12. stev. Novo mesto, 25. junija 1910. XXVI. letnik. Izhajajo 10, in 25. vsaccga mcseca. Cena jim je b poštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za poJ ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Železnica Brežice-Novomesto. (Kouec.) Dojiia dr, Hočevarja v „Slovencu" z tlne 23. ajirîla t, I. nam Je le utrdil naše prepričanje, da zaradi tiste predkoncesije ni pretila nobena nevarnost za kraje Sv. Križ-Kostanjeviea-Št, Jernej, 'ífíi" teh krajev niti lir, Hočevar niti kdo drugi ni mogel in hotel Prezreti ali so jih ogniti na ljubo neznatnih vasic, in je ministerstvo Hatiió pomotoma a brez slabega iianienii navedlo v predkon-t^esiji čisto druge kraje, na katere nihče niti misli) ni, in kateri tudi v prošnji za pred koncesijo niso bili imenovani. Oitajte dotični dopis g. (irž. poslanca dr. Hočevarja v „Slovencu", in uvideli bo-^fïte, kako po krivici in po nepotrebnem se je ngemu očitalo, da Jfî hotel prezreti tako važne občine svojega volilnega okraja, in kako se je vso to zadevo [iretiravalo in zasukavalo. Pa naj ^ kar je bilo. iMi dobro vemo, da ima naš drž. poslanec vsaj ^'iko smisla za naše gospodarske zadeve in toliko ozira na naše •^"■ajo kakor g, Bučar, in da bi on bil jiošteno in vneto delal tudi "•"CZ uprizorjenega razburjenja za progo, kakor sodi po potrebah ^'iraja in željah ljudstva in ne po slučajni črti v brezpomembni lu'cdkoncesiji. Sicer pa jo to železniško zadevo prevzel novi ''krajni železniški odbor za progo Brežice-Novomesto. Le (iomišljija g, Bučarja je, ko trdi, da smo imeli s svojim «lankom „prozorni namen, jirikriti blamažo gotovih ljudij na shodu pred njim". Mi smo hoteli s svojim člankom le to pribiti, da je brez povoda in potrebe pretiravalo vso zadevo. Vsak razsoden človek pa nam bo pritrdil, da je tiato razburjevai^je imelo f^benem tudi politično obiležje. , , Nam bo le prav, če bo g. Bučar smatral to železniško pra-^aijje res strogo gospodarskim in če bo zaig nepristransko delal. ^"J nam je samO, da je še rialeč tiati trenutek, ko se bomo mogli železnico voziti od Novega mesta preko Št. Jerneja in Kostanjevice flo Brczic, in naj se v ta naitien Se tako trudijo gg. Bu-rosveti., Moravski knea Rastislav zaprosi pri cesarju ilihaclu III. v Carigradu takih verovestnikov, ki bi mogli njegovim podložnikom oznanovati verske resnice v slovenskem jeziku, íía veliko nalogo iti med Slovane širit krščanstvo sta izbrana uzorna svečenika Konstantin (Cîrilj in Metod, ki sta že v svojem rojstnem mestu Solonu dobro znala slovenski jezik. Sprejela sta tak častni poziv ter se podala v severne kraje, kamor sla dospela v Moravsko 1, 863. Duhovnika Ciril in Metod sta spoznala,*kaj je jired vsem treba temu narodu, ki ni imel dosedaj ne pravih učenikov ne knjig. Modrijan Konstantin izmisli slovanskemu jeziku primerne črke, nazvane azbuko aH glagolico, S tem položi temelj slovanski jnsmenosti, Poprej Slovani niso imeli v doiuaCem jeziku pisanih knjig, rabili so le neke črte in reze, s katerimi so zaznamovali posamne glasove. Ker sta blagovestnika potrebovala pri verskem pouku sv. knjig, za to sta poslovenila naj-jtotrebniše oddelke sv. pisma. Zbirala sta krog sebe učence ter jih učila čitanja in pisanja. Videla sta, da bosta pridobila slovenska srca posebno s tem, če jim tudi službo božjo opravljata v domačem jeziku. Za to sta prestavila tudi potrebne obredne kqîgc. Tako sta brata Ciril in Metod prava ustanovitelja narodne šole in narodne ce rk ve. Knez Rastislav je sjirevidel, da mu je le tako mogoče dospeti do popolne samostojnosti in neodvisnosti od fruokovske nadoblasti. ako se njegova dežela tudi v cerkvenem*obziru samostojno uravna ter .se tako odtegne ujilivu nemških škofov in njihovih misijonarjev. To že^o sporoči Rastislav rimskemu ])apežu, ki vsled tega jiokliče brata v Rim. Na tem potu sta 1. 867 dospela h knezu Kocelu, kateri je gospodoval v Blatogradu čez panonske Slovence. Knez je s svojim ljudstvom radostno sprejel nova blagovestnika, katera sta si kmalo osvojila srca mnogoterih učencev. Teh sta vzela tudi 60 seboj v Rim, da bi bili ondi posvečeni za mašnike ter poobla-ščeni za ozuanovalce sv, evangelija mej svojimi rojaki. Papež Hadrijan II. radostno sprejme blagovestnika, odobri njijuuo delovanje ter potrdi slovenske knjige položivši jih na oltar v cerkvi Marije pri jaslicah. Papež brata posveti v škofa, učence v niašnike. Dovoli jm tudi, da smejo službo Božjo opravljati T slovenskem jeziku — morda tudi iz tega razloga, ker se je uprav tedaj pojavil razkol v Carigradu, da bi ae slovenski narod ne zapletel v razkol, kakor so se bili zanj odločili spreobrnjenj Bolgari, Žal, da jo Ciril v Kimu zbolel in umrl 14. febr. 809, Pred smrtjo priporoči bratu skrb za preljube slovenske rodove. — Mej tem knez Kocel zopet zaprosi pajieža, naj pošlje Metoda jiodučevat njegovo ^udstvo. Tako postane Panonija središče Metodove delavnosti — ko je divjala na Moravi vojska s sovražnimi Nemci. Slovenski knezi se enkrat zaj^rosijo papeža, da se naj po njih deželah osnuje samostojna cerkvena pokrajina. Zato se škof Metod zopet ])oda v Rim, kjer papež obnovi nekdanjo panonsko škofijo sv. Andronika in Metoda povzdigne za nadškofa Panonije in Morave ter ga tako odtegne oblasti sohiograškega nadškofa, A ta je s svojimi podložnimi škofi hotel zaprečiu celo papeževo naredbo, kakor bi Hadrijan kratil HOlnogra.ške pravice. Ali papež mu pojasni, ila rimska cerkev ne more zgubiti svoje pravice do nekdanje škofije panonske, vojskine homatije in državne razdelitve jih ne odvzamejo — v miru in povo^nejših razmerah zopet ožive sv. cerkvi. — Nemški škofje so pod pretvezo cerkvenega zbora zvabili Metoda k sebi, zaprli ter kruto z ngim ravnali. Bil je v jcci skoro 3 leta. Ko papež Ivati VlII. to izve, se nemudoma potegne za nedolžnega Metoda. Papežev poslanec ga je rešil ter ga z Bavarskega spremil h knezu Svetopolku na Moravsko — pozneje v Panonijo h Kocelii. A tožbe z nemške strani zoper Metoda — celo radi krivoverstva — niso nehale. Na Svetopolkovem dvorti je imel Metod zelo zvitega na.sprotnika, nekega Vihinga, katerega je nemška stranka s posredovanjem Svetopolkovim spravila na skofijsko stolico v Nitri. Ta je vedno roval zoper Metoda in rgegovo apostolsko delovanje. — Da bi se vse sporne zadeve rešile po cerkvettih zakonih, pokliče Ivan VIII. tožitelja in toženca v Rim. Sijajno se opraviči nadškof Metod — papež dâ 1. 880 spriče vanje resnici : potrdi naredbe Metodove, pohvali slovenske knjige in dovoli sUžbo Božjo opravljati v slovenskem jeziku. S takim pismom papeževim se vrne Metod na Moravsko k Svetoi>olku. A Vihing boječ se, da Svetopolk izve resnico iz papeževega pisma, seže k laži ter podtakne izmišljeno papeževo pismo, da je namreč Metod spoznan za krivo-verca. Knez sedaj ne ve, pri čem je; žal, da je bolj verjel klevetniku Vihingu nego svojemu nadškofu, kateremu v obče ni bil naklonjen, ker ga je ta svaril radi razuzdanega življega. Vsled vsestranskega napora so Metodu opešale moči; dne 6. aprila 885 je zatisnii svoje oči ter bil pokopati v cerkvi Marijini na Velegradu. Gospodarstvo. Deželne postaje za rejo plemenskih mrjascev in prašičev na Dolenjskem. Za povzdigo n&Bc prasicjereje se je napravil letos prav važen korak. Deželni odbor je ustanovit prve postaje za rejo mrjascev in za rejo plemenih svinj. S temi postajami boče deželni odbor vzgajati dobro prašičje pleme in preskrbovati z njim posamezne kraje in občine. Na ta način se ima povzdigniti reja mrjascev kakor sploh reja plemenih svinj. Znano nam je, da trpi marsikod vsa prasičjareja za-raditega, ker manjka potrebnih mrjascev. Posamezni gospodarji se pri najboljši volji ne morejo poprijeti domaČe reje, t. j. reje plemenih svinj, Iz enostavnega vzroka, ker jira manjka plemenjakov. To vidimo malo proč od Novega mesta proti Žužemberku in naprej. Belokranjci bi tudi lahko imeli najboljšo domačo rejo, ko bi se poprijeli reje plemenili svinj in ako bi skrbeli za potrebne mrjasce. Na tisoče bi labko spravili vsako Jeto za domaČi pnrejek. Ali tako 80 se zmeraj navezani na vnanje prašiče, lielo-kranjci kupujejo mlade prašiče od drugod in le predobro nam je znano, koliko je že trpela ondotna reja vsled nesrečne prašičje kuge, ki se je vsled tihotapstva zanesla s prašiči iz sosedne Hrvatske. Reja nakupljenili praaet je seveda najbolj priprosta in, ako se dobe prasiČi po ceni, tudi ugodna, toda pri taki reji je vsak pravi napredek izključen ne glede na to, da izpostavljamo s takim nakupovanjem svoje svinjake neprestano nevarnosti prašičje kuge. Zato pa velja tudi za Belokranjce, da se poprimejo domače reje in da se postavijo na svoje noge. Ker se reja plemenih svinj v obče bolj izplača kakor pitanje svinj, zato naj bi se spričo ugodne trgovine tadi drugi pripravni kraji po Dolenjskem poprijeli reje plemenih svinj. Po krajih, kjer je taka reja že od nekdaj vpeljana, kakor n. pr. po spodnjem Dolenjskem, tam naj bi ae ustanavljale živinorejske zadruge, ki bi skrbele za zboljšanje plemena, po drugih krajih pa za to, da se sploh vpelje reja pripravnih mrjascev in da se na ta način pospešuje domača reja. Za sedaj sta se na Dolenjskem ustanovili dve deželni postaji za rejo plemenskih prašičev in aicer ena na kmetijski soli na Grmu in druga pri I. Kosaku v Mirni peči. Na kmetijski šoli na Grmu je postaja, kjer se ima vzgajati požlahtnjeno dolgouho pleme iz znane Iloeschove reje na Nemškem. To pleme se odlikuje po tem, da je rasčno, veliko in zelo utrjeno. Svinje so krotke in dobre dojivke. Šola ima sedaj 1 mrjasca in 4 plemene svinje. Kar se bo po teh prašičih priredilo, se ima oddajati naprej za pleme, predvsem za napravo novih deželnih postaj za rejo mrjascev in plemenih svinj. Praseta se bodo oddajala v starosti 8 do 12 tednov in po ceni, ki jo določi deželni odbor. Šola bo v kratkem lahko oddala 8 mrjasčekov in 5 svinjic. Opozarjamo na to vse tiste gospodarje, ki želijo dobiti lepe in dobre plemene živali za ustanovitev postaj za mrjasce in plemene svinje in jih pozivljemo, da se obrnejo s prošnjo na deželni odbor. Pravico do teh živali imajo tam, kjer so živinorejske zadruge, pred vsem te zadruge, potem pa občine. Zato je potrebno, da se gospodarji priglasijo za dobavo mrjaščkov in svinjic potom dotične zadruge ali pa občine. Živali se bodo oddajale dalje pred vsem v kraje, kjer je pomanjkanje mrjascev in dobrih plemenili svinj in takim gospodarjem, ki imajo pripravne svinjake in okrog svinjaka potrebno tekališČe in potrebno pašo, da se prašiči lahko zadostno pregibljejo in pasejo. Kdor bi tega ne imel, a želi pri svinjaku napraviti, kar je potrebno za vspesno rejo, naj poprosi deželni odbor za primerno podporo. —r— Gospodinjski tečaji na Dolenjskem. Pomen dobre gospodinje za napredek našega kmetijstva se bolj in bolj uvideva. Dobra gospodinja podpira tri vogale pri hiši, dočim jih slaba gospodinja ravnotoliko podira. To je stara prislovica, ki velja posebno v naših razmerali. Naša gospodinja je vpreŽena celi dan. Ona nima samo polne roke dela doma v hiai, ampak tudi zunaj nje, pri perutnini, pri prašičih, pri molzni govedi in zunaj na polju. Povsod jo delo čaka, tako da še ob praznikih in nedeljah nima potrebnega počitka. Pri tako važnih nalogah, kakor jih ima kmetska gospodinja, je pa treba, da je dosti razumna in za svoj poklic dobro pripravljena, slično kakor so drugi stanovi. Kajti le v tem slučaju je pričakovati več vspeha in več sreče v gospodarstvu. Čim dalje bolj se uvideva zaraditega na merodajiiih mestih, da nudi ljudstvu šola pri sedanji svoji uredbi premalo poduka za praktične potrebe naših kmetskih gospodinj. Ustanovljati so začeli zaraditega gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, v katerih se kmetska dekleta kolikor mogoče praktično poučujejo v vseh tistih predmetih, ki so potrebni za kmetsko gospodinjo. Na Kranjskem imamo sedaj že tri take gospodinjske šole in sicer v Marijanišču v Ljubljani, na Vrhniki In v Uepnjah. Vse te šole so dobro obiskovane. Tndi na Dolenjskem potrebujemo take šole, ki bi pripravljale kmetska dekleta za praktični poklic in jih vežbale v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu. Ta soU bi se morala ozirati v prvi vrati na potrebe naïih dolenjskih gospodinj in bi morala biti tako urejena, da bi j^ lahko obiskovala naša kmetska dekleta iz bližnje in daljne okolice. Najbolj bi kazalo, da bi se vršila na šoli dva tečaja, zimski in letni tečaj, V zimskem tečaju bi se dekleta ličila hišnega gospodinjstva, v letnem tečaju, ki bi trajal eno celo leto, pa hišnega in kmetijskega gospodinjstva. Kakor razmere kažejo, utegnemo dobiti take gospodinjske tečaje v zavodu išolskili aeater v Šmiliehi pri Novem mestu, kateri zavod je danes že znao po celi deželi. I^torda nam bo mogoče že v kratkem kaj več o tem poročati. Na vsak naČin pa opozarjamo že danes naie go-apodinje in gospodarje na potrebo take iole in jim že daiiea toplo priporočamo, da akrbe za dobro izobrazbo deklet, ki so namenjene, da prevzemo doma ali drugje liišno gospodinjstvo, liolje je, da take ličere pošiljamo v gospodinjske tečaje, kjer se pripravljajo za svoj poklic kakor pa v druge in višje šole, kjer ee odvadijo in od-tiijujejo potrebam praktičnega in kmetskega življenja. -r— pa papež milejši izrazil o protestantih nego Luter sam. Vsa goiga bo le poraz luteranov. Srbsko ministrstvo je i>redJožiIo skupščini račna o troskih povodom bosensko aneksija Da ne bo zojiet razburjenja tudi v naši monarhiji, se bo to obravnavalo le ? tajni seji. Kaj po-maK» to, ko so splavali po Bosni in Drini tudi stoteri naši milijoni . . . O liolojini iiPuiikeKa «esarja in špauskinja knilja poročajo Jisti. Menda ne bo tako hudo, ker nemški cesar se jc pred par dnevi odpeljal v Hamburg in Kiel. — Za nemško anuado zvišajo troškc na 50 milijonov mark. Na Nemškem, kakor tudi po drugih deželah so silno povodnji. Na Kiíjijskcni se kuha revolucija, katere ost je obrněna proti cesarski dinastiji. A tudi Evropejci niso brez skrbi. Politični pregled. Državni uhor obravnava zadige dneve proračun. Slovenski poslanci so v (govorih pojasnovali potrebe in zahteve slovenskega iiudstva. l'osJanec Grafenauer je po pravici šiba! krivični vladni sistem na KoroSkenj, Dr.__ Benkovič jc v izbornem govoru razložil zahteve slovenskega Štajerja, omenjal tudi korist transver-5!alno železnice. Poslanec Tovše je strokovnjaško opisal kmetijske potrebe. — 1'oslanec Koškar je govoril zoper vinski davek. Proračun t^o ta teden ofiobren, ker provizorij traja samo tio konca junija. A ves položaj so zdaj suče okrog italijanske visoke ^ole. Tu ])a so zopet .Jugoslovani v ospredju. Vlada bi rada vatrej^la Italijanom ter tako poplačala njihove ^'lasove za vladno večino, Jugoslovani pa stoje na jirvotnem stališiu. Oni dovolijo Jjahom rrjih visoko šolo na laškem ozemlju, nikakor pa ne v TrsUi — a ob onem zahtevajo ustanovitev slovenskega Vfieuči]i.ščn v Ljubljani. Ker so nekateri slovenski liberalci splet-karili, zahteval je „Slovenski klub" jasnosti v visokošolski zadevi. Zato je pozval „Savez južnih Slavena" k seji. Osnoval ae j® »Jugoslovanski vseiičiliški klub". Kar ta sklene, morajo držati Vsi jugoslovanski poslanci. Ta klub jiredloži slovensko in hrvatsko >!ahteve v taki obliki „Slovanski Jednoti", da jih bodo lahko Sprejeli Čehi in drugi Slovani. Jednota se bo o teui posvetovala ter bo skujmo glasovala za naše zahteve, kar je že tudi sklenila, — «Poljski klub" je ogorčen nad vlado, ker ne drži obljub radi vodnih zgradeb v Galiciji. Ogrski državni zbor otvori cesar s prestolnim govorom ^'pozicijske stranko leta 1848 niti nočejo iti v kraljovski i^rad k Otvoritvi zahtevajoč, da mora kralj pri'i v zbornico. — Hrvatski tielegatje so v sredo dospeli v Budinijtešto; oni bodo podpirali vladno stranko, — Cesarja so ob prihodu v Budimpešto v četrtek slovesno »prejeli, zvečer jo pri sorenadi pelo do 2000 poveev iz raznih društev. Tïosenski deželni zbor je bil 15, junija slovesno otvor jen. t.'csar je imenoval Turka Ali Beg Firdusa predsednikom, Srba Vojialavit Kola in Hrvata dr. Mandiča podpredsofinikoiiia. Da ne bo šlo vse gladko, kakor meni bosenská vlatia, kažejo razna flojstva, Podpredsednik jo ukazal ozališati zbornico a arbskinji brvatakimi zastavami, vlada je botola imeti ogrsko in avstrijsko; Zato ni bilo slednjič nobene. Podpredsednika dr, Mandiča pod-Jiirajo^ poslanci. — Ob povratku od otvoritve zbora je visoko-«olec Žerajič petkrat stresal na deželnega šefa generala Vare-iûnina, a ga k sreči ni zadel. Na to jo samega sebe ustrelil, -'-'isti poročajo, da je bil atentat nanioigcn cesarju ob npegovcni obisku Hereeg-Bosne, Niti zarote segajo daleč — proti Belgradn nihilistovskenm odboru v Parizu. — Deželni proračun znaša 74,2í)7.712 k troškov in malo več pokritja, da je jirebitka še 24.697 K. — Poslanci hrvatske stranko se spoje v skupen klub, íírvatje so na velikem shorfu protestirali proti zapostavljanju ob cesarjevem obisku, ker jih vlada preveč prezira. Vladna politika laganja nekako niohamedansko-arbako i>olitiko, odriva Hrvate, čez vse pa razteza mažaraki plašč. Ogrska hoče sploh raztegniti svoj "1'Jiv čez vea Balkan, Nv. OĆP 1'ij X. je razposlal okrožnico o sv. Karolu Boro-J^eju, v kateri oincnja tudi reformatorje Ifî. veka, ki so z zmo-tanii, razuzdanostjo in nenravnostjo provzročili toliko gorje narodom. Ves luteranski Izrael jc vslcd tega po koncu, V nem-skem drž, zboru so zahtevali, da naj njih poslanik pri Vatikanu i'itervenira, da mora papežev tajnik odstopiti itd. A pa|)ežcve okrožnice so zgolj notraiija cerkvena zadeva. Poleg tega se je Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo, 3p, dr. J. Marinko. Palestina. (Dalje.» Tako sem popotoval jaz v sv. deželo. Šel sem namreč najprej v Sirijo pod Libanonom, dalje čez to visoko goro v Damask, nazaj v Bajrut, potem po morju v Ilajfo jiod Karmelom, si ogledal Galilejo, kjer je naš Gospod največ časa živel in deloval, od tod pa zopet v Ilajfo, pa i»o morju v južno Judejo. Ker bodo naši božjepotniki hodili somkaj krajšo pot, hočem vsaj za sedaj velik del svojega jtotovanja jireskočiti ter začeti tam, kjer bodo ti stopili na kopno. Ladija pih bo vozila severno ob Kreti ali Kandiji, potem se bodo zavili vzhodno ob tem otoku kar naravnost v Palestino pred mesto Jafo, odkoder vozi železnica v Jeruzalem. Predenj pa popisujem datje svojo pot, spregovorim nekoliko o sv. deželi sploh. Sv. dežela ali Palestina je tisti srečni kraj naše zemlje, kjer jo naš Gospod in Izveličar živel, trpel in umrl, da odreši rod človeški. Komu, če še zasluži ime kristijan, ne bi bila ta dežela ^uba in draga'/ Kd<» ne bi želel stojiiti na ta sveta tla? Leži jia sv. dežela v zahodnem delu velike Azije, meji skoraj na Afriko ter pozdravlja morje, ki se razteza med Azijo, Afriko in Kvropo, tako je nekako na sredi med temi deli svota. Vremensko razmere (klima) so v njej i>recej drugačne kakor ])ri nas, kajti tu poznajo samo dva letna časa — zimo in leto. Zima se začenja z moscccm oktobrom in traja biizo do maja. Ne misli pa na sneg in mraz, ko čuješ besedo zima, kajti doli pada po zimi le dež in sicer zlasti decembra in januarja v velikih množinah; nasproti pa )>o leti — od maja do oktobra - - ni nobene kap^e od zgoraj. V tem času se razven večih rastlin vse po.suši, ker neprenehoma sije vroče solnce z jasnega neba. Studenci, kojih je v goli deželi vže sicer malo, večinoma usahnejo: ljudje rabijo edino le vodo, ki bo jo po zimi v vodnjake nalovili. Hrez teh bi žejo vse poginilo. Dežela je po večem gorata. Deli jo v dva dela reka Jordan, ki teče od severa jiroti jugn v mrtvo morje. Nižave so ob Jordanu, ob sredozemskem morju in pa na severu v Galileji, ki se imenuje akonska iu jezrahelska ter se razteza od morja med goro Karmel in mestom Ako do Jordana. I 'rvi dve sta ozki, ta pa precej velika. Nekdaj jo bila ta „obljubljena" dežela jako rodovitna. Sv. pismo pravi, da se po njej cedi ,.nileko in med". Dandanes so nižave še rodovitno — kjer so obdelane — po gorah pa je največ po krivdi lenih Turkov, ki že nad 800 let gospodujejo tem krajem, podobna v vsem našemu kamnitemu kra.su, kjer zagledaš le med skalami rodovitno prst. Nižava — posebno še jezrahelska plarijava rodi bogato žito, gorovje pa različne sadeže, zlasti žlahtno vinsko trto, ki daje mnogo sladkega in jako močnega vina, J)olei5Ci se bote čudili, ako Vam povem, da obdelovanje trte tam ne stane do.sti več nego pri nas pridelovanje hrušk ali jabolk. Palestinčan trto vsadi, spomladi obreze, ]iotem pa jo prepasti božji oskrbi, dokler ne pride začetkom septembra gospodar, da jej pobere sladko grozdje. Ni treba koliti, ne privezovati, ne okopavati, škropiti ali žvepljati — čemu pač? — Trta se vije po tleh, rodi in zori najslajše grozde v prahu. Ker ni namreč nobenega dežja celih pet mesecev, pogine plevel in ker ni vlage, tudi gniloba nima prostora. Ko bi tamoiinji kmet moral skrbeti za leseno ko(je, bi raje pnstil trte in vinograd, ko^je bi ga namreč stalo več, nego bi dobil za vino v najboljši letini; ker količev nima v goli deželi, bi jih moral preskrbeti x groznimi troški iz tujih evropskih krajev. Domačini goje razven žita in sadja tudi precej živine: ovac, oslov, konj, kamel in tudi goved, ki ao večinoma prav majhna. Ovca in goved zahtevata malo strežbe. Hlevov orijentalci zanjo ne poznajo; žival je noč in dan pod milim nebom ter si išče sama hrane kakor ve in zna. Po zimi, ko je vse zeleno, se jej godi dobro, da se lepo odebeli — a)i po lotu, ko dobi le suhih bilk in grmičja, jej dostikrat pajek prede po črevih. Tovorna in vožnja živina, osli in konji, pa dobivajo navadno razrezano ječmenovo slamo z zrnjem vred, ker našega sena tudi Palestinian ne pozna in koso nima. Ob letnem času je sploh vročina precej huda in po zimi ni posebnega mraza. Na viaocih krajih, kakor v Jeruzalemu, ali Betlehemu, ki sta nekako 800 m nad morjem, vročina nikoli ni neznosna, pač pa so povsodi noči rade jako hiadne, kar povzroča zjutraj precej močno roso, ki o suhem času nekoliko dež nadomešča. (Dalje pride.) Dopisi. Prečina, {Posvečenje nove župne cerkve.) Po dogovoru so prišli prevzv. g. knezoakof dne 11. junija popoldne a kolodvora v Prečino. Poprejšqji piš z nalivom je nekoliko omejil časten sprejem, vendar smo šli nadpaatirju naprod, nekteri na kolodvor, drugi možje so jih počakali v Bršljinu, ňolska mladež z ličiteljstvom jih jo pozdravila na okrajni cesti pri novi šoli. Od tod smo jih peš spremili v staro cerkev ter projeli sv. blagoslov, V nedeljo so spovedovali ter smeli ob 10. uri božjo službo in se poslovili od stare cerkve. Za slovo bila je prenapolnjena! V pondeljek na dan sv. Antona so se z!)raii k posvečevanji : mil, gosp. prošt dr, Elbert s tremi gg. kanoniki, večina dekanijske duhovščine in trije bivši gg. kapelani: Krumpeatar, Indof, Mon-siiiger, sedaj župniki. Vse duhovščino je bilo okrog 30, — Izmed svetnih gg, imenujemo: visokorod. g, knežji nadlogar v Soteski Pavel Zhuber pl. Okrog, stavbenik R. Treo je prejšnji dan prišel, stavb, ])odjetnik Spacapan-Stepančič, g. župan Fr, Vintar s svetovalci in odborniki, ključarji farne cerkve in podružnic, rodbina pl, Langer, Mnogobrojno je bilo občinstvo iz domače in sosedqjîh fará, mej njimi 180 biniiancev s svojimi botri. — Nekteri povabljenih so se oi)ravičili kakor preblag, g. dr. Anton Pilshofer, C, k, okr, glavar postojniški. — Prav žal nam je bilo za domačega C, kr, okr, glavarja g. barona liechbacb, ki jo na ženitovanjskem potovanji. Dobri žu])ljani so kar tekmovali med seboj, da so ta dan bo^ proslavi, V dokaz navedemo .300 mlajev in 10 slavolokov s primernimi napisi: prevzvišenim gostom, fari, častilcem sv, Antona v slavo! Ob 8, uri začelo se je sv, opravilo v stari cerkvi pred svetipjami in nadabovalo ob novi cerkvi, — Ta obred je tako skrivnosten, obširen, veličasten, da ga v malem dojwsu v najmanjših potezah ne morem podati, — Prenesli smo v procesiji ostanke mučencev sv, Krisogona, sv, Hermeta in Fortunata iz stare cerkve pred novo. Tu so škof imeli i>omciitbno pridigo in razlagali obred posvečoiija. K sklepu smo v slovesni procesiji še (irenosli sv, Reš. Telo v novo cerkev med molitvijo s slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičov. Prostorna nova cerkev se je napolnila pobožnega ^ndstva do zadnjega kotiča, ki je prisostvovalo sv. ma,ši prevzv. g, knezoškofa ob častni asistenciji 32 mašnikov. Med njo se je razlegalo raz kora veličastno vbrano petje, ki jc povzdigovalo duše k večnemu Bogu, Tiha, mirna, prijazna Prečna! takega slav|ja še nisi doživelal In ti zala mlada nasa mati, danes te smem po pravici primerjati škofovi katedrali, kajti danes so v tebi; škof, pro,št, kanoniki, župniki, kapelani, kloriki v lepem vencu okrog svojega nadpastirja! O krasota nebeškega kraljestva v večnosti! kaka si! ko je že tvoja predpodoba na zemlji tako sijajna! Tudi možem rosile so se oči srčnega veselja! Jedne skrivnosti, cenjeni bravci in čitateljice, danes ne morem več prikrivati! Mod sv. ma.šo pri povzdigovanji so me premagale solze! Da jih prikrijem, sramežljivo pobesil sem glavo. Kaj je vendar bilo? Spominjal sem se zadnjega majtiika 1, 1907, Istega leta bral sem šmarnice „o lurdskem b, potu", o Bernardki, o župniku Pej ramalu, kako je zidal novo cerkev v Lurdu, ki jo je posvetil tarbski Skof. In ravno zadnji dan Smarnic eem bral o posvcčcnju cerkve in o veličastni procesiji z Najsvetejšim, Pa pri tem krasnem sprevodu ni biio Bernardke, !>a tudi ne župnika Peyramala, ki je cerkev zidal! — Revica Bernardka je že morala davno pred v bolnico! Žujmik Peyramal ])a je ležal v svoji sobi na smrtni postelji! Da bi videl veličastno procesijo, so je skušal skloniti, a revček jo omahnil vslod slabosti! Tako je opešal, da ga tudi drugi niso smeli dvigniti! Ko sem tole bral, pa mi šepne glas v srcu; S teboj bo tudi tako! Cerkev zidaš, pa pri njenem posvcčevaiqi to ne bo ! To srčno l)ol sem nosil zaprto v sobi 3 lota, pa delal za cerkev in farane navdu.ševal v nadi in pa v vednem strahu, ali jo dovršim ali no! Pogostokrat me straši misel, da ne včakam več prihodnega majnika! Zgradija se je dvigala srečno kviško, v letih 1907 in 1908 smo jo dozidali. A dne 26. svečana 1909 me vsled napora, truda in skrbi, pa tudi vsled b. volje vrže smrtna bolezen na mrtvaško posteljo! Zdaj, si mislim, je prišla tista ura! in moja slutnja se vrosniči! V 3 dneb sem prišel na rob življenja: Poklicali so mi zdravnika; ta spozna nevarnost, dvomi, da bi še preživel noč! Hitro odredi kot veščak zdravila, ravnanje in tudi zadnje sv. zakramente. Pobožni farani pa molijo zame v farni cerkvi in podružnicah prav goreče! Iti zdravniško pomoč je Bog blagoslovil na priproši^jo sv, Antona! Prebil sem noč in zjntraj mi je odleglo. Obrnil sem trudno glavo proti nebu in vzdihnil tiho: O Bog! kako si dober! — In zdaj v novi cerkvi, ko so škof po spremenonji i>ovzdignilÍ presv, R. Telo in Kri, sem se spominjal 30, maja leta 1907 in 2. sušca 1. 1909 — solze so mo polile — in tiho zdihnil; O Boj;! kako si dober! Milost si mi dal, da sem bil navzoč pri posve-čenji, pa še imenitno čast sem imel, nositi pri jirocesiji svetitýe mučencev, ccló to srečo, da sem podal presveto Rešnje Telo v roke Škofu za procesijo! Po sv, masi je bilo darovanje za novo farno cerkev, ki je trajalo dolgo časa in zneslo 417 kron. Bog povrni stotero! Na to so škof podelili zakrament sv. birme 180 birmancem. Ti bodo imeli lep spomin na sv, posvečenje cerkve in sv. birmo! V župnišču se je zbralo 50 gostov k obedu. — llil g. prošt je imenom vse duhovščino kaj lejto god voščil gosji. knezo.škoiu. Jaz pa sem se jim srčno zahvaljeval za orjaško delo posvečciqa nove cerkve in dobrohotno podelitev zakramenta sv. birme. Tudi corkvenemu patronu sem vnovič izrazil svojo zahvalo za naklonjenost, kakor tudi duhovnikom, svetni oblasti, faranom in drugim po vrsti. Radi temote vsled hudournega vremena smo j^rižgali elektriko ter pokazali, da tudi v Prečini napredujemo. — Zvečer smo spremili Prevzvišeoega na kolodvor in hvaležno voščili arečno_]>ot! Ant. iŠmidovnik. Niiiihel. — Ustanovitev „Slovenske Stražo" za novomeški okraj. V nedeljo 3, julija se ustanovi v Hmihelu okrajna podružnica „Slovensko Stražo" za novomeško okolico. Ustanovni shod se vrsi v Šmihelu v dvorani ob 8. uri zjutraj. Vsi somišljeniki, udeležite se obilno! — lati dan ob 7, uri so vrši v šmihelski dvorani političen shod, na katerem poroča gosp. prof. Jarc. Toga shoda se posebno udeležite kmetje, ker bo ob enem razgovor o ustanovitvi živinorejske zadruge za našo okolico. — Isti dan popoludne ob 3, so vrši v dvorani igra v korist „Slovenske Straže"*, Igro priredita društvi „Rokodelski pomočniki" in „Ljudska knjižnica". Na vsporedu je: petje, nova Sardenkova^igra „Slovanska ajtostola" in srečolov. — Prvo sveto obhajilo v Smiheiu bo tia dan sv. Petra in Pavla. Prvoobhajaiicev bo krog 100, .Šniai'j(>iii. -- Tukajšnja fara nas uči, kaj stori zastopnost mod duhovniki in ljudstvom, kaj premore pametna požrtvovalnost dobrih farmanov! Lepo sporazumno so se pomenili, pa so stari stolp in del prejšnje cerkve podrli, ne da bi bilo (judem prej ali slej treba plačevati pri davkih. Kar po vaseh so se vrstili pe-šci in vozniki. Istotako so kopali temelj in odvažali dotični materijal. In kakšno vnemo kaže to ljudstvo — izjem je malo — pri zgradl>i novega zidovja! Pridno zvažajo razno gradivo, tako da delavcem ničesar ne mai^ka. ^Zato so jia zid čudovito urno dviga pod spret-nitrii rokami vrlih Spacapanovih zidarjev; ponekodi so namreč žo tri metre nad tlakom, Hlnkoštni pondeljek dopoldne so položili temeljni kamen, katerega je slovesno blagoslovil mil. g. proSt novomeški dr. Eibert kot dekan ob navzočnosti več gg. duhovnikov. Izvr.šil jo g. prošt ta pomenljivi obred pred sv. mašo ter navdu.ševal ljudi, da naj le pridno dolajo za lepoto hiše božje! Po blagoslovu je sam opravil sv. mašo že v novem zidovju na nalašč zato pripravljenem, lepo ozaljšanem oltarju. Sliši se povsod, da je ljudstvo bilo jako ginjeno, da mu jo močno dopadla ta slovesnost. Precej pri darovanju so pokazali, da imajo dobro voljo pomagati, in prepričani smo, da so besede g. prošta padle na rodovitna tla. Ne le, da bodo pomagali kakor dozdaj, ampak svojo vnemo bodo le še podvojili. Kes, Bog daj, da bi še v ]»rihodnje šlo tako lepo najirej kot dosedaj I Popoldne jra je g, prošt bla- ifoslovii iićno kajielico pri župiiisču îti lepi kip presv. Srca Jezu-soveiïa. Vsa fara je cerkvenemu dostojanstvenikii hvaležna za iijej^ov trud. Ljnhljaiiii. — Za jiroaJavo slovanskih apostolov sv, Cirila ifi Metoda se )>ri[>ravljajo po vseh slovenskih pokrajinah. Naj tudi Oolonjskii ne izostane! Nu vseh slovenskih gortih in hribih, na Vseli točkah, ki so vidne daleč na okoiti, naj se zasvetijo 4, julija i'h 9. uri zvečer našj kresovi ! — Pripravljajte se povsod za manifestacijo 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico «Slovenske Straže" ! — Do 22. junija je naznai^enih že 84 podružnic. l'nisa. — Dno 15, maja, na bitikoštno nedeljo se je ustanovilo v I/'raiïi slov. kat. akadeiiiičiio društvo „Dan". Tako imajo zdaj tri vseučiliščna mesta, kamor zahajajo slovenski visokosolci slov. kat. društva. Izvođen je sledeči odl)or; Predsednik tov. diplom, «ksp. akad. in pravnik Josip Dular; podjiredsodnik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perno; tajnik tov. pravnik A. Leskovec; knjižničar in gospodar tov. pravnik Janko Koser. DomaČe novice. Dežtsliii pretlsodiiik g. baron Si;hwarz je 23. juo. dospel v naše mesto. Nastanil se je pri g. proštu. V KapiteHu ga jo pozdravila vsa dekanijska duhovščina, ki je imela slučajno isti dan konferencijo. Ob 9. uri zvečer je meščanska godba vkljub slabemu vremenu svirala na čast fT- predsedniku mej večerjo, katere so jo vdeiežilo več gg. uradnih načelnikov. G. iiredaednik je obiskai nekaj krajev, Žužemberk, Toplice, Pleterje, Kostaïqevico. I^ovsod je oliiskal žuj)nike, uradne načelnike, župane. Sinoči se je vrnil v Ljubljano. ViijeKodiii pretlsciliiik iz Gradca g. vitez Pittreich je junija obiskal tukajšnje sodno urade. Osflnie vesti. Državne železnice geometer I. razreda Moric iVanek in komisar Etlmund Seifert sta premeščena v Novo mesto, ■'iivitiorejski nailzornik Rataj je z Grma prestavljen v Ljnbljano. Dopoliiihiii (IržaviKizborska volitev bo v novomeskem-«rnomaljskem vol. okraju. Ker se je g. deželni glavar pl. Šuk^e ^'Ijiovedal poslanstvu v zmislu ukrepov izvršilnega odl)ora S. L, S., J® slednja iiozvala zaupnike tega okraja, naj se izjavijo radi kan-^Wature. Dne 19. juii. so se zbrali zaupniki novomeškega okraja J Šmihelu ter so soglasno nasvetovali kandidaturo g. dež. odbornika prof. Evg. Jarca. V isti zadevi^ se snidejo zaupniki čmo-"ijiljskega oknija 29. junija. Kanonik Žlogar je ob kratkem po-y'laril zasluge g. drž. poslanca pl. Šnk|jeja osobito z ozirom na Ji^ltinjsko, n. pr. dolenjsko in belokranjsko železnico, nje zvezo s yi"vatsko in Dalmacijo, preložitev drž, cest čez Gorjance, (iro^^ti "t, Jerneju; glede vodovodov, novega mostu čez Krko itd. Ko je šlo za splošne koristi in narodne pravice slovenskega naroda, je v zbornici vsigdar povzdigoval avoj glas. Z živahnimi ^'vio-klici zaupniki izrečejo zahvalo bivšemu drž. poslancu z željo, da ^otdeŽelniglavarzanaprejvspeSnodeluje v jiovzdigo naše domovine. iiiioiKivmije. 0. kr. domobranski evidenčni oficijal v p., I>08edite(j zlatega križca za zasluge itd., g. Mihael Mole, ime-^ovan je c. kr. nadoficijalotn. (Oastitamo!) Odliliovanje. Ob posvečevanju cerkve v Prečini je jirevzv. ^"Ozo.;kof imcnoviii vč. g. Antona Smidovnik duhovnim svetnikom, -^"služíiemu g. župniku iskreno čestitko. Na mnoga letal Poroka. Dne 20, t. m. sta sc v Novem mestu poročila S. trgovec Gu3t.av Kastner in gdč. trgovka Antonija Jager iz -'-'Jubtjane. Poročil ju je mil. g. i)ro.št v svoji hišni kapeli. lircN za ])ro8Íavo slovanskih a]>ostolov sv. Oirila in Metoda I'fižge dne 4, julija zvečer ob polu 9, uri na kapiteljskem marofu tukajšnje tiskarne J. Krajec na.sl. — V zanimivem si»orcdu nahaja petje in umetalnl ogenj. Pridite vsi Novomescanje na ^apiiL^liski breg! Zlxn'dVHtije. V torek dne 21. t. m. je imel zastoj) zdravstvenega okrožja za novomeški okraj svoje zborovanje ^ "^iikajšni bolnici cesarice Elizabete. Med drugim se je jedno-^'lasno sklenilo, obrniti se z novo prošnjo do si. vodstva Kranjske "'■atiilnicc, naj iata nakloni omenjeni bolnici svojčasnamenjenosvoto. . . kito se konča na novomeški gimnaziji v soboto dne I julija s slovesno službo liožjo ob 7. uri v frančiškanski eerkvi. pismeni izpiti, katerih se jo udeležilo Ib dijakov osmoSoIcev, so vršili od 8, do II. junija. Ustmena matura se začne 2. julija i"^l>oldiie in se bo nadaljevala ■). in 5. julija. Novomeško novo líinniuzijNko posloiye. Dne 1 fi. t, m, je fî. prošt dr. Elbert od g. finančnega ministra prejel veselo •^■■zojavno poročilo, da je vprašanje te stavbe konečno in ugodno rošeao. Prvotno je bila za stavbo določena le svota ^40.000 K. Posrečilo so je to svoto jiovišati na 330.000. Zidalo so bo še letoa in stavbeni prostor je vsak trenutek takoj na razpolago. Prostor je pod tem pogojem v najem dan, da se mora najemnik takoj brezpogojno in brez odškodnine umakniti, ko se bo začelo zidati. Novice, razširjene večkrat po raznih listih, da se radi tega ne more letos začeti zidati, toraj ne odgovarjajo resnici. — Dne 22. t. m, je g. prošt dobil iz učnega ministerstva poročilo, da je bil zadevni akt prejšrgi dan že odposlan na c. kr. dež. šolski svet v Ljubljano. — V kratkem se razpišejo gradbena dela. Prvo svftl.0 olihajilo sta imeli tukaj.šiqi (judski soli prav slovesno na Alojzijevo, deSka v samostanski, dekliška v kapiteljski cerkvi. Dečkov je bilo 42, deklic 19. O^'Piij. Dne 23. dopoldan se je videl ogenj na Trški gori. Zidanica g. Seidla je gorela, a ker je obokana, so vino rešili. Ogeig jo nastal po nesreči jiri razstretjevargu kamenja v bližini jioslopjs. Strela. Iz Kostanjevice se poroča, da je 23. junija zvečer treščilo v hišo g. Bučarja. K sreči še sin ni bil v postelji, poleg katere jo strela uničila uro in srebrno verižico. Materi v drugi poste^'i se ni nič zgodilo. — Treščilo jo tudi v Pleterski vrt. IKestiia liraiiiliiicu v Nuvem meNtu jo za vloge zvišala obresti od 4 na 4V4 odstotkov,. — Obresti za posojila pa ni zvišala, ter ostane S^/o kakor do sedaj. Opozarjamo na obširneje pojasnilo mej naznanili. Gospodarske drobtine. — Ustanovili sliod živinorejske zadruge za novomeško okolieo se jiriredi v pondeljek dne 18, julija ob 3. popoludne v društvenem jirostoru v hiši g. Jakšeta v Novem mestu. I-'ravila so gotova. Ustanovni shod jih mora odobriti in izvoliti člane prvega načjilstva, Na to se dajo i^ravila takoj vpisati v zadružni register. Živinorejska zadruga se ima ustanoviti za novomeško okolico in sicer za občine tímihel-Stopiče, Novomesto, Prečna, Št. Peter in Brusnice. V odbor bo voliti razen načelnika in tajnika, ki ima biti ob enem blatrajnik, sedem članov. Vsekako je treba v odboru vnetih in dobrih živinorejcev, da ho zadruga vspeSneje delovala. Po svojih pravilih ima živinorejska zadruga pospeševati vse panoge naše živinoreje, zlasti pa rejo govejo živine in jirasičjorejo, — (iovejo in prašičjo razstavo za novomeški okraj priredi kmetijska podružnica v pondeljek dne 19, septembra t, 1. na sejmišču v Kandiji. Na to razstavo opozarjamo že danes vse tiste živinorejce, ki želijo kaj razstaviti. Vsak razstavljavec bo moral priglasiti govejo živino in prašiče pravočasno, saj do 1. sept. t. 1., da zamore razstavni odbor preskrbeti potrebni prostor. Zlasti velja to za prašiče, ki jih bo razstaviti v posebnih ograjah. Razstavo naj bi se udeležili vsi tisti naši živinorejci, ki imajo lepo plemeno živino na prodaj in jo želijo tudi zanaprej prodajati. V tem [ïogledu bo razstava podučna za vse, ki iščejo dobrih plemenih živali domače reje, ker jim bo razstava ob zadostni udeležbi najbolj l>okazala, kje se dobi lepa živina in dobri prašiči na prodaj. — (lositodiiijski tečaj v Šmilielu se utegne otvoriti že letošiýo jesen, V tečaj se bodo sprejemale notranje gojenke, obiskovale ga bodo lahko pa tudi vnanjo učenke, ki bodo iz bližajo okolice hodile k poduku, tako da bo t tem pogledu ustreženo vsem težigam tistih starišov, ki bi radi kaj več storili za potrebno izobrazbo svojih otrok. V Šmihelu bo .šola oprav^ena z vsem potrebnim hišnim gospodinjstvom in se imajo gojenke zlasti v zimskem tečaju poučevati v hišnem gospodinjstvu. V poletnem tečaju se bo poučevalo kmetijsko gospodinjstvo in se ima v ta namen pritegniti tudi gospodarstvo kmetijske šole na Gmm, zlasti ondotno mlekarstvo, kravjareja, pcrtitnînarstvo in vrtnarstvo, tako da bodo imele gojenke dosti prilike, izvežbati se v vseh jio-trobnih delih. — 1'eronospora jto viiioirradih nastopa sem in tja z veliko silo. Zato je lia potrebno, da vinograde pridno škropimo. Bati se je letos vsled izvanredno vlažnega vremena, da se loti peronospora tudi zaroda. _ Raznoterosti. * Slovanska ajKPstola, — zgodovinska igra, sp. .Silvin Sardenko. Veliki prevrat, ki se je izvršil mej panon.skiiiii Slovenci v 9. stoletji, je predmet tej igri, katera se bo predstavljala ob praznovanju sv. Cirila in Metoda fio slovenskih odrih. Brez dvoma bo utrdila v poslušalcih narodno čuvstvovanje ter ljubezen do domovine. Loterijske številke. GRADEC, II. jnnija 5 60 89 12 85 TRST, 18, junija 55 44 53 26 74 Razglas. 118-3-3 Novi uCenci se bodo v prvi razred novomeške j^imnazije Tiii^orali T sredo junija od do ure dopoldne. Pred 29. junijem se to lahko tudi po pošti zgodi, ako se poš^ejo potrebna dokazila na c. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Rudol-fovem. Zahteva se krstni list in obiskovalno spričevalo, v katerem mora biti izrecno povedano, da je bilo dano za vsprejem v srednjo soio, in v katerem morajo biti redi iz verouka, učnega jezika in računstva. Sprejemni izpiti se bodo vršili v četrtek 30, junija. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. Dražbeni oklic. E 197/10 9 Dne 5. julija t. 1. dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oxnanietijeni Bodniii v izbi St. 6 (Iraéba lemljišč vi. Ňt. G90, 186, ltj7, 387 4G3, k, o. Čelence in t). št. 291. S30, k. o. HerinjavM. Nepremifninftm je dabiena vrednost na 2S5 E GO b, 252 K 43 h, 409 E !iO b, 119 E 16 h, 116 E 68 h, 153 E 10 h, 166 E 56 b. Najmanjši ponudek inaša 160 E 33 h, 168 E 32 b, 979 E 80 b, 79 E 44 b, 77 E 12 h, 103 E 06 h, 111 K 04 b, pod tem zueskům Bâ n« prodaje. Draibene pngoje, ki se s tem odobrijo, in listine, ki se tiúejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele hnpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni eodniji T itbi it. 6 med opravilnimi nrami. Travice, katere bi ne pripnsčale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpoKneje T dražbenem ubrukn pred lafetkom dražbe, ker bi se aieer ne magle rax-veljavljati glede nepremičnine ssme. O nadaljnib dogodkih dražbenega pnstapanjft se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jib tadobe v tekn družbenega postopanja, tedaj samo z tiabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliša spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej t sodnem okraja stannjučega pooblaičenca za vročbe, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., dne 18. maja 1910. (133) Dražbeni oklic. E 202/10 6 Dne 2. julija 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznameiijeni sodomi, T izbi st, b draàba zeuiljiéč vi. št. 705 64S k o. češence, obetojeùiu iz hiše, svinjak*, vinograda in pašnikov s pritiklino vred, JiepremiÍDÍnam je doloíena vrednost ad vi. St, 507 na 1641 K 83 h, ad vi. St. 648 na 1137 E 10 li, pritiklim na 4 E, Najmanjši ponnđek zna.^a ad rl. št. &Û7 znesek 1097 E, ad vi, št, 648 snesek 769 E; pod tem zneskom se ne prodaje. S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki ee tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pre||;tetlati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št, 5 med 0[iravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenei^a postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobé v teku dražbeuega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v ukoliân spodaj oznamenjeue sodnije niti ne 'meunjejo tej v sodnem okrajn etanujočega pooblaščenima za vročbe, C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovovem, oddelek II,, due 20. maja 19:0. (13 n 0pr.Kt.A30/t0 £0 Pri c.,kr. okrajnem sodišča v Eostaajevici so po prošnji dedičev Franceta Homaua iz Št Jerneja 16 na pri)daj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se nstanovile pristavljene izklicne cene iu sicer: bifia št, 15 v Bt, Jerneja, pripravna za trgovino in gostilno, e gospodarskimi poslopji (23.840 E), travnika <&G0 E, 140 E), eadni vrt (1000 E), vrt za zelenjavo (600 E), njive (3000 E, 2200 1800 E, 1800 E), vinograd s hramom, nekaj posode (G89 E), vinograd (150 K), gozd (600 K), solastuitinke pravice (600 É. Dražba se bo vršila dne 27. Junija 1910 ob 8. url dopoludne v Št. Jerneju. Poundbe pod izklicno ceno se ne spr^jmo. Dražbeuo izknpilo je vplačati: '/, takoj, '/-i v pol leta, ostanek v enem letu. - Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek I. ».junija 1910. (132) Heblovana soba se oadaiijii lits in za pospeševanja lasne rasti. — Etiino pristno s tvrdko edincfja izdelovatelju: Friedr. Eiermann, Wien, Pforzheim & Basel. Zaloga pri brivcu g. Ferd. Buk-u v Rudolfo vem, mmm^^^ V MramOP-jevi hiši. mmmm^^ Prodam radi preselitve v posted, veliko svetilko (Iliingelampc), preprogo za salon (Ralon-tcppich), omivalno omaro (Waschkasten), divan in drujio; star ćcio (violoncello), različne innzikiilíje, leposlovne in znanstvene knjige- Emil Rizzoli, 12S Rudidfovo št. 26!i, prvo nadstropje. Proda se iz proste roke vinograd v Trški gori. Isti je na novo zasajen in skrbno obdelan. Zraven spada zidanica in vsa posoda. Nahaja so vse v najboljšem stanju. Vinograd loži v najlepši aolncni legi. — Veè ae izve pri lastnik» JužeTii Osoliiik, Novo mesto. Cerkvena ulica št. 131. Hiša je prostovoljno na prodaj pod ugodnimi pogoji. Je močno zidana, suha, b 4 stanovanjir skladi,ičem, pripravna za vsako delavnico, 16 korakov od Ijjul)-tjanslic glavne ceste, s kletjo, vodovodom, vrtom, dvoriščem in drvarnicami, — Vprašanje na Ivan Pctrič, št, 2'24, Kapitcijsk» ulica, Novomesto. 135-8-1 17286238 Mestna hranilnica v Novem mestu za ktere varnost jamči mestna občina 2 vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, ima po šestnajstletnem obstanku nad tri in pol inilijona kron vlog, in —— ii;ul 223.000 kroTi reserve. ^^ To jasno dokazuje veliko zaupanje občinstva do tega zavoda, — Zaradi popolne varnosti vlagajo v njo tudi sodišča sirotinski denar. Hranilne vloge obrestujejo se po i*" 4<% odstotkov. Ker se pa poiuletne obresti zopet obrestujejo, je obrestovanje še nekaj višje. Rentni davek plačuje hranil-iJica sama. Posojila na posestva se dajo proti 5 odstot. obrestovanju. S tri odstotki za pol leta poplača dolžnik v 36. letih V6S dolg z obrestmi vred. Za pisttia in poSiljatvc zatlostiije naslov: Mestna hranilnica v Novem mestu. ] 38-3-1 Ivan SuBtec brivec in vlasnijar, | Uiidoliovo,Glavni trg. i IivrSaje vsa lasiia (lola, kiie po vEorcih, pripuroča svojo zalogo "'t. podlng itii. ; liri IIaruiilu kit EadoBtuje vaorec in cena. — Kratka prevejsa Mi) rlo 13 K; pjldolgft 7 lift S K; doJjia 3'60 do 5 K, sive iii avetle; rumena It liražje. PoSiljfttev iliakretua pi» jnivzetjn. . TriporoiUm še Ipecialitcte; Orlgitiiil Bayrum, Amerikanski Kaarpotrol prot.i *PMa;ijn ju jiflmt- Prisnalna pisma na raipcjlago. Colonjska voda «a JOMiranje liua proti (frbauienjn koie in proti lišajem 1 stekl. 60 vin. Nuslol larvilo ta laxe iti braile, rtiravniSki) preiskan. Mila iu dišav« po nizki ceni l's to priiifirníítn Sfoj lirivski hijrieniiini salon v tiadaljijo naklonjenost. KiiÍMi,j(^in iiipšiiiie in rezane liise. Hiša V dva koncai ^itlatui, četrt ure o(i Tojilic, na lei>i legi, dve kleti, živinski hlev hišo, vso v prav (iobreui stanii, nekoliko vrta z ilrevjom zasajenej^'a, tri parccle njiv in eno j)arcclo icretîa amrekoveK« JiOînin proda prostoTolJiin po nizki cmii Miirlin SeiiicR iz '^ela št.5 tiri Toplicah. Iviior iiii.sli kupiti, Îîîvb kui»no ceno ravno tam. DomaČe podjetje! • • • naznanja, da je prodala vso zalo^fo zart^zaneira. slreŇtiika-ziikri vara (FalzzicKel) v številu 102.000 koniadov in ne more za takoj te vrste opeke voc oddati. S I. jnJijein prične pa zojiet s prodajo iste vrste ojieke, katera bode do takrat zg-otovljena. Vsi oni, kateri želijo dobiti zarezani strešnik-zakrivač (Falzzicfi^e]) I. vrste, blagovolijo naj so zglasiti pri podpisanem oskrbDÍ.4tvu, da se omogoči po 1. juiiju neovirana oddaja te vrste opeke. Čas, kedaj se bode pričelo s prodajo zarezanega strešnika- zakrivata (Falzzigel) I. vrste, se bode naznanilo pravočasno v Dol, Novicah. Vse ilrntre vr.*ite opeka je scdiij še v zalotil ter se jo lahko dobi vsaki čas, 113-3 3 Oskrbništvo graščine Breitenau-Zalog pri Rudolfovem. Naznanilo. Slavnemu občinstvu si usojam u^ndno naznaniti, da sem se s 1. jiinijeiti iz Kantlije pre.>sclil in da izTršujouj od sedaj naprej svoj fotografsKi obrt v Novem mestu v iiekdajiii Ycrtařiéevi hiši, Križatijska nliea, zniveii glavnega trga. — Fotografiral bodem v vsem zahtevam fotografičncga atelijeja ustrezajočein ter v vsakem času zelo ufirodnem prostoru. Da postrežem slavnemu občinstvu z popolnoma modernimi slikami, fotografiral bodem lahko z umetno svetlobo. Slike izvršujem na raznih modernih pai>irjih raznih i)arv, v vsakovrstnih oblikah od najmarrjšega formata do naravne velikosti, ]te)M'oilMk''ii dela. Za mnogobrojni naklonjeni obisk se ])rÍi»oroča s spuátovaDiem tt n i 126-3-2 H. Dolenc. Lepo posestvo na prodaj. Na Spodnjem Štajerskem 2 minute od kolodvora, do farne cerkve in stirirazredne ljudske sole je 4 minule. Hi.ša je xidana, z ojicko krita, v dobrem stanu, hlevi so tudi zidani, obokaui ter z ojieko kriti in ravno ob okrajni cesti. Njive in travniki so rodovitni, brez kam^ja, v ravnini in ob cesti ; hosia jo lepa, dorastena, les xa. sekatije je bukov in hrastov, dobra pitna voda blizu hise. Proda se zavoljo starosti pod zelo ugodnimi pogoji ter po ceni, iVevKame se lahko nekaj posojila Kamniške hranilnice. — Natančno se izve pri Josipu Koži«, posestniku in krčmarjii v Stopah p. Sevnica. lift 3-3 Mesnica obstoječa že nad 50 let. ki so nahaja na Glavnem trgu v Novem mestu, se odda s 1. jniijcin. — Natančneje pri Jak, Pauiriču, 12H-0-2 Ivan Kuntara, Parna opekarna ^^ v žabji vasi pri Novem mestu g^g : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slaviiemu občinstvu in gg. graščakoni okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko »padajočega dela in sobnega tapetovanja. fc^ /ii naročilo zadostnje (i(>])isni(',a. i78-9-6) oddaja zarezano in prešano strešno opeko izbornega letošnjega izdelka z triletno garancijo. Opeka tudi navzgor popolnoma zapira, ima pripravo za privezati, tako da je popolnoma varna proti nevihtam. Najcenejšo najtrpežncjSe kritje strehi ll6î)-3 t «T t m eovG zieant nisi z zraven pripadajočimi zelenjadnimi vrli kakor tudi 1I4-3-3 IPV^ stavbene parcele ""VB v Kandiji so takoj prodajo. — Več pri lastniku Josip (Hivo, F.P.9idic 8 Komp. Ljubljano tovarna zarezanih strešnikov ----- ~ ponudi vsalto poljubno množino______ :: patent, dvojno zarezani (222410) strešnik "zakpivač B poševno obvezo in pri veznim imstavkom,,sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Niijiin'in'ost(^,jše, iiajepiifijše in iiajtrpožiiojšp kritj« streli seiluiijosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis, t I •m t hH I Î i I ■m Svoji k svojim ! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za BanJijo in ohoiico rog. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandijî sprejema hranilne vloge o(î vsacega, če je qjen ud ali ne, ter obrestuje po • na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz avojega plačuje. t Î H5-Hfr Hfr ifr řfr řfr ři»-»■ » » ■ér m-Uf i*- t fT ye Iniant 350 iil izvrstnega IstrsKega vina » bele ill črne vrste, kakor tudi istr.ski konjak po nizki ceni. Vsled nizke cene po.šitjam samo od 2001 naprej in proti povzetju. V dveh mesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplačno. Ana M. Pujiiiaii, posestnica v Vodtyanu (Dij^nano) Tstrija. Vsakovrstne slamnike priporoma trgovcem in slavnemn občinstvu ii?.7-3 Franc Cor ar, tovarna slaniuiiíov, Stob, pošta Domžale. Cene primerne, postrežba točna, na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim! m^mm^^m Ëïiiil Longo, opeharnap na Malencah pri Kostanjevici priporoča svojo bogato zalogo strešne ofieke iii žlebnikov stare vrste in opeke za zidai^je, oboke itd. vsem onim, ki imajo svoje strehe ác krite z opeko stare vrste. Opeka se dobi vsaki čas in v vsakem številu. 121-3-2 šas n ( n na najlepSeiii prostoru z vrtom, na križai^jii treh ccst, jo takoj na prodaj. Kje, pove iiredništvo „Dol. Novic''. ÍÍ3-C-4 Posestvo na prodaj. Poslopje v dobrem stanu, na ravnem, četrt in-e od žeIoziii.5ke postaje Št. Janž. Posetvo za 40 mernikov (vse obsejario), 3 lepi travniki, B johov lepe hoste. Proda se radi smrti gospodarjeve. Ona ïÎ:J.O(H) ki-oii. Plačilni pogoji ugodni. — Več ac izvé pri Alojzij» Kiioz, Trata, pošta Tržišče (Dolepjsko). i2n-2-2 KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Eeil'Ova bela prc.vlnka (glazara) za, nmivalne mize 90 vin. Keik-ova Řevlje po 30 vin. Keil-nv lak za xUtenje okvirjev 40 vin. Novo mesto: J. Picek. Črnomelj: Anton Znrc. Idrija: Val, Lapajne. Kamnik: K<). Hajek. Koíevje: Frwii Loy. Kranj: Franc Dolenc. Eeii-ovo leiiûila xa pude 00 vio. Keil-ov lak klobuke v raz^ ličnih "barviilj. ima veđua v zalogi tvrJka Ljubljana: Leskovic Medeu. Postojna: Aiitun Ditricb. Skotja Loka: M. Ž i iron. Zagorje: Riii. E, Mitieliji«. Radovljica: Otn Humana. (76-0-6) lE^aJatel] in založnik Urban Horvat. UdgOTorai uredaik Anton Žlogar. Tisk 1. Krajec nasi.