—'    162    ¦«— K. ANDREJEV:
Nepremišljena hruška.
I    |           ^--jb«.      ePa> ravna hruška je rasla na vrtu, ki je bil  ograjen
^jj^^^^j}     z g°sto, trnjevo mejo.  Bilo je spomladi in drevje je
m^    ^^     zelenelo in cvetelo. Tudi hruška je bila v najlepšem
m   f& ^^        cvetju.   Zato je bila jako  prevzelna in s prezirljivim
m   ^G               pogledom se je ozrla na živo mejo in dejala:
S    r^Y                        »O> ti ničvredno trnje!   Brez cvetja si in brez
ab lii" A              sadu.  Prava sramota je, da rasteš v bližini plemeni-
\«Li|jr__^^'/] tega drevja. Najbolje bi bilo, da te ne bi ustvaril Bog!"
*¦----------------------—'           Trnje je bilo globoko užaljeno in od bolesti je
zvenelo in usahnilo. Vejice in debelca so se posušila in strohnela.
Hruške so dozorevale. — Po cesti so prišli cigani in zagledali so na hruški lepo sadje Ker ni bilo ograje, so stopili na vrt, oklatili sadove s hruške in ji polomili veje in vrh.