Ovaduštvo v Srbiji. Novi oddelek v srbskem notranjem ministerstvu, ki ima nalogo vohuniti zlasti za uradniki ter vtikati svoj nos v najskrivnejše privatne razmere, ter poslati vsakega sumljivega preko meje, ta 6rni kabinet je vzbudil v evropskem 6asopisju soglasno obsodbo, le v Srbiji so ga sprejeli apati6no. Ondi se pa6 nihee ve6 ne upa ziniti česa proti vladi. Uradniki so malone vsi hinavci in kle6eplazci. Povsod jih obdajajo vohuni in — kar je še hujše — lažnjivi tožljivci, ki so pla6ani od vlade. Pisma se na pošti še vedno odpirajo. Zlasti radovedni so ti vohuni na vsebino pisem, ki so naslovljena na v hotelih prebivajo6e tujce. Genzura inozemskih listov je najstrožja. Navadno tuje lisle konfiscirajo. Le iz Zemuna se vtihotapi nekaj 6asopisov osebno. Izgoni Srbov so na dnevnem redu. V Zemunu živi že cela kolonija srbskih izgnancev, listi poro6ajo, da je prišlo v Peterburg 200 ljudij, ve6inoma Crnogorcev, Dalmatincev in Bošnjakov. Izgon se vrši na zelo priprost način. Doti6ni, vladi neljubi osebi se kratko sporo6i, naj zapusti srbska tla z vso svojo družino tekom 24 ur. Bogat hotelir v Beleragradu je na ta na6in izgubil skoraj vse svoje premoženje. Hotel so izročili, ne da bi vpra6ali izgnanca za dovoljenje, vladnemu pristašu. Inventar se uradno ceni in izgnancu se izpla6a seveda najnižja svota. Razmere v Srbiji so jako žalostne, a Srbi si menda sami ne znajo in ne upajo pomagati. In to je najžalostnejše!