Ima naročnikov IS,800 Nsretnias: Za mčIum* ^.........'..MM Za ines—ufrre___$3.00 NAŠLO? ■redBtttra Ia npravelttvaJ «11? St. Clair Ar«. Cleveland, O. Telefon: Kandolph 028 r^Z --^^^^-^TomCIAL ORGAK[ ^ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Mstter Deeember 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Aagttst 24, 1*12 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 St. Clair are. CLEVELANr O. TS« |ir|wt **tea WeeUy ie tbe ^ 6. uri po-^ka slovenska naselbina slično poldne je umrl rojak John Pri stov, star 44 let, stanujoč na 995 Addison Rd. Pokojni je bolehal 6 mesecev. Doma je bil iz Hraš pri Lescah, Gorenjsko. Tu zapušča žalujočo soprogo, 12 let starega sina, 6 letno hčerko, v starem kraju pa očeta in dva brata. Bil je član društva Naprej, št. 5 S. N. P. Jednote. —Umrl je rojak Frank Lud-wig, star 37 let, doma iz Primorskega; v Ameriki je živel 17 let. Tukaj v Clevelandu zapušča ženo, tri otroke in dva brata. Pokojnik je spadal k društvu Clevelandski Slovenci, št. i4 S. D. Z. Svetila vsem pokojnikom večna luč! Dne 10. junija zjutraj je u-mrl po kratki bolezni Apton Premru, stanujoč na 58th St. Star je bil 25 let. V pondeljek je šel na delo. Pri delu je nagloma zbolel in odšel domov. Poklicani zdrav- poroko. Tamošnja, brhka de klica "Edinost" se-je za vedno združila z nestorjem ameriških slovenskih listov, že 33 letnim "Amerikanskim Slovencem". Take vrste poroke so v resnici redke!! Mnogo sreče, uspeha, napredka in blagoslova božjega! Tozadevno veselo poročilo čitamo v št. 90 "Edinosti" in v 29 št. "Amer. Slovenca". Ker je dosedanji lastnik, ozir. tiskovna družba imela na prodaj svojo tiskarno, kjer je izhajal "A. S.," je to priliko porabila Katol. tiskovna družba "Edinosti" v Chicagu, ter je kupila "A. 3." za nekaj nad $500.— Zanaprej bo izdajala označena družba po štirikrat na teden list z imenom "Amerikanski Slovo** in Edinost".' Kaj drugega hočomo reči k tej poroki, oziroma k temu združenju, kakor to, da navedeni korak najiskrenejše pozdravljamo. Povsem odobrava- nik je po preiskavi naznanil, ]mo besede urednika novega da ni več pomoči Ranjki je združenega lista, ki pravi: "Z _ ... združenjem "Amerikanskega Slovenca" z listom "Edinost" bil doma iz Mctenje vasi, fara Slavina. kjer zapušča očeta, mater, 2 brata in sestro, tu v Clevelandu pa teto in več sorodnikov. Bil je član društva > Primož Trubar, št. 126 S. N. P. Jednote. v —Dne 9. t. m. so potegnili iz ' erijskega jezera, truplo Frank Vidmarja, samca, starega 37 let, ki je stanoval na 1063 E. 67th St, pri družini Mike Marolt. Ranjki zapušča tukaj dva brata, v domovini pa tri brate in eno sestro. Nave-denec je bil dne 24. maja še na nekem ženitovanju in krsti-ji, odkoder se ni več domov vrnil; ker se mu je zmešalo, je nesrečenec skočil v vodo, odkoder so ga potegnili še le čez 16 dni že precej nagnitega. —šele zadnje dni smo zvedeli, da je bil še dne 29. maja na Marshallovi šoli pr^va (Marshall Law Sehool) promo-viran doktorjem prava (Mas-ter of Law) naš odlični rojak in s#brat Louis žužek, ki že dlje časa izvršuje odvetniški .posel v naši naselbini. Iskrene čestitke! —V četrtek, dne 19. t m. se vrši z lepim sporedom gradua-cija študentov šole St. Igna-tius College (Carroll Univer-sity), kjer bosta dobila diplome tudi dva Slovenca in .sicer Josip Ogrin, ml. in Frank Grdina. Graduiranje se vrši ob 8. uri zvečer v Engineers' avditoriju na St. Clair Ave. in On-tario St Prijatelji so vabljeni, da se istega vdeležijo. Vstopnina prosta. Prvi graduant je edini sin znanega rojaka Josip Ogrina z Addison Rd., ki se sedaj nahaja na obisku v stari domovini; drugi je pa sin predsednika naše K. S. K. Jednote. začenja nova doba za naš katoliški tisek. Ta združitev bo šla dalje, in bo združila še vse druge sile na katoliški fronti. To je še le začetek pravega skupnega delovanja med nami, in zato ga mora pozdraviti iz vsega srca vsakdo, ki želi katoliškemu delu med Slovenci v Ameriki srečnejšo in boljšo bodočnost". Od naše strani obljubujfemo novemu, združenemu katol. listu, da mu bomo ostali vedno naklonjeni kot zadnja leta, saj je je bila chikaška "Edinost" takorekoČ že zaročenka našega lista! Naša iskrena želja je, da bi postal ta novi združeni list v doglednem času dnevnik, katerega katol. Slovenci v A-meriki tako nujno potrebujemo. Vsem našim čitateljem označeni list najtopleje priporočamo. Dne 12. t m. so graduirale na Notre Dame višji šoli tudi tri Slovenke in sicer Miss Rose Jeanne Bašca, Melania T. Jak-šič in Margaret M. Schneller. Vsem tem graduantom in njihovim starišem naše čestitke! —Vsi izvrševalni člani, (pftvci in pevke) katoliškega pevskega društva "Lira" so uljudno prošeni, da se zanesljivo udeleže izvanredne seje, ki se vrši v torek dne 1. julija zvečer ob pol 8. uri v navadni dvorani stare šole. Ker je ta seja jako važnega pomena, je pričakovati obilne vdeležbe. — Odbor. IU ta liat preči tate, dajte ga sto jem« sosedu ali prijatelju aa ogled. RAZNE KRATKE VESTI. , — Ko je policijski sodnik Dale v Brooklynu obsodil nekega notoričnega pijanca v 16 dnevni zapor, se jc pri tem sledeče izjavil: "Če bi zamo-gel človek vse žrtve prohibicije skupaj v vrsto spraviti, bi te vrste najboljši ekspresni vlak v 6 dneh noj mogel do konca doseči." — V newyorškem zalivu so dne 15. t m. zaplenili 5 tihotapskih čolnov z opojno pijačo v vrednosti $87,000; aretiranih je bilo tudi 12 tihotapcev. Carinski stražniki so imeli pracoti boj s kršilci prohibicijske postave, šele ko so oddali nanje st^l iz malega topiča, so se slednji vdali. Odvetniki znanih dveh mladij milijonarskih štnden-tov, R. Loeba in N. Leopolda, ki sta dne 25. mjja na grozovit načih umorila 13 letnega mili-jonarjevega sina Rob. Franksa, so najeli 56 najboljših ekspertov v deželi, ki bodo preiskali duševno stanje morilcev* Do* slej so že trije izmed teh mnenja, da Loeb in Leopold nista pri zdravi pamuti; eksperti državnega pravdništva pa zatrjujejo, je dne 16. junija izvršil samomor 45 letni Frank Embody s tem, da se je vrgel pod brzovlak. To je storil ravno na onem mestu, in revno isto minuto, odkar je pred letom dni vlak povozil njegovo ženo. ; — V Pitstburghu, Pa., je najbolj 'ponosna družina razva-žalca ledu, Louis llofmana, ker ji je štorklja v 4 letih prinesla že osem novorojenčkov. Prvi je bil sam; temu je sledilo dva para dvojčkov; minuli mesec 30 pa dobili trojčke. — Te dni se je v ječi v Glogau v nemški šleziji obesil zloglasni morilec Ed. Seibner, ki ima na vesti 40 umorov in ropov. Pri tem groznem delu«mu je pomagala njegova žena in 11 letni sin. Seibnerja bi morali v kratkem obglaviti. — Dr. E. B. Morgan v Pater-son, N. J., bo te dni izvršil posebne vrste operacijo nad Alfred Le mano m s tem, da mu bo odvzel eno slepo oko in ga nadomestil s prašičjim. Te vrste operacijo je že enkrat izvršil, toda se mu ni dobro obnesla. — Iz Berlina , se poroča, da preti na Ruskem zopet velika lakota. Ker je skoro vse poljske nasade uničila suša in nadležne kobilice. Največja beda preti ljudstvu na stepah v Ca-ricinu. RAZSTRELBA NA BOJNI LADIJI. San Pedro, CaL, 12. junija. —Danes ob 11:45 dopoldne je nastala na bojni ladji "Mississippi" velika razstrelba, ker je pri vajah eksplodirala cev 14 palčnega topa. , Na mestu je bilo ubitih troje častnikov in 45 pomorščakov, ranjenih je pa nad 20 vojakov. Nesreča se je pripetila nedaleč od tukajšnjega pristanišča na morju. Vzrok eksplozije je pripisovati slabemu ravnanju nekega podčastnika, ker je prenaglo spustil električni tok v zalogo smodnika pri topu. REPUBL. KONVENCIJA. COOLIDGE IN DAWES NO-MINIRANA. Zadnji četrtek, dne 12. t. m. se je odigrkl v mestnem avditoriju v Clevelandu, O., važen dogodek v zgodovini Združenih držav. Ta dan je bila namreč zaključena 18. republikanska konvencija, kjer so si številni zastopniki republikanske stranke izbrali dva svoja moža za najvišji urad, kojega se more doseči v Združenih državah ameriških, predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, Calvin Coolidge in general ChaMes Dawesa. Republikanska narodna konvencija je trajala tri dni. V obče je potekla mirno; le pri nominaciji podpredsedniškega kandidata je bilo dosti težave, ker niso imeli republikanci nobenega pravega kandidata izbranega. Sedanji predsednik Calvin Coolidge je imel ?pri nominaciji srečo. Že pri prvem glasovanju, ki se je končalo ob 2. uri popoldne je dobil velikansko večino glasov. Zanj so glasovali vsi delegatje izvzemši 34 pristašev U FoUetteja m 10 glasov za senatorja John-sona; ker so pa končno uvideli veliko premoč pristašev sedanjega predsednika za zopetno predsedniško mesto, so oddali Š6 slednji zanj svoje glasove; končno je bil «tavljen predlog, da naj delegacija republikanske stranke soglasno nominira sedanjega predsednika za zopetno predsedniško mesto, kar se je z burnim aplavzom izvršilo.. Popoldne ob 4. uri se je vršilo glasovanje za podpredsedniškega kandidata. Pri tem je bil izvoljen bivši guvernor države Illinois, Frank Lowden, ki je pa nominacijo odklonil. Kaj takega se je pripetilo prvič v zgodovini Združenih držav. Ker so bili torej delegatje republikanske konvencije brez izbranega podpredsedniškega kandidata, so sklicali zvečer še posebno sejo in so na isti seji izvolili generala Chas. Davves, znanega tudi pod imenom "Hell and Mana;" te besede namreč general Dawes prav rad izgovarja. Podpredsedniški kandidat general Davves je bil rojen leta 1865 v mestu Marietta, O. Kasneje se je preselil v Chicago, kjer je postal bankir. Tekom vojne je bil imenovan za glavnega upravitelj*, oziroma nakupovalca vojnih potrebščin za ameriško armado. Ker je izboren računar in ekonom, je tudi on sestavil ves proračun za vojne izdatke. Po vojni je on izdelal načrt glede vojne reparacije med Nemčijo in zavezniki, česar ni bilo mogoče izdelati nobenemu Evropejcu. Vsled tega je postal general Davves znan po vsem svetu. V obče je sodba, da je dobila republikanska stranka izberne-ga kandidate za podpredsedniško me^to. Glede platforme republikancev je ameriško časopisje pisalo na dolgo to široko. Kakor običajno, so tudi letos republikanci stavili v svoje načrte razne točke, ki so- že na- IZ TRBOVELJ. KRVAVA NEDELJA. Za nedeljo, dne 1. junija je bila napovedana slavnost razvitja prapora "Orjune" v Trbovljah na Štajerskem. Te slavnosti se je udeležilo veliko Orjunašev iz Ljubljane, Celja, Maribora, Zagreba in drugih krajev. Po prihodu vlakov z udeleženci slavnosti so se razporedili za pohod s postaje v trg Trbovlje. Na čelu sprevoda je bila godba dravske divizije za njo prapori, nato člani izvršilnega in upravnega oblastnega odbora, za tem je pa sledilo članstvo kakih 1000 po številu. Ko je povorka prišla do Lok, je bilo tam izranih kakih 150 komunistov. Bili so ču#o mirni, ko je mimo njih korakala godba. Ko pa so prišli prapori, so začeli komunisti kričati r "Doli Orjuna," in podobno. Nekdo iz gruče komunistov se je zagnal proti praporom in hotel enega strgati iz rok praporščakov. V tem trenutku pa so že padli tudi streli. Prvi je padel, zadet od kroglje skozi srce, oblastni čel-nik "Orjune," Stanko Žnidar-žič. V tem hipu je padla tu$ Iz hiše prva ročna granata in ranila več Orjunašev. Začela se je splošno bitka, ker so se tudi Orjunaši začeli boriti s orožjem in nato z naskokom zavzeli Rudarski dom. iz katerega so na nje streljali komunisti. Bitka je trajala kakih 10 minut Kot žrtvi sta padla tudi Žarko Boltavzer, u-radnik kmetske posojilnice, ki je bil na mestu mrtev, dobil je kroglo ^skozi vrat in France šlajpah, lekarnar, zadet od krogle in bombe, ki ga je silno razmesarila. Umrl je na kolodvoru v Trbovljah. Od komunistov so med bojem padli smrtno zadeti Albin Fric, Jakob Ocepek, Ivan Rozine in Franc Fakin. Težko ranjeni so orjunaši Alojz Le-bar, Albin Arniš iz Rakeka, Franc Lešnjak iz Rakeka, Josip Kukic iz Rakeka in Vlado Porekar, učitelj iz šoštanja. Težko ranjeni komunisti pa so: Karel Razboršek, Mirko Weinberger, Ivan Hlebec, Ludvik Jajn in Helena Obaher. Lahko ranjenih je vseh skupaj okoli 40 oseb. vgdne in znane. Med vsemi se razvidi, da hočejo republikanci obstati pri prohibiciji, oziroma pri strogem izvrševanju Volsteadove postave, kar jim i>o pri decemberskih volitvah škodovalo. Dne 24. junija se vrši v New Yorku narodna konvencija demokratov, ki bodo baje prišli na plan s povsem novimi in u-mestnimi točkami. Demokrati imajo na svojem krmilu znanega newyorškega guvernerja Al. Smitha, ki bo predsedniški kandidat; njegov tekmec je pa znani bivši državni zakladni-čar McAdoo in državni ravnatelj železnic. Kdo izmed teh dveh bo zmagal je še negotovo. Ker je guverner Smith odločno proti sedanji prohibiciji, bo meseca novembra zanj glasovalo mnogo volilcev, četudi niso demokrati in tako je mogoče, da bomo imeli zopet demokratskega predsednika. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Umrli so v Ljubljani: Josi-pina černe, mesarjeva žena, 34 let — Martin Vrenk, železniški kurjač, 68 let. — Marija Gruden, zidarjeva žena, 66 let. — Marija Klemene, zasebni-ca, 47 let. — Marija Krušič, zasebnikova žena, ,75 let. — Peter Babič, čevljarski vajenec, 16 let. — Elizabeta Hab-jan, dninarjeva žena, 54 let. — Alojzij Kenig, posestnik, 26 let — Anton Pengal, železničar v pokoju, 46 let. — Marija Centrih, zasebnica, 76 let — Jakob Košmerlj, posestnikov sin, 20 let. — Ivana Žu-želj, bivša služkinja, hiralka, 33 let. Umrl je dne 11. maja v Velikih Laščah ondotni notar, g. Josip Smodej v 69 letu starosti. Smrtna koaa. V Vrtojbi je umrl splošno spoštovani posestnik in občinski svetovalec Ivan Lasic. Na Selu, občina štjak, je umrl 84 letni Ivan Počkar, oče sedanjega župana v štjaku. V Rihemburku je umrl bivši župan in cerkveni organist Ivan Colja, ki je bil vedno poštenjak, a je koncem življenja zašel v zmoto in postal fašist. Njegov pogreb je 'hotel zloglasni Bandelj izkoristiti v politično agitacijo, a ljudstvo je to početje z gnusom obsodilo. Smrtna nesreča. V Mariboru se je smrtno ponesrečil podna-rednik Jožef Stingl, uslužben v podoficirski šoli. Jahal je v Betnavo, na potu pa se mu je splašil konj ter vrgel jezdeca iz sedla. Pri padcu si je Stingl razbil glavo ter obležal mrtev. Ponesrečenec je bil sin posestnika Karla Singla iz št. Ilja. Nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. Pri Sv. Barbari v Halozah je dne 14. maja ustrelil šolar Konrad Furger 5 letnega Franca Brod-njaka. Igral se je z nabitim samokresom, ki se je sprožil in krogla je zadela otroka v glavo. Žrtev planin. Dne 25. aprila so na Stolu končno našli truplo 29 letnega Franca Gašperuta iz Breginja, ki je bil dne 8. januarja letos napravil na planine izlet s svojim tovarišem Ba-lohom. Gašperut je bil na vrhu Stola obnemogel v snegu in ondi zmrznil. Sneg ga je popolnoma zapadel, zato ga niso mogli najti. Njegovo truplo je bilo sedaj še popolnoma dobro ohranjeno. Prenesli so -ga v Breginj in tam ob obilni vde-ležbi sovaščanov pokopali. Umrl je dne 12. maja popoldne ob 5. uri v Kozarjah pri Ljubljani g. Jožef Dolinar, posestnik in gostilničar. -o — HIMEN. Iz Pueblo, Colo., nam pišejo, da se je te dni ondi poročil Mr. Walter L. Predovich jtz Miss Kristino Blatnikovo. Novopo-čenca sta se podala na ženito-vanjsko potovanje proti Kaliforniji. Mr. Predovich je znan širom Amerike med hašim svetom in tudi v starem kraju, ker je bil pred »leti tajnik Jugo-slav Reliefa, da je v družbi Mr. Josip Sitarja spremljal veliko množino zabojev blaga v staro domovino. Naše čestitke! KONVENCIJA H Z. ILL. BRAT BUTKOVIČ KONVEN-ČNI PREDSEDNIK. ANCUJA PLAČA OBRESTI. Washiagton, D. C., 16. junija. — Zakladniški department je te dni prejel s posredovanjem Morganove banke $69,-000,000 kot polletno plačilo obresti, katere je plačala Anglija Združenim državam na svoj dolg. Tozadevni ček je bil izdelan na federalno rezervno banko. -o- PREBIVALSTVO V ZDRUž. DRŽAVAH NARAŠČA. • Jja^n.-« . *v f ' • f'r • %C > - New York, N. Y., 16. junija. —Državni statistični urad poroča, da je 1. januarja, 1924 znašalo skupno število prebivalstva v Združenih državah 112,826,000 duš, leto nazaj pa 110,888,000; v treh letih (od 1. januarja, 1920) je to število narastlo za 7,115,000 prebivalcev, tekom zadnjih šest mesecev do 1. januarja, 1924 pa za 1,162;000. V Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu je bila dne 16. t. m. otvorjena VIII. konvencija Hrvatske Zajednice, Illinois, na kojo je došlo IU delegatov in glavnih odbornikov iz raznih držav. Ker ima tudi ta organizacija v svojih pravilih določeno, da se ima voliti posebnega konvenčnega predsednika, je pri tozadevni volitvi dne 16. t.-m. ta izredna čast doletela našega sobrata John Butkoviča iz " Pueblo, Colo., pravnega odbornika K. S. K. Jednote; drugim kon-venčnim podpredsednikom je bil izvoljen delegat Anton Fritz, bivši zastopnik društva sv. Jožefa, št. 2, K. S, K. Jednote v Jolietu. « Tozadevna volilna borba je bila huda. Brat Butkovič je dobil 56 glasov, njegov nasprot nik pa 55; torej je brat Butkovič zmagal ravno z enim glasom večine. Illinoiska Hrvatska Zajed-nica je druga največja hrvatska podporna organizacija v A merilci'; k isti spada li več Slovencev, članov naše K. S. K. Jednote. Letošnja konvencija bo jako bučna in važna, ker je na dnevnem redu združenje z Narodno Hrvatsko Zajednico, dalje z Zapadno Zajednico in npkrnrv^čjim siamostojnim dru-'Štvom iz iCansasa. Kakor ču-jemo, združitve ne odobrava vse članstvo vsled gotovih kočljivih točk; iz tega je sklepati^ da bo ta konvencija trajala več nego en teden. / Ako pride do združitve, bo imela Narodna Hrvatska Zajednica dne 15.. septembra svojo izvanredno konvencijo v Detroit, Mich. Ker poznamo navdušenega in skušenega brata Butkoviča, smo trdno uverjeni, da bo kot konvenčni predsednik storil najboljše v korist članstva o-značene hrvatske podporne organizacije. Došle delegate in glavne odbornike kot naše rodne sobrate tem potom iskreno pozdravljamo in jim želimo hajveč uspeha pri njih napornem delu. Živela slovensko-hrvatska vzajemnost! VABILO NA PIKNIK. Društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote, Chicago, IU., tem potom uljudno vabi rojake v Chicagu in okolici na veliki piknik, katerega bo društvo priredilo v nedeljo 13. julija na Kochs farmi v Lemont, 111. Prostor, kjer se bo vršil piknik, je krasen in je ob lepi tlakovani cesti med Chicago in Jolietom; zato vabi naše društvo vse cenjene rojake iz So. Chicago, Argo, Summit in Jolieta. Društvo bo vsakemu draštvu kakor posameznemu rojaku za poset na tej društveni prireditvi zelo hvaležno in bo uslugo z velikim veseljem vrnilo. . članom našega društva in o-stalim chicaškim Slovencem naznanjam, da se bomo v nedeljo 13. julija pričeli zbirati takoj po pol osmi sv. maši pri sobratu blagajniku, Mr. Frank Grill-u, da se odpeljemo na piknik v Lemont. Kateri se želi voziti s poulično železnico, slučaju bolezni strogo ravna po teh določbah, v nasprotnem slučaju naj posledice sam sebi pripiše. Istotako opozarjam vse one člane in članice, ki stanujejo-v mestu ali naselbini, kjer že obstoji društvo, spadajoče v centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, da naj zahtevajo prestopni list od svojega društva, čitaj stran 137, člen J, točka 23, pa da se vsakdo po določbah te točke ravna, če hoče sam sebi dobro. K sklepu naznanjam, da je bilo na prvi četrtletni seji, dne 13. aprila sklenjeno, da plača vsak član 25 cehtov v mesecu juliju v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov, Sobratski pozdrav članstvu našega društva in vsemu Jed-notinemu članstvu. John R. Sterbentz, tajnik. vati za cerkev $25 in da- je že veliko število članov zaradi te-odstopilo od našega društva. Zaradi tega tem potem slovesno izjavljamo, da to ni resnica. Ne verujte takim prepelicam in zlobnežem; za vse informacije, kadarkoli hočete, obrnite se na društvo, ali na društvene uradnike. Toliko v pojasnilo. S sobratskim pozdravom, John Pelbaa* tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, III. Članstvu našega društva se naj vzame Ar- uljudno naznanja, da ^e je na cher-Cicero karo do City Lim- zadnji mesečni seji sklenilo, its, kjer se dobi Joliet kara do da bomo imeli na dan sv. Aloj-Lemonta. zija, patrona našega drušjtva Društveni odbor bo poskrbel skupno spoved; to bo dne 21. vse potrebno, kar spada k taki junija, in v nedeljo dne 22. ju-prireditvi. Poštene zabave bo Inija skupno sv. obhajilo ob pol dovolj za vsakega. 8. uri. Zato ste vsi člani uljud- Sobrat^ko pozdravljam vse no prošeni, da se gotovo ta dan člane in članice društva sv. (vdeležite, ker se bo prihodnjo Štefana in K. S. K. Jednote. Louis Železnikar, tajnik* NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn., se naznanja, da je bilo na zadaj i mesečni seji sklenjeno, da-se društvo preseli iz Finske dvorane v cerkveno dvorane. Torej člani in članice, zapomnite si, da prihodnja seja dne 6. julija se bo vršila v dvorani cerkve sv. Janeza Krstnika in ne več v Finski dvorani. Dalje uljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se udeležite sv. maše dne 22. junija ob 10. Uri dopoldne, ker ta maša bo darovana povodom 30 letnice obstanka društva za vse naše žive in po- člane in članice* ki mi še niso doposiali spovednih listkov, da to storijo do prihodnje seje, ker jaz ne merem prej od poslati tozadevnega poročila duhovnemu vodji Jednote, predno nimam vseh listkov na rokah. Jaz sem uverjen, da ste vsi svojo versko dolžnost izvršili, ampak pozabili ste mi morda listke izročiti pravočasno. Kdor bi morda zanemaril svoje velikonočno dolžnost in bi se ne hotel ravnati po tajni nedeljo brala sv. maša za vse žive in pokojne člane našega društva; obenem bomo pa s tem praznovali tudi 30 letnico K. S: K. Jednote. Mi smo mnenja, da se na tak način še najbolj spodobno praznuje tak 3večani dan, ker je naša Jednota katoliška. Zato bratje, naj nikar nihče ne izostane na o-menjeno nedeljo (22. junija), da na ta način pokažemo, da smo zavedni člani naše podporne matere K. S. K. Jednote. Zbirali se bomo ob 7:15 zjutraj v cerkveni dvorani, da bomo potem od tam skupno odkorakali v cerkev. Z bratskim pozdravom do vseh članov in na svidenje na goriomenjenfr dan. Joseph Fajfar, predsednik. Vabilo. Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da priredi dne 22. junija izlet, ali piknik, na zelo prijaznem prostoru med Chisholmom in Hib-bingom, to je na križišču dveh cest, poulične železnične proge (Street Car). Ker bo s tem omogočen lahek dostopvbodisi z avtomobili ah s poce?tho karo*dospeti na določeno mesto, se njajuljud-neje vabi vse tukajšnje cenjeno občinstvo, kakor tudi iz bližnjih naselbin, da nas ta dan v obilnem številu posetijo, osobito še, ker se nam bo nudilo vsestranskega užitka na prostem v svežem zraku. Ta dan bo tudi izžreban dobitek in sicer cekin za $10, za katerega se sedaj marljivo tikete prodaja. Kar se tiče za prazne želodce in suha grla, bo tudi vsestransko preskrbljeno. Tudi mladim in vsem plesaželjnim bo ta dan po najboljši moči u-godeno. Zatorej rojaki ne^po-zabite nas posetiti dne 22v junija. Za obilen poset se priporoča : Odbor. Gospodarji imajo dela sicer dosti, če ne v tovarni, pa doma Eden povečuje svoje prostore, dru® dela novo hišo, tretji staro barvaj četrti pa ravno ogleduje žlebove, treba bo novih, sjbari sor kakor rešeta. Tako je vedno kaj skrbi, tudi če je človek doma. Samo to je smola, ko desetega in pa petindvajsetega Mrs. "Pede" ni otl nikoder. Naše mame so tako trdo-srčne, magari če se "ateji" cel mesec obešajo po lojtrah okoli hiše in popravljajo "pede" ne dobijo nobene. Po tovarnah se dela na pol ali še ne. Svarim torej, kdor je na strehi, drugje naj ne hodi iskat dela k nam. Razmere seveda ne bodo dolgo tako ostale. 45 let sem že v Ameriki in še nikoli nisem videl, da bi se ljudje na en ali na drugi način ne preživeli. Bog nam še zmfe-raj da vsaj vsakdanji kruh, čeprav včasih že malo trd. Da bi pa zmiraj potico jedli, tega pa ne smemo pričakovati. Torej, le korajžo! Če Bog preživi črva v prahu, tako dolgo, da svoj tek dokonča, koliko bolj bo vas. Nekdo je rekel o priliki, ko se mu je slabo godilo: "Ej, saj je b'lo že taužnkat fle-ten, pa naj ankat hudo bo!" Vesela noviea je pa to, da se dela pri nas nova cerkev. Naša stara cerkev bo prenareje-na v šolo. "šole potrebujemo," tako je bilo rečeno na farni seji lansko leto. "Namesto, da bi delali kake lesene kolibe za začasne šole, naredimo nove cerkve, base- narodi naprej. Vse pa kar je dobrega in važnega pri Slovencih, je delo katoliških Slovencev, prav vse! J. O. Pittsburgh, Pa. — Graduan-tje naše slovenske farne šole Matere božje priredijo prihodnjo nedeljo, dne 22. junija zvečer ob osmi uri v dvorani K. Doma lepo slavnost povodom zaključka šolskega leta. Na programu bo neka lepa igra, slovensko petje in več drugih zanimivih točk. Vsi fa-rani in prijatelji mladine dobrodošli ! kojne člane in članice. Ne pozabite torej dne 22. junija. ^ Prr tej priliki tudi prosipT Evangelista, št. 65, Milwau- NAZNANILO. članom društva sv. JaneZa »kee, Wis., se naznanja, da mi je nemogoče sprejemati mesečni asesment vsaki dan; zatorej bom sprejemal asesment vsako sredo in petek od 6. do 3. ure zvečer, in vsako prvoi in tretjo nedeljo od 9. ure zjutraj do 2. popoldne. Prosim vas, da to naznanilo vpoštevate. Nadalje prosim one člane, ki zaostajajo na dolgu z asesmen-tom, da naj se malo bolj zanimajo za društvo prej ko mogoče poravnajo svoj dolg. V kovem opominu, se bo moral nasprotnem slučaju naj posle- zagovarjati pri duhovnemu vodji. Toliko v pojasnilo. 3 sobratskim pozdravom, Mhtf' R. Tometz, tajnik. Iz urada društva sv. Petra, št. 30> Calumet, Mich. članom omenjenega društva se sledeče naznanja: Nova Jednotina pravila sem prejel dne 28. maja, ter sem jih še isti dan razposlal članom izven društvenega sedeža, oziroma onim, ki pošiljajo asesmente potom pošte; člani, ki dice vsakdo sam sebi pripiše, ne~pa društvu ali Jednoti. ' S sobratskim pozdravom, Luka Urankar, tajnik. VA2NO NAZNANILO. Članstvo društva sv. Jožefa, it 169 v ColImwood, pozor! Na redni mesečni seji dne 10. junija se je sklenilo, da se zanaprej vrše redne mesečne seje društva vsak drugi pondeljek; to velja za prihodnjih šest mesecev. Prihodnja seja se^ vrši' tofej čtne^Jfc4? julija. Članstvo se prosi, da to vpošte-va. Nadalje naznanjam članstvu, da se vrši izvanredna se<-ja dne 23. junija. Pričakovati jc, da še te seje vdeležite v polnem, številu, ker bo na dnevnem redu več važnih točk, kajti naše društvo kar vidoma raste; iz malega bo kmalu postalo veliko. Umevno je torej, da je treba tudi poslovanje društva temu primerno urediti. ■Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da naše društvo priredi veliko veselico dne 5. oktobra. članstvo se na to že danes opozarja, da bo pripravljeno sodelovati v svrho dosege zaželjenega uspeha. Ker ne plačujemo sedaj nobenega a-sesmenta v društveno blagajno, zato je vsakega dolžnost, da pomaga pri. tej veselici, da dobimo potrebna sredstva za poslovanje. še enkrat vas opozarjam, da se vršijo redne seje vsak drugi pondeljek v mesecu« Naj si to to vsak dobro zapomni. Lawrence Leskovec, tajnik 663 E. 160th St. NAZNANILO. Prosim vse one člane in članice, društva sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., ki živijo izven društvenega sedeža, da mi prej ko mogoče vrnejo spovedne listke.; Če je pa še kdo med nami, da ni opravil svoje velikonočne dolžnosti, naj to takoj izvrši, da ne bo imel no-stanujejo v bližini Calumeta, bene sitnosti. Na ta način bo-pa dobijo pravila na društveni do tudi društveni uradniki la- seji. • , Ker je bilo na XV. konvenciji več točlc spremenjenih, za- plačate mesečni asesment naj- j radi tega. je potrebno, da vsak , kasneje do 20. v mesecu, kajti1 do 25. mora biti po pravilih asesment že v glavnem uradu. Dalje smo izvedeli, da se širi med naše člane podlo obre- Fara sv. Lovrenca, Cteveland-Newburg, O. Poleg kratkih naznanil, katera se priobčuje v "Glasilu," je malokdaj kak širši dopis od tukaj. Vem, da ima "Glasilo" gradiva tolike, da vsega niti porabiti ne more, dasi je urednik izbivčen, kakor mora biti vsak urednik, ki hoče obdržati višji ton lista. Ako ne zaid«m, skušal se bom pri sledečem dopisu držati tega, kar mislim, da je splošne zanimivosti. Ker pa pravijo učeni ljudje, da no- član in članica pravila temeljito prečita; nele enkrat, ampak večkrat, da bo razumel pomen istih. Posebno pa opozarjam, da> čita na strani 137 člen I. Naznanilo bolezni in okreva hko poročali duhovnemu vodji I Drugič. Ponovno prosim, da I ben ni sodnik alf vsaj ne nepri-* • ' J - -/N stranski sodnik v svoji zadevi, zato pa prosim, gospod urednik, vzemite ta male škarjice in izrežite vun, kar ni za med začnem pri delavskih razmera«, moram kmaju tUdI nehati, ker iste so slabe, kajti kovanje in govorica, da se je na naši seji sklenilo, da bo mo- nje," točka 19; da naj se v ral vsak član ali Članica daro- tudi prt nas se ie mirto dela» raji del ment"|| "Padpura," se je glasilo od vseh strani. Prav tako so rekli stari možje, ki so bili med prvimi tukaj in so že eno cerkev postavili. Cela fara se je takoj zavzela, da postavi letos prvi del cerkre, kapelo, v kateri bo prostora za 700 sedežev. Sedanja cerkev jih ima samo 290. To kapelo bomo tudi pozneje rabili. Mesto da bi iadali ta denar za velikan ske obresti, na še večjem dol gu, porabimo jih zato, da začnemo cerkev, katero bomo, če bodo časi primerni, čez par let izgotovili. Navdušenje je rastlo, in ko smo zasadiH' prvo lopato pri kopanju za podlago stavbe, je postalo navdušenje tako močno,, da je Frank Kužnik plačal $325 da je vrgel prvo lopato prsti. Isti faran je daroval že $525, (reci petsto petindvajset) za novo cerkev. Prv|i za njim je Frank Snyder, ki bo že kmalu izplačal svojih $500. Mrs. Stanis $300, Krist Shuser $225, Josip Smrekar $200, Melhior Plut $20#, Jakob Jančar $200 in potem so drugi za njimi po $170, $60 in tako dalje. V soboto 17. maja ob pol desetih pred poldnem pa je bila-položena prva opeka za no vo cerkev sv. Lovrenca. To je zgodovinski dan, naj si ga zapomnijo farani. Drugi jako pomembni dan, to je dan, ko se takorekoč formalno prične s stavbo, dasi bo sedanji del že skoraj izgotovljen, bo 22. junija, ko bomo položili vogelni kamen. Slavnostne prične popoldne ob pol 3. Društva so vabljena, da se vdeležijo korporativno, posebno domača in naredijo veliko parado. V paradi bo še precej onih mož, ki so korakali ob priliki polaga nja vogelnega kamna sedanje cerkve. Nobeden izmed teh si ni takrat mislil, da ho čez 22 let zopet po isti poti ob slični slavnosti korakal. Torej na 221 junija gremo vsi na krov Bodimo veseli, da se nam je posrečilo vso ^tvar tako hitro urediti. To veselje denimo noge, da bodo stopale prav kakor vojaške. Z nami pa naj se veseli vsa slovenska javnost, saj je vsak lokalni napredek tudi splošnega pomena. Katoliški Slovenci v Ameriki smo lahko ponosni na naše slovenske zavode, cerkve, šole in dome. Slovenci korakamb z drugimi krepkimi Joliet, 111. — Vesela doba šolskih počitnic je zopet napočila; med srečnimi in ponosnimi graduanti raznih šol je tudi letos več naše slovenske mladine. Tako se je vršila dne 1-2. m. v znani akademiji sv. Frančiška primerna šolska slavnost, ko so bile izročene diplome graduantinjam. Izmed graduantinj trgovskega tečaja so to šolo dovršile sledeče slovenske deklice: Mary A. Flajnik, Mary A. Gale, Catherine F. Rozich, Emma L. Si-monich in Anna C. Vertin. 8. razred sta dovršili Bernice Sitar in Genieve Sitar, dvojčici hčerki bivšega predsednika K. S. K. Jednote, brata Josip Sitarja. Zadnje imenovana izmed graduantinj trgovskega kurza Anna C. Vertin je sestra pomožnega tajnika K. S. K. Jednote, brata Steve G. Vertin. Tudi na znani J. T. višji šoli imamo letos dva graduanta: Miss Lillian Grahek, hčerka blagajnika K. S. K. Jednote, brata John Grahcfea in Joseph Kuhar, sin znane Kuharjeve družine v Rockdale. Vsem graduantom iskrene čestitke in mnogo uspeha v bodočnosti. RAZNE VESTI Kako je postal Edisbn bogat. Ta znameniti izumitelj je bil svoj čas reven telegrafist. Vedno je sanjal o 5000 dolarjih, ki jih bo imenoval nekoč svoje premoženje. Ko je iznašel svoj telegrafski aparat, - ga je dal patentirati in je s patentom odšel v NewYork, da proda svojo iznajdbo. Prvotno je nameraval zahtevati zanjo 2000 dolarjev, pozneje pa se je odločil, da postane predrzen in zahteva 5000 dolarjev, o katerih je sanjal, češ da mu morejo pri pogajanjih še vedno nekaj odbiti. Ko je prišel Edison k tovarnarju, za katerega je imel priporočilo, mu je najprej razložil svojo iznajdbo. Ko ga je vprašal tovarnar za ceno, je postalo Edisonu črno pred očmi. Rad bi na ves glas zakričal 5000 dolarjev, toda bal se 'je, da bi mogel tovarnar umreti radi te zahteve od strahu in zato ga je končno jecljaje povprašal, kaj bi mu plačal sam. Tovarnar je naročil Edisonu naj pride drugi dan in Edison je sanjal vso noč o dva in pet tisoč dolarskih čekih. Drugi .dan je prišel k tovarnarju kakor senca; bil je ves vznemirjen in 1000 dolarjev bi se mu velela v tem trenutku že ogro> mna vsota, s katero bi bil zelo zadovoljen. Tovarnar je pogledal Edisona in mu dejal v hladnem poslovnem tonu: štirideset tisoč dolarjev vam damo, niti tenta več. Če niste zadovoljni, vzemite aparat. Edison je podpisal pogodbo; bil je ves neumen od sreče in ni mogel verjeti da je vse to res. šele, ko so mu izplačali v banki 40.000 dolarjev, j^ pričel Verovati v svojo srečo. (Na lastno prošnjo obsojen na smrt.) V francoskem rtiestu Angeulemeu je odgovarjal pred sodiščem bivši poštar Vig-nerou, radi umora svoje neča-icinje. Na koncu razprave je dal Vignerou predsedniku sodišča neki spis, katerega je držal skritega v svoji kapi. Spis je prinašal sledečo vesbino: "Gospodje sodniki, kleče vas prosim, da me obsodite na smrt. Ne obsodite me v ječo, kajti to je pretežka kazen zame. Dajte me pod giljotino, lepo vas prosim!" — Sodišče mu je prošnjo uslišalo in njegova glava je padla pod sekiro. (Za domovino — storil samomor.) Na stopnicah policijskega prezidija v Berlinu se je ustrelil mož srednjega stanu. Poleg njega so našli revolver in pismo sledeče vsebine: "Lepa in draga moja nemška domovina! Od ranega detinstva sem hrepenel za tem, da doživim tvoj procvit in blagostanje. Danes umrem na tvojem grobu. Tvoja nesreča je moja nesreča. Milijoni ljudi jo morajo prenašati, a še več milijonov ljudi bo propadlo, preden se ti zopet povzdigneš. Kakor se mi moje dejanje gabi in žali pa-trijotični čut, nimam moči, da dalje prenašam takšno življenje svoje in svoje nesrečne domovine." Volilni sporazum med primorskimi Jugoslovani. Vsa tri jugoslovanska politična društva so sklenila sporazum za predstoječe in prve prihodnje volitve v zbornico. Glasom sporazuma pripadejo kandidatom političnega društva "Edinost" v Trstu 1, 3, in 5 mesto pri prvih in 2, 4 in 6 mesto pri drugih volitvah, kandidatom političnega društva "Edinost" v Gorici in Političnega društva za Istro po obratno 2, 4 in 6 mesto pri prvih in 1, 3 in5 mesto pri drugih volitvah. Kandidatska lista za sedanje volitve je sledeča: 1, dr. Josip Wilran, 2, dr. Engelbert Besednjak, 3, dr. Ulikse štanger, 4, dr. Stojan Brajša, 5, inž. Pod-gornik in 6, dr. Josip Bitežnik. Obe pogodbeni stranki se ob-vežeta, da bosta v svojem časopisju podpirali volilno« gibanje in priporočali, da dobe pre-ferenčne glasove 1, 2, in 3 kandidat. Razen tega se obe Stranki .zavezujeta, da opustita vse časopisne napade. Izvoljeni kandidati se morajo združiti v en poslanski klub in nastopati složno. Vrhovno vodstvo vse volilne kampanje pristoja "Slovanskemu volilnemu odboru," ki je sestavljen iz delegatov vseh treh političnih društev. Sestavijo se tudi paritetni pokrajinski volilni odbori. Ta skupni odbor bo tudi razpolagal s sredstvi volilne kampanje. Sredstvo za ozdravljenje pijanstva. Iz Francije prihaja vest, da je neki tamkajšnji po-deželni zdravnik iznašel sredstvo proti pijanstvu, s katerim je doslej ozdravil še vse slučaje, katerih se je lotiL Metoda je silno enostavna. Zdravnik vzame pijancu s pomočjo briz-galnice nekoliko krvi, ki mu jo pa takoj nato zopet vzbrizga pod kožo. Naslednji dan je pijanec ozdravljen, vsaka pijača mu že od daleč vzbuja gnus. Učinek pa traja samo deset dni in se more nato postopanje ponoviti, dokler se bolnik pijači popolnoma ne odvadi. Iznajditelj pripisuje u-činek svoje metode vplivu anti-toksinov. Metodo hočejo preizkusiti tudi v drugih deželah. V Jugoslaviji napravijo te poizkuse v novosadski bolnici. Nevarna selitev. Ker je v državi New Jersey največ smodnišnic in kemičnih tovarn, kjer se dogajajo pogoste razstrelbe, je nedavno vojni department Združenih držav določil, da se mpra državno amunicijsko skladišče v Ra-ritanu, N. J. opustiti. V Kapitanu ima naša vlada nič manj kot za dvesto milijonov vrednosti smodnika, dinamita in drugih eksplozivnih stvari. To ogromno količino razstreliva bodo premestili v Ogden Utah. toda ne po suhem, ampak vseskozi po vodi. Zrakoplovi s posteljami. Na Angleškem bodo v kratkem vpeljani v zrakoplovnem prdmetu aeroplani s posteljami, kakor so v železniškem prometu vpeljani "spalni vagoni." Piloti imajo namreč rajši ponočno vožnjo, kajti po solnčnem zahodu ponehajo po navadi vetrovi in zračne struje, ki jih povzročajo menjavanje toplote na zemljski obli. Čudne bukviee. Najdaljši roman, kar jih poznamo, je spisal japonski pisatelj Kiongte Bakin. Roman ima 106 zvezkov, vsak zvezek pa po tisoč strani. Vsaka stran šteje 30 vrstic, vsaka vrsta pa povprečno 10 besed. Cel roman ima 318 milijonov besed, tehta pa vseh 106 zvezkov 60 kilogramov. Pisatelj je sestavljal to ogromno delo nepretrgoma 40 let in ga je končal leta 1869. Štefanija Lonvay zblaznela. "Wiener Journal" poroča, da je grofica Štefanija Lonvay, vdova po pokojnem Rudolfu Habsburškem, težko obolela na Dunaju in da kaže znake blaznosti, podobne onim njene tete Charlotte, bivše mehikan-ske cesarice. Njeno stanje se je v zadnjih dneh zelo poslabšalo, baje radi nedavne smrti sestre Luize, princese Kobur-ške in radf ločitve njene hčere Elizabete od princa Windisch-gratza. Iz Stinnesovega življenja. Po Stinnesovi smrti se pripovedujejo različne zgodbe iz življenja tega velebogataša. Stinnes je imel devet vil in devet niš za letovišče toda ni skoraj nikoli živel v njih. V Berlinu je navadno stanoval v četrtem nadstropju hotela "Ad-lon." Večkrat se je zgodilo, da je pred hotelom čakal na Stinnesa avtomobil, toda Stinnes se je medtem že odpeljal z vlakom. Govoril je zelo malo. Navade, da bi druge prekinjal v njihovem govoru, ni imel, pač pa je pazno gledal na prste svojih uslužbencev. Stinnes ni kadil, ne pil. Moglo bi se tudi reči, da skorajda ni spal. Zabav ni posečal. Oblačil se je zelo skromno. Od konca vojne pa do svoje smrti si je nabavil eno samo obleko in sicer tedaj, ko je šel v Ameriko. Njegova aktivnost je obsegala tri področja: metalurgijo, tisk in plovbo.' Razširil je svojo industrij alno moč zlasti na Avstrijo, navezal stike z Italijo, Rusijo, Skandinavijo in Madžarsko. Njegova smrt pomeni zato pravo odrešenje za indu-* strijo v nacijonalnih državah. Grozen čin blazne matere. Can{on, Ohio, 21. maja. — Danes je v hipni blaznosti umorila tu živeča Mrs. Laura Sni-vely dva svoja otroka, pol leta staro hčerko Charlotto in 6 letnega sina Willarda; po umoru se je pa še sama ustrelila. Dojenčka jc zavila v cunje, katere je polila s petrolejem in zažgala, sinčku je pa pognala kroglo v glavo. , Njen mož, lesni trgovec Roy Snively zatrjuje, da se je ženi omračil um vsled neke neozdravljive bolezni. ZANIMIVOSTI S KOMUNI-, STIČNIH UNIVERZ. Na komunistični univerzi v Jekaterinburgu je*bilo slišati čudne odgovor*« delavskih kandidatov. Tako je n. pr.•odgovoril neki kandidat, da je lord Curzon predstavnik RSFSR (ruske socijalistične, federat-ne sovjetske republike) na Angleškem, da je v Nemčiji sovjetska vlada in da se "fašizem" naziva po generalu Foehu. POTNIKI NABILI POSTAJNEGA NAČELNIKA. Na majhni rumunski postaji Mirna Voda bi se te dni kmalu pripetila železniška nesreča. Postajanačelnik je dopustil odhod osebnega vlaka, čeravno je dobil signal, da vozi proti postaji brzovlak iz Temešvar-ja. Samo spretnosthdo grozfie nesreče, ki bi zahtevala precej človeških žrtev, številni potniki so bili radi nemarnosti posta jenačelnik a tako razkačeni, da so ga dejansko pretepli. GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 18. JUNIJA, 1924 THE BOIIDEN COMR\NY KATOLIŠKI SHOD V NEW YORKU. (Porota K«*. P. Beniicn) (Nadaljevanje) Very Rev. Hugo Bren, pro-vincijalni komisar je opravil slovesno rv. mašo, pri kateri je krepko izpregovoril o katoliškem shodu, da se naj na ta slovenski dan pokažejo vsi kot' zvesti Slovenci in verni kristjani. • Pevski zbor "Domovine" jc pod vodstvom organ ista Mr. Ignacija Hude krasno pel pri službi božji in ob sklepu je bil To Deum v zahvalo za prejete dobrote z ozirom na 30 letnico K. S. K. Jednote. Opoldne so zasedli mize v ccrkveni dvorani došli gostje okoli osemdeset oseb na čelu jim Mr. Anton Grdina, da se pokrepeajo za nadaljno naporno delo. Kmalu je prišla določena ura za parado. Prihajati so pričeli množice iz New Yorka, Brooklyna in okolice. Maršal. Mr. F. G. Tassotti s svojimi asistenti, Mr. Vinc. Ovca, Mr. Valentin Orehek, Mr. Al, Rupnik in Mr. Joe Ce-sarek so uredili posamezne ko-Ipne na St. Marks Plače. Vse je bilo živahno in veselo, zlasti, ker je bil tako lep solnčni dan, nalašč za našo slovesnost. Ko je bila parada urejena, je zaigrala slovenska godba in obhod se je pričel po določenem redu: Maršal z asistentoma, ameriška in slovenska zastava z asistenti; slovenska godba; dečki v kroju, Slovenke v narodni noši; članice društev z znaki • za zastavo Marijine družbe; zastavi društev Najsvetejšega Imena New York in Brooklyn z asistenti, glavni predsednik K. S. K. Jednote, Mr. Anton Grdina, glavni u-radnik John M um in predsednika društva sv. Frančiška, Mr. John Cvetkovič ter društva sv. Jožefa, Mr. Al. češa-rek; zastava društva sv. Jožefa, z asistentoma, člani društva sv. Frančiška, društva sv. Jožefa in članice društva sv. Ane z znaki; zastava društva sv. Petra z asistentoma, društveni in ostali udeleženci parade, slednjič avtomobili z odličnimi povabljenci. Krasna parada je privabila povsod vse polno gledalcev. Bil je diven pogled zlasti na dolgo vrsto Slovenk v slikoviti narodni noši. Ta pisana skupina raznobarvnih oblek in snežnobelih, z zlatom vezanih avb je najbolj • imponirala vsem. Prišedši do okrašene Arlington dvorane, je godba svirala do konca obhoda, dokler niso vsi udeleženci prišli v dvorano. Dvorana se je napolnila z udeleženci, polna je bila galerija in še jih je moralo mnogo ostati v stranski dvorani, ker vseh je bilo nad dvanajsto Slovencev in Slovenk. Na odru so zavzeli stole Msgr. Lavelle, zastopnik kardinala, Mr. William Wirt Mills, zastopnik župana, duhovniki in ostali govorniki na shodu. Predstavitelj, Mr. Avgust Jakopič je v$e zbrane prisrčno in navdušeno pozdravil najprej v slovenskem jeziku, potem pa iaiotako gladko v angleščini navzoče zastopnike ter omenil, da bo najprej slikanje udeležencev na prvem slovenskem katoliškem shodu zbranih, da ostane spomin manj trajen. Slovencem v New Yorku dobro znani fotograf, Mr. Spiess je hitro izvršil slikanje. Na to je zaigrala slovenska godba ameriško in potem slovensko himno, kateri so navzoči poslušali stoje. Mr. Jakopič predstavi Msgr. Lavella in ga naprosi, da on prvi govori na našem shodu. V csrkveni opravi nastopi mon-signor, burno pozdravljen in^ pove, kako ga veseli, da more on zastopati njih eminenco kardinala na grvem sloven skem katoliškem shodu. Zagotavlja, da sv. cerkev objema vse svoje otroke, naj bodo ka- ^ V« i* PRVI SLUVZHOtl W •t/rrGUii*' 5HOO f J W v. HEWVOWU lrj MHJfl NA*. - SKUPINA ZBOROVALCEV NA I. SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU V NEVV YORKU V ARLINGTON DVORANI. zavedni in verni katoličani ter delati za svojo pravo in večno domovino. In v ta namen pozdravljam vas vse iz srca, že terekoli narodnosti z • enako škega župnika cerkve sv. Niko-; obenem pa hočemo biti in ostati ljubeznijo, da so njej dragi laja z druge ceste, ki je tako do svojega zadnjega dihljaja Slovenci, ki ste v potrjenje svo- (ljubeznivo sprejel Slovence v je vere in v oživljenje verske'svojo cerkev, kjer so imeli ce-zavesti priredili ta veličasten lih osem let svojo službo bož-shod in vsem želi najobilnejše-1 jo in v njegovo župnijsko šolo ga božjega blagoslova. On še vedno večina Slovencev po-1 leč, da bf naš današnji shod pove tudi, kako se mu dopade šilja svoje otročiče, je narastlo i obrodil obilo sadu in proseč narodna noša Slovenk in jih gromovito ploskanje in odo- Boga, da obilno blagoslovi naš hovna. Ta predlog so navdu-povabi vse v škofijsko cerkev j bravanje, da ni hotelo prene- prvi slovenski katoliški shod." šeno odobravali udeleženci. Z k procesiji sv. Rešnjega Tele-jhati. Gospod župnik se je Mr. Jakopič se zahvali z že- Rev. Murnom sta prišla na naš ......................shod tudi dva zastopnika Iz njegove župnije, namreč Mr. Frank Frankovič in Mr. John Cejkal. Občinstvo ju pozdra- noto, ampak naj bi obiskoval naše ljudi po naselbinah, kjer nimajo svojega dušnega pastirja in so v verskem oziru čisto zapuščeni ter v nevarnosti, da izgube sv. vero. Ta duhovnik naj bi imel na skrbi zlasti naše male naselbine, ki so brez du- ČE se materno mleko izjalovi, priporočajo in^ predpisujejo zdravniki Eagle Mleko, ker je varna in lahko prebavljiva hrana. Eagle Mleko je iz čistega kravjega mleka ter sladkorja, posebno prirejenega, da da otrokom potrebno hranjenje. 63 let je bilo glavna hrana za otroke. Ce ne \este, kako upodabljati Eagle Mleko, nam pošljit. ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila gl ;de hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druja dragocena navodila zastonj. BORDEN BUILDING NEVV YORK sa, da jih bodo videle tudi dru-! V3em lepo zahvalil za to pri- Ijo, da bi današnji shod res u-AmAvil/onl/A Q1a 7noTii'n • n o I q r 1 Ck nnvoHal, trdil v naših srcih naiDrei na- ge katoliške Amerikanke. Slo- znanje; nakar je povedal venke bodo imele pri procesni predstavitelj u, da odidejo za-prva mesta. 'stopniki ter povabi navzoče, da Za ljube očetovske besfjie J vstanejo s sedežev, godba pa so se udeleženci srčno zahvini- j zaigra. Newyorški župnik in Ii govorniku z dolgotrajnim predstavitelj sprejmeta zastop- ploskanjem. Gospod predstavitelj se mu v imenu vseh, iskreno zahvali za tolažljive nike v avtomobile. Ko se povrneta. naprosi predstavitelj I Murn, slovaški župnik v Clif-newyorškega župnika, da on !tonu, N. J., kmalu oditi domov; trdil v naših srcih najprej na šo sveto vero, da bi vsi kot dobri katoličani živeli tudi tu v Ameriki, pa tudi tukaj vselej j vi in gospod predstavitelj se zvesti ostali svoji mili domo- j zahvali g|ovorniku, makar vsi vini. trije odidejo. Ker je moral Rev. Anzelm : Predstavitelj prebere došle pozdrave in sicer: 1. Iz Collinwooda, O. Mr. iz Clevelandr. naše čestitke. I bo treba več vsled slabe pipe Vašemu zborovanju obilo uspe- jeziti. ha za boljšo kntonško probujo. * — Mrs. Helena Mally, pred- Zadnji četrtek sem se mudil sednica; Miss Josephine Men- na republikanski narodni kon- art, tajnica. venciji v ljudskem avditoriju; 4. Društvo Presvetega Srca to vam je bil hrup in vriše, ker Jezusovega, št. 172 K. S. K. nas je bilo okrog 15,000 sku-Jednote iskreno pozdravlja paj. Bil sem pa že tudi na raz-zavedne katol ške Slovence in nih drugih slovenskih konven-Slovenke, zlasJ članstvo K. S. cijah, ki so bile še bolj burne; K. Jednote v Nevv Yorku in samo tega še nisem doživel, da okolici zbrane na katoliškem bi bil kak, že izbrani podpred-shodu i New Yorku, ter jim sednik hominacijo odklonil, želi obilo vspeha in blagoslova kakor je to storil Mr. Lovvden božjega. Živeli! V duhu smo iz Illinoisa. z vami ter vas iskreno pozdravljamo. Za društvo Pre- čul sem, da živi v Jolietu svetega Srca Jezusovega, št. nek hrvatski "ekspre^man" po 172 K. .S. K. Jednote. — Josip imenu Kulič. Ko je prišla v SKUPINA SLOVENK V NARODNI NOSI, KI SO KORAKALE V PARADI NA KATOLIŠKEM SHODU V NEW YORKU. besede in mu pove, da hočejo biti vsi udeleženci shoda vsik-dar zvesto udani sv. cerkvi in svojemu newyorškemu škofu. HMr. Jakopič predstavi zastopnika newyorškega župana, Mr. Wm. Wirth Mills in ga naprosi, da on v imenu župana in svetne oblasti blagovoli iz-pregovoriti nekaj besedi na našem shodu. Govornik, navdušeno pozdravljen, pove, da more v imenu župana Hylana, župana največjega mesta na svetu pozdraviti Slovence zbrane na svojem prvem katoliškem shodu. In to tembolj, ker Slovenci, ki so vdani in zvesti svoji cerkvi, so tudi zvesti m vdani državljani. Zahvali se za povabilo in želi dobiti tudi eno sliko kot spomin na prvi slovenski katoliški shod v New Yorku. Burno, dolgo odobravanje in ploskanje. Gospod predstavitelj se mu iz srca zahvali za laskave besede z obljubo, da so iij hočejo vsikdar biti Slovenci zvesti in vdani državljani v svoji novi ameriški domovini. Ko predstavi Mr. Jakopič Rev.. Johna Nageleisen, nem- kot predsednik shoda otvori prvi slovenski katoliški shod in pozdravi udeležence. Gospod župnik navdušeno pozdravljen otvori prvi slovenski katoliški shod in pozdravi navzoče takole: "Kdo izmed nas se ne veseli danes iz srca ? Danes je v resnici dan, kf ga je Gospod naredil. To je naš slovenski dan. Prvi slovenski katoliški shod v New Yorku, v največjem mestu sveta je v pki vrsti delo božje, znamenje Njegove očetovske skrbi in ljubezni za nas, za naš pravi blagor. Pri tej izvanredni slovesnosti, h kateri ste se dragi rojaki zbrali v tako obilnem številu in prika-teri ste Slovenke tako mnoge nastopile v narodni noši, smo pokazali drugim narodom v New Yorku, tudi mi Slovenci smo tu. Pri tej narodni rfiani-festaciji hočete pa tudi po govorih, ki jih boste slišali poživiti svojo vero in vneti svojo ljubezen do Boga in bližnjega. Vsi hočemo biti in ostati zavedni Slovenci, ljubiti svoj mili materin jezik in svojo domovino, kjer nam je tekla zibelka; zato je on prišel na vrsto kot govornik in za njim Rev. M. J. j Golob, slovenski župnik v ' Bridgeportu, Conn. Imel je govoriti o socijalnem vprašanju, pa to, je rekel, prepustim drugim. Doma imam danes zvečer igro, zato moram čimpreje oditi in se ne morem j spuščati v podrobnosti mojega i govora, še nikoli pa nisem bil tako vesel na odru kot danes, ko vidim pred sabo ne samo toliko Slovenk, ampak tudi toliko naših moških. Ni torej res, I kar je nekdo enkrat omenil, da so Slovenke v New Yorku same vdove. Msgr. Lavelle je povabil Slovenke, ki ste v narodni noši, na procesijo sv. Rešnjega Telesa v škofijsko cerkev; jaz vas pa povabim za prihodnjo nedeljo k slovesnemu blagoslovi j en ju naše nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda. Obljubile so in bodo šle. Stavil je še naslednji predlog K. S. K. Jednota je dovolj močna in razširjena po Združenih drŽavah, ona naj bi vzdrževala enega duhovnika, ki bi ne bil samo agitator za Jed- A.. J. Žužek, predsednik katoliškega shoda. Dragi zborovalci: V imenu katoliških Slovencev, ki danes zborujemo v collinwoodskem delu Clevelanda vas srčno pozdravljam in želim mnogo vspeha. Zavedajte se in bodite prepričani, da pavovo perje ni naredilo srako 'pava, tako tudi toliko hvalisana naprednost .naših verskih nasprotnikov jih ne naredi napredne. Bodite možje dejanj in ne puhlih fraz. Prisezite danes, da ne boste dopustili, da se tepta resnica in blatijo svetinje naše vere. — A. J. ^užek, predsednik shoda. 2. Častita duhovščina, cenjena katoliška društva in vse občinstvo! Društvo sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote vas pozdravlja na shodu zbrane, vam želeč obilnega uspeha in božjega blagoslova. — Anton Strniša, predsednik; Anthony J. Fortuna, tajnik. 3. Visoko spoštovana duhovščina, slavna društva in ce-Ajeni zborovalci: Sprejmite v imenu društva Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote Grdina, tajnik. (Dalje sledi) -o- Šentklairski paberkL (Piše urednik) Joliet brzojavka o nominaciji sedanjega predsednika Cool-idga za predsednika Združenih držav, je neki drugi Hrvat vzkliknil: "Za Boga, valda ne budu izvolili našega joliet-skega Kuliča predsjednikom Združenih država?" • V Barbertonu so priredili zadnjo soboto zvečer neko ve- Več znancev me jc že vprašalo, če mi je oni predrzni nočni ribič ukradsne hlače nazaj prinesel. Hlače mi niso bile odnešene, ampak samo okrade- seiico, na kateri je žel največ ne; dosti bi mi ne bilo žal za- apiavza petletni Rudy Kuž-nje, pač mi je hudo za onimi j ^ z na§e Norvvood ceste, desetaki, ki so bili v istih hla- Ta mjadi mojstcr vam že iz-Čah in zlato uro z verižico, ka- borno igra na harmoniko 32 tero sem že pred več leti kupil raznih slovenskih pesmi in ko-od mojega prijatelja Matije P. madov. Ko bo star 25 let, mu bo že naših pesmi zmanjkalo. Baš oni nočni lov na naši cesti je povzročil, da si je več go- spodarjev omislilo pse čuvaje; trgovci, ali prodajalci psov delajo dobro kupčijo, ker se pla Pri nas v Clevelandu imamo sedaj v poletnem času običajno dvakrat v tednu postno večerjo, ker so mesnice in grocerij- čuje za boljše vrste četvero-j ske trgovine ob sredah popol-nožnih čuvajev po $35. Ako .dne in zvečer zaprte. Katera se slučajno kak pes novinec iz- g0Sp0dinja se ne preskrbi ob gubi, imajo pa crtroci v bližini sre(jah pravočasno s potreb-Bonna Ave. z iskanjem dosti nim provijantom, mora za ve-posla in zaslužka, ker imajo gerjo pripraviti samo kavo, ali unijsko plačo od ure. Ta slu- !prjžgano juho. čaj je torej nekaterim donesel • srečo v nesreči. Najbolj nerodni in nepri- -* kladni so pa pondeljki, ker so Cez dva tedna se bodo ribe Vse brivnica ne St. Clairju po-v Clevelandu zelo pocenile. :poldne zaprte. Te uvedbe osobi-Zadnjo nedeljo se je namreč to ne odobravajo ženini, ker odpravilo na lov v Canado tro- morajo iti v pondeljkih neobri-je naših najboljših slovenskih ti k poroki, ribičev: dva Jakata in en Jer- • nej; vzeli so s sabo tudi nekega Zadnjo nedeljo zvečer sem angleškega odvetnika, ki bo opazoval v Jernejevi dvorani, reševal spore, kdo je ujel naj- kako so stari in mladi plesali večjega sulca. Da jim ne bo, takozvani "polštertanc." E-dolg čas ob kanadskih jezerih, jjen izmed njih bi bil moral so vzeli dosti želodčnih okrep- ostati za metlo; pa vam pogra-čil s sabo, dalje tri zavitke bj na tleh ležeči "polšter" in "marjaš" kart in ene "pirio- j zapieše ž njim sam parkrat ele" karte. Vse njih trofeje, razno divjačino in velikanske ribe bodo razstavili ob povrat-ku v velikem mestnem avditoriju. okoli. Za ta "solo' ples je položil na krožnik $1. * Vse drtfgače in vse bolj vese-sela je bila pa tajnica nekega društva, ker je pri tem plešu dobila 38 lepih oranž, da sedaj ž njimi lahko doma začne trgovino s sadjem. Tudi jaz sem dobil tri oranže, toda bile so že gnile, ko sera oranže iz Nekemu Slovencu v Clevelandu je te dni čez noč iz pipe izkapalo dvajset galonc fine Noetove kapljice, ker ni pipe zadosti zaprl. Pri meni se kaj takega letos ne more pripetiti, zab0ja plesalcem ponujal, ker nimamo več lesenih "boar- B0ijge je nekaj, nego nič, sa-darjev." ' |mo da mi ni bilo treba take "sole" plesati. Onemu rojaku bi svetoval, da naj še preostalo vino pretoči v svoj želodec, pa se mu ne Pristopajte h K. S. K. Jednoti 1 GLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja vsako sredo Laatnina Krasjako-Sloveoske Katoliške Jedao* v Ždnrtaoih dffevaT : ameriških. 6117 St Clair Ava. Uredništvo fn upravniitvo: Telefon: Randoiph 838. CLBVBLAMD, OHIO. Za člane, na lete Za nečlane ------- Za inozemstvo — Naročnina: OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintained hy and in hte interest of the Order. Issued every Wedneaday. OFFICE: 6117 St Clair Ave. * Telephone: Randoiph 628. CLEVELAND, OHIO. FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC MAJ 1924. ASESMENT ST. 5-24. Dr. it. Plač na ases. Smrtnina Poikodnina. Cent ]____________ S 474.45 S 500..................:.....$ 2............... 778.18 _____ .. 1,000 3............... 226.27 4.____________ 267.34 ______ .......................$ 100........ 309.34 ______ 1....1..Z,. 791.04 7*"'~".....1 784.01 _____ .................... 100 8.........:....♦. 180.31 ia..„.......... 31.13 11............... 176.90 12......™ 39927 . 1,000 " 13............... 94.82 14______________ 426.96 _____ .................................... 15.____________ 240.96 15.......-...... 241.46 16............ 164.68 ................... 17.............. 48.87 20............... 191.77 _____ 500 21____________ 148.36 ' ... 1,000......^................ 23.____________ 148.51 24............... 8.52 25..„........... . 1,014.15 29.............. 698.72 _____ ... 1,000 30.....™....... 496.56 .. 32........... 126.96 _____ 33............... 215.46 38............... 191.06 30 ______ 22.44 40............... 166.71 41 ______ 251.02 ..... 75.______ 42............... 389.69 43...„.......... 182.33 - 44............... 324.52 1,000 45............... 106.48 ..... .................... 100 46...>.......... 127.71 ...... 500 47____________ 164.60 .. .................. 100 49_____________ 87.77 . 50............... „• 499.81 ... 1,000........ 100 51______________ 76.11 52............... 229.99 ..... ........................... 53............... . 334.72 1 55............... 190.41 ____ 56............... 362.16 57________ » 256.89 _____ 58_____________ 147.41 775......................... 59............ 511.66 ____ 60............... 11627 61______________ 176.17 Jim 7H* i>* 62............... * 3822 63........... 351.41 64............... 143.59 65............... 247.60 66............... 57.44 70~........... 142.62 _____ ___________________ 50 71_________..... .. ' 9.98 72.........„... 243.55 73.__________ 51.33 74.......... 132.07 75.............. 88.92 77______________ .. 244.62 7a„........... 313.73 .... .... 2,000........................ 79..:.......... 106.88 80.___________ 326.07 ' ) 81___________ 310,33 83._____________ 70.07 84.............. 24.52 ____ 85.............. 104.50 86.............. 134.14 87.......... 173.35 88.............. 62.02 ___ 89..™......... 162.38 90.............. 60.34 91____________ 161.02 92.............. 141.37 93.............. 441.51 94.............. 105.49 95.............. 141.46 .... 100____________________- 98.............. 98.47 101___________ 170.47 103.............. 282.95 104........... ..' 107.69 106............. 96.06 108.............. 197.74 .... ......................... 100 109.............. 72.73 110.___________ 157.98 111........... 214.39 112.............. 146.84 112.............. 143.78 .... 1 13L.._......... 152.10 .... 114™......... 104.98 115.............. 189.02 .... _________________ 100 118............. 39.91 119____________ 62.84 120.............. 286.41 121............. 52.70 122.........- 72.78 122.............. 62.60 123.............. ... 122.67 124............. 22.01 124.............. 1620 ' 126............ 29.40 127........... 194.40 127.............. 194.56 128.............. „. . 84.85 128.............. 84.35 130.............. 9.07 131........... 258.06 .......................... 100 132 . .. 146.72 .... —....... 3848 t 500....... 100 134........... 101.50 .... 135 ______ 187.92 .... 136.............. 171.39 139____________ 71.74 140.............. 36.31 143.............. ... i 43.77 144._________ 230.09 . .... 107 145.............. 69 69 146.............. ... 206.39 147.............. 80.95 148............. 20428 .... 200 152............. 6525 153,........... 176.47 .... ....................................... 154........... 19.48 15(9............. 264.83 .... 157™..™.™. 120.80 ™"™™Z Z!™™.....ico....... 158."............ 34.54 190............. 77.49 .... •••• ,,,,..„,„................... 161™™....... 46.70 162™......... 588.82 163. . 442.99 ..., _________________________ 100 164—".... 144.06 .... ................... 50------ 52 47......- 500 ....................... 15 53 14 10 ip mmi hajmm Praoataoek mala. Prejeli od Otoeati .... mi,m ie,ui l"H ' »it I I L . JIU.'« $1,100 $581.05 1024. ..$26,748.12 .. 6,068.25 ..$1,160,135.43 $ 32,816.37 Skupaj ...$1,192,951.80 ..$531.05 216 103 19 22 31 92 115 49 61 29 217.50 t 30 40 63 37 75 £ ^sr 10 15 16.50 22 24 36 82 20 .................£11,182.00 .................. 1,275.00 bolniške nodnore ................................................ 2,111,00 ^ .................. l| 100.00 70-lat siaroatne podpore ...................~................................. 531.05 Upravni stroški .........................-............................... 5,601 *14$ 21,800.79 81. Joliat, IM., I. janija, 1924. 19« ..............................................$1,171,151.01 JOSIP ZALAR, glavni tajnik. FiniBflnn aoročilo mla-dinskega oddelka K. S. K. Jednote za masec Maj 1924. - 135 Dr. »t. 1 2 J 4 5 7 7 8 11 12 13 14 15 15 16 17 20 21 23 25 29 30 33 38. 40 « 42 43 4« 4ti 47 S 52 53 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 09 70 72 H 75 77 78 70 80 81 83 85 86 167 .............. 168 ............. 170 .............. 171 ............. 172 .............. 173 .............. 180............. 1.20 1.45 ...1.45 3.30 15.15 .30 3.15 ..........r'.......... Plačana vsota 28.20 45.75 10.20 3.15 9.60 3620 37.05 11.10 8.50 24.15 2.40 9.30 9.00 9.00 1.20 .60 8.55 1.80 6.15 27.15 61.35 6.45 11.70 18.60 5.40 8.10 31.50 1.50 725 3.60 1.00 7.50 4.50 28.10 20.30 27,05 3.60 17.85 10.30 1.65 1155 3.45 15.75 3.00 35.55 10,35 1425 1.35 3.15 16.66 5.55 1.65 16.55 9.90 14.40 6.60 2020 1.35 6.45 Skupaj ......................„....$1,220.80 Preostanek 1. maja, 1924 ....$35,561.09 Projeli od društev ............... 1220.80 Obresti ..................................... 29.36 Skupaj......................$36,81125 Izplačali: Posmrtnino ................$884.00 Za prestop med čl..... 85.50 50% povrn. vplač. .. 6.30 Upravni stroški ...... 90.00 $1,065.80 Preostanek SI. maja, 1924 $35,745.15 JOSIP ZALAR, elavni tajnik. Joliet, III., 7. junija, 1924. y o » ■ ■ Pregled novega priseljeniškega zakona. Jugoslav Buresu Foreign I.anguag« Information Service. Veljavnost sedanjega kvot-nega zakona poteče dne 30. junija, 1924 in na njegovo mesto stopi nova priseljeniška postava, ki je postala zakon vsled predsednikovega podpisa dne 2«. maja, 1924. Novi sistem izdajanja priseljeniških viz in nove kvote stopi v veljavo 1. julija. Novi zakon, kakor je to bjlo tudi s starim kvotnim zakonom, pomenja dodatek, ne pa nadomestilo splošnih priseljeniških zakonov in se bo uveljavljal kot del teh zakonov. Novi zakon je prevelike važnosti ne Le za bodoče priseljence, marveč tudi za tukaj že nastanjene tujerodce, njegove posledice so predalekosežne, da ne bi čitatelje upoznali bolj natančno z vsemi določbami tega novega zakona. « Zakon vsebuje 32 odstavkov (Sections). V naslednjem naj | navedemo poglavitno vsebino 87 ............................................. 10.201 vsakega odstavka. 88 89 90 92 93 94 95 98 101 103 104 108 109 110 111 112 Y\2 113 115 118 119 120 122 122 123 127 128 128 130 131 132 133 ■ .9? 6.75 -«25 1.95 27.90 2.70 6.00 3.30 5.10 9.35 9.30 420 7.65 17.85 11.55 4.05 4.05 7.35 6.75 1.65 2.70 14.10 .75 .75 6.10 1.05 12.00 11.55 2.10 2.10 2.85 12.60 1.05 1.50 5.55 3.45 3.60 5.25 .90 1.20 19.35 7.05 20.40 15.39 Naslov zakona (Odstavek 1). Ta zakon se bo imenoval "Priseljeniški zakon od leta 1924" (Immigration Act of 1924). Priaeljeniake vize Odatavek 2. a. Vsak priseljenec, prihajajoč v Združene države, mora imeti priseljeniško vizo (immigration visa); priseljeniška viza obstoji v tem, da ameriški konzul vizira en izvod prise-Ijenčeve prošnje. Viza mora označiti: 1. Narodnost priseljenca. 2. Da-H priseljenec spada pod kvoto ali da-li je izven kvote. 3. Datum, kdaj poteče veljavnost vize. 4. Vsako dodatno informacijo, potrebno za pravilno u-veljayljenje priseljeniških in naturalizacijskih zakonov. b. Priseljenec mora preskrbeti ameriškega konzula z izvodoma svoje fotografije, od katerih se eden prilepi na vizo. c. Veljavnost priseljeniške $ 40 j vize poteče po roku, navede- nem v sami vizi; ta rok ne sme 500! presegati štirih mesecev 'J Jo d. Priseljenec ni dolžan 2^70 priskrbeti si nikake vize svoje- 21 45 fft P***"*«* lista rftZUn .g°ri menjene priseljeniške vize. V 33.00 3.45 2.70 2.70 potni list pa se brezplačno vpirl ■■ ie datum in številka priseljeni-[hišni sluge ali dekle ške vize. » ! e. Parobrodni seznani pofcfti-kov morajo vsebovati datum, kraj in številko priseljeniške vize. Priseljeniško vizo je treba izročiti priseljeniški oblasti v pristanišču prihoda. Vise, opremljene z navedbo datuma in pristanišča, se potom v pošlje jo delovnemu departmentu. f. Ne smajo s« izdati vize, ako ameriški konzularni uradnik sklepa iz navedb v prise-ljenčevi prošnji in iz drugifa priložbenih spisov, oziroma ako konzularni uradnik ima dober razlog za domnevo, da v zmislu priseljeniških zakonov-dotičnik ne mor« biti pri-puščen v Združene države. g. Priseljeniška viza ni ni-kako jamstvo za vstop v Združene države, ako je inozemec ob svojem prihodu spoznan, da ne odgovarja zahtevam priseljeniških zakonov. h. Pristojbina za izdajo priseljeniške vize znaša $9. Kdo je priseljenec Odstavv3. Beseda "priseljenec" vi zmislu tega zakona pomenja vsakega inozemca, odhajajočega iz kateregasibodi kraja izven Združenih držav in namenjenega v Združene države, razum sledečih inozemcev, ki se ne smatrajo za "priseljence:" 1.Vladni uradniki, njihove družine, pomočniki, služinčad in nastavljenci. 2. Inozemci, prihajajoči v Združene države začasno kot turisti ali začasno radi posla ali radi zabave. 3. Inozemci, ki potujejo preko Združenih držav v drugo deželo. 4. Zakonito pripuščeni inozemci, ki se kasneje podajo iz enega kraja te dežele v drugega preko .sosednega inozemskega ozemlja. 5. Inozemski mornarji v dobri veri, ki so kot taki nastavljeni v ladiji, pripluli v kako ameriško pristanišče, in ki hočejo začasno vstopiti v Združene države le v svrho izvrševanja svojega poklica. 6. Inozemci, ki so v zmislu neke obstoječe trgovinske in plovbe pogodbe, opravičeni priti v Združene države le v svrho trgovskih poslov. PriifJjfiari izvjan kvote. (Odstavek 4)). Sledeči priseljenci so označeni kot priseljenci izven kvote (nonquota immigrants): a. Neporočeni otrok pod 18. letom ali žena ameriškega državljana, kj je nastanjen v Združenih državah za časa, ko se vloži prošnja za ameriško vizo. b. Priseljenec, ki je bil poprej zakonito pripuščen v Združene države in ki se vrača v Združene države po začasnem obisku v inozemstvu; c. Priseljenec, ki se je rodil v Kanadi, Newfoundland, Mehiki, Kubi, Haiti, Dominikanski republiki, v zoni Panamskega kanala ali v vsaki neodvisni deželi centralne in južne Amerike, kakor tudi njegova žena in neporočeni otroci pod starostjo 18 let. d. Priseljenec, ki je bil vsaj dve leti pred prihodom v Združene države duhovnik kateregasibodi veroizpovedanja ali profesor kakega kolegija, akademije, seminišča ali vseučilišča in ki hoče priti v Združene države, da nadaljuje ta svoj poklic, kakor tudi njegova že na in neporočeni otroci pod 18 letom. e. Dijak v dobri veri, vsaj 15 let star, ki hoče priti v Združene države v svrho stu dij na priznani akademiji, kolegiju, seminišču, vseučilišču ali v šoli, odobreni po sekretarju dela. (Po dosedanjem zakonu so bili nekateri poklici izvzeti iz kvote, po novem pa spadajo pod kvoto. Taki so: igralci po poklicu, umetniki, predavatelji, pevci, bolničarke, inozem ci1 priznanega znanstvenega poklica, inozemci vslužbeni kot Vsi ti spadajo sedaj pod kvoto. Ino-zemci, ki so p»d svojim vstopom stanovali vsaj pat lat v kaki dragi ameriški MM, so boli izvaati i» kvote; po novem zakonu pa bodo »vzeti iz kvote lo oni, ki so se rodili v taki ameriški deželi.) K^Hm ij^nrfjrnr- 1?*ifi>nilr 5. laraz "kvotni priseljenec" (quota imrnigrant) volja za vsakega priseljenca, ki ni izvzet fe kvote. r okvirji kvote. ' a. Ob izdajanju priseljeniških viz naj se da prednost: 1. Kvotnemu priseljencu, ki je neporočen otrok pod 21 letom aH oče aH mati ali soprog oziroma žena ameriškega državljana, ki ja sam vsaj 21 let star. 2. Kvotnemu priseljencu, ki ie izurjen poljedelec, njegovi ženi in otrokom pod 16. letom. (Ta le prednost odpade glede onih dežel, katerih kvota je manj od 300). b. Prednostne vize ne smejo presegati 50 odstotkov (polovico)' letne kvote za katerokoli deželo. Prošnja za priseljeniško vizo. (Odstavek 7). a. Prošnjo za priseljeniško vizo je treba .vložiti v dvopisu. b. Naj spada pod kvoto ali izven kvote, mora priseljenec v prošnji priseljeniško vizo navesti med drugim svoje polno in resnično ime, starost, spol, narodnost, rojstni dan, bivališče tekom zadnjih petih let, poklic, pismenost, kam je na- fenjen, osebni opis, imena in islove staršev ali drugih sorodnikov v svrho potovanja v Ameriko, koliko časa tam hoče ostati, da-li je bil kedaj v zaporu ali ubožnici, da-li on ali njegovi starši so bili kdaj v kaki norišnici in druge životo-pisne podatke. Ako inozemec trdi, da je on priseljenec izven kvote, mora navesti nadaljne podatke, na podlagi katerih on zahteva priznanje te pravice. c. Priseljenec mora nadalje priložiti, po dva izvoda svojega spričevala o dobrem vedenju, kazenskih in vojaških spričeval, ako jih ima, dva legalizirana izvoda svojega rojstnega spričevala in dva izvoda vaeh drugih javnih zapiskov, kakršnih vlada, kateri je on podvržen, drži o njem. Priseljenec, ki je dobil vizo na svojem potnem listu prod dnem 2&r-maja, 1-924 in ki zaprosi za priseljeniško vizo pred dnem 1. julija, 1924, sme po uvideva-nnju konzularne oblasti biti oproščen od potrebe prilega-nja teh dokumentov, ako bi preskrbovanje teh dokumentov vsled njegove odsotnosti od domovine imelo za posledico preveč stroškov in zamude. d. V prošnji mora priseljenec tudi navesti, da-li on spada ali ne v eno ali drugo izmed onih vrst ljudi, ki jim ameriški priseljeniški zakoni zabranju-jejo vstop v Združene države. e. Ako priseljdnec ni v stanu povedati, da nespada v kakega izmed izključenih razredov, ampak trdi, da je iz kakega zakonitega izvzet iz izključitve, naj navede v svoji prošnji vse razloge za svojo trditev. f. Priseljenec mora oba izvoda svoje prošnje podpisati in s prisego potrditi v prisotnosti konzularnega uradnika. h. Za prošnjo in legalizaci jo, vštevši duplikat, se bo pro silcu zaračunala pristojbina od$l. Viaa aa priseljence i* ven kvote (Odstavek 8). Konzulat sme pod omejitvami odstavkov 2 in 9 izdajati priseljeniške vize onim priseljencem, ki so izven kvote, fko se mu podnese dokaz, da •jo pr^ilec vpravičen biti sma- svojega aorodništva do kakega ameriškega državljana oziroma ako v okvirju kvote zahteva, da se mu prizna prednost vsled takega sorodništva, konzulat mu ne sme izdati priseljeniške vize oziroma priznati mu prednosti, dokler ga delavski tajnik potom državnega tajnika ne pooblasti, da to stori. b. Vsak državljan Združenih držav, ki trdi, da je kak priseljenec njegov sorodnik in raditega, pripustijiv kot priseljenec izven kvote oziroma opravičen do prednosti v o-kvirju kvote, naj pošlje generalnemu priseljeniškemu komisarju prošnjo, v kateri je treba med drugim navesti ime in naslov prosilca, državljanstvo, poklic, koleno sorodništva do priseljenca, bivališče tega poslednjega, kakor tudi navesti, da je prosilec sposoben in voljan vzdrževati priseljenca, ako bo treba, tako da ne pade na breme javnosti. c. Prošnja mora biti zaprisežena; ako se prošnja sestavi izven Združenih držav, mora biti prosilec zaprisežen po ameriškem konzularnem uradniku. V isti prošnji se lahko zaprosi za več kot eno osebo. d. Prošnjo morajo podpirati zaprisežene izjave dveh ali več odgovornih ameriških držav- Ako generalni priseljeniški komisar najde, da podatki, navedeni v prošnji, odgovarjajo resnici, on z odobrenjem tajnika dela -obvesti državnega tajnika in ta poslednji pooblasti konzularnega uradnika, da izda priseljeniško vizo oziroma prizna prednost. ' Dovoljenje za po vr a te k v Združene države po začasni odsotnosti (Odatavek 10). a. Vsak inozemec, ki hoče odpotovati začasno iz Združenih držav, sme zaprositi generalnega priseljeniškega komisarja, da se mu izda dovoljenje -trokom pod 16. letom in zaročenkam, 1. državljanov Združenih držav, 2. inozemcev v Združenih državah, ki so zaprosili za državljanstvo, 3. o-seb, sposobnih za naturalizacijo, ki so služile v ameriški vojski tekom vojne.) -o- SMESNICE. . Jo j, kako trda glava. / Odvetnik: "Vi tedaj zatrjujete, da Vara je Vaša soproga zagnala železni utež v glavo." Soprog: "Da, gospod odvetnik, zagnala mi je železni utež tran kot "nonquota immig- j v glavo." r*nt" I Odvetnik: "Oprostite, a to Izdajanje priaaljeiuakth ae more biti res, ker na Vaši aarodffikora (Odatavek 9) gi^vi ni aobenega znaka " a. V slučaju, da priseljenec Soprog: "Na moji glavi ne trdi, da je izven kvote vsled J ampak na uteži se pozna!" Dr. šteje 227 čl. , ^ __ _ . _ K društvu Marije čistega Spočetja, at 8lbv Lorain O., 11401 Novak Frances, roj. 1906, B. f bach Annette, roj. 1905, R. 19, flOM; ja, roj. 1895, R. 28, $1000; 11404 Evaniš Manja, roj. 1894, R. 30, $500; 11405 Lešnak Katarina, roj, 1871, R. 58, $250. Spr. 11. maja. Dr. šteje 69 čl. K društvu Friderik Baraga, št. 98 v Chisholm, Minn., 25316 Lilek Mihael, roj. 1904, R. 20, f}000. Spr. 11. maja Dr. šteje 189 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 94 v Sublet, Wyo 11406 Piki Neža. roj. 1895, R. 29, $1500; 25317 Piki Ignac, roj. 1888, R. 36, $1500; 25318 Tiuč Frank, roj. 1883, R. 40, $250. Spr. 11. maja. Dr. šteje 43 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 11407 Benčič Berta, roj. 1908, R. 16, $1000; 25319 Žagar Mihael, roj. 1906, R. 18, $500. Spr. 3. maia. Dr. šteje 136 čl. Kdruštvu sv. Srca Marije, št. lil v Barberton, O., 11408 Skraba Frances, roj. 1895, R. 29, $250. Spr. 11. maja. Dr. šteje 106 čl. |H KgRj K društvu Marije Milosti Polne, št. 114 v Steelton, Pa., 11409 Lesčanec Josephine, roj. 1898, R. 26, $1000. Spr. 21 Dr. šteje 58 čl. ' - K društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 11410 Pe-trovčič Angela, roj. 1908, R. 16, $1000; 11411 Kolenc Marija, *rbj. 1908, R. 16, $500; 11412 Bergar Marija, roj. 1898, R. 26, $1000; 11413 Petrovčič Frančiška, roj. 1873, R. 51, $250. | Spr. 25. maja. Dr. šteje 141 čl. K društvu sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans., 25320 Zartz Frank, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 11. maja. Dr šteje 57 čl Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 628. j" J , * 1.n Cnrintrfield Tli 11414 Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na K društvu SV. Rozallje, st. 140 V bpringlieia, lil., 11414 glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopise, Zaubi Štefanija, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 11. maja. Dr. društvene vesti, razna naznanila, oglase in tlaročnfoo pa na "GLASILO'1. . K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. šteje 24 Cl. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 143 v Joliet, 111., -„ ,25321 Avsec Louis, roj. 1907, R. 17, $500. Spr. 11. maja. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Dr. šteje 36 ČI \ __* K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Naznanilo društveni« tajnikom in tajnicam. Wis., 25322 Jelovnik Frank, roj. 1896^ R. 2Z, SlOOO; Kakor je bilo uradno poročano se prične pol-letno zboro- Mickelson Nikolaj, roj. 1893, R. 30, $1000; 25324 Prisland vanje glavnega odbora Jedriote dne 14. julija t. 1. Zato se John, roj. 1888, R. 36, $1000; 25325 Frinak Jakob, roj. 1875, tem potom prosi vse cenjene tajnike in tajnice krajevnih dru- R. 49, $500. Spr. 7. maja. Dr. šteje 166 cl štev, da pošljejo denar v pokritje mesečnih prispevkov najkas-1 K društvu sv. Jožefa, št.'146 v Cleveland, O., 25326 Pa neje do 25. L m. - P«ž Anton, roj. 1908, R. 16, $1000; 25327 Ponikvar Anton, Knjige bodo zaključene z dnem 25. junijem, da bo tako j roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 4. maja. Dr. šteje 149 čl. f mogoče pravočasno pripraviti šestmesečne račune za predlo- K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 11415 Marin žitev bratom nadzornikom. Zaradi tega se prosi društvene I čič Marija, roj. 1881, R. 43, $1000. Spr. 22. aprila. Dr. šte-tajnike in tajnice, da to vpoštevajo in gledajo na to, da bo de- je 103 čl nar v pokritje asesmentov poslan na glavni urad do zgoraj ! K društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 11416 First Usfsnovljeaa v Jolieta, III., dne 2. aprila 1884. Inkorporirana v Jolieta, državi Illinois, dne 12. Januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1604 N. CHICAGO ST„ JOLIET, BJm' 8OLVENTNOST K. S. K. J. ZNAiA 188*11 Od ustanovitve do 1. junija, 1924 snaSa skupna izplačana podpora $2,340,221.00. GLAVNI URADNIKI: * Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St, Clevelaad, Oble. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pueblo, Celo. II. podpredsednik: Aaton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed.: Mr*. Mary Prisland, 723 Ga. Ave, Shaboygaa, Wls. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, JoUet, DL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 385 So. Second St, Stseltea, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R 303 Afflsr. Stale ~ 800 Graat St at Slzth Ave, Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR] Frank Opeka, 26—lOth St, North Chicsgo, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 8426 St. Clair Ave, Cleveland, Obla. Martin Shukle, 811 Avs "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: iohn R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. lartin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mura, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE' TOIN0NO- . K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, IU., 16914-A Kozina Franc, roj. 1894, R. 30, $500. Zev. 11. maja. Dr. šteje 206 čl. K društvu sv. Ane, št. 130 v Forest City, Pa., 9700-A Oko- j Koliko bolnišnic je v J ugasla- ren Emilija, roj. 1900, R. 40, $1000. Zav. 5. maj«. Dr. šteje viji? 213 čl. Po zadnji uradni statistiki Suapaadoarani napet sprejeti ima Jugoslavija 163 bolnišnic, K društvu sv. Janeza Krstaška, št. 14 v Butte, Mont., J z 1€,648 posteljami. Po posa-23539 Kovačič Martin, R. 39, $1000; 20126 Siflar Ivan, R. 28, meznih pokrajinah so bolnišni-$1000. Zopet spr. 19. maja. Dr. šteje 176 čl. razdeljene tako-le: v Slove- K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, niji jih je 22, v Srbiji 55, na Minn., 22277 Cerar Anton, R. 40, $1000. Zopet spr. 19. maja. Hrvatskem in Slavoniji 32, v Dr. šteje 117 Čl. « Bosni in Hercegovini 29, v Ba- K društvu Marije Pomočnice Kristjanov, št. 165 v West natu 22, v Bački in Baranji 12, Allis, Wis., 4949 Korbar Franca, R. 27, $1000. Zopet spr. 4. v črni gori 7, v Dalmaciji 5. maja. Dr. štejV67 Čl. | Na vsakih 1000 prebivalcev bi K društvu Kraljica Majnika, št. 167 v Thomas, W. Va., i morale priti 4 postelje. Da se 8650 Bratenič Helena, R. 26, $500. Zopet spr. 10. maja. Dr. ta nedostatek odpravi, bi se šteje 8. čl. | moralo ustanoviti še lepo šte- K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., | vilo bolnišnic. Stroški za to 25219 Plese Josip, R. 18, $1000 ; 25025 Vertin John, R. 25,! bi znašali 1,173,600,000 dinar- $500. jev. Ribniška. Praznikov Luka se je vračal [nekoč proti domu. Ker pa je pogledal nekoliko pregloboko omenjenega dne. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 13. junija, 1924. -o- SPREMEMBE ZA MESEC MAJ, 1924. Elsie, roj. 1906, 17, $1000. Spr. 4. maja. Dr. šteje 128 čl K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11417 Stiglitz Ella, roj. 1908, R. 16, $500; 11418 Mortl Ger trude, roj. 1907, R. 17, $500; 11419 Mortl Helena, roj. 1899, 25, $500; 11420 Ters Ana, roj. 1898, R. 26, $1000; 11421 Mclavc Frances, roj. 1892, R. 32, $500. Spr. 23. maja. Dr. šteje 111 čl. . N Pristopili. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 25295 Pucelj Karfš, 11422 Novak Ana, roj. 1891, R. 32, $1000. Spr. 4. John, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25296 Fi^k Frank, roj. 1908,1 maja. Dr. šteje 34 čl. R 16 $1000; 25297 Manerich John, roj. 1907, R. 17, $1000., K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland. O., Spr 8 maja Dr. šteje 466 Čl. 11423 Moran Alice H., roj. 1908, R. 16, $1000; 11424 Virant K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tovver, Minn., Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11425 Glavič Marija, roj 25298 Oblak Janez, roj. 1888, R. 36, $500. Spr. 14. maja. 1902, R. 16, $1000; 11426 Schmuck Albina, roj. 1908, R. 16, Dr šteje 115 čl. $1000; 11427 Schmuck Frances, roj. 1907,' R. 17, $1000; K društvu sv Jožefa, št 7 v Pueblo, Colo., 11394 Culig j 11428 Prijatelj Marija, roj. 1906, R. 17, $1000; 11429 Budan Rachel S roj 1907, R 17, $1000. Spr. 20. maja. Dr. šteje! Carolina, roj. 1906, R. 18, $1000; 11430 Bukovec Frances, 510čl " roj. 1901, R. 23, $500; 11431 Novak Katarina, roj. 1883, R. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Morit., j 41, $500; 11432 Knap Marija, roj. 1872, R. 51, $250. Spr 11395 Papesh Marija, roj. 1907, R. 16, $1000; 25299 Plut 17. maja. Dr. šteje 441 čl John, roj. 1876, R. 48, $500. Spr. 7. maja. Dr. šteje 176 čl. K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittburgh, Pa., 11433 K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., 25300 I Mankuš Jaga, roj. 1899, R. 25, $1000; 11434 Fabac Ljuba, Berus Rudolf, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 4. maja. Dr. roj. 1897, R. 27, $1000; 11435 Stimac Ana, roj. 1893, R. 30, šteje 59 čl. $1000; 25328 Kokoruga Štefan, roj. 1884, R. 40, $1000. Spr. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 25301 Opalck 12. maja. Dr. šteje 271 čl. Aloizij roj 1906 R. 17, $1000. Spr. 4. maja. Dr. šteje I K (Jruštvu Marije Pomočnice Kristjanov, št. 165 v West 471 čl AHia' Wis" 11436 stor«el Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 25302 j 11437 Tomieh Margareta, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 14 Bratetič Josip, roj. 1908, R. 16, $2000. Spr. 7. maja. Dr. maja. Dr.-šteje 67 čl. šteje 114 čl. K društvu Presvetega Srca Jezu^oveffa, št 166 V So K društvu sv Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kan., Chicago, 111., 11438 Jergovich Marija, roj. 1887, R. 37, $1000 ; 25303 Petrina Matija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 4. maja. 25329 Jergovich Mile, roj. 1907, R. 17, $1000; 25330 Pleša Dr. šteje 113 čl. Peter, roj. 1891, R. 33, $1000. Spr. 7. maja. Dr. šteje 46 čl. K društvu šv Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 25304 Si- K1 društvu sv. Jožefa, št. 168 v Bethlehem, Pa., 11439 monič Jakob M , roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 18. maja Lan g Marija, roj. 1898, R. 26, $1000; 11440 Bajzek Marija, Dr šteje 243 čl. r°j- 1897' R- 27' 1*000; 11441 Žampar Ana, roj. 1890, R. 34, K društvu sv. Florijana, št. 44 v So. Chicago, 111., 25305 $1000. Spr. 25. maja. , Dr. šteje 67 čl. Hochevar Frank, roj. 1908, R. 16, $1000; 25306 Primoži^ K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 11442 Rudolf roj 1908 R 16, $1000; 25307 Perko Josip, roj. .Jakše Josephine, roj. 1903, R. 21, $500; 25331 Jakše Joseph, 1907, R. 17, $1000; 25308 Perko Charletj, roj. 1905, R. 19, j roj. 1908, R. 16, $500; 25332 Jakše John, roj. 1905, R. 19, $500. $1000. Spr.' 4. maja. Dr. šteje 197 čl. Spr. 23. maja. Dr. šteje 26 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 45 v E. Helena, Mont., K društvu sv. Alojzija, št. 179 v Elmhurat, 111., 25333 11396 Majerle Marija, roj. 1908, R. 16, $2000. Spr. 23 Remec Charles, roj. 1896, R. 28, $500. Spr. 28. maja. Dr. Dr. šteje 43 čl. Šteje 11 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., K društvu Marije Vnebovzcte, št. 181 v Steelton, 11397 Gregovinčič Katarina, roj. 1902, R. 22, $1000 ; 25309 i Pa., 11443 Maljevac Ana, roj. 1885, R. 39, $1000. Spr. »7. Cadonič Frank, roj. 1907, R. 17, $1000; 25310 Gregovinčič j maja. Dr. šteje 37 čl. ✓ Josin roj 1903, R. 21, $1000. Spr. 11. maja. - Dr. štej? K društvu Dobri Pastir, št. 183 v Ambridge, Pa., 11372 329 Keržan Jožefina, roj. 1891, R. 33, $1000. Spr. 14. maja. K društvu-sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 11398 šteje 9 čl. Monfreda Josephine, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 4. maja. | Pristopili v ra*ed "C" 20 latna zavarovalnina. Dr šteje 122 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, IU., 33 K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 25311 Pasdertz Anton, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 7. maja. Dr. Kuss Fred, roj. 1901, R. 23, $1000; 25312 Sasek John, roj. šteje 459 čl. 1882 R 42, $500. Spr. 14. maja. Dr. šteje 160 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N. Y„ 34 Felici- K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O., I jan Josephine, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 3. maja. Dr. 25313 Lukežič Franc, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 18. maja. (šteje 133 čl. Dr šteje 111 čl ~ K društvu Marije Milosti Polne, št. 114 v Steelton, Pa., K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 25314 j 35 Petrašič Terezija, roj. 1907, R. 37, $1000. Spr. 21. maja. Meserko Avgust, roj. 1882, R. 42, $1000. Spr. 12. maja. Dr. Dr. šteje 58 čl. šteje 246 čl K dru8tvu 8V- Ane> gt- 127 v Waukegan, IU., 36 Cepon K društvu sv Janeza Evahgelista, št. 65 v Milvvaukee, j Jennie, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 26. maja. Dr. šteje Wis 11399 Kolenc Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 25315 Sti-i 141 čl. . • trlich Štefan roj 1886, R. 38, $1000. Spr. 11. maja. Dr. K društvu sv. Vincencija, št. 182 v Elkhart, Ind., 37 Pn-šteie 177 čl ' ' jatelj Alojzija, roj. 1893, R. 31, $1000 ; 38*Oblak Marija, roj. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU., 11400 1888, R. 36, $1Q00. Spr. 21. maja. Dr. šteje 9 č!. Lončar Margareta, roj. 1885, R. 39, $1000./Spr. 15. maja. j Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna a*n»*Talaiae. Dr. Zopet spr. 11. maja. Dr. šteje 26 čl. Prestopili. Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 1548 Kobe Ana, R. 35, $500. Prest 28. maja. 1. dr. šteje 471 čl.; 2. dr. šteje 103 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu I v kozarec, je sredi pota oma-sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 1679 Math Stukel, R. 41, gal in zaspal. Na nogah je $1000; 1598 Andrej Butala, R. 50, $1000. Prest. 3. maja. 1. [imel nove čevlje in svilene no-dr. šteje 211 čl.; 2. dr. šteje 222 čl. gavice. Mimo pride popotnik. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu Ko zagleda spečega pijančka, Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU., 1147 Mary Stukel, R. mu sezuje čevlje in nogavice, 47, $1000; 3025 Katherine Butala, R. 45, $1000. Prest. 15. ne da bi ga vzbudil, in hiti da-maja.' 1. dr. šteje 211 čl.; 2. dr. šteje 227 čl. * jlje. četrt ure pozneje pridr- Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu dra po cesti. Ko vidi kočijaž sv. Jožefa, 103, Milvvaukee, Wis., 2188 Marg. Muhich, R. 36, sredi ceste ležati človeka, $500; 6899 Anton Muhich, R. 35, $1000. Prest. 3. maja. 1. vstavi konja, stopi z voza in dr. šteje 211 čl.; 2. dr. šteje 136 čl. mrka in stresa pijančka: Od društva Barbare, št. 40 v Hibbing, Minn., k dru- "Vstani vendar, če ne pojde-štvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Min., 10102 Jakob j jo kolesa ravno preko tvojih Barnic, R. 43, $1000. Prest. 11. maja. 1. dr. šteje 98 čl.; 2. nog!" dr. šteje 189 čl. i Pijanček se vzdrami in tip- Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., k društvu ilje po nogah; ko pa začuti, da Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 24082 Gorše so noge brez čevljev in noga-Matija, R. 22, $500. Prest. 11. maja. 1. dr. šteje 243 čl.; 2. vic, zakliče radostno: "Le po-dr. šteje 329 čl. ¥ ženi, kočijaž, saj to niso moje Od društva sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., k dru-1 noge, jaz sem imel čevlje in štvu Marije Pomagaj, št. 17« v Detroit, Mich., 1804 Jakše Jo- j svilene nogavice." žefina, R. 37, $500; 4461 Jakše Franc, R. 38, $1000. Prest. Zabavno. 11. maja. 1. dr. šteje 122 čl.; 2. dr. šteje 26 čl. j Vnekem mestecu v Porenju Od društva sv. Jožefa, št- 53 v Waukegan, IU., k društvu j na Nemškem se je naselil mlad sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis., 24924 Joseph Stancar, R. novoporočen zdravnik, katere-19, $1000. Prest. 10. maja. 1. dr. šteje 205 čl.; 2. dr. šteje ga so zelo rade klicale mlade 76 čl. dame. Njegova žena je bila Od društva sv. Jožefa, št. 55 v Crested Butte, Colo., k dru- j povabljena na čajanko, kateri štvu sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo, 23103 Joseph Sodja, R. so prisostovale tudi županja, 18, $1000. Prest. 1. maja. 1. dr. šteje 80 čl.; 2. dr. šteje soproga pastorja in soproga 71 gl. j živinozdravnika. Županja je Od društva Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa., vprašala zdravnikovo gospo, k društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa, 5142 Zidar Ma-]ako je kaj ljubosumna, ko kli-rija, R. 19, $1000. Prest. 18. maja. 1. dr .šteje 155 čl.; 2. čejo njenega moža mlade že-dr. šteje 213 čl. " ne in dekleta. Medtem, ko je Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn, k mlada žena pordečila, je odgo-društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn, 1711 žužek Bar- :Vorila živinozdravnikova so-bara, R. 38, $500; 3655 Hren Marjeta, R, 30, $500. Prest. 24. proga: '"Kajne, gospa doktor, maja. 1. dr. šteje 189 čl.; 2. dr. šteje 128 čl. to bi imele opravka, ako bi bi- Od društva sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis, k dr. le vedno - ljubosumne, kadar Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wis, 9864 Genovefa Ba- odideta najina soproga na juk, R. 19, $500; 8686 Neža Seliškar, R. 37, $1000; 10723 Bal- prakso." bina Bajuk, R. 39, $500; 10434 Ivana Koščak, R. 41, $500; Drevo, kojega vonj povzroči 10925 Katarina Murgal, R. 41, $1000. Prest. 11. maja. 1. dr. podivjanost, šteje 76 čl.; 2. dr. šteje 17 čl. V Queenslandu v Avstraliji Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, raste ne^e vrste grm, čegar Wis, k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis, cv«tje zelo ugaja očesu, dotak-5439 Jenko Julija, R. 27, $1000; 9680 Shuster Ana, R. 32, niti se ga pa je nevarno. Neki $1000. Prest. 14. maja. 1. dr. šteje 166 čl.; 2. dr. šteje 111 čl. naravoslovec pripoveduje o u-*Od društva sv. Mihalja, št. 163 v Pittsburgh, Pa, k dru- čjnku, ki ga povzroči drevo, štvu sv. Barbara, št. 92 v Pittsburgh, Pa, 10105 Marija Mikuš, aj(0 ^ ga dotakne, sledeče: R. 40, $1000. Prest. 19. maja. 1. dr. šteje 271 čl.; 2. dr. šte- "Nevarnost te rastlina poza-je g7 čl. bijo ljudje, dokler jih ne opo- Suspendovani. mni nanje neprijeten vonj. Od društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, IU, 22412 Zlato- j Učinek je grozen. Na zunaj per Franc, R. 22, $1000. Susp. 20. maja. Dr. šteje 222 čl. i ni nobenega znaka, ako se kdo Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora, Ul, dotakne rastline, bolečina pa 25031 Zelenšek Martin, R. 30, $500. Susp. 4. maja. Dr. je tak0 velika, da ljudje kar šteje 79 čl. norijo. Videl sem človeka, ki Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111, Le je vsled bolečin valjal po 23269 Lukanič Peter, R. 17, $1000; 24761 Lukanič Ivan, R. j tleh. Neki konj je tako ba3-23, $1000. Susp. 24. maja. Dr. šteje 459 čl. uel, da so ga morali ustreliti." Od društva sv. Barbare, št. 40 v Hibbing, Minn, 20090 Velikonočna spoved neapoli-Potokafr Martin, R. 32, $1000. Susp. 20. maja. Dr. šteje 98 čl. j unskega pastirja. Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa, 24142; Laški pastir iz okolice Nea-Bratkovič Franc, R. 29, $500. Susp. 18. maja. Dr. šteje 243 čl., poia je prišel k velikonočni Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, 3p0vedi. Izpovedal je v strahu Pa, 21958 Bitenc Ivan, R. 20, $1000; 17215 Car Jurij, R. 38, j ^ Ves skesan. Prelomil sem $1000; 10575 Živčič Jožef, R. 45, $1000. Susp. 11. maja. Dr. post, seveda samo slučajno, ko šteje 329 čl. sem stiskal sir, mi je skočila iz Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O, 17551 jpogede kapljica mleka v usta Boben Josip, R. 27, $1000. Susp. 17. maja. Dr. šteje 246 čl. ,jn ^m jo pogoltnil." Ko ga Od društva sv. Srca Jezusovega* št. 70 v St. Louis, Mo, | spovednik pouči, da ne apada 22788 Bukovitz Anton, R. 18, $500. Susp. 24. maja. Dr. šte-!ta neradovoljna malenkost p<) je 90 čl. ime greha, ga vpraša, se li za- Od društva Marije Sodem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Veda kakega greha? "Ne," od-Pa., 9808 Maglečič Katarina, R. 27, $1000. Susp. 18. maja. \ govori pastir prostodušno. Spo-Dr! šteje 187 čl. jvednik pa, ki ga odgovor ni Od društva sv. Srca Marije, št. 86 v Ročk Springs, Wyo„ j zadovoljil, vpraša spovedenca 6102 Ivežič Ana, R. 17, $1000. Susp. 23. maja. Dr. šteje 64 čl. j dalje: "Ali si morebiti kake- oropal odreže »102 lvezic Ana, n. ai, ouap. -- — u«ijc. o. uivi»»u Od društva sv. Petra in Pavla, št. 89, Etna, Pa, 23409 Ce-, ga tujca ali popotnika terič Stanko, R. 32, $1000. Sus^j. 6. maja. Dr. šteje 114 čl. |a|j ubil?" "To pa," se _________ Od društva sv. Treh Kraljev, št 98 v Rockdale, IU, 24089 pMtir, ampak to delamo pri Čermelj Rudolf, R. 24, $500. Susp. 24. maja. Dr. šteje 62 čl. Bag vsak dan, če le moremo." Od društva sv. Jožefa, št 103 v Milvvaukee, Wis, 24732 Najdaljši most aa svetu. Zamida Anion, R. 27, $500. Suap. 22. maja. Dr. šteje 136 il. V Sanganjju na Kitajskem * «; je takozvani 'Levji most,' ki je dolg 8100 m in zgrajen na 300 posameznih obokih. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, (Dalje na 7. strani) Zločincev« pokojnina. Po Tol atolu priredil Mih« to v. Na obali Sredozemskega morja se razprostira med Francijo majhna, pa lepa kneževina. Ime je Monako. Ta kneževina šteje manj prebivalcev kakor kaka večja vas, vsega skupaj okrog 7000 duš,tin je tako majhna, da ne pride na enega prebivalca niti ena "desetina." Seveda imajo v tej kneževini tudi svojega kneza. In tega kneza obdaja dvor, ministri, duhovščina, generali in armada. Kajpada, ta armada ni prevelika — vsega skupaj šteje 60 mož — vendar pa je kljub temu armada. Knezovi dohodki so pičli. » Kakor povsod na svetu, imajo tudi tu davke na tobak, vino in šnops, ker podaniki tudi tam kadijo in pijejo; vendar pa bi knez kljub temu ne mogel vzdrževati ne svojega dvora, ne svojih uradnikov in ne samega sebe, ako bi ne imel še nekega posebnega dohodninskega vira. In ta posebni dohodninski vir tvori — igranje. Ljudje igrajo,'dobivajo in izgubljajo, dobiček pa spravlja navadno gostilničar. In gostilničarji morajo plačati knezu velike davke od . svojih velikih dohodkov. Plačajo pa jih lahko zato, ker obstoja v Monaku največja zakotna igralnica. V prejšnjih časih je bilo več takih beznic tudi v malih nemških kneževinah, toda te so pred nekaj leti odpravili. Odpravili pa so jih zato^ ker so povzročale veliko nesreč in gorja. Lepega dne dospe tja bogat siromak; ta začne igrati, igra ga razsrdi in razgreje in tako zaigre vse, kar ima, celo tuj denar, in končno mu preostane le še izbera: ustreliti se ali pa skočiti v vodo. Zato so Nemci prepovedali svojim knezom besnice, knezu v Monaku pa tega ni nihče prepovedal. In tako se je o-hranila edina zakotna igralnica. In od tistega časa potujejo vsi prijatelji igranja h knezu, zaigrajo pri njem svoj denar in knez dan na dan spravlja lepe dobičke. Od samih lepih načel pač tudi ni mogoče živeti. Knez. v Monaku predobro ve, kako oduren je njegov dohodninski vir. Pa kaj hoče: živeti je treba. Moralno boljši niso tudi dohodki, ki jih donaša tobak, "vudka," Tako torej živi knez mirno za se, vlada, se da kronati kakor drugi, se vozi na izlete in deli plačila in kazni. Tudi v njegovi okolici so parade in svetovalci, postave in sodniki — vse tako, kakor pri mogočnih vladarjih. Vse je na tanko tako — samo v nekoliko manjšem obsegu. Tedaj pa je nanesel slučaj, da se je zgodil nekako pred petimi leti v tej kneževini u-mor. Ljudstvo v Monaku je miroljubno, in prej se kaj takega še nikdar ni zgodilo. Sestavili so precej sodni zbor in začeli so soditi, vse, kakor se spodobi. Nikogar ni manjkalo: ne sodnikov, ne državnega pravnika, ne porotnikov in tudi ne zagovornikov. Sodili so in sodili in končno obsodili po postavi zatoženca na smrt s sekiro. Obsodbo so predložili vladarju. Ta jo je prebral in potrdil. Kazen mora pač biti. Bil pa je vendar še en velik pomislek: v Monaku ni bilo najti ne morilne sekire, ne rablja. Ministri so premišljevali in končno sklenili, da poprosijo francosko vlado za pomoč, da jim za nekaj časa posodi morilni stroj z vsem osobjem vred in hkrati sporčči, koliko bi približno znašali stroški Odposlali so tozadevno pismo. Po enem tednu je dospel odgovor: guillotipo (sekiro), da lahko pošljejo in da bodo znašali stroški okrog 16,000 frankov. To so povedali knezu. Ta je premišljal in premišljal in menil končno: Zločinec ni vreden 16,000 frankov ta vsota bi i pomenila davek dveh frankov na glavo vsakega državljana. Da bi lažje dobili povoljni izhod iz te zagate, so sklicali ! "kronski svet" Tu so sklenili, da se še enkrat obrnejo z istim vprašanjem na laškega kralja, i Francoska kot republika premalo spoštuje kneza, upati pa je, da bo laški kralj, ki je ta-korekoč knezov brat, bolj po jceni. Iznova so odposlali pismo in zopet je kmalu došel odgovor. Laška vlada je odgovorila, da je z veseljem pripravljena poslati stroj in osobje in da bo za vse skupaj računala 12,000 I frankov. To je bilo ceneje, {vendar pa še vedno zadosti drago. Zločinec ni tudi te vsote vreden. Sicer bi pa zopet prišla na glavo državljanov skoro po dva franka. Kronski svet se je iznova posvetoval. Razmišljali so na dolgo in široko, če bi ne bilo mogoče dobiti cenejšega izhoda/ Morebiti bi mogel kak vojak prevzeti službo rablja? General" jc povprašal vojake, toda nobeden se ni ponudil, izgovarjali so se, češ, da kaj takega ne znajo, ker se niso učili. Kaj naj torej store? Izno-| va so se posvetovali in sestavili j komite, komisijo in pododsek. | Končno so se zedinili in prišli do zaključka, da bo najbolje, ako spremene smrtno kazen v dosmrtno ječo. Tako bi knez ne storil le dobro delo, ampak bi tudi prihranil nekaj izdatkov. Knez je potrdil sklep, ki naj bi ga precej izvršili. Toda j pojavila se je nova težkoča :#ječo. j stolpa ni bilo, ki bi bil primeren za dosmrtno ječo. No — slednjič so pa le iztaknili neko poslopje, zaprli so mladega moža in postavili stražo pred vrata. Stražnik je čuval jetnika in mu donašal jedil iz kuhinje. Tako je sedel kaznjenec šest mesecev, sedel celo leto. Ob koncu leta izračuna knez svo-!je dohodke in izdatke, med i zadnjimi opazi tudi novo po-|stavko za vzdrževanje jetnika; i ta postavka ni majhna: 600 'frankov na leto! In mladi in | zdravi kaznjenec bo lahko še i petdeset let živel! Izdatki so preveliki. Tako ne sme iti dalje. Knez skliče ministre na posvet: "Pomislite enkrat," I jih nagovori, "kako bi mogli s Item nepridipravom ceneje izhajati. Za današnje razmere je predrag." Ministri so se sestali in Načeli premišljevati j perečo zadevo. Eden izmed njih izpregovori: "Jaz menim, da bi odstranili stražo." Drugi pa so rekli: "Potem bo pa kaznjenec ušel." Predlog so predložili knezu, ki ga je tudi potrdil. Odstranili so stražo in čakali, kaj se bo zgodilo. No, kaj qe je zgodilo? Ko se je začel oglašati želodec, je stopil jetnik pred ječo, da poišče stražo, ker je pa ni našel, je sam odšel v knezovo kuhinjo po kosilo. Vzel je, kar so mu dali, se vrnil v ječo, zaprl za seboj vrata in se vsedel. To se je ponovilo tudi drugi dan: jetnik sS 'je sam donašal jedila — pobegnil pa ni. Kaj zdaj ž njim početi? Pomislili so in se zedinili v misli: treba mu je povedati, da naj več ne vrne v ječo. Pravosodni minister je pozval k sebi kaznjenca in mu rekel: "Zakaj pa ne pobegnete? Stražo smo vendar od-poklicali. Vi lahko neopažen pobegnete in knez se zaradi tega ne bo prav nič jezil." "Knez se res ne bo jezil, toda jaz nimam kam iti. Kam naj se pa obrnem? Z obsodbo ste mi vi utisnili sramoto in zato me ne bo nihče hotel sprejeti v službo. Vi ste z menoj krivično postopali. Tako. se ne sme ravnati z bližnjim. Vi ste me obsodili v smrt, dobro! Vi bi morali obsodbo izvršiti, pa je niste. Jaz sem na to molčal. Potem ste mi smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo in določili za me stražo, da bi mi hrano donašala. Sled- njič ste mi pa stražnika vzeli. Tudi na to sem molčal. Danes mi pa pravite: 'pobegnit!' Toda jaz vam rečem, jaz ne grem nikamor!" Kaj je tor^j početi? Zopet so sklicali "kroniki svet." Posvetovali so se in posvetovali. Treba mu bo dati pokojnino. Brez pokojnine se ga ne bomo iznebili. To novo misel so tudi knezu povedali, "če ne gre drugače," je rekel knez, "se moramo pa na ta način ž njim pobotati." In tako so odnesli zločincu 600 frankov in ga hkrati obvestili o novem koraku. "No," je rekel jetnik, "če mi boste pokojnino točno izplačevali, potem bom pobegnil." Tako so slednjič našli izhod iz te zamotane zagate. Ko so zločincu naprej izplačali tretjino odmerjene pokojnine, se od vseh gospodov v vladi poslovil in zapustil kneževino. Z železnico je za to samo četrt ure potreba. V bližini meje si kupi posestvo, uredi vrt za zelenjavo in gojenje cvetlic in živi veselo in zadovoljno, kajti pokojnino prejema vedno pravočasno. Vsakokrat, ko pride po pokojnino, se napoti v kavarno, stavi dva do tri franke; včasih dobi in včasih zgubi in nato se zopet domov odpelje. Tako živi mirno in zadovoljno. Zadovoljno, ker sme prihajati po stalno pokojnino v državo, ki si ne mara napravljati stroškov za to, da bi obsojenca ob-glavili ali pa ?^prli v dosmrtno MIHATOV: Misli starogrškega modrijana o zakonu. Stari Grki veljajo še danes kot treznomisliči in svobodoljubni. Kljub temu pa jim je bil pojem svobode in proste izbere pri sklepanju zakona prav tako malo znan kakor Židu ali mohamedancu. Zgodilo se je čestokrat, da se ženin in nevesta pred "poroko" Še videla nista. O bodoči zvezi zakonske dvojice so se navadno pogovorili stariši ali bližnji sorodniki. Zato si je marsikdo prej temeljito premislil, predno je storil ta usodepolni korak. Modrija Teofrast (380-290 p. K. r.) nam je celo zapustil zanimiv spis o neštetih pomislekih staro-grških samcev. Evo vam ga v prevodu: "Ali naj se modrijan poroči?" Ako je nevesta lepa, dobro vzgojena in iz ugledne hiše in ako je ženin zdrav in premožen, potem tudi modrijan lahko stopi v zakon. Seveda je zelo redko dobiti zakon, ki bi vse te pogoje izpolnil. Zato naj se modrijan raji ne poroči. Ker najprvo bi moral prekiniti in oprostiti svoje znanstveno delovanje; nihče namreč ne more živeti hkrati za knjige in za ženo. Dalje imajo ženske celo vrsto potreb: draga oblačila, zlato in srebrno nakitje, družbe, pohištvo in krasen voz. Povrhu tega moraš še cele noči poslušati dolge pridige: "Moja soseda vzbuja veliko več pozornosti kakor'jaz, njej se V3e klanja, vse ji dvori, mene nesrečnico pa v družbi prezirajo in po strani gledajo! Zakaj se ti vedno po sosedi o-ziraš? Zakaj si z onim dekletom govoril? No, kaj si mi pa prinesel?" Mož ne sme imeti nobenega prijatelja več in ne sme pose-čati nobene družbe. Kakor hitro pokaže mož kako nagnenje do bližnjega, takoj smatra to žena za nenaklonjenost napram sami sebi. Naj nastopi sloveči modrijan kjerkoli v kakem mestu, žene ne sme pustiti same in ne sme sam vzeti v roke potne torbice. Ako je pa žena iz ubožne hiše, se moraš truditi in ubijati, da jo preži-viš, ako je pa bogata, potem ni mogoče ž njo izhajati. Sicer pi ti ni dovoljeno veliko izbirati, vzeti moraš, kakršno dobiš. Ako je jeznarita, neum- na, grda, prevzetna, ako ji iz ust diši, kratkomalo, vse njene napake izveš šele po poroki. Konje, vole, osle, pse in najmanjše predmete in reči, ti postanejo tvoja last, celo obleko, ključe, stole, kozarce, si ogle-daš, predno jih kupiš, samo žene si ne smeš prej ogledati, zato, da ti pred poroko ne ugaja. Vedno moraš obračati svoje oči nanjo in poveličevati njeno lepoto, zato da ne bi mislila, da ti ne ugaja, ako morebiti slu-gajno katero drugo pogledaš. Nazivati jo moraš "hišna gospa," njen godovni dan moraš slovesno obhajati in prisegati na njeno zdravje, želeti ji moraš, da te preživi; spoštljivo moraš sprejemati njeno dojiljo, njeno hišno, njenega dednega sužnja, njenega lepega hišnega prijatelja in njenega priporočenega zagovornika — to so sami naslovi; pod,katerimi se možu skriva tekmec. Komur je ona naklonjena, ta mora biti tebi, tudi če ga ne moreš trpeti, ljub in drag. Ako je pustiš, da je ona v hiši gospodar, potem si ti suženj, ako pa hočeš voditi in uravnati hišo po svoji volji, potem meni ona, da delaš to iz nezaupanja napram njej, in tako se začne jeziti in kregati. In ako se ti kmalu ne udaš, ti pa ona kmalu za uda. K njej prihajajo stare ženice, vedeževalke, razla-govalci znamenj, trgovci z zlatim nakit jem in svilenimi oblačili, ako vse te spustiš v hišo, postaviš njeno krepost na pos-kušnjo, ako jih pa ne pustiš, se čuti žena zdradi sumničenja užaljena. Sicer pa kaj pomaga tudi najbolj skrbno straže-nje? Nenravne žene ni mogoče stražiti, krepostna žena pa straže ne potrebuje. Sila je nezanesljiv čuvaj kreposti in resnično krepostna žena je tista, ki je imela priliko, da bi padla, pa ni pala. Lepotica hitro dobi ljubimca — rada, pa kaj rada kaže nagnenje za "ekstrature." Težko je čuvati to, kar mnogi požele, a mučr no je, imeti v posesti to, česar bi nihče rad ne imel. Važno pa je vendar še vedno manjše zlo — imeti grdo kot čuvati lepo. Predmet, ki ga poželi ves svet, ni nikjer varen. Eden skuša zapeljati po svoji zunanjosti, drugi s svojo nadarjenostjo, tretji s svojim duhom in zopet drugi svojo po-strežljivostjo — in nekje in enkrat mora pasti trdnjava, katero od vseh strani napadajo. Če pa iščeš ženo zato, da ti vodi gospodinjstvo, da ti streže v bolezni in da ti dela družbo v samoti — no, zvest služabnik, ki uboga namigljaj in točno izpolnuje vse ukaze, je za gospodarstvo bolj koristen kakor žena, ki vidi svoje vladanje v tem, da dela proti volji svojega moža, to se pravi, da dela to, kar se njej zljubi, ne pa to, kar se njej skazuje. V bolezni pa morajo biti prijatelji in služabniki, katere prikleneš nase z dobrotami, bolj postrežljivi kakor žena, ki ti zfiračuna vsako solzo, katero preliva kot ceho za dedščino in ki po vrhu tega še vznemirja bolnika s hinavsko žalostjo in umetnim obupavanjem. Ako pa žena sama zboli, jo moraš pomilovati in se ne smeš za mi-huto umakniti od njene postelje. če je pa žena v resnici.poštena in ljubeča — seveda redek ptič — potem stokaš ž njo vred, kadar je na porodu, in tarnaš in jadikuješ, kadar je njeno življenje v nevarnosti. Res pa je, da modrijan nikdar ne more biti sam; družbo mu delajo vsi dobri ljudje, ki so kdaj živeli na zemlji in ki še žive, in v duhu pohiteva, kamor le hoče. '^česar ne more zagrabil z rokami, prime v mislih, in če mu manjka razvedrila med ljudmi, potem se pogovarja z Bogom. Nikdar ni modrijan manj sam, kakor takrat, kadar je sam. Končno, ali n*j se zato poročim, da dobim potomstvo, ali da nadaljujem hišno ime, ali da dobim oporo za starost ali gotovega dediča — to se mi zdi še največja nespamet. Kaj neki mi more biti mar na tem, da kdo drugi nosi moje ime, kadar se ločim od sveta? Sicer pa ne nosi sin takoj imena svojega očeta, in nešteto ljudi je, ki nosijo isto ime. Ali pa je morebiti to opora za sta-nost, če vzgajaš potomca, ki že pred očetom umre, ali pa, ki se izneveri očetu in ki misli, ko doraste: "No* ali naš stari še ne bo umrl?" Kar se pa tiče dedičev, so prijatelji in sorodniki, ki jih izbereš po j»voji volji, boljši in varnejši dediči kakor osebe, ki jih — hočeš, nočeš — vendar imaš. Sicer pa poznam še plemenitejši način podedovanja: namesto da bi zapustil s težavo pridobljeno blago drugemu v negotovo uporabo, razdeli rajil svoje premoženje v dobre namene, dokler si še živ. o- MUŠKATOVI GOZDOVI. radi tega lepi in prijetni. Stara drevesa, ki ne rode več tako kakor mlada, navadno pose-čejo in odstranijo, puste jih le nekaj, da se v njihjovi senci lažje razvijajo nova, mlada, ki ! jih na novo posade. Stara drevesa postanejo tekom let mogočni orjaki z neštetimi plo* Ščatimi koreninami, ki segajo včasih po dva metra visoko nad zemljo. Kakor raznih dišav, tako je otočje Indijskega in Južnega morja tudi, domovina muškato-vih orehov. Nekateri teh otokov so popolnoma pokriti z gozdovi tega drevja. Središče muškatovih plantaž in trgovine z muškotovimi orehi je bil včasih otok Banda Neira z glavnim pristaniščem Neira; odkar je bil ukinjen monopol "Vz-hodno-indi^ke kompanije,"'pa je ta otok izgubil svojo prvotno vodilno vlogo. Bauda otoki so bili odkriti leta 1511; odkrili so jih Portugalci, ki pa se niso dolgo veselili dragocene posesti, kajti že leta 1599 so jih izpodrinili praktičnejši in vztraj-nejši Holandci. Naleteli pa so s svojimi trgovinskimi reformami na hud odpor domačinov, ki niso hoteli priznati omenjeni "Vzhodno-indijski kompaniji" monopola. Prišlo je do oborožene ustaje, pri kateri so izgubili poleg poveljujočega admirala življenje tudi številni drugi Holandci. Ugnati se seveda niso dali; nastopili so proti domačinom s* surovo silo in jih deloma pobili, deloma pregnali. Danes naseljujejo te otoke potomci starih holandskih kolonistov in mešanica plemen z bližnjih otokov. Vsled konkurence drugih muškatovih plantaž so po ukinjenju monopola leta 1864 cene muškatovim orehom močno padle. Dočim je leta 1873 dobil pridelovalec za pikul, to je 120 funtov muškatovih orehov, še 250 holandskih goldinarjev, je padla cena pozneje na 130 goldinarjev in pred svetovno vojno celo na 15 do 17 goldinarjev. Dvignila se je zopet komaj po svetovni vojni. Sicer pa pridelovanje muškatovih orehov ni naporno. Lastnik plantaž se poslužujejo domačih delavcev, ki so zelo skromni; zadovoljujejo se z borno kočo in hrano, ki si 'jo sami na lahek način pridelajo na gospodarjevi zemlji in le malokdaj zahtevajo tudi denarno plačilo. Plodna tla zasade z malimi drevesci, ki naglo rastejo in dajejo največ in najlepšega sadu v dobi od 10. do 20. leta. Dalje se za drevesa ne brigajo, samo kadar orehi dozore, jih poberejo potom vilic in košare, pritrjene na dolgem bambusovem drogu. Orehi vise z vej na dolgih elastičnih pecljih; veliki so kakor pri nas breskve in zunaj tem-nozeleni. Ko zore, poči trda zelenvskorja in pokaže se rdeče, jajcu podobno mesnato jedro, ki krije v sredini pravi muškatov oreh. Ko so orehi pobrani, jih zluščijo in vlože nekaj časa v apno, potem jih osuše in odpošljejo v Singapo-re, ki je danes središče trgovine z muškatovimi orehi. Od tu prihajajo potem k nam v Evropo, v Ameriko in drugam. Muškatovi gozdovi so krasni. Debla in veje dreves so vitka, listne krone pa košate, tako, da skozi nje malokdaj posije vroči solnčni žarek do tal. Sprehodi po teh gozdovih so Našim I trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lshko istih deležni ako , imate r LOŽ EN DENAK > nate blago, bomo prodajali ta mesec to po S4.99. ŽENSKE: poaluiite ae te prilike. tgubiU ue morete ničesar, mi vam pošljemo vse na 30 dnevno poskušajo. Pokaiite to valim sosedam in pustite naj sodijo o vrednosti tefta. Ml JAMČIMO ZADOVOLJSTVO ALI PA VAM VRNEMO VAS DENAR. Ne pošiljajte nam denarja v nupred, samo izreiite ta oglas, priložite 50c ta puiiljatve-ne troike in blago plačate ielc potem, ko istega prejmete na dom. Naslov je: WALTON SALES CO., Dspt. CC, 2529 W. »Valtca St., Chicago, III. ste čuli pri njem in ki ste se j udeležili pogreba. Lepa hva-NAZNANILO IN . ZAHVALA Ia druitJ gv Jožeffl £ lg R S tužnim srcem naznanjam |s. K. Jednote in društvu Zve-sorodnikom, znancem in prija- j zda, št. 372 S. N. P. Jednote za teljem žalostno vest, da je dne j tako lepo vdeležbo pri pogre-22. maja t. 1. zvečer ob pol 5. bu. uri v Gospodu zatisnil svoje trudne oči moj ljubljeni soprog in oče petih otrok, Johan Kranjc. Rojen je bil v Rakitni, po domače Kovačev, star 40 let in 5 mesecev; tukaj v Ameriki je bival 16 let, poprej je bil tri leta v stari domovini pri vojakih; pred tem je pa bival tudi tukaj v Ameriki več kot 5 let', največ v Forest City, Pa., in nekaj časa v drugih krajih. Bolehal je nad leto dni, toda je v obče vedno delal; le zadnjih šest mesecev je hudo trpel tekom bolfzni. Dolžnost me veže, da se prav lepo zahvalim našemu č. g. župniku, Rev. Jevniku za njih obisk in ker so mu dvakrat podelili sv. popotnico in za pogrebne obrede v cerkvi. Lepa hvala vsem onim, ki so mojega dragega moža tekom njegove bolezni obiskovali do zadnje ure, kar mu je bilo v veliko tolažbo. Hvala vsem, ki ste nam v času te velike pre-skušnje naredili kaj dobrega, ali nam pomagali. Ljubi Bog naj vam vse to povrne! Lepa hvala Mrs. Grum za opravljene ganljive molitve pri njegovi zadnji uri. Hvala tudi Zofi in John Svete, moji teti in njenemu možu ter njih otrokom za ves trud in darovane vence, dalje Mr. in Mrs. Johan Kržiču za darovani venec in drugo;] dalje hvala za darovani venec Math Urbasu in njegovi družini in vse drugo; hvala Mr. in Mrs. Tony Borštniku za avtomobil in cvetlice in drugo. Rada bi s polnim imenom navedla vse one, kdor je nam kaj do-! brega naredil, pa je teh imen preveč; naj velja vse mskupaj' še enkrat prisrčna zahvala v mojem, in imenu mojih otrok. Lepa hvala vsem tistim, ki ste prišli ranjkega kropit, ki Pokopali smo ga dne 25. maja popoldne na slovensko pokopališče sv. Jožefa ob veliki vdeležbi. Ti pa, ljubi soprog in dragi nam oče, počivaj v miru; pretrpel si veliko na tem svetu, zdaj si pa rešen vseh muk in bridkosti v tej solzni dolini. Naj ti bo lahka ameriška žemljica. Počivaj v miru! Mi bomo za teboj vedno žalovali. Žalujoči ostali: Mary Kranjc, soproga. Mary, 10 let; Ludmila, 8 let; Brigita, 21 mesecev, hčerke. Tony, 6 let, in Joseph, 3^ leta, sinova. Forest City, Pa., 6. junija, '24. POZOR! Slovenska ali hrvatska dekleta, ali vdova srednje starosti z enim otrokom. Jaz nujno potrebujem eno deklo. Ako katero veseli na kmetiji hišno delo opravljati, ima lepo priložnost za službo. Jaz sem še samec; v slučaju medsebojnega sporazuma, ženitev ni izključena. Jaz sem približno srednje starosti. Plača po dogovoru. Sprejemam samo resne ponudbe, katere naj se pošiljajo na upravništvo "Glasila," pod naslovom "Gospodar," care "Glasilo," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Advertis.). JOS. KLEPEC Real 215 N. Chicago SC (Nad Woelw«rtfc 5 & lOc prodajalno). Phone 5768. JOLIET, ILL. SLADKOR cele kare ali man). Sladkor iz trsa ali iz pese. Piiite nam po cene! WIN«LER HONEY CO„ JOLIET. ILL. SPREMEMBE ZA MESEC MAJ 1924. (Nadaljevanje iz 5. strani) Wis., 19536 Bovhan Anton, R. 26, $1000. Susp. 23. maja." Dr. šteje 166 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 7800 Novakovič Jela, R. 23, $1000. Susp. U. maja. Dr. šteje 62 čl. Od društva sv. Jeronima, št 153 v Canonsburg, Pa., 25058 Srebatj Kari, R. 16, $1000; 25265 Ludvik Ivan, R. 21, $1000. Susp. 23. maja. Dr. šteje 96 čl. Od društva Marije čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, Kan., 6920 Belobrajdič Helena ,R. 18, $1000. Susp. 22. maja. Dr. šteje 34 čl. Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166 v So. Chicago, 111., 22723 Jergovič Tomaž, R. 31, $1000. Susp. 18. maja. Dr. šteje 46 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 11054 Vertin Ana, R. 17, $1000; 11056 Madronič Katarina, R. 18, $500. Susp. U. maja. Dr. šteje'26 čl. Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 4193 Bele Neža, R. 40 z $500 na $1000. Zviš. 7. maja. Pri društvu sv. Jožefa, št. 58 v Waukegan, 111., 4964 Urh Frančiška, R. 34 z $500 na $1030. Zviš. U. maja. Pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 6246 Afrič Johana, R. 39 z $500 na $1000. Zviš. 16. maja. Pri društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 6140 Melavz Marija, R. 45, z $500 na $1000. Zviš. 23. maja. Znižali zavarovalnino. Pri društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 11268 Crnkovič Margaret, R. 19 z $1(^)0 na $500. Zniž. U. maja. g^jMM JMH Odstopili. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn., 390 Malenšek Matija, R. 50, $1000. Ostop. 5. maja. Dr. šteje 115 čl. Od društva sv. Franc, R. 50, $1000. Od društva sv. Jožefa, št. 21 v Federal, Pa., 1262 Trpin Odstop. 20. maja. Dr. šteje 62 čl. Petra in Pavla, št. 51 v Ironmountain, Odstop. 3. maja. Mich., 24417 Dulan Nikolaj, R. 23, $1000. Dr. šteje 46 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan. 111., 23345 Je-senovec Josip, R. 32, $1000; 23551 Dolinar Valentin, R. 34, $500. Odstop. 11. maja. Dr. šteje 205 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 79 v Waukegan, HI., 8982 Mikš Frančiška, R. 18, $1000. Odstop. 18. maja. Dr. šteje 69 čl. ; Od društva sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 10374 Berkopec Helena, R. 18, $1000. Odstop. 18. maja. Dr. šteje 34 čl. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. . ' a. -O ■ štiri leta v ruskem ujetništvo. Piše Josip Grdina, West Park, Ohio. Ohod iz Tarnopotk. Vožnja po Galiciji. Grobovi 'padlih vojakov. V Stryi. Zopet naprej. V Karpatih. Ko mi je na tarnopolskem kolodvoru sprevodnik povedal, da vozi dotični vlak v Stryi, sem urno stopil na vlak, kjer je bilo že dosti drugih potnikov. Sedel sem mirno'na klop in čakal nekaj časa, dokler ne odrinemo naprej. Ljudje so med tem še vedno prihajali, da je kmalu zmanjkalo sedežev; bolj pozni so morali vsled tega v vagonu stati. čez kako dobro uro zatem je vlak na naše največje veselje zapiskal in jo odsopihal s tar-nopolskcga kolodvora; toda posebno naglo ni vozil, ker so ga snežni zameti ovirali in ker je bila na lokomotivi bolj slaba kurjava. Sicer pa v Galiciji pričakovati kaj boljšega je bilo takrat nemogoče vsled slabih povojnih razmer. Tudi na vlaku v železniškem vozu ni bilo nič prijetno, ker nas je zeblo, čemu pa tudi ne? Brez l>eči; poleg tega je pa v vagon še mrzel veter pihal skozi razbita okna; vsa okna so bila o-bita z deskami. Kaj hočemo? Potrpeti je bilo treba, ker ni bilo drugače. Vlak je enomerno sopihal naprej, ter se od časa do časa ustavil. Polagoma nam je veter že precej snega nanesel v vagon, da nas je še bolj zeblo. K sreči se je s svitanjem dneva pričelo vreme boljšati med vlak rezal preko ;ev. Kakšen pogled je bil te laj na to bojno polje. Kakšni grozni prizori! Grmenje Jopov, treskanje granat, šrap-iel, pokanje pušk, v»#hi ra-ijemn in umirajočih. Tedaj 'e je vehka'avstrijska armada 'jorila z največjo rusko arma io. In sedaj? Vse tiho. Križ poleg križa, razbita poslopja in razorana polja pričajo na najbolj krvavo vojno v svetovni zgodovini. In doli v hladni -.amlji pa mirno počivajo človeške žrtve; vsi so si sedaj prijatelji. Avstrijec leži poleg Husa; da, še več, Slovan poleg Slovana. In ti številni križi lemo govore o življenju onkraj groba, ki je lepše, ki je večno brez solza in kjer vlada pravi bratski mir. Tedaj ~.em si mislil, koliko naših slovenskih fantov in mož počiva tukaj. Zlobna avstrijska sol-iatska je ob izbruhu vojne la^prvo poslala naše slovenske polke št. 5, 17, 27, 48, 87 in 97. In ti polki so bili skoro vsi do cela uničeni. Sorodniki ';eh pokojnikov jih zaman pričakujejo domov; ne bo jih več. Marsikatera mati, oče, žena, :in ali hčer bi rada pohitela tja ■/ Galicijo pogledat grob svoje-ja ljubljenca, če bi ga bilo •nogoče najti. Samo upanje in vera jih še tolaži, da se zopet snidemo tamkaj nad zvezdami. Najbolj tragično j'e, da naši rojaki Slovenci ne počivajo v tuji zemlji, ampak v zemlji slovanski, v Karpatih; tam kjer so že nekdaj živeli naši predniki, odkoder so se v 6 3tcrietju razkropili na razne strani Evrope. Kolika pre-memba. V dvajsetem stoletju se pa srečajo na bojišču kot sovražniki. Hvala Bogu, nekaj teh Slovanov se je v minu- hrbtnika in suhih skorij, kar sem mirno použil, med tem pa poslušal, kako so se nekateri prepirali zaradi Lvova, za ko-jega se je takrat vršila huda borba med Poljaki in Ukrajinci ali Rusini. Slednji so trdili, da spada Lvov k Ukrajini, ž njo vred pa tudi večji del Galicije, ki je bila nekoč močna samostojna kneževina Gališka pod vlado knezov Rjurikov. nasprotno so pa Poljaki zopet trdili, da je Lvov poljski, vsled česar ga zahtevajo zase; saj so se zanj že krvavo bojevali. Po ne baš prijetni vožnji smo se končno pripeljali v Stryi, kjer smo izstopili iz vlaka. Na .kolodvoru sem našel precej naših Avstrijcev, mej njimi tudi nekaj naših Slovencev. Vesel, da se nahajam zopet v družbi svojih domačinov, sem jim krepko stisnil roke; vsi so bili zelo židane volje in veseli, ker so dospeli končno iz ruskega ujetništva kakor jaz. Ker je bilo treba precej časa čakati na vlak proti Ogrski, smo se napotili po ulicah mesta Stry, da si ga malo ogledamo. Hodeč po ulici smo prišli mimo neke gostilne. "Pojdimo notri, da popijemo malo kave," se oglasi neki Štajerec. Temu pozivu smo se vsi odzvali. Prijazen gostilničar nam omeni v nemškem jeziku, da ima dosti kave na razpolago, toda kruha pa ne. Morda se bo istega dobilo za nas potom krušnih nakaznic, ker se vračamo iz vojnega Ujetništva. Nato nas je gostilničar seštel in napisal neko listino, katero ie neka deklica s sabo vzela; med tem nam je pa gostilni-čarka prinesla vsakemu lonček črne kave; isto smo na mah popili in naročili še eno porci-jo. Gostilničar je med tem navil godbeni avtomat, kojega godba (po tolikih letih) nas je tako razveselila, da bi bili najrajši kar s stoli vred zaplesali; godbenih vaičkfcv-se namreč v vojntem ujetništvu ne sHši. Z nami vred je bil tudi neki o-grski Nemec, ki je imel s sabo lepe gosli. Ko je godba na avtomat prenehala, nam je oni ogrski Nemec zasviral na gosli neko ganljivo slovensko pesem na moje največje presenečenje. Ko sem ga vprašal, kje se je te pešmi naučil, je nam povedal, da je delal več let med slovenskimi premogarji v Leobnu na štajerskem. Na to .nam je še zaigral znano pesem 'Po polju že rožce cveteje," ter "Hej Slovani." Krasni glasovi gosli so nas tako navdušili, da smo jo skupno zapeli, kakor na kakem koncertu. Kolika izprememba vojnega ujetnika! Tako smo presedeli precej časa v oni gostilni, ker se nam je godilo dobro; okrepčali smo se tudi s prinesenim kruhom, kasneje smo plačali gospodarju račun (bil je še precej nizek) in se odpravljali iz dotič-ne gostilne. Glede nadaljne-ga potovanja nam je gospodar svetoval, da naj se obrnemo na ogrskega poslanika v mestu. Stry. Za to smo si izbrali onega goslarja, ki je umel perfek-tno ogrski jezik, čez dobro uro se je naš odposlanec že vrnil nazaj z veselim poročilom, da je ogrski poslanik pri volji iti nam na roke glede povratka domovino; naravno, da je bojazen, koliko naših dragih domačih najdemo še živih in zdravih in kako je v domovini sedaj, ko je razkosana. Med temi pogovori je vlak hitel naprej mimo številnih križev in grobov padlih vojakov; v resnici, žalosten pogled. Med to vožnjo smo dospeli do občeznanega karpatskega gorovja, kjer so se vršile najhujše bitke kmalu po izbruhu svetovne vojne. Tu k kaj počiva mrasikak slovenski mladenič in mož, kakor sem že prej omenil. Karpatov tudi jaz ne bom zlepa pozabil. (Dalje sledi) NAZNANILO. Pozor prijatelji t°dbe. Vsem fantom in dekletom v Collinwoodu-Cleveland, O., ki se učijo na gosli, banjo, kitaro in razne druge instrumente, se priporoča, da bi pristopili k St. Mary's Church Orchestra na 156th St. in Holmfes Ave. Podrobnosti se lahko poizve v slovenski šoli vsako nedeljo od 1. do 3. ure popoldne. ealiških krvavih 'poljan,'kjer j« vojni Jar™.in sesevrfllohude bitke med Av- carizma da so zopet osvoboje-se se vrsuc nuue«. . Med vsemi narodi, so bili strijci in Rusi nekem me- ^ ^ ^^ y ^^ stu sem zapazil skozioknoce- prizadeti; nekaj lo skupino lesenih knzev, več- * podjarmila grbija, dfu- jih in malih, kakor na pokopa- J J Vsepovsod križ pri kri- "mih in Vlak hiti naprej, jaz pa zagotovo topljen v globoke misli gledam človeka * kri \ekFa kir v poto- te številne križe vojnih žrtev; kih • in prT tem pogledu sem naših bratov, želeč vsem več- 1 - t ;! iptn 1914 ni mir. Ko smo prekoračili se domislil nazaj na leto » . ko sem tudi jaz tukaj stal s j reko Dnjegter puško in nasajenim bajonetom opomnil, da je prazen vzel v družbi svojih vojnih tovari-Jsem torej nekaj slanine iz na- lišču žu; na planjavi, na holmih in na brdih. Tukaj je ZLOČINEC — PATRIJOT. V francoski kaznilnici Ile de Re je nedavno umrl Baptistin Travail( harambaša proslule razbojniške tolpe, ki je zakrivila nebroj zločinov. Tako je svoječasno ustavila ekspresni vlak Pariz-Marseille na ta način, da je Travail prestavil signal na — stoj! Nato jes par streli povzročil splošno zmešnjavo, ki jo je izkoristil za temeljito izropanje potnikov. Kar pa je Travaila ločilo od njegovih razbojniških tovarišev, je bil njegov vnet patriotizem. Veliki zločinci so sicer navadno mednarodni. Travail pa je uporabil svote sposobnosti tudi v korist domovine, ne da bi zahteval za to kakšno od škodnino. Ker pa se ni s temi svojimi dejanji nikdar pona šal, pravzaprav nihče ne ve, kaj je vse dobrega storil. Samo eno dejanje je priznal so dišču in s tem pridobil ugodnost, da je smel ostati v Franciji, mesto, da bi ga odvedli Guiano, ki je znano po svojem slabem podnebju. Med vojno je namreč-pfišel slučajno v stik z nekim zavezniškim vohunom ki^mu je zaupal, da se nahajajo v blagajni tamošnjega avstrijskega poslaništva važni di plomatski dokumenti, ki se jih panikakor 5*te! Vnore prisvojiti TravaiTTe"mJ rh'tfTfasliišai in fce odpravil iftfeČer na vlomilski posel. Opravil ga Je sijajno in drugi dan je izročil vohunu za željene listine. Ko mu je ta ponudil nagrado jo je Travail z nasmehom odklonil. Sodišče se je prepričalo o resničnosti njegove izjave in ga obsodilo na 10.let ječe v francoski kaz nilnici II de Re, kjer ga je že po par letih doletela smrt. UMETNOST V SOVJETSKI RUSIJI. Režišer moskovske državne drame Meierhold je dosegel "novo zmago," ker je izrabil svrho protiverske propagande celo klasične drame. Pri prvi predstavi znane drame Ostro v skega "Gozd" je moral igralec kateri predstavlja župnika procesiji, delati se pijanega in kričati psovke. Z nebes so vi sele in bingljale gole ženske noge, kar bi naj pomenilo "raz uzdanost pijanih popov." Igralci gledališča "Ateist' pa so vprizorili enodejansko-opereto protiverske vsebine "Sanje patriarha Tihona." Lib-retto je napisal na.vladino naročilo Menišikov, godbo pa Z. Lvov. 1 SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za molke in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke p« meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo. SKORO NI MOGOČE PRE-PLAČATI, REŠITI SE TRAKULJE. poslanik oziroma konzul zahteval naše potne listine. Ko nas je že označeni ogrski Nemec o tem obvestil, smo bili vsi pripravljeni oddati zahtevane potne liste, da jih ponese na poslaništvo. Jaz sem dal svoj potni list, poleg tega sem imel pa še dva, onega iz sela Bogo hranimov in onega od švedskega konzula. Ko. je bila vsa ta zadeva glede potnih listov urejena, »mo se kmalu zatem odpeljali z vlakom po gališkem ozemlju. Prav luštno je bilo na vlaku in veselo med petjem in razgovori o naši domovini, kako prijetno bo, ko pridemo domov. Vendar smo imeli pri teh pogovorih tudi slutnjo ter Miljone dolarjev ni preveč za uspešno odpravo trakulje iz notranje-dela človeškega telesa. Ta zaje-dalec, neprenehoma ujeda in izjeda življenje bolnika, skratka odjeda njegovo življenje. Mislite si sami ime-petdeset čevljev dolgo trakutjo, ki eventuelno hrani na šokih v va-iem želodcu in srče vse najboljše šoke vaše hrane, ki je namenjena za vašo rdečo zdravo kri Trakulja požre vse to za njeno življenje. — Njeno dnevno narašča nje, rabi vedno več hrane, kar pomeni, da dobite vi vedno manj in manj. Noben motor ali stroj ne more naprej brez gonilne sile, še manj zamore človeško telo naprej brez potrebne hra: ne. Posledice so preogromne, da bi jih vse navajali tukaj. Navadno je zelo slaba posledica. Veliko mož, žen in otrok trpi m se zdravijo za razne bolezni medtem ko )e njih prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: omotica, slab tek, zguba teže, smrdljiv dih. rumena koža, bolečhie v delih telesa, hrbtu in nogah, palzenja i trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdi guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobena ambicije in je melanholičen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo, da je trakulja zlezla sapnik in zadavila bolnika. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxtan zdravila za $10.48 pri Laxal Med. Co. 145 Laxal Bldg., Bb* 9«3, Pittsburgh, Pa ■it 'v in drugih izrastkov na obra«u a kakim praškom ali barvilom (rooga): pred vzem je treba najprvo te neprijetne atvarl odpraviti, ki pačijo obraz. Vzaka tenstea. ki v reaniei akrbi aa lepoto * v o jr kole na obraza in vrata, naj bi rabila jako uzpekno mazilo: ELIXIR of BEAUTT- ki bo ollztilo kolo. kt bo njen obraz pomladilo ia oiep*aio. Ko boate to maaiio •smo parrat rabili, aa boate prepričali « njegovem čudovitem ličink«. Cena ma-lega lončka -+2.H. _. ^ NO rOSlLlAJTE DENARJA V NAPREJ. prUoilte *e»o aa 19« po*taih ■narok, o.tanek )2.15 boate pa plačali po prejemu blaga. Naalevt BELLA DONNA LASOte, pa morate že še potrpeti. Boga zahvalite, da grem jaz. Pozabila vas ne i>om, in če mi bo prej ali slej mogoče, pomagati jednemu ali drugemu izmed vas, pomorem mu gotovo. V Novem Jorku mislim dobiti kmalu službo. Tjakaj grem. Za domov še nimam dosti denarja. Od tega, kar imam, pustim vam tu dvajset milreisov za kako silo. Spravi jih ti, Mica; pri tebi so najbolj varni. Pa ne porabi jih brez potrebe. - Kaj se ve, kaj še vse pride. Ti, Jakob, glej malo na sestro in lajšaj ji trpljenje kolikor moreš. Saj veš, kaj smo me ženske. Vse občutimo hujše nego moški. Ce bi naneslo kdaj tako, da bi se sešli z Blažem, ali z Luke-tom, povejte jima, kje sem. Jaz vam pišem, kakorhitro se kje ustanovim. No in ti Janez. Si li še hud, ker te nisem vzela? ' Le potrpi še malo. Kar ni, morda še bo. Ce pa dobiš katero boljšo od mene, le vze- MAli si, ali piši?" "Ho-ho, menda sem!" "O seveda si; po smehu te spoznam, da si. Samo zdi se mi, da si vzrastel še od tistih dob, ko sem te videla zadnjič." "He-he, ali misliš? Pa nisem. Shujšal sem, shujšal, pa se ti vidim večji." "Saj bo menda res tako. Shujšal si, pa še precej. Ti ni torej zaleglo dosti tisto . . ." Tončikine besede so zvenele rezko, zaničljivo, očitajoče. Komar pa se je naredil, kakor da ni čul njene^ opazke, in je začel: "To je mesto, ho-ho, kaj? Hiše, višje kakor če bi postavil tri zvonike naše cerkve drug vrh drugega. Ho-hp-ho, poglej, ali vidiš tam hišo z desetimi nadstropji? Pa sem videl še višje. Tako mesto se že izplača pogledati, kaj? Ni mi žal, da sem prišel semkaj." "Je pa drugim mo^da bolj žal," pripomni Tončika, hoteč napeljati govorico tako, da bi ga vprašala lahko, kam je dejal denar, ki so mu ga bili dali drugi spraviti, v Toda on je preslišal tudi te njene besede in nadaljeval: "Poglej, Tončika, te ravne ulice. Ho-ho, kakor po vrvici gre vse. Ih si videla železnico nad strehami? Kaj? Ptiči ti Amerikanci, ali ni res? Presneti ptiči." " Zdaj pa je bilo Tončiki dovolj, in reče mu naravnost: "Ti Komar, govoriva rajši o nečem drugem. Kar je videti lepega v tem mestu, si že še ogledam, ker mislim ostati nekaj časa tukaj." "Kaj? Tukaj misliš ostati?" "Da, tukaj, in zato ni treba, da bi mi ti razkazoval to in ono. Rajši mi povej, kaj jc s tistim denarjem?" Komar zardi in reče: "He he, s katerim denarjem?" "No s tistim, ki si ga bil pobral onim, pa si potem izginil z njim." "Oh, tisti denar je bil moja nesreča. He-he, verjemi, da res. Ukraden mi je bil denar od onih, pa še frioj zraven. Vraga, to ni majhna reč. Toliko, da nisem vedel, kaj naj storim. Nazadnje se me usmili tisti Majsler in mi posodi toliko denarja, da sem šel naprej, seveda z drugo ladijo nego vi. In delal sem v tovarni, he-he, pomisli, jaz, ki doma vendar nekaj premorem, delal sem v tovarnj, kakor kak navaden berač, da sem si prislužil toliko, kolikor treba, da se prepeljem zopet domu. He-he. Kaj? Ali ni to hudo?" Tončika ni vedela, bi li verjela ali ne. Na besede njegove ni dala dosti, toda na obrazu mu je pač brala, da se mu ni godilo dobro. Navzlic temu pa ni čutila toliko usmiljenja z njim, da bi mu bila prizanašala: "Le glej," mu reče, "da tisti denar kmalu vkup spraviš. Sam ti si kriv, da so oni siromaki, in da se ne morejo izviti krvoloku iz rok, ki jih je kupil, da mu delajo zdaj kakor pravi sužnji ali živina." "Torej si samo ti tukaj?" vpraša Komar hlastno in obraz se mu razjasni. "Samo jaz, ki sem bila tako pametna, da se ti nisem dala premotiti in sem svoj denar hranila sama. Toda ne misli, da so oni izgubljeni Hi (rečno. Blaž in France sploh ne vem, kje sta. Mislim, da sta naletela malo bolje, nego mi drugi. Na vsak način pa bo enkrat stopil ta ali oni pred te in bo zahteval, kar je njegovo. Misli na to." "Ho-ho, tako, tako," je mrmral Komar najprej po tihem, kakor sam zase, potem pa glasneje in glasneje. To, kar mu je povedala zdaj Tončika, se je ujemalo popolnoma s tem, kar mu je pravil nekdaj Majsler. Opombre si naglo iz zadrege, v katero so ga bile spravile njene besede, in čisto nič se ni bal njene grožnje. Kakor hitro je zvedel, da je ona sama, in da so drugi še* tam, kamor so jih bili spravili a-gentje, mu je postalo lahko v srcu. Postal je vesel in v enomer se je krohotal po svoji stari navadi. "Le smejaj se," pripomni Tončika nekoliko razdražena, "a to ti rečem, nazaj pridejo vsi, in če jih imam jaz odkupiti s svojim zaslužkom." "Ho-ho. Kdo se smeje? Jpz se nič ne smejem. Ho-ho vraga. Taka je torej? Naj pes vzame to Ameriko. Kaj?" "Zakaj si pa zapeljal ljudi in jim prigovarjal toliko, da naj gredo z doma? Marsikdo bi ne bil Šel, če bi ne bil pomagal ti tiftertu Majsler ju. Saj si si skoro peto zbrusil, tako si letal tisti čas od enega do drugega." "Kaj sem jaz vedel, kako je? Kdo pa je mislil, da bo tako, he-he-he? Za Pustove-ga Franceta torej ne veš, kje je?" "Ne!" "Ho-ho, vraga, kaj bo rekla Lojzika? Žalostna bo." "Najbrž," pripomni Tončika ter pristavi: "Pa je ni treba strašiti brez potrebe, da veš/' "Ho-ho, Bog ne daj. In ti, ali res ne greš domu? Vkup bi lahko šla." "Le pojdi ti svojo pot," od- ALI STE KDAJ PREISKUSOJ Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? Cona GO contov V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA govori Tončika. ' Jaz se vrnem domu, kadar so bo zdelo meni prav, pa v boljši druščini, nego je tvoja."'« "He-he, ne bodi taka." "Taka ^em, Uakoršna sem," odvrne Tončika, potem pa se poslovi od njega in reče: "Pa z Bogom, in ne pozabi tistega, kar sem ti naročila radi denarja, če ne, se ti zna prej ali slej slabo goditi." Nato gre Tončika svojo pot, Komar pa je stal še nekaj časa kakor okamenel ter gledal za njo. To, da mu je deklica svoje mnenje ppvedala tiako* naravnost, in da se je zdaj tako mrzlo ločila od njega, ga je vendar Te zopet zmedlo in vznemirilo. A potolaži se kmalu. Saj se je vse izvrstno oponeslo. Bil je lahko zadovoljen s tem, kar je zvedel od nje. Precej, ko jo je bil zagledal, se je bil malo ustrašil. Menil je, da ni sama, in da se zdaj pa zdaj pokaže tudi kateri tistih, ki jih^je bil del ob denar. Kaj" takega bi mu bilo hodilo presneto navzkriž. A tako- Cesa se mn je bilo treba bati? Ali ni obetal Majsler, da spravi one tako, da ne bodo mogli več nazaj;? V tem je gotov« držal besedo. Kadar je obetal kaj dobrega, jc bilo saveda drugače. < Vsaj njemu ni izpolnil dane obljube in ga je temveč grdo opeharil. * (Dalje sledi) HARMONIKE Predno se odločite kupiti harmoniko, piSite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so že naročili. LUBASOVE harmonike imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah. Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popolna zaloga roi in plošč. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za "nizko ceno. Blago razpoiiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music House, «921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. $6.35 ■ ČUDOVITA" I M- PORT1RANA KOLEDARSKA URA Kaie lt mesecev 1« ta. T dal tedna. SI U nine la-I premembe. | ure. mlnu-• in ae-unde. 1 ra ura rre n a t ančno in je kramo idela-na h ok- ■ i d ir ane kovine. To je ur*, katero vsakdo občuduje; i njo boste lahko ponosni. Vredna je veliko več. NE POŠILJAJTE DENARJA. Poiljite nam same svoje ime ia naslov: poitnino plačamo mi: vi boste pismonoii plačali samo ft.3& ko vam uro na dom dostavi. Če ne boste s blazom zadovoljni, vam i!««," povrnemo. KAMAR NOVELTY CO. Dept 451 SSl — 44tl» St.. B.ooklyn, N. V. ČLANEK 71. Obleka otrok. Obleko otrok je treba prikrojiti na ;ak način, da bo ostal otrok vedno go- . ak in udoben. Poleg tega pa jo je .reba tudi pogosto menjati. Vsako dete se dobro počuti, kadar je njegova odeja gorka, ne da bi bila preveč gor jca. če je dete pregorko, se bo pričeli potiti; če pa jc premrzlo, bo dobilo .nrzle roke in noge ali pa dobilo mo-jrikusio barvo krog ust. Kadar obla-iite tvojega otroka pametno mislite v »avnem na vašd dolžnost, ki je naslednja: zavarovati otroka pred vremenskimi -izpreir.embami ter obdržati ga približno isti temperaturi. ZASTAVE, BANDERA, REGA LI JE in zlate znak« za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. III. Prva stovensko-hmtska MLEKARNA F. CR1LL'S DAIRY 1818 W. 22ad St. Chieago, m. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveše »teko, dobro sladko, ali kislo smetano. (Cream) ali okusno, doma harejeno maslo, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, ki J« pasterizirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je prej* natančno pre-skušeno in pregledano od Meetnega zdravstvenega urada (Health Oepart-ment) predno gre Is mlekarne; torej garantiram ali Jamčim, da Je naravno. Mleko take vrste Je posebno priporočati otrokoa rejeaeem. Mleko razvažam po bliah točne vsak dan o pravem času. Za (žilna naročila ae topi* prtpor* Sam FRANK GHLL. ISIS w Povijanje. Povijanje je bolj mučno za mater kot vsi drugi opravki, ki so zvezani z gojenjem dojenčkov. Povitek mora obstajati iz mehkega, lahkega in vpa-jajočega materijala, a treba ga je izmenjati, kakorhitro je moker ai oma deževan. Vse ovitke j treba umiti \ vreli vodi z milom, ki ne vsebuje ničesar kar bi razburjalo kožo, nakar je treba perilo dobro iztisniti, posušiti ter prfczračiti, predno se ga Zopet uporabi. Plenic in obleke otrok ne smete 'nikdar sušiti v zaprtih sobah, kajti vlaga, katero proizvaja sušenje, je škodljiva zdravju otrok ter razventega proizvaja smrad, katerega ne more nikdo prenesti. Kako obleči otroka. Kadar hočete obleči dojenčka, naj ga mati položi v svoje naročje ter mu potegne obleko od nog navzgor, ne pa preko glave. Ponoči je treba obleko otroka popolnoma izpremeniti. Nočna oblka otroka mora biti daljša kot dnevna, prostrana, ker je treba dovoliti otroku prosto gibtfnje udov. Tekom zime naj ob3taja ta nočna obleka iz lahkega, mehkega flanela ali sličnega materijala. Tekom poletja pa je najbolj primerni materijal mehki mušlin in nočne obleke je najboljš pustiti .odprte pri vratu. fca tisoče in tisoče otrok potrebuje posebne pozornosti v starosti med šti rimi in iestnajstimi leti. Ti otroci po trebujejo hrane, ki je prav poseljno prbavna, prehranilnrf. Starišem teh otrok priporočamo na vsak način Bor-den-ovo Eagle Mleko. Ker je najboljše mleko, zmešano in pripravljena na znanstven način, nudi vsejn slabo pre-rejenim otrokom priliko, da hitro po-včajo svojo težo in da postanejo močni Pn zdravi. Za te otroke priporočam^ da jim dajete po dve veliki žlici Eagft Mleka, razredčenega s tremi četrtinami mrzle vode. Tega recepta se lahko poslužite zjutraj ali popoldne. Starejši otroci ljubijo boljše kombinacijo naše ga mleka.z ginger-Ale-om. sadni so kovi ali zbitim jajcem z dišavami. Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo up" rabo. Ce spremenite svoj naslov, naznanite lo društvenemu taj aiku. . EDINA ACENTURA ZA VSE ZDRUŽENE DRŽAVE za najboljši vrste stsrokrajcke ko3C in drujjo etarokraj-sko orodje. Razpošiljamo v vse kraje po sledečih cenah: Stružke motike ,ročno kovane pri Dobrem polju, po ...............-...$1.50 Tovarniške motike malo težje, po ................................-.....-......—51.00 'Moldauke", 25-28-30-32 palcev Kose, najboljše in najmočnejše dolge, po .......................$2^0 Pri naročilu, 6 kos, po ....$2.25 Kose. takozvane "Poleran-ke" po $1.50, in ta širje močnejje po .............-.....$2 Kosišča .doma na Kranjskem deLana, po $L50, močnejša, tukaj delana, po .......................-....... Klepalno orodje, dvoje vr ste, po $1.50, težka roč no kovana, po ................... Bergamo brusi, posebno veliki, po 50c., ta črne vrste pa po ................... Oselniki, po .—...................... Srpi .velike vrste za kle- pat, po ....------------......-------$1.00 Srpice (Pralce, po ................75c. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, takoj še danes, poštnino"plačamo mi. Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Imamo tudi vedno v zalogi nove vrste Lubasove harmonike. Ročno kovane plankače. literne steklenice in drugo. Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik. [a « • » « « t^ AV. '.-•/^•A. *' Važtio, pametno In pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi pod-. pornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnosL Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO TI W. MONROE ST.t CHtfcAfcO, ILL. Eftablbhod 1857 ' VARNO PRED TATOVI. Ako ste na potovanju, morate biti tfelo previdni pred žepnimi tatovi. Nc nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. .Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, ^kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Akp storite tako, se ne boste kesali. Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881