POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ŠT. 14. © 29. MARCA 1957 © LETO XVI. © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE Sni PRED KONGRESU DELAVSKIH SVETOV SKUPNE TEŽNJE PODJETIJ NAJ PREVEVAJO DELO ZBORNIC IN GOSPODARSKIH ZDRUŽENJ »REPUBLIŠKI SVET JE UGOTOVIL, DA JE VPLIV STROKOVNIH SINDIKATOV NA STROKOVNA ZDRUŽENJA PREMAJHEN, PREDVSEM PA, DA NE OBSTOJI DOVOLJ SISTEMATIČNO SODELOVANJE MED TEMI ORGANI. ANALIZA DELA Z DRUŽENJ JE POKAZALA, DA SE GOSPODARSKA ZDRUŽENJA ŠE VEDNO PREVEC BAVIJO Z RAZDELJEVANJEM DEVIZ, SUROVIN, S PROUČEVANJEM RAZNIH PREDPISOV IN DA SE PRI TEM DELU ODLOČIJO VEDNO ZA NAJPRIMERNEJŠO POLITIKO, DA PA DOSTI PREMALO PROCUJEJO PROBLEME ORGANIZACIJE PROIZVODNJE, ORGANIZACIJE DELA, PRODUKTIVNOSTI, STROKOVNEGA USPOSABLJANJA DELAVCEV, IZKORIŠČANJA KAPACITET ITD.« (3a poročila Republiškega sveta Zvere sindikatov za Slovenijo za letošnji Občni zbor.) Na letošnjem občnem zbora Republiškega sveta sindikatov Slovenije so delegati izrekli tudi nekaj kritičnih pripomb na račun dela zbornic in gospodarskih združenj. Razumljivo, ob obilici gradiva in vrsti odprtih vprašanj, o metodi dela in oblikah teh višjih združenj nepo-s rednik proizvajalcev, občni zbor ni podrobno razpravljal. V delovnem programu, kj ga Je sprejel, pa je o tej stvari med drugim rečeno tole. »Republiški svet naj v tekočem letu proučuje materialno proizvodnjo s posebnim ozirom na: b) vpliv gospodarskih zbornic in združenj na materialno proizvodnjo ...« Kongres delavskih svetov o mestu in vlogi zbornic in združenj Nedvomno pa bo tej zadevi posvetil dobršen del časa in razprav skorajšnji kongres delavskih svetov Jugoslavije. Kongres bo prav gotovo podrobneje proučil dosedanje del0 zbornic in gospodarskih združenj in jih opozoril na najvažnejše naloge. V pismu delavskim svetom se namreč Odbor za sklicanje kongresa »posebej obrača na gospodarske zbornice in združenja gospodarskih podjetij, da v okviru razprav o zakonu o gospodarskih združenjih vsestransko proučijo svoje mesto v sistemu delavskega upravljanja, svoje odnose in perspektive teh odnosov z delavskimi sveti, zato, da bi lahk0 o tem važnem vprašanju razpravljali na kongresu.« Resolucija TV. plenuma SZDL Jugoslavije je zelo določno opredelila naloge zbornic in združenj na področju proizvodnje in dviga delovne storilnosti. Ta namreč pravi med drugim: »Proučevanje In uveljavljanje smotrnejših metod v proizvodnji, tesnejše in neposrednejše povezovanje znanstvenih ustanov s proizvodnjo, strokovno izobraževanje kadrov, odločnejša usmeritev zbornic in združenja na te naloge, vse to bo prispevalo k zmanjšanju proizvajalnih stroškov in k boljši uporabi zmogljivosti...« Kako je v praksi, ali za urejanje »lastne hiše« ni časa Toda, če s teh stališč in zelo jasno izrečenih in opredeljenih nalog sedaj ocenjujemo praktično delo in ukrepe zbornic in združenj, lahko ugotovimo, da se ta telesa ukvarjajo z vsem drugim prej kot pa s »proučevanjem in uveljavljanjem smotrnejših metod v proizvodnji«. Zbornice in združenja nudijo kolektivom prav malo pomoči in nasvetov, premalo jim posredujejo izkušenj s področja organizacije dela in proizvodnje. To trditev potrjujejo tudi odgovori vodstev podjetij na naše nedavno anketno vprašanje: »Kakšno pomoč ste glede proučevanja organizacije dela dobili od vašega strokovnega združenja oziroma zbornice?« Vodstvo tovarne farmacevtskih in kemičnih proizvod,ov Lek v Ljubljani nam je na 'primer odgovorilo na omenjeno vprašanje tole: »Združenja in zbornice, po našem mišljenju, zaenkrat še nimajo tiste fiziognomije, kakršno bi morala imet; v interesu našega gospodarstva. Za to je več vzrokov. Težišče dela združenj, vsaj našega, je bilo v tem, da se skupno Izstopa pod firmo združenja ali zbornice Pri državnih organih zato. da se določeni panogi na primer omilijo »instrumenti«, poveča ključ za devize, priznajo večji skladi itd. itd. Ta boj za izboljšane pogoje dela je združenja izčrpal v tolikšni meri, da jim ni ostalo časa za urejanje »lastne hiše«. Tudi Prvi poizkusi v tej smer; so naleteli na gluha ušesa pri članih združenja, ker pač »združenje ni kompententno« mešati se v stvari, za katere so »odgovorni organi samoupravljanja« v kolektivih.« Nobene pomoči pri proučevanju organizacije dela Podobno je ocenil delo združenj tudi Republiški svet v svojem poročilu za letošnje leto. Vodstva še nekaterih podjetij Pa so odgovorila na naše vprašanje takole: Litostroj: »Združenje podjetij strojegradnje kakor tudj Industrijska zbornica se do danes s temi vprašanj,; nista ukvarjali, razen z deklarativnim ugotavljanjem obstoječih organizacijskih problemov.« Cinkarna Celje: »Doslej nismo prejeli od našega strokovnega združenja nobene pomoč; v zvezi s proučevanjem. organizacije dela, razen nekaj navodil glede analitske ocene delovnih mest.« Podobno odgovarjajo še vodstva tovarn »Aero«, »Agroin- dus«, rudnika ln topilnice Mežice, Strojnih tovarn Trbovlje. Vodstvo rudnika Trbovlje-Hrastnik pa pravi: »Čeprav so v okviru združenja že osnovane nekatere strokovne komisije za tehnična vprašanja, vprašanja organizacije dela v okviru zdra- mi drugih podjetij za zboljšanje storilnosti v tej panogi.« Tudi Združenje metalurških podjetij se je že začelo ukvarjati s proučevanjem organizacije dela in storilnosti. O tem prav; vodstvo Železarne Store tole: V ponedeljek sta oba doma Zvezne ljudske skupščine na skupni seji izvolila za novega predsednika Ljudske skupščine ljudskega poslanca tovariša Petra Stamboliča, predsednika Ljudske skupščine Srbije in člana Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ženja do sedaj še niso bila v znatnejšem obsegu obravnavana.« Neprimerno manj odgovorov smo prejeli, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da se združenje podjetij alj -zbornice za neko panogo vendarle prizadevajo storiti karkoli za izboljšanje organizacije dela. Res nekatera združenja so se začela ukvarjati tud; s tem; vprašanji. Toda premalo je takšnih pobud in ukrepov. Vodstvo podjetja Telekomunikacij pravi o svojem združenju tole: »D0 nedavnega nismo od združenja prejeli nobene pomoči glede proučevanja organizacije dela. Prejeti smo le navodila za analitsko oceno delovnih mest. Pred kratkim pa je upravni odbor združenja sklenil osnovati posebno službo, k; bo zbirala in analizirala podatke podjetij, da bi bilo mogoče na ta način primerjati uspehe, se seznanjati s podatki in izkušnja- »Stro-kovno združenje ima, razen odbora za napredek proizvodnje, v svojem sestavu še komisijo za proučevanje produktivnosti dela. Plod dela te komisije je doslej študija — brošura — o doseženi produktivnosti dela, na osnovi katere se lahko posamezna podjetja pri- merjajo med seboj, tako glede učinkov metalurških naprav, gibanja proizvodnosti na zaposlenega, izkoriščanja koledarskega fonda itd. Komisija ima torej še svojo konkretno vsebino dela ...« Strokovno združenje lesne-ln-dustrijskih podjetij pa je, kot pravi vodstvo LEP Bled, lani priredilo tečaj o proizvodnosti dela. Podrobna analiza o deliu združenj in zbornic bi nedvomno še odkrila kakšen pozitivni sklep v tej smeri, prav tako pa bi nas opozorila, da se združenja ln zbornice kot celota doslej precej zanemarjale obravnavo teh važnih, odločilnih vprašanj za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, za uspešnejšo rast materialne proizvodnje, storilnosti, življenjske ravni, da so nudile premalo pomoči podjetjem pri proučevanju ln zboljšanju organizacije dela ln posredovale premalo Izkušenj od drugod, na primer iz tujine alt Iz tistih podjetij, kjer »o se že lotili teh stvari. Delegatom posredujmo gradivo in napotila Sedaj pred kongresom delavskih svetov bo nedvomno potrebno proučiti metodo in delo združenj ln zbomie, če hočemo delegatom posredovati ugotovitve o delu teh organov in napotila za bodoče delo, če hočemo, da bodo delegati tvorno razpravljali o zbornicah in združenjih In njihovih odnosih do organov upravljanja. Napak bj bilo, če tol razpravo 0 vsem tem prepustil; organom zbornic in združenj samim, temveč velja o vsem povedanem m še marsičem drugem razpravljat; znotraj podjetij, na sejah delavskih svetov In sindikatov, na predkongresnih zborovanjih in sicer zato, da se bodo organi upravljanja — delavci zavedati, kolikor in kjer se še niso, da so zbornice in združenja organi, ki jim lahko in morajo v marsičem pomagati, da »o to organi, kjer bi morale priti do izraza najbolj elementarne zadeve vseh podjetij v celoti. Najbolj skupna težnja vseh podjetij, vsega našega gospodarstva, pa je nedvomno, zboljšati organizacijo dela in organizacijo proizvodnje, zvišat; storilnost, proizvajati več, bolje in ceneje, kajti le od tega je 0dv‘-sen naš napredek, naša živi- 1 j eniška raven. Med predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije ln predstavniki Komunistične partije Francije so bili te dni razgovori o medsebojnih odnosih. Predstavniki naše Zveze komunistov so seznanili francoske tovariše o graditvi socializma, člani francoske delegacije pa so pri nas seznanili naše predstavnike o političnem položaju Komunistične partije Francije. Ta iime- Na osebno vabilo predsednika Naserja, je odšel v Egipt podpredsednik zveznega izvršnega sveta, tovariš Svetozar Vukma-novič-Tempo. S predsednikom Naserom in njegovimi sodelavci bo izmenjal mnenja o obojestranskih izkušnjah in naporih zlasti na gospodarskem področju. Tl osebni stiki bodo koristili nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja med obema državama. Te dni se mudi pri nas delegacija italijanske socialistične stranke. V Beogradu se bo sestala s predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in izmenjala mnenja o raznih vprašanjih. Člana vodstva stranke Tulio Vecchieti ln Dario Valorl (slika ob strani) sta se sestala v Ljubljani v Klubu poslancev s predstavniki Glavnega odbora SZDL Slovenije ln se razgovarjala o raznih mednarodnih političnih vprašanjih. Pri nas je te dni bila na obisku kot gost Zveze ženskih društev Jugoslavije delegacija Komiteja sovjetskih žena, ki jo vodi Nina Popova. Delegacija je med #ru-gim obiskala razne ustanove v Sloveniji, minulo soboto pa jo je na Brionih sprejel tovariš Tito. VOLITVE SO UVOD ZA SPLOŠNO AKCUO PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Pisali smo že o volitvah novih delavskih svetov, o pomenu in vlogi, političnih nalogah in prvih tehničnih opravilih. In glejte, tudi tokrat velja v uvodni besedi našega tista posvetiti volitvam delavskih svetov nekaj vrstic. Dan za dnem namreč bme telefonski aparati na Republiškem svetu, na republiških odborih in včasih tudi v našem uredništvu: Ali res volimo nove delavske svete? Ali nimajo lani izvoljeni dveletne mandatne dobe? Kdo do- Pred šestnajstimi leti 27. marca je jugoslovansko ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije vrglo z oblasti monarhofašistično Cvetkovič-Mačkovo vlado. Ta odpor je bil edinstven v vsej Evropi. Fašizem je bil takrat na višku svoje moči. Zasedel je že Dansko, Holandijo, Belgijo. Norveško, Avstrijo in Češkoslovaško, Romunija in Madžarska pa sta postali članici trojnega pakta. Politična enotnost naših narodov ni bila slučajna. Naši narodi so si pridobili velike izkušnje v borbi za svoje pravice v času revolucionarnih akcij proti Obznani, šestojanuarski diktaturi v stavkah, mezdnih gibanjih in političnih demonstracijah. Komunistična partija Jugoslavije je kljub globoki ilegalnosti stala na čelu množic in jim kazala pravo pot. Po vseh krajih Jugoslavije so komunisti opozarjali ljudstvo pred fašistično nevarnostjo. Začele so se demonstracije. Kaj je ljudstvo zahtevalo? Zahtevalo je, naj se okrepi obrambna moč države, ljudstvu naj vrnejo demokratične pravice in svoboščine, očistijo naj vojsko in državni aparat petokolonašev Ln izdajalcev, razpustijo koncentracijska taborišča in izpustijo iz zaporov obsojene revolucionarje. Predvsem pa so zahtevali, da vlada- prekliče sramotni fašistični pakt. Pod silnim pritiskom ljudskih množic je prišlo do tako imenovanega dvorskega puča in do osnovanja nove vlade generala Slmoviča. Toda tudi ta vlada ni hotela sprejeti zahtevanih sprememb v notranji ln zunanji politiki. 27. marec 1941, ki pomeni junaško dejanje delovnih ljudi, je uvod v oboroženi boj jugoslovanskih narodov proti fašističnim zatiralcem, boj, iz katerega je delovno ljudstvo izšlo zmagovito ln osvobojeno. loča kandidate, kje so objavljena navodila itd., itd. Vprašanj je toliko, da opravičujejo tole uivodno besedo, Zapisati srno že, toda ponovimo še enkrat. V Uradnem listu LRS številka 4. z dne 23. februarja letos je objavljen odlok o razpisu volitev. Razpisi volitev morajo bitii zaključeni najpozneje do 15. aprila, volitve pa opravljene najpozneje do 30. aprila. Izjeme veljajo le za gradbena in giostinako-turistična podjetja. Toliko o tej, - čisto tehnični sriani, da tako rečemo. Tovariši, ki so biti te dni v posameznih okrajih, so nam povedali, da so za posamezne družbene organizacije volitve novih delavskih svetov drugotnega pomena. Vse se pripravlja za kongres. Volitve novih delavskih svetov so v resnici najboljši uvod za splošno akcijo pred kongresom in za kongres delavskih svetov Jugoslavije. O nalogah na področju delavskega ln družbenega upravljanja, in dobršen del teh nalog lahko -opravimo kar sedaj, je sklepal drugi republiški redni občnii zboir Zveze sindikatov za Slovenijo. Delovni program smo objaviti, preberite s; ga še enkrat! Sedaj, pred volitvami delavskih svetov in ob volitvah, ve- lja opraviti dvoje nalog: oceniti s političnih vidikov mesto delavskega upravljanja, oceniti delo organov delavskega upravljanja. Zia oceno dela organov delavskega upravljanja se nam ponuja sedaj naj lepša priložnost ko razpravljamo o zaključnih računih podjetij. Sindikalna vodstva v vseh kolektivih naj sedaj čimbolj zainteresirajo delavce za gospodarjenje, za delo v komuni. Jasno se velja odločiti za kandidiranje določenih mlajših ljjudi, tako deklet kot fantov, mladih ljudi, ki kažejo zanimanje za družbeno udejstvovanje in ki še nimajo preobilice funkcij in dolžnosti. In prav sedaj v predvolilni akciji, ob oceni dela delavskih svetov, velja razvijati vsestransko akdijo za demokratizacijo sistema upravljanja v določeni gospodarski organizaciji, jasno razčistiti, kaj je to upravljanje tn vodenje gospodarske organizacije, razčistiti tn analizirati družbene pravice in dolžnosti organov upravljanja, ki izhai-jajo iz samega sistema upravljanja. proučiti dejansko aktivnost organov upravljanja, obračunati s tistimi zgrešenimi mišljenji, ki pripisujejo rešilno moč le nadaljnji krepitvi materialne osnove, pozabliajo (Nadaljevanje na 5. strank) © V »Keramiki« v Novem mestu, -ki je novo podjetje, 6o pred nedavnim izvolili svoj prvi delavski sveit. Le-ta šteje 11 članov. © Občinski komite ZKS v Slovenskih ko-njicah pripravlja širši seminar za vse člane komiteje, sekretarje organizacij in nekatere odgovorne politične funkcionarje v občini. Seminar bo trajal štiiri dni. V. L. © Osnovno za nas je zdaj izobraževanje delavcev, pravijo odborniki okrajnega sindiilkalne-ga sveta v Novem mestu. Občinski sindikalni svet v Črnomlju je že organiziral seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter predsednike in tajnike podružnic. Seminar je bil od 21. do 28. januarja. Sedaj prirejajo tak seminar , v Straži. Zanimanje je sila veliko in traja razgovor po predavanju tudii po štiri ure. Seminar so priredili tudi v Novolesu in pri Pionirju. Občinski sindikalni svet v Žužemberku je tudi že priredil seminar, podobno je tudi pni ostalih občinskih svetih. V Novem mestu so že lani priredili enega, drugega bodo še letos. Pr; OSS imajo za bo posebno komisijo, ki svetuje glede programa, predavatelje naj sl pa sami poiščej-o. Za splošne teme jim -pomagajo predavatelji iz okraja, za ostale pa menijo, naj bodo iiz njihovega podjetja ali občine, ker menijo, naj bodo predavanja konkretna, povzeta iz prakse gospodarjenja v ' njihovem podjetju ali občini. © Prosvetni delavci konjiške občine so nedavno na skupnem sestanku obravnavati reformo šolstva. Razpravljali so tudi o drugih tekočih nalogah. Ob tej priložnosti so počastili spomin pokojnega predsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Moše Pijade z žalno svečanostjo.' L. V. © Na nedavni skupni konferenci mladinskih aktivistov || to podjetji Litostroj, Iskra in Železarna Jesenice so sklenili, da bodo v času predpriprav za kongres delavskih svetov sklicati širši posvet mladih delavcev iz teh treh de-lovn-ih kolektivov. Posvet bo dne 12. maja v veliki sindikalni dvorani, Litostroja. Na njem bodo mladi delavci razpravljali o delu v organih delavskega gospodarjenja. © Delavsko prosvetna društva v Zagorju se -že pripravljajo na V, zagorski festivali. Ta bo od 28. junija do 4. julija. Nastopile bodo d/ramske sekcije Svobode I. (n II Lz Zagorja ter Svoboda Loka-Kisovec. Bržkone bo gostovala takrat tudi ljubljanska D-rama, to okolice pa prosvetni društvu te Sentgotarja In Cem-šenik-a. Razen tega bodo nastopila še društva iz Kotredeža, Izlak, Mlinš. Pol-šniika, Senožeč d-td. Verjetno bo tudi razstava del slikarjev domačinov Franca Kopita-rja-Silva in Toneta Leskovška. S festivalom bodo najlepše proslavili: Dan rudarjev, 3. julij im Dan borcev, 4. julij. M. Lipovšek. © Sredi marca so potrdili v konjiški občini pravilnike za tri večja podjetja od osmih. Potrjeni so že pravilniki tovarne usnja »Konus«, opekarne Loče in Trgovskega doma. Korekture tarifnih pravilnikov so najbolje opravili tam, kjer so k temu delu pritegniti širok krog -delovnega kolektiva. Kolikor je b-ilo napak, s v Dolu pri Ljubljani, so osnutek tarifnega pravilnika izobesili na oglasni deski, izvod osnutka pa so v posebni mapi prenašali iz oddelka v oddelek in o njem -razpravljali, Tarifni pravilnik so potlej sprejeli na s-eji delavskega sveta. Sindikalna podružnica m-e-ni, da jo vodstvo podjetja tarifni pravilnik d-o-bro sestavilo. zdi pa se ji. da je kolektiv prizadet v primerjavi z drugimi podjetji iste stroke, ker ni bil predčasno deležen posebnih dodatkov za zdravju škodljivo delo. © V Keramični industriji Liboje so kolektivu predložili tarifni pravilnik v razpravo, člani kolektiva s-o na predlog vložili 25 pritožb. Delavski svet je ugodno rešil 15 pritožb, ostale pa zavrnil, ke-r niso bile dovolj utemeljene. DVA ODGOVORA Na sejo predsedstva Republiškega odbora sindikata kovinarjev sem vselej rad šel. No, da ne bo kd-o užaljen, tudi drugam, toda h kovinarjem še prav posebno. Nekako se mi dozdeva, da imajo dobro metodo dela in od tod tu-di živahna razprava, zelo jasni zaključki. Zadnjo sejo sem pa zamudil. Slišal sem, da je bila dobra, plodovita in zato sem se te dni domenil s tovarišem Kvasom za kratek pomenek. Kratek pravim. Samo pomenek o Seji! Toda glej, ta se je razraščal, časovno'in vsebinsko. Alj ml lahko Poveš, kaj ste razpravljali na zadnji seji predsedstva, kako ste se nanjo pripravili in o čem sklepali? »Naše predsedstvo, pravzaprav lavskih svetov v eletrogospo-plenum, saj-šteje 19 ljudi, ple- darstv-u. numa namreč nimamo,« je na Na sejo smo se začel; pri-zadn-ji seji razpravljajo o dveh pravljati že januarja letos, ta-stvareh: koj po našem občnem zboru. POMENEK S TOVARIŠEM JAKOBOM KVASOM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATOV KOVINARSKIH DELAVCEV SLOVENIjE, O ZADNJI SEJI PREDSEDSTVA, KI SE JE PRAVZAPRAV RAZŠIRIL V POMENEK O METODI DELA 1. O delavskem upravljanju v Januarja kot rečeno, smo se do- elektrogospodarstvu; menili na seji. d-a bomo ra-zpo- 2. O volitvah v delavske sve- slali vsem Podružnicam, ki dete in še pose-bei „ volitvah de. luiei° v elektrogospodarskih podjetjih, anketnawprašanja. na katera naj jasno cdgovore, kako je z delavskim upravljanjem v tej . panogi. Odgovor; so počasi dotekali In februarja meseca smo že določili komisijo, k.i je zbirala odgovore in jih ob zaključku tudi analizirala. Skratka, komisija nam je pripravila gradivo. Seveda so to naši voljeni, neplačan; odborniki. Analiza, na osnovi anrketni-h odgovorov, je pokazala tole: Materialna osnova organov delavskega upravljanja v elek, trogospod-arstvu je šibka. Skladi amortizacije, za samostojno razpolaganje, dobiček iz osnovne dejavnosti, vše je naloženo na tekočem računu pri Elektrogospodarski skupnost; v Ljubljani. O uporabi sredstev odloča, oziroma je odločal upravni odbor in — a-parat skupnosti. Ko je predsedstvo razčlenilo vse te podatke, in smo se o tem temeljito pomenili, smo sklenili poslati analizo in naše pripombe upravnemu odboru Elektrogospodarske skupnosti in vsem sindikalnim organizacijam v tej panogi, kot gradivo, za razpravo pred kongresom, -pred volitvami delavskih svetov, gradivo, ha osnovi katerega naj se pomenijo, kako utrdit; delavsko upravljanje. niso »dali stvar na dnevni red«« Poglej samo nek primer: Delavski svet nekega podjetja iz Elektrogospodarstva je letos sprejel bilanco. Po sprejemu so šli člani na kosilo, ki je stalo Znano ml je, da je upravni 28.000 dinarjev. Po nekem -važ-od-bor te naše pobude sprejel in nem opravilu so pospravili 30 začel prenašati pristojnosti, ki večerij. Aparat, ki je sestavljal jih je prej imel sam, na kolek- bilanco in opravljal Inventuro, tive, tako da bomo od začetnih si je tud; privoščil »veseličtoo.« korakov delavskega upravlja- Prav ta delavski svet je letos nja v elektrogospodarstvu z le- sklenil porabit; aa »strokovno« tošnjim letom močneje zakoračili. Skratka, kolektivi bodo sam; odločali o sredstvih posameznih skladov, z dobičkom itd,, upravn; odbor -skupnost; pa bo tehnično - instruktorsko - koordinacijski organ, kar je tudi edino le.prav «n v skladu z na- ekskurzijo 550.000 dinarjev. Kam? — tri variante: Avstrija, zahodni in južn; del Jugoslavije. Seveda, vsak bi rad čez mejo in to 'je o-bveljalo. Toda kaj ima strokovna ekskurzija opraviti s Salzburgom, GrossgJock-nerjem in krožno potjo preko čel; delavskega gospodarjenja.« Gradca. Tisto po Jugoslaviji, b; še človek nekako razume-l, če- In kako je * vašimi stališč; glede volitev delavskih svetov? »Stališča o volitvah delavskih prav ... V tem podjetju stalno govore o skrbi za človeka. Toda ta gesla se v praks; takole izmaličijo, kot sem ti povedal. Čeprav svetov so že kaj znana stvar, je v podjetju zaposleno osebje Nekaj smo d tej stvari že raz- s pomanjkljivo šolsko in stro-pravljali na našem občnem zbo- kovno izobrazbo (polovica je ru, in saj veš.' gradiva d tem je veliko. Občni zbor, pismo Centralnega sveta, samo nekateri vsega tega kar ne najdejo, pe vedo kam ®o kaj vtaknili, pozabijo. Ng seji smo se predvsem do- takšnih), čeprav je tu okoli 20 partizanov in aktivistov, k; so potrebni Izobrazbe, čeprav So tu zavoljo dela, njihovo delo je pač takšno, izčrpani ljudje »skrbijo« namesto za vse to, za veseličko, izlet preko meje. Ne, menil; o tem, da je treba pred ničesar nimam -proti izletom, volitvami razpravljati in še prot;, takšnim pa sem, kajti to razpravljati o gospodarjenju, je potrata denarja in vsak mi Zaključni računi so temeljna bo dal prav. Če bi v tem pod- pddlaga za takšn-o razpravo. Ra- jetju, da tako rečem, konkretno čun je rezultat -plana in če pod- razpravljal; o zaključnem raču-cenjuješ plan, potem o zaključ- nu, če ne b; mislili samo na ti- nem računu ne razpravljaj. Če s^° P° zaključnem računu, 5» V naši državi je bila kot gost Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije petčlanska delegacija Generalne konfederacije dela Francije. V nedeljo, dne 17. marca je delegacijo sprejel v Domu sindikatov predsednik republiškega sveta ZSS -tovariš Janko Rudolf. ti je malo mar za zaključni račun, potem t; je bilo tudi vseeno, kako si delal in kaj je s tvojimi sredstvi. Iz prakse minulih let, žal tudi te prakse letošnjega leta vem, da marsikateri delavski svet razpravlja o zaključnem računu le toliko, da m-u he more nihče očitati, da b-i o potrošenem denarju in še marsičem drugem res razpravljali vsi delavci, sindikalna organizacija Itd., potem ne bi mogli mirno mimo teh perečih stvari. Tako pa... Prav zato smo menili, da velja pred volitvami delavskih svetov razpravljat; in še razpravljati o gospodarjenju in to razpravljat; z občutkom, s po- NEKAJ OSREDNJIH MISLI, SPREJETIH^NA PRVEM REPUBLIŠKEM POSVETOVANJU O IZOBRA2EVA- kat”t b; jih lahko več ustvarili, kako so potrošena, al; bi jih lahko bolje potrošil; Itd.« Zvedel sem več kot sem si obetal. Ne, to res ni bil samo pomenek o seji predsedstva, to je bil pomenek o metodi dela. In takšne metode dela bi b:lo želetj povsod, potlej bi v podjetjih demokratičneje razprav- NJU IN VZGAJANJU STARŠEV O socialistični družini V središču pozornosti dela delavskih sindikatov Je vedno in vselej delovni Človek, ki je aktivni činitelj naše družbe in njenega napredka. Pri tem pa posebno velja skrb mlademu delavskemu rodu in okolju, v katerem raste in se razvija, a to pomeni družini, ki predstavlja dsnovno celico naše družbene ureditve. Zato je tudi zadnji republiški občni zbor posvetil družini tolikšno pozornost, zato tudi z veliko pokornostjo zasledujemo prizadevanje vseh, ki na področju družinske vzgoje doprinašajo k čvrstitvisociaiističnih odnosov V družini in s tem k zdravi rasti mladega rodu. Danes prinašamo nekaj osrednjih misli, ki so se izločile na I. republiškem posvetovanju o izkoriščanju in vzgajanju staršev. To predsvem, da bi naše sindikalne organizacije ob obilici praktičnih vsakodnevnih nalog ne pozabljale, ida 1 je važno torišče njihove dejavnosti tudi tu, saj gre za vsestransko rast resničn o socalističnega človeka. Na pobudo Zveze prijateljev metov, ki so potrebni za mo- ______________________.... ^.... .... .. mladine je bdo v za-dmjiih dneh derniiz-acijo družinskega staho- pomagajo organi družbenega upravljanja, družbene organizacije in zdravstveni delavci. Predvsem o« posvetiti pozor- nenehno zavzemati za širjenje nost tistim družinam in ženam. in izboljševanje mreže usluž-nostnih podjetij, ki bodo s svojimi uslugami razbremenile zaposlene žene. 4. Na posvetovanju je bilo tudii ugotovljeno, da se ogromen del sredstev namenjenih za osebno potrošnjo troš1 v gospodinjs-tvu in to večkrat kaj nesmotrno. Zato bi kazalo izdelati na. osnovi analiz predloge in pobud-e za smotrnejšo osebno potrošnjo, saj le-ta v celotni potrošnji pri nas predstavlja 60 odstotkov. ki prihajajo iz zaostale;ših ljal „ stvareh< bolje bi gospo-podrocij v industrijska na- dariH< kot g.ospodarij0 ponekod. 6. Pedagoško izobraževanja staršev naj ohrani vse oblike, ki so se v dosedanjem delu pokazale kot uspešne: roditeljske sestanke, vzgojna predavanja in vzgojne razgovore staršev s pedagogi in z drugimi socialnimi delavci. Sproti kaže proučevati dosedanje izkušnje, k' smo si jih pridobili s tem de-lom tako v pogledu vsebin- 5. Zainiišto zdravstvene vzgoie skeSa ,deia kot v Pogledu me- družine naj bodo zdravstveni domova, lji jim pri tem delu la. februarja v Ljubljani prvo re publiško posvetovanje o izobraževanju in vzgajanju staršev. Namen posvetovanja je bil povezati napore vseh, ki se bavijo s terni vprašanji, razsvetliti nekatera nejasna ali napačna stališča o družini in izdelati nekaj osnov za nadaljnje delo. Povzemaim-o osrednje misli, ki jih je sprejelo posvetovanje. 1. Družina Je v naši socialistični družbi osnovna in nenadomestljiva celi-oa, ki ohranja vse pozitivne prvine preteklosti -in s-e spreminja ter izpopolnjuje v skladu e novo družbeno vsebino in z naprednimi družbenimi težnjami. Sodobna družina se ne ropica sama vase, ampak se nje člani vsestransko vključujejo v družbeno življenje. Zato tudi vzgoja ni nikoli le izključno družinska, ampak je vedno istočasno družbena, kajti družina nenehno povzema od družbene skupnosti smotre -in pobude, metode in načine vzgoje. 2. Družinsko vzgojo moramo zato nenehno izboljševati in ' posvetiti še zlasti pozornost tisti vzgojni dejavnosti, preko katere pripravi jamo dorašč a ječo mladino za družinsko življenje. Pri tem je spolno vzgojo pojmovati kot del socialne vzgoje, ki je organsko sestavina celotne, vsestranske vzgoje socialističnega človeka. 3. Na posvetovanju je bilo precej razprave posvečene položaju zaposlene žene z željo, da se zagotove določeni ukrepi, ki naj razbremene ženo velikih družinskih bremen. Zlasti bočno morali vsikladiti prosti čas otroka, žene in moža in dosledneje izpolnjevati zakonite predmčse, ki zadevajo varstvo zaposlene žene. Posvetovanje je dali e pozvalo naiša gospodarska vodstva, naj v okviru svojih možnosti razvijajo potrebno skrb za družino, upoštevajo njene potrebe pri graditvi stanovanj in proizvodnji tistih potrošnik pred- vanja, v okviru občin, stanovanjskih skupnosti pa tudi gospodarskih enot pa se moramo tti-dološkega dela. Kaže pa se že nujnost, da se v vseh večjih centrih ustanove posvetovalnice, ki bi svetovale staršem v vseh pogledih vzgojnega dela. NEKVALIFICIRANE DELAVCE sprejme takoj »MINERAL«, Industrija naravnega In umetnega kamna, Ljubljana, šmartinska cesta lOOa. Stanovanje ni zagotovljeno! OB RO B U D O G O D K O V Nemčija pred volitvami Včeraj je gospod Schultz Iz Kol-na našel v svojem poštnem nabiralniku pismo s podpisom kanclerja Adenauerja. »Dragi gospod,« je či-tal presenečeni gospod Schultz, »pišem Vam kot državljanu Zvezne republike. Vem, da je veliko stvari, ki Vam leže na srcu. Zato...« In i dnosu Nemčije do dogajanj v svetu. Krščanski demokrati so tri četrtine svoje predvolilne pesmarice posvetili zunanjepolitičnim načrtom bonnske vlade. Je pač tako, da se državnik — či mu ne uspejo zunanjepolitični na- skienile: volivce je treba pridobiti. Ne ^ll^rten* VT S“°’ na vse. Sodilo, d« «. r.u as miliiiumi? nepredvidene dogodke. Z notranjo politiko pa je teze. Volivci pričakujejo, durmi, in pred volitvami je v Zahodni Nemčiji vedno tako. Stranke so pač vse. Sodijo, da se je od 35 milijonov Nemcev, ki bodo septembra lahko volili, odločilo že 25 milijonov: 11 milijonov za socialne demokrate, 10 milijonov za krščanske demokrate, štiri gospod Schultz je pismo pozorno milijone za ostale stranke. In če bo od da bodo obljube izpolnjevali, hočejo dejstva. Zato so krščanski demokrati že 1949. leta, pa 1953 in tudi sedaj najbolj nabrusili svoja zunanjepolitična 0„v« ------------ u- i"v iiiiiijuirc ustaic siiaunc, 111 uc UU im « • /v , .. prebral, potlej pa pohitel k sosedom, ostalih 10 milijonov volilo samo polo- k°P;)ai ° notJ?n’1. Politiki pa sploh ne- kjer so pismo ponovno prebrali, in k znancem, sorodnikom... Danes zjutraj ga je naglas prebral v svoji pisarni, in vsi navzoči so.J)ili izredno počaščeni zaradi nenadne in nenavadne pozornosti, ki jo najvišji bonnski državniki posvečajo navadnemu človeku. In gospod Schultz je zrasel v svojih očeh, ponosen je sam nase, V trenutku, ko je pismo prebral, je postal Njegovo veličanstvo gospod .volilec. Zahodnonemške parlamentarne volitve bodo šele 15. septembra, predvolilni boj (kaj boj, prava državljanska vojna) pa traja že dobre tri mesece. Gre za vsako hišo, za vsakega državljana. Zjutraj najde v svojem nabiralniku pismo Adenauerja ali von Bren-tana, popoldne ga obišče eden izmed 50.000 socialnodemokratskih agitatorjev, in ko ima že polno glavo argumentov in protiargumentov in gre v bližnjo gostilno, da bi v miru popil svoj dnevni obrok piva, se ga loti nekakšna nacistična razvalina, medtem pa njegova žena, ljubica ali priležnica sedi na čajanki, ki jc je v kavarni Kobler priredila krščanskim ženam mestna organizacija krščanskih demokratov. In tako mine dan, mine drugi, in prvi je podoben drugemu; razlika je le ta, da gospode Scultze, Krause, Siechlerje in Wedelmanne vsak dan bolj boli glava. Tori;,, kaj hočejo *— volitve so pred vica, jih vendarle ostane pet milijonov, ki bodo nekomu prinesli zmago, ki bodo odločili, kdo bo vladal prihodnja štiri leta: krščanski demokrati alii socialni demokrati. In tako se je nemški državljan, za katerega se štiri leta nihče ni zmenil, ki v teh letih ni niti malo mogel vplivati na politiko vlade ali stranke, za katero je glasoval, znašel v križnem ognju volilnih obljub, kritik in spet obljub; znašel se je v središču pozor radi govore. Tudi propaganda o »nemškem čudežu« je že nekoliko tišja. V tem »čudežu« je namreč veliko »čudnih« nesorazmerij, veliko razpok. V zadnjih treh letih si je na primer 3*/« Nemcev prilastilo 93 odstotkov vseh dobičkov gospodarstva, 79»/i Nemcev pa ostanek — 7 odstotkov. Zahodna Nemčija se je v zadnjih letih res ogromno razvila, postala je industrijska velesila (zato je seveda zrasla tudi njena politična vloga), toda življenjska raven J ,v »T : nemških delavcev občutno zaostaja za nosti političnih strank, postal je »Dragi ffnsnm1a,eltn racH„ gospod Schultz...« Kraus.,.« in »ljubi gospod Tako bo do volitev. Po volitvah pa bodo spet Schultzi in Krausi, Wedel-manni in Siechlerji — pozabljeni. gospodarsko rastjo države. Od tod stavke, ostri mezdni spori. In če bi vladni propagandisti kaj več govorili o notranji politiki, bi morali tudi povedati, zakaj vlada ni izpolnila obljubljenega programa socialnih reform, ki se je Predvolilni boj se je pravzaprav zgubil v megli obljub, zakaj ni izpol-začel že ob novem letu. Do volitev je nila obljube o zvišanju pokojnin. Cene preostalo še pet mesecev in dva tedna, rastejo (pred dnevi so dvignili tudi cene Pričakujemo lahko, da bo strankarski kruha), napovedujejo zvišanje davkov, propagandno-politični končert v tem milijarde bodo porabili za oborožitev... času vsak dan glasnejši, melodija pa V takšnih razmerah je seveda bolje bo ostala ista. Ze ob koncu preteklega leta sta obe vodilni zahodnonemški politični stranki — vladni krščanski demokrati in opozicijski socialni demokrati — za- govoriti o vrnitvi Saara v naročje matere domovine in o združitvi Nemčije — te teme vsaj niso nevarne. Ne za vlado in tudi ne za opozicijo. Socialni demokrati so kot kaže spet črtali osnovne linije svojih prcdvolil- napravili staro napako: namesto da bi nih programov, ki sta jih kasneje le tolkli vlado tam, kjer je najslabša, to-izpopolnjevali, nikakor pa ne poprav- rej v notranji politiki, oborožitvi, socl- alnih vprašanjih, so dovolili, da jih zu-Zanimivo je, da obe stranki največ nanjepolitična usmeritev Adenauerjev® govorita o mednarodnem položaju in predvolilne kampanje potegne za se- Kadrovska politika Dejstvo, da sem pričujočo zgodbo zveael v dvomljivih OKoliščiinah, naj cenjenega bralca ne moti. Povedal mi jo je namreč prijatelj Jože takrat, ko sva sedela v kotu neke zakajene krčme. Bilo je že precej pozno in Jože je bil v tistem razpoloženju, ko izblebeta jezik tudi stvari, o kate-r lih navadno človek modro molči. Bilo pa je takole: V »Tridesetem februarju« so Imeli nekega dne po končanem delu prisrčno slovesnost. Za-siužni delavec Janez Rogovila je namreč odhajal v pokoj. V polkrogu so stali njegovi tovariši (bil je namreč vodja oddelka), v sredini je bil on, tri korake pred njim pa je stal tatjiraik sindikiaiine podružnice in govoril Govoril je o vestnosti in marljivosti Janeza Rogovile, o njegovi skrbi za miause delavce, njegovi prizadevnosti v sindikatu in drugih organizacijah, o . njegovi odločnosti v delavskem svetu... Ničesar ni pozabil. Iz njegovih ust so vrele pohvale oo katerih je Janez Rogovila sramežljivo povešal oči, v pepelnata lica pa se mu je prikradla, kdo ve od kod, dekliška rdečica. Tajnik je končal z besedami: » ... in v znak hvaležnosti, tovariš Janez, hvaležnosti našega kolektiva kot celote, ti izročam tole majhno darilo kot skromno priznanje za tvoje dolgoletno požrtvovalno prizadevanje v smeri razvoja krepitve nošega podjetja, s čimer si doprinesel tudi ti svoj nemajhen delež v smeri razvoja socialistične graditve našega gospodarstva kot celote«. Med glasnim pritrjevanjem je izročil Janezu Rogovili majhen v bel papir zavit predmet prevezan z rožnatim trakom. Janez Rogovila je bil ganjen in zahvaljeval se je z drhtečim glasom. Nato se je priplazil iz ozadja še vodja tovarniškega foto-krožka in naredil s svojo kamero nekaj lepih posnetkov. Uradni del slovesnosti je bil s tem opravljen, slovo Janeza Rogovile pa so nato še nekoliko zalili v bližnji gostilni. xxx Delovno mesto Janeza Rogovile je začasno prevzel Tone Ostriga. Delavci so ga imeli radi in tudi znal je nekaj. Povrhu tega pa je bil Tone v partizanih in potemtakem — kot pravimo — tudi politično neoporečen. Skratka delavci kolektiva »Trideseti februar« so v njem videli zakonitega naslednika Janeza Rogovile. 2al pa je imel Tone hudo napako, zaradi katere je bil njegov ugled v očeh vodstva podjetja »Trideseti februar« dvomljiv. Tone namreč ni bil športnik. Na nobeni nogometni tekmi ga še niso videli, pa čeprav je šlo včasih za odločilne bitke, ko se je nogometno moštvo »Trideseti februar« požrtvovalno trudilo, da bi se povzpelo z zadnjega na predzadnje mesto. Po splošnem mnenju jih je pri tem prizadevanju najbolj oviral Pepe Brcar, srednji napadalec nogometnega kluba podjetja »Bu- kvales«. Na zadnji tekmi je na primer kar osemkrat poslal žogo v mrežo požrtvovalnih igralcev tovarne »Trideseti februar«. Posledica tega je bila, da je nogometni klub »Trideseti februar« čisto brezperspektivno obsedel na zadnjem mestu v krajevnem žogobrcu. To je bilo za usodo Toneta Ostrige, ne da bi revež o tem sploh kaj slutil, odločilnega pomena. Premagani žogo-brcarji tovarne »Trideseti fe-beruar« so se šli namreč po tekmi tolažit prav v tisto krčmo, kjer mi je prijatelj Jože prapovedoval to zgodbo. Nata-kairica Tinca je pozneje povedala, da je tu med poparjenimi športniki izbruhnil hud prepir in da se je že pošteno bala sodnega dneva. Vzrok prepira je bil v tem, da so iskali »grešnega kozla«, ki naj bi bil kriv za poraz. Kazalo je, da so ga našli v svojem gol-manu — tehničnem direktorju tovarne. Marsikakšna pikra je priletela na njegov račun. On pa je branil svoj ugled s tem, da je krivdo prevalil na fenomenalnega Pepeta Brcanja. Njegovi udarci na žogo so tako hitri in siloviti, da takšnih strelov tako rekoč ni mogoče ubraniti. »To ni navaden »centerfor«, je vzkliknil tehnični direktor v upanju, da grešni kozel ne bo on, temveč Brcar — »to je pravi bombnik, tako vam povem!« »Nič čudnega«, je kislo pri- pomnil levo krilo, »saj je služil med vojno pri- »Luftwaffe«. »Toda, tovariši!« je zagrmel kapetan moštva, v vsakodnevne življenju sekretar podjetja. »Nekaj moramo vendarle ukreniti! Dokler nam bo tale Brcar polnil mrežo s svojimi bombami, ne pridemo ni/kamor«. »Počakaj, počakaj... « se je počasi zasvitalo komercialnemu direktorju, ki je igral v obrambi. Znižal je glas in zašepetal sekretarju v obraz: »Kaj pa, če bi tega prekletega Brcarja — kupili?« »2e, že,« je prikimaval kapetan, »toda s čigavim denarjem?« Ob tem kočljivem vprašanju je omizje utihnilo in skrivaj so drug po drugem streljali z očmi (kakor na' sindikalnem sestanku, kadar hoče predsednik: »Zdaj pa, tovariši, otvar-jam diskusijo!«). »Ha, jo že imam!« je nenadoma zatulil tehnični in udaril po mizi. Vsi so se zagledati vanj, on pa je sklonil glavo in skrivnostno dejal: »Kot veste, je bil pred krakam upokojen Janez Rogovila ...» »No — in?« je nestrpno zinil sekretar. »Ne najdem nobene zveze...« »Kaj?« ee je ujezil tehnični — »Sekretar podjetja si in še kapetan moštva povrhu pa nimaš pojma o kadrovski pdliti-ki! Takole bomo naredili- Izpraznjeno mesto Janeza Rogovile bomo ponuditi Brcarju. Plača je boljša kot jo ima pri »Bukvalesu« in glede na njegovo strokovno znanje, je položaj vodje oddelka gotovo ugoden. Mi pa dobimo sijajnega srednjega napadalca, Iti bo polnil odslej mrežo »Bukvalesu« in drugim klubom! Se prvaki bomo, strela božja!« »Toda, toda . . . počakaj malo ...« se je zatikalo sekretarju. »Kolikor vem je zdaj na mestu Janeza Rogovile vendar tisti Tone Ostriga. Kaj bomo pa z njim?« »Ha, Tone Ostriga!« je zaničljivo zamahnil z roko tehnični direktor. »Saj ta človek o nogometu sploh nima pojma! Razen tega mu pa odločbe o napredovanju za vodjo oddelka še nismo izdali. Zdaj je tam le začasno, ker je bil namestnik Janeza Rogovile. Vsekakor bo to tudi ostal, Brcar pa postane vodja oddelka. Kaj pravite?« Nekaj časa se ni nihče oglasil. Potem je prijel komercialni direktor kozarec, ga izpraznil do polovice, se odkaš-ljal in spregovoril: »Tovariši, jaz se s tem predlogom strinjam. Ze jutri bom telefoniral Brcanju In se z njim pomenil. Ta ideja je naravnost čudovita. Namreč, če ne bomo osvojiti Brcarja, lahko kar razpustimo naš klub. 2e dve leti smo na zadnjem mestu. Meni je tega dovolj, saj se mi že žena posmehuje, čeprav se spozna na nogomet toliko kot ...toliko kot — tisti Ostriga!« NEKAJ POJASNIL K ČLANKU Spoštovani tovariš uredniki »Delavska enotnost« je r svoji 11. številki z dne 8. marca 1957 otojavila članek pisca »ra« pod naslovom: »KRITIKA«, KI NI KRITIKA, AMPAK NEODGOVORNO NATOLCEVANJE. Nočem se spuščati v obširno polemiko s piscem »ra«, vendar smatram za potrebno, da ugotovim naslednje: 1. Pisec očitno ni .bil navzoč na posvetovanju in moram le obžalovati, da so mu bile moje. pripombe na račun dela sindikatov v pogledu dejavnosti, Ki jo je obravnavalo posvetovanje napačno sporočene. Še bolj pa obžalujem, da so moje besede sprožile grd napad na Zvezo prijateljev mladine, ko so se te istovetile z ofiedalnlm mnenjem te družbene organizacije in to le zato, ker mi je ta organizacija izkazala zaupanje to mi dodelila nekaj funkcij. 2. Odločno odklanjam vsa podtikanja na moj račun im še bolj nfa račun Zveze prijateljev mladine. Izpodbujen po kore-feratu tovarišice Pepce Kardeljeve, M je kot predstavnik Centralnega sveta SSJ sodelovala na januarskem seminarju o oblikah dela s starši v Beogradu, sem hotel opozoriti, da naj se tudi slovenski sindikati v okviru izobraževanja odraslih bolj zainteresirajo ra vzgajanje staršev. Pri tem sem res tud: »menil, da se mi zdi vzgajanje in izobraževanje za ustvaritev srečne družine v najširšem pomenu besede bolj važno kot pravno izobraževanje članov sndikata, ki ga nameravajo, sodeč po prvih pripravah začeti naši sindikati. 3. Ni resnica, da bi NA POSVETOVANJU oziroma v ZAKLJUČNI besedi rekel »da sindikati niso poslali nobenega svojega predstavnika na posvetovanje« in» da sindikati zanemarjajo probleme družinske vzgoje, da na tem področju nič no delajo. Tudli nisem ntič rekel, da je glavna naloga sindikatov vzgoja družine, če sta to poročali obe navzoči članici REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA piscu »ra«, sta poročali nekaj, kar ne ustreza resnici. Dokaz tem dejstvom so tudi besede mnogih uglednih obiskovalcev ljubljanskega posvetovanja o izobraževanju staršev, ki po piscu »ra« inkriminiranih mojih »opomb« na račun sindikatov tudi niso slišati. 4. Članek tudi napačno navaja, da sem član sekretariata glavnega odbora Zveze prijate-iev mladine. Kot socialni delavec aktivno delam v tej družbeni organizaciji, ki Zaradi svoje obsežne dejavnosti zasluži podporo vsakega državljana, ki želi kar največ najboljšega rodu, ki prihaja in naši družini. Kot tak sem bil zaprošen naj prevzamem mesto poslovodeče-ga podpredsednika komisije za vprašanje družine. To delo sem prevzel in ga opravljam rad. Zaradi tega nikakor ne morem razumeti; kako je pisec »ra« mogel vreči bumerang na organizacijo, v kateri delam in moje besede Istovetiti z mnenjem Zveze prijatejjev mladine. Iz-gleda, da je piscu »ra« zadostovalo za njegov zaključek le dejstvo, da sem sedel v delovnem predsedstvu. To pa je premalo. Pisec »ra« naj se zaveda, da je tako sklepanje sila odgovorno in da imam kot državljan pravico izraziti svoje misli. V' svojih mislih pa nisem zatrjeval nič neresničnega. Prosim, da to pišimo objavite, ker mi te v-nstice narekuje vest to ker sem dolžan vsaj delno prispevati k razjasnitvi neupravičenega napada, kii ga je bila deležna povsem nezasluženo to krivično Zveza prijateljev mladine Slovenije. Le-tej se tako javno opravičujem, ker sem napad posredno le jaz sprožil, kar pa niti najmanj ni bil moj namen. Upam, da bodo po vsem tem boj. Tudi sami so začeli poudarjati zunanjepolitična gesla, ki pa se bistveno ne razlikujejo od Adenauerjevih, tako da povprečni nemški volivec res ne ve, kje se neha Adenauerjeva politika in začne Olenhauerjeva. Obe stranki se v glavnem strinjata, da bi bilo dobro najti »pot razumevanja z Vzhodom«, toda le v pogojih »nepo-rušijivega bratstva z narodi svobodnega sveta«. Adenauerjev! krščanski demokrati k temu še dodajajo, da se bo Nemčija le v takšnih pogojih lahko združila. Nadalje se krščanski demokrati zavzemajo za aktivno sodelovanje Nemčije v vseh zahodnih načrtih, za združitev pred razorožitvijo, za oborožitev Zahodne Nemčije v okviru Atlantskega pakta. »S takšno politiko,« je nadaljeval Adenauer, »smo dobili Saar; to pa je šele prvi korak.« Take in podobne melodije Nemci radi poslušajo. In vendar Je stari kancler letos nekoliko omilil svoja toga stališča, pravzaprav prilagodil jih je novim pogojem, Pa tudi novim zahtevam nemškega kapitala. Sklenil je, da bodo nemško Vprašanje predložili Združenim narodom, da bodo začasno zmanjšati tempo oboroževanja, utrdili stike v Indijo in nekaterimi drugimi nebiokovskimi deželami. Pripravljen je celo nekoliko zboljšati sovjetsko-nemške odnose, toda le na trgovskem področju. Vse to pa zahtevajo tudi socialni demokrati. Adenauer je vnesel te njihove zahteve v ■voj program in jim izbil orožje iz rok. Glavno geslo socialnih demokratov je: »Razumevanje, popuščanje napetosti, niiroljubno reševanje nemškega vprašanja«. Socialni demokrati se nadalje zavzemajo za krepitev Združenih narodov (že dolgo zahtevajo, naj Kitajsko ■Prejmejo v OZN) in za postopno razorožitev; predlagajo, naj bi ponovno Proučiti največje mednarodne proble-®*e in skušati najti možnosti za njih rešitev, trde, da bi biti koristni novi razgovori med obema blokoma o var- nostnem sistemu, zahtevajo normalizacijo odnosov z vzhodnoevropskimi državami in Kitajsko ter se še nadalje zavzemajo, naj bi rešili nemški problem v okviru splošnega evropskega varnostnega sistema. Njihovo najvažnejše notranjepolitično geslo pa je: »Varnost za vse«: za delavce in kapitaliste, za vse državljane, sožitje vseh slojev. Ko so vprašali nekega socialdemokratskega voditelja, če se boji, da bo vlada skušala izbiti njegovi stranki adute Iz rok s tem, da bo sprejela v svoj program nekatere njene zunanjepolitične zahteve, je odgovoril: »Ne, bojim pa se, da bomo socialni demokrati sami sebi izbiti adute iz rok s tem, da bomo v notranji politiki sprejeti nekatera stališča vlade.« Ta bojazen ni neutemeljena. Mnogi Nemci na primer nikakor ne morete razumeti socialnodemokratskega sodelovanja pri ustvarjanju nemške armade (Olenhauer pravi, da je to sodelovan.je potrebno zaradi »demokratizacije« armade), namesto da bi se odločno borili proti oboroževanju v sedanjih pogojih, ko je dežela razkosana med oba bloka in ko vsaka puška povečuje napetost med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Ne morejo razumeti, zakaj socialni demokrati le .gladijo zakaj se tako vrtijo v »parlamentarnih okvirih«, medtem, ko vlada ogorčeno napada. Zaenkrat so v ofenzivi krščanski demokrati. Njihov volilni stroj dela s polno paro. So ostri, napadalni. Imajo Adenauerja, ki ima velik ugled. (Ce bi v Nemčiji volili predsednika, tako kot na primer v ZDA, bi Adenaer dobil 51 odstotkov glasov, Olenhauer pa le 38 odstotkov; tako je januarja ugotovil zahodnonemški Inštitut »Emnid«), Socialni demokrati pa so v ofenzivi. Odgovarjajo na napade, in kadar udarijo, ne udarijo tja, kamor bi morati, da bi krščanske demokrate res zabolelo. Ker se preveč naslanjajo na srednje sloje in premalo na proletariat, je njihov boj neodločen, njihov cilj meglen. To pa je šele začetek. Pokajo puške, drdrajo mitraljezi. Topove šele polnijo. Kar še ni, bo lahko pozneje. Pravijo: slab začetek, dober konec. Včasih pa to ne velja. Medtem, ko se v zadnjih tednih bijejo na domačem bojišču v glavnem nižji oficirji, pa višji potujejo po svetu. Olenhauer je bil v Ameriki. Zaradi volitev. In tako dalje. Pridobivajo državnike za svoja stališča, obljubljajo, in ko se vračajo, se predstavljajo volivcem kot politiki mednarodnih kvalitet. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi — denar. Leta 1953 so krščanski demokrati porabili za predvolilno agitacijo 15 milijonov mark. Letos jih bodo več. Podpirajo jih v glavnem kapitalisti in cerkev. Zato pa morajo sprejemati njihove zahteve. Pred nedavnim so na primer tri največje banke zagrozile Adenauerju, da mu ne bodo dale niti ficka, če parlament ne bo usvojil zakona, ki prepušča bankam svobodne roke v vseh finančnih zadevah. Socialni demokrati nimate toliko denarja. Pravijo, da so doslej zbrali poldrugi milijon mark. Nekaj bodo sicer še dobiti, toda ne toliko kot krščanski demokrati. Imajo pa zato druge prednosti. Imajo najmočnejšo organizacijo v državi (600.000 članov), prikrito jih podpirajo tudi sindikati ,(6 milijonov članov), lahko izkoriščajo notranje težave, socialne spore itd. Lahko, pravim, ni pa še gotovo, če bodo te prednosti res izkoristiti. Če bo septembra spet zmagal Adenauer, bo v prihodnjih štirih letih lahko dokončno uveljavil v Zahodni Nemčiji ideje tistih Uudi, ki stote za njim in ki ga denarno bi materialno podpirajo. Če pa bo zmagal Olenhauer, se današnji položaj bistveno ne bo spremenil (socialni demokrati ne bodo nacionalizirali niti težke industrije), toda nekoliko svežega zraka ne bi Nemčiji prav nič škodovalo. Tako mnenje, ni slabi sindikalne kjer taiko mnenje zno prakso. Tam pravljajo o vsem osamljeno in organizacije najde ustre-potem raz-po malem, mmšišm BRALCE\ »Tudi meni se tako godi«, je vzdihnil tajnik sindikalne podružnice in se popraskal po desnem gležnju, kjer je imel modrikasto oteklino. Nato je spoštljivo dodal: »Tale Brcar , ima res udarec, da je kaj! Gotovo bom teden dni šepal . . .« »Dobro, če smo vsi za to«, je rekel kapetan moštva — sekretar in pogledal vse prisotne v oči (nekateri so jih upirali pod mizo) »pa zadolžimo komercialnega, da spelje Brcarja in ga spravi k nam. Je kdo proti?« Molk. Potem sl nekdo plaho oglasi: »Nisem proti . . . toda, kaj bodo rekli ljudje? Ostriga je zelo priljubljen, čeprav se ne peča s športom.« »Ph—h!« ga je zavrnil tehnični direktor — golman. »Tu sentimentalnost ni m mestu! Pred očmi maramo imeti napredek našega kolektiva!« »Tako je!« je nekdo pijano zakrulil. »Eks za naš klub! Eks za našega gcimana!« »Eks, eks!« so povzeli za njim še drugi, roke so se oprijele kozarcev im jih dvignile do žejnih ust, kapetan moštva pa je pomignil Timci in naročil še tri litre belege. XXX Načem priti n-avzkriž z Zakonom o tisku. Zato. dragi bralec vedi, da ima moj prijatelj Jože včasih res tako bujno domišljijo, da bi bila vsaka podobnost s tem, kako kje kadrujejo res, prav zares strašna slučajnost Pepe P. Kritika, ki ni kritika moje besede na prvem republiškem posvetovanju Zveze prijateljev mladine Slovenije o izobraževanju to vzgajanju staršev dne 1. marca 1957 pri sindikatih pravilno razumljene v tistem smislu, katerega sem zasledoval tudi na posvetovanju, da sindikati tudi temu področju posvetijo več pozornosti to da bodo na drugem republiškem posvetovanju o družinskih vprašanjih sodelovali s svojimi prispevki, kar nas bo vse le razveselilo. V Ljubljani, dne 21. marca 1957 dr. Bronislav Skaberne Pripomba uredništva: S člankom: »Kritika, ki ni kritika, ampak neodgovorno natolcevanje«, nikakor nismo imeli namena kakorkoli zmanjšati pomen posvetovanja o vzgoji staršev, niti ne »Zveze prijateljev mladine«, ki nam je to nam mora biti pri srcu. Vzrok, smo objavili ta članek je v dejstvu, di mnoge organizacije ob oceni svojega dela svoje slabosti opravičujejo z: »Sindikati ne delajo...« ali ko sprejemajo določene naloge, naročajo: »Sindikati morajo...« to podobno. Razumljivo je, da je delokrog delavskih sindikatov izredno širok, pa vendar omejen iz enostavnega razloga, ker jih omejuje i čas 1 fizična zmogli ivost. Delavski; sindikati tudi nikdar niso biti niti ne morejo biti neka vseobsegajoča organizacija, kateri bi vsak in kdorkoli »naročil« in jo »dolžil« zaradi neizpolnjenih zamisli in želja. Pri nag je vrsta organizacij, ustanovljenih z določenimi nameni in določenimi nalogami,. Le žal, da se je v mnogih teh organizacijah razpasla zgoraj navedena razvada. Samo poglejmo: če teleano-vzgojno delo ni kot bi želeli, je vzrok — nedelavnost sindikatov, če kaka knjižna založba ne proda dovolj svojih knjig je kriva — nedelavnost sindikatov; če m dovolj sredstev za ,konjski šport, so krivi sindikati; če Ljudska tehnika,’ Društvo inženirjev in tehnikov, prosvetno društvo itd., itd., dobro ne deluje — je kriv sindikat. Do kod sega vse to? O tem pišejo naš: časopisi, govore v radiu, opozarjajo na prenekaterih 'posvetih, sestankih, zborih, organizacij ah. Da se razumemo. Sindikati se niso in se niti ne bodo mogli otresti svoje odgovornosti za vse kar se dogaja. Opozorila »sindikati ne delajo« tudi kažejo, da tisti, ki to delajo, vidijo v sindikatu izredno pomembnj organizacijo delavcev in uslužbencev ter nanjo računajo kot na izredno važen činite-lj v našem družbenem življenju. Toda v isti sapi tudi kažejo skrajno nerazumevanje in naravnost idealdstič.no pojmovanje vloge in naloge sindikatov, ki naj bi bili po njihovem, kot pravijo nekateri, prava »svaštarnioa«. CE JIM NE BODO BALI, BODO SAMI VZELI V mesarskih podjetjih in drugih živi Iških industrijah je navada, da prejemajo delavci in uslužbenci še dodatke v naturi, po domače povedano malice. V večini podjetij teh deputatov knjigovodsko ne evidentirajo in jih smatrajo praktično kot industrijski kclo. Mesarsko podjetje OZZ v Škofji Loki pa je dobilo od občine v Škofji Loki nalog, da mora vse te malice knjigovodsko zabeležiti, kar je popolnoma prav. O tem sta razpravljala tudi delavski svet in upravni odbor podjetja ter sklenila, da se malice ukinejo. Tak sklep bi bil pravilen, če bi bil praktična izvedljiv. Malic si res ne bi jemali tisti, ki neposredno ne delajo v proizvodnji, medtem ko bi oni to še naprej delali, na skrivaj. Pravilneje bi bilo, če bi malic ne ukinili, morali pa bi jih knjigovodsko evidentirati. Pri vsem tem pa bo direktor tista tarča, v katero se bodo vsi zaletavali, ker je dobival kolektiv malice že dolga leta. G. Opomba uredništva: Upravni odbor in delavski svet sta sklenila, da se malice ne dajejo. Nedvomno bodo morali podvzeti tudi primerne disciplinske ukrepe, da bodo ta svoj sklep uveljavili. Dolžnost sindikata pa je, da delavcem pojasni sklep delavskega sveta. Četudi bi si malice delili, bi šlo itak iz njihovega žepa, saj gredo izdatki za to iz dobička podjetja. NORME SO NAM POVIŠALI Spet se oglašam izpod Košute, s tržiškega gozdnega obrata, od tam, kjer pojeta sekira in žaga gozdnega delavca vsakdanjo pesem. V našem delavskem časopisu veliko berem o plačah in normah, pa bi rad povedal, kako je s tem pri nas. Sečišča se vsako. leto spreminjajo in so tudi norme zmeraj drugačne: letos so spet nekaj »pogrun-tali«. Organi za določanje norm so pregledali preseganje norm za tri leta nazaj in določili nove norme. Sekači in delovne skupine se močno jeze, ker so norme previsoke. Več skupin je že zahtevalo, naj se norme popravijo, ker jih ne morejo dosegati. Mislim, da zna delavec, ki dela v gozdu že toliko let, že sam oceniti svoj učinek. Njega, žal, nihče ni poslušal. Delavci se trudimo za višjo storilnost, ker smo prepričani, da se da le na ta način izboljšati plače. S politiko zviševanja norm pa izgubiš vsako voljo. Evgen Trplan Pripomba uredništva: Znano je že stališče sindikatov, naj se norme ne menjajo, če se ne spremene okoliščine ali proizvodni postopek, saj so v dvanajstih letih že lahko ugotovili, kaj je normalna storitev — v tem primeru gozdnega delavca. Kakšni so bili razlogi, da so pri vas popravili norme pa seveda ne vemo in glede tega ne moremo reči nič določnega. NAPAK STE ZAPISALI V »Delavski enotnosti« z dne 8. marca sme čistilke Predilnice in tkalnice Maribor prebrale članek »Se je čas, da popravimo kar smo zagrešili«. V njem ste omenili, da smo po starem tarifnem pravilniku čistilke zaslužile 8.500 dinarjev. To ste napak zapisali, ker celo po novem tarifnem pravilniku ne zaslužimo toliko. Naša stara postavka je znašala komaj 32 dinarjev na uro, a nova z naša 35 do 38 dinarjev, torej 'manj, kot ste zapisali. Ce pa računamo, da smo morale v minulem letu delati tudi ob nedeljah, je izračun še bolj napačen, ker so to vendar nadure. Prosimo, da bralcem pojasnite, da pri našem delu ne zaslužimo toliko. ____ Mara Gerkman, PTM Maribor Opomba uredništva; Tovarišici Gerkmanovi smo hvaležni, ker nas je v imenu čistilk opozorila na to napako. Ob tej priložnosti pa moramo njej, njenim sodelavkam in ostalim sporočiti, da je nismo zagrešili po svoji krivdi. Sindikalni odbornik, ki je v Mariboru zbiral podatke o tarifnih postavkah m sploh proučeval delo okoli tarifnih pravilnikov, je namreč dobil te podatke na občinskem sindikalnem svetu Tabor. Temu pa jih je posredovala uprava podjetja in na upravi podjetja so, kot nam je dejal, imeli prav takšne številke. Seveda velja še pripomniti, da so takrat v Predilnici in tkalnici Maribor šele sestavljali tarifni pravilnik in da so mogoče res mislili na tolikšne tarifne postavke. Sedaj pa, kot nam je pojasnila v imenu čistilk tov. Gerkmanova, je stvar drugačna. Zato smo njeno pismo objavili, da ne bi živel kdo v zmoti. agitirajo za vse mogoče stvari in organizacije, odborniki se dobesedno uničujejo pod pezo desetin funkcij, ker morajo se- (Nadaljevanje na 5. strani.) Prvi spomladanski dnevi so tukaj. In skoraj bodo, kakor vidimo na naši stiki, zacvetela tudi drevesa DOPUST D. D. A. Ali pripada redni letni dopust osebi, ki ji je bila ■lužba odpovedana in Ima trimesečni odpovedni rok? — Odgo- * vor: Po navodilu k uredbi o plačanem letnem dopustu mora * podjetje osebi, ki ji odpove službo, med odpovednim rokom * omogočiti, da izkoristi redni letni dopust. Ce pa tega ne stori, * potem mora ob prenehanju delovnega razmerja podjetje izpla- ? čati taki osebi odškodnino za neizkoriščeni dopust v znesku, ki ? ustreza plačilu za 14 dnevni dopust. Seveda taka oseba v teko- • Čem letu ne more več uveljavljati pravice do dopusta, ker jo • je že izkoristila. • Tovarna usnja Slovenj Gradec: Zaradi disciplinskega pre- ? stopka je bil kaznovan s takojšnjim odpustom delavec, ki je • v podjetju zaposlen od 1. marca 1956. Ali ima sedaj pravico • do odškodnine za neizkoriščen dopust? — Odgovor: Ne! De- • lovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi, temveč je • prenehanje . posledica delavčeve nediscipliniranosti, ki ji je • sledila kazen odpusta. Podjetje je dolžno plačati odškodnino • za neizkoriščeni dopust samo, če ono odpove in če odpove- • danemu ne omogoči, izkoristiti dopust med odpovednim rokom, i Disciplinski odpust je pa nekaj bistveno drugega kot odpoved i in mu sledi takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez ; kakršnihkoli posledic za primer, da odpuščeni še ni izkoristil i dopust j N. T„ Maribor: V oddelku, kjer delate, so že večkrat • predlagali, da bi vi, ki ste član delavskega sveta, dosegli, da i bi delavski svet poročal kolektivu o gospodarskih problemih i In stanju podjetja, zlasti sedaj ob sprejemu zaključnega ra- i čuna. Pa So bili nekateri mnenja, da nima smisla vsem ; delavcem govoriti o tako komplicirani stvari kot je zaključni ; račun. — Odgovor: Predlog je zelo umesten! Marsikje tako • tudi že delajo in zanimanje kolektiva za razvoj podjetja je • več kot razveseljiv. Pa tudi delavski svet ima ugled, kajti j ves kolektiv pozna njegovo delo in zaradi take povezave čuti, 1 da je res delavski svet njegov organ. Če ste prečrtali gornji ? odgovor, ste lahko razbrali, kaj je za gospodarsko organizacijo : in za njen kolektiv zaključni račun. Potemtakem je zelo pa- : meten in umesten predlog, da naj bi delavski svet seznanil ! celotni kolektiv z rezultati, ki so jih dosegli v preteklem ! letu. Saj zanima večino, kakšno je gospodarsko stanje, kako * so uporabljali namenske sklade, kakšna je produktivnost dela, • kako so prodajali njihove izdelke, kako so na trgu zadovoljni • z njihovim delom itd. Tisti, ki meni, da je tak predlog ne- ■ izvedljiv, pozablja, da je nosilec delavskega gospodarjenja ? — delovni kolektiv. Na samoupravo proizvajalcev pa gledajo j taki ljudje kot na prazno politično geslo. Le taki morejo do ? tako umestnega predloga zavzemati negativno, stališče. Prav • je, da kot član delavskega sveta predlagate sklep, po kate- • rem naj se na podlagi poslovnega poročila upravnega odbora • izdela kratek, a vendarle dovolj izčrpen pregled, ki bo vsem i delavcem in uslužbencem prikazal, kako so v preteklem letu i gospodarili tn kaj bo treba za boljše, uspešnejše gospodar- • POD ŠPIKOM JE ZDRAVJE DOMA DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBORI M. R„ Ljubljana: Pri vas so zelo hiteli s sestavo zaključ- i nega računa in tudi v delavskem svetu je bil sprejet kar • na hitro. Vse je bilo izdano in pripravljeno v knjigovodstvu. • Predsednik upravnega odbora je podpisal kup izpolnjenih • obrazcev, na delavskem svetu pa je bil pregled zaključnega • računa podan tako suhoparno, da je padlo samo nekaj vpra- • žanj, ki so zadevala porabo nekaterih skladov in delitev i dobička. Vam se je zdelo, da tak postopek ni najboljši in i zato bi radi vedeli, kdo izdela zaključni račun, kdo ga odobn • in kakšne naloge ima pri tem upravni odbor? — Odgovor: i Nekoliko kasno je to vaše vprašanje, kajti do konca februar- i ja morajo biti zaključni računi že predloženi v potrditev pri- j stojnim ljudskim odborom. Poleg tega bi se bilo treba že prej ; vprašati, kakšna je vloga organov delavske uprave pri odo- j bravanju zaključnega računa, da bi se lahko izognili taki : površnosti kot jo opisujete. Res, letos je postavljen sorazmer- ; no kratek rok za sprejem zaključnega računa in za njegovo 1 predložitev za finance pristojnim upravnim organom ljud- T ritih odborov. Toda to ne opravičuje površnosti pri sprejemu T oziroma odobritvi. Tako kot vsak dober gospodar, morajo tudi : delavski sveti po zaključnem poslovnem letu skrbno preteh- ! tati svoje gospoda, stvo v preteklem letu. Podlaga za tak pre- ! tres, za tako oceno je zaključni račun. Odobritev torej ni zgolj ; formalnost in zato mora računovodstvo, ki sestavi — predlog f zaključnega računa upoštevati, da zaključni račun sprejme f delavski svet. Ker pa je to najmšji organ gospodarjenja s * podjetjem, mora biti računovodstvo pripravljeno na razum- f Ijivo podajanje predloga. Pri tem je važno, da mora računo- ? vodstvo predlog zaključnega računa (ki je sestavljen na po- ? sebnih_obrazcih) predložiti upravnemu odboru s svojim poro- • Čilom in z analizo finančnega uspeha. Upravni odbor mora • predlog zaključnega računa, poročilo in finančno analizo pro- * učiti, obdelati. Na tej osnovi mora namreč — upravni odbor * podjetja sestaviti poslovno poročilo. Ta mora obsegati splošne • podatke o gospodarski organizaciji, med drugim tudi podatke • o številu sej delavskega sveta, o zadevah, ki jih je obravnaval, f Obdelani morajo biti tudi podatki o pregledih, ki so jih opra- ? vili razni inšpekcijski in revizijski organi. Posebni del po- t slovnega poročila pa mona obsegati pregled in analizo celot- • nega poslovanja gospodarske organizacije, analizo doseženih • uspehov, analizo gospodarskega računa. — Vse te ana- • liže morajo biti plod obdelave predloga zaključnega računa in poročila, ki ga predloži upravnemu odboru računovodstvo. V poslovnem poročilu upravnega odbora mora biti nadalje obdelano, kako so osnovna sredstva tehnično in gospodarsko uporabna, kolikšna je izraba zmogljivosti, ali so se osnovna sredstva povečala ali zmanjšala, kolikšna je rentabilnost novih investicij. Navesti je treba, ali so bila sredstva pri banki pravočasno vplačana, ali so bili namenski skladi pravilno obračunani, kako so bila uporabljena, ali je bila ta uporaba smotrna, ekonomična. Obseženo mora biti vprašanje, kako je s preskrbo surovin, materiala, inventarjem, koliko obratnih sredstev je bilo v ta namen uporabljenih, ali so bila ta vlaganja načrtna, smotrna, kakšno je stanje zalog. Posebno skrbno je treba obdelati prodajo izdelkov, torej komercialno službo. Seveda pa je treba prav tako z vso potrebno pozornostjo in tehtnostjo obdelati v tem poslovnem poročilu strukturo delovne sile, njeno fluktuacijo, vzroke fluktuacije, tarifno politiko. Posebej je treba obdelati seveda tudi rentabilnost, ekonomičnost poslovanja, racionalnost organizacije, produktivnost dela s potrebnimi primerjavami zlasti z leti 1955 in 1956. Ponavljamo, da mora tako poslovno poročilo izdelati — upravni odbor, kar ni lahko in kar se res ne da napraviti na eni sami seji. Zaradi odgovornosti te naloge, katere smoter je — prikazati gospodarjenje in gospodarsko stanje čim točneje, čim bolj vestno in milno, mora biti v poročilu, s katerim predloži zaključni račun delavskemu svetu, morebitno ločeno mnenje posameznih članov upravnega odbora Vse to naj bi omogočilo, da bi delavski svet res skrbno pretehtal celotno gospodarjenje in šele po taki skrbni presoji zaključni račun z vsemi poročili ali odobril ali pa zahteval dodatne popravke in dopolnitve. Odobritev zaključnega računa je torej opravilo, za katerega je potrebno mnogo predpriprav in ki se običajno ne da opraviti kar na eni sami seji. Marsikje mu posvete dva, pa tudi več zasedanj. Tako je tudi prav, kajti razultat odobritve, zaključnega računa morajo biti ukrepi, ki naj zagotove odpravo morebitnih napak v dosedanjem gospodarjenju in boljše uspehe v organizaciji in produtivnosti dela, v poslovanju in gospodarjenju. Kjer pa odobritev omeje na golo formalnost samo zato, da imajo v zapisniku potreben sklep, tam seveda delavski svet ni izpolnil svoje dolžnosti, na podlagi zaključnega računa oceniti gospodarjenje v pretekli poslovni dobi in na tej oceni sprejeti ustrezne ukrepe PLAČEVANJE M. R„ Ljubljana: Nekaj nam govore, da ne bomo prejemali plač v polnem znesku, če ne bo zaključni račun pravočasno poslan ljudskem" odboru. Kaj je na tem res in za koliko se lahko zaslužki zmanjšajo? — Odgovor: Res določa 14. člen uredbe o zaključnih računih za leto 1956, da bo banka Izplačevala samo 80 odstotkov zneska plač po tarifnih postavkah tistim gospodarskim organizacijam, k: ne bodo predložile zaključnega računa do konca februarja pristojnim ljudskim odborom oziroma njihovim upravnim organom, pristojnim za finance (to so tajništva za finance). Dokler bodo prejemali samo 80 odstotkov plač, tudi ne bodo smeli izplačevati plač iz dobička, pa čeprav bi bila na razpolago sredstva Franjo Je strojevodja na progi Zagreb — Varaždin. Sedemindvajset let je že v službi. Podnevi in ponoči, v lepem in grdem, v vročini in prepihu. Njegov stroj mora vsako tretje leto v generalno popravilo, sam pa je šele sedaj prvič prišel do lastnega $ popravila«, na okrevanje v Martuljku. Franjo: ostre poteze v obrazu, samozavesten, toda miren nastop vzbujata vtis pravega delavca, na katerem ni nič narejenega, nič podložniškega. Zdaj bo trideset dni preživel v miru, brez rdečih in zelenih signalov, v miru prijetnih sprehodov, ob dobri hrani in svežem gorskem zraku. * Poglejmo Rozmanov dom v Gozd-Martuljku. Prvi pogled na poslopje te le težko ogreje. Zato pa je notranjost bolj prikupna. Prijetna je zaradi tega, ker je vse tako snažno, ker se koraki po hodnikih dušijo v mehkih preprogah, ker so tam lončki i rožami... Obe stavbi bosta letos praznovali 20-letnico. Čeprav je bilo med te opeke zazidano mnogo delavskega znoja, je bil ta dom v bivši Jugoslaviji delavcem zaprt. Po osvoboditvi so dom prevzeli sindikati in njegovi gostje so bili novator-j.i tn udarniki Potem je prešel pod upravo zdravstva, in jeseni 1955 je še enkrat spremenil lastnika, prevzel ga je Republiški zavod za socialno zavarovanje LRS. Danes sprejema bolehne ljudi iz vse Jugoslavije, da se tu odpočijejo in okrepe. Rozmanov dom je-zdravstvena ustanova, zato ima tudi svoj določeni red. Okrevanci so pod stalnim zdravniškim nadzorom, ki ga skrbno opravlja dr B Kržan. Enkrat tedensko je treba na pregled in tehtanje k sestri. Po kosilu je obvezno počivanje in po deseti uri zvečer je ves dom zagrnjen v molk in temo. Okrevanci v domu so zares zadovoljni. Posebno s hrano. To je važno, ker bi sicer bil vsakdo v tem domu pod Špikom petkrat na dan lačenl Gorski zrak zbuja večji tek, kot če bi ves d».n premetaval pesek. Pa nič hudega: dobiš dodatka, kolikor hočeš. Jej, samo jej, kolikor se ti poljubi, saj pravi znan slovenski pregovor, da morajo »živci plavati v masti«. Zato ni čudno, da se gostje, ki so si prišli v Rozmanov dom mirit živce, tudi telesno popravijo, zredijo. Leta 1955 je povprečno vsak okre-vanec pridobil 2,49 kg teže. Lani je sprejel dom 1562 gostov in ti so odnesli 4.765 kg več telesne teže, kot so,jo prinesli, povprečno torej 3,12 kg na okrevanca. Uprava doma je zaupana tov. Cirilu Pezdirju. Čeprav ni poklicni gostinec, že enajst let zgledno vodi ta naš največji hotel na Gorenjskem. Ciril pa ni samo direktor, temveč .tudi človek, tovariš, ki z vso topli- no in pozornostjo skrbi za vsakega posameznega gosta. Enkrat tedensko pride v dom godba, da si pari malo obrusijo pete, večkrat priredijo filmske predstave, sicer pa si lahko vsak poišče razvedrila v knjižnici, pri biljardu, ob kartah, šahu In podobno. * Pred letom je prišel v Martuljek Beograjčan, izobraženec, s povsem zlomljenimi živci. S seboj je prinesel »cel kilogram« tablet za spanje. »Pa vendar ne boste jemali teh tablet tudi pri nas!« mu je bolj odsvetoval kot ga vprašal upravnik. »Seveda, enajst let jih že jemljem in še nikoli nisem mogel zaspati' brez njih,« je odgovoril. »Pa vendar poskusite enkrat brez njih, saj ste vendar prišli na zdravljenje. Enkrat mora biti teh tablet konec, ali pa bo vas konec. Za poskušnjo se jih vsaj tri dni vzdržite!« Mož je poskusil. Tri dni je hodil spat brez tablet. Toda ni mogel zaspati. Po dveh dneh je bil že ves upadel, izčrpan, s temnimi kolobarji pod očmi. Vendar je sam sklenil: še en dan, tudi dva dni bom vzdržal brez tableti Tretji dan je šel na daljši sprehod. Svež zrak in hoja sta ga pošteno utrudila. Četrto jutro je pridrvel ves žareč k upravniku. »Cujte, čujte, spal sem danes, všo dolgo noč brez tablete, prvič po enajstih letih! Krasno se počutim, močan sem, spet se mi je vrnilo življenje.« • V dom je prišel predsednik mestne občine iz Skoplja. Kaj prišel! Prinesli so ga na nosilih. Še sedeti ni mogel. Spremljala ga je žena, kajti sam je bil brez njene pomoči čisto nebogljen, niti po stopnicah ni mogel sam. Zena se je morala vrniti k otroku in bolnik je bil obupan: »Le kdo mi bo zdaj stal ob strani?« Toda v domu poskrbe tudi za take primere. Cez čas mu je svetoval upravnik: »Poskusite enkrat brez ene palice!« Mož ga je. začudeno pogledal, toda poskusil je m šlo je. Cez teden je upravnik »kljuval« naprej. »Zdaj pa veziva še drugo palico v kot. Le pogum!« In uspelo je Po dveh mesec* je mož prerojen zapustil Rozmanov dom. Ni dovolil niti, da bi mu kdo pomagal nesti prtljago na postajo. V dveh mesecih je postal iz »razvaline« zdrav, vesel in močan... Bodoče medicinske sestre ob inkubatorju, v katerem prežive nedonošenčki svoje prve dni. Številke nam povedo, da nam zelo primanjkuje srednjega medicinskega kadra. Saj namesto, da bi imeli na vsakega zdravnika dve medicinski sestri, imamo v Sloveniji nasprotno razmerje. To je Rozmanov dom, prijazno okrevališče za naše delovne ljudi, sredi kipečih gora, temno zelenih gozdov in ob bistri Savici, »roža mogota« za oslabela telesa in živce. M. H. IZ ŽELEZARSKIH JESENIC V ozki dolini med Mežakljo in Golico se sklanja k delu pri plavžih, valjarnah in simens-martinovih pečeh nad dvanajst tisoč marljivih rok. V zadnjih desetih letih so vložili v nove obrate nad deset milijard dinarjev. S številnimi racionalizacijami in uvajanjem sodobnih postopkov nenehno izboljšujejo proizvodnjo, povečujejo storilnost dela. Pri tem pa so nekoliko pozabili na uvajanje zaščitnih, higierisko-tehničnih ter sanitarnih naprav, zlasti za zaščito Jesenic pred škodljivimi vplivi tovarniškega dima. Ogromne količine dima, prahu in plinov povzročajo vsako leto ne zgradbah, rastlinstvu, živalstvu in ljudskem zdravju ogromno, več sto milijonsko gospodarsko škodo. Dim, prah Kosilo za 50 dinarjev Jutro po izidu Delavske enotnosti so nam telefonirali v uredništvo iz pisarne gostinskega podjetja »Belokranjc« v Ljubljani. »Veste«, je rekel glas onstran žice, »pri nas kuhamo kosilo .za 50 dinarjev.« Menda so se v gostilni »Belokranjce v Ljubljani prvi odzvali pobudi Odseka za gospodarstvo občine Center in Gostinske zbornice: organizirati ceneno prehrano tudi v okviru gostinstva. Obrnili so se na Zavod za napredek gospodinjstva, ki jim je poslal recepte in 1. februarja so v svojem obratu »Pri Amerikancu« napisali v cenik: »Kosilo petdeset dinarjev«. Ta dan so skuhali 25 obrokov, 7. februarja 40, 15. februarja že 60. Tja prihajajo na kosilo delavci, uslužbenci in dijaki. Nekateri teh so mi rekli, da so zadovoljni, da so lepo postreženi in še posebej to, da jim ni treba čakati kot v drugih prezasedenih menzah. »Prepričani smo«, pravijo pri Belokranjcu, »da bi se v industrijskih Mostah ali Šiški, tudi v samem središču in v vsakem industrijskem mestu, takšno kosilo še bolj obneslo kot pri nas. Gornji trg namreč ni na prometnem mestu. Ampak vidite, tudi pri nas — enolončnica zelo »gre«. Kosilo za 50 dinarjev smo vpeljali, ne da bi povečali število osebja. Tako se nam režijski stroški niso zvečali. Brez strahu Pred izgubo bi lahko kuhali tako hrano tudi v marsikaterem drugem gostinskem obratu.« in plini, ki uhajajo na Jesenicah v/ ozračje in ga zastrupljajo, niso samo vprašanje Jesenic, temveč tudi širše okolice. Na Jesenicah bi morali uporabljati boljši premog, — na leto ga porabijo nad 250 tisoč ton. Iz premoga odhaja v ozračje letno nad 2.975 ton žvepla alj 8 ton dnevno. Nad Jesenicami je v zraku dnevno 10 vagonov prahu. Prah in plini povzročajo prekomerna obolenja, zastrupljajo gozdove, rastline in živali. Ni seje občinskega ljudskega odbora, zbora volivcev, zasedanja sveta za zdravstvo to sanitarne inšpekcije na kateri ne bi razpravljali o tem perečem vprašanju. Občinski ljudski odbor je imenoval posebno komisijo strokovnjakov, ki naj pospešeno rešuje to vprašanje z vsemi pristojnimi. Upravi železarne je naročeno, da mora takoj nameščati zaščitne sanitarne čistilne naprave na pra-žilnih pečeh, generatorjih, plavžih, v martlnarni in drugod. dgflR cisti tiovute iti *ukm FREIIBMS NOSEČNIC Marsikatera žena misli, da že s tem. če veliko je, storj vse, kar je potrebno za rast in razvoj bodočega otroka. Seveda se zaradi »basanja« pošteno Zredi, kar ne koristi ne njej ne otroku. Nosečnost namreč že sama po sebi obremenjuje srce. deoe« ljenje pa še poveča njegov napor. Tudi ni rečeno, da bo novorojenček zaradi obilne hrane lepo razvit in odporen, kajti pi važna količina hrane, marveč njena sestava. Med nosečnostjo je predvsem važno, s čim se žena hrani. Na to pa naše nosečnice premalo pazijo. Seveda se tiste, ki so zaposlene in se morda hranijo v menzah, teže ravnajo po zdravstvenih nasvetih. Vendar pa večina žena vsaj zajtrkuje in večerja doma. V obroke hrane bi morala vključiti tista potrebna živila, ki jih zase in rast otroka nujno potrebuje. Ne pozabimo, da mora s hrano pridobljene življenjsko važne snovi deliti z otrokom! Kaj menke, zakaj so skoraj vse nosečnice tik pred porodom slabokrvne in zakaj mnoge tožijo, da jih bolijo zobje? Prav gotovo z njihovo prehrano ni vse v redu; če bi uživale dovolj mleka, zelenjave in sadja ter predvsem drobovine, hi se izognile tem težavam. Napačna prehrana se maščuje tudi nad otrokom. Novorojenčki so že ob rojstvu neodporni proti boleznim in šibki, tako da mnogi pomrejo v prvem letu starosti. Tudi rahitis, bolezen, ki se je pri nas zadnja leta zelo razširila, pripisujejo nepravilni prehrani nosečih "žena in otročnic. Ce želite več zvedeti o tem, kaj naj uživa nosečnica,' kako se maščuje nepravilna prehrana nad njo in otrokom in če želite vedeti za jedi, ki jih priporočajo zdravniki nosečnicam, preberite knjižico »Prehrana nosečnic«, ki jo je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Splošna navedi.a glede prehrane je za to knjižico prispeval ginekolog dr. Bogdan Tekavčič, celodnevne jedilnike in ustrezne, preizkušene recepte pa medicinka sestra Marija Dernovškova. Recepti predvidevajo predvsem življa, ki jih brez posebnih težav lahko nabavi tud! delavka z majhnimi dohodki. OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA PISMA OD DALEČ Ko je Izbruhnila februarsko-marčna revolucija v Rusiji, je bil Lenin v Švici. Bil jo to vojni čas, čas nasilja in cenzure. Vendar je Lenin pazljivo spremljal vse, kar se v Rusiji dogaja. Vedel je, kako se je politična stavka v Petrogradu, ki se je začela 3. marca v Puti-lovski tovarni, razširila na vsa podjetja, se zagnala v ulične demonstracije proti carizmu in vojni, prSdria v vojašnice in prerasla v oborožen upoir. Niti deset dni ni minilo, pa je carska vlada padla ln car zbežal. 12. marca so ustanovili v Petrogradu Sovjet delavskih in vojaških odposlancev, 13. marca pa je buržoazija sestavila novc Začasno vlado, vlado predstavnikov kapitalistov in veleposestnikov. Tedaj je Lenin genialno ocenil situacijo, predvidel tok dogajanj in pokazal na naloge, ki jih mora ruski proletariat izvršiti. Napisal je pet pisem, k| jih Imenujemo »Pisma od daleč«. PRVA ETAPA PRVE REVOLUCIJE Prva revolucija, ki jo je rodila svetovna Imperialistična vojna, Je Izbruhnila. Ta prva revolucija gotovo ne bo zadnja. Prva etapa te prve revolucije, namreč ruske revolucije 1. marca 1917, se Je — sodeč po skromnih podatkih, ki so na voljo piscu teh vrstic v Švici — končala. Ta prva etapa gotovo ne bo zadnja etapa naše revolucije. Kako se le mogel zgoditi tak »čudež«, da ie komaj v s dneh — rok, ki ga Je g. Miljukov navedel v svoji bahavi brzojavki vsem predstavnikom Rusije v tuiinl — razpadla monarhija, ki se Je držala stoletja In se v treh letih največjih razrednih bitk vsega ljudstva v letih 1905 — 1907 kljub vsemu obdržala? Čudeži se v naravi in v zgodovini ne dogajajo, toda vsak oster preobrat, med temi tudi vsaka revolucija, daje tako bogastvo vsebine, odpira take nepriča- kovane svojevrstne kombinacije oblik v boju In razmerju sil bojujočih se, da se mora malomeščanski pameti marsikaj zdeti kot čudež. Da Je mogla carska monarhija razpasti v nekaj dneh, se je morala združiti vrsta okoliščin svetovnozgodovinskega pomena. Navedimo glavne izmed njih. Brez treh največjih razrednih bitk In revolucionarne energije, ki jo je razvil ruski proletariat v letih 1905 — 1907, ne bi mogla biti druga revolucija tako nagla v tem smislu, da se je njena začetna etapa končala v nekaj dneh. Prva revolucija (leta 1905) je globoko razorala tla, Izruvala stoletne predsodke, prebudila k političnemu Življenju in političnemu boju milijone delavcev In več deset milijonov kmetov, pokazala vse razrede (in vse glavne stranke) ruske družbe drug drugemu — In vsemu svetu — v njihovi resnični naravi, v resničnem medsebojnem odnosu njihovih Interesov, njihovih sil. njihovih akcijskih metod, njihovih bližnjih In daljnih ciljev. Prva revolucija in njej sledeča kontrarevolucionarna epoha (1997 — 1911) je razgalila vse bistvo carske monarhije prav do »zadnje poteze«, razkrila vso njeno gnilobo, gnusnost, ves cinizem ln razvratnost carske kamarlle s pošastnim Rasputinom na čelu. vse zverstvo rodbine Romanovov, teh organizatorjev divjih pogromov, ki so poplavili Rusijo s krvjo Judov, delavcev, revolucionarjev. — Romanovov. teh zeml jiških gospodov, »prvih med enakimi, ki so posedovali na milijone desja-tin zemlje in so bili pripravlieni na zverstva, na vse zločine, na uničenje In pokončanje vsakega števila državljanov, da ohranijo »sveto lastnino« svoje rodbine In .svojega razreda. Brez revolucije v letih 1905 — 1997. brez kontrarevolucije v letih 1997 — 1914 bi bila nemogoča tako natančna »samoopredelitev« vseh razredov ruskega naroda In narodov, ki bivajo v Rusiji, opredelitev odnosa teh razredov med seboj, in do carske monarhije, kakor se je pokazala v osmih dneh Februarsko -marčne revolucije leta 1917. Ta osemdnevna revolucija je bila — če smem rabiti tako prispodobo — »odigrana« tako kakor je bilo pred njo desetero glavnih In manjših skušenj: »igralci« so poznali drug drugega, svoje vloge, svoja mesta, svoje okolje počez ln povprek, od slehernega količkaj pomembnega odtenka političnih smeri In akcijskih metod. Da pa je prva, velika revolucija leta 199$, ki so Jo gospodje Gučkov! ln Miljukovl s svojimi prirepniki obsodili za »veliki punt«, privedla čez IZ let do •sijajne«, »slavne revolucije« leta 1917, ki Jo Gučkovi in Miljukovl proglašajo za •slavno«, ker Je (začasno) dala njim "oblast, Je bil še potreben velik, silen, vsemogočen »režiser«, ki Je bil sposoben, da je z ene strani v velikanskem razmahu pospešil tok svetovne zgodovine, z druge strani pa sprožil tako silovite svetovne ekpnomske. politične, nacionalne in internacionalne krize, kakor jih a>° te te°^e’ >'h razš,rJa’ ribora. lahko ugotovimo (to sm0 pisali v našem listu), da je prav v tem največjem industrijskem središču pri nas potrjevanje, alj bolje rečeno sestavljanje tarifnih pravilnikov, najbolj boleča točka. Ljudski odbor, ali bolje rečeno Tajništvo za delo 01,0 Maribor, nista poskrbela za zadosten aparat, da bi lahko prav čas pregledali množico tarifnih pravilnikov oziroma tabel tarifnih postavk. Ti organi so sicer angažirali vrsto računovodij tz podjetij za pregledovanje tabel tarifnih postavk,, ti Pa so tabele pregledovali tudi doma in z delom Po vsej verjetnosti tudi zelo odlašali. V tem Je nedvomno krivda, da v mariborskem okraju tako počasii teče potrjevanje tarifnih pravilnikov. Če bi vsi prizadeti čini-telji. ki so odgovorni za urejanje tarifne politike poskrbeli za zadosten aparat, vplivali na podjetja, da prayl čas gov zamolčuje, medtem ko Jo nemški škodoželjno podčrtava. Mi, marksisti moramo trezno gledati resnici v oči, nas ne sme' begati niti laž, uradna, osladno-diplomatska laž diplomatov in ministrov prve bojujoče se skupine imperialistov, niti pomežikovanje in škodoželjno hihitanje njihovih finančnih in vojaških konkurentov druge vojskujoče se skupi-ne. Ves potek dogodkov fehruarsko-marčne revolucije Jasno kaže tole: angleška *n francoska poslaništva, ki so si s svojimi agenti in »zvezami« že zdavnaj obupno prizadevala, da bi preprečila »separatne« sporazume in separatni mir Nikolaja Drugega (upamo ln prizadevali si bomo, da bo to Nikolaj Zadnji) z Viljemom II., so prav težila Za tem, da Nikolaja Romanova o d S t a - ^Ne' bomo sl delali iluzij. Ce je revolucija zmagala tako hitro In — na zunaj, na prvi površni pogled — tako »radikalno«, se je to zgodilo sa-■ mo zato, ker so se zaradi Izredno originalnega zgodovinskega položaja z d r u-žili, in sicer nenavadno »složno« združili popolnoma različni tokovi, popolnoma raznovrstni razredni interesi, popolnoma n a -sprotne politične in socialne težnje. In sicer z ene strani: zarota anglešlto-francoskih Imperialistov, ki so silili Ml-ljukova, Gučkova & Co., naj prevzamejo oblast zato, da bi nadaljevali im-perialistično vojno, jo še srditeje in trdovratneje bojevali, da bi bili pobiti novi milijoni delavcev in kmetov Rusije, zato da bi Gučkov! dobili ... Carigrad, francoski kapitalisti... Sirijo, angleški... Mezopotamijo itd. Z druge strani pa: globoko proletarsko in množično ljudstvo (vse siromašno prebivalstvo mest In vasi) gibanje revolucionarnega značaja za kruh, za mir, za pravo svobodo. Revolucionarni delavci In kmetje so do tal porušili gnusno carsko monarhijo ln jih ni niti navduševalo niti motilo to, da j i m v določenih, kratkih, izredno ugodnih trenutkih prihaja na pomoč boj Btichanana, Gučkova, Miljukova & Co., ki so želeli samo, da hi enega monarha zamenjal drugi. Taka lit samo taka je bila stvar. Tako ln samo tako lahko gleda politik, ki se ne boji resnice in ki trezno tehta razmerje družbenih sil v revoluciji ter vsak »dnevni dogodek« presoja ne samo po Vsej njegovi trenutni, dnevni originalno-eti, temveč tudi s stališča globljih gonilnih sil, globljega razmerja med interesi proletariata ln bttržoazije tako v Rusiji kakor na vsem svetu. Piterski delavci in vojaki kakor tudi delavci in vojaki vse Rusije so se požrtvovalno bili proti carski monarhiji, za svobodo, za to. da hi zemlja pripadli kmetom, za mir proti imperialističnemu klanju. An-gleško-francoskl lmperalistlčni kapital je zato, da bi se nadaljevalo ln povečalo to klanje, snoval dvorske intrige, koval zaroto, spodbujal z vsemi mogočimi obljubami Gučkove in Miljukove, pripravljal p o p o 1 n o m a kompletno novo vlado, ki je tudi prevzela oblast že takoj po prvih udarcih, ki jih je zadal carizmu proletarski boj Osebna sestava te vlade ni slučajna, To so predstavniki novega razreda, ki se je povzpel do politične oblasti v Rusiji. predstavniki razreda kapitalističnih zemljiških gospodov in buržoazlje, ki ekonomsko že zdavnaj vlada naši deželi In ki se je tako za časa revolucije 1905—1907 kakor tudi za časa kontrarevolucije v letih 1907—1914 In končno — s posebno naglico — za časa vojne v letih 1914—1! -1917 izredno hitro politično or- ganiziral, prevzemal v svoje roke krajevne samouprave, ljudsko izobrazbo ln kongres raznih vrst in dumo in vojaško-industrijske komiteje itd. Ta novi razred je bil »skoraj popolnoma« n a oblasti že pred začetkom leta 1917; zato so zadoščali že prvi udarci, da je carizem razpadel in prepustil mesto buržoazijl. Imperialistična vojna, ki je zahtevala neizmeren napon sil. je tako pospešila razvoj zaostale Rusije, da smo »naenkrat« (v resnici se je zdelo kakor naenkrat) dohiteli Italijo. Anglijo, skoraj tudi Francijo, dobili »koalicijsko nacionalno« (t. j. pripravno za nadaljevanje Imperialističnega klanja in za slepafjenje ljudstva) »parlamentarno« vlado. Vzporedno s to vlado — ki je v bistvu, z vidika s e d a n 1 e vojne, navaden agent mllijarderskih »tvrdk«: »Anglija in Francija« — se je pojavila nova, neoficialna, nerazvita, sorazmerno še slabotna delavska vlada, ki je Izražala interese proletariata in vsega siromašnega mestnega in vaškega prebivalstva. To je Svet delavskih In vojaških odposlancev v Peterburgu. Tak je resnični politični položaj, ki ga moramo predvsem skušati ugotoviti s čimbolj objektivno natančnostjo, da bi si ustvarili marksistično taktiko na edino trdnem temelju, na katerem mora sloneti, to je na temelju dejstev. Carska monarhija je razbita, ni pa še dokončno pobita. Oktobristično-kadetska buržoazna vlada. ki hoče imperialistično vojno bojevati »do kraja«, je v resnici agent finančne tvrdke »Anglija in Franclja« ln je primorana obljubljati ljudstvu maksimum svoboščin In miloščin, v kolikor so združljive s tem, da bi ta vlada obranila svojo oblast nad ljudstvom in možnost, nadaljevati imperialistično klanje. Sovjet delavskih in vojaških odposlancev je zarodek delavske vlade, predstavnik interesov vseli siromašnih množic prebivalstva, t- j. devet desetin prebivalstva, ki zahteva mir, kruh, svobodo. Ro) med temi tremi silami določa položaj, ki je sedaj nastal in ki pomeni prehod od prve etape revolucije k drugi. Za resnični boj proti carski monarhiji, za resnično zagotovitev svobode ne samo v besedah, v obljuoah sladkih govornikov liberalizma niso dolžni delavci podpirati novo vlado, temveč je ta vlada dolžna »podpirati« delavce! Kajti edino poroštvo za svobodo in uničenje carizma do kraja je oborožitev proletariata, utrditev, razširjenje, razvitje vloge, pomena, moči Sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Vse drugo je fraza ln laž, samoprevara politikantov liberalnega In radikalnega tabora. Pomagajte oborožiti delavce ali vsaj ne ovirajte tega — ln svoboda v Rusiji bo nepremagljiva, monarhija neobnovljiva, republika zagotovljena. Sicer ho ljudstvo prevarano. Obljube so poceni. Obljube nič ne stanejo. Z obljubami so »pitali« ljudstvo in vodili za nos delavce vsi buržoazni oolltikantl v v s e h buržoaznih revolucijah. Naša revolucija je buržoazna, zato morajo delavci podpirati buržoazijo — govore politiki iz tabora likvidatorjev, ki niso za nobeno rabo. Naša revolucija je buržoazna — pravimo mi, marksisti — zato morajo delavci odpirati oči ljudstvu, tla bo videlo prevaro buržoaznih politikantov, ga morajo učiti, da ne bo verjelo besedam, da se bo zanašalo samo na svoje sile, na svojo organizacijo, na svojo združitev, na svojo oborožitev. Vlada oktobrlstov ln kadetov, Guč-kovov in Miliukov ne more — četudi bi to odkritosrčno ho1 ela — dati niti miru niti kruha niti svobode, Miru — zato ne, ker je to vlada vojne, vlada nadaljevanja Imperialističnega klanja, vlada osvajanja, ki se doslej še niti z besedico ni odrekla cari-stični politiki osvojitve Armenije, Galicije, Turčije, zasedbe Carigrada, ponovne osvojitve Poljske, Kunandije, Litve itd. To vlado na rokah In nogah veže angleško-francoskl Imperialistični kapital. Ruski kapital je samo podružnica svetovne »tvrdke«, ki razpolaga s stotinami milijard rubljev tn ki nosi Ime »Anglija In Franclja«. Kruha — zato ne, ker je to buržoazna vlada. V najboljšem primeru bo dala ljudstvu to, kar je dala Nemčija — »genialno organizirano stradanje«. Toda ljudstvo ne bo trpelo lakote. Ljudstvo bo zvedelo, In najbrže kmalu, da je dovolj kruha ln da ga lahko dobi, toda samo z ukrepi, ki se ne bodo ustavljali pred svetostjo kapitala in zemljiško posestjo. Svobode — zato ne. ker je to zemljl-škogosposko-kapitalistična vlada, ki se ljudstva hoji. O taktičnih nalogah našega bodočega obnašanja do te vlade bomo govorili v drugem sestavku. Tam bomo pokazali, v čem je svojevrstnost sedanjega trenutka — prehoda od prve k drugi etapi revolucije, zakaj mora hiti geslo, »dnevna naloga« v tem trenutku: delavci, vi ste pokazali čuda proletarskega ljudskega herojstva v državljanski vojni proti carizmu, vi morate pokazati-čuda proletarske in vseljudske organizacije, da boste pripravili svojo zmagov drugi etapi revolucije. Ce se omejimo danes na analizo razrednega boja in na razmerje razrednih sil v tej etapi revolucije, moramo postaviti še vprašanje: kdo so zavezniki proletariata v sedanji revoluciji? Froletarit ima dva zaveznika: prvič, v Rusiji široko množico polproletarskega in delno maiokmečkega prebivalstva, ki šteje na desetine milijonov in tvori velikansko večino prebivalstva. Ta množica nujno potrebuje miru, kruha, svobode, zemlje. Na to množico bo v neki meri neizbežno vplivala huržoazija in posebno mala huržoazija, ki se ji po svojih življenjskih pogojih čedalje bolj bliža In ki omahuje med buržoazijo ln proletariatom. Trdi nauki vojne, ki bodo tem bol) trdi, čim energičneje bodo vodili vojno Gučkov, Ljvov, Mi-ljukov & Co., ti nauki bodo to množico neizbežno gnali k proletariatu in jo primorali, da bo šla za njim. Izkoristiti moramo svobodo novega reda ln sovjete delavskih in vojaških odposlancev ter sl sedaj prizadevati, da predvsem in v prvi vrsti prosvetimo in organiziramo to množico. Sovjeti kmečkih odposlancev, sovjeti kmetijskih delavcev — to je ena najnujnejših nalog. Pri tem bodo šle naše težnje ne samo za tem, da bodo kmetijski delavci ustanavljali svoje posebne sovjete, temveč da se bodo tudi neimoviti in siromašni kmetje organizirali ločeno od bogatih kmetov. O posebnih nalogah in posebnih oblikah organizacije, kakor nam je sedaj nujno potrebna, v prihodnjem pismu. Drugič, zaveznik ruskega proletariata je proletariat vseh vojskujočih se dežel in vseh dežel sploh. Sedaj ga vojna v znatni meri pritiska k tlom in v njegovem Imenu prečesto govorijo socialni šovinisti, ki so tudi v fcvropl prestopili na stran buržoazlje, kakor Plehanov, Gvozdev, Potresov v Rusiji. Toda osvoboditev proletariata Izpod njihovega vpliva je napredovala z vsakim mesecem imperialistične vojne, ruska revolucija pa bo ta proces neizbežno v velikanskem obsegu pospešila. Proletariat Rusije lahko Izkoristi posebnosti sedanjega prehodnega momenta in s tema dvema zaveznikoma koraka in bo tudi korakal naprej k iz-bojevanju demokratične republike in popolne zmage kmetov nad zemljiškimi gospodi, nato pa k socializmu, ki bo edini dal od vojne izmučenim narodom mir, kruh in svobodo. N. Lenin kdo jim botruje itd. Sindikati prav gotovo ne. čeprav skorajda izzveni ta trditev Iz omenjenega stavka. Sindikati so in še nenehno poudarjajo, da velja vse stvari okoli tarifnega pravilnika 'urejati znotraj gospodarskih organizacij, da se velja o vseh stvareh pomeniti s slehernim članom kolektiva, kajti ob pravilni pojasnitv.1 stvari bodo delavci sami najbolje presodili, komu gre več in komu manj plače glede na delo, te-žino dela. odgovornost itd., ki ga opravlja, oziroma, ki jo ima. Po mnenju pisca (ln kot pravi je to tudi mnenje Tajništva za delo), bi moral) izplačati povečane plače takoj, ko je pravilnik sprejel delavski svet. Ali je to prav in v skladu s predpisi, s prakso, ki se poraja na terenq? Ne. Sindikati vztrajajo na tem. da je mogoče izplačati povečane plače šele, ko je tarifni pravilnik zakonito potrjen. Takšno stališče je zavzej tudi Okrajni sindikalni svet Maribor in prav je imel. Čeprav našteva pisec kazenske sankcije za ljudi, ki so odgovorni pravilno sestaviti tarifni pravilnik, in pravi, da je to zadostna garancija, da bo povečanje plač izvedeno z največjo resnostjo in polno odgovornostjo, je to v praksi kaj slaba garancija. Prav v Mariboru, in ne samo tam, še marsikje drugod, se je dogodilo, da so v podjetjih pri določanju tarifnih postavk presegli raven. Po sedanjih predpisih ravni ni mogoče preseči in seveda velja ves presežen denar v naslednjem obdobju od-računati. To pa pomeni znova sestaviti tarifni pravilnik, znova določiti tarifne postavke, znova razburjati kolektiv, prvič s tem, ker si mu nekaj odtegnil, kar si mu prej priznal, drugič s tem, ker mu boš moral nekaj odvzeti, če hočeš ostati na ravni lanskoletnih izplačanih plač. povečanih za 5 in 10 odstotkov. Takšne zahteve in takšne trditve, so. bodimo odkriti, cenena popularnost in takšnemu predlogu ne govori prav nič v prid »dolgotrajni postopek potrditve tarifnega pravilnika« Bolje je, odkrito pogledati, kje vse so napake, delavcem odkrito povedati zakaj tarifni pravilnik še ni potrjen, morda zato, ker so ga v podjetju napak sestavili, morda zato, ker so ga prepozno predložili, ker <, njem niso razpravljali, ker je bil aparat k; pregleduje pravilnike premajhen itd Ce bomo delavcem povedali odkrito te stvari, potem bodo ob naslednjem sestavljanju tarifnih pravilnikov (sestavljati pa jih še bomo), zahtevali od vodstva podjetja, da Sa pravilno sestavi ln prav čas predlož.i, zahtevali bodo tudi od organov oblasti, da zagotove vse. kar morejo zagotoviti za čimprejšnjo pravočasno potrditev pravilnikov. D. P. VOLITVE SO UVOD (Nadaljevanje s 1. strani) pa na demokratičen način reševanja, na demokratični! način dela v podjetjih. Pravic nU brez dolžnosti. To vedimo. Razmišljati velja o strokovnem izpopolnjevanju delavcev, o rasti produktivno,siti dela, nagrajevanju itd. Prav o vseh teh stvareh, samo o teh, še o marsičem drugem, se na-m nudi priložnost razmisliti in spregovoriti sedaj, ko je pred nami letni obračun ko vidimo, kako smo sredstva ustvarjali in velja pbgtod«1 ' kako smo jih trošili In kako jih ne bi smeli. Ce bomo' o vseh teh stvareh temelliito razpravljali, potlej se dobro pripravljamo na kongres delavskih svetov in nihče nam ne bo mogel ničesar očitati. Seveda v dobrem kolektivu velja, tudi voljitve s tako imenovane tehnične plati dobro speljati. Zato velja sedaj razpravljati koga naj hi kandidirali, kdio inaj bo v tej ali oni komisiji, -kdo se bo ukvarjal s tem! ali dragimi nalogami. Tudi dober, nemioten potek valitev, temeljita tehnična priprava. ki je poverjena določenemu krogu ljudi, je dobre spričevalo za kolektiv in za sindikalno organizacijo. GOSPODARSKE VESTI Jugoslavija na spomladanskih velesejmih Zvezna zunanjetrgovinska zbornica bo letos organizirala skupne nastope naših podjetij na spomladanskih velesejmih v evropskih in Izvenevrop-skih deželah. Naša podjetja bodo sodelovala na naslednjih velesejmih: V Frankfurtu, Leipzigu, Milanu, New Yorku, Casablanci, Poznanju in Sura-biji. Razstavljali bodo na površinah, velikih približno od 200 do 1.000 kvad-. ratnih metrov. V Surabiji in New Yorku bomo prvič razstavljali. Sodelovanje na velesejmu v Surabiji je zelo pomembno, kajti z Indonezijo se čedalje bolj razvijajo naši gospodarski odnosi. Na teh velesejmih bo zastopana jugoslovanska kovinska ln strojna industrija ter tudi industrija stekla, usnjarska, prehrambena, tekstilna industrija itd. Mleko in mlečni proizvodi za Beograd Kmetijski kombinat »Pančevski rit« bo kmalu postal glavni preskrbovalec Beograda z mlekom in mlečnimi proizvodi. Zdaj imajo na posestvu 2.5C9 krav, ki dajejo povprečno 39.000 litrov mleka na dan,-Računajo, da bodo imeli kmalu okoli 7.000 krav mlekaric. Na posestvih, ki so v sklopu kombinata, so vse govedo zamenjali za izbrano vzhodno-frizijsko pasmo. S tem so dosegli, da daje vsaka krava na leto od 4.300 do 4.500 litrov mleka. Krediti za rekonstrukcije Izvršni odbor Jugoslovanske investicijske banke je odobril med drugim investicijski posojili 221 milijonov dinarjev premogovniku v Kočevju In 26 milijonov dinarjev premogovniku v Krmelju. Razen tega je opekarni v Gornji Radgoni odobril 28 milijonov dinarjev posojila. Razpravljal Je tudi o zahtevi Mariborske predilnice in tkalnice o investicijskem posojilu. Prodano za 5 milijard dinarjev biaga Tovarna je lani prodala vsega blaga v vrednosti približno za 5 milijard dinarjev. 191/# ga je izvozila, ostalo pa prodala na domačem tržišču. Svoje zastopnike ima v 31 državah Bližnjega vzhoda ln Severne Afrike. Z izvozom je lani ustvarila 2S0.4(>0.00C deviznih dinarjev dohodkov. Za uvoz materiala je porabila 368,569.000 deviznih dinarjev. I CUt &i utiufen ? UTRINKI Prehrana mora vsebovati lahko prebavljive snovi, kj imajo veliko vitaminov. e LJUDJE V KAMEN! DOBI V LJUBLJANSKI CESTNI ŽELEZNICI Alkohol utruja. Človek se namesto, da bi se z alkoholom osvežil, le omamlja. Po Šilcu žganja postaja še bolj utrujen. Bolje je, da namesto žganja popije skodelico mleka ali sadnega soka. Kozarec vode ali sadnega soka, ki ga bomo popili navsezgodaj, bo ugodno vplival na našo prebavo ^^9 £>--------- M Vedno imejmo pri roki košček sladkorja Prav bi bilo, da bi večkrat delovne prostore prezračili, kajti v toplih prostorih se človek hitreje utrudi. Mnogi čutijo potrebo, da se po kosilu malo odpočijejo. Zakaj bi jim to kratili. Nekateri priporočajo kopanje v topli vodi, nato pa hladno prho. Pravijo, da je to Izvrstno sredstvo, da se znebimo neprijetne utrujenosti. Tedenski in letni odmor moramo resnično izkoristiti za počitek Skrbeti moramo za redno spanje. Odrasli naj dnevno spijo šest do sedem ur, otroci pa nekaj več. Nova Gvineja, 'ali kakor jo tudi imenujejo Papina, jo otok, ki leži severno od Avstralija. Dolg je 2400 širok pa 650 kilometrov. Na njem sio s snegom pokrite planine, precej je tudi nižinskega sveta, kjer se razprostirajo džungle z močvirji, med prebivalci tega otoka še najdemo take, kii se ukvarjajo z lovom na človeške glave. Ti lovci, ki se potikajo po gozdovih, so večidel popolnoma goli, le okoli pasu nosijo majhen pas. Glavo imajo okrašeno s črnim perjem, lasje 60 jim čudno spleteni in zlepljeni z medom in voskom. Živijo kot je človeštvo živelo v kameni dotoi, saj nekatera plemena niti ne znajo izdelovati glinastih posod. Plemena se često med seboj vojskujejo. Le redkokdaj vlada med njimi mir. Kadar se< pripravljajo na krvav obračun, tokrat se namažejo po vsem telesu, nadenejo si kopice ilov- natih rumenih in rdečih okrasov. V nosnice si vtaknejo posebne izrezljane palčke, okrog vratu pa si obesijo ogrlice. Lete so polne človeških kosti in lobanj. Tto ozemlje je bilo dolgo časa nepristopno vsem belcem. Šele letia 1920 se je raziskovalec S. Smith napotil s svojo odpravo na področje z'apadno cd reke Fly. V prvi etapi svojega prodiranja se je povzpel na 2.100 metrov visoko planino Mount Muirray, nato pa je odšel na zahod. Tod je srečal gostoljubne in prijazne domačine. O kakšnih lovcih n,a človeške glave ni bilo ne duha ne sluha. Kmalu je naletel na ozemlje, kjer so bili strmi grebeni in . globoki prepadi, obrasli z gostim drevjem. Prodiranje po takem predelu je bilo dokaj težavno. Naposled so prišli do reke Mobi. Domačini, ki so jih srečali, ob tej reki, so živeli v kolibah, ki so bito SMEH V BESEDI Odkar ljudje obstajajo, so poznali sen, smeh, ljubezen in mržnjo. Obstajali pa so ljudje, ki so smatrali, da smeh užali boga. Neki učitelj iz Alcksan. drije je pisal svojemu učencu: »Kristjanom ne pristoji, da bi se smejali ali pa izzivali smeh. Precej je bilo grških filozofov, ki se sploh niso smejali (na primer Heraklit). V času makedonske dinastije Je bil v Atenah odbor petdesetih meščanov, ki mu je bila naložena dolžnost, da zbere najboljše šale in satire. Ti so pozneje pripovedovali Filipu Makedonskem, ki je najbolj uspela pripovedovanja tudi nagradil. Na dvorih francoskih kraljev so bili v srednjem veku ljudje, ki so dvorjane zabavali z raznimi dovtipi In anekdotami. Tebanski narod je leta 1369 obsodil na smrt Epaminonda zavoljo samovoljnega prekoračenja službene dolžnosti. Vojskovodja je mimo poslušal obsodbo. Ko so čitali utemeljitev sodbe, je v sodni dvorani odjeknil smeh. Epaminondo so zaradi tega oprostili in ga ponovno izbrali za tebanskega vojskovodjo. Znameniti zdravnik osemnajstega stoletja Anglež Thomas Sydenhan je trdil, da je smeh več vreden kot vsa zdravila. Navedel je primer dvornega svetovalca Borna, miljenčka Marije Terezije. Born je leta 1889 težko zbolel. Kraljica je k Bomu poslala dvornega črnca, da ga ta vpraša, kako je s njegovim zdravjem. Ko je Bomova sestra zagledala črnca, je vzkliknila: »Vendar je prišel vrag po njega!« Born se je glasno zasmejal; kmalu je ozdravel, živel pa je še deset let. p »stavljene na visokih drogovih. Nekatere vasi pa s-o bile v skoraj nepristopnih planinah. Medtem, ko so se belci vedno bolj in bolj približevali nekemu naselju, so domačinu pograbili za orožje. Kazalo je, da se bodo spopadli. Člani odprave so se ustavili, nekje so našli čmo tkanino 'in začeli z njo mahati. Domačine je to silno razburilo, pa so jo odkurili v gozd. Smith s svojimi tovariši je nadaljeval pot. Medtem pa je že za njim pritekel bojevnik, verjetno je bil to glas-rik plemena, in povabil vse člane odprave v goste. To je bil prvi njihov medsebojni stilk. V poznejših letih so v Novo Gvlinejo prišle še druge odprave. Danes naše znanje o tem otoku in njegovih prebivalcih, ni več taiko skromno. Raziskovalci so med drugim ugotovili tudii tole: Pleme Chlmba, ki živi v dolini Waghi šteje 250.000 ljudi. Razvija se popolnoma samostojno. Naravno je to pleme izolirano od ostalih z džunglo in visokimi pečinami. Pripadniki plemena Cbimfoa imajo svoje hiše, ali bolje povedano zaklonišča, ki go si jih naredili iz blata in vej. Služijo jim samo za počitek ponoči, saj go brez zračenja. Njihovi stano- valci se podnevi raje mudijo na svežem zraku. Poleg tega, da so dobri bojevniki, se tudi ukvarjajo s po-Ijedeljstvom, z rejo svinj in pa z vrtnarstvom. Svinje gojijo v čredah. Meso znajo pripraviti na več načinov. Kljub temu, da so dobri kuharji, pa so skoraj brez posode. Tudi nimajo orodja, le kamenite sekire, saj kovine dxo prihoda belega človeka sploh niso poznali. »Zakaj pa imaš zaprte oči?« »Veš, ne morem gledati, če taka žena nima kam sesti.« m*Mmm Na sliki vidimo severni polarni sij NEKAJ BESED 0 OTROŠKI PARALIZI REHABILITACILA OHROMELIH Kašmir leži v osrčju Azije, med Indijo, Pakistanom, Kitajsko in Afganistanom. Ta dežela, ki meri okrog 213.000 kvadratnih kilometrov površine In šteje 4,370.000 prebivalcev, je še vedno predmet spora med Indijo in Pakistanom. Indija ima že od leta 1949 v rokah dve tretjini kašmirskega ozemlja, medtem ko so ostalo tretjino zasedle pakistanske čete. Pakistan zahteva to deželo zase, češ. da je večina kašmirskega prebivalstva muslimanske vere. Indija pa se opira na odločitev kašmirskega parlamenta o priključitvi1 k Indiji. Slike kašmirske žene v svoji značilni kašmirski noši. Veliko smo brali o Salkovem cepivu, o otroški paralizi —po-lyomie!itisu, a šele lani smo se resnično ustrašili, ko se je pojavila ne samo ob morju, temveč tudi po drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Ta bolezen $e pojavlja v naših krajih navadno poleti od junije do septembra, pravijo pa, da prihaja v valovih vsaka tri leta. Napada stare in mlade, moške in ženske, po mestih !n vaseh. Največ umirajo zanjo dojenčki in mladina. Pravijo, da je virus, k; povzroča to bolezen, zelo razširjen. Večina preboli to bolezen, ne da bi se je sploh zavedato a le eden izmed sto obolelih ohromi. Čeprav je tako, vendar ni upravičen strah že ob vsaki vročini, bolečinah v grlu, vratu ali hrbtu, zaprtosti ali slabosti ~~ to ESPERANTO e o e Naj tudi v. »Delavski enotnosti« povem nekaj o mednarodnem jeziku esperantu. Res je sicer, da v kulturno - prosvetnem delu naših organizacij ne posvečamo dovolj pozornosti učenju esperanta. Maršal Tito, ki obvlada esperanto — kar gotovo mnogi ne vedo — je ob neki priliki dejal, da je esperanto zelo aktualen in priporoča, da se ga uče predvsem delavci. Esperanto priznava tudi UNESCO, ki izdaja neke svoje publikacije tu-di v tem jeziku. Tega jezika se je baje lahko naučiti, saj se odlikuje po zelo enostavni slovnici, piše se kot se izgovarja, mnoge besede že poznamo iz splošno razširjenih tujk. Po sklepu Sveta za prosveto in kulturo LRS se. esperanto že poučuje v mnogih šolah kot neobvezen predmet. Ponekod je celo obvezen! Na obvezno uvedbe* tega jezika se pripravljajo še v nekaterih drugih državah. Pri nas se vrše seminarji za učitelje in profesorje v Ljubljani ter vodijo tečaji v krajih, kjer so esperantska društva. Mnogi so vpisani v dopisni tečaj, pa tudi samoukov ne manjka. Člani sindikata, vsaj nekateri, vedo, da je bil pokrovitelj lanskega SAT kongresa (Svetovne delavske esperantske organizacije), ki je bil v Beoigradu, tov. Djuro Salaj. Mnogi jugoslovanski delavci — esperantisti imajo stike z tujimi esperantisti. Izmenju- jejo si mnenja in po svoje prispevajo k boljšemu sporazumevanju in . razumevanju med narodi. V tem pogledu je vloga esperanta zelo pomembna. Slovenska literatura tudi MOŠKI TUDI NOSIJO FEREDŽO V planinskih predelih Hoga-re v Sahari živi pleme Tuarega. Možje tega plemena limaijo s feredžo pokrit spodnji del obraza. To delajo iz verskega fanatizma. Feredžo nosijo tudi takrat, kadar jedo. Tuaregi to svoje početje opravičujejo takole: »Nedostojno je ženam kazati vrata, skozi katere prihaja hrana v telo«. Še bolj zanimivo pa je, da žene tega plemena ne nosijo feredže. preko esperamtskih prevodov prodira v svet: n. pr. Levstikov »Martin Krpan«,. ki so ga nedavno prevedli v japonščino... * Tudi letos bo mednarodni esiperantski kongres v Jugoslaviji in sicer deveti kongres mednarodnega železničarskega združenja esperantistov, ki bo maja na Reki. Udeležilo se ga bo 200 jugoslovanskih železničarjev - esperantistov in okoli 500 železničarjev iz inozemstva. Bilten esperantskega železničarskega društva Nemčije prinaša po jugoslovanskem »Železničarju« članek o prirod-nih lepotah in turističnih krajih Jugoslavije, ki je namenjen udeležencem kongresa. eo simptomi, zunanji znaki te bolezni — da je to že polyomle-litis. Vendar naj povemo še to: pri tej bolezni traja vročina tri do. šest dni in k0 vročina narašča, se pojavlja ohromelost in sicer predvsem rok in tropa (v 80 do 90%) manj pa nog. (V 50% primerov, ko se je bolezen pojavila). V petih dneh doseže ohromelost vrhunec, vendar pa se sčasoma popravi in ne ostane tako huda, kakor je bila v začetku, Polyomlelitis ne smemo in ne moremo podcenjevati. Preprečujemo Sa s skrbno osebno higieno in s cepljenjem. Slednje je zelo drago In tud; ni tako enostavno. Prej se mora ugotoviti, kdo je že prebolel to bolezen, ali kakšno cepivo bodo uporabili, kajti možni so trije tipi okužbe. Naše bolnice so zdaj bolje pripravljene za primer, če bi se znova začela širiti otroška paraliza. V Ljubljani je poseben oddelek, kjer imajo umetna pljuča, ki so najvažnejši aparat, ki rešuje življenje. Smrt nastopi, ker bolnik ne more dihati. Ta oddelek Pa bi potreboval še ena taka železna pljuča, ki stanejo 5.000 dolarjev in ki bi bila ob novem navalu bolezni nujno potrebna. Lahko se zgodi, da so edina pljuča zasedena, drugi bolnik, k; hi Jih istočasno potreboval, pa ne more do njih. Zgodilo ee je, da so takšnega bolnika lani nujn0 morali prepeljati v Zagreb. K sreči še ni bilo prepozno. V oddelku za poliomielitis ne morejo storiti več, kot rešit; življenje. Ne morejo preprečiti učinka bolezni — ohromelost. Ko prebole to strašno bolezen se prične novo poglavje njihovega zdravljenja: borba za njihovo rehabilitacijo. V Sloveniji imamo tri takšne zavode: v Stari gori za predšolske otroke, v Kamniku za šolske in v Raš- kem za od-rasle. Povsod ss ukvarjajo predvsem z medicinsko rehabilitacijo, manj pa z delovno, poklicno. Toda tud; temu bodo v bodoče posvetili več pozornosti. Zavodi so v starih zgradbah, nimajo najbolj primernih prostorov, a tud: v toh razmerah sd pomagali že marsikomu. Naknadno smo zvedeli, da je ljubljanska infekcijska klinika medtem že dobila troje umetnih pljuč sodobenga tipa. Skok iz stratosfere Povsod v svetu gradijo danes moderna reaktivna letala, s katerimi slo dosegli že velike višine. 'Vendar strokovnjaki še točno ne vedo, kaj b; se zgodilo, če bi skočil pilot na primer iz višine 25.000 metrov. Dva padalska strokovnjaka sta se zato odločila, da bosta skočila iz višine 30.000 metrov Na to višino se bosta dvignila v nepredušno zaprtem balonu. Odtod bo kapetan Speri skočil v globino. Izračunali sto. da bo letel skozi stratosfero s hitrostjo 670 km na uro. Ko bo prišel v gostejše sloje atmosfe--sood atuepBd oiAOgaCu cq 'si snejše. Na višini 4.500 metrov b0 letel s hitrostjo 180 km na uro. Na tej višini bo odprl padalo. Radar pravzaprav ni popolnoma nova stvar. Leta 1886 je Heinrich Hertz demonstriral radi jstke valove, ki se odbijajo cd trdnih predmetov. Vendar do druge svetovne vojne ga ni nihče mogel praktično uporabiti. Med vojno so z njegovo pomočjo rešili mnogim življenje in zmanjšali velike izgube vojnega brodovja in letalstva. DISKUTANT Nihče ni čutil z njim nesreče, ki je ni bil sam kriv. Hočem reči: večji del nesreče so prispevali drogi, kajti Jernač Zvrgla je imel le t0 slabost, da je rad verjel pohvalam in da jih je morda včasih še sam napihnil. Kdor ga je poznal od mladih nog, ni opazil na njem nič posebnega: bil je skoraj tak kot vsi njegovi vrstiliki. Le tisti, ki so imeli izredno ostro oko, so opazili, da ima veliko glavo. Ce bi se z razsežnostjo glave povečal tudi Jemačev razum, potem bi bil Jernač gotovo učenjak. Zal pa mu to ni bilo dano. Drobnetov Miha, tovarniški kovač, ki si zmrduje nad vsako stvarjo, je celo trdil, da je Jemačeva glava po notranji strukturi (ne vem, kje je pobral to imenitno besedo) podobna bohinjskemu siru. Veliko da ima lukenj, je rekel, ki so siru v prid, Jernaču pa v škodo. Ce bi bili prenatančni in bi naštevali vse slabosti, ki so mu jih ljudje naprtili, bi lahko dobili vtis, da je Jernač za spoznanje boljši kot je bil razbojnik Caruga. Seveda pa moramo pri vsakem človeku vsaj • tričetrt grehov odračunatl (to so namreč ugotovili naši statistiki iz znanega »povprečja«) in tako lahko z znanstveno natančnostjo, ali Še bolje: z inštitutsko natančnostjo ugoto- vimo, da je bil Jernač skoraj povprečen človek. Nesreča pa se je začela na sestanku. Bilo je prva leta po vojni in lj-udem ni šlo v glavo, da ni krompirja. »Včasih je bil, zdaj ga pa ni,« so jezikali vse vprek. »Kmete bo treba, kanalje špekulantske, malo priščipniti, da bodo obdelali vso zemljo, pa bo krompirja dovolj.« Jezikanje, ali lepše — »diskusija«, je zdramila tudi Jernača, ki je do takrat modro molčal. Dvignil je roko in za dragimi ponovil, da bi -morali odborniki preskrbeti več krompirja. Ko je sedel nazaj na stol, mu je bilo laže pri srcu. Nekaj, kar ga je tišča-' lo, se je izluščilo. Zdelo se mu je celo, da je laže zadihal. Po sestanku pa je nekaj ljudi obkrožilo Jernača. »Dobro si povedal! Kratko in jasno! Tako bi. mo-rali vsi, pa bi bilo kmalu krompirja dovolj.« Je-rnaču je bilo to všeč. Prvič v življenju se mu je pripetilo, da ga je več -ljudi za eno in isto stvar pohvalilo. Posebno všeč pa so mu bile besede: »In kakšen glas: kakor zvon! Vsi so te morali poslušati!« Saj, če dobro premislim, je po sestanku tuhtal Jernač, imam res lep glas. Ali nisem v mladih letih brenkal na kitaro in pel? In marsikdaj so,me pohvalili. Navsezadnje pa: ali ni prejetneje poslušati človeka, ki ima lep glas. kakor pa nekoga, ki cvrči kakor počena sesalka. To je jasno kot beli dan. Zato tudi raje poslušamo slabega harmonikarja kot pa najboljšo cirkularko. Res včasih med žaganjem enega in drugega ni velik,, razlike, ampak razlika je! Harmonika ima na splošno le lepši glas. Tako je tuhtal Jernač in na tihem je sklenil, da bo tudi na naslednjem sestanku govoril. Človek je v sebi odkril talent In zakaj bi ga po nepotrebnem zapravljal. Od takrat je Jernač povzdignil svoj glas na vseh mogočih sestankih, o vseh mogočih stvareh. Z leti je postal tako vešč, da je lahko govoril o katerikoli stvari, ki je nj poznal, in vedno so dobili poslušalci vtis, da o njej nekaj ve. Sprva so ga ljudje tudi z veseljem poslušali. Govoril je razločno, n,je. gov glas je bil nekaj po-sebnega. Nekatere ženske so celo trdile, da je podoben modre, mu žametu, iz katerega bi tako rade imele obleko. Jernača so proti njegovi volji izvolili skoraj v vse odbore, kolikor jih je bilo v njihovem naselju. Spoznali so, da je v odboru nepogrešljiv. Kako pa bi lahko imeli dve ali tri ure dolgo sejo, če ne bi bilo v odboru nekaj fafljačev, ki vsako stvar tolikokrat »podčrtajo«, da ee živ hudič v nji ne znajde. Tako je postal Jernač Žvrgla ugleden človek. Bil je v vseh odborih in marsikomu je -lahko pomagal iz zadreg ali k napredovanju. Njegov barviti glas je veliko zalegel. Nesreča pa je hotela, da se je na enem izmed sestankov zbral cvet fafljačev. Govorili, opozarjali, podčrtavali, poudarjali, citirali so vse vprek, tako da Jernaču, ki je običajno govoril med zadnjimi, niso pustili niti bilke, katero bj še »podčrtal«. Tega udarca Jernač ni prebolel. Bil je sestanek in on ni diskutiral. To se m-u je v desetih letih prvič zgodilo. Po sestanku je šel v gostilno in začel piti. Dobil je, kot pravimo temu v aktivističnem jeziku, kompleks manjvrednosti. Zdaj nič več ne hodi na sestanke. V gostilni si je našel novo družbo. Blaža Škripa. ča, ki je nekaj let drgnil na škant, potem pa ga zaradi neusmiljenega škripanja ni hotel nihče več poslušati! Franca Bašiča, ki se je proslavil v eni izmed domačih operet, kjer je pel vlogo očeta, za kulisami pa oponašal pasje lajanje; se pravi — družbo nepriznanih umetnikov. Kadar se ga pošteno nasrka-jo, takrat so vsi trije raznežijo in zabavljajo nad pokvarjenim svetom, ki nima Srca za umetnike. Janez Grešnik M. MARCA 1957 g| gT. 14 KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« S IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Kako delajo v Zagrebu? Ljudje se — to ne vidimo redkokje — prijemajo za glavo: Kje naj najdemo kadre za vedenje podjetij,. kje dobre direktorje, upravnike, poslovod- , je... Pri tem pričakujejo, da se bo odprlo nebo in se bo z njega usulo prgišče gospodarskih strokovnjakov, ki bo vsak boljši od dobrega. Vzrok tega nespametnega pričakovanja talentov, sposobnih za vodstvo, je v tem, da mnogi ne vedo ali nočejo vedeti, d,a se je tudi za vodenje treba učiti kot za vsako znanost ali če hočete, kot ta vsak poklic. Tega se dobro zavedajo v Zagrebu. Zato vrsta ustanov posveča izobraževanju vodečih kadrov mnogo pozornosti. Zakaj zamujate? V neki zagrebški ustanovi (ni važno kateri), namenjeni izobraževanju vodečih tovarišev v gospodarstvu, so napravili nar-slednji poizkus. V skupini je bilo kakih deset ljudi. Učitelj je stopil na improvizirani oder in pozval enega od deseterice, da skupaj z njim improvizira majhno sceno. Učitelj mu je pojasnil: — Jaz sem uslužbenec v podjetju, katerega ste vi direktor. To je vaša pisarna, tam na de-En- je vaša pisalna miza s telefonom, na levi je mizica s etoli ter omara s knjigami itd. r>o=!e) sem bil dober uslužbenec — je učitelj nadaljeval. — Res da sem bil nekoliko zapostavljen. čeprav so me vabila nekajkrat druga podjetja, svojega mesta nisem zapustil. Zaradi navade. Zadnjih deseit dni zamujam... Nihče ne ve taka). Toda zaradi teh zamud so nastale pri delu resne komplikacije ... Kaj boste naredili? Vi imate besedo. -Jaz potrkam na vrata, ker site. me poklicali, in vstopim. Tega, zakaj ste me poklicali. ne vem. Ta scena je bilo odigrana desetkrat. Vedno je bil drugi direktor im vedno $6 je razgovor odvijal drugače. »Poslušajte, vi!« Nekdo je dejal: — Poslušajte vil Tega nemo-rem več trpeti... — — Toda, je- poskušal uslužbenec omehčati direktorja. — Vem, ga je ta prekinil — vse vem kaj mi imate povedati. Menim, da po vsem tem, kar ee dogaja z vami nimate tu kaj več početi.... — Tovariš direktor, vi ste me prekinili. Nisem vam vsega povedal. T,o- že zdavnaj mislim in, evo, odpoved sem že napisal (odpoved pokaže). Pri »Kompresorju« me bodo bolj>e piačalj ln tudi mojih sposobnosti ne bodo podcenjevali... Torej, hvala lepa. Tu bi lahko še sto let tak0 životaril... — Tako je končal razgovor, za katerega je direktor dobil »cvek«. DruSit razgovor je potekal drugače. Kako bi vi ravnali? — Sedite, je »direktor« ponudil uslužbencu stol, ki je pravkar vstopil. — No le sed:te. Nekako spremenili ste se. Ali ste bolni? Obadva sta. sedla. Toda »direktor« ne v svoj »direktorski. naslonjač« temveč oba za nizko mizica — Kadite? — vpraša direktor. Pa kot da se je spomnil, deda: — Saj res, vi ne kadite, »Morave«. Čakajte, saj imam tudi »Zeta«. Obadva sta se nasmejala. Potem se je uslužbenec zresnil in dejal: — Veste, tovariš direktor, te dni sem nekajkrat zakasnil... Gotovo ste me zaradi tega klicali. Zena mi je zbolela, pa moram... — Da, tudi zaradi tega. Toda povejte mA prej, ali je ženi bolje? Povedal je, da gre na bolje, pa da ima težave, ker se je ob bolezni zadolžil. Direktor je skoro neopazno prešel na problem podjetja, na. finančne težave, nato, da morajo skrajno napeti vse svoje moči, da bi jim ne blokirali računa. — Poslušajte, tovariš Veljo — je rekel direktor, — Za vas imam delo, ki bi moralo biti hitro izvršeno in zahteva zelo velike vestnosti... Za podjetje izredno važno delo! Velja je dvignil obraz. Nekaj trenutkov sta gledala drug drugemu v oči. Potem je direktor segel po spisu. Pričela sta listati po elaboratu, ustavljala sta se pri posameznih številkah. Medtem sta popila črno kavo. Ob slovesu je Velja dejal: — Oprostite, zadnji čas sem večkrat zamujal, upam, da se mi to ne bo več pripetilo ... To sceno so tovariši spremljali z izrednim zanimanjem in ob koncu so gledalci improviziranega gledališča zaploskali: To jie bila obenem ocena »direktorja«. Torej vodenja se je treba učiti. Igranje ali resno delo? Obstaja pa še mnogo načinov, katerih' se v Zagrebu poslužujejo na tečajih za usposabljanje vodečih kadrov. Naloge, katere vsakdo dobi,' morajo ob določenih pogojih reševati vsak zase. Na primer: Na mizi je elaborat številka 175-B. V teku štirih ur mora vsakdo od njih predlagati svojo rešitef. Razumljivo, dia na ta način dobe deset različnih sklepov. Na podlagi tega učitelj pojasnjuje, na kakšen način je poiskati rešitev in kakšne prvine je treba upoštevati in razumljivo, tudi kakšen zaključek je najboljši v danih pogojih. Spoznavanje s prakso je pri*1 em važen del tega izobraževanja. Tega uresničujejo ob pomoči nekaj tovarn. Cilj te metode je, da se ne dajejo neki »recepti« za vode- nje, kajti življenje je tako pestro in bogato primerov, da je nemogoče predvideti vse mogoče rešitve. Na ta način postane igra, ki lahko gledalca včasih navduši do aplavza in ga za trenutek prenese v gledališče in sicer nenavadno gledališče, v resnici zelo resno delo. In če taka igra lahko pomaga, da se nekdo nečesa nauči, kaj potem ostane od mišljenja, da se morajo za vodenje in vodstvo ljudje »roditi«. Gospodarstvo. je Iz dneva v dan večje, bolj zamotano in zahteva vse več znanja. Ce bi čakali na »talente«, ne bi daleč prišli. Zato se moramo učiti tudi vodenja. Če pa pri tem »igra« lahko tako vpliva na ljudi, da ji prično ploskati, potem lahko z gotovostjo rečemo, da je njena sugestivna moč tolikšna, da je kot oblika uživitve v situacijo nenadomestljiva. Miodrag Stojkovič ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH D RUŠTEV SE ZAVZEMA ZA Lj udski konzervatorij Menim, d® redkokje v svetu sebnih koristi za glasbeno živ-tako radi pojejo in igrajo kot ljenje med ljudmi na pode-na Slovenskem. Saj skoraj, ni želju. večje veljave. Druga prav taka, celo bolj tovariš Pahor, je vsekakor Izredno pomembna in .jo je važna naloga je šolanje pevo- predsedstvo Zveze enoglasno zlar na učiteljiščih prišel do pravega in rednega šolanja, odločno zavzela, saj gre zato, To ni morda neka naša poseb- da našemu »pojočemu Ijud-na ugotovitev. To je dobro ve- stvu« odpremo še nove per- spektive glasbenega izživljanja, B. vasi, kaj šele količkaj večjega Smo v toku šolske reforme vodij dn kapelnikov. V tem sprejelo. Seveda pa bo za delavskega kraja, kjer ne bi in menim, da bomo morali pri smo zelo na slabem. Vsi dose- uresničitev te zamisli potreb- imeli svojega pevskega zbora, tem reči odločno in pametno danji kratki tečaji ali šemi- no predvsem zagotoviti gmotna godbe, takšnega ab drugačne- besedo, da_ bi glasbeni^ pouk nar ji še, zdaleč ne nadomeste sredstva, za kar se bo Zveza ga orkestra. Saj je znana, sicer nekoliko hudomušna pripomba, da so štirje Slovenci že pevski zbor. Toda to, da radi pojemo in igramo, še zdaleč ne zadošča, da bi bili s stanjem v naši tako imenovani ljudski vokalni in instrumentalni dejavnosti zadovoljni. Kaj in kako pojemo in igramo, to je vprašanje, ki si ga vedno postavljamo. To še posebej, ker smo na glasbenem področju krenili z razvojem tehnike in naših razmer zelo krepko naprej. Samo poglejmo, koliko glasbenih šol imamo danes več kot pred vojno, koliko naših državljanov danes posluša radio, katerega večji del je izpolnjen z glasbo, koliko res dobrih zborov je v naših večjih središčih. In vedno, kadar govorimo o glasbi v naših prosvetnih društvih, vedno naletimo na pereče vprašanje; ni pevovodij in kapelnikov. Res, to je osrednje vpraša- Michelangelo je bil velik kipar. Njega v slikarstvu niso zanimale barve, odnos človeka do prirode, niti ne samo psihološki, izraz figure. Njega je pritegovala oblika, človeško telo v najrazličnejših gibih, napete mišice in notranja sila, ki veje iz vseh njegovih kipov. 1508. leta je dobil od papeža naročilo, da. okrasi s freskami strop Sikstinske kapele v Vatikanu, malo pozneje pa še oltarni zid. Naslikal je celo vrsto religioznih prizorov iz Svetega pisma, ha oltarni zid pa »Poslednjo sodbo«. Vse svoje freske je izpolnil z ne-številno množico človeških teles v najrazličnejših gibih, polnih moči in dinamike, da človeku ob pogledu nanje zastane dih. Zaradi golih teles je bilo to kapela predmet neštetih škandalov, spodrsljajev in napadov cerkve. Vse religiozne obrede v njej je cerkev prepovedala, dokler niso po Michelangelovi smrti gole figure pokrili z draperijami. — Na sliki: Šibila iz Sikstinske kapele v Vatikanu,- dela že »vesoljna cerkev«, ki je tudi pri nas imela svojo šolo — »orglarsko šolo«. Iz takih šol so izšli dobri pevovodje, razumljivo za cerkvene namene. Mi nujno rabimo — ne sicer »orglarsko šolo«, vendar našo napredno šolo, ki bi omogočila reden glasbeni študij vsem tistim, ki žele voditi zbore ali godbe. Glasbeni svet je imel vrsto sestankov in razgovorov z na- Delavska knjižnica v Ljub- njimi, le da zaradi pomanjka-. jam Kozina ter slikarja Božidar Šimi glasbenimi strokovnjaki, ljahi se je odločila, da kot nja finančnih sredstev nismo Jakac in France Mihelič. K so. V teh razgovorih se je izlušči- ostale slične ustanove v drugih dočakali več kakor en sam ve- delovanju v bodoče so povab-la misel, da bi v okviru sred- jugoslovanskih mestih tudi ona čer, na katerem je nastopil av- ljenA ria to kulturno tribuno še nje glasbene šole v Ljubljani začne z rednimi kulturnimi ve- sirijski pesnik Lienbard. Šele vsi ostali vidnejši kulturni de- četri. Res je, da eo nas v tem danes, ko niso Književni petak lavci Jugoslavije ter tudi ne- PR.IZADEVANJE IN PLODOVI DELAVSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI „ Kulturni razgovori16 odprli nove oddelke, v katerih bi se v triletnem študiju šolali prehiteli že Zagreb, Beograd, v Zagrebu, Atelje 212 v Beo- kateri iz inozemstva. Namen novi pevovodje in kapelniki. Skopje, Sarajevo in. druga me- gradu in ostali četrtki i... torki teh večerov je, približati pu- 3 S€ rSZV^l.3 V c+ - i n J n /?o 1fl •- ,* A »tn rt ,w A.T»oo.t Kr\.4.o tu4i 11 nU_ Ulil«,: Ale a iie4«T.n,vTel.Aft ili »ljudski konservatorij« in bi Sta, toda vedeti m-oramo, da je nič več novost, bodo tudi ljub- bilki umetniške ustvarjalce in ideja Kulturnih večerov prav- ljanski Kulturni razgovori do- jj.m omogočiti, da povedo svoje ogromno prispevala k raizšir- zaprav rojena v Ljubljani in čakali svoj krst. V letošnjem gledanje na umetnost v nepo- janju pevske m glasbene kul- da je naša Delavska knjižnica aprilu, in maju bo. skušala v srednjem ražgbvorii in obratnej ture. Zamisel, ki jo je pojasnil' že pred dvema letoma začela z malem pokazati, program .na- ; da ljudje izrazijo svoja mne- slednjih, daljših in bolj. pestrih .nja. Z resnim in prizadevnim Sebi škodujemo Uidi Zvez^Svobod inprosvet- ZAKAJ TAKSNO POMANJKANJE UČNEGA OSEBJA V ŠOLAH IN VZGOJNIH ZAVODIH? nih društev. Zveza ima svoj poseben glasbeni sosvet, ki ga z izredno prizadevnostjo vodi tovariš Karol Pahor. Po kongresu na Jesemioah je opravil sosvet nemalo dela. Pripravil Danes primanjkuje v Slo- prijavilo v prosvetno službo pokojninskega zakona odšlo v rani v Križankah. Ta prostor je izdajo vrste glasbene litera- veniji na šolah in vzgojnih samo 11, drugi so. si poiskali pokoj več starejših strokov- smo izbrali, ker omogoča od ture, uspel olajšati dobavo in- ustanovah okoli 1.600 učnih zaposlitev izven prosvete, njakev — šolnikov. _ ' vseh ljubljanskih dvoran aaj- strumentov, pomagal z nasve- moči. Tolikšno pomanjkanje Srednje šole potrebujejo okoli Vsi ti razlogi terjajo, da se bolj neposreden stik med pu-ti im neposrednim delom k učnih moči se skuša nadokna- 110 matematikov. Na prirodo- vsaj za bodoče zajezi odtok bliko .in avtorjem. Po kratkem razvoju ljudske glasbene de- diti- z nadurni delom aktivne- slovno - matematično filo- absolventov učiteljišč, . Višje uvodu, v katerem bo nastopa- javnosti. Kot rdeča nit pa se ga učnega osebja, s honorar- zofski fakulteti je leta 1956 dl sezon. Publiki se bodo predata- sodelovanjem publike bodo vili književniki, likovniki, mu- Kulturni razgovori dobili tisto ziki, kritiki in umetnostni teo- obeležje, ki ga morajo imeti, retiki. Vsak četrtek ob 20. uri namreč postati mesto, na kate-bo eden od njih nastopil pred rem nastopata dva: ljudstvo In publiko v dvorani Mladinskega umetnik, ki je pred tem ljud-gledališča, to je v Viteški dvo- stvom odgovoren za svtoje delo. A. Vižintin ANEKDOTA Neki študent, ki je obiskoval javnosia. iwv iuk« .*.» p- av ga ucneg3 oseoja, s uonorar- zui»k, itiKuucu Jc .vi« imu u,- pedagoške šole ter prirodo- j,oči nakazal osnovne misli, o M , skozi vse obilno prizadevanje nimi zaposlitvami strokovnja- plomiralo 10 matematikov, od »lovno - matematično - fclo- katerih namerava načeti ra*- preaavanja proresorja^ i u - vleče vprašanje pomanjkanja kov izvenšolskih ustanov ter s teh pa so samo 4 stopili v pro- jpofske fakultete na - J- * *— " 1 *“ pevovodij in kapelnikov. Kako temu odpomoči? honorarnimi zaposlitvami že upokojenih prosvetnih delav- evetno službo. Ugotovljeno je, nešolske govor, prečita!, če je književ-■ sa (leta 1 >85) je nekoč prinesel ustanove. Kajti v nasprotnem nik, tiste odlomke iz svojih na predavnje zvonec. Z njim da odhaja primeru bodo učni uspehi v del na. katere se te misll opi- ^prestane zvonil. Učenjak ga Xr\l «n In vmervrv nrt*WY7i»m Irnr SP n n 1 n c,o hn t,a,p Pl.o ra7TW9tHl ■' Na zadnji seji predsedstva cev, deloma pa tudi z name- povprečno 60 odstotkov diplo- šolah resno ogroženi, kar se bo rajo, se bo začela razprava. , - . . Zveze Svobod in prosvetnih ščaniem strokovno nekvalifici- mantov prirodoslovno - mate- m-oralp zelo neugodno odraziti Avtor bo odgovarjal na vpna- Je nel J 5 7 ' ' društev je bilo o tem mnogo ranih moči. povedanega in tudi sprejeta Na mnogih srednjih šolah so na službo v' razna podjetja in posebej stališča, ki naj bodoče zastopa matično - filozofske fakultete v vsem našem življenju in še Sanja, katera mu bo publika je popolnoma mirno rekel: jih in Zveza v zaradi nestrokovnega gospodarstvu. Zla- poslala napisana na listih, ki naše sindikalne organiza- jih ho dobila obenem z vstop- Ta način vpraševanja z kadra ustanove, ki takega kadra ta- uresniči. učni uspehi resno ogroženi, ko nujno ne potrebujejo. Zad- cije naj zato vplivajo na vsa nieo. Dvoje osnovnih misli o teh sta- ker primanjkuje predavateljev liščih naj povem. matematike, fizike, kemije ter absolventov učiteljišč, Pouk gla®be se na naših šo- angleščine, lab zlasti na učiteljiščih zelo Na prirodoslovno - materna- novah, krči, Zato naše podeželje od tlčno - filozofski fakulteti je Strokovno poučevanje učiteljev, ki prihajajo zdaj z v letu 1956 diplomiralo 26 učiteljišča, nima nikakih po- anglistov. Od tega se jih je nje čase se veča tudi število vodstva, da pomagajo prosvet- listi ima namen olajšati in po- _________ ki se nim organom s tem, da bodo spešiti .razgovor. zaposlujejo na nešolskih usta- v bodoče le v najnujnejših pri- V aprilu in maju bodo nario- merih sprejela v zaposlitev puli knrževniifci: Matej Bor, davalnIcb osramočenega štu- absolvente šol in ustanov, ki Boris Ziherl, Josip Vidmar, " , ... ,, * delo V Miroslav Krlež* .Tuš Kozak, henta pa je minila volja to »Torej naposled smo ga le odkrili. Že dalj časa sem se čudil, kako to, da tak0 številna čreda nima ovna — vodnika.« Glasen smeh je napolnil pre- šoli bo prišlo še v večje teža- so se izobraževali ve, ko bo po sprejetju novega prosvetni stroki. Miroslav Krleža, J-uš Kozak, Božo Vodušek, komponist Mar- vragolij. Zmaga ali smrt. To je film, o vojni, ki pripoveduje o Japoncih, ki so se kot ameriški vojaki borili proti fašizmu v drugi svetovni vojni. Torej sila zanimiv problem. Žal le da . gledalcu film ne da odgovora kot bi g,a pričakovali. Po japonskem napadu na Pearl-Harbour so evakuirali Američani vse Japonce s Pacifiške obale v taborišča in od tod začeli kasneje nabirati ljudi za svojo armado. Ustanovili s0 posebne bataljone, le komandirji so bili belci, ki so imeli do »rumencev« večinoma negativen odnos — zanje so bili to le agenti, skratka manjvredni ljudje, ki so šli v vojno zato, da se rešijo taborišča. Seveda se kasneje ti odnosi spremene in dobe tipično ameriško prijateljstvo in nič več. Toda ta »nič več« si mora gledalec najti sam, v filmu je tako rekoč zabrisan. Probleme, kot so rasna mržnja, odnos do ljudi sovražne dežele, občutja vojakov, katerih sorodniki so še v taboriščih itd., so v filmu rešili prav na kratko: nekaterim osebam so potožili na jezik nekaj parol in gledalec jim je prisiljen verjeti. Toda če se v sitvar poglobimo, dobimo malce drugačen odgovor. Zazdi se ti, da niti sami ne verjamejo temu, kar govore, da čutijo, da je v bistvu stvar drugačna, da so Japonci le Japonci, da so to. variš! le po sili in dokler bo trajala sila, potem pa bodo na-, vzlic odlikovanju spet le rumenci. Vprašanje, ali so ti ljudje moralno obvezani boriti se za tiste, ki drže njihove družine v taboriščih je rešeno s salomonskim molkom. Verjamemo edinole vzhodnjaški mirnosti, ki ne vzkipi niti ob očitnem zapostavljanju na fronti. Jasno je, da so hoteli narediti Američani film, ki naj bi pokazal svetu patriotsko zavest Yankee-jev m zato niso prav nič skoparili ne s hvalo ne s frazami, prisiljeni pa so bili skopariti z resnico. Broadwayska uspavanka je ameriški film za zabavo in nič več. Zabaval pa se boš le ob šlagerskih pesmih ip ameriških plesih, drugega v filmu ne išči. POLJSKO GLEDALIŠČE PRI MAS Panstwowy Teatr Powezechny (Državno obče gledališče) iz Lodza v Ljubljani. Od 5. do 16. aprila bo v Ljubljani gostovalo znano poljsko gledališče. Nastopilo bo s tremi deli jn sicer: G. Zapolsika: »Morala gospe Dulske«, J. Anouilh: »Antigona« in F. de Rojas: »Celestina«. To je prvi obisk poljskih umetnikov v Ljubljani po vojni. 8 BOLITHO Willlam: -Dvanaestorioa protiv. boga. Zagreb, NIP 1956. str. 293. To je delo znanega novinarja, in publicista; obsega obširen uvod in dvanajst zelo zanimivih esejev o izbranih zgodovinskih osebnostih. Delo je doseglo velik svet-ovnf uspeh in se seveda znašlo na indexu katoliške cerkve. MAKARENKO Anton Semjcnovič: Knjiga za roditelje. Sarajevo, . »Veselin Masleša« 1956. str. 407. Knjiga spada po svojem družbenem in pedagoškem pomena med zelo aktualne, dragocene in redke knjige v pedagoški literaturi. Vsako poglavje je svojevrstna novela o enem izmed problemov družinske vzgoje. KRNDIJA Drago:' Savremeni pravci u .političkoj ekonomiji na zapadu. Sarajevo. »Veselin Masleša« 1956. str. 118. Avtor razpravlja b sodobnih buržoaznih ■ ekonomistih in o gospodarstvu zapadpih držav ko-t Velike Britanije, Francije, Zap. Nemčije, Italije in Belgije. ŽLEBNIK Leon: Izbrani teksti pedagoških klasikov. Ljubljana, DZS 1956. str. 238. Teksta znanih pedagoških klasikov od Komenskega do Maka-renka lahko smatramo za nekakšno dopolnilo k njegovemu prejšnjemu delu Obča zgodovina pedagogike. ZOLA Emile: letina. Beograd, Rad 1957. str. 587. Zola v romanu »Istina« ogorčeno napada takratno francosko buržoazno družbo, posebno pa sebično in grabežljivo duhovščino. Roman se odlikuje z veliko vero v človeka in preobrazbo človeške družbe. KUKOLEČA Stevan — 2. K. Kostič: Organizacija proiz-vodnog predužeča. Beograd, Tehnička knjiga 1956, str. 264. Delo predstavlja prvo knjigo širšega dela o organizaciji proizvajalnega podjetja, katero naj poleg te knjige, ki govori o organizaciji proizvodnje, obravnava še v treh knjigah t%A.>4AlUa OMOfiUtk 91 Praška radijska postaja poroča, da bo od 26. do 28. aprila kongres Komunistične partije Slovaške. © V Avstriji hitro raste število brezposelnih. Ob koncu lanskega oktobra je bilo brezposelnih 65.262 avstrijskih delavcev, ob koncu novembra pa že 108,171. Na Koroškem je bilo 8,506 brezposelnih (4.122 več kot pred mesecem dni). Z Dunaja poročajo, da se je število brezposelnih dvV galo tudi v zadnjih treh mesecih. Povprečno je bilo v teh mesecih kakih 20.900 brezposelnih več kot pred letom dni. 9 Trije ameriški demokratski senatorji so pripravili načrt za revizijo protidelavskega Taft-Hartleyevega zakona. Senatorji predlagajo razveljavitev določbe, po kateri morajo sindikalni voditelji priseči, da niso komunisti, ter ukinitev protidelavskih zakonov v posameznih državah, katerih cilj je zaposlovanje stavkokazov. O Mednarodna zveza strojnih delavcev je sporočila, da so se lani v Združenih državah zvišali življenjski stroški za 150 dolarjev. Ta sindikalna organizacija se zavzema za sklenitev delovnih pogodb, ki bi določale, da morajo delodajalci obenem z dvigom cen zviševati tudi delavske mezde. @ Generalni sekretar KP Francije Maurice Thorez je pozval francoske komuniste, naj se zavzamejo za rešitev alžirskega spora na temelju priznanja alžirske nacionalne neodvisnosti. »Francija lahko danes izbira med dvema mož-nestima,« je dejal Thorez, »med nadaljevanjem vojne, ki peha našo deželo v katastrofo in novo politiko prijateljstva, ki bi omogočila plodne odnose v korist obeh strani,« © Na razširjeni plenarni seji Centralnega komiteja Komunistične partije Grčije so sklenili, da se bo komandant bivše grške demokratične arma- de Markos Vaftiadis vrnil na svoj položaj v Centralnem komiteju. Markosa so izključni iz CK »na podlagi neutemeljenih obtožb v obdobju, ko je vladal v Partiji nenormalni režim.« Na plenumu so Izključili iz Centralnega komiteja in iz Partije bivšega sekretarja Zahariadisa, ki je dolga leta zvesto služil Stalinu. 9 Zveza komunistične študentske mladine Francije, ki je imela pred dnevi v Parizu svoj ustanovni kongres, je objavila proglas, v katerem poziva vse francoske študente, naj se združijo v boju za »boljše življenje, mir in soci-alističho Francijo.« © Špansko vojaško sodišče v Madridu je obsodilo na zaporne kazni šest delavcev, obtoženih komunističnega delovanja. Vsi obsojeni so delali v neki madridski tovarni. Zaprli so jih decembra 1955. leta. Julian Martin Pablo, o katerem trde, da je vodja skupine, je bil obsojen na osem let, ostali pa na tri leta zapora. • V Franciji so sredi marca stavkali poštarji, uslužbenci civilnega letalskega prometa, rudarji in železničarji. Skupno je stavkalo nad pol milijona delavcev in uslužbencev. Vlada je sklenila, da bo nekoliko zvišala njihove mezde, sindikati pa so zavrnili njen sklep kot nezadovoljiv. 9 Zahodnonemško združenje »Hans Beckler« je razpisalo nagradni natečaj za tri najboljša znanstvena dela o soodločanju delavcev v gospodarstvu In družbi. • V Trstu že 26 dni stavka 1.200 delavcev in uslužbencev občinskega podjetja Aregat, Upravni odbor podjetja je predlagal kompromis, ki pa so ga delavci odklonili. Preteklo soboto so stavkajoči sklenili, da se ne bodo vrnili na delo, dokler občina ne bo sprejela njihovih zahtev. ZAČETKI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA NA KITAJSKEM V zadnjih tednih so na Kitajskem zaupali delavcem upravo petih velikih državnih podjetij. To naj bi bil nekakšen preizkus novih oblik upravljanja nacionalnega gospodarstva, ki naj bi v bližnji prihodnosti zamenjala stare, preživele in škodljive oblike administrativnega upravljanja. Eno izmed podjetij, v katerih preizkušajo delavsko upravljanje, je tudi pekinško Delavci, ki delajo v dun-kerquejskih ladjedelnicah, so več tednov zahtevali, naj jim zvišajo mezde. Pogajanja med delodajalci in sindikatom niso obrodila nobenega sadu. V četrtek, 21. mairca, so delodajalci dokončno zavrnili zahteve delavcev in jim zagrozili, da bo- i Urni V Dunkerqueju, kjer je ena največjih francoskih ladjedelnic, je pretekli četrtek prišlo do ogorčenega spopada med delavci in policijo. do obratovanje ladjedelnic ustavili. Delavci pa niso hoteli zapustiti »vojih delovnih mest Tedaj so delodajalci poslali proti njim nad 5.000 poli- FROTIDELAVSKI UKREPI KOLONIALNIH OBLASTI V SEVERNI RODEZIJI te* i® uolilmla Sindikati Severne Rodezije, britanske kolonije v Afriki, so od svoje ustanovitve 1948 leta pa do danes — kljub preganjanju, zapiranju, mučenju in ubijanju sindikalnih voditeljev — dosegli zvišanje mezd črnskih delavcev in uspeli zmanjšati ogromne razlike med mezdami belcev in črncev. Delodajalci uporabljajo vsa sredstva, ki jim jih nudi kolonialna uprava, da bi zatrli sindikalno gibanje domačinov. Lansko jesen so hoteli razbiti sindikat rudarjev, najmočnejšo sindikalno organizacij o domačinov v Severni Rodeziji Delavci so napovedali stavko, kolonialna uprava pa obsedno stanje. Po treh mesecih so obsedno stanje ukinili, Britanske kolonialne oblasti pripravljajo zakone, ld naj bi jim zagotovili pravico do nadzora sindikalne dejavnosti in denarnih sredstev sindikatov, V vsej Severni Rodeziji vlada ogorčenje. Sindikati mobiliziram delavstvo za boj proti tem zakonom, pričakujejo pa tudi. da jih bodo v tem njihovem pravičnem boju podprli delavci vseh ostalih dežel. čajev in žandarjev. Boj je trajal pet ur. Policija se je morala umakniti. Zvečer so policaji začeli streljati na delavce. Več delavcev je bilo ranjenih. Drugega dne sp delodajalci brez odpovednega roka odpustili več tisoč delavcev. Delavci so odšli pred borzo dela in demonstrirali. Iz okoliških krajev so poslali na pomoč policijske enote. Sindikati ladjedelhiških delavcev pripravljajo solidarnostne stavke po vsej Franciji. tramvajsko podjetje. V tem podjetju je bila pred nedavnim konferenca delavcev in uslužbencev, na kateri so izvolili nov upravni odbor, v katerem so večinoma delavci. Nove upravne odbore so izvolili tudi v ostalih štirih podjetjih. Ti upravni odbori Imajo naslednja pooblastila: nadzoruje-je delo uprav podjetij in izpolnjevanje državnih nalog, sklepajo o načrtih podjetij ter o raznih tehničnih in finančnih vprašanjih, volijo direktorje in njihove pomočnike, presojajo njihova poročila o poslovanju podjetij, obravnavajo organizacijska vprašanja ter sprejemajo pravila i,n predpise o mezdah, nagradah, varnosti delavcev pri. delu, napredovanju itd. Tudi doslej so imeli v kitajskih tovarnah upravne odbore, ki so jih začeli ustanavljati takoj po zmagi revolucije, toda imeli so le posvetovalne pravice, ne pa izvršilne, in bili so začasni, ne pa stalni organi. Direktor podjetja je imel pravico razveljaviti sleherni sklep upravnega odbora. Na konferenci pekinškega tramvajskega podjetja so ugotovili, da se je sistem* togega a dmini s trat iv nega upravljanja iz centra polagoma razvil v škodo demokratičnih delavskih institucij. Upravni odbori so domala izginili Posledica tega je bila, da so postali delavci pasivni, da so uprave podjetij zapostavljale mnenja delavcev, medtem pa so naraščale napake in pomanjkljivosti. Zato je potrebno, da v podjetjih čimprej obnovijo in nadalje razvijejo demokratični sistem delavskega upravljanj a. Začelo se je v ladjedelniškt industriji. Spor med delavci in delodajalci* M je več mesecev tlel, se je sredi marca razplamtel. Delavci so zahtevali zvišanje mezd. Delodajalci so njihove zahteve odklonili. Tudi o pogajanjih niso hoteli ničesšr slišati. Zato so de- V Al žiru se boji nadaljujejo 8 nezmanjšano silovitostjo. Nad pol milijona francoskih vojakov je pred dnevi prešlo v ofenzivo proti alžirski nacionalnoosvo-bodilni armadi, ki ima (po francoskih podatkih) le 2@.0M borcev. Takih ofenziv pa je bilo doslej že precej, toda vse so propadle. Alžirska narodnoosvobodilna vbjska je nepremagljiva, kajti podpira jo 9 milijonov Alžircev. — Na slikah, ki jih danes objavljamo, vidite ujetega francoskega orožniškega oficirja, ki ga straži borec narodnoosvobodilne armade, in bolničarki alžirske vojske, ki skupno s svojimi brati požrtvovalno prenašata vse. tegobe te vojne. » v I Pred dnevi je izšla knjiga »Gana«, ki jo je napisal vodja nacionalno-osvobodilnega gibanja Zlate Obale in predsednik prve vlade neodvisne Gane, dr. Kwame Nkrumah. V tej knjigi, ki je pravzaprav politična avtobiografija predsednika ganske vlade, je med drugim rečeno: »Pridno sem proučeval vprašanje organizacije. Vedel sem, da bo vsak program za ureditev kolonialnega vprašanja odvisen od organizacije. Prizadeval sem si, da bi našel formulo, ki bi omogočila ureditev vsega kolonialnega Vpraša,nja in problem imperializma. Prebiral sem dela Hegla, Marxa, Engelsa, Lenina in Mazzinija. Ta dela so zelo vplivala na moje revolucionarne ideje in na moje delo. Zlasti globok vtis so napravile name ideje Marxa in Lenina, ker sera čutil, da pomeni uporaba njune teorije ureditev teh problemov...« »Kapitalizem je preveč zamotan sistem za dežele, ki so gi šele nedavno priborile neodvisnost. Zato nastopa potreba po izgradnji socialistične družbe v njih. ..« »Neodvisnost Gane ne bo popolna, če ne bo povezana z osvoboditvijo ostalih področij v Afriki. Velikanski večini celine še vedno vlada 6 evropskih držav. Naš primer naj navdihne in okrepi tiste, ki še vedno žive pod tujo oblastjo...« Veliko Britanijo je zajel val delavskih stavk, ki utegnejo povzročiti največjo krizo britanske industrije v zadnjih tridesetih letih. Nad milijon delavcev je zapustilo delovna mesta v znak protesta proti nepopustljivi protidelavski politiki konservativne vlade. lavci 16. marca napovedati »stavko do zmage«. Stavka ladjedelniških delavcev je omrtvila vse angleške ladjedelnice. Delati je prenehalo nad 200.000 delavcev. Stavka, ki je bila od vsega začetka popptna, je ustavila gradnjo več sto ladij, med katerimi jih je bito precej že skoraj dograjenih. To pa je bil šele začetek. Stavkajoče je podprla Konfederacija kovinarskih in strojnih delavcev, ki ima cca 3 milijone članov. Preteklo soboto je ta večmilijonska sindikalna organizacija napovedala solidarnostne stavke v vseh ključnih industrijah. Stavkati so začeli delavci industrije letal, orodnih strojev in električnih naprav. To naj bi bito opozorilo delodajalcem, da bo orga- Prlzor z nekega vaškega predvolilnega zborovanja indijske Kongresne stranke. Ljudje prisrčno pozdravljajo Nehruja, ki jim govori o poti Indije v socializem. nizirani angleški proletariat do kraja podpiral delavce v - ladjedelnicah. Stavkajoči zahtevajo 10 odstotno zvišanje mezd. V začetku tega tedna so se v Londonu začela pogajanja med predstavniki delavcev, delodajalcev in ministrstvom za delo, ki naj rešijo spor. Če se delodajalci in delavci ne bodo sporazumeli, bo v kratkem začeto stavkati skoro tri milijone delavcev in stavka bo zajela vsa središča britanske kovinarske industrije. Preteklo soboto je britanski laburistični voditelj Gaitekell izjavil, da je za sedanji »težavni položaj v industriji* povsem odgovorna vlada. Delavci upravičeno sumijo, da je vlada izpodbujala industrij ce, naj odklanjajo delavske mezdne zahteve. Odgovornost za to krizo zadene vlado, ki je do skrajnosti razvila politiko zasebne pobude. Gaiitskell upa. da bodo delodajalci in delavci kmalu dosegli sporazum o prekinitvi stavke. SINDIKALNO GIBANJE V SUDANU N O ' V S' V • E T , - Republika Sudan (arabsko Bllad es Sudan: Dežela črnih) meri z,5»5.7M kvadratnih kilometrov (desetkrat več kot Jugoslavija) in ima deset milijonov prebivalcev, v severnih pokrajinah živi 7 in pol milijona Arabcev, v južnih pa 2 in pol milijona črncev. Sudan je neodvisen od prvega januarja 1956. Prej je bil 57 let anglo-egiptov-ski kondominij. Glavno mesto je Kartum (»Slonov rilec«), ki ima četrt milijona prebivalcev. Dežela je bogata, toda gospodarsko zaostala. Komaj o,5’/» zemlje je obdelane. 9,6% je travnikov, 37,6*/, gozdov, ostalo je pustinja. Geje bombaž (glavno izvozno blago), pšenico, sorgo itd. Živinoreja je močno razvita (4 milijone glav goveje živine, 10 milijonov ovac in koz, poldrug milijon velblodov). O Industriji in rudarstvu skoraj ne moremo govoriti. Sudan je še neraziskan, strokovnjaki pa trde, da skriva veliko dragocenih rud. Sudansko sindikalno gibanje je zelo mlado, staro komaj dobrih deset let. In vendar je v tem kratkem času doseglo pomembne uspehe (zboljšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev, organizacijska trdnost in množičnost gibanja), ki dokazujejo, da se je sudanski proletariat zavedel svoje moči in svojega poslanstva. Sudanci, ki so se med drugo svetovno vojno borili v vrstah britanske armade, so prišli v stik s številnimi naprednimi in socialistično usmerjenimi Evropejci, od katerih so se marsikaj naučili. Medtem so sudanski študenti, ki so študirali na univerzah v Kairu in Aleksandriji, spoznavali napred- ne ideje, študirali Manca, Engelsa, Lenina. Ti mladi ljudje so se ob vrnitvi v domovino povezali z delavci, začeli so izdajati svoj tisk in širiti ideje o svobodi in socialni pravičnosti. Leta 1946 so v Sudanu ustanovili Komunistično partijo, ki je spočetka delovala ilegalno. Ze v nekaj mesecih so sudanski komunisti ustanovili partijske organizacije v vseh večjih delavskih središčih, zlasti v železniških delavnicah v Atbariju. Zato so že leta 1946 lahko ustanovili sindikalno organizacijo železniških delavcev, ki je še danes najmočnejša sindikalna organizacija v Sudanu. Prve sindikalne organizacije pa so se morale ogorčeno boriti za svoj obstoj. Razmere, v katerih so tedaj živeli sudanski delavci, so bile obupne. Čeprav so po prvi svetovni vojni prepovedali suženjsko delo, vendar se je v praksi obdržalo prav do osvoboditve. Delovni čas ni bil odmerjen, mezde so bile nizke, socialnega in zdravniškega zavarovanja ni bilo, pokojnin ln dopustov niso poznali, delavci niso imeli nobenih političnih pravic. Proti vsem tem krivicam je nastopila sindikalna organizacija železniških delavcev. Kolonialna uprava pa' je ni hotela priznati. Zato je leta 1947 prišlo v Kartumu do velikih delavskih demonstracij. Policija je zaprla nad 50 sindikalnih voditeljev, delavci pa so zagrozili s splošno stavko. Tega se je vlada ustrašila in dovolila delavcem, da se organizirajo v sindikate. Istega leta so železničarji prvič stavkali. Stavka, ki je trajala 33 dni, se je končala z zmago sindikatov. .Delavci so izbojevali nekaj ekonomskih pravic, obenem pa je stavka prebudila delavce ostalih strok. Vlada je obljubila, da bo izdala zakon o zaščiti delavcev in njihovih organizacij. Leta 1948 je res izdala zakon o pravicah delavcev, ki pa ni dovoljeval, da bi sindikalne organizacije podpirale druga drugo in je odvzemal delavcem pravico do stavke. Nekaj mesecev kasneje so sindikati — v znamenje protesta proti pomanjkljivostim omenjenega zakona — napovedali splošno stavko, ki je okrepila mlade sindikalne organizacije in prisilila vlado, da je sprejela delavske zahteve. Leta 1951 so v Sudanu ustanovili Kongres delavcev, ki se je kasneje preimenoval v Generalno federacijo sindikatov. Medtem so delavci izbojevali 48-urni delovni čas, pravico do plačanega dopusta in do plačanih nadur, do bolovanja In odškodnine v primeru nesreče pri delu. , Leta 1952 so se sindikati povezali z Azha-rijevim nacionalnim gibanjem, ki je tedaj sprejelo v svoj program zahtevo komunistov, naj kolonialne sile dovolijo Sudanu pravico do samoopredelitve. Istega leta so sindikati napovedali splošno stavko proti nasilju kolonialne vlade, ki je popolnoma uspela. Sudansko nacionalno gibanje je bilo tedaj že tako močno, da so Britanci morali popustiti. Februarja 1953 sta se vladi Velike Britanije in Egipta sporazumeli, da bodo lahko Sudanci sami '(najkasneje do 1956. leta) odločili o svoji usodi. Prepustili sta jim dve možnosti — neodvisnost ali združitev z Egiptom. Istega leta so bile v Sudanu prve parlamentarne volitve. Zmagala je Azharijeva stranka, ki se je tedaj še zavzemala za združitev z Egiptom, V parlament je bil izvoljen le en komunist (Tahar Zaruk), kajti volilni zakon je onemogočal Komunistični partiji, da bi postavila večje število svojih kandidatov. Takoj po prevzemu oblasti se je Azhart-jeva vlada odrekla podpori proletariata. Skušala je omejiti dejavnost sindikatov, zmanjšati nekatere ekonomske pravice delavcev in politično Izolirati delavski razred. Sudansko delavsko gibanje se je tedaj znašlo pred novfm sovražnikom — domačim političnim in razrednim nasprotnikom. Vlada se je zlasti trudila, da bi onemogočila delovanje naprednih sindikalnih voditeljev, med katerimi zavzema najvidnejše mesto Sefi Ahmed, železniški delavec, znan sudanski delavski borec, kj je več let preživel v zaporu. Tretji kongres Generalne federacije Sindikatov je sprejel minimalni program, ki se zavzema z-a zboljšanje življenjskih pogojev delavcev, za višje mezde, socialno zavarovanje in za delovno zaščito. Ta program podpirajo vse levičarske politične skupine, posamezne njegove zahteve pa tudi poslanci drugih strank. " Decembra 1955 so se vse stranke sporazumele o ustanovitvi svobodnega Sudana. Dne 1. januarja 1956 je na nekdanji palači britanskega guvernerja v Kartumu zaplapolala sudanska zastava in oznanila s veva rojstvo republike Sudana. Prvo leto sudanske neodvisnosti je bilo polno sporov in spopadov med proletariatom in domačimi ter tujimi izkoriščevalci. Delavci so se junaško borili za svobodo, toda ne za takšno, kakršno si predstavljajo njihovi izkoriščevalci, borili so se za svobodni Sudan, v katerem ne bo izkoriščanja. In za tak Sudan se bore še danes. Ze januarja 1956 so delavci demonstrirali po ulicah večjih mest. Februarja je prišlo do velikih spopadov med delavci in policijo v Fort Sudanu. Marca.so se uprli revni kmetje v Kostiju ob Belem Nilu. Med uporom je bilo ubitih 150 kmetov In nekaj policajev. Pokol kmetov v Kostiju je vznemiril vso deželo. Delavci so s stavkami prisilili vlado, da je uvedla preiskavo in se začela resneje zanimati za kmečki proletariat. Generalna federacija sindikatov Sudana se je v tem kratkem času močno okrepila. Danes združuje 52 sindikatov in ima 150.000 članov. Njen vpliv je tako močan, da so njene zahteve sprejele v svoje programe tudi naprednejše meščanske struje. Generalna federacija sindikatov je borbena organizaciia sudanskega proletariata, ena najmočnejših afriških sindikalnih organizacij, ki s svojimi uspehi in izkušnjami vpliva tudi na rast delavskih sindikatov v ostalih afriških deželah. Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 ■— n™ t , , kab£ ” Soven^°' " Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoptsno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec v Ljubljani - I Dom sindikatov. - Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. - Poštni predal 284. - Račun pri Mestni hranilnic! v Ljubljani 601-606-1-221 -Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Naslov uredništva In uprav« List Izhaja vsak petek. -*