PoStnina plaiana v gotovfni b.haja v pooedeljek inpetek ob 17. Stane rrsesečno po post! 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na750Din,za inozemstvo20Din Rafun pri poštnem üekovnem zavodu Št. 10.666. Jior a Sßoba Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Stiossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokoplsl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi le sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po moinosti. Stev. 86. Celje, ponedeljek 23. oktobra 1933. Leto XV. JANKO C: „Pojdamo u Skuf če ! . .." (H koncertu »Oljke« v Narodnem do- ma v Oelju 28. t. m.) Nad dolgo, zeleno dravsko dolino lega mrak. Za Dobračem je zašlo toplo koroško solnce, pozlatilo divjo Zilo — in v planinah so utihnili zad- nji odmevi Avemarije Vasi se sprav- liajo k počitku. Za vasjo pa se zbirajo fantje. No- coj jo bila pevska vaja napovedana — nocoj bodo zopet peli za vasjo, da se bo zdramila Mojca in Lojzka, da bo Lenci zaigralo srce. Njen pubič bo pel črez — Hanzi ta mlajši, ki je dec- vo snubil. Odgovorila bi rau rada, »sentr pojd', s'm sama . . .«, pa ne sme, da mama ne bodo slišali. Po dnevu je ljuba dečva grabila za njim, ko je rezal visoko travo v grnajnici — po noci ji poje v zameno. Tevži vabi dečvo v svojo kajžico, ki mu prazna stoji doli v Šmihelu, toda ne more. »Da bi biva liepa ura« — je pela Lojzka, ko se je vračala s polja v vas, če pa ne bo, mu bo pa »krajCč posvava po Dravce dolta« — da bo imel pošto od svojo de&e. Mojca pa bo šla gori v Rute, kjer je zadela nje- nega pubiča zgrešena krogla. Tarn, kjer on sam leži, tarn je njeno srce doma. Vse življenje zgoraj ob Dravi, pod strmimi Karavankami se zrcali v njihovi divni, neprekosljivi pesmi. Ko stopa človek mimo trdnih his, ko srka vonj svetlo rdečih razkošnih nageljev z njih oken, vidi, da druga- če tudi biti ne more. Dales po ze!e- nem polju so raztresene bele pike, ki hite delati za jesen in zimo — fantje so v gozdovih in na vožnji, dečle pa koj same. ljubezen si pa išče duška iz srca, kjer je že vse prepolno. Mor- da je daleč proč njegova dečva do- ma, morda je še premlada, da bi jo odpeljal domov — pa vse ima cas, vse bo srečno prišlo v vas. Mi, ki ne moremo hoditi tarn gori in doživljati njihove tihe sreče v kmečkh domovih, bomo pohiteli k petju teh domačih pesmi, da se v duhu podamo po skritih stezicah, ob široki Dravi in besneči Zili do'nji- hovih domov. Naši rojaki nas bodo pozdravili s svojo pesmijo — katero so nam v dar za našo ljubezen pu- stili tedaj ob svojem prihodu pri nas. Danes jo pojemo mi, ki smo jo tedaj s polnim srcem poslušali iz njihovih grl. Ko bo v soboto zvečer zadonela mogočna »Pojdamo u Škufče!« z odra Narodnega doma v Celju, tedaj se podajmo v duhu vsi za njiini in pozdravimo vse naše, gori ostale lju- di prav iz srca. Spomnimo se zopet na nje — to petje naj jim bo v drag pozdrav — v spomin, da jih imamo radi in da jih nismo pozabili. Pojdi- mo torej — dečve in pubiči kličejo — pa njihova zelena dolina! Poraen izložbenega okna za kupujoče občinstvo Napisano k pripravam cdjskih iz- ložbenih aranžerjev za nagradno dekoriranje izložbenih okcn Izložbeno okno je poslovno ogleda- Ja modernega trgovca. Dovolj jasno cutimo resnico tega izreka, ako se spominjamo svojih občutkov, ki smo jih imeli, kadar smo šli v kakem za- pušcenem podeželskem kraju mimo trgovine z okusno urejenimi izložbe- nimi okni. Trgovee, ki ima v nered- nem in zanemarjenem življenju po- deželskega poslovnega človeka še sniisel za ta način reklame, se nam je gotovo zdel genij. (Več takih trgov- cev, ki imajo smisla za lepo izložbe- no okno, lahko izpremeni vsako za- kotno naselje v prav prijeten kraj, kjer se boš počutil malone kakor v vrvežu malega mesta. Precenimo pa äe občutek, ki ga imamo, ako naletimo v sredini sicer urejenega mesta — na trgovca s po- slovnim lokalom brez izložbenih oken ali pa s popolnoma zanemar je- nimi izložbami. Še hujše je s takim trgovcem, ki sicer ima po zaslugi ar- hitekta ali kogarkoli lepa, vsom za- htevam razvajenega dekoraterja od- govarjajoča okna, pa jim ne posveča nobeno pozornosti. Parkrat na leto nameCe ali da nametati notri kako neokusno navlako brez vsakega reda in njegovemu pojmu o izložbenem oknu je zadoščeno. Edini dogodek v njegovi izložni je, kadar mu tovar- nar »Schmoll« paste posodi možica, ki kimajo čisti včno enake čevlje in razbija po šipah. Zastonj se pa žo trudi, da bi zabaval deco in solar je več dni. Več uspoha nima niti uni- formirana opica v izložbenem oknu. To je pa tudi vse, kar je tak trgovec s svojim izložbenim oknom storil za kupujoče občinstvo. Ni čudno, da tu- di občinstvo nima za takega trgovca drugega nego pomilovalen smehljaj, hiti pa k drugemu, naprednejšemu trgovcu, kjer so lepo urejena in aran- žirana okna ter enkrat kar vriskajo v svojem prešernem razkošju, drugič zopet vabljivo privlačijo s svojo so- li dno lepoto. Toda vedno nekaj no- vega, vedno življcnje. Notranjost ta- ke trgovine ni prazna. Prodajalci ne dremljejo za pulti in šef se ne prito- žuje čez krizo. Nadvladal jo je. Po- magalo mu je izložbeno okno. Izložbeno okno je posvetovalni biro kupujočega občinstva. Ali ni vsakdo od nas več kot tretjino vseh drobna- rij, ki jih rabi in ne rabi, kupil, ko je bil nanje opozorjen po izložbenem oknu smiselnega trgovca in veščega aranžerja? K nakupu druge tretjine ga je pa napeljal zgovorni prodaja- lec. Smelo trdimo: komaj ena tret- jina vsega nakupa se vrši brez teh dveh posredovalcev, zgolj iz stvarnih potreb. Vedno in vedno se zopet radi vračaino k trgovcu, ki ima ta dva spretna pomočnika pri svojem poslo- vanju. Nič, kar smo kupili, nam končno ni odveč. Denar ni vržen proö in ako moramo hraniti, hranimo drugje. Gorje trgovcu, ki tega ne bi hotel razumetÜ Hitro se bo moral spametovati, ker sicer bo spoznaL pravilnost dvogovora med odjemal- cem in prodajalcem, kateremu mno- gokrat prisluhnemo: Odjemalec: '>Ali gre, gre?« Prodajalec: »Mora iti, mora, če ne, gremo pa mi!« »Da ne bomo šli mi,« ne pozabite, pametni trgovci na svoja izložbena okna. Občinstvo zna dobro ceniti to prijazno pozornost naprain sebi. J. Olip, izložbeni dekorater. DOMACE VESTI d Novo predsedstvo Narodne skup- ščine in senata. Pied otvoritvijo no- vega rednega zasedanja sta imeli v petek 20. t. m,. obe zbornici Narod- nega predstavništva v smislu ustave prcdhodni sestanek, na katerem sta izvolili novo predsedstvo. V skupščini in senatu je bil prečitan ukaz o ostavki ministra g. dr. TomaSiča in o imenovanju ministrskega predsed- nika g. dr. Srškiča za kmetijskega ministra. Za predsednika Narodne skupščine je bil zopet izvoljen dose- i danji predsednik dr. Kosta Kumanu- di, za podpredsednike Karlo Kovače- vic\ dr. Avdo Hasanbegovič in dr. Kosta Popoviö, za tajnike poslanci Milan Mravlje, Ante Kovač, Dragiša Stanojovid, Gaviilo Milosevic in dr. Jevtremovid, za predsednlika senata pa dr. Ljubomir Toma^id, za pod- predsedniko dr. Miroslav Ploj in dr. Uroä Krulj, za tajnike pa senatorji Miljutin Dragovič, dr. Djuro Kotur in dr. Hasan Alibegovič. V obeh zbor- nicah so bile prirejene navdušeno ovacije Nj. Vel. kralju. Obe zbornici se po kratkem odmoru zopet sestane- to v zaöetku novembra, ko bo otvor- jeno redno zasedanje s prestolno be- sedo ali pa s kraljevim ukazom. V tern Casu se bosta predsedstvi obeh zbornic predstavili in poklonili Nj. Vel. kralju. • d Izprememba v vladi. Z ukazom ! Nj, Vel. kralja je bila 20. t. m. sprejeta I ostavka kmetijskega ministra g. dr. Ljubomira Tomašiča, ki je bil izvo- ljen za predsednika senata. Za kme- tijskega ministra je postavljen pred- sednik vlade g. dr. Milan Srškič. d Skoda vsled popiav. Katastrofal- ne septembrske poplave v dravski banovini so napravile 25 do 30 mili- jonov dinarjev škode. Po ugotovit- vah kmetijskega odelka banske upra- ve znaža škoda na poljih in drugih kulturah 10,990.970 Din. M. dr. je vo- clovje v celjskem srezu zalilo 1.588 ha rodovitne zemlje in je Skoda na raz- nih pridelkih ocenjena na 1,079.900 Din. Poškodovanih je bilo tudi 195 ha hmeljiSC za 242.500 Din. d Nov« telefonskc zveze. Ministr- stvo za promet j© odredilo, da se otvori telefonski promet med Žalcem ter vsemi mesti v Franciji in Belgiji. Za triminutni pogovor znaša telefon- ska pristojbina pri naši poätni upra- vi 1.35 zlatega franka, ostale pristoj- bine pa so odvisne od razdalje mesta, s katerim so govori. d Milan SkrbinSek: »Božji volek in drugi. Igre za mladinske odre. Ljub- ljana 1933. Učiteljska tiskarna. Str. 13(5. Cena broš. Din 18.—. Priznani gledališki strokovnjak, režiser ljub- ljanske dramo g. Milan Skrbinšek, je zbral v tej zbirki, ki jo je posvetil spominu svojega očeta, šest svojih otroških igric. Uvod je »beseda vod- jem mladinskih odrov in misli za po- uk dece o gledaliških vprašanjih«. Avtor razvija tu svoje misli o dra- SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 42. Kako sem se oženll Mnogokdaj se mi zahoče ml,adih Jet, ko se je sinje nebo smehljalo nad mano in sem menu, da mi solnce srečo nikoli ne more zaiti. Koliko daljav sem tedaj prehodil, vsak plot z lahkoto preskočil, povsod bil doma in z veseljem sprejet. Brezskrbno seni pel in vriskal, ničesar se nisem bal, kar mi prinese brzopetni čas. Župnik je bil duhovnik po božji volji, lepo me je sprejel, dal mi je sobo v kaplaniji, seveda prazno. Skromno mizo in torkljav stol sem imel, slamnjačo s kožuhljinko, kov- čeg, štelažo z deskami za knjige, par sabelj in pušk, šah in gosli, pa sve- tilko. Dva prtiča in odejo sem tudi premogel. Ceprav sem bil brez de- narja, sem se vendarle čutil bogate- ga. Zjutraj in opoldne sem jedel, zve- Cer sem hodü laßen spat, še prej sem Čital in muziciral. Zupnik je prišel večkrat k meni in se pošalil: »Lep razgled imate s tega okna tja v kranjsko deželo, slabi so pač samo dohodki.« In sva hodila v graščino ^udo na tarok. Na kresni večer v prvem letu mo- jega učiteljevanja sem se vračal do- mov skozi sosednjo vasico. Tarn na gričku so žgali kres, bila je družba mladih ljudi, in peli so lepo ubrano: »Grenca francozovska bodi pozdravljena . . .« Lep večer je bil in otožno mehka pesem je vplivala name. Pridružil sem se pevcem. Potem smo ob har- moniki zaplesali, skakali čez ogenj in se metali. Takoj v prvem hipu mi je obstalo oko na brhki deklici. Bila je bosa, gologlava, nai'avno preprosta, Tonka ji je bilo imc. Še slutil nisem tedaj, da bo to srčkano dekle kedaj moja žona. Prihodnji popoldan sem zrl s ka- planije dol po dolinici in mislil na- njo, ki mi nje slika ni hotela iz srca. Pa jo zagledam! Po stezici je stopa- la, na glavi je nosila mešio pšenič- nega zrnja. Pa jo povprašam, kdaj so vrne iz mlina, da jo pospremim. Odgovarja mi, da bo skoro spet tu, in se mi prijazno nasmeji. Za pol ure sem jo na povratku ustavil. Tako mi je ugajala, da sva se domenila, kje in kedaj se skoro spet snideva. Drugega dne zarana sem šel k ce- sti za Veliko njivo. Tarn je ostrila koso, dala jo je meni in v treh urah je bil travnik pokošen. Ko je odzvo- nilo sedmo uro, sem se poslovil od nje in za plačilo užil prisrčen po- Ijubček. In najina ljubezen je bila razvneta. Odslej sva se pogosto srečavala. Na pošti, v cerkvi, za mejo, pri vodi, na trati, doma pri kleti. V šolo ni hodi- la, tedaj daleč naokrog ni bilo sole. Pisanja in čitanja sem jo naučil z lahkoto, bila je bistra in ukažcljna. In prisegla sva si zvestobo s pismeno pogodbo, podpisano z lastno krvjo. Njen a mati mi ni nasprotovala, le očo se je izmikal. K Svetim trem kraljem sva se se- šla zvečer pri kleti, ne da bi bila ve- dela, da je stari v kleti. Pa so ma- homa odpro vrata, oče zagodrnja ne- kaj predse, jaz pa odkrito: »Kaj vam ni po volji? Nedavno še ste bili prijazni z menoj in h kleti ste me vabili. In zdaj ste taki?« Odreže se mi, naj kar pridem z dvema možema, öe tnislim resno z dokletom. Z dvema prijateljima sem se torej par dni nato oglasil na Tonkinem domu. Tarn je bilo vse pripravljeno, miza pogrnjena, deklo zaprto v kam- ri, da bi nihCe od nas ne vedel za njo. Pa prične prijatelj: »Dober večer, oče! Snubit smo pri- Šli. V vrtu imate lepo vzgojeno zalo vrtnico, nam zaželjeno. Bili st© ji res s'krben oče, a zdaj prosi zanjo drug vrtnar, ki je ne bo nisi manj rad imel. Tonko mu dajte!« »Ne bom se branil, a vpraSati mo- ram hčer, če ji je do tega.« In je oče stopil do kamrice, poklical Tonko, ki je odločno odvrnila: »Tega ali nobenega, je moja volja!« In zasnubljenka je prisedla, prijeli smo kozarce in trčili na najino sreCo. Oče pa je objjubil, da s hčerko da tudi šo štiristo goldinarjev, če bova srečna v zakonu. Iloteli smo, da bi bila poroka za tri tedne, to pa je bil račun brez krC- marja. Za mesec dni smo poroko od- ložili, ker je zboleJa nevesta. Tako sem šele v jutru pustne sobote šel vpraševat v župnišče, Ce bi se mogel poročiti na pustno nedeljo. Da to ni mogoče^ mi pojasnjuje župnik. Ker sem vojak-rezervist, mo- ram imeti dovoljenje polka v Mari- boru. Bil sem poparjen, saj pust je pote- kal, svinje so že bili zaklali, svate povabili. Vzel sem denarja in z brzovlakom hitel v Maribor. Tarn sem plaCal do- Stran 2. »Nova Doha« 23. X. 1933. Štov. 86. mi, dramatiki, o režiserju, igralcu in njih delu. Ker se posebno ozira na mladinsko literaturo in mladinsko odre, bodo ravno te uvodne besede dale mnogo pobude in poguma rav- no vzgojiteljem in poznavalcem našo dece. V splošnem moramo reči, da bodo te zbirke naši vzgojitelji zolo veseli. To so same male, toda profi- njene igrice, lahko vprizorljive že za- to, ker ne zahtevajo nobenih kulis in navlake in ker je vsako igro avtor strokovno-režisersko tako opremil, da tudi laik ne bo imel ž njimi nobenili težav. Ker ni v njih nobenih banal - nosti, pač pa mnogo vzgojnih vrvd- not in dobrin, jih bodo starši zelo ra- di jemali v roke, še bolj pa otroci, katerim so namenjene. Zato zbirko vsem toplo priporočamo. d Dunajska vremenska napoved za torek 24. okiobra: Nikakih bistve- nih izprememb. Oblačnost v raznih pokrajinah izpremenljiva. Celje in okolica c Za poplavljence. Krajevni odbor Rdečega križa v Cclju je na svoji zadnji seji 19. t. m. zopet razdelil 5000 Din kot prvo pomoč poplavljen- cem. Sklenil je tudi, da bo Rdeči križ uvedel nabiralno akcijo, da zbero obleko, obuvalo in živež za zimo, ko bo treba marsikje priskociti na po- moč. Določil je tudi večji znesek za nakup kuriva, ki ga bo dclil najubož- nejšiin. 0 Vseh svetih bo društvo pobiralo na obeh celjskih pokopališ- čih »Števni novčič«. Zato prosimo vse, ki bodo ta dan prihajali k gro- bovom svojih dragih, da počaste njih spomin, naj poklonijo novčič — naj- večjega, ki ga morejo utrpeti v svo- jem gospodarstvu — in naj s tern pomagajo lajšati bcdo. c O sladkorni industriji v naši dr- ž^vi bo predaval drevi ob osmih na Ljudskem vseučilišču v risalnici nieščanske sole g. prof. Janko čuček iz Celja. Zanimivo in poučno preda- vanje bodo spremljalc mnoge lepe skioptičnc slike. Ker je g. svetruk inž. Kukovec iz Maribora odpovedal svo- je za drevi določeno predavanje, bo namesto njega predaval g. prof. Ču- ček o gori navedenem predmetu. c Predavanje o Julijskih Alpah. Savinjska podružnica TK Skale pri- rcdi v petek 27. t, m. ob 20. v mali dvorani Ccl'jskega doina skioptično predavanje o Julijskih Alpah. Preda- val bo znani alpinist g. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane. c Koncert na krom&tični harmoni- ki. Osmošolec g. Milan Stante je pri- redil v soboto 21. t. m. zvečer v Mest- nem gledališču v korist revnih dija- kov dobrodelni koncert na kromatič- ni harmoniki. Gosp. Stante je talen- tiran muzik, ki se mu pri igranju na kromatično harmoniko pozna dobra glasbna predšola v celjski Glasbeni Matici. Igra precizno, s temperamen- vom in dobro tehniko. Instrument zveni v njegovih rokah izenačeno in polno. Tempi so bili tupatam neko- liko prehlastavi, sicer pa je igral ze- lo zanosito in efektno. Do popolne virtuoznosti mu ne manjka več mno- go. Igral je dcset točk, od katerih so bili najbolj posrečeni motivi i/, Puc- cini j eve »Boheme«, Powelov »Gondo- I Her«, sijajni »Furiant« iz Wcinbcr- gerjeve opere »Švanda dudak«, Jak- lovi »Slovenski biseri« in plesna glas- ba. Gosp. Stante je prejel lep šopek. Občinstvo, ki je obiskalo ta svoje- vrstni koncert v lepem številu, je sprejelo vsako točko s prisrčnhn aplavzoin. Gosp. M. Staute je s svo- jim koncertom povscm uspel. — R. P. c Novo izvoljeni okoliški občinski cdbor bo imel v sredo 25. it. m. ob 18. svojo prvo sejo v občinski posveto- valnici na Bregu. Na dncvnem redu je zaprisega občinskih odbornikov in konstituiranje občinskega odbora. c Anton Oražem se srečuje z Abra- hamom. V torek 24. t. m. obhaja zna- ni in ugledni krojaški mojstejr in hišni posestnik g. Anton Oražem v Celju svoj 50. rojstni dan. Jubilant živi že od aprila 1902. v Celju ter de- luje ves čas z veliko vnemo v raznih nacionalnih in kulturnih društvih. Svoj čas jo bil član in pevec Slovon- skega delavskega podpornega dru- štva, sedaj pa je že mnogo let eden najzvestejšh članov zbora Celjskega povskega društva in je žc večkrat so- deloval kot pevec v zboru pri gleda- liških predstavah v Celju. G. Oražma dičita odločna nacionalna zavest in kremenit značaj. K jubileju mu is- kreno čestitamo z željo, da bi še mno- go let v zdravju in zadovoljstvu delo- val za srečo svoje ljubljene rodbinc in se še nadalje udejstvoval kot na- cionalni in kulturni delavec. c Prijateliem koroške pesmU V so- boto 28. t. m. zvečer piii'odi inoški zbor pevskega društva »Oljko« kon- cert koroških narodnih pesini, kate- rih večino so peli koroSki pcvci n,a. svoji turneji po Sloveniji. S tem kon- certom si hočemo zopet obiuliti ne- koliko sponiin na ono dežclo, ki smo jo pred trinajstimi leti 10. oktobra izgubili. Po koncertu ostancmo še skupaj v Narodnem domu na dru- žabnem večeru, ki ga prirejajo Ko- rošci vsako leto v oktobi'u v prijaz- nem Celju na predvečer njihovega občnega zbora. Koroška pesem, nc- nadki'iljva v svoji lepoti, Vas priča- kuje. ( Na progi Celje—Lagko je pričel mestni avtobus, ki od zadnje veliko povodnji ni več vozil, v ponedeljek 23. t. m. zopet redno obratovati. Dok- ler ne bo most čez Savmjo zgrajen, bo za ta avtobus postajališče na Brc- kaj piva, smodk in kolkov, da sem prejel dovoljenje za ženitev. In še istega dne sem se pozno na večer oglasil pri župniku. Prihodnjega popoldne sem se na- potil z očetoni, starešino, godcem in še nekaterimi na nevestin dorn. Tam so čakali še drugi svati. Ovenčana in vesela nas je sprejela nevesta, za mizo nas posadila, nam vina nalila, starešina pa je napil vsem. Povžili smp juho, meso, pri- kuho. Nevesta se je poslavljala od doma, solze so se vlile, matinaju je blago- slovila. Godec pa je udaril mars, da bi lažje stopali odtod. Novestica pa še kar joCe, samo- kres poka, da se oznani slovesni dan. Svatje zavriskajo, harmonika zago- de. Pri kleti smo se ustavili in pili aentjanževca. Vseh teh solz pa mi je bilo dovolj in prevec in sem se raz- jezil nad svati: »Kaj se cmerite toliko, saj Tonko vedem samo v cerkev in ne v klav- nico! Ce se vam jo dati toži, pa jo obdržite!« Opravičevali so se mi, da je to pac tak običaj in bo sreče tem več, čiin več bo solz. O večni Juči smo prikorakali do cerkvo in kinalu nato sva s Tonko reklM ii'ikrat: »Da!« Po svetem obredu .smo stopili v vas k Matevžu, ki je bil moj svat. Župnik je prišel k nam s kuharico Jerčko. Plesali smo in prepevali, tr- kal sem s svati, več kakor dvajsei kozarcev sem zmotal v kot, da bi bilo več blagoslova. Nekako ob dveh v jutro smo po- guinno krcnili na nevestin dorn. Svati so kmalu legli, vse pros tore so zasedli, jaz pa nisem hotel spati tam, rajši ssm jo potegnil sam v deviško kaplanijo. V slovo so mi svatje za- vriskali, streljali in repetali. Spal seveda nisem dolgo, že zgodaj smo se spet vsi zbrali pri maši. Potem so dospeli še drugi povab- Ijenci, sorodniki in baron z gospo. Spet smo plesali, peli, jedli in pili in še malo legli, pa spet vstali in na- daljevali. V torek zjutraj smo bili spet pri maši in v veselju narn je mi nil zad- nji dan pusta. Na pepelnično sredo se nas je lo- tila spokorjenigka resnost in smo se poslovili. V nedeljo pa smo se spet sešli, da ponovimo gostijo, in spet nam je bilo dobro. Tako sem stopil v zakonski stan. ki mi je v dvainpetdesetih letih, pre- živelih z zvesto in dobro ženico Tonč- ko, naklonil obilo sreče. c Poseben vlak v Pr»go. Za veliko ekskurzijo v Prago, Plzen, Karlove vary, Dunaj, Bratislavo in Budirnpe- što, ki jo priredita »Putnik« in Save/ jugoslov.-češkohlovaških liig v času od 11, do 19. novembra, se dobe pro spekti pri »Putniku« (Tujsko-pi-o- metna pisarna) v Celju, kjer se tudi sprejemajo prijave. c Izložbe in njih pumen. Izkušnja zadnjih let je pokazala, da je izložba najboljše sredstvo za privlačenje k uakupu in kot takšna najboljši pro- dajalec. Zato napredni trgovec pola- ga največjo pažnjo na moderno, učin- kovito urejeno izložbo. Zlasti deko- laterji večjih mest so v tem oziiu nam za vzgled. Njih izložbe so pra- va. umctnost, ki tudi v velemestih ustavlja mimoidoče kupce. Da bi pa tudi Celje v vsakem oziru napredo- valo in tudi v tem oziru ne zaosta- jalo, so celjski aranžerji sklenili pri- rediti v nedeljo 5. novembra tekino- vanje najlepših izložb. Združenje ti-- govcev za mesto Celje je važnost te prireditve z zadovoljstvom priznalo in tudi prevzelo pokroviteljstvo. Upa- mo, da bo nspeh te prireditve doka- zal tudi onim trgovcem, ki še dvo- mijo o tem, da je okusna in moder- no urejena izložba najučinkovitejše sredstvo in najboljši pi'bdajalec. c Deiovni trg. Od 11. do 20. t. m. se je pi i celjski ekspozituri javne borze dela na novo prijavilo 88 brezposel- nih (70 nioških in 18 žensk), dolo je bilo ponujeno za 32 oseb (21 moških in 11 žensk), posredovanj je bilo 33 (za 19 moških in 14 žensk), odpadei je 1 moški, v evidenci pa je ostalo 20. t. m. 452 brezposelnih (420 moš- kih in 26 žensk) napram 406 (384 moškim in 22 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 1 mizar, l'krojac, 1 bri- vec, 1 hlapec, 1 pomožni delavec, 1 mizarski vajenec, 4 služkinje, 2 ku- harici, 1 tkalka, 1 pletilja in 1 kmec- ka clekla. Število biezposelnih v zad- njih tednih zopet narašca. Hlsnufakiuvno folsgo se kupuje, vklju^i najboljSi kakovosti, po i izredno nizki ccni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 c Društvc »Soöa«. Po daljšem po- letnem premoru hočemo zopet poži- veti v prvi vrsti naše članske sestan- ke. Zato vabimo tem potom vse član- stvo, da se sigurno udeleži sestanka v četrtek 26. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu, HI. nadstr. Vse Primorce in jugosloven- ske enügrante sploh, ki šo niso člani naše organizacije, tudi vabimo, da se naših sestankov udeleže in ob- enem vpišejo. Prav posebno pa so dobrodošli vsi domačini, katerim leži količkaj na srcu naše Primorje. To vprašanje zanima nas vse. Zato vabi- mo tudi Vas, da postanete na$ clan. Skupno, z združenimi močmi bomo prej dosegli svoj težko zaželjeni cilj. Prijavnice in vsa potrebna pojasni- la dobite ob Cetrtkih v društveni so bi. — Odbor. c Moški zbor CPD iina pevsko vajo drevi namesto jutri zvečer. Vsi in točno! — Pevovodja. c Uršulin s^jem. V soboto 21. t. in. jo bil v Celju običajni letni kramar- ski in živinski sejem,' ki je nudil znatno ugodnejšo sliko nego sejmi v zadnjih letih. Poznalo se je, da je imel hmelj letos dobro ceno. Bilo je mnogo prodajalcev, pa tudi kupcev. Kupčija jc bila prav živahna. c L«stnikom koles v okoliški ob- čini! Županstvo občine Celja-okoüco razglaša: Vsi lastniki koles, ki so plačali takso pri davčni upravi v Ce- lju in evidenčnih tablic še niso pre- ,'eli, stanujejo pa v območju občine Celja-okolice, se pozivajo, da. dvig- nejo evidenčne tablice v občinskem uradu na Bregu takoj, najpoznejc pa do sredo 25. t. m. S seboj naj prine- sejo občinsko in davčno potrdilo o prijavi in vplačani taksi. Kolesa se naj pripeljejo k plombiranju v cetr- tek 26. in potek 27. t. m. dopoldne na dvorišče gasilskega doma v Gaberju. S seboj je treba prinesti 1 Hin za plombiranje. c öigavo je kolo? X nedeljo 22. t. in. je stražnik pri savinjskem brociu ustavil nekega sumljivega moškega, ki je imcl pri-ijebi kolo, in zahteval. da se legitimira. Možak je nekaj časa iskal po žepih, potem pa se je hitro pomešal ined ljucli in izginil. Kolo, ki ga je pustil stražniku, je znamke »Puch«, štev. 27.618, brez evidenöne številke in vredno okrog 800 Din. v. Pes jazbečar se je zatekel k ta- petarju g. Ivanu Strelcu na Glavnem trgu štev. 12. Lastnik dobi psa pri g. Strelcu. c Izgubljeno in najdeno. V petek 20. t. m. ob 14. je bila na neki klopi v mestnem parku pozabljena temno- rjava usnjata ročna torbica z rjavo usnjato denarnico, v kateri je bil bankovec za 5 Silingov, 3 do 5 av- strijskih zlatnikov po 10 krön in ne- kaj drobiža v skupni vrednosti 500 Din. Dne 20. t. m. ob 11.45 je bila v Prešeinovi ulici najdena rjava de- narnica z manjšo vsoto denarja; iste- ga dne je bila v celjski okolici naj- dena rjava ročna torbica z drobna- lijo, 21. t. m. pa je bila na križišču Kralja Petra ceste in Prešernove uli- ve najdena usnjata ročna torbica s c.igaretno dozo. c Za nakup šolskili in pisarniških pcirebščin ter kreppapirja so pripo- roča knjigarna K. Gori Car vdova, Ce- lje. Blasnikova jn Družinska pratika za leto 1934. izšla. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 24. oktobra ob 20.: »V agoniji«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. * »V agoniji«. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 24. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano dramo Miroslava Krleža »V agoniji«. Predstava bo v abonmanu. Opozai1- jamo neabonente, da si takoj nabavi- jo vstopnice v predprodaji v knjigar- ni K. Goričarja vdove. Sport Celje vodi s 4 točkami! CELJE, 23. oktobra. SK Celje : čakovečki SK 1 : 1 (1 : 0) Zastopnik celjskega nogometa v podsaveznem liginem tekmovanju, SK Celje, je odigral včeraj svojo tret- jo prvenstveno tekmo. Nasprotnik mu je bil Cakovečki SK, ki je pred krat- kim porazil domačo enajstorico v obeh kvalifikacijskih tckmah za vstop v ligo. Celjane torej tokrat ni fakal samo prvenstveni boj, šlo je vsekakor tudi zato, da so Čakovča- nom Cim Castneje revanžirajo. Z oslabljeno postavo jim je uspelo do- seči le neodločen rezultat, dasi je vse do 30. minute drugega polčasa bila zmaga na njihovi strani. Nekaj čud- nega pa je pri SK Celju to, da ravno sedaj, ko bi bilo najbolj potrebno, ne more odigraü vsaj dveh tekem z eno in isto postavo. Tri tekme, tri raz- lične postave in baš vsled tega, orl višje sile povzročenega spreminjanja moštva, sta šli po vodi po nepotreb- nem dve dragoceni točki. Zdaj, na domaCih tleh, je prilika nabrati si toč- ke, spomladi, ko bo treba odigrati razen ene tekme vse na tujih tleh, bo šla za nje bolj trda. Ce zahtevamo od SK Celja uspehe, mu bo trolm iti vsaj malo na roko. Domafa enojstorica je predvedla včeraj precej ra/trgano igro. Manj- kalo je povezanosti med posamezni- mi deü, pred golom pa odločnosti. Kljub oslabljeni postavi so vodüi do- mači do 36. minute- drugega polf:asa z 1 : 0, tedaj pa je uspelo gostom po krivdi obrambc izenačenje. Domačim ])ovsem enakovredno igro so pokazali gostje, ki so si glede na veliko pri- zadevanjo izenačenje zaslužili. Obe moStvi pa sta igrali zelo ostro in jo bila tekma tipiCno prvenstvena borba za toCke. Kakih smisolnih kombinacijskih potez, ki bi prinesle uspeh, je bilo v splošnem malo. V živ/ahnem tempu ie romala žoga s polja na polje, pred vrati obeh na- Stev. 8(>. »Nova Doha« 23. X. 1933. Stran 3. sprotnikov so se stvarjale včasih prav nevarne situacije, ki pa so se skoro vedno zaključile brez težjih posledic. Tekma je prchajala od časa do easa tudi v nepotrebno nabijanje žoge, vsakemu se je kar najbolj mudilo od- riniti od sebe žogo, pa naj je postala nato plen tega ali onega. Kakor na- vadno prveTistvene tekme, tudi vče- rajänja nogomctna tekma ni preko- iačila nivoja povprečnosti. Po početnem udarcu Celjanov se je pričela odprta igra, ki je rodila na obeli straneh nekaj veC ali manj ne- varnih napadov. Celjani so skušali nato uspcti in to se jim je v 17. mi- nuti po Trifunoviču tudi posrečilo. Edini gol polčasa je bil to, kajti ne ena ne druga stran ni več spravila žoge v mrežo. V drugem polčasu so je skraja ponovila prejšnja igra, na- to pa so Celjani nekoliko popustili in tedaj so gostje lahko živahneje na- padli. Do 30. minute preko domače obrambe le ni šlo, vsak napad je bi! odbit. V 3G. minuti pa je uspelo go- stom izenaSenje. Iz kota lepo strelja- no žogo so domači sicer odbili, po gneči pa je prišla nato žoga do pro- stega igralca gostov, ki je z razdalje nekaj metrov z neubranljivim stre- !om izenačil. Po izenačcnju je posta- la igra vso bolj živahna, gostje so pritisnili, hoteč doseči zmago. Tudi domači so se znašli in prencsli igro na nasprotno poljo, vendar pa ia uspeh izostal. Tekmo jo sodil g. Cimperinan iz Ljubljane, sicer ne brez napake, pa vendar zelo dobro in objektivno. Energično je preprečil vsak poizkus sirove irge. Gledalcev je bilo okrog (500. * * SK Cslje si je doslej priboril 4 toč- ke, ni še doživel niti enega poraza ter vodi v prvenstveni tabeli s 4 točka- mi. Pq dosedanjih tekmah jo prven- stvena tabela v podsavezni Hgi na- slodnja: SK Celje 3 12 0 8:54 Čakovečki SK 3 1 2 0 10 : 7 i ŽSK Hermes 4 1 2 1 10:144 SK Hirija 2 10 1 7:52 ISSK Mari bor 10 0 1 1:40 SK Žclczničar 10 0 1 0:10 Rapid že ni odigral nobone tekme. SK Jugoslavia : SK Laško 4 : 2 (2 : 1) Popoldne je bila odigrana na igriš- Cu SK Olimpa v Gaberju drugoraz- redna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Laškiin. Laščani so morali vsled izključitve enega igralca odigrati skoro vso tek- mo z 10 možmi, kar je gotovo pripo- moglo k porazu. Tekmo je sodil gosp. Janežič. Gledalcev je bilo okrog 150. K. D. Smučarski plebiscit Smučarjem in tujskoprometnim in- teresentom v prevdarök Predrsal sem v zadnjih 7 zimah vso Slovenijo, zbral vse poglavitno zim- «kosportno gradivo, rokopis za 2IMSKI VODNIK PO SLOVENIJI gre h kraju. Knjižica lahko izide hkrati s snegom za Božič, ako le to liočejo tisti, katorim v prid je bilo to delo izvrJeno. Vodnik bi nudil ja- sen pregled, kaj vse more nuditi Slovenija v beli odeji, bil bi zanes- Ijiv kažipot vsem jugoslovenskim zimskim sportnikom ter še prav po- sebno v interesu naših hotel irjev, go- ¦¦ülnicarjev, planinsküi gostiSC, že- •oznic, avtobusnih in drugih podje- tij. Zimski vodnik po Sloveniji, lično v platno vezana stvarca žepnega for- »»ata, bi imel približno isto obliko, kakor »Sto izletov po Gorenjskem, polenjskem in Notranjskem«, nad ^00 strani drobnega tiska s srbo-hr- vatskim tolmaCem. Za splošnim do- Jom je obdelanih XII krajin s hribi [» dolinami: Zasavje, Ljubljana, Do- 'enjsko (2 oddelka), Notranjsko, Go- l>e>ijako (7 oüdelkov), Savinjska, Sa- 'eška, Mislinjska dolina, proga Celje- Mavibor, Pohorje, Dravska in Mežiž- ka dolina. H ten krajin je podrobno opisanih 130 zimsko-sportnih posto- jank ir^ 170 smuCarskih izletov, omc- njenih nad 200 smučarskih vežbališč, j okrog 40 sankališč, vse skakalnice in | ledišča. Na knjigi je pol eg zimskib sportnikov direktno interesiranih okrog 500 gostišč (tujsko-prometnih interesentov). SmuCarji in gostilničarji! Prcvda- rite, prosim, in se čimprej izjavite: Je-li po 30 letih našega zimskega sporta in turistike ž e č a s , da izide vodnik, ki podrobno obravnava Slovenijo v zimsko-sportnem pogle- du, ali menite, da je za našo revno deželo bolje, da taka propaganda za- njo šo nadalje — iz ostane? Kaj jo koristneje za Slovenijo in Jugosla- vijo: da nam vedno več gostov (po- sebno petičnejših) — uhaja čez me- jo v Avstrijo in drugam in da tarn več potrošijo za ono, kar bi pri nas lahko ceneje dobili, ali pa je pamot- noje, da jih k nam privabimo? Je-li bolje, da izvedö smučarji, katerim iz- letom so kos na smutch in kod tor kako se obvarujejo zablod in opas- nosti, ali pa je bolje, da čim več ljudi p o n e s r e č i , z b 0 1 i in da so bo! ¦ nice po nepotrebnem polnijo še s smučarji? Stavil bi lahko se druga vprašanja, pa 110 smem prevec izrab- ljati urednikove potrpežljivosti. Povedal sem, kar mi je bilo pri srcu, besedo imate sedaj smučarji in tujsko-prometni interesenti. Ako bo dovolj naročnikov za knjigo, da lah- ko i'iskiram tiskovne stroške, bo iz- šla, ako pa. za njo ni dovolj zanima- lija in menite, da nam ni potrebna, born mirno še na ta rokopis zapisal R. I. P. jn ga položil a. a., kakor ro- kopis »Gernji Tadran« in »Karavan- ke«. Zimski vodnik po Sloveniji bi stal za subskribente 40 do 45 Din. Cim več naroCnikov, tem nižja bo cena. Naro- ča se po avtorju po dopisnici (prosim za čitljiv naslov), plača pa v toku 14 dni po prejemu knjigo po položnici. Rudolf Badjurn, Ljubljana, Knafljeva 9/1. Glasovi iz občinstva Celje in okolica Sedim v gostilni. /.a mizo in j)oslu- Sam, zakaj ni okoliška ohčina neko zadevo uredila tako, kalr.or mestna, da je to »Skandal«, da s¦¦' naj okolig- ka občina ožigosa itd. i\l..-:ii vsaj ni razumljivo, zakaj bi naj okoliška ob- ßina tisto zadevo tako uredila, kakor so si jo zamislili »purgarji«. In pose- dam vgostilni skoi'o vsak dan in sli- šim skoro vsak dan slične očitke. Čg ne bi bila povodenj odnesla mestno brvi v parku, bi bila gotovo akoliš- ka obcina kriva, da ni bila okoliška Gre-nadirjeva brv zadosti trdno zgra- jena. Obratno: da je okoliška Cesta na grad in v Pečovnik na novo za silo posuta in kljub povodnji — ne da bi bila od mestnega valjarja zva- ljana — dobro vozna, to je zasluga okoliške občine — »zasluga« mestne cbCine pa ni, da sta Aškerčeva in Vodnikova ulica vsled pod globokih kotanj nevozni. Nešteto takih pri- morov, ki vsi slonijo na inržnji mod tu- in onostranskimi občani, katerim se vedno znova obeta »združitev«. Da bi ta le že kmalu prišla! Po združitvi bo pa le treba na zad- njo stran okoliškega dnevnika zapi- sati: »Mi slovenski predprevratni eel j ski mestni purgarji To boino ohranili v trajnem spominu, ker si nam v nemškutarskem morju skoro- da že potopljenim maloštevilnim slo- vonskim meščanom bila vedno na- cionalno vzorna, ker si nam bila ved- no ob vsaki hudi uri varno zavetiš- L-e, ker smo se mi slovenski meščani .smeli vzgajati v Tvojih tedaj še ma- lih in enonadstropnih Solah — in Co ne bi bili tedaj imeli Tebe? Slava Tebi in Tvojim prednikom!« Na ne- id zapraSeni strani teh Tvojih anal čitam: Neki očak je kljub 10-letne- mu bivanju v mestu zaprosil ponov- no Ambrožiča za domovinstvo; bil je odklonjen. Ti si mu ga dala, kljub temu, da niti eno not ni spal na Tvo- jem teritoriju. Seveda, ker nisi imela nikoli »Ncmcev« v parlamentu. Okoliška občina je bila vedno kmečka in nje občinski oCetje kmeti. Ti pa nimajo takšnega smisla za pre- iakxy i&pc in, ß-e&y in. Icak&r novv-, 2ALBUS ALBUS terpentinovo milo da bogato mehko pono, cdiirani naglo vso nesnago in je tako dan pranja pravi praznik. ..ALBUS" terpentinovo milo učinkuje tako blago, da na mojih rokah pranje ne zapusti niti najmanjšega sledu. "J^lilo, ki učinkuje tako blago, da varuje roke. je pravo idcslno milo z2L moje perilo, — zatorej za vse dni in za vsako periio: ALBUS terpentinovo milo. kooceanskc polete kakor mešCani, so bolj nazadnjaški — pač »konzerva- tivni«. Ne mečimo mi meščani zara- di tega na njihove njive kamenja, ne delajmo se kakor bi bili danes mi njih varuhi, ne pojdimo na nje le z gorjačami, če oni sami sebi prav ne ustrežejo, temveč skušajmo jih ved- no lo z dobro besedo in v bratski slogi pregovoriti k sporazumni grad- nji širokega »novega mostu«. Da bi bil ta most lo skoraj že zgrajen in da bi bil tudi simbol trdne zveze in sloge Celja in okolice! Malomešč«n. Sokolstvo Občni zbor Prednjaškega zbora moškega naraščaja v Celju V nedeljo 15. t. m. se je vršil v So- kolskem domu v Gaborju redni obč- ni zbor PZMN, ki že deluje dobro le- to. Ustanovljen je bil na pobudo zelo agilnega sokolskega delavca br. Pre» loga. PZMN si je stavil predvsem na- logo, razširiti sokolsko idejo med najmlajše, med one, ki se šele pri- pravljajo za vstop v življenje. Tako hoc« s svojimi teCaji in s svojimi pri- reditvami prikleniti vsakega na so- kolsko telovadnico in ga usposobiti, da bo znal braniti veliko idejo sokol- stva. Tako s pomocjo starejših bra- tov, ki mu pomagajo, vzgaja dobre in močne moči celjskemu Sokolu. Iz porotil odbornikov so bili razvidni uspehi mladih sokolskih idealistov. MoSki naragčaj *se je udeležil lotos vseh sokolskih tekom bodisi v lahko- atletiki bodisi v odbojki. Tudi na raznih izletih so bil naraščajniki lepo z as top an i. Občni zbor je potekal vsestransko lepo in v pravi sokolski disciplini. Navzoči so bili tudi društveni sta- rosta br. dr. Milko Hrašovec, ki je spregovoril nekaj lepih besed, načel- nik br. Polšak, prosvetar br. Rož in so več drugih članov, ki se zanimajo za sokolsko rnladino. Pri volitvah so bili izvoljeni v novo upravo sledeCi bratje: predsednik Božič Pavel, pod- predsednik Vidic Franjo, tajnik Gro- belnik Avgust, blagajnik Grohar Er- vin, prosvetar in statistical' br. Plajh Avgust, referent za odbojko Majcen Branivoj, referent za plavanje Mirnik Mirko. V revizorski odbor so bili iz- voljeni br. Prelog, Šubic in Mai'Cic Mladina, le po tej poti naprej, kajti le v sokolstvu je tvoja moč in bodof- nost! — aj — Dopisi Konjice Novi občinski odbor trga Konjic tvorijo naslednji gg : lista JNS: žu- pan Rado Joreb, notar; Aloj/ Križnič, zasebnik; dr. Ervin Mejak, advokat; Anton Petek, trgovec; dr. lvo Rudolf, advokat; Avgust Sorinan, possstnik; Ciril Vrhovšek, trgovec; Viktor Vag- ner, upravnik pošte; Ignac Penič, mesar in gostilničar; Avgust Mast nak, višji sodni oficijal; dr. Ante Go- riCan, zdravnik; Franc Potočnik, po- sestnik; Jakob Mlakar, pOBostnik: Stanko Sajovic, postajcnačelnik; Ma- tija Kokolj, posestnik; Josip Konec. poscstnik. Punktaško-nemška lista: Martin Šumer, trgovec in dr. Franjo Macarol, advokat. Kakor že objav- ljeno, ima JNS 1G odbornikov, kom- promisna lista Nemcev in pristaSev bivše SLS pa samo dva odboniika. V zatetku tega tedna bo slo- Stran 4. »Nova Doba« 23. X. 1933. Štev. 86. MAURICE LEBLANC: 19 Skrivnostno oko Kriminalen roman Frevel B. Rihteršič Ko ga jo opazil, je planil z naslonjača pokoncu. Bilo jo naslovljeno na »gospoda de Beaumonta Mi- chela«. »Od Gilberta!« je šepnil. Samo nekaj besed je biJo v njem: »Na pomoč, mojster, na pomoč! Men! je zelo, zelo tesno pri srcu . . .« To noč je Lupin le malo spal; kadar pa je za- tisnil oči, so ga mučile strašne sanje. Cetrto poglavjo Poveljnik sovražne tolpe »Ubogi siromak!« je vzkliknil Lupin, ko je drugo jutro še enkrat prebral Gilbertovo pismo. »Kako mu mora biti hudo, ko ne pride od nikoder pomoč!« Qd prvega dne, ko ga je srečal, je imel rad lahko- mi.selnega in veselega mladega fanta. Gilbert mu je bil tako vdan z dušo in s telesom, da bi so bil dal na njegov ukaz brez upora ubiti. Lupin pa je ljubil na njem pred vsem njegovo odkritosrčnost, zvestobo in vseeli obraz. »Gilbert,« mu je dostikrat dejal, »ti si pameten dečko. Na tvojem mestu bi jaz pustil ta poklic in postal rajši poštenjak.« »Za vami, mojster,« je odvrnil Gilbert in se na- smehnil. »Torej nočeš?« »Ne, mojster. Pošten jak del a in se ubija, Tega bi se bil morda v ml ados ti privadil, Č6 mi ne bi bili ljudje zagrenili vsega veselja do dela.« »Kdo je bil to?« Gilbert je molčal. Vselej je umolknil, kadar ga je začel izpraševati o letih mladosti in Lupin je iz- vedel od njega le to, da je zelo zgodaj izgubil očeta in mater in da se je moral pozneje boriti z življenjem, kakor je pač šlo. Skratka, njegovo preteklost je za- krivala skrivnost, ki je nihCe ni mogel odkriti. Tudi oblastva očivi.dno niso mogla dognati nič zaneslji- vega. »Ubogi fant,« je ponovil Lupin. »Jaz sem kriv, da ga tako zaslcdujejo. Bojč se, da ne bi pobegnila, in zato hite, da bi ju čimprej obsodili in obglavili . . . Gilbert pa je fant dvajsetih let, ki ni moril in ki sploh ne more biti tovariš morilca . . .« Žal je Lupin preclobro vedel, da tega ne bo mogel nikoli dokazati in da bo moral začeti drugače, če bo hotel Gilberta rešiti. Toda kako? Nekaj mu je reklo, da je reši.tev uganke pri Dau- brecquu; Čeprav je samemu sebi trdil, da je to ne- zmisel, tega prepričanja ni mogel omajati. Zato jo sklenil, da se zaenkrat ne bo toliko ukvarjal s poiz- vedbami o clami s sivkastimi lasmi in izdajalcema Grognardom in Lo Ballujem. »Mir, Lupin!« si je dejal. »V mrzlici človek na- robe sodi. Torej mir! In pred vsem nobenih sklepov! Ni.C no bi bilo bolj neumnega, kakor iskati dalje, preden ne dobiš trdnega, zanesljivega izhodišča. Pojdi za svojim nagonom in ker si vzlic trezni razsodnosti, tako rekoč vzlic logiki trdno prepričan, da se vse suče okoli kristalnega zamaška, ga poišči! Torej boj z Daubrecquom za kristalni zamašek!« Lupin še ni teh misli izvedel do konca, ko je že po njih usmeri.1 svoje delo. V trenutku, ko je to pre- mišljal, je sedel na neki klopi v ulici Viktorja Hu- goja, tri-dni po boju v gledališču. Po njegovem ukazu jo morala priti Viktorija vsako jutro, kadar je šla na trg, mimo te klopi. »Da,« si je ponavljal, »vse se suče okoli, kristal- nega zamaška . . . Če bi ga imel v rokah . . .« Tedaj je prišla mimo Viktorija, s košarico za ze- lenjavo na roki. Takoj je opazil, da je nenavadno bleda in razburjena. »Kaj pa je?« jo je vprašal in vstal, da bi šel s svojo staro dojiljo. Stopila sta v veliko trgovino, kjer je bilo dosti ljudi. »Vzemi!« jo šepnila. »Tu imam tisto, kar iščeš.« Vzela je neki predmet iz košare in mu ga stis- nila v roko. Bil je kristalni zamašek! »Kako je to.mogoče?« je šepnil; brezmejno se jo čudil, da je bila stvar tako hitro in s tako lahkoto opravljena. Toda bilo je dejstvo, vidno in otipljivo dejstvo. Po obliki, velikosti, po zlatu, ki jo krasil facete, je spoznal — pomota je bila nemogoča — kristalni za- mašek, ki ga'je imel v svojih rokah in si ga je takrat natanko ogledal. Se male udolbine, ki jo je takrat zapazil, ni manjkalo. Tedaj se je šele Lupinu posvetilo, da ni na pravi poti. Kaj mu pomaga kristalni zamašek, če ne pozna njegovega pomena? Tega bi bil moral spoznati, pre- den se je začel ukvarjati s to »zamaškovo afero«. Da morda je celo napaka, Co ga Daubrecquu vzame. »Samo nobenih neumnosti!« si je velel, ko j< vtikal zamašek v žep. »V tej vražji zadevi napak ni mogoče popravljati.« Viktorije ni izgubil izpred oči. V spremstvl enega izmed pomočnikov je hodila od pulta do pulta skozi kopico odjemalcev. Potem se je precej dolg( mudila pri blagajni in šla naposled tik mimo Lupina Tiho jo velel: »Dobiva se za Jansonovim licejem.« V neki prazni ulici jo je potem spet dohitel. »Kaj pa, Ce mi kdo sledi?« ga je prestrašen< vprašala. »Ne,« ji je zatrdil, »dobro sem pazil. Poslušaj me Kjo si torej dobila zamažek?« »V predalu njegove nočne omarice.« »Tarn sva ga vendar že iskala.« »Da, toda jaz sem davi še enkrat vse prebrskala Najbrž ga je položil vanj šele minulo noč.« »In najbrž ga bo hotel iz istega predala tud vzeti,« je pripomnil Lupin. »Seveda!« »In če ga tarn ne dobi?« Viktorija se je hudo prestrašila. »Povej mi,« je dejal Lupin, »Ce ga tarn ne dob več |— koga bo potem obdolžil tatvine? Zdi se mi, di tebe!« »Potem ga nesi nazaj in sicer takoj!« »0 moj Bog, o moj Bog!« je stokala. »Samo Č tega ni že opazil! Daj mi zamašek nazaj. Hitro Hitro! Ali sliSiS?« »Tu ga imaš,« je dejal Lupin. Segel je v žep sojega površnika. »No?« je rekla Viktorija in nastavila roko. »Vraga,« jo dejal Čez nekaj časa, »nič več g' nimam.« »Ka-a-a-a-j?« »Castna beseda, ne, ni ga več . . . nekdo ml g' je moral ukrasti« In začel se je na ves glas smejati, brez prizvok' grenkosti. Viktorija je bila ogorčena. »Kako so moreš še smejati!« »No, to bog menda že priznala, da je stvar kar si da smešna. Zdaj ne igramo več komedije, ampak <5a rovniško igro. Kadar bom imel kakšen teden časfl bom napisal povest: »Začarani zamašek al, smola nesrečnega Arsen a\« vesna prva seja občinskcga odbora, na kateri bodo novoizvoljeni odbor- niki položili svečano prisego ob pri- sotnosti zastopnika vlado. Sv. Lenart nad Laškim. V nedeljo 22. t. m. nas je v spremstvu sreske- ga kmetijskega referenta g. Zupana iz Laškega obiskal trgovec g. Anton Šinkovec iz Celja, znan strokovnjak v lanarstvu, ter je v šolskem poslop- ju predaval o Ianu in izdelovanju prediva. Predavanje je bilo prav po- Ijudno in v resnici poučno. Gosp. prc- davatelj je podčrtaval napake, ki se delajo zlasti pri izdelovanju prediva, in dal podrobna pojasnila, kako lah- ko izboljšamo svoj pridelek in izde- lek ter tako dosežemo boljšo ceno in dvignemo lanarstvo v dobro nas vseh. Izvajanjem jo pazljivo sledilo nad 50 kmetovalcev, kar je za tako razprostrto ob&ino med hribi zelo mnogo. Z veseljem so se kmetovalci prijavili, da hočejo žo prihodnjo po- mlad posejati posamezne njive z la- nom, ki jim donaša za 60 in So več odstotkov bolje nego koruza, pšeni- ca i. dr. Gosp. predavatelj jo rad ob- Ijubil, da nas bo tudi med letom ob- iskal ter nam pri najvažnejših delih pokazal pravilno ravnanjo, ki se mu je svoj čas v bratski češkoslovaški republiki priučil. Obljubil nam je tudi poučne brošure, ki jih bo kr. banska uprava, ki se močno zanima za povzdigo .lanarstva, z nj ego vim sodelovanjem v kratkem izdaia in porazdelila. Gosp. predavatoljl nam je dalje zagotovil, da so se tovarne laneeega olja pri nas izjavilepriprav- Ijene, da posodijo poljubne množine ]anenega semena za posetev. Zahva- lJTijemo se g. predavatelju za njegov trud, pozivamo pa tudi drugo obCi- ne, da ga povabijo k predavanju o lanai'stvu. Tako si bodo marsikaj iz- boljšali v svojem gospodarstvu in obenem koristili splošnosti. Neki stari avstrijski uradnik je bil Smenovan za vodjo svojega urada. »Kaj ste delali, so ga vprašali, »da ste do- segli to odlikovanje.« Stari uradnik se je nasmehnil: »Nič, a to zelo dolgc.« Oglašnlte! Kino Kino Union. Ponedeljek 23. t. m.: »Tajfun«. Veličasten zvočni film po znameniti drami Melhiorja Lengy- ela. V glavnih ulogah Vaierij Inkiši- nov, Liane Haid, Viktor de Kowa in Veit Harlan. Zvočna predigra. — Tp- rek 24., sreda 25. in Cetrtek 26. t. m.: »RCnegati«. Krasen zvočni film iz življenja francoske tujske legije. V glavnih ulogah Warner Baxter, Myr- na Loy, Noah Beery in Bela Lugosi. Zvočna predigra. — Prednaznanilo: »Sezona v Kairu« (Willy Fritsch in Renata Müller). Sianovanje obstoječe iz 2 sob, kusinje in pritiklin se odda stranki brez otrok v Trubarjevi ul. 7 (Savinjski dvor) s 15. novembrom. Pojasnila daje g. Vod- lak, Celje, GregorčiCeva ul. 3, dopoldne. Paplr vsake vrste in pisarniSke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni "Franc Lcskovšek Celle, Olavnl trg 16 Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke ipadajoEa dela in popravila — Cena zmarna — Postraiba toüno in solldn« Kupim dobro ohranjeno, srednje veliko železno peč Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. Zelo lepa meblovana soba zračna in solnčna, se odda 2 gospodoma ali 2 gospodičnama, event, z zajutrkom. Naslov v upravi lista. Mirna »tranka brez otrok iSčc eno- ali dvosobno sta- nswanje. Ponudbe na upravo lista. Stanovanje obstoječe iz 3 sob in kuhinje, z vsemi priti- klinami, in ¦tanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- Skin knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Sprejmem hišnika brez otrok, penzionista, ki bi opravljal vsa hišna in vrtna dela. Nudim prosto stanovanje in plačo v gotovini. Naslov v upravi lista. Dvosobno stanovanje se odda na hribu sv. Jožefa. Naslov v upravi lista. LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne Instalacije, vsakovrstne črpalne.na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., -------------------------------------------------- kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- dajct devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Petnlk, «— OdgOToren za konsorclj »Kove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Ottlna. - Ol>a v Celju.