bolgarsko vojsko, da naj na celi črti naskoči srbsko in grško armado. Posledice tega ukaza so znane. Bolgarska je bila poražena ter je izgubila vse uspehe prve balkanske vojne. Zadela jo je prava katastrofa, ki jo je privedla na rob državnega propada. Povsem naravno je, da se Bolgari spominjajo dne 29. junija 1913 z največjo bolečino in z največjim gnjevom v srcu, ker je ta dan mejnik med srečo in nesrečo v njihovi zgodovini. Zanimivo je, kako sodbo izrekajo posamezni listi in političarji o činu, izvršenem dne 29. junija 1913. Naje o Canec, vodja radikalno-demokratske stranke piše v "Ra dikalu*': "Naša zgodovina ne po zna večjega zločina od onega, iz vršenega 29. junija 1913." Janko Sakazov, vodja socijali stov, izjavlja v svojem listu: "Da so onemela ona nesrečna usta, k so dala ukaz dne 29. junija 1913 bi Bolgarska ne bila ponižana ii razkosana, marveč bi bila velika. To mi je daje pravico, da imenu jem dan 29. junija najnesrečnejši dan v novi zgodovini bolgarskega naroda." Dr. Momčilov, eden izmed vodij stambulove (vladne) stranke je izjavil odkrito, da je bil čin z dne 29. junija 1913 "zadnja neumnost v celi vrsti neumnosti, ki so ponižale Bolgarsko". llija Bobčev, eden najuglednejših pristašev narodne stranke, j» rekel na shodu v Plovdivu: Krivci katastrofe z dne 29. junija so znani, čas je, da jim damo zasluženo plačilo." Z oziroin na tako razpoloženje v javnosti se ni čuditi, da je prišlo do ostrih demonstracij povodom te žalne obletnice. Iniciativo za demonstracije je dalo dijaštvo. Policija v Sofiji je sicer prepovedala vsako demonstracijo. vendar pa se je bilo zbralo v ulici - Dordukov blizu Udovica. — Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. (Nadaljevanje.) Nekega dne je zdravnik obvestil Gito. da nastopa kriza, odločilen čas, kjer prehaja bolnik v smrt ali se pa vrača k zdravju. Gita je ves dan premolila v cerkvi, dajala za maše, da bi Jelena ozdravela. Sporočila je tudi patru, proseč ga, da se v svojih molitvah spomni Jelene. Zgodaj zhi-traj je imel priti zdravnik Ro-chelle in povedati, kako se je zasukalo bolničino stanje. Gita ga je pričakovala z največjo nestrpnostjo. Postala je tako nemirna, da je poslala ponj. Francoz je takoj prišel. hip je pomislila, da takšna, ka- "Dobro, napravim to obljubo kor je sedaj, ne bi ugajala nobe- ...v vaše roke___ Takoj jutri, nemu in tudi ne njemu. ako hočete___" Gita jo je takoj odvedla od zr-! "Torej jutri... Pričakoval vas cala. Da bi bila slutila, da bode bom", je rekel pater zadovoljno, pogled v zrcalu tako deloval na j "Želite še kaj, častiti oče?" deklico, ne bi je bila sprovela "Tudi Jeleno morate oblju-predenj. Jelena je sedaj že boljše biti." izgledala, a vendar se je razjoka-j "Ne razumem tega", je rekla la sama nad seboj. Kaj bi se bilo Gita. zgodilo takrat, ko je prvič zaže-| "Zaobljubiti jo, da ostane de-lela, da se pogleda v zrcalo. jvica", jej razjasnil jezuit. "Ne jokaj, dušica!" jo je to- "In če noče?" lažila mati. "Seda i zelo dobro j "Morda bo hotela... Posku-izgledaš in boš še biljše... samo šajmo", je rekel pater. "S tem potolažena bodi." bi se moglo preprečiti... recimo, Ves mesec po spovedi je prilia- da Jelena ne vzame onega moža, jal rektor v Gitino hišo ter je ki ste ga vi ljubili." imel ž njo duhovne vaje. "Treba je s korenino odstraniti plevel, ki se je zarastel v vaši duši!" ji je govoril jezuit, pa je vsak dan po dve uri čital in razlagal Giti življenje svetnikov, sv. pismo in molil skupno ž njo k Bogu. Gita ga (Pride Se.) V STABO DOMOVINO SO SE PODALI: Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? S S S Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj [□1 ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja [□) f zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, daje danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldo*t — on se nc boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak, ni Vedite, da ni treba posebne izkušenosti aH tehničnega znanja, d* po-/|T[\ stanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in 11111 v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj IPjj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic, r—11 Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam. ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in I • I drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — if! Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. S parni ko in "Noordam": Ivan | "Ah, povejte, ekscelenca!" je r pogina s~"slepo pokorščino VG;mtar iz Somerset, Colo., v Po rekla Gi;a zdravniku ter ga pri- J * ^ j £ ljane. Allt> Samsa iz Marquette: jela za obe roki. Morala sem po-1n. ^ od>iran^m'ne_ Mich., v Loški potok; Fran Za-po vas" V1 ne veste' katko varnost od njene hčere. « Trinidad, Colo., v Kamnik; ta žalostna negoto- večina razumnih in treznih ljudi! vseurilišea na tisoče in tisoče ob-zre na vojsko kot najskrajnejše i činstva vseh slojev, ki je odkora redstvo, katero «.» sme uporabiti jkaIa v ogromni množici na trg dinole, da se resi življ.-nje na- Prod cerkev sv. Nedelje. V mno- edinole, roda. Ljudske množice, ki korakajo po cestah velikih mest ter pojejo patrijotične posmi. so plen mimoidočega navdušenja. Državniki pa. ki imajo v Berlinu. Parizu in v Lond onu v rokah vajeti vlade, ne morejo iti v vojno vsled mo-mentanega razpoloženja in iz sentimentalnih nagibov. Oni morajo natanko premisliti in pretehtati, koliko more izgubiti ali pridobiti narod, koliko krvi in narodnega premoženja je treba žrtvovati in v koliko bi se izpre-menil splošni položaj, ako bi vojna izpadla tako ali tako. Ovire so prevelikanske, izid cele zadeve preveč negotov, da bi Evropa, ako trezno misli, riski-rala svoje bodoč« blagostanje vsled kapric nekaterih vojaških igralcev. Novi prestolonaslednik zavarovan. Z Dunaja poročajo: Nadvojvod* Karel Franc Josip se je, ko se je poročil, zavaroval pri dunajski zavarovalnici " Anker" za en mihjon kron. Ko je nadvoj- podlagi izvrženega dokaza resni prestolonaslednik J ee je bil Lukanov enoglasno opro-•e je ta zavarovalnina na ličen. Bolgarska ima torej sedaj na a&eeek petLh|sodnijsko dokazano, da največji žici so nosili v črno zavite rdeče zastave z napisom: "Maščevanje krivcem za 80,000 padlih vojakov, za 60,000 vdov, za 200,000 sirot, za 300.000 žalujočih domov." Govorili so burne govore, da treba vse one, ki so zakrivili 29. dan meseca junija 1913, obesiti ob spomenik carja-osvoboditelja. Car Ferdinand — sodnijsko dokazano — največji škodljivec Bolgarske in bolgarskega naroda. V bolgarski javnosti je vzbudila veliko senzacijo afera poslanca Lukanova. Za časa volilnih bojev je imel kandidat Lukanov velik shod v Stanimaki.. Na tem shodu je dejal Lukanov, da je car Ferdinand največji škodljivec Bolgarske. Radi tega je bil aretiran in radi razžaljenja veličanstva obtožen. Preiskava je dognala, da Lrtikanov je v resnici govoril te besede in tako je prišlo do obravnave. Pred okrožno sodnijo v Plovdivu se je vršila glavna razprava in Lukanov je nastopil za svojo trditev dokaz resnice. Sodni dvor je pripustil dokaz in na me muci vost." "Počakajte še malo časa, ma-damc!" je miril zdravnik Gito, gledajoč postrani Jeleno, ki je uprla nem pogled v njega, koj bodemo videli." Roehello je pristopil k bolnici, jej potipal žilo ter jO pazno gledal ... Kakor da še ni na čistem, je pričel šteti udarce žile, govoreč polglasno: un, deux, trois (ena. dve, tri) itd. To vse je trajalo samb nekaj hipov in Giti je bilo, da zbesni od nestrpnosti. Naenkrat se je obrnil zdravnik proti Giti in rekel s svečanim izrazom na obrazu: ' Rog, Roclielle in mladost!" "Kaj govorite?!" je vprašala Gita trepetaje. "So premagali bolezen... Kriza je srečno premagana!" je odgovoril Roclielle zmagonosno. "Ah, hvala ti Bog!" je zaklicala glasno Gita, dvignivši sklenjeni roki proti nebu. "In vam tudi, doktor!" Tako je bila vzradoščena vsled zdravnikove izjave, da mu je poljubila preje roko. predno je to mogel zabraniti olikani Francoz. "Ali, madame!" je dejal doktor ter umaknil roko, pa pričel dalje govoriti o Jelenini bolezni. "Tako je. kakor sem rekel. Kriza je srečno premagana, ali sedaj je tudi skrbeti za bolnico... Skrbeti se mora. da ne postane iz te bolezni kaka druga— Prva nevarnost je odstranjena, ali bitka ni še dobljena na vseh črtah. Go-spica je zelo oslabljena... Gledati moramo, da se jej moči povrnejo čim preje... Ko si toliko opomore, da bo 'mogla zapustiti aosteljo. se odpeljete z njo na deželo... Tam je boljši zrak, tam dobi teka do jedi, gorski zrak o-krepi njene živce... Upam, da jo pripeljete v Zagreb zopet polno in rdečo kakor jabolko—" Gita je bila presrečna, da je ninula smrtna nevarnost za njeno dete. Zahvaljevala se jc Bogu v molitvi, dala darovati maše, delila ^bilo miloščine, postila se in opravljala druga pobožna dela. samo da bi čim bolj pokazala svojo hvaležnost napram Bogu, ki je rešil njeno hčer od smrti, a njo od težkih, neznosnih duševnih muk. Kljub svoji mladosti Jelena ni hitro okrevala. Zelo počasi se jej je vračalo zdravje. Šele čez dva tedna se je moglo opaziti, da jej je že mnogo boljše. Občutila je tek za jed, oko jej je postalo bi-strejše in na obličje se je vračal izraz mladosti. Enkrat je zaželela Jelena, da se pogleda v zrcalo, a ga jej mati ni hotela dati, boječ se, da bi se deklica mogla vznemiriti in tako škodovati zdravju. "Boljše je, da se ne vidiš, dra-sro dete!" je rekla Gita. "Kadar bos boljše, izgledala, ti dam zrcalo." "Kaj tako slabo izgledam?" je vprašala Jelena. "Slabo izgledaš, drago dete... Razžalostila bi se, če bi se videla v zrcalu. Bolezen je bila dolga, nevarna. .. Boga zahvali, da si ostala še živa!" Deklica je pogledala mater ter napol zaprla oči. Materinih besedi ni mogla razumeti. "Ah, ne misli na to... Nevarnost je minula in ti ozdraviš sko-ro", je pristavila Gita. Jelena se je tretji dan vidno zboljšala. Zdravnik Rochelle jej je dovolil, da sme vstati iz postelje1 ter sedeti v naslonjaču. Ko je prvič vstala iz postelje, je zaželela Jelena pogledati se v zrcalu. Ženska radovednost je zmagala. Podpirana od matere in e, je stopila k zrcala in Ivan Ožbolt z družino iz Mang-ham, La., v Prezid; Janez Plut iz Leeland, Nev., v Krvaveji vrh; Karol Bartolj iz Emporium. Pa., v Loški potok; Simon in Jernej j Uršič iz Milwaukee, Wis., v Be- rekel nekoč Rochelle, ko je Mag- Ja?ez Fil*ič izD^lwaukf' , , T Wis., v Lipo; Josip Pulka in Ja- Zdravniku Rochelle ju niso bili pogodu patrovi obaski. Rajši bi bil videl, da mati skrbi za bolnico, nego da posluša jezuitove ' nauke in pridige. I "A prosim vas, madame!" je Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti prenr-zlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo egodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society Room 104-S-6, 424 4tH Ave., PITTSBURGH, PA. , . ., 'nez Lupenski iz New eni in se jc doktor zelo razjezil v* •adi tega. "Čemu so ti patrovi. York Citv • S parnikom "La Touraine": Pavel Lenarčič in Janez Žagar iz dalena pozabila dati zdravila Je-| leni radi obiski? Saj niste nuna, niti ni tukaj samostan; rajši bi imel, da . tj. , ti** " i u: i l'utte, Mont., v Vinico: Dane Bu-pogledate k bolnici, ee dobiva ob . ' . ^ ' ' "" .. ~ „ i »i »•> i kovač iz Butte, Mont.. v Gosoie; pravem easu zdravila. * • . m . . , Martin Jamic iz Ottawa, 111., v To je moja stvar, ekscelen-1 ^jajur ca!" je odgovorila Gita. "Vsakf s ;rnikom "Argentina": Jo-knstjan mia velike dolžnosti pro- - GorSe z družino iz DilIonvale> ti Bogu. Ghio v Rudolfovo. Fran Poni. 'Jutri vendar ne postanete kyap h Gormania W Va y j !V!tmCf. . ' ™ Vas° Borajevič in Lazo Balač iz Mariners Harbor, N. Y., v Za-jrreb; Ivan Bahorič iz Norwich, 'KRACKERJEV' BRINJEVEC ter se je poslovil od Gite s porog ljivim smehom. \ Celi štirje tedni so minuli, da'Conn., v Metliko; Jernej Novak iz Pueblo, Colo., v Blato; Andrej' Avsec z družino iz Virginia,} Minn., v Nežjo njivo; Alojzij, Škof iz Cleveland, Ohio, v Šiško:; Sebastijan (iaser iz Cumberland, j Md., v Trst; Fran Kovic z druži-j no iz Cleveland, Ohio, v Dob;! Louis in Viktor Turk iz Cleve-j land, Ohio, v Toplice; Louis Golf iz Cleveland, Ohio, v Št. Vid; Jo-sipina Lužar iz Cleveland, Ohio, v Beričevo. S parnikom "Finland": Janez Keglar iz New Alexandria. Pa., v Št. Rupert. S parrakom "Philadelphia": Simon Setina z družino iz Joliet. 111., v Vižmarje; Mihael Sedmak iz Davis/ W. Va., v Št. Peter; Gregor Bergoč z družino iz Pittsburgh, Pa., v Slatino; Martin Komučar iz La Salle. 111., v Brežice; Josip Ilostnik iz St. Marys, Pa., v Mirno; Fran Požar iz Davis, \V. Va., v Postojno; Anton Zbašnik iz Joliet, 111., v Plesce. Vsi gori omenjeni potniki bo kupili parobrodne listke pri tvrd-ki Frank Sakser, , 82 Cortlandt St., New York. st' je Jelena toliko opomogla, da «o jo mogli odpeljati na deželo. Temu se je sama radovala, ker je upala, da se ji v zdravem, svežem zraku mnogo preje povrne prejšnja moč, nego tu med pustim mestnim zidovjem. Gita se je odpravila na daljše bivanje na de/.cli in zato je dala tjakaj odpeljati več reči. Mislila je ostati do zime, in sedaj je bil šele maj. V kratkem času je preživela v mestu toliko neprilik, da si je njena duša zaželela miru. Dva dneva, predaio so odšle, je šla Gita k patru naznanit mu svoj odhod in se priporočit njegovim molitvam. "Vsak dan se bom", je obetal pater, "spominjal v molitvi vas in vaših otrok... A mislite tudi vi na Boga in na hvaležnost napram njemu... Mogočni vam je izkazal milost, izvanredno dobroto... Vi to sami najboljše veste." "Vedno mu bom hvaležna!" je obetala Gita s svečanim glasom. "Ali ne samo v besedah, temveč tudi v dejanju!" jo je prekinil jezuit liitro. "Ali niste še mislili na to?!" "Govorite___ svetujte___ in poslušala vas bom!" "Eh, dobro!... Moja dolžnost je, da vas opozorim na to. Sveta navada v naši edini rešilni cerkvi je, da se verniki zahvaljujejo Bogu za milosti s kakim dobrini delom, kakor so miloščine, obljube..." "Kaj bi bilo Bogu najljubše, da storim?" je vprašala Gita naglo. "To, kar se vam zdi najtežje", je odgovoril jezuit z vzvišenim glasom. "Nič se mi ne zdi težko, da se zahvalim Bogu", je rekla ona nepremišljeno. "Storite kako obljubo!" "Kakšno?" "Večnega udovištva! Obljubite se, da ostanete vdova, dokler živite!" je govoril jezuit v skoro zapovedujočem glasu. Gita jc obmolknila ter preble-dela. Na kaj takega ni bila pripravljena. " Vidi se mi, da se vam zdi težka takšna obljuba... Tem ljubši Poštarma je všteta pri teh »ve-bo Bogu, kakor sem že rekel.Jtah. Doma se nakazane avote po Ravno vaša želja po zakonu je (polnoma izplačajo bre* vinarja edin vzrok vsej vaši veliki nesre- J odbitka, či, ki vas je zadela in ki more po je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" [brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, imporliranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalegi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila, se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. —---^ 1 - Rad bi zvedel, kje se nahaja moj brat FRANK ZUPANC. Pred enim letom se je nahajal v državi Colorado. Sedaj sem pa slišal, da se nahaja v Chicago, 111. Če kdo ve za njega, prosim da mi naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu: Marko Zupane, 819 Grove Avenue, Johnstown. Pa. (25-28—7) Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. ' $ 6____ 1.10 130... . 26.65 10____ 2 15 140... . 28.70 15.... 3.15 150... . 30.75 20____ 4.20 160... . 32.80 25____ fi.20 170... . 34 85 30.... 6.25 180 .. . 36.90 85.... 7 30 190... . 38.95 40---- 8.30 200... . 41.00 45-... y.35 2*0... . 51,25 60.... 10 35 300... . 61.50 55____ 11.35 350... . 71.75 60____ 12 40 400... . 82.00 65.... 13.40 450... . 92.20 70____ 14.45 500... . 102.50 75.... 15.45 600... . 123.00 80____ 16 50 700... . 143.00 85.... 17.50 800... . 164.00 90____ 18.50 900... . 184.00 100____ 20 50 1000... . 204.00 Hrt.... 22.55 8000... . 408.00 120____ 24.60 5000... . 1018.00 stati še večja... Nič ni bolj naravnega od vas, nego obljuba u-dovištva." "Dovolite mi, oče, dan premisleka!" je prosila s tihim, nego- j Naše denarne pošiljatve razpo , šilja na zadnjo pošto e. k. poštni hranilnični urad na Dunaja v naj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri (lične je do $50.00 t gotovini ▼ pri t o vi in glasom. , poročenem ali registriranem pis "Premisleka... ha, ha!" se je večje zneske pa po Postal nasmejal porogljivo, da je Gita Money Ordtr ali pa po New Tort vstrepetala pred tem smehom.'Bank Draft. "Kaj naj pomeni premišljati, ka-j *»Am m±siil dar gre za pobožno obljubo? Po-| . * gajati se z Bogom, hočeš-li toli- 82 Cortlmndt St. New York, N. 1 ko, ali samo toliko. Kiko oedo- ! §104 Bt IMENIK in CENIK najglavnejših zdravil svetovnoznane lekarne PARTOSv NEW YQRKU PARTOLA za čiščenje krvi in želodca Ler redno stolico........ $1.C0 PARTOWILL za želodčne boiezni ............................ PARTOHERB za bolezni na ledicah .......................... RHEUMA- BALSAM & POWDER za revmatizem in kostenico PARTO-GLORY za živčne bolezni, slabost in slabo spanje---- PARTOCOUGH za kašelj, prsne in plučne bolezni ............ PARTOCURA zoper glavobol ................................ PARTOLIN zoper izpadanje in poraščanje las.............. ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni .......... PARTOCYL za kožno srbenje in mazulje...................... PARTOSWEAT za potenje nog............................. 1.00 PARTO-BISQUITS za sifilis ................................ TRIPLETS No. 1. za akutno kanavico (triper)................ i. za zastarelo kapavico..................... 3. za polucijo a i gubitek semena ............ 4. za beli tok žen ............................ PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo ........ PARTOCREAM & SOAP za one, kateri imajo mazulje po licu in one, kateri žele imeti gladko kožo.................... fl.ro •r> za $1.00 1.00 5 za 4 00 l.CO 5 za 4.00 -\oo f> za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5* za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5*za 4.00 1.00 5 za 4.00 4.00 # 2.00 2.'H) 2.00 2.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.0C Naročila je pošiljati na: THE PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave., New York. "glas naroda" je edini slovenski dnevnik zdr. drž. .naroČite se nanj i Kadar je kako draStvo namenjeno kopiti bandero, zabtavo, regalij« fodbens instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, privesek, prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene sa cene vprašate. Upraisej« 7u Stane le Sc. p* si bodete prihranili dolarje. . Cssike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite ponj. GLAS NARODA, 28. JULIJA, 1914. Črni menih. Profesorski kandidat Andrej Vasiiljevie Kovr^in »e je presolil t delom in si pokvaril živce. O-krog zdravnkov ni letal, ampak kur tako mimogrede pri steklenici vina h«- j«* pomen:! t» prijate-1 jeni-zdravnikom, in ta tnu je svetoval, preživeti spomlad in poletje na deželi. Ravno prav je priAlo dolgo pismo od Tanje Pesoeki, v katerem ga je vabila, naj Ih prišel v Borisovko in jih posetil. In Kovrin je uvidel, da se m ti je v resnici trebA malo •pospreh oditi. Najprej — bilo je v aprilu — j«- šel domov, v svojo rodno Ko-vrinko in prebil tu v samoti tri tedne, ]H)tem pa se je napotil, kakor hitro je nastala lepa cesta » konji k svojemu nek« t an jemo varuhu in iV7.goJteJ ju Pesocko-mu, ki je bil znan |>o vsej Rusiji kot sadjerejec. Od Kovrinke do Horisovke, kjor so bili IVsocki, se je raeuualo okolo sedemdeset vrst, in popotovanje po mehki, spomladanski cesti v mirnem vo-zw'ku na peresih je bilo prava naslada. Pesoeki so imeti veliko hišo s kolonami in le\ i, s katerih s«? je luščila štukatura, in s frakar-skim lakajem pri velikih vratih. »Starinski park, emeren in resen, urejen po angleški maniri, se je vlekel skoraj vrsto daleč, od hiše pa do reke; in tu se je konča-val s strmim, visokim glinastim hregom, na katerem so rasle Kinivke '/ odkritiani koreninami, podobnimi kosmatim Kapam. Spodaj se je. odljmtno bleščala voda, so preletavali z žalobnim pi-skom kljunat-* in neprestano je kraljevalo tukaj tako občutje, da hi se bil človek kar vsedel in pisal balado. Zato pa je bilo o-krog hiše, na dvorišču in v sočiv-nih gredah, ki so z drevesnico bred merile trideset desetin, veselo in živahno celo v slabem vremenu. Takih eudovttnih vrtnic, lilij, kamelij, takih tuliipa-nov najrazličnejših barv od snež-nohele do sajastočrne, sploh takega Imgastva barv, kakor pri Pesockih, Kovrin šše ni videl nikjer. Spomlad se je bila šele pričela in najrazkošnejse cvetje se je še skrivalo v steklenjaeah, a vendar je zadostovalo že to, kar je cvetelo vzdolž alej i semtertja na gredah, da se je človek čutil, Šetaje po vrtu, v kraljestvu nežnih barv, zlasti rano v jutro, ko se je na slehernem listku lesketala rosa. Ono, kar je služilo vrtu samo v dekoracijo in kar je Pesoeki sam zaničljivo nazivljal šaro, jc imelo na Kovrino nekdaj v mladosti pravljičen vpliv. Koliko čudaških predmetov je bilo tu, umetno vzgojenih izrodkov in izrastkov prirode! Tu so bili spali rji iz ovočja, bila je hruška s podobo pir^iniidaste topolje, biLi so okrogli east i hrasti in lipe, dežnik iz jablane, obloki, arabeske, kandelabrft tai celo letnica 1H62 iz sliv. Ta številka je naznanjala leto. v katerem se je .pričel Pesoeki pečati s sadjerej-stvom. Tupatam so rastla tudi lepa vitka drevesca z ravnimi, krepkini debli, podobna palmam in moral si natančno pogledati da sii spoznal v takem drevesu božje drevče ali rdečo malino. A kar je delalo vrt najbolj vesel in živahen, to je bilo neprestano gibanje. Od ranega jutra do pozne noči so okrog drevja in grmov, po alejah in gredicah gomarali ljudje liki mravlje « samokolni-cami, motikaini, škropilnicami... Kovni je prišel k Pesockim pod noč, okrog desetih zvečer. Tanjo in njenega očeta Jegora JSemjonoviča je našel v veliki vzemirje noslč. Jasno, zvednato nebo in termometer sta k jutru napovedovala mraz, vrhutega pa je bil vrfaiar Ivan Karlič odšel v mesto in zanesti se ni bilo na koga. Pri večerji se je govorilo samo o jutranji pozebi in sklenilo, da Tanja ne pojde spat, ampak bo ob eni ponoči obhodila vrt in pregledala, če je vse v redu, a Jegor Semjonovič bo vstal ob treh, ali pa še prej. Kovrin je presedel s Tanjo ves večer; -po polnoči sta se odpra vila na vrt. Bilo je hladno. Na dvorišču je že silno dišalo po og-nu. V velikem ovočjem vrtu, imenovanem trgovski vrt, prina-»ajočem Jegoru Semjonofviieu vsako leto nekaj tisočev čistega dobička, se je vlačil po zemlji črn, gost, zoprn dim in metaje se okrog drevja, je reševal te ti-firw-e pred mrazom. Drevesa so to v kvadratih, vrste so bili ravne in pravilne kakor vr-sae vojakov in stroga pedantična ■pravilnost in to, da so bila vsa drevesa ene rasti, enakih kron in. enakih debel, je delalo njih podobo enolično in celo dolgočasno. Kovrin in Tanja sta hodila med vrstami, kjer so tleli kupi gnoja, slame in vsakojakih sme-tij, zdaj pa zdaj so ju srečavaJi delavci, ki so se gibali v dimu, kakor sence. Cvetele so samo višnje, slive in nekaj vrst jablan, a ves vrt je to?iil v dimu; samo pri drevesnicah je dehnil Kovrin s polnimi prsi. "Jaz se/n že v mladosti tod kihal od dima"', je rekel in zge-nil s pleči, "pa vendar še do danes ne razumem, kako more dira drevje obvarovati pozebe." "Dim nadomešča oblake, kadar jib ni..." mu je odgovorila Tanja. "Kaj pa oblaki koristijo?" "V deževnemu, oblačnemu vremenu ne pada slana." "Saj res!" Zasmejal se je in jo prijel za roko. Nje široki, resni in omra-ženi obraz s tenkimi črnimi obrvmi, njen privzdignjeni ovratnik na jopi, ovirajoči jo prosto gibati z glavo in ona vsa, suhljata, vitka, s povzdignjenim krilom radi rose, mu je vzbujala mehka čuvstva. "Za Boga, saj je že dorasla!" je rekel sam pri sebi. "Ko sem pred petimi leti zadnjič odhajal od tukaj, ste bili vi še čisto o-trok. Bili ste tako suha, dolgonoga, z razpuščenimi lasmi, nosili ste kratko krilce in jaz sem vas dražil s čapljo... Kaj čas stori!" 4'Da, pet let!" je vzdehnila Tanja. "Od takrat jc že mnogo vode preteklo. Povejte, Andrej-ček, po pravici", se je živo razvnela zroč mu v obraz, "vi ste se nas odvadili, kaj ne? Pravzaprav pa, kaj sprašujem? Vi ste moški, in živite že svoje, zanimivo življenje, postali ste znamenit... Odtujenje je tako naravno! A naj bo, kakor hoče, An-drejček, jaz bi rada, če bi nas meli vi za domače. Mi ianamo pravico na to." "In jaz vas imam, Tanja." "Častna beseda?" "Da, častna beseda." "Čudili ste se danes, da imamo toliko vaših fotografij. Saj veste, da vas moj oče obožuje. V časi se mi zdi, da vas ljubi bolj nego mene. On je ponosen na vas. Vi ste nenavaden, učen človek, ste naredili sijajno karijero. in on je prepričan, da ste zato i »ostali tako velik, ker vas je on vzgojil. Jaz mu ne branim tako misliti. Naj misli." Pričelo se je daniti, to se. je videlo zlasti na intenzivnosti, s katero so pričele izstopati iz ozračja kope dima in krone dreves. Peli so slavci, in s polja je prinašal veter petpedikanjc prepelic. "Vendar, treba bo it: spat" jo dejala Tanja. "Pa je tudi mraz." Oprijela se ga je za pa zduho. "Hvala vam, Andrejčefc; da ste prišli, ,}li imamo dolgo časne znance, pa še teh malo. Mi imamo samo vrt, vrt, vrt — in drugega nič. Deblo, pol debla", se je zasmejala, "— aport, raj nota, ozimka, okuliranje, kopu-liranje... Vse, vse naše žvljenje je prešlo v vrt, jaz celo o nobeni drugi stvari ne sanjani, kakor o samili jablanah in hruškah. Seveda, to je dobro in koristno, a vendar si človek v časi zaželi česa drugega za izpremembo. Spominjam se, ko ste prihajali vi poletu k nam na izlete, kako je postajalo v hiši naenkrat vse bolj sveže in svetlo, kakor da bi z lestencev in pohištva snel pregrinjala. Jaz sem bila takrat še otrok, pa sem vseeno razumela.' Govorila je dolgo in s čust vom. Bog ve, kako mu je prišlo v glavo, da bi se mu bilo mogoče črez poletje privaditi tega malega, slabotnega, zgovornega bitja, se navdušiti za njo in zaljubiti vanjo. — v njih položaju bi bilo to prav mogoče in čisto narav no! Pri tej misli mu je posialo gorko pri srcu in smeh se mu je pojavil na licu; nagnil se je k milemu, skrbnemu obrazku in tiho zapel: deti je bil vedno v skrbeh, ved- lile skupaj in mu je glava lezla Onjegin, skriti ni mi dano, Brezumno ljubim jaz Tatjano". Ko sta prišla v hišo, bil Je-gar Semjonič že vstal. Kovrinu ni bilo nič do spanja, podal se je s starcem v razgovor in se vrnil ž njim na vrt. Jegor Semjonič je bil visoke rasti, širokopleč, močnega života, mučila ga je nadu no se mu je nekam mudilo, in sicer se mu je bralo na obrazu nekaj takega, kakor: če zamudim le za hip, pa bo vsega konec! "Vidiš, bratec, to so čudne reči..." je pričel in obstal, da bi ujel sapo. "Po zemlji je mraz, kakor vidiš, a vzdigni termometer na drogu za dve sežnja v zrak. pa vidiš... tam je t~oIo... Zakaj je to tako?" Res, ne vem," je rekel Kovrin in se zasmejal. 1' Hm... Seveda, vsega ni mo-či vedeti... Če bi imel še tako obširen um, vse ne gre noter. Ti si imel, kaj ne, bolj s psihlogijo opraviti ?" Da. Citam psihologijo in se pečam sploh s filozofijo." "Pa se ne naveličaš?" "Ravno nasprotno, od tega jaz živim." "E, za božjo voljo..." je pristavil Jegor Semjonič, ogledujoč v zami.sljenosti svoje sive zalis-ee. "No, Bog daj... Jaz t« imam jako rad.. . tako sem te vesel, bratec..." Hkrati pa je posluhml, napravil prestrašen obraz in stekel v stran. Ko bi trenil je izginil za drevjem v oblakih dima. "Kdo je privezal konja k jablani?" se je zaslišal obupen, v dušo segajoč krik, "katera gr-davž in kanalja se je predrznila privezati* konja k jablani? Moj Bog, moj Bog! Vse razčresljano, prezebljeno, zanemarjeno, po-smetena! Vrt je šel! Vrt je šel k vragu! Moj Bog, moj Bog!" Ko se je vrnil h Kovrinu je T.mel izmučen, razžaljen obraz... "No kaj čem početi s tem prokletim ljudstvom?" je rekel s jokavim glasom in razpel roke. "Stepka je ponoči vozil gnoj in privezal konja k jablani... zadrgnil je tepec vajete, kar je mogel, ako da je na treh mestih odluščil lub. Kaj čem početi! Povem mu. a on — gleda kot zaboden vol in samo z očmi maje! Ali ni vreden, da bi ga ol>esil! Ko se je pomiril, je objel Ko-vrina in ga poljubil na lice. "Torej, Bog daj... Bog daj" je delal tiho. "Jaz sem jako Vesel, da si prišel.-Ne morem ti povedati... Hvala ti!" Nato je obšel z isto hitrostjo in s skrbnim obrazom, ves vrt in pokazal svojemu bivšemu rejen-cu vse oranžerije, steklenjače. skednje in tudi svoja dva čebelj-njaka, katera je imenoval čudež našega stoletja. Med tem ko sta hodila, je bilo vzišlo solnce in jasno ohsejalo vrt. Postalo je toplo. Sluteč jasen, vesel, dolg dan je Kovrin pomislil, da je to šele začetek maja in da je pred njim še celo poletje, ravno tako jasno, veselo, dolgo, in naenkrat se mu je zgenilo v prsih radostno mlado-sto čuvstvo, kakršno je občutil v mladih letih, ko je letal po tem vrtu. Tudi on je objel starčka in se z njim nežno poljubil. Razigranih čuvstev sta šla v hišo in počela piti čaj iz starih, porcelanskih čašic, s smetano, s teč-,nim, jajčnim pecivom — in te malenkosti so Kovrina zopet spomnile na otroško in mlade-niško dobo. Lepi sedanji vtiski in vzbuje^oči se spomini so »e združevali v njem; in v duši mu je od njih postajalo tesno, a dobro. Počakal je, da se je vzbudila Tanja, z njo je pil kavo in se malo posprehodil, potem je šel v svojo sobico in se poprijel dela. Pazljivo je čital, delal opazke in od časa do časa dvigal oči ter pogledoval na odprta okna ali na sveže cvetje, še mokro od rose, stoječe v vazah na mizi, potem se je spet potapljal z očmi v knjigo in zdelo se mu je, da v njem sleherna žilica trepeče in igra od veselja. dalo razločiti, da ne stoji mirno, ampak drvi s strašno hitrostjo, prihaja vedno bližje, naravnost proti Kovrinu, in postaja razloč-neji. Kovrin se je zagnal v stran, v rž, da bi mu napravil prostor, in toliko da se mu je še mogel ogniti.. . Menih v črni opravi, s sivo glavo in črnimi obrvmi, ter pre-križanimi roki na prsih se je nesel mimo. . . Njegove bose noge se niso dotikale zemlje. Ko je že bil kake tri sežnje daleč, se je ozrl na Kovrina. pokimal z glavo ter se mu nasmehnil prijazno in obenem lokavo. Ali kakšno bledo, strašno bledo in Suho lice! Nato je pričel zopet rasti, potlej je zletel črez reko. neslišno se jr zadel ob glinasti breg in ob smreke in preko njiv leteč je iz ginil ko dim. "Torej, glejte..." je zašepe-tal Kovrin. "Vidi se, da je res kar pravi legenda." Kovrin si ni prizadeval razjasniti čudne prikazni. ampak zadovoljen, da se mu je posreči lo tako hitro in tako jasno videti ne samo črno obleko, ampak celo obraz in oči meniha, se je vrnil domov prijetno vznemirjen. Po parku in po vrtu so mirno hodili ljudje, v hiši so igrali, — videlo se je. da je samo on videl meniha. Polastila se ga je silna želja, da bi vse povedal Tanji in Jegorju Senfjoniču, a prišlo mu je na um. da bosta onadva najbrž imela njegove besede za sanje, in da bi ju znalo to prestrašiti; boljše je molčati. V hiši se je glasno smejal, pel in plesal mazurko, bilo mu je veselo, in vsi, gostje in Tanja, so dejali, la ima nocoj nekako nenavaden, bleščeč oduševljen obraz, iu da je zelo interesanten. 1 ur. Po večerji, ko so odšli gostje, je šel v svojo sobico in se zlek-nil po divanu: hotel je misleti o menihu. A črez par minut je vstopila Tonja. "Nate, Andrejček, čitajte očetove članke..." piu je rekla, ponujaje mu sklad brošur in od- na stran. Jednoč je p° Jvečernem čaju sedel na balkonu in eital. V salonu se je med tem učili Tanja — sopran, ena gospodičen — alt in mladi sosed na violini znane serenade Braga. Kovrin je prisluškoval besedilu — bilo-je rusko, — pa ni mogel umeti zmisla. Naposled je popustil knjigo in poslušajoč skrbneje je razumel: deklica, fiktivno bolna, je slišala po noči na vrtu neke tajnostne zvoke, tako krasne in čudovitte, da jih je bila prisiljena imeti za sveto harmonijo, katera je nam smrtnikom neumljiva, in zato vedno zletava nazaj v nebesa. Kovrinu so začele lezti oči skupaj. Vstal je in pričel ves izmučen hoditi po salonu, potem po dvorani. Ko je bilo petje končano, je prijel Tanjo pod pazduho in stopil z njo na balkon. 'Meni danes že od ranega jutra ne gre iz glave neka legenda", je dejal. "Ne pomnim več, sem jo li kje čital ali slišal, a iegenda je tako čudna, nol>eni rei podobna... Reči sc. mora, da ni posebno jasna. Pred tisoč leti je šel neki menili, oblečen v črno obleko po puščavi nekje v Siriji ali Arabiji... Nekoliko milj od onega kraja, koder je šel, videli so ribiči drugega črnega meniha, ki se je počesno premikal nad jezersko gladino. Ta drugi menih je bil zračna prikazen, fata morgana. Sedaj pa pozabite vse zakone optike, katerih legenda, kakor se vidi, ne priznava, in poslušajte dalje. Od te prikazni je druge tretja, tako da je ena plast atmosfere prenašala podobo črnega meniha na drugo in tako dalje... Videli so ga zdaj v Afriki, zdaj v Španiji, potem v Indiji in nato na daljnem severu... Naposled je prestopil zemeljsko atmosfero in zdaj blodi po vsemiru in ne more priti v one pogoje, v katerih bi mogel ugasniti. Morebiti ga vidijo zdaj kje na Marsu ali na kakšni zvezdi Južnega križa. Draga moja, a glavna stvar, tekorekoč jedro legende obstoji v tem, da bo ravno črez tisoč let, odkar je menih šel po puščavi, prikazen zopet prešla v zemeljsko atmos-' "E, kaj bo tako lepo!" je de- CENIK KNJIG J katere ima v zalogi ^^ f/ SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH: D ulna paša DuSna pada ▼ usnje vezano Gospod u sli št mojo molitev, gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja v usnje vezano Marija varhinja elegantno vezano Otroška pobožnost Rajski Glasovi Rajski Glasovi v usnje vezano Skrbi za DuSo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi za Dušo elegantno vezane Naseljeni cl Navihancl "T"!® ; Nedolžnost preganjana In povellčana — W 1.00 i Nesrečni ca ele- j -Vezjotia na Palavan« — St zapono Skrbi za EruSo ▼ e.onovo kost ve- 1.40 —.50 —.80 1.20 —.25 —.40 .80 —.70 1.20 1.40 1.20 1.29 1.40 2.00 1.20 —40 —.25 tiskov. "Prekrasni članki! Moj oče lepo piše." n. Na dež (Ji 'je nadaljeval isto -lervozno in nepokojno življenje kakor v mestu. Čital je mnogo n pisal, učil se italijanščine in ko je šetal, je z veselem mislil na to, da se bo zopet vsedel k delu. Spal je tako malo, da so se vsi čudili; če je slučajno po dnevu zadremal za pol urice, -ni potem celo noč stisnil očesa, a po prečuti noči se je vendar počutil nepričakovano živahnega in veselega. Govoril je mnogo, pil vino in kadil drage cigare. K Poseckim so pogosto, skoro slednji dan zahajale sosedove gospodične, ki so s Tanjo igrale klavir in pele; nekoč je prišel tudi mlad sosed, ki je znal lepo igrati i- up gosli. Kovrin je poslušal god-i-fbo in petje in se s noželiivostin - - , petje in se s poželjivostjo ha, a hodil je vedno tako naglo,jopival ob nji. Vpliv se je kazal da ga je bilo težko dohajata. Vt-*pri njem v tem, da ao mu oči si- fero in se je prikazala ljudem In pravijo, da teh tisoč let že poteka... Po tej legendi imamo pričakovati črnega meniha — vsak dan". "Čudna prikazen," je dejala Tanja, kateri ni ugajala legenda. "Anupak najbolj čudno je to,' se je zasmejal Kovrin, "da se nikakor ne morem spomniti, odkod mi je padla v glavo ta legenda. Ali sem jo kje čital? Slišal? Ali se mi je morebiti črni menih sanjal? Pri Bogu, da ne vem. Toda legenda mi ne gre iz glave. Danes jo cel dan pre miš I ju jem." Odpustivši Tanjo h gostem, j< šel iz hiše in pričel zamišljeno hoditi okrog greda. Solnce je že zahajalo. Cvetje je dajalo od sebe vlažen, razdražljiv vonj, ker so ga bili pravkar polili. V hiš se je zopet oglasilo petje in gosli so se od daleč slišale, kakor da bi imele človeški glas. Kovrin je napenjal spomin, da bi se spomnil. kje je slišal ali čital legendo, med tem je namerjal svoje počasne korake v park. in niti zapazil ni kdaj je prišel do reke. Po stezici, ki je tekla po str mem bregu mimo odkritih korenin. se e spustil navzdol k vodi, kjer je vznemiril kljunače in splašil par divjih rac. Na mračnih smrekah so se tu in tam svetlikali poslednji žarki zahajajočega solnca, a nad reko se je vlegal že pravi večer. Kovrin je šel črez kleči na drugo stran. Zdaj je ležalo pod njim široko polje, pokrito z mlado, še ne razevelo ržjo. Okrog in okrog niti človeške duše, in zdelo se je, da pelje steza, če bi št1 po njej, v oni neznani, skrivnostni kraj, kamor se je ravnokar spustilo solnee, in kjer tako široko in veličastno plameni večerna zarja. — "Kako je tu vse odprto, svobodno, tiho!" je mislil Kvvrin, ko je šel po stezi. "In zdi se mi, kakor da bi ves svet gledal name in čakal, da ga razumem..." V tistem hipu so pobežali po rži valovi in rahel večerni vetre se je nežno dotaknil njegove odkrite glave. Za minuto nov sunek vetra, a silnejši, — zasumela je rž in od zadej se je začulo •gluho šumenje smrek. Kovrin je strmel ves iz sebe. Na obzorju se je dvigal liki vihar ali vodni cu-re^ od zemlje do neba visok, črn steber. Njegovi obrisi so bili nejasni, a že prvi trenotek se je ial Jegor Semjonič, vstopivši za njo s prisiljenim nasmehom: ram ga je bilo. "Nikar je ne poslušaj, prosim te, in ne beri! Sicer pa, če bi rad zaspal, naj bo, potem lehko vžaineš v roko in bereš: imenitno uspavalno sredstvo." "Meni se zdi članki prekras-ii"\ je dejala Tanja z globokim prepričanjem. "Preberite, An-i rej ček, in pregovorite papa, tla )i pogosteje pisal. On bi lehko spisal celo knjigo o sadjerejst- vu. Jegor Semjonič se je usiljeno '.ahohotal. zardel hi začel govoriti prazne besede, kakršne navadno govore avtorji v zadregi. \Taposled se je pričel udajati. "Potemtakem lehko bereŠ najprej članek Gošeja in te-le ruske clančiee", je zamrmral med zobmi prebirajoč s tresočimi rokami brošure, "a tega ne boš razumel. Prodno bereš moj odgovor, moras vedeti, na kaj odgovarjam. Sicer pa je vse skupaj bedastoča — puščoba. Vrhutega pa je čas. da gremo spat." Tanja je odšla. Jegor Semjonič je prisedel h Kovrinu na divau in globoko vzdehnil. "Tako je Ijubček moj..." je pričel po kratkem molku. "Da, tako je, ljubeznivi moj profesorski kandidat. Vidiš, zdaj jaz pišem članke, se udeležujem razstav in dobivam medalje... Pri Pesoekem, pravijo, rastejo jabolka iz glave, in Pesoeki, pravijo, si je z vrtom pridobil premoženje... Z eno besedo, "bogat je, slaven Kočubej". Pa vpraša se: čemu vse to? Vrt je v resnici krasen, kakor na podobi.. . To ni vrt, ampak cel zavid visokega državnega pomena, zato ker je takorekoč korak v novo ero ru skega narodnega gospodarstva in ruske obrti. Toda čemu? Zakaj vse to?" "Stvar se sama hvali." (Nadaljevanje v prihod- prilogi.) — to —.« 1.00 -M L— —n —.M zano Sv. Ura elegantno vezano Sv. Ura elegantno vezano z zapono Sv. Ura v Sugrln vezano z zapono Sv. Ura v slonovo kost vezano Vrtec nebe&kl POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški .Abecednik slovenski _.26 Ahnov nemško angleški tolmal —.59 Angle&čina brez učitelja —.46 Angl. slov. In slov. angl. slovar —.40 Dobra kuharica |3.00 Domači zdravnik —.BO Domači žlvinozaravnlk —,6t Drugo berilo —.40 Hitri raCunar —.40 Katekizem mali —.11 Navodilo za splsovanje rasnih pisem —76 Novi domovinski zakon —,S0 Odvetniška tarifa —.40 T'esmarica, nagrobnlc« 1.— Poljedelstvo —.BO Popolni nauk o Čebelarstva 1.— Pouk zaročencem —.79 Prva nemška vadnica Prva račun lea —.>0 Itočnl slovensko-nemikl slovar —50 šchimpffov nemško-slovenskl slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemški slovar 1.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slovar slov. nemški (Janež!« - Bar- tel) nova izdaja lil Slovar nemško slovenski (Janeiifi- Bartel) nova Izdaja 3.69 Slovensko-angleška slovnica fl.OC Slovenska slovnica |1.25 Slovenska pesmarica, L in II. sv«- zek, vsaki po —.O Splsovnlk ljubavnlb pisem —.40 Spretna kuhnrica |1.25' Srednji katekizem —.SO Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.60 Umni kmetovalec —.M Veliki katekizem —.40 Voščllnl listi —.20 Zgodbe sv. pisma —.50 Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1. S. 1. In 4. zvezek vsaki po —.BO ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, Avstrijska ekspedlctja Avstrijski Junaki, bro«. vezano Baron JLaudoa Baron Trenk Bele noči.... Belgrajskl biser BeneSka vedeževalk* Berači ca Boj s prirodo Boj za pravico Boj tek BoSlčnl darovi Burska vojska Car In tesar Cerkvica n& «kalf Cesar Pran Josip Ciganka Cigan ova osveta Ciganska sirota, 91 zvezkov Cvetlna bor ograj .H —M —.10 —.10 —M —.10 —.K —.50 —M —.M — 1» —.11 —.M —.40 —.60 po- —.10 —.10 —.70 —.90 Nikolaj Zricski O jetikl O te ženske 1'arliSkl zlatar PaaJegiavcl Pavli ba PetroBlnl. inani N. T. detektiv Pod tnrSklm larmom Poroka po pomoti Pot »pokorni ka Pota ljubezni 110 cvetkov Potop Potovanje v Llllput Poslednji MohlkanM Požlgalec Pred nevlbto Prlhajafi ' Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evjen Savojskl Prva ljubezen Plin Cika He poete v Revolucija na Portugalskem Ribičev sin ninaldo Rlnaldinl Robinzon Ruska Japonska vojna 4 zv. Sad greha Sanjska knjiga velika Sanje v podobah Sherlock Holmes detektivske vesti. 1., 2., 3., 4., 5. in C. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje C zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.80 Sita, mala Hlndostaaka Skozi girno Indijo Skrivnosti srca Slovenski ^aljivec f S prestola na morile« Stanley v Afriki Stezosledec StraSna osveta Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna pratika Strah na Sokolskrm gradu. Šopek lepih pravljic Strelec Šaljivi Jaka Štiri povesti Tegethof Turki pred Dunajem Tisoč In jedna no? Tiun Ling Timotej in Filemon Tri povesti grofj. Tolstoja" Trije rodovi Uporniki Vohun Vojr.a leta 2000 V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtomlrov prstan Veliki trgovec Vojna na Br.Ikanu V srca globini Zalotst In veselje Zadni grot celjski Za k -uho m < Zarolca. o i-.lnofil j Zh. tuje greta 11 zvezkov —.It —.M —.50 —.M —.n —it -it —M —.40 —.20 —.20 —.N —.M —.M 100 vv. B— —.10 —.10 —.«• — 20 —.20 —-W 7. M —.1* —.40 —.BO -II —.10 —.2« —.M —.M —.11 11.85 —.10 —.48 —.M Deteljica, žvljenje treh kranj. bratov —.20 —.10) — —------ _2o'Zbirka znnrnenitih povesti _jq1 Zlate Jagode _Z ognjem in mečem —.U " * —.13 —.16 —.40 —.10 —.1« — 2B —-SP —M —.2« —.25 —.20 B.— —.40 —.10 —.26 — <59 L— —26 —SO —.M —.30 —.10 f— —.B« —.M —.30 Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" skozi Stiki mesece. 'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. y njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje Usta je organizirano in spada v strokovne nnija. Devica Orleanska Don Klžot Doma in na tujem Dobrota ln hvalelnost Dve čudopolno povesti Dve povesti Erasem Pred Jamski Evangeliji Evstaliija, dobra h« Fablola Fra Dlavoln George Stephenson, ote telesni« Godčevski katekizem Gorenjska knjižnica: 1. zv. Ktjkmanova povest 3. zv. Izpokorjena romariea. 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan G. zv. Šmartno pri Kranju Gozd ovni k. 2 zvezka Grof Montekrlsto Grof Radeč ki Grizelda Greh in sm':h Hlldegarda Hlapec- Jernef Hirlanda Eubad, pripovedke, L lo n. zvezek po nustrlranl vodnik po Gorenjskem Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovina Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrulo Jaromll Jazbec pred sodnljo Jetnikov! otroci Kaj se Je Marku sanjalo Kako se je pijanec izpreobrnU Kapitan Marija t Kraljevič In bera«. Kraljica Draga KriStof Kolumbo Krvna osveta Knei frnl JurlJ , Krvava noč v L)«Mful Lažljlvi Kljukec Leban, sto beril Ljubezen In matčevsnja, iei zvez. Makslmlljan Marjetica Marija hči potkovs Materina žrtev Mati, socljalen rosaaa Mir bofjl Mirko PoStenJakovM Mle£. samotar Mlinarjev Janša Moč ljubezni Mrtvi goste« - Na različnih potih Na valovih Južnega morja Narodne pri povesti, 1.. n., m. In 4 zvezek, vsaki po Na divjem zapadu Na tKditCu Na Indljsldb otokih Najden ček N« Jntroveas Na preriji ' ZnrmJ Is Bosne ^lvljenjepls Sfmona Gregorčiča Življenje je trrjeva pot Kra»n! roman "Prekleta"! 1. zv. Prokleta., 2. zv. Volčji ubjaleo 3. xv. Na pokopališču v Fremlcourttf "' 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 6. la 6. zv. Ugrabljeni grofič 7. in S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano l.St SPILMANOVE POVESTI J 1. zv. Ljubite svoje sovratnlks —SI 2. zv. Mir on krfičanakl deček —.XI I. zv. Marijina otroka —.SI 4. zv. Praški Judek _.SB 6. zv. Ujetnik morskega roparja —.SI zv. Arumugan sin Indijanskega kneza ^ —.SI 7. zv. ftullanovl su£njl —.SI S zv. Tri Indijanske povezH —.SI 9. zv. Kraljičin nečak —II 10. zv. Zvesti sin —.M II. zv. Rdeča ln bela vrtni*« —.M —.10- 12. iv. Korejska brata —.11 —.50 i 11. zv. Boj ln zmaga —.M —.10 14. rv. Prisega huronskega glavarja —-M —.511 16. zv. Angelj sužnjev —.M — 2B 1«. rv. Zlatokopl —S« —.10 —.10 —.20 —.60 —.20 — 20 — 26 —.20 —.15 —.15 —.15 —.15 —.15 —.80 S.— —.21 — 10 —.50 —.11 —.60 —.11 —1» —.29 — SI L— —.20 —.20 —.11 —.10 —.16 —.20 —.20 —.10 —.BI —.20 —.60 1 — —.IB —.20 —.20 —.11 —.10 —.40 —.2B —.10 B — —.11 —.BO -SI —.BO 1 — —.»i —IB —.40 —.SO —.16 17. cr Prvič med Tndljanet —.SI IS. zv. Preganjanje lD&lJansklh misijonar je v —.N II. zv. Mlada mornarja .—.II TALIJA. • 1 ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat eokol Cigani Dobro do«U Doktor Hribar Dve tašči Idealna taSča Modved enubaS Ne kliči vraga Nem&ki ne znajo Pot do srca Pri puSCa vnlku Prvi ples Putifarka Raztresenca Revček Andrejček Rokovnjači, narodna Igra Stari nari ca V medenih dneh -SI -.4« -.20 -.M -.11 -.M -.20 ■SO -.10 .20 -.20 ■20 -.40 .40 -M 29 RAZGLEDNICE: Newyorike, s cvetlicami, hamorlstlS-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad ducat po Narodna noSnja ln mesta ZJublJa ne, ducat po Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat Z ellkaml mesta New Torka p4 Razne svete podobe po ducat Album mesta New York * krasnimi s slikami, m«i| veliki Ave Marija —.11 SO -.M -.M — M as .70 .11 —.61 ...» —.13 — —.SI ZEMLJEVIDI: Avstro - Ogrske, mall ^.u Avstro-Orgske, vezan —.M Kranjske dežele, mali —-.IS Združenih držav, msJS —.11 veliki ..M Evrope, vezan —.BI Gorenjske z novo bohinjsko Ib MH- Sko železnico —.Wt Celega sveta _.M Balkanskih držav —.11 Zemljevidi: New York, Colorado, imncds, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming In West Virginia, vsak 25 c komad. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana. r GLAS NAHODA, 28. ^JULIJA, 1914. > a iigsslonntki a Kiti!. iidniti — a dnm 24. januarja 1901 ▼ driavi Mkneaota. Sedel ▼ ELY, MINNESOTA. 0LAVNI URADNIH: Predsednik: J. A GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS BAT* A NT, 112 Sterling Ave-, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, MiniL Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN YOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AITSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JCSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOZEF MERTEL, od društva Stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe p« na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode isiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Prcvžitck. Luigi Calco. tek" je iia videz jako b< seda, ki pa igra v Item življenju našega kmeta cesto k rat naravnost uso-depoluo vlogo. Veliko dobrit kmetij je šlo ie rakom žvižgat zavo-lj oprevelik/'ga prevžitka in veliko jih bo še. Da pa dobiva pri nas prevžitek v kmečkem gospodarstvu tako nevarno obliko, je vzrok najbrž ta. da izročajo gospodarji prezjrodaj svoja posestva otrokom in da se posledici tega poslednji tudi veliko prezgodaj ženijo. Le preveč pogosto m* dobe kmečki gospodarji, ki so »ie v najboljših moških letih in pri polni moči, a se naenkrat naveličajo gospodarstva in prevale skrb za svoje posestvo z obilnimi novimi bremeni na svojega, komaj otroškim letom odraslega in še docela neizkušenega sina. Komaj r« J!> posestvo izročeno, že pozabi izročitelj, da ni več gospodar in hoče v prevzemniku videti še vedno le svojega otroka, ki mu je dolžan pokorščino, ne pa samostojnega gospodarja, s katerim se nahaja sedaj v pogodbenem razmerju. Posledica nerazumevanja novih dejanskih razmer so številne pravd1 med izročite-lji in prevzemniki zemljišč, pri katerih se pa kaže toliko silnega sovraštva med najožjimi krvnimi sorodniki in se odigravajo tako nele;i prizori, da prihaja neprizadetemu človeku kar mrzlo o-krog srca. Rabuzova hiša v Brez ji je bila nekdaj zelo trdna hiša. Ko je sedanji gospodar Matevž Rabuza pred petindvajsetimi leti prevzel gospodarstvo, bila je hiša skoro brez dolga, v hlevu pa dokaj repov. Ker je mladi Rabuza tedaj priženil tudi prav lepo doto, bi bil prav lahko izhajal, če bi se bil le polteno brigal za gospodarstvo. Mladi Rabuza pa je začel pohajati na semnje in se mešati med živinske mešetarije. Kjerkoli s? je sklepala kaka kupčija za kravo, vola, telico ali tele, povsod je hotel posredovati mladi Rabuza in si prislužiti kak goldinarček ali pa vsaj pijačo, ki pri nas ža-libog zaključuje skoro vsako kupčijo. Rabuza si je pridobil sčasoma veliko spretnost v mešetar-Btvo, ker se je zgodaj seznanil z znano mešetarsko moralo, da ne jemlje hudič goljufa, ampak o-goljufanca, navadil se je pa tli di pijače. Pohajanje vseh bližnjih in daljnih semnjev in opotekajoči po-vratki iz istih pa seveda niso u godno vplivali na Rabuzovo gospodarstvo, ki je šlo vedno bolj rakovo pot. Mlada žena, ki se je svojega obraza ubijala s zemljo, prosila je vedno in se briga raj*i za svoj dom in gospodarstvo. Nj me besede, prošnje in svarila so bile pa bob ob steno, ker se je Matevž Rabuza lahkoživega mešetarskega življenja skoro tako privadil, da ga ni mogel več pustiti. Ker je mladi gospodar hodil po semnjih, trpela je zelo njegova kmetija. Začeli so se nabirati dolgovi, ki jih je bilo treba obrestovati. Te obresti so pa še bolj pokopavale Matevža Rabuzo. Čim starejši je postajal Rabuza, tim bolj je lezel v dolgove. Vzlic vedno narašččajočičm dolgovom pa ni mogel opustiti mešetarjenja in pohajkovanja po semnjih in s poslednjim združenega pijančeva-nja. K^r so pa postajali upniki vedno sitnejši, skušal se jih je Rabuza otresti z enim maliljejem. Njegov najstarejši sin je med tem dorasel in tudi že odslužil vojake. Rabuza je sklenil svoje zadolženo posestvo izročiti svojemu sinu Martinu, sebi in svoji ženi izgovoriti kot, živež pri skupni mizi, potrebno obleko in obutev ter še nekaj poboljška, svojim o-stalim otrokom pa primerne dedne odpravke, da se tako odkriža upnikov. Ko je odkril svojo misei ženi, je bila poslednja vsa iz sebe in mu je odločno ugovarjala, češ, la je komaj dopolnil svojo petdeseto leto, da je še krepak, da še prav lahko dela, če le hoče in la je še veliko prezgodaj, da bi zlezel že za zapeček. Tudi je menila žena, da je sin še veliko premlad. da bi postal samostojen gospodar in da še prav lahko nekaj let čaka. Matevž Rabuza pa ni bil prav nič pristopen pomislekom svoje žene, temveč se je trmasto oklepal svoje misli. Le-to mu je rojilo po glavi, kako prijetno življenje bo imel potem, ko so iznebi gospodarstva in upnikov, ko bo lahko dan na dan hodil po semnjih, si služil lepe denarce in vedno imel dovolj pijače na razpolago. Zato mu je bila odslej edina skrb. da izbere sinu petično nevesto, ki bo prinesla k hiši dovolj denarja, da se bo lahko poplačalo najsilnejše upnike in da bo še nekaj okroglega ostalo pri hiši. Ker se je Matevž Rabuza sukal toliko vrsto let po semnjih, poznal je vse ljudi daleč na o-krog in torej dobro vedel, kjee bi bilo najti petično .nevesto. Potrkal je na več krajih na vrata, toda brezuspešno, ker so ljudje vedeli, da je Rabuza zelo zadolžen in na taka posestva kmetje nič kaj radi ne može svojih hčera. Rabuze pa začetni neuspehi niso ustrašili. Mož je le naprej vrtal toliko časa, da se mu je posrečilo nekje v hribih najti ne vest o svojemu sinu pri hiši, ki je bila zelo trdna, gospodar pa ne posebno iznajdljiv. Ko je Rabuza stvar toliko o£o- "h bodočo sinaho z njenim očetom in materjo v Ljubljano, da so šli delat pisma, to je izročilno ter h kratu ženitno in dedno pogodbo. V prvi je izgovoril Matevž Ra buza sebi in svoji ženi v izročeni hiši primeren prevžitek, obsioječ iz dosmrtnega stanovanja v izročeni hiši, hrano pri skupni mizi in nezaprtem kruhu, potrebno o-bleko in obutev, ženi za poboljšek vžitek dveh jablan, dveh hrušk in treh češpelj in pravico, da sme imeti pri hiši svojih deset kokoši z enim4petelinom ter sebi za poboljšek vžitek treh jablan, treh hrušk in petih češpelj, razun tega pa še 500 K izroonine in vsak dan po 20 v za tobak. Obljubil je tudi, da bodeta z ženo po svojih močeh pomagala sinu pri obdelovanju. Za slučaj, da bi s sinom izročitelj in žena ne mogla ali ne hotela skupaj živeti, naj pa uganejo denarni nadomestek za izgovorjeni užitek in poboljšek trije nepristranski možje. Ker je Matevž Rabuza, ko se se je vse to zapisalo v izročilno pogodbo, mlademu prevzemniku in poslednjega bodočemu tastu v enomer pel in zatrjeval, da je vse to le radi lepšega in da bosta z ženo izgovorjeni prevžitek in poboljšek s pridnim delom trikrat odslžila, se poslednja dva za posamezne podrobnosti nista dovolj-no brigala, temveč mirno trpela, da se je sestavila izročilna pogodba povsem tako, kakor si je to namenil in določil izročitelj Matevž Rabuza. Ko je bila izročilna pogodba gotova, se je v nadaljevanju iste zapisala še ženitna in dedna pogodba, katerih vsebina je do pi-čice odgovarjala sličnim pogodbam, kakršne se vsaki dan dela po notarskih pisarnah. Ker se je Matevžu Rabuzi silno mudilo, vršila se je skoro na to poroka, združena z bahavo svatbo. Po dohodu mlada žene k Rabu- in zarubil živino in ji povedal, da je stari prevžitkar tožil svojega sina za 500 K. Mlada gospodinja je milo prosila svojega tasta, da naj odneha, da bo že dobil vse pošteno plačano, ko pošlje mož iz Amerike denar. Stari Rabuza pa o kakem odlogu ni hotel nič slišati. Ko je mlada žena, ogorčena nad trdo-srčnostjo starega prevžitkarja, začela rabiti nekoliko ostrejše besede, vnel se je med njima pošten prepir, tekom katerega so padle tudi marsikatere psovke. Posledica tega prepira je bila kazenska tožba in obsodba mlade gospodinje v tridnevni zapor. Vsa v obupu se je zatekla mlada žena za pomoč k svojemu očetu, ki ji zaprošene pomoči ni odrekel in prevzel od starega Raze odstopnim potom tirjatev na izročnini. Odslej je bil nekaj časa pri hiši, vendar so se gledali mlada gospodinja in stara dva prevžitkarja kakor pes in mačka in je trebalo le najmanjšega netiva, da se razplamti na tihem goreče sovraštvo v plamteč ogenj. Taka prilika se je pa skoro ponudila. Mladi Rabuza je prišel v Ameriko ravno ob neugodnem času, ko radi vednih stavk in bodoče volitve predsednika ni bilo nič zaslužka. Zato tudi ni mogel poslati domov nič denarja. Ker pa pri hiši ni bilo denarja, ni mogla mlada gospodinja plačevati staremu Rabuze dnevno 20 v, temveč je začela s plačili zaostajati. To je dalo prevžitkarju Rabuzi povod, da je začel svojega sina tožariti za ta izgovorjeni poboljšek. Naraščali so stroški in birič je bil skoro vsakdanji gost v Rabuzovi hiši. Vsled tega so bili pri hiši vedni prepiri ki so rodili zopet nove kazenske tožbe, poslednje pa nove stroške in obsodbe. Stvar se je skoraj zasukala tako daleč da je prišla na javno Spisal Eduard Sas. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. zovi hiši je prevžitkar Rabuza ^prodajo Rabuzova živina, za njo popolnoma pozabil na vse svoje lepe obljube, ki jih je delal v notarski pisarni. Poprijel ni prav za nobeno delo, temveč se brigal samo za svoje mešetarske kupčije ter hodil slej kot prej le po raznih semnjih, iz katerih se je vračal domov več ali manj okajen. Čeprav so mu ušle iz spomina njegove obljube, kako bo pomagal pri delu, ni pa pozabil za izgovorjeni pobojšek dnevnih 20 v za tobak. Ta poboljšek mu je moral prevzemnik redno odpravljati, ker je bil sicer takoj ogenj v strehi in je prevžitkar Rabuza renta čil in grozil z doktorji in sodišč čem, da se je vse kadilo. Mladega Rabuzo so izgovorjena bremena silno težila. Ko je z ženino doto začel plačevati razne gove, ki jih je napravil njegov o-če, se mu je denar tajal, kakor sneg ob gorkem pomladanskem solncu. Ko je odpravil večino upnikov, je bila tudi izčrpana znatna dota, katero je prinesla k hiši mlada nevesta. Za mladega Rabuzo so se začeli sedaj težki dnevi. Čeprav se je noč in dan trudil in s svojo mlado ženo in materjo naravnost živinsko delal in trj>el, ni moge\ nikamor naprej. V ti sili mu je šinila v glavo misel, da bi poskusil svojo srečo v daljni Ameriki, kjer leži denar baje kar na cesti, kakor so pripovedovali in pisarili domov razni Amerikanci. In ni preteklo še leto od poroke, ko je mladi Rabuza uresničil svojo misel in se z izposojenim denarjem podal v Ameriko, doma pa pustil svojo ženo in ravnokar porojenega dojenčka z naročilom, da naj njegova žena za časa njegove odsotnosti vodi do-moče gospodarstvo. Komaj se je odpeljal mladi Rabuza v Ameriko, se je začel pravi križe v pot za njegovo ubogo ženo. Prevžitkarju Matevžu Rabuzi ni več za njegove potrebe zadostoval izgovorjeni poboljšek dnevnih 20 v, katerega je njegova sinaha plačevala itak z največjo težavo, ker je pri hiši vedni -primanjkovalo denarja. Prišel je naenkrat na dan z zahtevo, da se mu mora brez odloge odšteti še izgovorjena izročnina 500 K. Vse odvečno poljsko orodje in pridelki, ko pa je bilo to odprodano od hiše, začel je na stari Rabuza goniti na dražbo posestvo samo. Ker se je oče mlade gospodinje naveličal vednih plačil in ker stari Rabuza ni odnehal od svoje trme dozorela je stvar celo tako daleč, da je prišlo Rabuzovo posestvo med tem, ko je mladi gospodar trpel glad in pomanjkanje v daljni Ameriki, na javno dražbo, na kateri se je skoro za slepo ceno tudi prodalo. Mlada gospodinja se je s svojim otrokom preselila k svojemu očetu. V Rabuzovi hiši je pa nastopil gospodarstvo zdražitelj, ki si je bil tudi skoro v laseh z obema prevžitkarjema, katerih prevžitek je moral prevzeti na račun najboljšega ponudka. Zdražitelj pa je bil mož trdega srca, ki je znal skoro naviti uro obema prevžitkarjema. Kar jima je šlo, jima je dajal redno, a nič več. Kakor hitro sta pa začela sitnariti, ju je pognal ipred civilnega ali kazenskega sodnika in ker je imel v svojih domačin vedno zanesljive priče, je izšel tudi iz vseh sodnih homatij kot zmagovalec. Starega Rabuzo je to neznosno jezilo. V svoji jezi se je popolnoma vdal pijači in v svoji pijanosti je enkrat zabredel v vaški potok in utonil. Njegova žena ga ni dolgo preživela. Na Rabuzovem posestvu so živeli sedaj sami tuji ljudje in na nekdanje gospodarje ni spominjalo nič drugega, kakor domače hišno ime, ki je hiši o-stalo. i Vsled vesti o sarajevskem atentatu umrl. Sodni tajnik Janko Asperger v Rogatici v Bosni je bil 28. junija v Sjetlini na komisiji, ko je došla iz Sarajeva vest o atentatu. .Prijel se je za glavo ter vzkliknil : "Kaj se. bo še v tej naši Bosni dogodilo?" Nato se je mrtev zgrudil, zanet od kapi. Njegov oče Matej v Djakovu je moral mnogo pretrpeti zaradi svojega opozicijonalstva kot Hrvat. Pa tudi Janko Asperger je bil navdu- , , „ „ .. šen Hrvat in je deloval tudi na prošnje mlade zene za odlog m Uterariiem polju. njne obljube, da mu bode plača- la, čim pošlje mož kaj denarja iz Amerike, so bile zaman, ker je stari Rabuza zahteval le v enomer ves denar. Ker mlada gospodinja ni mogla ustreči njpegovi zahtevi, zatekel se je k odvetniku, ki je vložil na roke skrbnika, ker amerikansko bivališče mladega Rabuze tedaj še ni bilo znano. Stari Rabuza si je izposloval razsodbo, ne da ibi {I LetofiL vlaki Neki Francoz je iznašel leteče vlake. Ti vlaki bodo leteli s pomočjo elektromagnetizma z velikansko hitrostjo po zraku, ne da bi potrebovali kakega stroja ali tračnic. Lete in vise v zraku s tako silo, da jih ni mogoče premakniti, dokler -m prekinjen električni tok. Novo iznajdbo bodo upo-za poitnepoii- Državi pravdnik je vzel seboj domov listine Margarete Kadar in se globoko zatopil vanje. Po večerji se je zaklenil v svojo pisarno, vlil precej ruma v čaj, si prižgal smodko, vedoč, da ne bo z obtožnico do jutranje zore gotov. Naslonil se je nazaj in v duši se mu je še enkrat ponovil ves dogodek. Še noben slučaj ga ni tako zanimal kot zadnji, ki je povzročil v celem'mestu velikansko senzacijo. Vseučiliškega profesorja dr. Gabrijela Korponaya. najboljšega zdravnika daleč naokoli, zeta bogatega tovarnarja Halera, so našli umorjenega pri nekem dekletu. Državni pravdnik si je predstavljal v mislih razkošno opremljen budoir. Dišalo je po močnem parfumu. Težke zavese, snežnobelo posteljo, po stenah slike in fotografije. Na tleh je pa ležal v krvi umorjeni mož, star kakih petintrideset let. Morilno orožje, dolg nož za papir, je ležalo v kotu med palmami. Gotovo ga je vrglo dekle tja, ker jo je navdal pogled na mrtveca z grozo. V drugem kotu je stala junakinja te strašne drame, in njen obraz je bil bolj bled kot obraz mrtveca. Bila je ena onih očarljivih žensk, ki se jih danna-dan vidi po nočnih kavarnah, žaba val iščih in plesiščih — In zakaj je bil profesor u-morjen? — Je spraševal samega sebe državni ravdnik: Da bi ga oplenila in pobegnila z njegovim denarjem? To ni bilo mogoče, ker so našli listnico nedotaknjeno pri njem. Sicer je pa dekle takoj po umoru prihitelo na policijo in prosilo komisarja, (la naj gre žnjo. Kako se imenuje tista strast, ki ji je potisnila morilno oi^ožje v roko? Na to vprašanje je odgovorila sama pred preiskovalnim sodnikom. Toliko moči ni imela, da bi povedala stoje, prinesti so ji morali stol, da je sedla. Di^žavni pravdnik je izpil polovico čaja, potem pa vzel v roko izjavo, ki jo je podala obto-ženka, in začel brati: — Imenujem se Margareta Kadar, rojena sem bila v Scekese-hervaru in sem stara osemindvajset let Moj oče je bil uradnik na (posestvu barona Somkuthy-a. Vzgojila me je njegova gospodinja, ker je moja mati umrla kma-lo po mojem rojstvu. Tudi oče me je hitro zapustil, nakar so me vzeli k sebi sorodniki Korpo-nayevi. Stari je bil advokat in zelo vdan pijači. Pil je, in ko mu je primanjkalo denarja je zapravil denar svojih klijentov. Posledica tega je bila da so mu prepovedali izvrševati advokatsko službo. Šli smo v Budimpešto, in se nastanili v neki zapuščeni hiši. Pri neki priliki se je bil stari tako napil, da je obležal na cesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je za par dni umrl. — Pofein je pa sin vzdrževal družino, kaj ne? — jo je vprašal, preiskovalni sodnik. . - Ravno nasprotno, gospod sodnik — je odvrnila obtoženka hladno. — Čeravno ni lepo, moram pripoznati, da sera jo vzdrževala jaz. Gospod sodnik, ne smete me razumeti napak. Govorim o poštenem zaslužku. Po dnevi sem šivala v tovarni, ponoči pa doma. Moja vzgojiteljica — naj počiva v miru! — ni bila posebno trdnega zdravja Njeno edino upanje je bil sin, ki je Študiral takrat na univerzi. Vsi smo se tolažili z mislijo: — Ko bo enkrat postal doktor, se nam bo začelo dobro goditi. Stara ženica me je večkrat prijela za roko ter se čudila moji vstrajnosti. Zaslužila sem veliko več kot moje sovrstnice in to se ji je nekam zdelo čudno. Približal se je dan, ko je napravil njen sin Ga brijel zadnji izpit in dobil doktorsko diplomo. Tega dne sem se pa bala bolj kot svoje smrt. Vse je bilo že pripravljeno za poro ko. Niti omenjati ni namreč treba, da sva se kot mlada človeka zaljubila in da je bila tudi njegova mati zadovojna s tem raz merjem. Ponavadi je prišel tih in ponižen, tisti dan je pa stopil zmagonosno skozi vrata. Približal se mi je in me prijel za roko. — Margareta — je rekel — dolgo sem čakal tega trenutka, od sedaj zanaprej boš moja za vedno.. Jaz sem pa sklonila, glavo re koč: — Gabrijel, jaz ne morem - posuti traja lena... Nekaj časa sem se obotavljala, ker sem pa vedela, da moram z resnico na dan, sem mu moško odvrnila: — Vaša želja je, da dobite čisto in nedolžno ženo! Stopil je korak nazaj. — Kaj govoriš! -— Resnico! V očeh se mu je videlo, da noče vrjeti, da ne more. vrjeti. Slednjič je vzdignil roke in vzkliknil: — Nesramnica! Ta beseda mi je ponala vso kri v glavo. Planila sem pokoncu in zakričala: — Da, brez časti sem toda ali veš zakaj? Vaš kruh, vaše obleke tvojo diplomo, da tvojo diplomo, sem kupila s svojo častjo. V neskončnom obupu sem mu povedala vses. Trgovec, pri katerem sem delala, ni bil veliko vreden človek. Zaslužila sem malo, v hiši je bilo jelo primanjkovati kruha. Kaj sem hotela, vdala sem se mu. Mladi zdravnik je začel hoditi semtertja po sobi. — Strašno, strašno! Kaj si vendar storila! To bi se ne smelo zgoditi za ves svet ne! Boljše bi bilo, da bi vsi gladu pomrli! Ne, moja diploma ni bila toliko vredna! Stresla sem se in stopila proti vratom. — Kam greš? — Kam? Ne vem. Vem samo to, da ne morem več ostati tukaj. — Zgrabil me je za roko. — Ostati moraš. Brezčastna si, toda jaz bi bil še bolj brezeasten, če bi te pahnil sedaj od sebe. Moja dolžnost je, da te vzamem za ženo!... Poljubil me je na čelo. Zdrznila sem se. Ta poljub je bil malo prehladen. Poljubiti in objeti me je skoraj moral, ker mi je bil veliko dolžan. Njegova dolžnost je, da me vzame za ženo. V teh besedah je bila zapo-padena vsa nesreča najinega bodočega življenja. Hotela sem mu takoj povedati, toda v istem hipu se je vrnila domov mati z njegovo mlajšo sestro Gizo. Komaj sta nosili, toliko je bilo različnih jedil in obleke. Jaz sem pa stekla po stopnicah. In začela sem hoditi po poti, odkoder ni več vrnitve. n Državni pravdnik si je bil na-točil že tretjo čašo čaja in bral naprej: — Pripoznati moram, da sem imela precej čudne misli, ko sem zapustila hišo. Prepričana sem bila skoraj, da bo prišel za menoj in me prosil, da naj grem žnjim Zakaj ga ni bilo, zakaj me ni rešil iz blata? Vredna bi bila te rešitve. V mali sobici sem se preživljala s poštenim delom in čakala svojega Mesijo. Ker pa ni bilo odrešenika, sem vrgla pošteno delo v kot in sem se zagnala v naročje prvemu, ki sem ga srečala na cesti... In zakaj ni bil prišel pome? Skorajgotovo je odobraval, ker sem krenila na svojo pot. Mogoče je bil še celo vesel? Pravzaprav pa ni bil prisiljen vzeti v zakon uboge šivilje in še nepoštene povrhu. Da bi me vzel on, ki je vendar diplomiran zdravnik! In res se je poročil s hčerjo bogatega trgovca. Nekega večera sta mi prišla v ozki ulici nasproti. Videla sem, kako je prebledel, kako se me je vstra-šil, boječ se, da bi ga ne nagovorila in mu napravila javen škandal. Jaz sem pogledala vstran in šla molče dalje. Se to sem mu za-mogla oprostiti, še to! Državnega pravdnika je zadeva čimbolj zanimala. Danes dopoldan je prišel k meni neki postrešeek. Skrivnostno mi je rekel, da bi me rad obiskal ugleden gospod. Zvečer namerava priti, potihoma, da bi ga nik-da ne videl. Zganila sem z rameni in rekla, da me bo veselilo. Zvečer je res nekaj naraho potrkalo. Vrata so se odprla, in na pragu se je prikazal on... Ležala sem na divanu in se mu nisem mogla dovol načuditi. Mučila me je strašna radovednost. Kaj hoče z menoj, kaj namerava? Slednjič sem skočila z ležišča in šla proti njemu. — Ali si res ti!... Ti prihajaš k meni zaradi... ? In postreščka si poslal k meni, k svoji prejšnji nevesti!___ Vsa kri mu je šinila v lica in v zadregi je začel nekaj jecljati. — Margareta, ljubim te. Ved* no sem te imel rad. Pred kratkim sem te srečal na cesti in videl, da si lepša kot si bila nekoč. Ne-skočno sem zahrepenil po tebi. Moral sem priti. Dovoli, da te objamem. kot udarci z bičem so me — Ti me ljubiš? — sem zakričala. — Taka je toraj tvoja ljubezen? Poglej te roke! Koiko ča-so so te vzdrževale! Če bi njih ne bilo, bi ne bil to, kar si. Moje duše nisi hotel imeti, kakor žena sem ti bila prenizka, samo kot ljubica bi ti bila po volji. Zaradi tebe sem postala brezčastna in sedaj hočeš to brezčasnost izrabljati? Ali misliš, da sem pozabila na preteklost in da sem radovedna kakšnega kavalirja se boš izkazal ? Ali misliš, da'sem ravnotako podla kakor ti? Slučajno sem zagrabila za nož in nisem mogla več obvladati svojih strasti. Vzdignila sem roko. Hotel je klicati na pomoč, pa je bil tako preplašen, da ni mogel spraviti nobenega glasu iz grla. Stopila sem korak naprej in mu zarinila nož v srce... Nehote je pogledala mrtveca, zakrila si je obraz z rokami in se stresla po celem telesu. Potem je pristavila: — Samo žena se mi smili. Njegova uboga žena... Na poziv preiskovalnega sodnika je podpisala protokol. III. Državni pravdnik je prižgal smodko in površno prelistal še ostale spise. Zatem je pomočil pero v črnilo. Vse podrobnosti slučaja so mu bile znane. Šlo je za umor. storjen v veliki razburjenosti. Mogoče ga bo smatralo sodišče za težko telesno poškodbo, ki je povzročila smrt. Navsezadnje je precej razbremenilnih o-kolščin. No, pa to je stvar zagovornika. Naloga državnega pravdnika je sestaviti obtožnico. "Po paragrafu 278. in 281. državnega zakonika..." PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je Amerika in Amerikanci« Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMF.RTKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi j« $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Blovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York. N.Y. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. in Mr. M. PAPIč, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen i pobirati naročnino za naš list "^f, "Glas Naroda" in izdavati pra-▼oveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. GLAS NARODA, 28. JULIJA, 1014. t NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ga je hotel rešiti, pri tem pabi bil sam kmalu utonil. R^šil ga je posestnik Valentin Habjan iz Stoba. posestnikovo hčerjo 1'ršo Jontes, ki je polagala živini. Ta pa ga je energično zavrnila ter mu pred-bacivala njegovo pijanost. Nato ji je svak sledil v kuhinjo, jo prijel za obe roki ter jo tako stisnil, da je dobila krvave podplutbe. Ko se je Jontesova iztrgala svaku iz rok ter zbežala na dvorišče, so s<* domači v kuhinji če nadalje prepirali. Kmalu nato je našla l'ršo Jonteaovo njena sestra nezavestno v greznici. Prenesli so jo v hišo, kjer je par minut nato umrla. Vzrok smrti še ni dognan. Obesil se je. V Dolenji SI a v niči fce je 7. julija ob 7. zvečer obesil 55Ietni Anton Skubic, in sicer v podstrešju hleva, kjer so ga našli čez eno uro mrtvega. Neznani vlcmilec je prilezel 8. julija na Brezovici pri Medvodah skozi streho v sobo kajžarice Marijane Kobilca. Vzlic temu, da je vse premetal, ni več dobil kot 2 kroni 40 vin. gotovine. Drugi dan se je pa storilec vtihotapil v hišo Jožefa Mraka v Studenčieah in izmaknil i/, skrinje srebrno žensko uro z verižico in 5 K 80 vin. gotovine, last domače hčere Ivane Mrak. Posestnika hči, Marija Mrak, je videla priti iz te hiše nekega okoli 40 let starega črno oblečenega neznanca srednje postave, Neznanec se zasleduje. Zgradba kanalizacije v Kranju. Metri ni občinski odbor v Kranju je v svoji seji dne 9. julija oddal zgradbo kanalizacije fir-idtlialer, Faulhaininer & v ! cen KRANJSKO. 'la s planin voda, odnesla vse brvi SoGcolaki zlet v Ljubljani se i" mostove ter napravila v Johns-bržkone ne bo vršil. Deželna via- bachu po vrtovih mnogo škode, da je pritožbo baje odbila. I Vas je bila za nekaj ur čisto lo- Odlikcvanje. l astno svetinjo čena od postaje in so morali tu-za 251etno zaslužno delovanje na risti, ki bi se radi odpeljali, ča-polju gasilstva sta dobila člana kati tako dolgo, da so priredili prostovoljnega gasilnega društva zasilne brvi. Med nevihto je po-v Šmartnem pri Litiji Ivan Ilovar vrh v Johnsbachu udarilo ter je in Jožef Rajner. Izgorelo več poslopij. Utonil je 3. julija v ribniku go ! Odlikovanje. Iz Šoštanja poro-stilničarja Antona Skoka v Dom- ^jo: Poveljnik tukajšnje orožni-žalah Mletni posestnikov sin Ja- «ke postaje, gtražmojster Ivan ne* Juhnnt iz Stoba. Juhant, ki Kocbek, je bil odlikovan s srebrni znal plavati, je prišel v preglo-(«i'n zaslužnim križcem s krono, boko vodo. 141etni Jožef Seršen PRIMORSKO. Vlcm. julija okoli polnoči sta našla dva policijska stražnika Zagonetna smrt. Neki v Spod-|Vrata čevljarne v uliei Molin a nji Šiški na Vodovodni cesti sta-|vent0 v Trstll> ki je last Filipa nujoči kurjač državne železnice pichoricha, odprta in ko sta ob-' j.* prišel 5. julija popoldne precej j vestila lastnika, je ta konstatiral, vinjen domov in se je začel pre- mu je ukradenih možkih in pirati s svojo svakinjo, 271etno ženskih čevljev za kakih 400 K. O tatovih nimajo še nobene sledi. Pcžar na paraiku. Na Llovdo-vem parniku ''Melpomene", kije vsidran v stari luki v Trstu, je 9. julija dopoldne izbruhnil požar v skladišču št. 2. Prihiteli so gasilci, ki so še pravočasno omejili o-genj. Parnik je bil namenjen odpluti v Odeso na Ruskem. Eksplozija patrone. V Šmarju v Ajdovskem okraju je našel 12-letni Ludovik Ukinar vojaško pa-trono, s katero se je igral. Patro-na pa je eksplodirala ter Uktnar-ju raztrgala d«*sno roko. Ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico. Krvna osveta. Pred približno enim letoin je v silobranu ubil v bližini Pulja kmečki fant Anton Paladin Martina Villanicha. Porotno sodišče je Paladina oprostilo. Sedaj pa je brat umorjenega. Marko Villanich, počakal v nekem gozdu Paladina in ga u-strelil s puško. Paladin je bil na mestu mrtev, morilec pa je pobegnil in ga dosedaj še niso mogli najti. Nezgoda na paraiku. \z Trsta se poroča, da je na parniku "Osterreieh" eksplodirala neka posoda z bencinom, pri čemur je dobil precej težke opekline 281et-ni kurjač Viljem Lutke iz Bero-lina. Prepeljali so ga v tržaško splošno bolnišnico. Nevarna tatinska družba, V Trstu so 10. julija aretirali člane nevarne mednarodne tatinske družbe, ki je pred časom* delovala baje tudi po Gradcu in Dunaju. Aretirali so namreč krojaškega pomočnika Nelo Colsona iz Rima, ker je izvršil na cestni železnici več predrznih žepnih tatvin. Že pred več dnevi je bilo naznanjenih policiji mnogo žepnih tatvin; tako je bila nekemu vladnemu svetniku iz Urna na Morav-skem ukradena na električni že-j leznici listnica, v kateri je imel' 460 K, nekemu drugemu uradniku pa je ukradel tat iz žepa denarnico s 30 K. Pri hišni preiskavi pri Colsonu so našli mnogo fine obleke in železniško legitimacijo /. imenom Cariti. Ker je bival dalje časa na Dunaju, se domneva, da je član velike mednarodne tatinske družbe. Ob istem času so aretirali tudi dve dozdevni pevki Ines Cabrino in Terezo Marchi, inedteni ko sta dva sokrivca pobegnila. Nevaren tat aretiran. Na Opei-nah so aretirali 10. julija nekega človeka, ki je kar razmetaval denar. Aretiranee je izpovedal, da je 26 let star in se piše Nikolaj Iva no vie. Orožništvo je o tero obvestilo tržaško policijo, ki je dognala. da je aretiranee nevaren tat, ki jc v zadnjem času izvršil mnogo tatvin in goljufij. Tako je svoji gospodinji v Trstu odnesel 130 K, poleg tega pa ostal dolžan še za stanovanje in hrano, tudi ji je ukradel razne dragocenosti za 470 K. Ko so ga preiskali, so našli pri njeni še nekaj dragocenosti v vrednosti 17 K 32 vin. Izročili so ga deželnemu sodišču. Neereča pri delu. 11. julija popoldne je v Pacanonijevem kam-Miske matere ter je v tem duhu polomu pri Trstu priletel laletue-\/gojila četvero otrok, med kate- mu delavcu Virgiliju Bagazzo v •imi je edmi »in Jožef državno jevo oko drobec kamna in mu št. Hipolitu na Nižje-za svoto 125.394 K dela z rni L. M uller a vatrij 55 vin. kot najnižji ponudnici izmed 11 ofereutov pod pogojem, da omenjena tvrdka naroči vse izdelke iz kamenine pri tvrdki F. P. Vidic & Co. v Ljubljani. Kanalizacija se bode izvršila z betonskimi cevmi in z vložki iz kamenine. Tvrdka mora delo v glavnem izvršiti najpozneje v 180 dneh. Nesreča. Dne 10. julija dopoldne je vozil po domače Odrtnikov z Naklega pri Kranju šuto po Mohorjevem klancu. Ta klanec je precej strm, zato se je utrgala zavora pri vozu, ki je tiščal konja naprej', dokler ni padel. Voznika pa je pritisnilo ob steno in šuta »e je prevrnila nanj. Konj je le malo poškodovan, tembolj pa voznik, ki ima zlomljeno nogo. O-drtnikovega so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Radi izgubljenih pravd skočil v Savo. 10. julija dopoldne je skočil v Savo r moMtu pod Kranjem zaradi izgubljenih treh pravd Janez ("vini, po domače Kobalan iz Hotemož. Slekel je obleko na moatu. nag skočil v največji curek in plaval nekaj časa po Savi. Potem &e je pa premislil, prišel na suho in tekel med vrbe v ga-štajsko gmajno. Neki fant mu je tja prinesel obleko. Nato sta pa prišla orožnika in sta ga spremila na fiodisee. Smrtna kos*. V Motniku pri Kamniku je 11. julija umrla gospa Marija Bervar iz znane "Par-garjeve" hiae. Pokojniea je bila širom znana kot zgled prave alo- diplomirani učitelj glasbe. 8TAJEB8KO. prebil roženico, tako da bo najbrž? izgubil oko. Prvo pomoč mu je dal zdravnik rešilne postaje, Smrtna kesa. Iz Ormoža poro- nato pa so ga prepeljali v tržaško čajo: V tukajinji bolnišnici nem- bolnišnico. nkega % ite/.kega reda je umrl lju-j Samc-mcr. V Kobaridu se je u-tomernki davčni uradnik Anton smrtil finančni rešpicijent Pipan. L rac h i ti. I Vzrok samomora je bila baje ne- ▼ Anijki dolini ka disciplinarna preiskava, radi Okrog katere se je nesrečnežu omračil Aniake um. da se je ustrelil. K 301etni Alojziji liatovi v Trstu so poklicali da se slabo počuti. Babica pa je kmalu koustatirala, da je Strus-siatova porodila, a ta je kar najodločneje tajila. Ko je babica o tem dogodku obvestila policijski komisarijat, je komisar odredil hišno preiskavo, pri čemur so našli pod posteljo mrtvo truplo novorojenčka možkega spola. Strus-siatovo so takoj prepeljali v mestno bolnišnico, truplo novorojenčka pa v mrtvašnico k Sv. Justu. Dosedaj se še ni dognalo, ali je izvršila Strussiatova detomor, ali je le zatajila porod. KOKOŠKO. Protislovenske demonstracije v Celovcu. V Celovcu se je vršilo zborovanje Nemcev, ki je imelo namen, protestirati proti poslovenjenju ( !) Koroške. Na zborovanju je bilo kakih 1000 zboroval-cev, govoril pa je celovški župan dr. pl. Metnitz in še dva druga občinska svetovalca. Udeležniki so zlasti odobravali ostre napade na vlado. Koncem burnega zborovanja se je sprejela še neka o-stra resolucija, nakar so zapeli zborovalci svojo bojno pesem "Die Waeht am Rhein'\ Nato so se zborovalci podali pred stanovanje slovenskega odvetnika dr. Brejca in tamkaj demonstrirali. Nato so šli še pred podružnico Ljubljanske kreditne banke in Mohorjevo tiskarno, kjer so se demonstracije ponovile. Ob 11. ponoči še ni bilo miru. — Slična zborovanja in demonstracije so se vršile v Beljaku in v Št. Vidu ob Glini. Koroški tabor. Dne 5. julija se je vršil v Št. Jakobu v Rožni dolini tabor pod označbo žalnega zborovanja (za umorjenim prestolonaslednikom Franeom Ferdinandom). Kakor poročajo očividci, je bilo na tem taboru 800 dn 1000 udeležnikov, ki so bili vsi s Koroškega, ker posetnikov s Kranjske niso pustili pri Podro-ščiei izstopiti in so se morali vrniti. Udeležniki tabora so prihajali na zborovanje v mahnili gručah pod vodstvom duhovnikov. Zborovanje je bilo povsem mirno in ker se Nemci niso pripustili k zborovanju, ni prišlo do nobenih spopadov. II koncu zborovanja je govoril državni poslanec Grafen-auer o zadevi izdajanja voznih listkov na celovškem kolodvoru ter označil vesti nekaterih listov o tej zadevi za neresnične. Na koncu zborovanja se je sprejela še neka resolucija, v kateri je govor o 2000 zborovalcih, nakar je bilo nedolžno zbprovanje zaključeno. Neljuba rešitev. V bližini Celovca so opazili sosedi v neki hiši, kako se je neka okoli 40 let stara ženska vrnila v stanovanje svoje 701etne matere. Kmalu nato so zaslišali vpitje stare ženiee, ki je sosede klicala na pomoč. Ko so ti prihiteli, so opazili 40letno hčer viseti na kljuki vrat. Ker ji mati, ki je hroma, ni mogla pomagati, je poklicala sosede. Neki sodni sluga, ki stanuje v isti hiši. je prerezal ruto, na kateri je samomorilka visela, nakar sta dva gospoda poskušala oživeti samomorilko. To se jima je tudi posrečilo, a ko se je zavedla, se je nad rešitvijo tako razjezila, da je pričela razbijati in besneti, tako da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v opazovalnico za urno-bolne. Najdene "truplo. Dne 6. julija so našli v Dravi nedaleč od Žrel-ca truplo 521etne posestnice Magdalene Orač. Domneva se, da se je nesreenici zmešalo in da je skočila v vodo. Otrok utonil. Dne 6. julija sta se v bližini Sv. Mohorja igrala otroka zakonskih Koplenik. Ko niso en trenutek pazili nanju, sta se oddaljila in je padla dveletna hčerka Elizabeta v vodo. Ko je prišel oče oba otroka iskat, je pač našel 41etnega Ivana, a njegove 21etne sestrice ni mogel najti. Slučajno je pa izvedel, da je mlinar Jakob Turner našel pri svojem mlinu truplo nekega otroka. Stopil je tja in našel mlinarja ravno pri tem. ko je vlekel truplo otroka iz vode. Bila je njegova hčerka. Vsi rešilni poizkusi so bili zastonj. V škafu utonil. Tz Volšperka poročajo, da je tamoanja po sest-niča Marija Ramprecht pustila za nekaj trenutkov svojega enoletnega otroka brez nadzorstva v kuhinji. Ko se je vrnila, je videla. da je padel otrok tako nesrečno v napol z vodo napolnjeni škaf, da je imel glavo v vodi. Vsi rešilni poizkusi so bili zastonj, otrok je bil že mrtev. Strela — ogenj. V noči od 7. na 8. -julija je divjala-imkI Vol aperkom nevihta. Pri tens je oda cenca Kotmaierja in je poslopje pogorelo. Ži vino se se pravočasno rešili. Na bližnjih hribih je zapadel sneg. vsled cesar je padla terperatura. — V Šmarnem je 8. julija ponoči divjala huda nevihta. kakor nad celo Labudsko dolino. Pri tem je udarila strela v shrambo nekega posestnika in jo ' užgala. Poslopje je pogorelo do tal. Zgorelo je tudi nekaj perut-1 nine. Požarni hrambi okoliških občin se je z veliko težavo posrečilo omejiti ogenj. Iščem svojega očeta FRANKA BUBAŠ. Pred 16. leti je prišel v Ameriko in pred 8. leti je bil v Pittsburghu. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti njegovi hčeri: Maria Bubaš ml., 26 Central Ave.. Brooklyn, N. Y. (3x 27.29,31—7) Iščem svojega brata BLAŽA MAUIIER. Doma je iz Vitanja pri Celju. Pred 7 meseci je bil v Seattle, "Wash. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mary Kosmač, .308 14th Ave., 'Milwaukee. Wis. (25-28—7) POZOR, ROJAKI! Dne 23. julija t. 1. je pobegnila moja žena Marija Mele z nekim Andrejom Zalarjem in je vzela s seboj dva otroka, Viktor je star 3 leta in punčka, ki še ni krščena. pa 14 dni. Ona je rojena v Račicah št. 66 pri Podgradu na Štajerskem, ni prav nič vredna in zapravila mi je vse, kar sem imel. Rojaki naju dobro poznajo in vedo, da sem bil vedno predober. Ona je mati petih otrok in jaz ne vem, če sem oče kateremu. Pozna jo vsakdo lahko, je srednje postave, črnili las, suha. temne barve in zobe ima navskriž. Potepin Andrej Zalar je pa doma iz Ravnic pri Hribu in kupil je grunt od Mileta v Podskrajniku. Svoječasno je imel kampo v Davis, \Y. Va.. pri Babcock. Doma je pustil ženo in 4 otroke. — Kaj ne. da se je našel res lep par. Čuvajte se ju! John Mele, Box 17, .Baronville, Pa. _(27-28—7)___ Brinjevo Olje čisto in naravno. Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri: The Ohio Brandy Distilling Go. 610?, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND s: OHIO. Rad bi izvedel za svojega prijatelja JAKOBA FJABLANČIČ. Pred kratkim je bival v Sheboygan, Wis., sedaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa če se mi sam javi. — Anton Marold, 311 1st Ave., Milwaukee. Wis. (25-28—7) NAJBOLJŠE obdelane in neobdelane farme v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci. Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše zemlje. Slov. naselbinska družba 198-1 Ave., Milwaukee, Wis. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek •Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. OGLAS. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ate na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St, NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem". Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri j*dni) 25 cento*. Sp« vsuje 25 ceatcv. Z velespeštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. HAKMONIKfc bodisi kakorSnekoll vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor' vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo zahteva brez na daljni h vprašanj. JOHN WENZ£L 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Cenjenim rojakom priporoča* »voja NARAVNA VUTA it najboljšega grosdja. Lansko rudeče vino po 401 gai., irtaro rudeče vino po 454 galona lansko belo vino po 454 gaL in najboljše staro belo vino po 504 gal. 100 proof moča* tropinjeve« 4y2 galone $12, 10 galoa pa $25. Vino pofiljam po 18 in M gai Vinarna ia iiatillerija blizo 90 staje. Pošljite vsa pisma na t Stephea Jacks«, Bo: 181. 8t. Helena. CaL Pozor rojak:!! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveza katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta( svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijazu rem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kajn drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnem* tratiti. ®> & <*> o) NAJBOLJŠA d) a) O) a) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platnn vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe islo v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. Največja popustna prodaja FONOGRAFA KUPITE ZATVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za S40 A $40 Fonograf z rogom za $25 vitevii 12 najboljših slovenskih spevov zastonj. Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Can«de na lahke obroke po LE $2.00 NA MESEC. Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako požiljatev ne ugaja. Pišite še danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroje in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ. Nač>a prodajalna je od prta zvečer in v nedeljo. ATLANTIC TALKING MACHINE CO. 4« E 7th St. Dept. 134 New York. FRANK SAKSER ^v > Glavni urad: 82 Cortlandt St.9 New York, N. Y. Pošilja denaije v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaja; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0. Prodaja parobrodne listke za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. GLAS NARODA, 28. JULIJA. 1914. Skozi šibe. Ruski spisal Skitalec. '7 Na ogromnem trgu, polnem ljudstva, je stala cela vrsta "komedij". Na vzvišenem prostoru vsakega šotora je praskal orke ster uš.sa pretresajoče melodije in so sfc pačili "bajaei'- v smešni harlekinski opravi. Potresaje z visokimi klobuki, pošitimi s kra-guljčki, so se strupeno šalili, a tolpa sdušaleev jim je odgovarjala s še bolj smešnimi dovtipi. Belopo*t&pani obrazi 'bcjaeov* so bili zoprni, s ščečinastimi br kami, z ostrimi potezami in gubami, ki so prieale o nerednem •težkem življenju... Tu so se vrtili tudi karuslji. vsak s svojo godbo. Pri enem teh karusljev sva stala dolgo z očetom ter sva gledala lnuzikau te. Bili so trije, in vsi bili pi jani, v raztrganih oblekah; dve sta igrala na harmoniko, a tre tji ie udarjal na boben. Svoj po sel so izvajali z nenavadno en ergijo. Eden izmed harmonistov je bil samo v srajci. Njegov ner vozni, bledi obraz, ki je bil pora Sen z rudečjini ščetinami, je kazal vse znake večdnevnega } *i< jančevanja in silnega razburje »lja; vnete oči so žarele, in zdelo se je, da so napete vse sile njegove duše do skrajnosti, kakoi močno nategnjene strune. In apral je mojstrsko, divje, z u-prav blazno energijo, kakor da je začaran... Igraje je mahal s harmoniko po zraku, dvigal jo je nad glavo, raztezal na široko njene mehove, in zadivljeu od lastne svoje ifrre. je kimal s ku-štravo, n<'počesano plavo: harmonika pft je pela, govorila, pla-kala ter se smejala, in iz njenih glasov je donela bolest napetih nervov teb-sa, ki je pognalo po grlu vse do srajet«. donel je široki zlet ruske duš", ki se je o-svobodila vseh vezi in je ne more zadržati prav nič v*č. t "(ilejte «»a krojača!'' so govorili ljudje, ki so .stali okoli njega: "zabil je vs»>. pa je šel k muzikantom. In kako igra! Vse je šlo. do srajee, pa je še dobre vofrje !. .. " Drugi godce je spremljal svojega tovariša z isto energijo; so-dee po njegovih črnih rokah, je l>il čr.-vljar. Najbolj energičen pa je bil bobnar, deček s kmetov. . . Ves rodeč ter poten od svojega dela, je !>il zlobno iij besno s tolkačem na velik turški boben, kakor la je to njegov najhujši sovražirtk. "Imenitno!" «»■• jc slišalo iz mnnožiee, "le dajte fantje!"' Iz trodhe Mi treh muzikantov je veh visokim vzletom obeut- dah nao- je m silna eiii-rgija krog... Ob *\silomeru" naju je ^najbolj zanimal junak kolačaliil je skoraj /n glavo višji <>soval izzivajoče I kolača r. ; Premagal je vse, razmaknil prezirljivo gledalce ter izginil ponoM-n v rjoveče žrelo bližnje gostilne. i Na semnju pa je vladal hrup in vriše... Iztežka sva se gnetla skozi gosto tolpo, ustavljaje s? tu in tam, da poglcdava. kaj se vrši. Naju oba je dušila obilica vtiskov, obrazov, barv in zvokov... Kakor brezkončen potok se je vahia mimo naju hruona. govoreča, pevajoča in pcujcča množica: zmes vseh ruskih tipov, fizionomij iu noš vseh dežel ter v»eh narodov: Kitajci. Buhari. zamorci iu Italijani so se menjavali z ruskimi trgovci, kmeti, z jgoepemi. črevljarji in koločarji. * Na sredi Hrga je postavil nekak kroinjar ptValno kroglo v velikosti vodne dinje, in na njeni površini se je zrcalil ves semenj a poslopji. z vnein vrve-cjem ' raznobarvno opravljene Biooiic«*;, iu zagledali smo tudi sanic sebe, majhne, kakor na fotografski-sličici. Dolgo sem za sledoval v neprestanem izmenjavanju obrazov majčkeno sličico kodravega harfeuista z značilnim. smelim licem ter s harfo preko ramen in malega kmetske-ga dečka poleg njega. Oče se je spomnil, da mora biti v Nižnem Novgorodu spomenik Minina in Požarskega. Pripovedoval mi jc o teh junakih in mi je hotel pokazati spomenik toda vedel ni, kje naj bi ga iskal: in kolikor je tudi izpraševal, o spomeniku ni nihče vedel ničesar povedati. Vsakdo je mislil na svoje osebne opravke, povsod je vladalo vsakdanje spmnjarskc življenje, samo naju z očetom so zanimali heroji, iskala sva na semnju nečesa, kar je bilo tuje vsem, a blizu nama. Končno je odločil oče. da Minina in Požarskega sploh ni v tem mestu. "Saj je še drug Novgorod.' mi je dejal "sta pač tam v drugem Novgorodu!" Naposled sva zašla v umazano in nizko gostilno: tam je bih nnogo sob, toda v vseh urostoril asi; iz njih je brnelo tiho vprašanje : l Veter me odtrgal je od drevesa žal! Tako je nadaljeval oče, in no-zdrvi so se mu širile, oči so se mu mahoma zabliskale. . . Kamor hoče, nese naj me peneči val!... (Pride se). M POZOR! POZOR! h [«41 parnik«« t 417.710 to t Bamborg-Amcrika črta J»»lwEJt ptnbial*ft£ent poairatl ntroti":n« a -*QI»» Naroda" m knjig*. k.«Vor tu4' • v a* 4rua* v naio itroko ipatfaioM poaM. J«nn> t-Inrf, Ark. (n okciica. Mlcbatt. rar. San Francisco, Cat.: Jakofc Imttti« Oonvor. Celo.: joku Deb««< 1» * # »rbore. Mdvlil«, Colo.: JorTy Jamnlk •»uablo. Colo • P«t»f Culls i« i ■ 'ioitz in Frank Jar.esh. sah«a, MKt. m jnon..«! U^olm o« Himk S&loou). Walaanburfl, Colo.: Anton flat tlak indianopoUa, Ind.: Frank Urajoar 0*puc, tU.: Dan. >3adovlna«. Cftlcrso. III.: Fi-aiik Jurjur« La Sulic. III.: Mut. Koitid Joliet, ill.: Frank Laurich ln John *letel. •Cin.rat, Kana.: Jetrn fttalc Mkuke^in, 111.:. Psank Fatko^ftak i% »i Ufna to Chicago, iti.; Frank C*«fa* JVinffflald, lil.: Matija Barbori* rrontanac. Kana. In okolico: Frank ara«. Mulb.ry. Kant. in okolico: Martin Ko. 3alu*net. %|[ch In okolico: Pavel fthatta V F Koba Manlcti^u«, Mick. In akallnai B. K* uittia Fans. N. V.: Frank Qngovkk l Clavcland, Ohio: Frank Sakaar, i, M»-1 1-urtC, Chaa. KarUcyer ln Frank Ko- T44.Č1Č. k.r-o3»port. Ohio In akollaai i\otCT«r. South Rane«. ■I«h. In akallact K. D. Ukori«. Chlaholm, Minn.: K Esona, Frank Medved ln Frank Za gar Oulutn, Minn.: Joseph Pharabon. kly. Mlnn. In okolico: Ivan Gouta, /a-kob Bkerjanc ln It. L. Kapsck. Cvalath, Mlnn.: Jurij Kota* Is alofa ■and »k. •Ilbwt, Mlnn. In okolica: Laala ▼ Hlbblng, Mlnn.: Ivan Poni*. Naahwauk. Minn.: Geo MuKt Virginia, Mlnn.: Anton W. Fes •t. Louia. M o.: Mike Grahrla«. Aldrids*. Mont.: Gregor Koba* Ktaln, Mont.: Mlcb. Krive«, ilvn. N. V.t A1«W1 Sarbaton, O. In okolico: Alola wcsimwood, Ohio. Matk. Blapnlk. Coram, O. i'i okolico: Jonn Knaala, .«11. a. Z9th 81. Voungstown, O.: Anton Klkel|. Oregon City, Orag.: M. Juads-aiiashany. Pa. in okolico: M. Sradoock, Pa.: Ivan Germ. Sringaviiie Pa.; Hudclf Pletertak. •ur*ln« Pa. -In okolico: Joka K. mih Conamaugh, Pa.: Ivan Pajk Oiarloue. Pa.: ^utoD Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kokiiak. Srougthon. Pa- In okolioo; Anton Oa» l*Wrt, Pa. in okoi'ca: John Proctor Format C:ty. Karl Zalar ln Fr«a# L.«b«n Farreii, Pa.j Anton ValentinHi. '►win. P» In okolico: Frank Daaia (chnatr.mn, Pi.: Frank Oabrenja. u»dow Land«. Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. .n okolico: Fr. Mafak Plttaburgh, Pa.: Ignacij Podvaanlk lifnjiz Matiste:-, Frank B:imb:č ln Z Jak£e. Unity Sta.. Pa.: Joaepb SkerU Steclton, Pa.: Anton M. PaplB WlHock., Pa.: ^ank Seme ln Jom*p> letjniel. Wlnterquartera. Utah: Louis niaalak Stack Diamond. Waah.: Gr. Porenta aiv«r>sda>e Vfamh.: Jakob Ronflak. Tnomaa, W. va. In okollsot FraaA Koclan In Frank BartoL Grafton, Wla.: John Stampfel | Milwaukee, Wla.: -Joal p Tratat* »• I Milwaukee, W's.: Josip Tratnik, John . Vodovnik. in Frank Meh. 1 Wan Attta, M la. J rrwoB Skak ! Rock SpHnaa Wyai S J+mU» an j Velika zaloga vina in žganja. MARIJA ORIILL Prodaja li^lo vino po...... ... ......7f)c. gallon črno vino po............... 50c. ,, I>r«>žnik 4 irnllone za ................... §11.00 Hrinjevcc 12 steklenic za...............$12.00 ,, 4 galk>ne (sodček) za..........?16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio. !■!■[■]©£ POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH H KRANJSKIH KOS B V zalogi j;.h imamo dolge po 65,,70 in'75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: akem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. Kdor □ B k naroči S kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; B B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Mosey Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St,:-: New York, N. Y. A "VATBRLAN Dm, M0 Crerijav dola, 68,000 tos, ••IMPERATOR", >18 ČCTlJaT dolg, S2,000 tss Dfraktss i toss med NEW TORKOM b HAHB0RG0V, PH1ADELPH10 m HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, BALTIMORE!« in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Najniqe cene xa v stari kraj ia naj. P •"•"•>*V >=•" • e-eTB • 6.18 ...... . . . . .t. .g. $25.00 • t »•» »■» '»-»">'• v* »ctksbir» »m mi' ižf $26.08 KARLOVCA .......v... v...... . .. v.-?.. ^ $26.29 OPČMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. fat Martha Washington znaša $4.00 veS. H. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph I. od $65.00Mo $70.00. ~ Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros & Co., Geo. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y.