Ogled po šolskem svetu. Iz Dolenskega. Silno dulgo li že nisem, Ijubi ,,Tovarš", poslal kakega dopisa, dancs pa (i zopet pišein, če mi obljubiš, da mi ne bos dopisov ncljubo prislrigoval, to je, da bi kako grcnko pa reniiičiio, ki bi jo vlegnil po priliki (eniu ali uncniu pnd iioh dali, iz praznega ntraliu izpustil. l>o pravici (i inoraiii povcdati, da se učilelji Mploh pritožujcjo, da imaš ti pmiialo pnguma, (er da si prehladcn. >S tem pa gotovo nočejo reči, da moraš biti rugovilež. *). — Za danes te prosim, povej mi, na kaj se oni gospodje, ki učitcljcm službc dele, opirajo pri (em opiavilu, če (i jc to sploh znano? Po dežcli čujcmo čnduc reči, ki nam prav v glavo nočcjo. Tako ini je včerej pravil prijalelj, da je hotcl prositi /,a nIužLo v Lo.ški potok, pa da inu je neki gospod, klercmu jc Bng srečo dal, da inorc tudi v bolj Kkrivne kolc pogledati, povedal, da jc ona slu/.ba žc oddana , da jc vmaka prošnja, vsako spričalo zaslonj, kcr nckdo ima Klrica, k(eri inu bo golovo pripomogel, da dobi (o hIu/.Ijo. J'ravil ini je na dalje, da je prosil za Metelkolova darila, da jc imel od svojcga župnika izverstno spričalo in tudi c. k. okrajna gosposka ga je priporot-ala, pa vse zastonj, nič ni dobil; kaj mu je inanjkalo, sam ne ve; lc (o ve, da nima niti slrica, niti prijatelja, ki bi zanj govoril, kar menda dau daiics ninogu velja. Poznain tudi nekaj gospodov, ki so dobili Metelkotova darila, in Hineni reči, da ta človek, ki ga jaz ini.sliin, je že izredil na lisnčc drevesec, in po vsi občini je živclj sadjerejn, ko marsikteri srečnib njegovih tovaršev še v ta namen nožička, toliko manj pa lopale ni iinel v rokah. Nekdaj eo učitclji terdili, da ima gosp. Zavasnik svoje Ijubčikc, kterim vse da, kar poželijo, drugi pa morajo bili zadovoljni z oslanki; kako je pa dan danes, ker gosp. Zavašnik ni več naA poglavar, kdu ima pa danea svoje Ijubčike? Povej nam Ijubi ,,Tovarš", kaj nani ju Hirotam ptoriti, kako a\ čemo pridobiti Ijubezen onih mnž, kteri imajo našo osodo v rokah, tudi mi drugi bili bi radi njih serčki! **) — Tako ravnanje gotovo ne spodbuja učiteijev k pridnosti, ampak jih le oblaja, in nazadnje se možje, kterih serce je za solo gorelo, svojerau poklicu popolnoma odtegnejo, ker že naprej vidijo pokopano svojo prihodnost. Pravicoljub, •) Ko bi bili vi na našem mestu , bi včasi drugače sodili. Vredn. •*) Delaj vestno in pošteno — hodi kakor po dnevu — in zmagal bodeš. Vredn. Iz Teržiča. (Učiteljski %bor kranjskega okraja v Škofjiloki~). Na poziv kranJHkcga ukrajncga poglavartitva «e nas je zbralo 19. aprila t. I. 26 učiteljev iu cn duhovnik, iiaiincč vodja teržiuki, v Škofji loki. Manjkalo jc tedaj treh učiteljcv, ki se incnda trudni od praznikov niso upali na daljno pol brcz dijelov, ki bi bili pri fcdanji plači pač zaželjcni. Pod predsedništvom okrajnega oglcdnika gosp. Lovreta Sadarja hc je prieel zbor v [V. razredu škofjeloške deške glavne sole. Začetek je bil ub deseli uri. Preden nas je g. ..iiiHpektor" nagovoril, smo se malo ozirali po šolski izbi *), ki je pač prontonia in svetla, ee preveč, eej videti so bile le pmzne stene; v kotu v leini je le visela lepopisna (abla s tako majhnim predpisom, da se z naj boljšini pogledom brati no mure, in se to je (ako napisauo, da morajo otroci uamesto slovenščine nemsčino z latinskimi čerkami pisali, ker ,,zgledne šole" v K. in Š. skerbe za (o, da se v zadnjem razredu slovenščina pozabi, kar se jc je v drugih priučilo. Mimogredc to opoinnim vikšiin in deželnim odbuniikom v prevdarek. Potem, ko siiio He usedeli na povabilo oglednikovro, ko se nihče ni upal prednjega ine.sla izbrati si, nas je nagovoril o pcrvi točki, ki se je glasila ,,Wahniehinungeu", se ve da pri njegovem šolskem obiskovanji, a prijaznim pnzdravom in z ve«eljern, da iian toliku Hkupaj zbranih vidi in ko nameu zborovanja pojasni, začne svoje ^opazke" s (eni, da opumni, da so se nekteri [losebno verlo dcržali in tislc je tudi c. k. vlada pohvalila, kar dotični guspodje sami vedo. Kni zmed učcriikov pa m preveč prizadevajo, eni premalo, z vscini sploh pa je bil zadovoljen. Zakaj ni g. riad/.ornik za (is(c, ki se preveč (rndijo, kake remuneracije preskerbel, to mi je še sedaj uganjka, ter ini siloma šumi po glavi. 0 pnnamcsiiili predmclih je g. nadz. nekako tako le govoril: ,,Kar se tiče branja in kako se berila obdelujejo, sein bil prav zadovoljen, in tndi pisanje je bilo večjidel prav lepo. (Sej ee tudi po pisanji «ola spozna). Z gramatiko so si učilelji zelu prizadevali, nckteri so jo še preveč vzeli. Tako se je že nekje v tretjem razredu perijoda razkladala, kar je vendar preveč. 0 tej stvari naj se postopa počasi, pa temeljito; rajše naj se jemlje manj, pa to dobro. Pri številkanji se posebno preveč pogreša štetje na pamet; (ako v kaki šoli že v I. razredu na (ablo rajtajo, in to je preveč; v drugih šolah zopet v drugem razrcdu žc računijo s .štirimi glavniini poštetvami, kar je tudi preveč; druzega polleta naj se tega inalo pokaže, da se za III. razred pripravlja. Na pamet temeljito poštevati, to naj več izda in se tudi naj bolj za pismeno številkanje pripravlja. Za vse le nanke pa se z zdrnžcnimi močmi naj več stori, in naj več s tem, ako učitelji derže skupaj in da eden drugega pogosto obiskujejo, in se tako privadijo dobrih učil, filabe razvade pa popuščajo. *) Kako dobro bi djalo očem in kako koristno bi bilo sploh in še posebno za tiste, ki nimajo doma Hartingerjevih podob, ako bi o taki priliki visele imenovane podobe na steni; ne bili bi nekteri tako težko konca čakali. — Zaželjene bi bile o taki priložnosti tudi praktične vaje, kar je nekdo na pravem kraji omenil, in kar tudi beremo v ,,Oest. Schulb.". Pis. Slaba razvada je tudi to, kar sem sam slišal v keremi, da en utitelj zoper drazega odriha. Vzajemnost ucitelj.ska z duhovžčino vred nam bo poinagala do slavnega cilj in konca*. —- To iiekako je bilo jedro govora, ki so ga v lepi slovennčini govorjenega nazoči gospodje zadovoljno sprejeli. Na l« se je zapisnikai' volil. Voljen je bil nieiida z vsemi glasovi g. Podralitovski, pa ker iz svojih vzrokov ni holel ponla sprejeti, je bil za njim voljen pisavec (eli verslic bolj s krikom, ko z glasovaujem. ŠIo je potem po dncvncm redu tako ilobro, kolikor je čaa dopuščal. Pogovur o učilnem redu mno opustili, ker se je ravno v Ljubljani sestavila dotična komisija zvudcnih inož. Na versto je prišla za lein knjižnica ali bukvarnica, o kteri sino ne (ako zmenili, da uaj bodu pri glavnih šolab iu sicer v Kranji glavna bukvarnica, v Škofji loki in v Teržiču pa podružnici za učitelje iz bližnje okolice in sicer tako, da bi bile bukve večjega obsežka in drage le pri glavni bukvarnici in bi He dalje izposojevale. Pri tej priliki jc nekdo sponuiil, da bi bilo jako dobro, ako bi ne (udi osnovalo ,,učitelj.sko društvo* po zgledu černomeljskem, pa ui obveljalo. Kar ni sedaj, bo pa v drugič šlo, ni lahku minlinio. Da bi ae pravila za bukvarnico izdclala, sino pa volili eedein udburnikov, ki naj bi nalogo imeli, izgotoviti primcrna pravila, po kterih naj bi ne lavnalo. Sedem se jih je volilo zato, ki jc to iiciavno in svelo šlevilo. Po vadljanji so po versti naj več glasov dobili gg.: Levičnik, Sadar, Knific, Vauken, Ccbin, Saje in Kusler. S tem smo «e pač (udi vadili parlamentaiičncga delovanja, kar jc gotovo luili prav. Naj vec debat je prizadjala vtemeljitev teh bukvarnic, pntem tudi (o, kako uaj se la denar porabi, ki so ga imenovane glavne šole prejele za učilnc pripomočkc. Ko smo se zedinili, da po pravilih se bu duločilo, koliko sc bo dajalo in da dobrotni denar ostanc za tiato Aolo, kteri je namenjen, se je opustilo daljno razpravljanjc. (Konec prih.) Iz nad Vipave. Veselo je brati po tvojib listih, nTovars", kako se vstanovljajo učiteljska drnšlva in učiteljske bukvarnice po naši domovini in drugod, te toliko koristne naprave za učiteljevo daljno izobraževanje. Kdo ne skuša, koliko da ostaja učitelju pri sedanji pičli njegovi plači za kak potreben časopis ali kako koristno pouiočno knjigo, da bi si jo mogel omisliti na svojo roko. Z združeno močjo dobivamo pa za mali letni donesek dokaj koristnega gradiva. Omcni torej, ,/rovarš", nekoliko (udi o naši nčiteljski bukvarnici v vipavski dolini! V Vipavi je namreč več let precej obsirna učiteljska bukvarnica, pa bila je nekako zaspala poslednja leta. Sedaj pa smo se znpet združili, stara pravila nekaj prenaredili, (er je predložili sl. dež. vladi, ki jih je (udi poterdila 12. svečana t. 1. Od novega leta imamo že in redno berenio: ,,Uč. Tovarša", ,,Oes(r. Schulbote", ,,Freie pad. Blatter", ^Verordnungsblatt", ^Seidenbauzeitung" itd. 10. marca pa smo se zbrali na poziv odbora bukvarničnega, da bi se posvelovali, kaj naj bi se kupilo za od Pfliigel-nove zapusčine naši bakvarnici podarjenih 60 g\. Sklenilo se je za sedaj nakupiti naj izbranejša dela o odgojiteljntvu, zgodovini, zemljepisji in drugih predmetih, kar je najpotrebneji za učiteljevo lastno izobraževanje, pa tudi za sedanjo pre- skušnjo za nastopiie učitelje. Ob enein tuno »klenili ta dan, da se odbor v imcuu vseh udov zahvali za ta blagoduHiii dar na dutičnem rnestu, kar se jc tudi že zgodilo. Iz tega vidiš, ,,Tovarš", da tudi vipavski učitelji uinemo svoju nalogo, du si nanireč prizadevamu vedno dalje izobraževati se v duhu sedanjega iawa, ki tskozi le vcč lirja od Ijudskega učitelja. Zraven pa žcljno piičakujenio liuli oncga časa, ki budc učiteljem dal pnboljšane iu vredjene plačc. 1'oslava ,,pravice ali pravna lazinerja Ijudskih učitcljev" so sicer poterjcne na naj višjem mcsiu; videli bodemo torcj, koliko bode za uas. Da si ini zdrav, ^Tovarš!" Jan. Gantar. Iz Ljubljane. Dvorni svetnik Tncha busch n igg (bcri: Cabušnik) je scdaj iiiieiiovan mini.sler pravosudja in vudja m i n i h I e rstva za uk in bogočastjc. — Ukaz ministcrstva za uk in bogočastjc B. prelcč. 111. s št. 3160 duločujc hiiIo za daljno izobražcvanje Ijudnkib nčiteljev. Prihodnjič več o tcj važni postavi. — 30. preleč. m. jc bil napnv cdani občni zbor društva v p o m o 6 vdovani i n Hirolain Ijuil.skih učitcljev na Kranjskein. 1'redHedoval je pervosednikov iiaine.s(iiik gonp. Karol Legat, in preč. prošt gosp. dr. A. Jarc, c. k. dczelni šul.ski iiail/.nniik, je bil vladini poslanec k temu zboru. 1'rišcl je k zboru ludi dosedanji društveni pcrvoinestnik prcč. gOMp. korar Juri ZavaNiiik. Vsi udburniki iu innugo udov in drugih učiteljev kot poslušalccv sc jc vdelezcvalo lega zbora. I'o daljni iu sim ter Ijc tudi živi obravnavi se je po predlogu učileljskcga društva za Kranjuko naHvclovaiii načcrt za nova društvena pravila mprcjel, ktcri sc bode slavni vladi v poterjenje predložil, in pntein bode razpisaua volilcv novega odbora. Za prcglcdovanje druilvcnib računov in knjig no ne izvolili frijc gnspodje udjc ztniaj odbora. II sklepu je ravnatelj goop. K. Lcgat pristopil k drnštvu kot podporni ud, in inu je v ta nanien daroval ncko obligacijo, za kar inu je zbor ,,slavo" vskliknil. Kaže ne vesclu upanje, da bodc (o prckomtno društvo po dolgi zimi vcndar z lelnšnjn zclcno pomladjo lcpu n/.ivclo iu prinanalo kranJHkim učiteljem in njihoviin vdovain in sirotam prclupcga sadja. Kug daj ! — Dekliška zascbna šola gospodičine Rcnove v Ljubljani jo zadobila javno pravico. — 33. pretec. m. smo na pokopališčc sprcmili slavnega gospoda dr. H. Costa, učcta dcžclnega udbornika. Iiajnki bil jc (udi marjjivi bralcc našega ,.Tovarša" iu živi, sočudii vdeleževalcc vsch učrteljskih raznicr. Naj v miru počiva!