Foitnina platana v gotovini
j / '
/ / 'V
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni prem» ( Casella postale) Videm IKtt. — Poštni čekovni račun ( Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto X . — štev. I (209)
UDINE, 16. - 31. JANUARJA 1960
Izhaja vsakih 15 dni
v.
Krik i
iz aro
ba
Bridki dogodek, ki se je pripetil v začetku tega meseca v Mažerolah, občina T avorjana, in ki je odjeknil ne samo pri ras, ampak celo v Franciji in po svetu, nam potiska pero v roke, da napišemo nekaj resnice, ne v opravičilo, marveč v obrambo našega nesrečnega in zapuščenega ljudstva.
Slučaj, ki ga imamo v mislih, posveti z žarko lučjo na gospodarske in kulturne razmere v katerih so PRISILJENE živeti naše vasi v Beneški Sloveniji.
Takšne so te razmere, da se krik obtožb dviga celo iz grobov!
Naj omenimo le na kratko —- ker ni-sn.o prijatelji črne kronike — zločin, ki je pretresel vso našo pokrajino in je tudi ■marsikomu zbudil vest in zavest sokrivde in odgovornosti.
Blizu vasi Mažerole je neki deček ugledal 7. januarja na drevo z žico obešeno domačinko 49 letno Pierino Cassina. V mor jena je druga žena vaščana Avguština Cencigha (Cenciča). Pred tem neverjetno krutim zločinom se je pred 25. leti zgodilo v isti družini tudi nezaslišano hudodelstvo. Prva Cencigheva žena si je obenem s svojim ljubim prerezala vrat. Na družino devetih članov je leglo nekaj kot prekletstvo. Obenem je trpel tudi igled cele vasi. Preiskujoča oblast je zaprla sovaščana Lina Cencigha kot soudeleženega pri umoru.
Ni še dovolj pojasnjeno ali gre za kako maščevanje v družini ali za slučajni napad in umor. To bo, upamo, oblast že Ugotovila. Divjaški umor in skrunitev mrtvega trupla je brez dvoma obsodbe Vredna!
Blatenje naših ljudi
Odmev, ki ga je izzval krvavi zločin, še bolj pa pisanje in blatenje gotovih časnikov in oseb, ki so prikazovali vse naše ljudi kot divjake in barbare ter vso zadevo generalizirali oziroma posplošili, to pa zahteva zaradi naše časti temeljit odgovor.
Govorili in pisali so ne iz človečanske usmiljenosti, ampak zato, da so udarili Po »anticlericaliii« in »jiloslavih«. Torej, kdor je politično drugega naziranja in kdor je Slovenec ali celo samo naklonjen Slovencem, že spada med zločince, ki so ženo umorili in mrtvo obesili!
lakih žalostnih psovk ob tako bridkem slučaju še nismo doživeli! O zaprtem! Cen-'čighu je celo neka cerkvena oseba vrgla v javnost, da je protiklerikalec in njilo-&/at)o«, torej je ZATO zločinec in z nji-r' i vred vsi vaščani in Slovenci?
Besedo je povzel tudi predsednik province odvetnik Candolini, ki je na neki >cji sicer govoril, da se bo poskrbelo za Socialno ozdravljenje« Mažerol zlasti z otroškim vrtcem (?), toda korenike zločinov v tisti vasi, da je treba iskali v revščini, v analfabetizmu in v nemočnosti izseljevanja.
Vse to priznamo kot resnično, a že tu se vprašamo, kdo je tega kriv?! Nadalje-val je, da so vaščani udani pijančevanju in da se sorodniki med sabo ženijo.
Glas o kulturni zaostalosti, bedi, pijančevanju in morda celo o krvoskrunstvu fe je razširil po časopisju. Mažerole in z njimi vrel slovenske vasi stoje pred javnim mnenjer ;ot kraji samih barbarskih zločincev, ker — Slovenci. Takšno uinenje širijo ljudje, ki govore o moralni Sanaciji!
Rilo bi isto, kakor če bi dejali, da so na primer vsi Rimljani barabe, če se zgo-**i v Rimu kak zločin.
Blatenje naših krajev in ljudi je dose-Qlo celo Pariz, kjer je razširjeni dnevnik šFrance-Soir« posnel te glasove in napi-šdl članek o umoru in pristavil, da živi v Furlaniji, zlasti okoli jugoslovansko-itali-tonske meje trdo in divje ljudstvo; živina in ljudje prebivajo skupaj v majhnih in Neobljudenih hišah; zimske noči jih silijo v a'kohol, prešuštvo in imobeni oblici krvosramstva se tam nihče več ne čuti«
Tako je naše kraje in ljudi predstavil
francoski javnosti pariški dnevnik »Fran-ce-Soir«, gotovo na podlagi pisanja italijanskih listov, ker nismo videli, da bi kak francoski časnikar hodil po naših krajih.
Najprej malo resnice
Ne vsi beneški Slovenci in niti vsi Ma-žerolci niso taki kot bi jih radi nekateri naslikali. Vas šteje okoli 600 prebivalcev, ljudje so delavni in skrbno obdelujejo svoje gorske njive. Okrog 200 vaščanov živi v tujini; največ jih dela v belgijskih in francoskih rudnikih in ti redno pošiljajo svojcem v domovini težko prislužene prihranke.
Res pa je, da so nekoliko kulturno zaostali in je morda zato njihova nrav raskava. Saj v cerkvi ne slišijo blage domače govorice, kvečjemu su mn je, da so »anticlericali«, čeprav so vedno vsi glasovali za — krščansko demokracijo. Zdaj pa razumi kdo, če more, kako jih zmerjajo
antiklerikalci, v skrinjici pa najdejo njih glasove?
Vsa nevarnost tiči v dejstvu, da se še nekaj čutijo, da so slovenske krvi in jezika, da so »filoslavi« za to jih dolže, da so zločinci, pijanci, morilci. Čeprav se je morda le eden kot tak znašel med nji-
mi. Govorijo tisti, ki mečejo blato nanje, da so kulturno zaostali.
Kdaj so jim pa dali šole v materinem jeziku? Edino pravilno možnost vzgoje in izobrazbe! Še ta šola, ki jo imajo, menja vsake kvatre učitelja. Vse te resnice bi lahko poznal tudi g. Candolini, saj se je rodil v Platiščih blizu Mažerol. Toda takrat se je brigal zanje le kot odvetnik.
Pošteni možje bi morali o kulturnem, moralnem in gospodarskem stanju naših vasi napisati protest, kakor ga je leta 1847 izdal Luigi Settembrini v imenu ljudstva obeh Sicilij proti vladi burbonskega Ferdinada II., ki se ni brigal za noralni in gospodarski dvig naroda. Posledica vladne brezbrižnosti je bilo bri-gantstvo, anaVabetizera, mafija, umori. Zato pa še ni bilo celokupno prebivalstvo Južne Italije divje in barbarsko, kakor bi hoteli prikazati nas zaradi enega zločina.
Dajte nam šol v maternem jeziku, ne samo otroške vrtce, kjer deca ne čuje domače besede in ji vcepljajo čut manjvrednosti!
Dajte nam našo besedo v cerkev, da bomo moralne nauke razumeli!
Poskrbite za ceste, brzojav, luč in splošni gospodarski napredek, ne zgolj s kakimi nagradami, ampak z resno izvedljivimi načrti!
To bo moralna in gospodarksa sanacija, ne pa posploševanje in blatenje, ker smo — Slovenci.
Tega se naučite vsaj ob grobu nesrečne žrtve!
Nadiške doline - zelo uboga cona
Mario Lebar} iz Dolenje Mjerse v1 Na-diški dolini, je napisal zelo pametno pismo »Messaggeru Veneto. V pismu je takoj od začetka napisal, da so tudi »Valli del Natisone, zona poverissima« kakor Kamija, o kateri je na široko pisal nek Pennese.
Prav ima Mario Leban, ko piše, da je sicer dobro, če zgradijo dobre ceste, pa šole in otroške azile in podobne reči, toda to ne pomaga, ker bodo ostale k’opi prazne, ker prebivalstvo v masi e-migrira. Dopa,de se nam, da je tudi Leban, ki je predsednik organizacije »Coltivatori diretti« za komun Sv. Lenart, istega mišljenja kot mi pri »Matajurju«, ki že deset let pišemo, da ne pomagajo več majhne podpore, ne zidanje cest in šol, ker tega ni mogoče jesti, ampak da je treba dati velike stvari, izvesti velike reforme, šentlenarški predsednik direktnih »koltivatorjev« pravi, da je treba dati stotine milijonov lir za bonifikacijo naših krajev, zato, da bi se gor postavile zadružne štale itd. Tudi glede teh
stotin milijonov ima Leban de’oma prav, jii:i!iii!iililii:l:lii;iii:i,i n ih ii mn 11 IIIII im iiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii i m umu mulinili 11 Mintniiiiin niMiu iiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiniimimiTri t inn tu ■ inumili i m m n n i mi
Ali pojdemo na delo
v Germanij o ?
Sada, v telem zimskem ca.jtu, je največ naših emigrantov doma po naših vaseh. Okoli njih hodijo naši mladi puo-bi, ki bi radi šli tudi oni letos na delo v estero.
Kaj jim povedo naši provani delavci, ki že hodijo leto za letom v emigracijo in ki'so že obredli razne evropske države. Vsi po vrsti odsvetujejo Belgijo. Belgija je dala našim ljudem v prvih letih največ denarja, jim je pa prinesla tudi največ boleuni. Sada pa: bolezni gor ali dol, Belgija ne sprejema več novih delavcev. še tisti naši delavci, ki so še o-stali v Belgiji in ki še niso šli v Francijo ali pa v Švico, premišljujejo, kaj bi napravili. S premogom (karbonom) ne gre več, ga ne morejo več toliko ponu-cat v industriji, ker mu delata hudo konkorenco elektrika in še bolj nafta.. Pred tremi leti so izkopali okoli 29 milijonov ton karbona, sedaj ga naberejo pred vhodi v miniere najmanj za deset milijonov ton manj. V prihodnjih letih ga bo še za dosti milijonov ton manj, ker stojijo na raznih krajih veliki kupi karbona, ki ga ne morejo prodati. Zato odpuščajo (licencirajo) delavce in so samo lansko leto licencirali 70.000 delavcev, kar je precej za majhno Belgijo, ki šteje komaj 9 milijonov ljudi. Licen-
cirali so predvsem tuje (stranierje) delavce in kajpada Italijane, med katere spadajo tudi naši delavci iz Slovjenšči-ne. Numér italijanskih de’avcev-minalo-rjev je padlo v zadnjih pet let od 52.000 na 38.000. Med licenciranimi je bilo nekaj sto naših Slovenju. Seveda je pa ostalo še precej naših ljudi v istih minierah, ki so bolj rentabilne. Nekateri naši ljudje, ki so se navadili francoskega in flamanskega jezika so ušafali deio v raznih fabrikah in pri drugem delu, ki pa seveda ni tako dobro plačano kot je bilo v prvih letih po minierah. Tisti naši ljudje, ki so Sparali, so začeli na svoje delati kak meštir in jim gre dobro. Takšnih pa na žalost ni dosti med našimi ljudmi.
Pred leti je hodilo na novo v Belgijo okoli 20.000 italijanskih delavcev, sedaj pa jih je šlo lansko leto še samo okoli 3.000. Letos bo srečen tisti, ki ga bodo pustili v Belgijo.
Stari emigranti svetujejo našim naj gredo v Švico (švicero). Povedo pai, da v Švici ni tako lahko dobiti delo za večje število delavcev iz Italije. O Franciji pa povedo emigranti razne reči: Eni se hvalijo, drugi pa tožijo zavoj draginje in pravijo, da ni mogoče zato dosti pri-špara.ti in pošiljati rimes domov.
Novi letniki - malo poubov v Evropi
Čegldh ne rastejo nove fabrike in se ne veča industrijska produkcija v zahodnih državah Evrope (occidente) tako hitro kot na vzhodu v socialističnih državah, pa ne kaže, da bo v prihodnjih letih težko dobiti delo v Evropi kot je bilo v preteklem letu. Sada prihajajo namreč na vrsto tisti letniki, tiste »classi«, ki so se rodila med uojskò od leta 1940 pa do leta 1945. V letu 1960 bodo imeli tako na primer dvajset let tisti puobi, ki so se rodili leta 1940, ko je začela druga posvjetna uojskà, ko so bili vai odrasli moški proč od doma, mobilizirani v sudatskih trupah. Vsem državam, najbolj pa Germaniji se pozna, da se je rodilo med uojskò dosti manj otrok. V Germaniji se je število otrok rojenih med uojskò zmanjšalo za milijon in pol. Za mikjon in pol manj mladih delavnih moči bodo torej imeli Nemci. To mora
nemška, industrija nekje drugod dobiti. Italija bo imela zavoj vojske samo 250.000 manj mladih delavnih ljudi, kar ji bo prišlo kar prav pri dva milijona brezposelnih (due milioni di disoccupati).
Kje bojo ušafali Nemci milijon in pol delavcev, ki jim manjkajo? Nekaj jih bojo dobili iz Vzhodne Nemčije, odkoder bežijo Nemci v Zahodno Nemčijo. Približno en milijon delavcev bojo mogli i-skati drugje, izven Germanije. Drugod v Zahodni Evropi nimajo nikjer odveč delavcev, posebno ne v Evropski ekonomski skupnosti (Mercato Comune Europeo), katero sestavljajo Francija, Belgija, Italija, Nemčijla, Holandija^ in Luksemburg. V Evropski ekonomski skupnosti imajo namreč vsi delavci v vseh državah članicah iste pravice.
Zaenkrat so sklenili med Italijo in Ger-
manijo sporazum (accordo) za 70 000 i-talijanskih delavcev. Kasneje pa jih bodo rabili še več: sto dvesto, tristotau-žent. Tudi v Germaniji je isti problem, da izkopajo preveč karbona, kot v Belgiji in Franciji. Morebit ne bojo nucali v Germaniji italijanskih delavcev, to se pravi tudi naših iz Slovjenščine, v minierah, zaki morajo zmanjševati produkcijo, pač pa drugod: pri zidanju hiš, gradnji novih cest, sploh v gradbeništvu (edilizia). Nucali jih pa bodo tudi v fa-brikah, ker bo tudi tam primanjkovalo delavcev.
Po vojski je le malo naših delavcev iz Slovjenščine delalo v Germaniji in zato naši ljudje ne vedo, kako je v tem statu. Sprašujejo se, kako bodo tam živeli in kakšne so plače. Nemška marka je zelo drag denar, saj se dobi za eno nemško marko okoli 150 lir, torej še malo več kot za švicarski frank. Nemška marka je, bolj po debelo , povedano deset krat več vredna kot belgijski frank in kot je bil do sedaj francoski frank, dokler ga niso naredili močnega. Pri Nemcih je večja disciplina kot v Belgiji in v Franciji, je pa tudi manj nesreč in je socialno osiguranje natančno in strogo izpeljano. Zaenkrat pa niso v Germaniji tako dobre plače kot so bile v nesrečnih in zapuščenih belgijskih minierah. V Germaniji je hrana draga in ni za naše okuse. Bolje bo, da bi naši delavci jedli po svojih kantinah, kot pa da bi se martrali z nemško hrano : z njihovim krompirjem, kapsom, Špehom in svinjsko mastjo. Pili pa bodo lahko samo pivo, ki je dobro, vino pa je predrago za žep ubogega delavca.
Ker se bo morala usmeriti emigracija večine naših delavcev od sedaj naprej samo v Germanijo, bi bilo dobro, da se ljudje na to pripravijo. Mi Slovenci iz Furlanije imamo večjo izkušnjo z rma-nijo kot pa Italijani. Naši ta stari, tisti, ki imajo šestdeset let, so hodili na delo v Avstrijo in Germanijo in znajo še zdaj nekoliko nemški. Posebno Rezijani so se razširili po Avstriji in se tam dobro plasirali. Pod fašizmom niso hodili naši delavci na delo v estero, ker ni fašizem v svoji grandomaniji pustil
(Nadaljevanje na 2. strani)
ker bi vsaj nekaj pomagalo in morda marsikoga zadržalo doma, toda to po našem bi tudi ne pomagalo dosti, ker je treba ušafati ljudem delo doma, to je postaviti v naše kraje industrijo, fabrike, ker imamo preveč ljudi, da bi mogli živeti samo od živinoreje, od mlečnih artiklov.
še bolj pametno in trezno je napisal Mario Leban glede posebnega položaja Nadiških dolin: »V naših dolinah je posebna situacija; prebivalstvo je zelo italijanskih občutkov, toda dvojezično, ki zahteva samo to, kar že imajo drugi (glej Visoko Poadižje, Dolina Aoste, Gorica itd). (Nelle nostre Valli la situazione è poi particolare: popolazione italianissima ma bilingue, la quale chiede solo quanto hanno gli altri - vedi Alto Adige, Val d’Aosta, Gorizia ecc.«) Tako pišemo tudi mi v našem listu, samo da se bolj jasno izražamo. Mi pišemo in pišemo že leta in leta, da so vsi naši ljudje zelo dobri italijanski državljani, da jih takih zlasti v času vojne ni nikjer, da pa so Slovenci, ker je njihov materini jezik slovenski. Skoro v vsakem numerju našega lista pišemo, da moramo zato kot dobri italijanski držalvjani, ker smo po materinem jeziku Slovenci, dobiti v smislu italijanske »Costituzione« jczikòvn, pravice v šoli, cerkvi, na komunu in v vseh uradih, kot imajo te pravice že Nemci v Alto Adige, Francozi v Dolini Aoste in Slovenci v provincah Gorica in Trst. Videmska provinca ne sme biti i-. zjema v Italiji in če hočete v vsej kulturni Evropi, da ne bi dala Slovencem -v Nadiški dolinah in tudi drugod v videmski provinci narodnih pravic v smislu italijanske kostitucije. Prav ima Leban, ki piše, da prebivalstvo Nadiških dolin »chiede solo quanto hanno gli altri nell’Alto Adige, nella Valle d’Aosta, a Gorizia ecc.« Mi to v našem listu neprestano pišemo, ker to zahteva prebivalstvo. Prav ima tudi, ko piše, da i »soliti mestatori« hočejo na vse načine delati zmešnjavo. Prebivalstvo zahteva manjšinske pravice kot ostale manjšine po drugih provincah Italije. To zahtevamo mi in naše ljudstvo, in nič več; in smo vsi Slovenci na Furlanskem proti vsem »mestatoi jem« ob meji, ki bi hoteli napraviti »konfuijon« in prikazati lojalne državljane, ki zahtevajo izvajanje kostitucije glede manjšinskih pravic do Slovencev v Furlaniji, kot antiitalijane. Se pa bojimo, da bo sedanje stanje mi-zerje, sedanje masovno emigriranje, sedanje zapostavljanje Slovencev v Furlaniji in negiranje manjšinskih pravic še bolj povečalo apatijo med ljudmi, da bo težko gojiti tradicionalno patriotsko čustvo, ker država nič ne daje, niti to kar je fondamentalno in kar daje z lahkoto drugim.
Mi smo hvaležni gospodu Lebanu za njegovo pismo »Messaggeru Venetu«, ker je v bistvu povedal to, kar zastopamo mi in o čemer kar naprej pišemo v »Matajurju«. Rabil je gospod Leban sicer neke zastarele izraze (fraze) ali v glavnem je povedal, da je treba dati stotine milijonov, napraviti nekaj velikega, ako hočemo rešiti situacijo, da bi ostali ljudje doma; prav tako je konstatiral, da je pri nas »situazione particolare« in ni important, da je omenil, da smo »i-talianissimi«, kar ni etnološko točno (e-tnologicamente parola errata), in da smo »bilingui«, kar ni nacionalno-Ungui-stično točno, ampak zadel je le pravo bistvo stvari in pomagal k razsvetlitvi našega problema.
i. m/uW m » ■
SMRTNA KOSA	TAJPANA
Naj se neha z ustrahovanjem
in diskriminacijami
SV. PETER SLOVENOV
Mali obmejni trafik mjesca decembra
Mjesca decembra je bluó skuoz obmejne bloke u naši daželi 14.496 prehodu in to 2.707 iz italijanskega kraja in 11.789 iz jugoslovanskega.
Skuoz obmejni blok u štupci je bluó 7.594 prehodu: 1298 iz italijanskega kraja in 6.296 iz jugoslovanskega; skuozi Učjo je bluó 529 prehodu: 306 iz italijanskega kraja in 223 iz jugoslovanskega; skuoz Most na Nadiži pri Platiščih je bluó 1.195 prehodu: 52 iz italijanskega kraja in 1.143 iz jugoslovanskega; skuoz Polavo pri čeplatiščih 730 prehodu: 108 iz italijanskega in 622 iz jugoslovanskega; skuozi Solarje pri Dreki 1.214 prehodu: 208 iz italijanskega kraja in 1.006 iz jugoslovanskega ; skuoz Klinac 603 prehodu : 204 iz italijanskega kraja in 399 iz jugoslovanskega; skuoz Mišček 778 prehodu: 466 iz italijanskega kraja in 312 iz jugo-slovanskkega ; skuoji sezonski blok Boke-ta pri Topolovem je šlo 64 ljudi iz jugoslovanskega; skuozi sezonski blok Boke-1.853: 65 iz italijanskega kraja in 1.724 iz jugoslovanskega.
Porčinj je 'dna tistih gorskih vasi do kat j ere se še donas človek ne more parpejati. Ljeta 1952 so začel domačini djelat cjesto, da bi bli povezani z Ahtnom, a šobit je zmanjkajo denarja, čeglih so plačevali djelavce po 500-600 lir na dan. Preteklo je dosti ljet in takuò se je že nareto djelo spet vederbalo zavoj deža, snega in pouòdenj. Ljudje iz Porčinja dostikrat postrojijo sami brezplačno to pot, da lahko vozijo po njej s kakšno kario’.o gnoj ali drva, a u zadnjih časih se je takuò poslabšalo, da se še težko hodi po njej, kaj šelč da bi se vozilo.
Ni prav, da se takuò zanemarja vas, ki šteje okuoli 200 ljudi in ki vsi pošteno plačujejo »tasse« an druge dajatve, potem ki so si zaslužil kruh v »esteru«. Porčinj leži več kot 700 metru visokò nad morjem in zatuò je tle svet malo rodoviten in gorat. Ljudem se bere trpljenje že iz obraza in zato ni čuda, da predčasno ostarijo in postanejo nekopac za djelo. Dokler je človek mlad gre v »estero« in tam si zasluži kruh za sebe in družino, ko se pa postara zapade v veliko uboštvo, če nima brdkih otrok, ki mu pomagajo in tuò spet iz »estera«.
Kot da ne bi bilo že vse tuò zadost, pred dvemi ljeti je Porčinj utarpel dosti škode zavoj pouòdenj. škoda jim ni
(Nadaljevanje s 1. strani)
italijanskih delavcev, da bi delali v emigraciji in so se morali zato doma man trati. Pač pa smo spoznali Germanijo med vojsko od slabe strani, ko so delali naši ljudje pri slabi hrani za vojne marke po nemških vojaških fabrikah. Dosti naših ljudi je bilo v Germaniji tudi v vojnem ujetništvu, v prižoniji in po raznih lagerjih.
Sedaj bo morebiti cela vrsta let, ko bodo hodile stotine naših ljudi na delo v Germanijo. Dobro bi bilo, da bi bili
„ Patria44 nas
Takuo se bomo morali spet mi Slovenci iz Furlanije učiti kakšen nov jezik: po vojski smo se učili francoski in fla-manski za Belgijo in Francijo, francoski in nemški za švicero, sada bo spet pela nemščina za veliko večino naših delavcev. Tako se vrti kolo okoli. Sadà že prihajamo na staro situacijo pred prvo svetovno vojsko. Kaj bomo še vse dočakali. Le italijanščine ne rabimo nikdar, ker ne ušafamo dela v nobedni i-talijanski fabriki. Italijanščino rabimo (nueamo) samo za plačevanje davkov, tasse na ežatorijah in za prosit potni list (passaporti za iti v estero in še tega moramo mastno plačaj; zmjerom z denarjem, ki smo ga zaslužil izven Italije.
Delavci emigranti pripravite se počasi, da boste znali nemški in da boste i-meli kakšne kvalifikacije za Germanijo.
Tako torej bo Germanija za nas reševala »problema della montagna«, boni-fike in »sollevamento economico delle zone depresse«, kakor se že imenujejo vse tiste lepe parole vladne stranke, to
Ves špjetarski komun je zlo pretresla novica, da sta umrla adan za drugim v času par ur zakonca 70 ljetni Gabrijel Makorič in 66 ljetna Pia Pascoli. Mož je preteklo že osem ljet in smo še nimar sem, zaki je bil bolan na ledvicah (fegato), ženo pa so nemudoma pripeljali dne 9. ženarja v Spital zavoj srčnega napada.
Prvi je umrù Makorič, za njim pa žena ne da bi vjedala za moževo smrt. Skupaj so ju pokopali na špjetarskem britofu. Vsej žlahti rankih, izrekamo naše globoko sožalje.
bla povrvnjena, če izključimo tisto malo kilogramov žita, ki ga je dobila vsaka družina. »Stato« se ne briga nič za revno stanje te gorske vasice, ki leži kot lastovičje gnjezdo prilepljeno na pobočju Julijskih Predalp nad Ahtnom. Nimar so samim sebi pripuščeni in še sreča, da so ljudje podjetni (igegnosi) in vzajemni (da gredo dakordo). S skupnimi močmi so sami zgradil zadružno mie karno, napeljali električno luč in še druge reči postroji! za kat j ere bi muoru pravzaprav mislit komun ali država. Ta zadnja jih pozna na žalost samo takrat ko nuca mlade an zdrave puobe za jih pošjat umrjet po grških, albanskih, ruskih in avstrijskih frontah. V parvi in drugi svetovni uojski je dal Porčinj več kot dvajset mladih življenj, tuò je 10 par stuò njenega prebivalstva.
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
Irma Mašera doma iz špjetra se je močno us jekla V nogo, kar je cepila drva. Pripeljal so jo v čedadski Spital in bo ozdravila v 15 dneh. Mario Bodigoj ia Prapotnega je nesrečno padel po stopnicah, da se je nalomil rebra. Ozdravil bo v 15 dneh, če ne nastopijo komplikacije.
posebni kurzi za nemški jezik vsaj v profesionalnih šolah v špetru in Reziji. Ce so pametni, se nekateri naši ljudje naučijo nemški od naših starih. Zapomniti se je treba, da so Nemci zelo natančni, disciplinirani in čisti ljudje, ter da želijo, da so tudi juški delavci, ki pri njih delajo, tajšni. Mogoče bojo Nemci že preča vpeljali avtomacijo v fabrike, tako da ne bo korlo biti posebno kunštno stati pri modemih maki-nah, ker te vse napravijo. Buojš je seveda, če si kvalificiran, če znaš kakšno drugo delo, ki je buojš plačano.
je zapustila
je demokracije kristjane in direkcije razne sorte.
Smo slabši kot lastovke (peggio delle rondini), ki se selijo samo v eno dire-cjon: enkrat na jug v Afriko in spomladi, tu primaveri, spet nazaj na sever. Mi pa moramo enkrat na zahod (oriente), pa nato na jug (sud), sedaj na sever (nord) in ni izključeno, da bomo hodili še nekam na vzhod (est) na delo. Samo v Italijo, ki je naša »patria« kot kaže ne bomo hodili. V Italijo bomo hodili samo otroke djelat, davke-tas-se plačevat in ob glažu vina vpiti »evviva«. Tu je glih tarkaj domovina-patria, da vemo, kje se rodimo in da tej patriji nosimo denar za »tasse«, ona, ta provizorična patria pa nam ne more dati nič niti dobrih šol, da bi se učili v njih kaj pametnega za kvalifikacijo v kakšnem poklicu, meštirju, kakšen tuj jezik, ne pa italijanski jezik, ki nam pravzaprav nikoli ne služi. Takšna je bridka resnica.
Pripravimo valiže za Germanijo! Hab-taht!
Ne moremo iti mimo ne da bi se ustavili pri nizkem številu prehodov iz italijanske strani skuozi obmejni blok Most na Nadiži v tipanskem komunu. Mjesca decembra je šlo skuozi ta blok iz Bre-ginjskega, kota 1.195 ljudi, medtem ko jih je šlo iz tipanskega komuna le 52.
Interesirali smo se za ta primer, da bi izvedeli zakaj nočejo hoditi naši ljudje preko meje, ker vemo, da so tri vasi in to Brezje, Platišče in Prosnid mnogo bližje Breginju kot Tipani in mnogo bližje Kobaridu kot Nemam. Ljudje iz komuna Tipana in prav posebno oni iz zgoraj povjedanih vasi so bili stalno v dobrih odnošajih s sosednim Breginjskim kotom, ker so bili navezani nanje delno s sorodstvom in delno tudi zaradi ekonomskih razlogov.
Zvedeli smo, da nekateri bivši zagrizeni fašisti, ki so nasprotni dobrim odno-
Lani decembra smo pisali, ke so od-perli nove škuole tu našjem komunu an tuò u Tipani, Viskorši, Kmahti an Platiščih. Škuole so velike an moderne, a numer otruok, ke o hodi vanje te usako ljeto manjši. Judje no emigrajo an te še tuò, ke to pride manj otruòk anjelè na usako famejo. Anu drugod po naših krajih, u Furlanski Slaviji, posebno u dolini Nadiže ve marnò velikanske nove škuole. Vanje se hodi učit pa po duakrat trikrat anu še večkrat mankuj otruòk kot pred uèro.
U Tipani hodi u škuolo samo 44 o-truòk, u Viskorši 40, u Kmahti 16 anu še u Platiščih samo 16. Pred uèro so m j eli usi ti kraji še tekaj otruòk u škuo-li. U bližnjem komunu Montenars to je u slovejski vasi Flejpan je 11 otruok u škuolah. Ze anjelé-sedaj to je cjeli vrsta 1946 skuažej 50. U čisto novi škuoli u Brjehu, ke še na nje bà inaugurana, pa no če hoditi samo še pet otruòk, drugo ljeto to če jih beti samo 3.
Dnaka situacjòn na merit numer j a o-truok na je po usjeh vaseh »Slavije Friulane«. Manjša se pa numer j udi, a še buj hitro se manjša numer otruòk po škuolah. òe anjelé-sedaj to je cjela vrsta -fila škuol, ke so ble narete po uéri, maso velika anu bo usako ljeto še buj. Ve marnò še u nekatjerih vaseh slabe škuole, nauàdne šolarje nad kako kljetjo, slabo pobjeljene, slabo ohrjete anu slabo razsvetljene. Potrjeba-bizunja na je velika po novih škuolah u takih krajih, a komunske administracjoni no bi muor-le zlo merkati, kuò za 'dne lokal j e no bojo nardile, ke no ne bodita maso veliki, zak’ to če koventati kalkulati, ke to če beti par naših sedanjih ekonomskih kondicjonah simpri manjši numer otruòk.
NEME
PADEC PREBIVALSTVA (POPOLA-CIONA) U LJETU 1959
Numer j udi se ne zmanjšuje samo v gorskih vaseh F’urlanije, ma še u komu-nih, ke no leže skuažej ta na raunem. Dne 1. ženarja 1959 je imeu komun Neme 4.279 judi, ljetos istega dne pa le 4.217. Cez ljeto je za stalno zapustilo komun zavoj emigracjon 114 judi, paršlo pa jih je u komun 68. Tjemu numerju muoramo dodati, da je u ljetu 1959 umar-lo 62 judi, rodilo se jih je pa le 46. Iz demografskega movimenta to se še vidi, da je u komunu Neme s parvim ženar-jem tega ljeta 2.923 eletorjev, tuo to je 1.501 žensk anu 1.422 mož.
RAM AN DOL U CE RAT AT GOSPOSKI
Zadnje čase se dosti govori, da se če Ramando!, vasica, ke na mà 150 judi anu znana pousod zavoj dobrega vina, odcepiti od komuna Neme an se priključiti k Centi, čeglih je ta dosti buj deléò. Po-
šajem našega ljudstva s sosedi, groze in ustrahujejo vse tiste, ki hodijo preko meje. Taka propaganda zelo vpliva na naše boječe ljudi, posebno še, če jo delajo elementi, ki imajo kakšno upravno funkcijo.
Ker je blo dognano, da se delajo diskriminacije napram ljudem, ki imajo sorodnike in prijatelje na oni strani meje, bi morale tu poseči vmes višje oblasti, kot je prefektura in mešana italijansko-jugoslovanska komisija za izvajanje videmskega sporazuma za mali obmejni promet.
Naj se vendar nehajo diskriminacije, ker potrebujemo vsi mirnega sožitja ob meji. Naj se neha s provokacijami, ker naši ljudje so užili že dovolj gorja za časa fašizma, med vojno in po vojni, ko so pri nas divjale trikoloristične bande,
glavarji famej so že podpisali prošnjo zavoj tega anu se troštajo, ke no če beti poslušani.
Uzrok (motivo), da no če iti pod Cento to je te, ke komun Neme premalo pensa za to vasico. Mi smo pa mnenja (pensirja), ke ta pod Cento to se jim ne bo vero nič buojše godilo, zaki usi vje-mó kako na Centa trata gorske vasi iz svojega komuna. Pogledejmo tu kjeh kondicjonah no žive judje iz Smardenkje,
Malamažerje, Kuje, štele. U tejli zadnji vasi no njemajo še nančej ejeste, ke na te uboge judi veži s centrom. Na taka velika vas brez ejeste anu brez vodovoda (akvedota) to je na jasna dimostracjon, ke Centa na ne bo ljeuše tratala še Ra-mandol. Naj vas ne motijo ali pa oslje-pijo ljepe vetrine tje po Centi, ker od tega ne boste mjeli nič, ma četski lušo (il lusso di Tarcento) ga boste muorli plačati vi.
SV. LENART SLOVENOV
MSGR. DR. BOŽO KJAClC UMRL
Dne 29. decembra 1959 je umrù v če-dadskem špitalu po dougi in hudi bolezni msgr. dr. Božo Kjačič, doma iz Dolenje Mjerse.
Ranki je živu zadnja leta v Gorici kot kanonik goriškega kapitlja in notar nadškofije v Gorici. Preje je bil za famoštra v Srpenici, Bovcu in Podmelcu, od leta 1936 do 1946 pa v Solkanu pri Gorici.
Pogreb dragega rankega se je vršil 31. decembra v šentlenartu. K zadnjemu počitku ga je spremila velika množica ljudi, saj je bil msgr. Kjačič zlo parju-bjen med ljudmi Slovjenščine. Pogreba so se udeležil tud znanci rankega iz Gorice, Trsta in iz obmejnih krajev Jugoslavije.
Rankemu monsignorju je zlo stala pri srcu naša. Slovjenščina in sam kot sin naše zemlje nas je ob vsaki parložnosti bodril in nam ulival upanja v boljše dni, zatuo mu bomo ostali hvaležni in ga ne bomo pozabili.
Riganje muša • i ragli dell’asino
U nedjejo, dne 17. tega mjeseca, je bla u Sv. Ljenartu »sagra«, zaki so praznoval (so jestegial) sv. Antona puččaunika, ki je protetor usjeh domačih živali (animali). Ta dan je živina ušafala žegan an zatuó se IroHamo, da ga je ušafu tud tisti svjetlenartski »muša, ki je dne 12. tega mjesca pisal u »Gazzettinu« njekšne mušarije (oslarije) gor čez ))una attribuzione slava a San Leonardo«. Pravijo, da se požegnan človek ali živau spreobrne an zatuó morebit ne bo več tistega riganja (ragli d’asino) po žornalih, arnpa pametno pisanje.
REZIJA
SNEG ZAMETEL UCJO
Vas je bila 20 dni popolnoma odrezana od sveta
Koncem decembra, kar je povsod močno lil tež, je v Učji in njeni okolici zapadlo okoli pol metra snega. Dogodek ne bi bil tragičen, saj ljudje so tu vajeni na sneg do pozne pomladi, če ne bi snežna odeja zmrznila. Preko snega se je napravila debela ledena skorja, ki je ni bilo mogoče odstraniti na noben način in tako je bila Učja kar 20 dni popolnoma odrezana od sveta.
Od Tanameja do Učje vodi kakih 8 kilometrov dolga cesta in ves trud je bil zastonj, da bi »spazzaneve«, ki jih je dala na razpolago provinca, odprli pot tem ubogim ljudem, šele po 20 dneh dela se je posrečilo reševalni skupini iz Portogruara prebiti led in priti do vasi.
Med časom, ko je bila Učja odrezana od sveta, je zbolelo več ljudi, in so bili prepuščeni usodi, ker ni mogel priti do njih zdravnik. Neko ženo, ki je dobila hud napad slepiča in nekega delavca, ki se je v gozdu močno usekel, so morali domači prostovoljni smučarji (sciatori) prenesti na portantinah v Tersko dolino. Da je začelo primanjkovati živeža ni treba, da še posebej poudarimo, saj vemo, da je vaški »buteghin« majhen, ki nima zalog več kot za kak teden. Ljudje so se bali, na nastopi lakota, če bi ostali še kaj časa zaprti v dolini.
Učja šteje precej emigrantov in družine se preživljajo skoraj izključno s prihranki, ki pridejo iz inozemstva. Svet, ki ga obdelujejo, je nerodoviten in še ti pičli pridelki so slabi, ker je klima ostra. Kakor izgleda, bo letos odšlo v tujino še večje število ljudi, kot lani.
S tem, da oblasti priznajo Učjo za eno najrevnejših vasi videmske province še r.iso storile nič, treba je resnih ukrepov in ne obljub, ker teh so v Učji že siti. To pa ne gre samo državnim oblastem, ampak tudi komunalnim, ker je tudi tem Učja le »cenerentola«.
OBDAROVANJE OTROK V STOLBICI IN KORIilH
Kot vsako leto, so tudi letos emigranti iz Trbiža in Celovca - Klasenfurta (Avstrija) obdarili za novo leto šolske otroke iz Stolbice in Korit. Letos gre zasluga tmerito) tega organiziranja g. Antonu Siega iz Trbiža, ki je rudi osebno prisostvoval razdeljevanju paketov. Kot znano, se je velik del Rezjanov posvetilo v inozemstvu trgovini s sadjem in slaščic. Ti so torej zbrali precejšno količino teh dobrot in tako obdarovali 120 otrok in nekaj starih ljudi.
Rezjani ljubijo svojo zemljo in svoje ljudi in zato njihov rod ne bo nikoli izumrl, čeravno je tudi tu emigracija velika.
Gnojnico namesto Jtae pitne vode
Prosim, da publikate moje pismo v vašem žornalju, zaki se mi zdi, da bo njegova vsebina-kontenut interesala vse naše ljudi in da bo v istem cajtu tud uzbudila pozornost (attenzione) pri kompetentnih »autorità«.
Ne daleč od vasi Kau, in tuò na južni plati tega kraja, stoji nekaj hiš, ki formajo zaselek (borgata) Kamunjaro. Družine tega zaselka muorajo nucat nepitno vodo, ki jo zajemajo iz vodnjaka, ki ni pokrit in ki darži okuoli 300 litru. Ob dažeunem vremenu parnaša voda, ki se steka v vodnjak, iz malo buj visokò ležečega Kaua razno umazanijo, takuò da je ta voda podobna rumeni gnojnici.
Družine v Kamunjaru čakajo že osa,m ljet, da bi se rešil problem njihove pitne vode in že takrat so zaprosil kompetentne oblasti, da bi se te pobrigale za izbuojšanje rezeruara. Naša prošnja je b!a skromna, saj smo prosili samo za kontribut za kupit potrjeban materjal, djelo bi pa nardili naši ljudje brezplačno.
Obečali so nam takrat, da se bo problem vode v kratkem rješu, a od takrat je preteklo že osem ljet in smo še nimar na istem, če ne na slabšem. Naši pred-stavniki-rappresentanti ne bi smjel pozabit, da ne moremo živjet samo od o-beč in da se s praznim guarenjem ne more ušafat niti zaupanja od ljudi.
Lepuò se Vam zahvaljujem in prejmite ljep pozdrav.
— Lojz Kamunjero —'
I l 1111 ■ 1111111 III 11111 Milil 11111111111111111111 M I I I III M I II 11 II 11 I I I I I I I 111 11 I I 111 I I I I I 111 I I I I I I I III I I1 M I
AHTEN
Porčinj še vedno brez ejeste
miiimuiilii iiimii iimiii 1111111 ,i unni i n111 im 11 nf il i n 1111 » 11 m imimmiihihiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiìhìiihuninni m numi
?
Rastejo škuole - pada numer otruòk
PISMO IZ PODBONESCA
Stev. - 1
»MATAJUR«
Stran 3
Gli sloveni del Tarcentino in una Zgodovinski spomini -relazione del Pievano del 31.3.1810	Ricordi	storici
In questa relazione, che qui sotto riportiamo quasi per intero, rileviamo il latto come coloro che, all’inizio dello scorso secolo, erano preposti in Friuli alla Pubblica Istruzione, fossero quasi all’oscuro della lingua che si parlava nella parte occidentale della Slavia Friulana. Gli Sloveni della Val Natisone avevano, come si sa, ricevuto una precisa fisionomia e funzione al tempo della repubblica di Venezia, da poco decaduta. Si vede che gli Sloveni del mandamento di Tarcento, pur avendo costituito già nel passato un loro Vicariato Slavo, erano, nell’amministrazione pubblica, confusi con i Friulani. Tuttavia, ci si dovette accorgere che il problema dell’Istruzione in quella zona presentar Va gravi difficoltà per il fatto che gli abitanti sloveni del luogo non capivano la lingua italiana. Ecco di qui l’inchiesta promossa dalla prefettura tramite il pievano di Tarcento in quanto allora le Telaz'oni civili erano quasi tutt’uno con ■quelle religiose.
Ricordiamo che in questa relazione ci si preoccupa di trovare delle copie del "Vangelo nella lingua parlata sul luogo: ■segno evidente che c’era disagio nel far apprendere a quelle popolazioni la paiola di Cristo in una lingua che non fosse la loro. Naturalmente, siccome allora eravamo all’inizio degli studi glottologici, si fa ima certa confusione tra slavo e l’illirico (probabilmente quest’ Ultimo termine doveva intendersi per croato glagolitico se l’autore dice che essa è approvata dalla Chiesa per i riti sacri).
E, a proposito di inchieste, bisogna ancora aggiungere che anche oggi che a differenza di allora, siamo cittadini di Una repubblica democratica si fanno delle inchieste, ma eon questa differenza, che, allora si cercava realmente di chiarire il problema linguistico, senza alcuna velleità nazionalistica, oggi invece Per dimostrare che la lingua — dialetto che viene parlata nella Slavia Friulana non ha nulla a che vedere con la lingua slovena, e chq perciò non v’è alcun problema di minoranza.
Ma riportiamo il testo della relazione del pievano Raffaele Bevilacqua il quale la manda, al delegato del distretto di Gemona :
»Insieme al testo latino le trasmetto, o Signore, una versione slava della Parabola del Figiluol prodigo, come sta registrato in S. Luca al capo decimo-quinto Ilo detto versione slava, poiché se ben rifletta, non può denominarsi illirica la lingua che in queste regioni si parla, benché coll’illirico abbia qualche remota analogia — oltre a ciò la lingua illirica ^ riconosciuta dalla chiesa nelle sue Bibbie, nei suoi Offizi. La lingua delle nostre Alpi non gode di nessuno di questi Privilegi. L’autore della traduzione che *e trasmetto è un certo G. Japel, tratta da un’opera intitolata »Prediche per le domeniche e feste di tutto l’anno« stampata a Lubiana presso Ignazio Plurimajer, nel 1794. Ne ho ricercate deliš altre versioni e per tal oggetto sono ricorso anche al soggetto che Lei ha in-
dicato in Lusevera, ma nulla mi venne fatto di ottenere. Quantunque quella che io invio, non sia propriamente una versione illirica, ma piuttosto una versione slava, o come più propriamente denominarsi Cragnolina, non stia Ella prendersi alcuna inquietudine. I signori che sono alla direzione della Pubblica Istruzione, sono al caso di averne di simili traduzioni fino alla sazietà. Sarebbero molto forestieri nel proprio offi-zio, quando non sapessero che l’Ambrosiana di Milano abbonda, come tante altre, di raccolte poliglotte in materia di testi Scritturali.
Per rispetto poi alle altre ricerche della lettera prefettizia che rimando qui
acclusa, Le dirò che nel Distretto della mia parrocchia non si parla la lingua tedesca ... Per riguardo alla lingua slava, vi sono otto ville su queste alpi che ■a parlano, cioè Sedilis, Ciseris, Stella, Villanova, Sammardenchia, Lusevera,
Zomeais e Coja «
L’autore si dilunga poi in personali disquisizioni circa l’origine dei nostri sloveni; e si meraviglia come la Deputazione della Pubblica Istruzione dia l’incarico alla Prefettura, e questa al delegato di Gemona, di indagare circa l’origine e la provenienza di questa popolazione, quando neppure un’Accademia riuscirebbe a sciogliere l’enigma che oggi invece è a tutti chiaro e noto.
Kmalu bo že sto let, kar so šli v snežni zimi trije naši Slovenji doma iz Brega v dreškem Komunu domov, potem ko so celo leto delali po slovenskih deželah, ki so bile takrat še pod Avstrijo. Prišparali so precej goldinarjev in kron, ki so jih mislili zamenjati v Čedadu za lire. Imeli so samo srebrn in zlat denar, ker bankovcev, pa.pirja, še marali niso. šli so po stari znani stezi, po tisti, ki še sedaj hodijo Unejci z Volč, Tolmina in drugih krajev k nam v komune Dreko, Grmek, Sovodnje in še druge kraje, ali pa mi k njim. Pot pelje pod Slemenom in je precej strma. Takrat pa je padal sneg, so bili zameti in še led je pokrival na enih mestih pot. Vihar jih je izmučil in zato se je Ivanu Rutarju spodrsnilo
IIII!lll!lllllllllllllll!lllllllllll:l!lll!lllllllllll!lllll!l!lllllllll!lllllll!lllll!lllll!lllll>lllllllllll!l!lllll!|i|:|>lt il'tiMllirl'11'l'HIIIII111lili111II l II Illlllllilinitll;llll|i|i|i|illllllMHilliIII MIMII1 IHUIHIIMIMMlHilli»» m	V	•	V	V	V	\
Corsi per le nostre ragazze
Naši bratje Slovenji na Goriškem i-majo po svojih vaseh tečaje (korze) o gospodinstvu (economia domestica) za svoje teče. Na tjeh trimesečnih ali pa večmesečnih korzih se učijo mlade čečč, vse kar muora znati gospodinja: Učijo se sevjede predvsem kuhati razna jedila in ne samo tistih par jedil, ki jih jedo par hiši. Učijo se kuhati po bukvah, po receptih. Na tečajih (korzih) se učijo tud šivati z makino in na roko, kako zaflikati (zablekati) stargane ba*-reške. Pokažejo jim tud kakuò se štrika, plete nogavice in druga oblačila iz volne. Hiša muora bit lepuò uštimana, počiščena in z guštom parpravljena. Vse to se naučijo če če na korzih. Učijo jih pa tud malo kulture in ne samo praktičnih del. Da se navadijo pjet, recitirat kajšno poezijo, napisat kajšno pismo ali letero in vodit račune, konte za gospo-dinstvo, da se vidi kulko in zaki se po-nuca denar v gospodinstvu. Tajšni kor-zi so na Goriškem enkrat v adnim kraju, enkrat v drugem in počasi se vse mlade čeče naučijo vse po malo.
Polno tajšnih korzov-tečajev imajo na drugem kraju konfina, na Unejskem ali v Konalu. Tajšne tečaje-korze imajo v Avstriji po vseh vaseh.
In mi vidimo ku’ko to velja pri slovenskih in pri avstrijskih ženah. Slovenske žene, ki so šle skuoz dobro Suolo in tajšne korze, znajo dosti več za živenje in ušafajo buojša djela kot pa pri nas. če se pa poroči, darži gor tri kantone-ogle pri hiši, kot pravi pregovor ali proverbio. Na njenih otrokih in na njej sami in na gospodarstvu-ekonomiji se pozna, da je imjela dobro šuolo in da je hodila djelat dobre korze. Tudi pri nas smo im j eli pred ljeti nekaj zlo redkih in zlo slabih tečajev-korzov za naše čeče. Več kot praktičnega učenja, je bluò par tjem propagande. Propagande smo vsi siti in ne kor posebnih korzov, da nam še tam glavo punijo z njo.
Naše teče pa so krvavo potrjebne u-čenja. Tiste šole, ki so jih končale pri nas niso nič vredne, ne nič veljajo. Kaj znajo naše čeče, ko končajo šolo. Zlo malo, takuò malo, da je škandal. Škandal ne za čeče, ki niso krive, ma škandal za proveditorat v Vidmu, za didatične direkcije in njene direktorje in na koncu za »maestrine« po naših vaseh. Ali se naučijo italijanski jezik? Buoh jim pomaj ! tisti italijanski jezik, ki ga znar jo govorit, bi ne bilo potrjeba, bi ne kor-lo, da bi se ga učile v šolah. Pisati po talij ansko takuò an takuò venčpart ne znajo. Z veliko fadijo, z velikim trudom spravijo skupe kajšno pismo ali letero, ki ga je težko zastopiti, takuo’ slabo je sestavljeno, komponino. Računanje, tuò je djelat konte, matematike, je glih takuò slabo kot pri pisanju. Dobrih manir se ne navadijo, saj vidite kakuò venčpart od njih se obnašajo, se kom-portirajo po vaseh. O kakšnem praktičnem djelu v šoli ni guarenja.
Kaktio’ naj se uboge čečč navadijo nekaj praktičnega dela, ki pride takuò prav, takuò dobro stoji kadar uš&fa djelo, službo ali pa v družini, fa-miliji, če se poroči. Saj poznate naše hiše, kakuò so mizeme, umazane in zar puščene. Kakuò naj jih naučijo naše matere, če pa same, uboge ženš, niso i-mele prilike — okažjon, se nekaj navaditi. »Maestrine«, ki učijo po naših vaseh, bi muorlo bit špot!
Mi bi muorli imjet po naših vaseh pogoste kórze o gospodinstvu, o »economiji domestichi« za naše mlade čečč. Tisti korzi pa ne bi smjeli bit propagandni, ma čisto praktični, na katjere bi se če-če poleg praktičnega gospodinstva naučile še nekaj kulture, da bi se navadile malo pisati tud v materinskem slovjen-skem jeziku in se malo izpopolnile (completarsi) tud v italijanskem jeziku. Ne
bi bluò slabo, če bi se učile malo tud njemški jezik.
Tuò ne bi bluò teàkuò izpeljati, začeti. Saj imamo tarkaj dižokupanih učiteljic, »maestre« pri nas v Slovjenščini, na Goriškem in tam v Trstu. Imamo pri nas, v Nadiški dolini tud učiteljice, ki so se posebej naučile gospodinstvo, »economijo domestico«, da bi druge učile. Mislimo, da ne bi bluò težkuo nekaj tajšnega organizirati, da bi imjel tud po naših krajih, po naših gorskih in zapuščenih vaseh gospodinjske tečaje, tuò so »corsi di economia domestica«, za naše čečč. Vsi bi muorli bit kontent na tiste tečaje, predvsem pa naše »autorità’«, ker bi se povečalo znanje naših ljudi in naših krajev. Tuole je pravi »patriottismo« ker bi država, stato, imel pri nas buj kulturne »cittadine«. »Uffici del lavoro« in »Uffici per l’emigrazione« bi bli takuò buj kontent, ker bi imjel pri nas buj kvalificirano delovno silo (mano d’opera più qualificata) posebno za dje’.o v emigraciji, v drugih statih. Cisto dru-gač bi šle naše čečč po svetu, če bi znale, štrikati, plesti, šivati, kuhati, pisati in računati, če bi znale malo več od tiste mizeme italijanščine, ki jim naučijo »maestrine« po šolah, če bi znale nekaj njemškega in če bi tisti materni jezik, ki ga doma govore malo izpopolnile na korzih.
Konec muora bit z našo zaostalostjo in primitivizmom (basta con 1’arretrar tezza e il primitivismo!) Posebno našim čečam se odpirajo sada vrata vse Evrope. Zaki bi muorle one djelati samo težka djela, samo naj slabša djela, samo ta narbuj nagobarna djela.
Opozarjamo starše in vse naše mlade ljudi, da bi korlo pri nas poskarbjet za. naše čeče. Naši puobi imajo že korze v špjetru, Centi in Reziji. Niso ti »corsi« tajšni kot bi jih mi tjel, toda buojše kot nič. Vsak naš človek se muora za-
in je letel pod pot ter se pobil. Ko je umiral, je naročil drugima^ dvemla, ki sta bila še zdrava, sledečo ustno oporoko ali testament: »Pri bratu Matevžu imam zgovorjen po očetu svoj part od premoženja. Naj se to proda in iz tega denarja sezida kapelica na Slemenu v spomin moje duše. »Ivan je umrl, prijatelja pa sta doma povedala zadnjo njegovo željo. Na mestu kjer je Ivan izdahnil svojo dušo, so sezidali kapelico. In vsi naši emigranti, ki so takrat hodili peš na delo v Avstrijo, so se tu pri tej kapelci ustavili, preden so šli čez konfin in tudi ko so se vračali so se spet ustavili in po stari navadi zmolili očenaš za srečno vrnitev. Kapelica je stala dolga leta, dokler je skrbel zanjo Matevž, brat ponesrečenega Ivana, po-tlè pa je šel Matevž v Ameriko, v USA odkoder se ni več vrnil. Nobeden se ni več za kapelico brigal in je začela propadati, enkrat je zmanjkal korec na strehi, a nato še drugi, pa je dež močil in led razganjal zidove. Okoli leta 1910 se je v travi samo malo poznalo po zidovih, da je tu stala kapelca. Takrat) so začeli Avstrijci spravljati nimar več vojakov na mejo. In tako so bile neke kompanije avstrijskega domobranskega regimenta št. 27 v kasarni v Tolminu. Ti vojaki so hodili zmeraj tam ob meji in se lotili, da bi spet sezidali kapelco, ki jo je postavil Matevž Rutar po svojem bratu Ivanu na tem kraju. Dne 22. junija 1911 je bila na Slemenu velika svečanost. Požegnali so novo kapelco. Celo habsburški nadvojvoda Friderik z raznimi generali je bil zraven pri svečanosti. Slovenski učitelj in trgovec Vrtovec iz Tolmina je pri tem držal govor. Polno ljudi je bilo iz Volč in pa s Krasa, Klobučarjev, Dreke in drugih krajev. Takraj so hodili ljudje fraj čez konfin brez pasaporta, karte d’identità, sploh brez papirjev. Toda tudi ta druga kapelca ni dolgo ostala. Nl:o zastonj hodili generali in nadvodje okoli konfina po naših krajih, že čez štiri leta je začela 24. maja 1915 italijansko-avstrijska vojska. Takoj zadaj za kapelco so bili aposta-menti za italijanske kanone, ki so streljaj! na Tolmin in na avstrijske trince-je. Vojska je pobrala tudi kapelco in je bila potlè tista zemlja tam okoli tako premešana s trincejami in eksplozijami granat, da je težko konstatirati, kjer je stala kapelca v spomin našega delavca-emigranta Ivana Rutarja.
puomniti, da bi nam bili tisti »corsi« po-trjebni, zaki naše čečč ne znajo nič, u-boge. Korzi praktični in kulturni brez nacionalistične in pseudopatriotične propagande, korzi v obeh jezikih, italijanskem in materinem slovjenskem jeziku. (Chiediamo corsi pratici e culturali, senza propaganda pseudopatriottica, corsi in tutte e due le lingue: l’italiana e la nostra lingua materna, slovena).
Prosimo tržaške in goriške Slovence, ki imajo v organiziranju takšnih korzov prakso, da nam pomagajo.
SREZNEVSKIJ :
GLI SLAVI DEL FRIULI
(FRJULJSKIE SLAVJANE), 17-19 f.
LETTERA AL GANKE Dall'antica città di Cividale, 2 maggio 1841.
Carissimo W. W.,
Dopo i miei viaggi attraverso la Carinzia e la Cartola, qui Le mando poche righe intorno agli Slavi d'Italia. Soltanto poche righe perchè iersera non ho potuto provare quiete nè per scrivere nè per dormire. Solo ora Le posso scrivere, da un caffè, mentre la mia guida è seduta accanto a me ed accanto a una bottiglia di vino, e sta raccontando varie cose. Tosto proseguirò per Go-ttzia, donde poi andrò all’Adriatico — non posso però ^rLe ancora da dove Le scriverò la prossima lettera.
Dopo aver fatto una breve visita a Zillienthal, sono ‘j-hdato prima a Tarvisio e poi a Resiutta — a metà straba. a Pontebba, ero già in Italia. A Pontebba — già tutto 6 differente: altre costruzioni, altri visi, molti occhi ^ccesi e neri, capelli molto neri e belli, altre osterie coi r°colari per terra, un altro pane — la polenta — ed un fcan bianco, duro come la pietra, un’altra lingua ( neanche una parola di tedesco), tutto «Furlan». Ch’io non dhAentichi di dire che il friulano è una lingua ricca, bel-
la e melodiosa: chiamarla dialetto italiano sarebbe un vero peccato, perchè essa possiede espressioni che si avvicinano completamente allo spagnolo ed al francese. Questa lingua è in uso non soltanto nel Friuli, ma anche a Gorizia e persino a Trieste. Recentemente hanno cominciato a pensare alla letteratura friulana, traducendo in friulano tutta l’Eneide e parte del Tasso ; furono pubblicate anche delle poesie, alcuni almanacchi e si sono trovati persino alcuni brani dei tempi antichi. Che cosa vuole, io non capisco il friulano e me vero cavata piuttosto maluccio. A Dogna andai a pranzare. Qui l’oste per fortuna capiva, il tedesco. In risposta alle mie domande, egli si mise a spiegarmi come potevo arrivare alla valle di Resia. «Ma che cosa vuole ancora?» mi disse interrompendomi. «Ecco il cappellano di Resia!» e mi indicò un giovane dalle calze nere che stava inaffiando col vino la sua polenta. Io mi rivolsi a lui in tedesco. «Non capisco! Ma Lei parla italiano, Signore?». Bell’affare! Fino allora non avevo mai parlato l’italiano. «Ma Lei Signore parla il dialetto di Resia?» gli risposi con una domanda. «Un pò». E così andò meglio. Sostituendo all’italiano il dialetto resiano ( cioè lui col dialetto di Resia, ma io con non so quale dialetto slavo) ci capimmo e andammo d’accordo. Per farla corta Le dirò che verso le 3 eravamo a Resia. La strada da Resiutta a Resia è comoda (è stata fatta solo tre anni fa). Ci sono in tutto 3 osterie a Ravance : una è abbastanza comoda.
Il resto della giornata l’ho passato con il cappellano e col parroco, un onesto vecchio di 75 anni. Mi basta-
rono solo due giorni per conoscere tutto circa il dialetto e le usanze di Resia e per percorrere tutta la valle. Il parroco, essendo nativo di Resia, mi parlò delle antichità locali, il cappellano invece mi accompagnò per i villaggi e dai contadini.
La valle non è grande : è lunga circa un miglio ed è larga poco più d’un quarto di miglio ; è abitata da 2767 anime che vivono in 4 villaggi principali : San Giorgio (Bila o Bèla), Gniva (Njiva), Oseacco (Osean) e Stol-vizza (Stòlbica); in 4 altre borgate: Prato di Resia (Ravance), Lipovez (Ljìpovec), Corìtis (Kùrite), e Ucea (Učja) ; ed in alcuni paesetti: na Kryzacih, ta za Mlyn, Holištje, Martin na Lazu, Hozd, Ljištjaca, Stary Mlyn, Camy Potoči, Pod Ruštjo. Na Gospodnici. Di quest’ultimo va ricordato che si racconta che il comune avo della gente resiana qui venne dalla Russia: debbo questa informazione al Rev. Dominus Odoricus Buttolo. «Anche il nostro Patrono è lo stesso come da voi» egli aggiunse, ripetendomi la tradizione della Russia, quando volli saperne di più.
La chiesa parrocchiale è a Prato di Resia (Ravance) ma in ogni villaggio c’è una chiesetta. Tutta la popolazione vive sparsa nella valle : nel fondovalle ci sono distese di pietre e sulle pietre scorre la Resia che riceve acqua da 3 affluenti. Al di sopra incombono ripidi pen dii, nudi, selvaggi ed inaccessibili. Non c’è altro che povertà e la gente s’ingegna come può. Gli uomini vanno a lavorare in Carinzia e le donne vanno a giornata nelle
Siljenje radica
V zimskem času večkrat težko pogrešamo sveže zelenjave. Marsikatera gospodinja si bo znala tudi v tem času poceni in na lahek način pomagati.
V temnejšem kotu stanovanja name sitmo eden ali dva zaboja, ki naj bosta 25 cm visoka, 1 m dolga in 30 cm široka. V zaboja nasujemo 15 do 20 cm stlačenega, toplega hlevskega gnoja. Na to podlago položimo tesno drugo poleg druge močne radičeve korenine. Najbolje je, da uporabljamo za zimsko gojenje temnordečo goriško sorto, ki ima mehko, kratko in široko listje ter naredi lepe brstne glavice. Ko smo namestili korenine tesno drugo poleg druge, zasujemo vsak radič posebej prav do srca s čisto žago-vino, nato pa ves zaboj še zalijemo z mlačno (ne prevročo pa tudi ne premrzlo) vodo ter vse skupaj rahlo pokrijemo s časopisnim ali ovojnim papirjem, da se brsti rsjzvijajo v temi ter dajo zato nežnejšo in mehkejšo solato. Paziti
moramo, da zaboji niso na pretop em mestu, ker sicer postanejo radičevi brsti v vršičkih rdeči in močno grenijo. Približno v desetih dneh bomo dobili odlično svežo solato. V zaboju s površino 1 m2 narežemo lahko 7 do 8 kg listnih brstov.
Podobno kakor radič lahko gojimo v zimskem času doma tudi regrat. Zaboje, v katerih imamo vsajene regratove korenine, rahlo pokrijemo 15 do 20 cm visoko nad srca z žaganjem ali slamo, Mladi, dolgi in beli krhki listi se prebijejo skozi to odejo.
Kaj bomo delali tale mesec
Mii m 111111111111111 m 1111 n 111111111111111111111 n 111 mi n n i h m 11 m m m 111111 m 1111111111111 m 111
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Že v predšolski dobi otroka k zobozdravniku
Učinek nepravilne vzgoje se nikjer tako pogosto ir« jasno ne pokaže kot pri zobozdravniku. In vendar čaka ta obisk vsakega, otroka. Starši bi se morali zavedati, da je tudi zdravljenje mlečnih zob nujno potrebno.
2e v drugem, a najkasneje v tretjem letu starosti najj se otrok navadi na čiščenje zob pred nočnim spanjem, in od časa do časa naj jih mati sama pregleda. Kakor hitro opazi kako okvaro, naj prične s psihološko pripravo otroka za obisk pri zobozdravniku. Otroka mora o-svoboditi strahu in ga prepričati o potrebi zdravljenja. Vsak dan lahko neprisiljeno napelje razgovor na zdravnika, ki popravi okvaro in pridnim otrokom napravi ce’O srebrne plombe. Oče naj o-meni, da otroci, ki hodijo v šolo, smejo že sami iti, k zobozdravniku. Mimogrede naj se spomni še kakega drugega otroka, ki ima že popravljene zobe itd.
Pri dečkih bomo na primer vzbudili zanimanje za stol, na katerem se lahko dvigaš in spuščaš. Ko otiok nato pride v ordinacijo, je vsa njegova pozornost o-sredotočena na novo okolje, ne pa na morebitne bolečine, ki ga čakajo. Rade volje bo sedel na stol, o katerem smo mu že pripovedovali in radovedno ogledoval instrumentarij. Dobro se obnese praksa, da se zobozdravnik omeji prvi krat samo na pregled in se pri tem pri-jazno pozanima, kateri zob otroka bo i, kadar je bonbone. Tako si ustvari otrokovo zaupanje in zanimanje, ker vidi, da vse le ni tako hudo. Poznejše delo zdravnika bo potem normalno potekalo.
Na tak način že v naprej preprečimo otroku odpor. Žal pa je še vedno premalo mater, ki bi storile ta korak, ki je za ohranitev tudi poznejšega otrokovega zobovja izredno pomemben, pravočasno. Velikokrat že od začetka vse pokvarijo, ker v otrokovi navzočnosti izjavljajo, da mora njihov ubogi fantek že tako zgodaj k zobozdravniku itd. Ko pripelje otroka v ordinacijo, opozarja zobozdravnika, naj »lepo« dela, da ga ne bo bolelo, saj je revež že tako dovolj pretrpel. Ob ta-
kih besedah res ne moremo zahtevati od otroka, da bo z zaupanjem gledal na zdravnika, ker mu je mati za vse zgled, dočim tujcu ne zaupa. Tudi za novo o-kolje je že večkrat slišal, da je vezano na neke neznane bolečine. Prav tako nimajo prav starši, ki pripeljejo otroka v ordinacijo s prevaro. Otrok ima v tem že izkušnje, zato v njihove izjave nima več zaupanja in upravičeno sumi nekaj neprijetnega.
Starši se ponavadi izgovarjajo s prezaposlenostjo, če jih kdo opozori na nepravilno vzgojo. Pomanjkanje časa pa ne sme biti izgovor, kajti kje pa so potem vzeli čas za slabe vzgojne metode, katerih neprijetne posledice se tako neprijetno in jasno kažejo ob najbo'j nepravem času. Ure, ki smo jih uporabili za razvajanje in milovanje svojih- otrok, bi lahko izkoristili v pozitivnejšem smislu.
S šoloobveznimi otroci ni tako težko. Ti so zajeti v sistematične preglede, na katerih se odredi zdravljenje. Razen tega pa je starejšemu otroku tudi lažje dopovedati, da je obisk zobozdravnika nujno potreben, ker sicer bo zob povzročal velike bolečine in končno tudi docela razpadel ipd. Razen tega pa se starejši otroci, zlasti fantje, radi postavijo kot junaki in že iz tega razloga nekako brez strahu gredo k zobozdravniku. V kolikor pa se tudi taki otroci le preveč bojijo zobozdravnika ali jih celo ni mogoče spraviti k njemu, je temu vzrok nepravilna vzgoja.
Na travniku: V tem mesecu branamo travnike in jih pognojimo z mešancem ali z umetnimi gnojili. Zelo ugodno deluje na razvoj travnikov apnenje. Če apnimo, moramo trositi fosforna gnojila kasneje, da se ne vežejo z apnom. Gnojenje travnikov mora biti popolno. Uporabiti moramo superfosfat, kalijevo sol in amonsulfat v sledečih količinah: 6 stotov superfosfata, 1 stot kalijevega sulfata in 2 stota amosulfata.
Na njivi: Moramo popravljati škodo, ki jo je napravilo deževje. Skrbeti moramo, da bo voda odtekala, ker sicer se posevki zadušijo. Urejati in čistiti moramo odtočne kanale. Ozimnim žitom bomo gnojili z dušikovimi gnojili v majhnih količinah.
V vinogradu: Ko nam vreme dovoli, skopavamo stare trte in napravimo luknje za sajenje novih. V deževnem vremenu pripravljamo kole za vinograde. Spodnji del impregniramo s katranom ali z raztopino modre galice. Taki koli trajajo delj časa. Isto dosežemo tudi, če spodnji del dobro osmodimo.
V sadovnjaku:	Ko	ni	premrzlo,	čisti-
mo drevesa in jih obrezujemo, pripravljamo jame za mlada drevesa in zadelamo umetna gnojila.
Na vrtu: V toplih dneh zračimo tople grede. V zaščitene lehe sejemo zgodnji grah. še vedno lahko sadimo česen in če-bulček. V suhih dneh prekopljemo prazne grede in jih pognojimo s kompostom ali z zrelim gnojem.
rniiiiin mi in n i m 11 nn n i n i mi li il n n imi i II 11 Hlinili limimi n m 11 m, m ( « «,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
čuvajmo se ozeblin
Kako ohraniti limone
Limone in pomaranče se dalj drže, če jih vložimo v droben in suh pesek. V čisto posodo nasujemo najprej plast peska, nanj razvrstimo limone s peclji navzdol. Plodovi se ne smejo dotikati drug drugega. Pokrijemo jih s ped de-be'o p’astjo peska. Slede spet limone itd. Na vrhu mora biti pesek. Posodo hranimo v hladnem prostoru.
Bliža se zimski čas in z njim nevarnost ozeblin. Bolje pa je bolezen preprečevati kot zdraviti, zato teh nekaj vrstic.
Kaj so ozebline? To so omejene okvare kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo pod vplivom mraza. Morda bo kdo vprašal. »Zakaj pa ne zbolimo vsi, saj smo vendar vsi izpostavljeni mrazu?« Pri nastanku obolenja igrajo važno vlogo še posebni činitelji: vlaga, pritisk o-butve, slabokrvnost, alkoholizem, posebno pa še motnje v krvnem obtoku. Mraz zmanjšuje obtok krvi, kar vodi do okvar na manjših žilicah ; posledica tega so spremembe na koži. Zato ni nič čudnega, če se ozebline pokažejo šele spomladi, ko pravzaprav niti ni več hladno.
Prvo, kar opazimo, je lahna rdečina in srbenje po rokah in nogah pri prehodu iz hladnega na toplo. Pozneje preide ta živordeča barva v bolj vijoličasto, udi zatečejo, sčasoma pa se napravijo drobni vozliči, veliki kot koruzno zrno ali pa celo kot lešnik. V hujših primerih nastanejo tudi bule in celo rane, ki se le nerade celijo. Iz njih se cedi bistra rumenkasta tekočina. Obolenje se pojavi s prvim mrazom jn traja vso zimo, včasih pa se javi šele spomladi. Največkrat so prizadeti mlajši ljudje, najčešče dekleta. Pri teh se javlja še neka posebna oblika ki jo poznamo šele kratek čas. ženam, ki nosijo tanke nylon nogavice in tople visoke čevlje, postanejo noge od gležnjev do kolen temnomodre. Na posameznih mestih vidimo živordeče pege, tako da. so noge čisto lisaste.
Zdravljenje ozeblin je zelo dolgotrajno in nehvaležno. Velikokrat se z nastopom nove zime obolenje ponovi. Dajemo lahko sredstva zal poživitev krvnega obtoka v obliki tablet ali injekcij, masaže, izmenične tople in hladne kopeli (gimnastika ožilja) ter dražeča mazila.
Kako naj se čuvamo pred ozeblinami? Ob prvem nastopu mraza se toplo' oble-čimo, nylon nogavice zamenjajmo s flo-rastimi! Čevlji naj bodo dovo’j veliki in zračni, da lahko kljubujejo dežju in snegu. Izogibajmo se prekomernega uživanja alkohola! Krepimo ožilje z izmeničnimi toplimi in hladnimi kopelmi!
Pospešujmo rtesnost perutnine
Cena jajc je danes že taka, da se kmetovalcem splača razen izdatne krme za perutnino žrtvovati še kaj več. Zdaj v zimskem času bodo kokoši več nesle, če bodo imele dobro razsvetljeno kumico. Najbolj prikladna je seveda električna razsvetljava, ki jo uredimo lahko tako, da jo bomo prižgali kar v kuhinji ali veži. Če smo prejšnji večer pripravili v kumico potrebno krmo za jutranji obrok smo lahko brez skrbi, da bodo kokoši, ki jim bomo zjutraj okoli 5. ure prižgali luč, takoj zletele k polnemu koritu. Luč seveda ugasnimo, kakor hitro razsvetljuje kumico dnevna svetloba. Zvečer pa jo znova prižgemo. Delovni dan kokoši naj znaša 12 do 14 ur. Ce ste kumico zdaj pred zimo pobelili z apnom zadostuje razsvetljevanje okoli trivatna žarnica na kvadratni meter prostornine. V kur-nici, ki meri na primer! 3 m po širini in 5 m po dolžini, zadostuje 40-svečnai žarnica.
f' ;
Seveda sama razsvetljava ne bo pospeševala nesnosti kokoši, pač pa obilo čiste vode in dobra krma, ki jo bodo kokoši v razsvetljenem prostoru več zaužile, kakor če bi v temačni kurnici samo dremale.
Nahod je nalezljiv
Nahod, kašljanje in kihanje so pogosto napovedovalci hujšega prehlada monda celo gripe, včasih pa tudi samo bežen prehlad, ki se ga v dveh ali treh dneh lahko znebite, če ravnate pri tem pravilno. Ce nimate vročine, bodite veliko na svežem zraku, popijte večkrat topel čaj, vendar pa niti na prostem, še manj pa v sobi ne kihajte v zrak. S tena okužujete ne le sebe znova, temveč tudi. svojo okolico. Robce ne sušite, dokler niso dobro oprani in prekuhani. Najbolje je, če robce nahodnih ljudi takoj namočite v vodi, v kateri ste raztopili pest pralne sode. Grda navada, sušiti od kihanja in nahoda vlažen robec, je zelo» škodljiva, ker se s tem razpršujejo nalezljive bakterije po zraku, ki ne okužuje-jo le druge osebe, temveč tudi vas lahko znova napadejo, in nahoda se ne boste zlepa rešili. Pri nahodu so zelo uporabni papirnati robci, ki jih po uporabi lahko takoj sežgete in tako zanesljivo u-ničite nalezljive kali bolezni.
Drobni nasveti
Tudi termovka lahko poči, če v pr a. v
mrzlo nalijemo vročo tekočino. Da se nam to ne bo dogodilo, jo ogrejemo prej nad vročim štedilnikom ali kuhalnikom ali pa tudi v sopari tekočine, ki smo jo pripravili za v steklenico. Nalivajmo jo z lijakom, da nam tekočina ne zateka za steklenico, kar povzroča sčasoma neprijeten duh in kvari notranjost steklenice. Prazno moramo takoj umiti in jo* pustiti odprto, da se zrači.
Vinske steklenice, na katerih dnu se je nabrala usedlina, umijemo z vročo vodo in sodo. Steklenice pa, v katerih smo hranili o’je, očistimo s toplo kavino u-sedlino.
Če je mleko posneto, ugotovimo, ako
potopimo vanj navadno pletilko. Posneto ali celo z vodo razredčeno mleko bo zdrselo curkoma s pletilke, če jo dvignemo. Mastno mleko pa se bo ustavljalo najprej na konici pletilke, nakar bo po kapljicah padalo v posodo.
Zadrga se težko odpira. Poskusite jo popraviti sami. Narahlo jo odprite, podrgnite člene obeh delov ob svečo, če niso pokvarjeni posamezni členi, bo zadrga spet gladko tekla.
Kruh hranimo v gospodinjstvu iia stalnem, zračnem prostoru in ne v bližini močno dišečih živil. Pripotočljiva je posoda, ki se da zapreti in ima luknjice za zračenje. Primerne so aluminijaste-doze, pa tudi posode iz plastičnih mas. Te po ode pa moramo redno umivati z vročo in splakniti z okisano vodo, da se ne začno razvijati škodljive glivice, kf kvarijo kruh.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
vicinanze, o vanno a mendicare. Le casette sono tutte costruite all’italiana, alcune molto ben fatte, a due o tre piani, intonacate, imbiancate e cinte da muri che spesso hanno cancelli ben lavorati. Le viuzze sono strette come sentieri : ma perchè dovrebbero essere più larghe? — In tutta la valle non esiste nè un carro, nè un cavallo, nè un bue. Bisogna andare a piedi ed i campi sono talmente cattivi e piccoli che si possono lavorare soltanto a mano. Esistono anche orti e vigne.
I principali cibi della popolazione sono la polenta, il formaggio, k uova, le verdura: le carni di maiale e dì manzo sono una rarità. L’abbigliamento maschile è tedesco-friulano. Le donne portano la «Tjumaiata», un giacchino nero senza maniche e gonna con pieghe fino alle ginocchia, stretta alla vita con una cintura nera. In testa un fazzoletto variopinto oppure bianco. L’abbigliamento è semplice ed elegante : più di tutto mi piacque il fazzoletto graziosissimamente allacciato sopra una tempia dimodoché il capo resta per metà scoperto e sulla parte scoperta pendono le estremità del fazzoletto, dando al viso una certa qualche leggerezza ed insolenza insieme.
I Resiani sono gente allegra e lo sarebbero ancor di più se non li tormentasse il pensiero che l’allegria non è un fiorellino di questo mondo. La loro f^ta principale è il «Maynik», Primo Maggio, celebrato a Ravance nella chiesa parrocchiale, perciò senza canti e balli. Le altre
feste (S. Vito, S. Carlo e S. Floriano), nonché le domeniche, si celebrano con canti e danze
La «Resianka» è un bel ballo. Gli uomini si dispongono in riga di fronte alla riga delle ragazze, le due righe si uniscono e le coppie ballano senza spostarsi, compongono quindi una ruota che gira a sinistra e poi a destra ; da ultimo le coppie si mettono in fila come nella «Polonaise». Cantano a) tempo di 2/4. Da voi ci sono molti appassionati delle varie danze slave : accettino anche la «Resianka» nel numero dei balli preferiti ! Essa lo merita. Essa assomiglia per il ritmo alla vostra «Polka Cèska».
Delle canzoni locali la preferita è quella della Bella Manina :
Ja, ti tòu rajši te vstralìt A nìkoj s tàbo ramonìt.
Da dòbri vičjir ecc.»
T’avrei piuttosto sparata Per non discorrere mai con te. Alla buona sera ecc.»
«Da ljìpa mòja ròkica Jez sì te rùdi ljìpila.
Kàkò ti sì mi zàbila
Na tò dobrò ke ti si tìl?
Da dòbri vičjir, dòbro nuò
Za spèt se vìdjit drùgo nuč.
Be jèz bi bila videla
Da ina tàka ti mas bit,
it
«Adorata mia manina
Io t’ho sempre amata.
Come hai potuto tu scordare
Quel bene che t’ho voluto?
Alla buona sera, alla buo: na notte
A rivederci ancora un’altra notte.'
Oh, avess’io potuto prevedere
Che_ tale saresti, diventata,
E guardi come pregano i Resiani :
«Oča naš, ki ste te v nebe, sveto bode Vaše ime pride h nam Vaša krajuška, bode zdjilana Vaša volor tat takoj v nèbe pa te na zèmje; dajte nen vsakidanj kroh; odpustite nen naše grjìhe (dòljge), kakoj mi oc puščavamo našin dužniken, nezapèjite nes te u tents ciòn, ma vibranite nes od hudega krivega. I tako bòde !
«Padre nostro che siete in Cielo, santo sia il Vostr nome ; venga a noi il Vostro regno, sia fatta la Vostri santa volontà cosi in cielo come in terra ; dateci il pan quotidiano; scusate a noi 1 nostri peccati (debiti), cc me noi scusiamo i nostri debitori, non induceteci in ter tazione, ma liberateci dal male e dall’ingiustizia. E cof sarà».
Seno molto spiacente di non avere con me la «SU wyna Dobrowsky», potrei confrontare cosa vi è scritt dei Resiani con ciò che ho veduto personalmente. La mi guida è un Resiano pronto a rispondere a ogni domand che riguardi Resia. Sono già le 8 ed il mio Tòne sta s< duto ora davanti alla bottiglia vuota. Adesso parto. Scr vero dalla mia prossima tappa. Mi stia bene !