PIZZERUA »OGLER«
SoitanJ Tel.: 083/B82-2W
velenje, 6. decembra 1990 številka 47, cena 12 dinarjev
VELIKO OBISKOVALCEV
Gorenje je v Ljubljani prikazalo svojo lepo in zanimivo umetniško zbirko. Ogledalo si jo je okoli 40 tisoč obiskovalcev
STRAN 6
BODO ŽALI?
VZDR-
Obe velenjski rokometni ekipi v jesenskem delu prvenstva igrata odlično in razveseljujeta ljubitelje te igre.
STRAN 10
V soboto, 22. decembra, bo v Mozirju velik dobrodelni koncert za obnovo Savinjskega gaja.
O naši novi ustavi
Samo za vzorec, pa vendarle
Razpravo o osnutku nove slovenske ustave so v mozirski načrtovali v novembru. Kaj se je zgodilo že 1. novembra in kaj se dogaja še danes, vsi dobro vemo. Za pravo razpravo ni bilo ne časa, ne pravih možnosti. Gradivo so večinoma obravnavala le vodstva posameznih strank, zato na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine poslanci niso imeli na voljo dovolj konkretnih predlogov. Dogovorili so se, da stranke v prihodnjih dneh še izoblikujejo morebitne predloge in jih preko republiških poslancev iz občine ali preko republiških vodstev svojih strank posredujejo neposredno.
Ob tem dejstvu so na zasedanju skupščine sprejeli le dva predloga. Poslanci se namreč strinjajo z enodomnim parlamentom pod po-
gojem, da bo v njem zagotovljena primerna zastopanost posameznih regij. V nasprotnem primeru predlagajo in zagovarjajo državni zbor, da podeželje ne bi bilo znova zapostavljeno. Drugi predlog se nanaša na lokalno samoupravo, ki v ustavi skoraj ni opredeljena, prav nič konkretnega o tem pomembnem področju v njej ni zapisano. Zato predlagajo, da se to poglavje razširi in podrobneje opredeli. O teh dveh predlogih ali dopolnitvah so torej glasovali, v nadaljevanju pa o osnutku le razpravljali.
V občini Velenje so bile aktivnosti kanček bolj živahne, pa vendar precej daleč od tistih, ki jih tako pomemben dokument zahteva. Na kaj so v nekaterih strankah opozorili, pa si preberite na 8. strani.
Eno ali dve podjetji?
Dediščina kroji odločitev
Novo občinsko vlado imamo in nestrpno že pričakujemo rezultatov. Rezultatov, ki smo jih v našem okolju že resnično potrebni. Nova vlada, vodi jo Franjo Bartolac, se tega zaveda in z delom so začeli nemudoma. Pa vse skupaj vendarle ni tako preprosto kot morda izgleda na prvi pogled. Četudi zagovarja nova vlada diskontinuiteto s prejšnjo (ob takšni svoji odločitvi je bila tudi potrjena), vsaj na dosedanjih dveh sejah še ni mogla dati vsebini dela svojega pečata.
Zatika se jim že pri oblikovanju javnih podjetij na področju komunalnega gospodarstva. Dileme o tem, ali oblikovati dve ali eno javno podjetje, so se menjavale skupaj z občinskimi vladami. Arzenškova je na primer zagovarjala eno javno podjetje, dokončno odločitev pa prepustila svoji naslednici. Di-mitrovičeva vlada je. pripravila predlog (v osnutku je v skupščini že tudi potrjen) za oblikovanje dveh javnih podjetij.
Nova vlada v takšni odločitvi ne vidi nobenega ekonomskega argumenta, še zlasti pa meni, da je takšna organiziranost neutemeljena Viktor Robnik, ki sedaj pokriva to področje. Pa se ob tem vrtijo v začaranem krogu. Upoštevali morajo namreč še marsikaj. Med drugim, da so bile aktivnosti v zadnjem obdobju politično
vodene v oblikovanje dveh podjetij, na kar so se v Vekosu, kjer mimogrede medsebojni odnosi že dolgo niso takšni kot bi morali biti, tudi pripravili. Najbolj pa novo vlado »priganja« čas. Zmanjkuje ji ga, da i)i lahko uveljavila tisto kar misli, da bi bilo najbolje. Vekos mora biti reorganiziran do konca leta. To pa je možno .le, če predlagano organiziranost (dve javni podjetji — eno za področje toplovodnega ogrevanja in drugo za ostale komunalne dejavnosti) izpeljejo do kon-
Težka preizkušnja torej takoj na začetku. Verjetno drugače ne bo šlo kot da privoli-
jo v kompromis in si pustijo odprto možnost, da v bližnji prihodnosti oblikujejo to dejavnost, po tržnih kriterijih. Kako trnava bo ta pot (če bodo kasneje krenili po njej) pa prav dobro vedo.
Rešitev tega gordijskega vozla je po vsej verjetnosti padla včeraj, ko se je nova velenjska vlada ponovno sestala.
Upajmo, da ob tej in verjetno še kateri reorganizaciji, ne bomo »ta kratko« potegnili potrošniki, ali pa, da bi se nam pripetilo kaj podobnega kot se že nekaj časa dogaja v Ljubljani.
Mira Zakošek
V nedeljo je sneg pobelil vso Slovenijo, pa res le pobelil. Bilo ga je komaj'zà vzorec, pa
tudi za obet, da letos naj ne bi bili zopet priča zeleni zimi. Najbolj so se ga razveselili otroci, ki so bili obenem razočarani, ker ga
je bilo premalo, še za poštenega snežaka ne. Tisti najmlajši pa so bili nemara začudeni,
saj so sneg videli prvič. Kakorkoli že, za prve radosti ga je le bilo. (bm)
Če ste spomladi zamudili predavanje svetovnega popotnika Zvo-neta Šeruge SPOMIN NA LETO DNI ŽIVLJENJA, je tu nova priložnost.
Popotnik Šeruga je z ženo Romano Dobnikar leto dni prebil v Afriki in jo z motorjem prevozil po dolgem in počez. Kaj vse je pri tem doživel, bo povedalo njegovih 600 diapozitivov po sistemu računalniško vodene diapro-jekcije.
Predavanje bo v petek, 7. decembra, ob 19.00 v domu kulture Velenje.
Celoten prihodek od vstopnine bo nakazan Slovenski Karitas kot pomoč poplavijencem.
SAŠA TEMA
I nama
Teletom ki nakup v Nemil
853-500
Kje si mesto?
Le kdo na svetu si ne bi želel poiskati najboljšega prostora pod soncem? Marsikdo se je v težnji za čim-boijšim standardom pripravljen odreči temu ali onemu. Zeli po svojih močeh prispevati k razvoju kraja, saj ve, da bo marsikatera skupna pridobitev tudi zanj ugodna naložba. Dokaz za to so izglasovani referendumi, pa udarniško delo, tudi denarni prispevki bodisi ob izgradnji vodovoda, ceste, telefonije, nekaterih objektov,... Toda vse ima svoje meje.
Že prejšnji, sploh pa zadnji samoprispevek je dokaz, da tam, kjer je zaostanek večji obstajajo takšne potrebe in interesi in tam so ti bili izglasovani. Drugje se za odvajanje 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka za skupne potrebe niso odločili. Konec koncev jim ZA tu-
di ni bilo treba obkrožiti, saj imajo rešena najnujnejša vprašanja, zlasti na komunalnem področju. Povsem drugačna je slika v iz-venmestnih krajevnih skupnostih, kjer si krajani še vedno prizadevajo pripeljati zdravo pitno vodo do pip v gospodinjstvih, voziti po asfaltnih cestah, se uvrstiti med kolikortoliko komunikacijsko razvite in še in še.
Že tako obsežnemu, predvsem pa globoko v žep se-gajočemu seznamu potreb naj bi v kratkem pridjali še izgradnjo plinovodnega omrežja. Z njim bi ubili dve muhi na en mah: kot tehnološka alternativa toplovodnemu ogrevanju mesta Velenje naj bi bila to, hkrati pa prispevek krajanov iz-venmestnih krajevnih skupnosti ekološkemu gibanju.
Ne enemu, ne drugemu
ni kaj oporekati. Zadeva pa je sporna z drugega kota. Sporen je namreč znesek naložbe na posamezno gospodinjstvo. Okrog 91 tisoč dinarjev do hiše, nato pa še približno 20 tisočakov za preureditev instalacij bo najbrž zä večino krajanov prevelik zalogaj kljub ugodnim kreditnim pogojem, kljub 30 odstotni vrednosti naložbe v udarniškem delu, kljub večjemu prispevku industrije za ta vir energije,.. . Toda, naj so nameni predlagatelja glede plačila še tako dobri, je ob prednostih, ki jih ponuja plin, vendarle pozabil na nekatere stvari: v socialni krizi, v katero se vse bolj in bolj poglabljamo ljudem približno 6000 din poprečnega osebnega dohodka v občini komajda zadošča za pokritje najnujnejših življenjskih potreb; da so marsikje pred
izgradnjo telefonskega omrežja, kjer bo za priključek treba odšteti od 4000 do 4500 DEM, da se drugje ob tem potijo še pri napeljavi vodovoda (prispevek gospodinjstev tu ne bo kaj dosti manjši), posodabljanju cest. Ob tem je treba omeniti še to, da cena ni dokončna, da je izračunana na vrednostno izhodišče cen v mesecu juniju letos, da je pred vrati morebitna devalvacija in še ena pomanjkljivost: za plinovod bi se moralo odločiti od 70 do 80 odstotkov gospodinjstev, da bi obveljalo 91 tisoč dinarjev do hiše. To pa je precej, če je (za primer Šmartno ob Paki) od 2000 krajanov zaposlenih okrog 750, približno 380 pa je tu upokojencev.
Projekt plinifikacije je sicer simpatičen, pred kraja-
ne pa zaradi prej omenjenih razlogov gotovo ne prihaja v pravem času. Zavedajo se sicer, da so za dosego določenih željenih ravni potrebna precejšnja odrekanja. Ne gre pa jim v glavo, da so leta nazaj pomagali pri urejanju mestnih krajevnih skupnosti, v kriznih časih, ko koma'jda stiskajo konec s koncem, ko marsikdo med njimi ne ve, kako bo z delovnim mestom, pa morajo toliko prispevati sami. Na takšen način se še zdaleč izvenme-stne krajevne skupnosti ne bodo približale, kaj šele izenačile komunalnega standarda z mestnimi. Stari časi se ponavljajo, pravijo nekateri. Morda se bo tudi solidarnost mestnih krajevnih skupnosti z vaškimi? Morda.
T. Podgoršek

Wk Novice I
Emona
9HHHH
Bodo imeli svojo občino?
(tap) Šmartno ob Paki — Razmišljanja, kaj in kako z razvojem krajevne skupnosti v prihodnje, listanje po knjigi zgodovine kraja ter možnosti, ki jih glede organiziranosti omogoča osnutek nove slovenske ustave, so v glavah članov liberalno demokratske stranke iz Šmartnega ob Paki porodili idejo o ustanovitvi svoje občine. Idejo so na seji v začetku tega meseca podprli tudi člani sveta omenjene krajevne skupnosti.
Novo občino naj bi poleg Šmartnega ob Paki tvorile še krajevne skupnosti Gorenje in Letuš, delovala pa naj bi po vzoru občin v sosednji Avstriji. Da ne mislijo ostati le pri ideji, ampak jo izpeljati tudi v praksi, dokazuje za to posebej imenovana komisija.
Vsi pogoji menda doslej še niso izpolnjeni, precej pa je odvisno tudi od tega, če bo Velenje regija oziroma občina regijsko središče.
O tem, ali bo to račun brez krčmarja, bodo pisali v začetku prihodnjega leta oziroma najkasneje takoj po sprejetju nove slovenske ustave.
Prijave mladih raziskovalcev do 12. decembra
(mz) Na Centru srednjih šol še vedno zbirajo prijave mladih raziskovalcev, ki želijo sodelovati v akciji »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Oddati jih je treba najkasneje do 12. decembra, izdelane naloge pa do 19. aprila prihodnjega leta. Sodelujejo lahko učenci in študentje srednjih, višjih in visokih šol ter ostali mladi (mlajši od 27 let). Najboljše raziskovalne naloge in inovacijski predlogi bodo nagrajeni z denarnimi nagradami. Več informacij dobite na Centru srednjih šol (Irena Pilih, soba 24 - telefon 853 181).
0 statusu ZRYS
(bm) Predsedstvo občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Velenje je na zadnji seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij, med drugim obravnavalo pobudo kadrovske komisije za podelitev zveznih, republiških in občinskih priznanj in plaket. Predloge je predsedstvo posredovalo republiški konferenci, zatem so udeleženci spregovorili o napredovanjih rezervnih vojaških starešin. V višji čin bo napredovalo 135 mlajših starešin, v višje starešine trije, v kapetana 1. razreda 20 starešin, v kapetana 12 in v čin poročnika 41 starešin. Napredovanja in podelitev priznanj ter plaket bodo izvedli na svečani seji. Sicver pa so starešine na seji spregovorili tudi o sedanjem in bodočem statusu ZRVS in o drugih aktualnih vprašanjih.
Obiskali najstarejšo krajanko Gorice
(mkp) V ponedeljek prejšnji teden je praznovala 90. rojstni dan najstarejša krajanka Gorice Marija Kolar s Splitske ceste. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki Komisije za socialno skrbstvo iz te krajevne skupnosti, ki soji ob lepem jubileju čestitali v imenu krajevne skupnosti in osnovne šole bratov Mravljakov.
(mkp)
Ogled jame in reševalne postaje
(bm) VELENJE — Predsedstvo in operativni štab občinske gasilske zveze Velenje bosta jutri, v petek, organizirala strokovno srečanje za predsednike in poveljnike gasilskih društev, prav tako industrijskih gasilskih društev in članov predsedstva in nadzornega odbora zveze. Udeleženci si bodo najprej ogledali Rudnik lignita Velenje, zatem pa jamsko reševalno postajo. Ob 15. uri in 30 minut se bodo zbrali pred jamo Nove Preloge.
Jezuit Franc Cerar med Velenjčani
Socialistična stranka Slovenije Velenje in velenjski kulturni center vabita prihodnji četrtek, 13. decembra, na pogovor z jezuitom Francem Cerarjem, piscem knjige PARTIZAN NEKOLIKO DRUGAČE, sicer pa mariborskim župnikom.
Cerarjeva pot skozi življenje je nekaj posebnega, poseben, čisto njegov pa je tudi pogled na življenje pred drugo svetovno vojno, med vojno, ko je bil partizan in kasneje na obdobje Stalinizma . .. Ves čas je ostal zvest svojemu prepričanju ... O vsem tem piše v knjigi, o tem pa boste lahko pokramljali z njim tudi v knjižnici Kulturnega centra.
BWCiM
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.
HHHHHHHHhnHHHHHHHH^
	<Zj
	
	>
Piše:	o -C E >
ekspres
Maček
Miting Marojevičeve stranke za enakopravnost se je popolnoma sfižil! Najprej je prišlo premalo udeležencev, pa še ti so se zbrali v glavnem zategadelj, ker človek ob sobotah v Ljubljani res nima kaj pametnejšega počenjati. Potem je zmanjkalo še elektrike, kar je slab znak za poplebiscitno Slovenijo in firbci nismo slišali, ali so tudi Črnogorci v Sloveniji Slovenci, ali pa so kaj drugega, ponovno pa smo izvedeli, da je srbska zemlja povsod tam, kjer živi in dela vsaj en Srb in celo tam, kamor je kdajkoli stopila srbska noga. Zdaj lahko Slovenci seveda pademo v paniko, ker so nekoč Turki veselo šarili po našem teritoriju in prišli do Bohinjske Bele, kar pomeni, da bi lahko upravičeno zahtevali ozemlje nazaj.
Zgoraj omenjena stranka nasploh na prvega decembra ni imela prave sreče. Ilegalni shod je stražil en
sam Bavčarjev policaj, pa še ta se je delal kot da nič ne vidi in nič ne sliši. Kar je ob naraščajočem gospodarskem kriminalu spet slabo. Slovenska opozicija se je zbrala pred banko in že s tem nesramno izzivala nasprotnike, ki so za Jugoslavijo—v glavnem se je smejala. Jugoslaviji namreč. Eden od mitingašev je obljubil zmago Miloševiča na srbskih volitvah in dodal, da se potem ve, kdo bo predsednik. Mislil je tudi na Slovenijo.
V Ljubljani še vedno sprejemajo bogate stave na temo, kaj je zunanji minister Dimitrij Rupel prinesel iz Pariza v polivinilasti vrečki, kar smo lahko videli tudi po T.V. Možnosti so samo tri: prvič, da je prinesel soprogi svileno obleko a la Dior, kar odpade, ker bi s tem občutno načel slovenski budžet, ki je prazen, je rekel podpredsednik vlade Mencinger in bomo kmalu gospodarsko shirali. Drugič je možno, da je imel Rupel v vrečki mačka, saj je prišel iz sestanka KEVS-a, kjer se je tolkel za slovensko drža-
v žaklju
vo; največja verjetnost pa je, da v vrečki ni imel ničesar in da je blefiral, ker je malo verjetno, da bi v njej nosil svojo ministrsko garderobo. Največ stav je na drugo možnost, kar nekateri pripisujemo nesramnemu vplivu opozicijskega lobija, zlasti liberalcem, ki so za plebiscit, radi pa bi vedeli, kako bo to izgledalo. V svoji predrznosti namreč zahtevajo absolutno večino, ki naj bi se izrekla za. Nasprotni tabor, ki ne obvlada samo matematike, ampak tudi logiko, se nagiba k temu, da bi za sprejem plebisci-tarne odločitve zadostovalo že 40 odstotkov volilnih udeležencev, skrajni pesimisti oblastne koalicije pa bi odstotek radi še znižali. Kar pomeni, da niti lastnemu narodu ne zaupajo več. V primeru zmage te različice bi bili samostojna država že v teoretičnem primeru, da se volitev udeležita dva Slovenca in eden glasuje za. Potem bi to pomenilo, daje 50 odstotkov Slovencev za samostojno državo.
Ker so Peterletu operirali slepič, so bili na TV v za-
dregi, kaj storiti, da bi se kljub temu pojavil v javnosti. Zato so teden dni dežu-rali pred bolnico Petra Der-žaja, da so ga ujeli v objektive, ko je ozdravljen odšel domov in kar smo Slovenci radostno pozdravili. Žal pa nismo videli trenutka, ko je predsednik parlamenta Bučar kihnil, kar je pogoj za virusni prehlad. In bo zato na TV, ko bo prišla v hišo nova oblast, da poenoti kriterije in da se televizijci dogovorijo, za kakšno boleznijo moraš zboleti, da te slikajo na TV. Zlasti pa je pomemben odgovor na vprašanje, ali je tudi izguba spomina bolezen, ker potem bomo gledali naše vrle poslance in oblast non-stop. Med njimi je namreč veliko takih, ki se nič več ne spomnijo, kaj so bili v komunističnem režimu in kaj so danes. Vedo samo to, da so nastradali — eni manj, drugi bolj. Tistih »bolj« po pravilu ni na oblasti. Tisti »manj« pa pripravljajo zakon o demonstracijah, po katerem bomo lahko protestirali in se sprehajali po cestah samo, če bo to oblasti všeč. O, zlati, stari časi!
Seja občinske konference Stranke demokratične prenove
Novim nalogam naproti
Zadnje dni novembra je bila seja občinske konference Stranke demokratične prenove. Pomembna" seja — še bolje povedano prelomna seja, z njo so tudi formalno prekinili dosedanji način dela, se kadrovsko in vsebinsko drugače naravnali.
Stranka demokratične prenove odslej ne bo imela več različnih komisij in organov. Delo bo usmerjalo le predsedstvo stranke (zaenkrat ima šest članov — to število pa ni omejeno) — V predsedstvo so na konferenci izvolili Bojana Kontiča (predviden je za tajnika), Draga Semeta, Hermino Groznik, Jožeta Časa, Rafka Batiča in Srečka, Meha, ki bo to stranko v občini Velenje vodil tudi v prihodnje. V stranki že, dalj časa deluje tudi Demokratični forum (vodi ga Bojan Kontič), pred nedavnim pa se je organizirala tudi skupina žena (vodi jo Marija Žužek). »Ze-
lo hitro moramo organizirati tudi Zeleno skupino,« pravi predsednik Srečko Meh, »ki se bo ukvarjala z ekološkimi vprašanji. Kajti sedanja stranka Zelenih je po naše velik del svoje udarnosti izgubila na račun sodelovanja v vladi. Trdno sem prepričan, da stranke, ki so v vladi ne morejo več dovolj odločno zastopati stališč na področju ekologije, saj del nje deluje skozi pozicije oblasti, to pa seveda pomeni, da njene zahteve niso več brezkompromisne. In ker mi mislimo, da je treba na ekološkem področju odločno zarezati in to ne z omejevanjem in grožnjami, ampak konkretnimi akcijami, bomo ustanovili svojo Zeleno skupino.«
V preteklosti so si komunisti na podobnih konferencah zastavljali obsežne delovne programe, tokratna stranka demokratične prenove Velenje tega ni naredila. Osnovni cilji njihovega dela so zasta-
vljeni, kot poudarja predsednik, v programu, ki ga je slovenska stranka Demokratične prenove sprejela pred nedavnim v Novi Gorici.
Velenjčani so bili na svoji konferenci zato bolj konkretni, usmerjeni k problemom svojega okolja. Na prva mesta svojega delovanja so postavili ekologijo, zaščito pravic delavcev, ljudi — tistih, ki jih v svojih programih nihče ne obravnava. Vso pozornost usmerjajo zaposlovanju, boljšim gospodarskim rezultatom in sploh zagotavljanju boljših pogojev za življenje v Šaleški dolini.
»Naše mesto dogovarjanja je občinska skupščina — kjer smo opozicija,« pravi Srečko Meh. »Skušali bomo biti konstruktivna opozicija. Iskali in spodbujali bomo najboljše rešitve in nasprotovali tistim, ki bodo v nasprotju z našim programom. Ti pa so po eni strani socialni, a dajejo obenem do-
volj možnosti tudi kapitalu. V ospredje postavljamo človeka, njegovo življenje, probleme in
delo.«
V tehle dneh skorajda ne mine sestanek, na katerem ne bi govorili tudi o plebiscitu. In kaj so menili o njem v Stranki demokratične prenove Velenje.
Srečko Meh: »Plebiscit je pomembna zadeva, ob njem pa moramo biti dovolj odgovorni in odgovoriti na vsa vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. Vsakdo bi se odločil za samostojnost, vendar pa je treba ob tem vedeti, kakšna bo ta samostojnost in koliko bo vse to stalo.
Mene osebno je strah, da je v tem času pomembneje, ali bomo uspeli sanirati naše gospodarstvo kot pa sam plebiscit. Kajti, če nam gospodarstva ne uspe rešiti, nam samostojnost in neodvisnost ne bosta mogli veliko pomeniti.«
(mz)
Uspel dobrodelni koncert
Prejšnjo nedeljo je organizirala Stranka demokratične prenove, Veleton in Rdeča dvorana Velenje dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili družinam, ki jih je prizadela poplava.
Prireditev je nad vse uspela. Udeležili so se je številni nastopajoči (Celjski instrumentalni kvintet, Nina Božič, Pop design, Zoran Cilenšek, Štirje Kovači, Don Juan, Veronique. Helena Blagne, Ansambel Nika Zajca, Zlatko Dobrič, Šaleški fantje, Chateau, Šank rock in povezovalci programa Mojca Blažej Cirej, Janez Doli-nar ter Boris Kopitar), ki so se honorarju odpovedali, obiskovalci pa so napolnili Rdečo dvorano do zadnjega kotička.
Otroci so imeli brezplačni vstop, sicer pa so bile vstopnice po 100 dinarjev. Prodali so jih 1704 ter tako zbrali 237 744 dinarjev. 31 sponzorjev prireditve je prispevalo še 118.300 dinarjev. Organizatorji so pokrili le potne stroške nastopajočih, ostala sredstva pa razdelili 9 družinam iz mozirske in trem iz velenjske občine. Vsaka je prejela po 19 812 dinarjev.
Sredstva dobrodelnega koncerta so prejele družine Poljanšek iz Podveže 31, Breznik iz Krnice 63, Kladnik iz Podveže 54, Pečovnik iz Podveže 25, Trbovšek iz Primoža 21, Krajnc iz Luč, Rakun iz Ljubna 158, Robnik iz Krnice 14, Zagožen iz Ljubna 6, Konovšek iz Lokovice 30, Klančnik iz Podgore 8 in Kopač iz Rečice ob Paki 51.
Onesnaženost zraka
V tednu od 26. II. do 2. 12. 1990 so bile izmerjene naslednje 24 — urne koncentracije SO: in maximalne 1/2 urne koncentracije SO: v zraku:
AMP	26.11. 27.11. 28.11. 29.11. 30.11. 1.12. 2.12.
	1	0,18	0,00	0,00	0,00	0,0(1	0,00	0,00
Šoštanj	2	1,51	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00
	1	0,02	0,01	0,01	0,00	0,01	0,02	0,02
Topolšica	2	0,10	0,08	0,05	0,04	0,05	0,07	0,07
	1	0,00	0,05	0,09	0,02	0,02	—	_
Veliki vrh	2	0,07	0,33	0,40	0,10	0,18	-	-
	1	0,03	0,03	0,00	0,00	0,01	0,01	0,01
Zavodnje	2	0,18	0,24	0,03	0,00	0,06	0,02	0,04
	1	0,01	0,00	0,00	0,00	0,01	0,01	0,01
Velenje	2	0,02	0,01	0,01	0,01	0.02	0,01	0,03
	1	0,05	0,01	0,00	0,00	0,01	0,01	0,01
Graška gora	2	0,49	0,10	0,01	0,00	0,02	0,01	0,03
1)	povprečna 24 — urna koncentracija SO: v zraku (v mg/m3)
2)	maximalna 1/2 — urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m3)
Polurna koncentracija 0,75 Mg SO:/m3 zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: datum AMP	ura
26. 11.
Šoštanj
7-8.30 13-13.30
Škale — Hrastovec
Tudi z referendumskim denarjem do plinifikacije
V Skalah oziroma v Hrastovcu tečejo v tem času hkrati kar tri akcije: od lanskega marca napeljava telefonskega omrežja, v Hrastovcu ima večina gospodinjstev vodo iz skupnih in lastnih zajetij, nekaj (novograditelji) pa jih je brez nje. Zato je tudi v teku akcija za napeljavo mestne vode. Predprejšnjo nedeljo pa so na zboru krajanov Skalčani in Hra-stovčani podrobno zvedeli, kakšne so možnosti za plinifikacijo celotne krajevne skupnosti, s čimer bi rešili vprašanje ogrevanja stanovanj, plin pa bi seveda uporabljali tudi v gospodinjske namene. Uporaba plina v te namene pa bi bil seveda tudi ogromen prispevek k čistejšemu okolju.
Zdi se, da so začeli to akcijo v nepravem času. Na zboru so na žalost ugotovili, da je le približno četrtina gospodinjstev od približno 240 vrnila prejete pri-
stopne izjave za izvedbo plinifikacije, pa še med njimi jih je bila le polovica takšnih, ki so obkrožili ZA.
Verjetno ni nobenega krajana ali skorajda nobenega, ki bi nasprotoval zboljšanju svojega bivalnega standarda. Razlog, zakaj se jih je tako majhno število odločilo ZA, je najbrž enostaven: ljudje nimajo denarja. Kot smo že v uvodu zapisali nekateri krajani prav sedaj plačujejo za napeljavo telefona in za vodovod in sedaj še tretja naložba, ki pa kakorkoli ocenjujemo, ne bo poceni. Ne glede na to pa so tisti krajani, ki se jim ni zdelo vredno niti odgovoriti tako ali drugače na prejeto pristopno izjavo, ravnali nekorektno, smo slišali na zboru.
Po predvidenem načinu financiranja bi plinifikacija (cena priključka na enoto) znašala 91.000
dinarjev. Polog v višini 30 odstotkov bi moral vsakdo plačati takoj ali v šestih obrokih, na zboru pa smo slišali, da bi bila tudi možnost plačila s kratkoročnim kreditom, preostali denar pa bi zagotovili v obliki dolgoročnega kredita. Ocenili so tudi, da bi bilo možno opraviti v sekundarnem delu naložbe udarniško delo v vrednosti približno dobrih 21.000 dinarjev.
Ker gre za visoka sredstva in negotovost glede kreditov oziroma finančne sposobnosti vsakega posameznika za njihovo vračanje in ker se mnogi bojijo tudi devalvacije (cena pa je izračuna na marko) je (bo) odločitev vsekakor težka.
Zato so na zboru imenovali odbore za vse tri doline ki bodo še enkrat pojasnili krajanom vse podrobnosti.
Hkrati so se zavzeli za izvedbo referenduma. Z zbranim referendumskim denarjem bi seveda zmanjšali vrednost sofinanciranja naložbe na priključek, (vos)
Zgornja Savinjska dolina
Rib ni več in jih vsaj še nekaj let ne bo
Ob vsej tragediji, ki je doletela Zgornjo Savinjsko dolino, velja omeniti še eno prav tako pomembno področje, to je ribištvo. Zanj veljata pravzaprav le dve besedi — popolno uničenje. Vsaj 90 odstotkov vseh rib je uničenih, bodisi, da jih je voda odplavila, bodisi, da so poginile na poljih, travnikih in drugod kamor so se zatekle v mirnejše vode in ob upadanju vode tam tudi ostale, bodisi, da so poginile, ker jim je kalna voda z blatom zalepila škrge. Nesreča je toliko večja, ker je voda še naprej visoka in kalna. Edino kar je ostalo je ostalo od Luč navzgor proti Logarski dolini. Močno sta poškodovana oba ribiška domova z ribnikoma v Mozirju in na Ljubnem, na področju ljubenske ribiške družine pa je Savinja dobesedno uničila tudi vse gojitvene potoke in struge. Na Ljubnem je škoda ocenjena na 3,3, v Mozirju pa na 5,5 milijona dinarjev (skupaj v regiji 20 milijonov DEM).
Ribiči so ribolov seveda zaprli, zaenkrat do junija, ko bodo stanje celovito in dokončno ocenili in se odločili kako naprej. Vsekakor ribolova v Savinji od Luč navzdol še nekaj let ne bo. Prvič rib ni, drugič pa nimajo kam vlagati, tudi zaradi dejstva, da bo Savinja zaradi gradnje jezov, cest in drugih objektov kalna vsaj še nekaj let, podobno pa velja tudi za potoke in struge. Edina možnost vlaganja je od Luč navzgor, tu so možnosti zelo omejene, pa gojitev rib v ribogojnici v Podvo-lovljeku ter prodaja mladic, kar
pomeni tudi del (samo)pomoči. Vsekakor bo prva naloga ureditev gojitvenih potokov, v katere bi najprej vlagali in kasneje odložili v Savinjo. To je pravzaprav edina rešitev in pogoj obenem, da bodo čez nekaj let ribe znova v Savinji.
Razveseljiva in pomembna je solidarnost vseh slovenskih ribičev, ki od vsepovsod nudijo pomoč v zarodu in ribah, žalostno pa je dejstvo, da zgornjesavinj-skim ribičem ta pomoč trenutno prav nič ne pomaga. Glede zaroda in rib se bodo skušali dogovoriti za prihodnja leta, seveda pa bo dobrodošla pomoč z delom pri urejanju gojitvenih potokov, ki so, kot že rečeno, prvi pogoj za vlaganja in s tem za'nadaljnji obstoj in razvoj ribištva. Še eno pomoč velja omeniti. Sosednje in druge ribiške družine savinjskim ribičem nudijo karte, da bi vsaj malo potešili strast. Kakorkoli že, ribiči posebej poudarjajo, da ne bodo vrgli puške v kalno vodo, saj bodo v prihodnjem obdobju ob bregovih Savinje in drugih vodotokov še kako potrebni. Zakaj?
Zato, ker je k sedanji katastrofi (ne le za ribiče), v veliki meri pripomoglo prav tako katastrofalno urejanje voda. Podjetje za urejanje voda jezov ni gradilo, pa bi jih moralo, poškodovanih ni popravljalo, kar so že naredili, je voda največkrat odnesla, pravi obup je način izkoriščanja gramoza in še kaj; Savinja je torej
pospešeno postajala hudournik in danes to dokončno je. Veliko projektov je že zdavnaj narejenih, tudi sredstva so bila, narejenega pa nič. Zato se ribiči (in drugi) upravičeno bojijo, da bo tokrat podobno. Predvsem se bo-
LETO 1918 IN DANES
Danes torej objektov na in ob Savinji, Dreti in pritokih praktično ni več. Poglejmo v čas naših dedov, v leto 1918. Takrat je bilo na področju Ljubnega in Mozirja skupno 179 jezov, 190 žag venecijank, 107 mlinov, 10 kovačij, 6 usnjarn in 9 elektrarn. Vsi ti objekti so se z vodo napajali iz potokov in strug, za ribe še kako pomembnih. Danes ni ničesar.
jijo NIVO-ja kot izključnega izvajalca, ki sam vsega, po njihovem mnenju, ne zmore niti v desetih letih. Zato od zveze ribiških družin Slovenije in še koga pričakujejo pomoč tudi v tem smislu, da bi poiskali še kakšnega izvajalca, saj le v tem primeru lahko vsi skupaj pričakujejo čimprejšnjo ureditev porečja Savinje in pritokov, s tem pa v veliki meri tudi vse doline.	(jp)
Arhitektura Velenja (3)
PROGRAMSKA ZASNOVA
Kot programsko sva skušala tudi programsko zasnovo povsem ohraniti. Arhitekt Trenz je mestno središče razdelil na štiri dele: šolski, zdravstveni, trgovski in upravno kulturni del, ostali deli mesta so namenjeni v glavnem za stanovanja.
Obstoječe cone sva dopolnila s poslovno-rekrea-cijsko na južni strani Šaleške ulice.
Pomembnejši programski posegi so:
—	preoblikovanje tržnice in Cankarjeve,
—	nov zdravstveni dom (kot možnost tudi drugačnega reševanja prostora)
—	telovadnica in nov šolski objekt (delno povzeto po UNCSŠ) se umakne iz centralnega dogajanja, am-bientalna vrednost trga naj bi se z novim poslovnim objektom (nova knjižnica) še povečala,
—	poslovna stavba na Rudarski, bi tvorila bolj
mestno cesto, le ta bi se zaključila z večnamenskim paviljonom (navezava na rekreacijsko cono),
—	ostali programi se nanašajo na nove stanovanjske objekte, z javnim pritličjem.
Bilanca predvidenih površin:
—	bruto stanovanjska površina cca 30 000 m2 (cca 440 stanovanj)
—	bruto javna površina cca 36 000 m2
Zasnova prometne ureditve
Tudi v prometni ureditvi je bila zanikana prvotna ureditev prometa. Nepremišljene prekinitve mestnih cest so povzročile zamaške, kjer se danes gnetejo avtomobili.
Omogočit je treba, da promet spet neovirano teče, brez nepotrebnih enosmernih ali slepih ulic in brez utopične delitve prometa na peš in motorni promet, glavni princip je torej sožitje vseh vrst prometa. Naj »teče« kot kri v žilah, po širokih cestah hitreje, po oz-
kih počasneje. Pešci hodijo po pločniku, parkirna mesta ob cestah (bočno parkiranje). Za mirujoči promet pa velja, da so parkirna mesta ob objektih pred vhodom. Gre preprosto zato, da se kolikor je mogoče na novo vzpostavi prvotno jasno zasnovana prometna shema, ki je v 70-ih in 80-ih postala preveč zapletena.
Za konec naj še enkrat opozoriva.
Najin namen ni bil, da bi v obstoječi mestni prostor vnašala nove prostorske rešitve. Mesto svoj koncept, svojo identiteto že ima. S tipolo-ško jasnimi in morfološko enostavnimi objekti sva začeto idejo samo dogradila. Tako sva nadaljevala žal že prekinjeno kontinuiteto in skušala ohraniti načeto identiteto našega mesta.
Nande KORPNIK Edi VUČINA
LDS o Sloveniji brez vojske
Slovenija še nikoli ni imela toliko različnih tem, o katerih razmišlja skorajda sleherni prebivalec v teh dneh. Gotovo je na prvem mestu plebiscit o samostojni Sloveniji, ki je zasenčil celo javno razpravo o osnutku ustave Republike Slovenije. Nič manj pa se Slovenci zadnje čase ne pogovarjajo o vojski — Slovenija z nacionalno vojsko ali Slovenija brez vojske — demilitarizirana. To slednje je nekaj, za kar se zavzemajo tudi v Liberalno demokratski stranki in o čemer so v organizaciji velenjske LDS razpravljali prejšnji teden, v ponedeljek zvečer, v knjižnici Kulturnega centra Velenje. Na precej zanimiv pogovor, kjer sta bila gosta .Vika Potočnik in Janez So-dražnik ni prišlo veliko ljudi. Razlog: med drugim tudi ta, da se dogodka ni dalo napovedati v Našem času, ker ni izšel.
Oba sta menila, da je demilitarizirana Slovenija lahko zelo realna stvar, ki bi bila uresničljiva, po mnenju
Sodražnika recimo v desetih letih. Svet se razorožuje, gre v integracije, dogovori ne potekajo preko puškinih cevi in demilitarizacija Slovenije bi lahko bil proces, ki bi se začel s skupščinsko odločitvijo, da ga bomo začeli uresničevati. Naša zunanja politika bi morala pri tem podpisati mirovne pogodbe, najprej s sosedi, potem z mednarodno skupnostjo, preko OZN recimo, vzporedno pa bi bilo treba pripraviti zakonodajo, ki bi reševala nacionalni varnostni sistem. Najtežje, po mnenju Sodražnika, bi bilo prepričati ljudi, ki imajo oblast in moč, o tej zadevi, ker jih je veliko v Sloveniji tako ali drugače vezano na vojsko (problem zaposlenosti).
Nekatere stvari pa bi že lahko pričeli uresničevati, sta menila gosta — recimo imenovali bi lahko skupščinsko komisijo za popis inventarja, ki je v Sloveniji vezan na vojsko ter podpisali mirovne pogodbe o demilitarizirani coni z našimi sosedi, kar so že pred leti predlagali tudi Madžari.	(mkp)

VELENJE
Podjetniki, trgovci in tisti, ki razmišljate o zasebnem podjetju
Kar morate praktičnega in teoretičnega vedeti o računovodstvu, financah in materialnem poslovanju zasebnega podjetja, boste izvedeli na seminarju, ki ga zaradi dodatnih interesentov ponovno organizira podjetje Instor iz Velenja.
Seminar bo potekal
v petek, 14. dee. 1990 od 16. do 21. ure in v soboto, 15. dee. 1990 od 8. do 13. ure
na Delavski univerzi v Velenju — vhod B.
Na seminarju bodo strokovnjaki iz prakse podali teoretične osnove in praktično poslovanje na naslednjih področjih:
—	vodenje poslovnih knjig
—	finančno poslovanje
—	prometni davek
—	materialno poslovanje
—	primerjava med poslovanjem zasebnega podjetja in obrtjo
—	uporaba osebnega računalnika v poslovanju
Udeleženci bodo prejeli skripto s primeri in vzorci nujnih računovodskih in drugih listin.
Pismene prijave pošljite na naslov:
—	Instor, d. o. o. Efenkova 61, Velenje ali telefonsko na štev. 855-181, int. 54
Kotizacijo 900 din vplačajte na rač. štev. 52800-601-22363 pri SDK Velenje ter na seminarju predložite potrjeni izvod plačilnega naloga.
Odličen na tekmovanju v logiki
Preizkus samega sebe
Eni pa res imajo energijo. Pa ne le energijo, tudi sposobnosti. Mednje nedvomno sodi dijak velenjske gimnazije — prvega letnika naravoslovne usmeritve Boštjan Kuzman. Priden učenec je. Poleg tega pa se ukvarja še s številnimi dejavnostmi. Med drugim igra flavto, poje v šolskem pevskem zboru, sodeluje pri novinarskem in taborniškem krožku ter igra v amaterskem gledališču. Zanima ga matematika, pa računalništvo in šah, zato tudi tem dejavnostim odmerja nekaj svojega časa.
Lani se je udeležil kot učenec osmega razreda, republiškega tekmovanja v logiki. Ta veda, pri nas dokaj neznana in premalo cenjena, ga je še posebej pritegnila. Začel se je ukvarjati z njo in se na tekmovanje prijavil tudi letos. Kar nekaj težav je imel, da je lahko tekmoval, saj na našem področju ni bilo izbirnega tekmovanja, na katerem bi si pridobil kvalifikacije za nastop na republiškem. Pa, če je človek vztrajen, svoje tudi doseže. Boštjan je to dokazal. Udeležil se je občinskega tekmovanja namenjenega osnovnošolcem, dobil še dodatne testne naloge in jih očitno dobro re-
Boštjan Kuzman: »Z logiko se bom še ukvarjal«
šil, saj je prejel povabilo tudi za republiško tekmovanje.
Odlično se je odrezal tudi na tem tekmovanju, kjer se je uvrstil na tretje mesto. »Tovrstna tekmovanja mi zelo ugajajo* So nekaj posebnega, nekakšna preizkušnja samega sebe. Rad raziskujem, se ukvarjam z neznanimi stvarmi, iščem zaključke. In logika je ravno takšna. S sodelovanjem na takšnem tekmovanju pa lahko človek preizkusi samega sebe.«
In kaj mu pomeni dobra uvrstitev?
»Vesel sem je in z logiko se bom ukvarjal tudi v bodoče.«
M. Zakošek

SKOZI TEDEN $ SKOZI
Sodišče združenega dela spet o zahtevah delavcev Gorenja
(mkp) V drugi polovici novembra je Sodišče združenega deia razpisalo obravnavo o zahtevkih delavcev Gorenja EKO v stečaju in sicer ponovno za jubilejne nagrade in lastništvo na počitniških prikolicah, odpravnine, kar je že obravnavalo, tokrat pa še dopolnilo nekatere pomanjkljive podatke. Kako je razsodilo, nam še ni uspelo zvedeti, smo se pa pozanimali, kdaj bi nezaposleni delavci Gorenja EKO v stečaju lahko pričakovali izplačilo jubilejnih nagrad in odpravnin, če bo odločitev pozitivna. Rečeno je bilo, da se bodo v tem primeru >postavili< v vrsto kot upniki.
Gorenje MGÀ - polovico občinskega izvoza
(jp) MOZIRJE — Gospodarstvo občine Mozirje je v letošnjem devetmesečju sicer nekoliko zaostalo za izvoznimi gibanji v enakem lanskem obdobju, vseeno pa so izvozni in uvozni dosežki veliko ugodnejši kot v širšem merilu. Izvoz je dosegel v tem obdobju 30,2 milijonov dolarjev, uvoz pa 18 (oboje velja za konvertibilno področje). Pokritje uvoza z izvozom je 167,4 odstotka. Najbolj se je povečal izvoz v Gorenju-MGA, ki je glede na lansko enako obdobje kar dvakrat višji in že presega polovico izvoza vse mozirske občine, ali 50,6 odstotka. Delež Gorenja-Glin v občinskem izvozu je 26,9, Elkroja pa 19,4.

Brezposelnost narašča
(jp) MOZIRJE — V mozirski občini se nadaljujejo tudi negativna gibanja na področju zaposlovanja. Konec septembra je bilo v občini Mozirje zaposlenih 4.685 delavcev, kar je za 123 manj kot konec lanskega decembra.
Zmanjševanje zaposlenih ne velja za zasebni sektor, kjer se število zaposlenih povečuje. Seveda narašča tudi število brezposelnih, saj je prijavljenih kar 237 iskalcev zaposlitve, kar je za 123 ali za 108 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju, v primerjavi z letošnjim polletjem pa za 22. Relativna brezposelnost je bila v lanskem devetmesečju 2,4 odstotka v letošnjem pa že 4,9 (v regiji 5,7).
Banka pomaga poplavljencem
(mz) Pisali smo že, da nudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje pomoč družinam, ki jih je novembrska poplava najbolj prizadela. Pod nekoliko ugodnejšimi pogoji jim odobravajo stanovanjske kredite in kredite za ozimnico.
Poleg tega pa so svojemu varčevalcu MARJANU RAKUNU odpisali kredit v višini 36.305 dinarjev. Vodna ujma mu je namreč odnesla novo hišo, za katero je še vedno plačeval kredit.
Zlatniki io srebrniki šahovske olimpiade
i
(mz) Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje že prodajajo zlatnike in srebrnike šahovske olimpiade, ki je bila v Novem Sadu. Komplet, v katerem sta dva srebrnika (17 gramski in 13 gramski) in zlatnik (3,5 gramski), prodajajo po 1850 dinarjev. Imamo še komplet dveh srebrnikov, ki sta vredna 350 dinarjev in navadni kovanec šahovske olimpiade za katerega je treba odšteti 10 dii
OpOi
mm
ante
(mz) — Krajani Topolšice. so že upravičeno nejevoljni. Občinske vlade se menjavajo, vsaka jim obljubi trgovino, te pa še vedno nimajo. Prostor v novem stanovanjsko poslovnem objektu, rezerviran za trgovino (je pa last Time iz Dravograda), sameva.
Nova občinska vlada je odločna takoj na začetku svojega vladanja. Še v tem mesecu bo razčistila vse zadeve okoli nove trgovine v Topolšici in storila vse, da Topolšica dobi nujno potrebno trgovino osnovne preskrbe.
Modna konfekcija Elkroj
Odneslo nekajletni dobiček
Narasla voda, ki je med drugim opustošila tudi na-zarsko stanovanjsko — obrtno in industrijsko cono, s tem občinskemu gospodarstvu prizadejal skoraj nepopravljivo škodo, ni prizanesla tudi nazarskemu Elkro-ju. V vodi je bilo 544 šivalnih strojev, celotna likalnica in računalniška oprema, uničenih je bilo veliko gotovih izdelkov; pretežni del nedokončane proizvodnje je voda odnesla s sabo, prav tako surovin in rezervnih delov, dobesedno po vodi je torej šlo veliko denarnih sredstev. Vse to bo več kot težko nadoknaditi, čeprav so delavci pripravljeni delati veliko več in ob vsakem času.
Voda je neposredno »odplavila« 13-dnevno proizvodnjo, v kar niso všteti gotovi in nedokončani izdelki.
Zaradi neprekinjenega odpravljanja posledic niso mogli delati dodatnih deset dni, to pa pomeni 23 delov-
nih dni, ali ves mesec. Kako velika vrzel je to v financah, si je težko sploh predstavljati. »Res smo začeli delati s polno paro, vendar to v prispodobi pomeni, kot da se vozimo s karambolira-nimi avti. Kljub vsem naporom se bodo naši stroji še kvarili, kar pomeni motnje v proizvodnji in slabšo produktivnost. Delali bomo sicer vse dni, razen 29. novembra in 25. decembra, po devet ur. S tem bomo nadoknadili 12 delovnih dni, preostalih enajst pa ostane za začetek prihodnjega leta s sobotnim delom do februarja. S tem naj bi pridobili nazaj tisto, kar nam je voda neposredno odnesla iz proizvodnje. Vendar je to le majhen del sicer ogromne škode, ki je v kratkem času ni moč pokriti, škoda se namreč ne pokriva iz prometa, temveč iz dobička, tega pa je šlo z vodo za nekaj let,« je med drugim dejal direktor Elkroja Ivan Kramer.
Razumljivo je, da računajo na širšo družbeno pomoč. Nekaj malega so je že dobili, tudi manjša sorodna podjetja so skušala po svojih močeh pomagati, prav tako strokovna, pri čemer velja omeniti velenjski ESO, katerega delavci so hitro usposobili elektromotorje. Tujih partnerjev za
pomoč niso prosili, saj so sami izgubili veliko izdelkov in materiala. Kljub temu so strokovno pomagali, predvsem pa jih bodo prosili za pomoč v obliki hitrejšega plačevanja, da bi v El-kroju trenutno finančno vrzel lažje in hitreje prebrodili.
(jp)
Najprej si pomagaj sam, potem računaj še na koga
Do dela s samozaposlovanjem
V občini Velenje išče preko Zavoda za zaposlovanje delo že blizu 1300 oseb, vsak mesec pa se tej armadi pridruži še nova desetina. Kako najti delo in z njim poskrbeti za socialno varnost vsaj pri katerem od tistih, ki na to, vse težje dosegljivo dobrino, čakajo že dolgo, se sprašujejo tudi strokovni delavci tega Zavoda.
V začetku oktobra so se na brezposelne, tiste, ki razpolagajo vsaj s IV. stopnjo strokovne izobrazbe in naprej, obrnili s posebno anketo v kateri so bila tudi vprašanja o namerah. Tako so povprašali 600 ljudi, odgovore pa dobili od nekaj več kot polovice. Prejšnji teden, v četrtek, pa so predstavniki velenjskega Zavoda za zaposlovanje na informativen pogovor po-
vabili tiste, katerih ideje, zamisli in predlogi so bili še posebno zanimivi.
Na pogovor so poleg predstavnikov Zavoda povabili tudi tiste, ki bi jim lahko z nasveti kakorkoli pomagali — predstavnika Gospodarske zbornice, Gorenja Raziskav in razvoja v okviru katerega deluje poseben inkubator za ustanavljanje novih podjetij usmerjen v področje
kovinsko-predelovalne industrije, velenjske enote Skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja ter Obrtnega združenja Velenje.
Pogovor ni vlival veliko optimizma, vsi so nizali samo dejstva, ki pa so takšna kot so. Direktorica velenjskega Zavoda Štefka Kordež, jih je zajela v en stavek — delovnih mest ni, treba se bo znajti, sam poskrbeti zase brez čakanja, kaj bo naredila družba. Navrženo je bilo razmišljanje o samozaposlovanju, do takrat, da se delo najde ali uresniči kakšna ideja, pa je najbolje, da se brezposelni
dodatno izobražujejo. Konkurenčni, tudi pri iskanju dela, bomo samo z znanjem.
Več ga bo, bolje bo. Pri usposabljanju, morebitnih prekvalifikacijah, dopolnilnem izobraževanju . . ., pa so brezposelnim s sredstvi pripravljeni pomagati tudi na Zavodu za zaposlovanje.
In brezposelni? Zanimali
so jih konkretne možnosti — recimo: za odpiranje obrti, pridobivanja prostorov, kapi-talizacije denarnih nadomestil, sofinanciranja pripravništva. Imeli so tudi nekaj vprašanj, ki bi jih lahko naslovili na predstavnika katere od bank, pa se pogovora žal ni udeležil.
Milena Krstič-Planinc
Ali bo našo zemljo res doletela apokalipsa? Vljudno vabljeni na predavanje o temi
KAKO PREŽIVETI LETO 2000?
Predavanje bo v Krščanski adventistični cerkvi na Cesti talcev 17 v Velenju v nedeljo, 9. decembra, ob 1». uri. Predaval bo Pavel Repnik.
Vstop prost!
Prodajni center .ON!K
S
o 2
D.
V
OB MAGISTRALNI CESTI SLOVENJ GRADEC — DRAVOGRAD. NA GMAJNI 55 (NASPROTI PODJETJA FECRO) V SLOVENJ GRADCU SMO SKUPAJ Z ELEKTROTEHNO IZ LJUBLJANE ODPRLI
PRODAJNI CENTER
— TEHNIČNI DISKONT
ONIK
' elcktro material	• gospodinjski aparati
■ vodovodni material	" akustika
* toplovodni material	■ bela tehnika
1 električno orodje	" svetila
MOTORSKA VTICNICA
DISKONTNE CENE
OTVORITVENI POPUST DO 15. 12. 1990
PRODAJA NA ^MESEČNO POTROŠNIŠKO POSOJILO
VELIK PARKIRNI PROSTOR
GMAJNA 55, Slovenj Gradec Tel.: (0602) 41-518
DELOVNI CAS: od 7.—18. ure
sobota, od 8.— 12. ure
PRIČAKUJEMO VAS V KONIKU
GIP VEGRAD VELENJE Cenjeni kupci!
Obveščamo vas da GIP Vegrad Prešernova 9 a Velenje, gradi stanovanjski objekt v širšem središču Velenja — Šaleku. Na voljo so vam stanovanja velikosti od 33,2 m2 do 74,00 m2.
Vseljiva bodo v 1991 letu.
V novo zgrajenem stanovanjskem objektu v Rečici ob Savinji pa sta naprodaj še dva stanovanja, velikosti 55,52 m2 in 65,06 m2, vseljiva takoj!
Za vse informacije se zglasite na naslovu: GIP Vegrad Velenje, Prešernova 9 a ali pokličite po telefonu (063) 856-712 (int. 36) ali (063) 855-933.
TRGOVINA »IRENA« VABI
DOM UČENCEV -EFENKOVA 61, VELENJE
IRENA
TRGOVINA Z OBLAČILI Pogačnik Irena 63320 TITOVO VELENJE
SPOŠTOVANI STARŠI IN OTROCI! Pred nami so veliki prazniki, Božič in dedek Mraz. To je čas, da obdarimo bližnje s kakšnim koristnim darilom. Trgovina »Irena« vam jih je pripravila. Za otroke, ženske in moške imamo pestro izbiro bund, puloverjev, trenerk, toplih mikic, hlač, srajc, nogavic po res nizkih cenah. Miklavž, Božiček in dedek Mraz so se odločili, da bodo obdarili tudi vas, posebej pa tiste, ki boste pri nakupu uspešni in kupili vsaj za 800 din.
Pridite, poglejte in kupite. Ne bo vam žal.
To vam obljublja trgovina »Irena«.
L ničen i h je bi io veliko gotovih izdelkov. Pretežni del nedokončane proizvodnje je voda odnesla s sabo.
DELAVSKA UNIVERZA
NAREDIMO SI BLIŽAJOČE PRAZNIKE NAJLEPŠE...
Orehovo, makovo, kokosovo, skutino potico, rozinov šar-kelj, pletenico ... bomo skupaj z vami pekli v TEČAJU PEKE POTIC
ki ga za vas organiziramo na Delavski univerzi Velenje, v soboto, 15. decembra med 8. in 14. uro.
Pokličite nas!
Delavska univerza Velenje, telefon 854-539!
Kratek sklep — dolgoročne posledice
Predsedstvo ZELENIH SLOVENIJE je v soboto 24. 11. 1990 na svoji 3. redni seji v Ljubljani obravnavalo tudi potek ekološke sanacije v termoenergetskih objektih v Sloveniji. Na prvo mesto teh objektov zaradi svoje velikosti gotovo sodi TEŠ, ki naj bi svojo sanacijo zaključila konec leta 1993. Program sanacije je bil tudi zastavljen tako. in leta 1988, ko je TEŠ imela korekten in realen program pripravljen, je bilo časa še dovolj, danes pa, ko se izteka leto 1990 in je usoda sanacije bloka V v TES še popolnoma odprta, zmanjkuje tudi časa, da bi dela fizično lahko dokončali, tudi če bi sredstva začela pritekati nemoteno.
Omenjena seja je bila ena tistih, na kateri so prevladovale »ekološke« točke pred »političnimi«, čeprav je delo ZELENIH SLOVENIJE zastavljeno tako, da se tudi »politično« delo vedno dogaja v tesni pòvezavi z ekologijo. Vse točke (Golica, poplave, sanacija termoenergetskih objektov, zakon o gozdovih . . .) pa so imele kljub navidezni različnosti precej ü|upne.ga, tako da so tekle prav®prav skoraj, kot ena sama.	•
Čeprav je bila vsa seja izjemno pestra, je za naše območje gotovo najbolj zanimivo, kaj so ZELENI SLOVENIJE sklenili glede ekološke sanacije termoenergetskih objektov v Sloveniji. Poročilo za to točko smo pripravili
ZELENI VELENJA in najvažnejše stališče, ki le počasi pronica v podzavest je dolgoročnega značaja. Gre za to, da nam na dolgi rok nobena sanacija ne bo prinesla zadovoljivih-rezultatov. Sanacije ekoloških posledic, ki jih povzročajo veliki sistemi, zgrajeni na podlagi komunisti-čno-sovjetskih vzorcev napredka, nimajo nikoli konca. Takšne
treba sanirati... Povečal se bo odstotek proizvedenega ogljikovega dioksida iz TEŠ, ki močno vpliva na t.i. globalni efekt tople grede .. . Sanacija na sanacijo na sanacijo na sanacijo ... Neskončna spirala; žrelo za denar, ki ni nikoli sito! Treba bo zbrati znanje, korajžo in moč in od sanacij preiti na resnično prestrukturiranje gospodarstva in se brez stra-
ZELENI DIREKT
sancije najbolj spominjajo na poboj pošasti, ki s svojo smrtjo niso uničene, ampak v trenutku ko mislimo, da smo jih uničili, rodijo nove pošasti in te se obnašajo povsem drugače od pobitih. Problem je vedno korak pred nami in mi ga lovimo s sanacijami. Da bom konkreten; ko bo ustavljeno sejanje žvepla iz TEŠ po bližnji in daljni okolici, to žveplo seveda ne bo nikamor izginilo! Ostalo bo v sadri. Kakšno obremenitev pa bo sad#ä predstavljala za Šaleško dolino, še nihče ne ve. Prav lahko pa se zgodi, da bomo morali zaradi nje čez par let zopet imeti nov ekološki sanacijski program . . . Ob tem ni nepomembno, da bo zaradi sanacije sedanjega stanja nekje v Sloveniji nastal velik kamnolom in mlevnica apnenca, kjer bo prostorsko rano čez nekaj & tudi
hu uzreti v prihodnost, če bomo ugotovili, da ta prostor ne prenese več, kot na primer tri milijone ton izkopanega lignita letno!
A to so dolgoročna vprašanja, v tem trenutku pa je vsemu navkljub najvažnejše vprašanje nemotenega poteka sanacije v TEŠ. Dajes je že jasno, da bo zaključek sanacije kasnil najmanj za pol leta in zato so se v Elektrogospodarstvu Slovenije izmislili, da bi bilo dobro, če bi^ljihove fi-nartčne zadrege rešili s sptemem-bo zakonov, ki zapovedujejo konec sanacije z 90 odstotnim od-ževpljevanjem v pričetku leta 1993. Zato skušajo na vse mile viže prodreti s t.i. »prehodnimi določbami« odloka o maksimalnih emisijskih koncentracijah, ki je bil uzakonjen 27. 5. 1988. V praksi bi to pomenilo, da bi zakonsko bilo dovoljeno sanacijo
bloka V v TEŠ zaključiti šele leta 2000!
Na to pa ZELENI SLOVENIJE in ZELENI VELENJA ne bomo nikoli pristali! Vtem primeru pač ne gre za prestižno strankarsko vprašanje, ampak po našem trdnem prepričanju za preživetje šaleške in Zgornje Savinjske doline, za pol Koroške; umiranje gozdov namreč pomeni smrt za vso to območje!
Zaradi naštetega je predsedstvo ZELENIH SLOVENIJE sprejelo sklep, da pod nobenimi pogoji ne bo dopustilo spreminjati odlok o maksimalnih dovoljenih izpustih škodljivih snovi (odlok MEK)! Miha Jazbinšek, republiški sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora pa je zagotovil, da se to v času njegovega upravljanja tega sekretariata, ne bo zgodilo!
Ta sklep sam po sebi seveda še ne pomeni, da bo sanacija res končana v skladu s programom. Onemogoča pa legalizacijo odloga! Poleg tega ga bo treba po letu 1993 vendarle upoštevati tako, da se bo manjšala količina po-kurjenega premoga v elektrarnah. In če bodo zakone kršili onesnaževalci, potem se bomo izvenzakonskih prijemov za preprečevanje onesnaževanja posluževali tudi ZELENI!
Peter Rezman
Prost naj bo Slovencev dom
FRANCE PREŠEREN - OB
(3. 12.)
Naš največji pesnik se je rodil pred 190 leti v Vrbi na Gorenjskem v premožni kmečki družini. Njegov rod je dal nekaj izobražencev, predvsem duhovnikov.
Šolal se je pri stricu na Dolenjskem, v Ribnici, gimnazijo pa obiskoval v Ljubljani. Leta 1820 se je kljub materinemu nasprotovanju odrekel duhovniškemu poklicu in se odločil za študij prava na Dunaju. Študij je dokončal leta 1828, štiri leta kasneje pa je opravil še sodni in odvetniški izpit. Kljub temu je samostojno advokaturo dobil šele leta 1846.
Življenje so mu zaznamovale neuslišane ljubezni, ljubezen do domače zemlje ter pristna prijateljstva, ki mu jih je jemala neusmiljena smrt (Matija Cop, Andrej Smole).
Prešeren je začel pisati že v času študija na Dunaju. Njegovo zrelo obdobje zaznamujejo leta 1830—40, ko je objavlja v časopisih ter samostojno izdal nekaj svojih del (npr. Krst pri Savici leta 1836). Poezije je dal natisniti leta 1846. Življenje ga je utrudilo in tudi na koncu priklenilo na posteljo. Umrl je 8. februarja 1849.
Teh nekaj na hitro nanizanih dejstev o našem največjem pesni-
190-LETNICI ROJSTVA
Plebiscit kot patetika
V javnosti se danes prezentirajo velike nacionalne teme, kot so sprava, enotna nacionalna država, plebiscit... Za liberalca ti projekti pomenijo emancipacijo le nekaterih pogojev svobodnejšega bivanja, ki pa še zdaleč niso najpomembnejši in ključni. V teh »usodnih odločitvah« sodelujemo in priznavamo interes naroda, da se izoblikuje in udejani kot enakopraven pogajalec in subjekt mednarodne skupnosti. V kontekstu liberalne demokracije pa v teh »usodnih odločitvah« ne razumemo končne odločitve, ker pojmujemo državo kot formo, ki je v osno-
vi ne opredeljujejo velike odločitve in politični prestižni boji za Stvar, ampak gospodarska, kulturna ter znanstvena produktivnost in inventivnost. Zato kot stranka ne zagotavljamo na vsakem koraku patetične zavzetosti, ampak iščemo rezultate ined konkretnimi gospodarskimi in drugimi rešitvami.
Plebiscit o samostojnosti Slovenije, ki se pripravlja, za nas nè pomeni odcepitve od ostalega dela Jugoslavije, ker to preprosto ni mogoče. Ni se mogoče namreč oddaljiti od prebivalcev na Hrva-
škem, Srbiji, pomeni pa lahko razvezo z državo, ki je privedla državljane na rob kronične neuspešnosti in državljanske vojne. Zamerimo pa tistim, ki danes forsirajo odcepitev zdaj, ker istim državljanom ne znajo razložiti, kakšne konsekvence sledijo, ko bo zmanjkalo donečih besed in svečanih deklaracij. Ne moremo na slepa vrata, ker nam danes nihče ne zagotavlja, da za njimi res stoji Evropa. Predlog ustave Republike Slovenije v dveh, za nas ključnih točkah, pade na preizkusu. To sta prevelika centralizacija in uvajanje sloven-
ske vojske. Velika katastrofa bi bila, če bi Beograd zamenjala Ljubljana, pa tudi slovenska puška zadene tako kot srbska.
Ne vidimo velikega smisla v plebiscitu, razen če ta ne pomeni le v lingvističnem smislu »sploš-nost ljudskega glasovanja«. A temu ljudstvu bo potrebno poleg strašilnih govoric, da bo jedel travo povedati še kaj več o monetarnem sistemu, davčni politiki, policentričnem razvoju regij, velikih ekonomskih projektih, ekologiji, socialni vlogi države, človekovih pravicah in represiv-
nih organih. Dokler tega predlagatelj ne bo znal razložiti, bomo smatrali, da je plebiscit eno samo zavajanje ljudi in pomanjkanje sposobnosti vladanja oblastne garniture. Na glasovalnem lističu pa bom obkrožil ZA, a z zavestjo, da sem pripadnik naroda, ki se na koncu 20. stoletja v osrčju postmoderne in integralne Evrope odloča o letu 1848. Slovenci pač gremo večkrat na led.
Dragan Martinšek, za LDS Velenje
Neodvisnost ali dolgo umiranje?
Slovenci spet stojimo pred enim naših odločilnih zgodovinskih razpotij. Prvič v vsej dolgi tisočletni zgodovini bomo sami odločali o svoji usodi. Doslej so nas v odločitve silili drugi. Vedno so nas prisilili, ogoljufali ali kako drugače postavili pred izvršeno dejanje. Prvič smo sedaj toliko zreli, da smo se brez svetovnih vojn, brez atentatov na državnike in brez dogovorov velikih sil začeli spraševati, ali je naše bivanje v tej državi sploh smiselno.
Slišijo pa se dvomeča vprašanja: kaj bo potem? Se odcepitev splača? Ali ne bomo brez jugoslovanskega trga gospodarsko propadli?
Vprašanja, ki kažejo na našo neodločnost in omahljivost. Vedno nas je strah odločujočih sprememb. Smo kot moški, ki se je naveličal svoje ženske, a nima poguma poiskati si drugo in zato čaka, da bi ga zapustila ona.
Nihče namreč ne postavi vprašanja, kaj se bo zgodilo, če bomo ostali v Jugoslaviji. Meni se zdi to pomembnejše. In na to vprašanje je tudi enostavneje odgovoriti. Kajti karkoli nas bi po odcepitvi doletelo, bo za nas veliko manj usodno, kot pa če ostanemo v tej državi. Ali kot je dejal dr. Rajko Pirnat: Če stojiš na robu potapljajoče se ladje, ne sprašuješ, ali je voda topla ali hladna. V vsakem primeru moraš skočiti in odplavati, sicer te v globino potegne vrtinec. Izbire torej ni. Tudi za nas Slovence ni izbire. Moramo skočiti iz jugoslovanske potapljajoče se ladje in odplavati.
Zgodovina je namreč kot pravičnost. Slepa in ravnodušna. Nikogar ne sili v obstanek, nikdar rte"' poseže v dogajanje na tem planetu, nikoli ne pomaga razreševati zapletene narodne usode, Vsak narod si svojo sodbo piše sam. Zal Cankar tega našega trenutka ni-doživel, a gotovo mu je bilo jasno, da tak trenutek v življenju naroda mora priti. Rešitvi sta na-
mreč samo dve; ali izgineš ali pa ne. Mi smo doslej počasi izginjali in še izginjamo. O tem si nikar ne delajmo utvar. Kajti velika napaka je bilo misliti, da nas lahko »država bratskih narodov« obvaruje pred propadanjem in izginjanjem. Tudi tu velja, da si moraš pomagati sam, če hočeš, da ti bo bog pomagal.
Nekdo je nekje zapisal, da smo Slovenci med svojo zgodovino vsakih sto let izgubili za uro hoda ozemlja. Nekoč smo segali do Visokih Tur, do izvira Drave in do Blatnega jezera, bili smo v Trstu, Čedadu, v Reziji in Kanalski dolini. Izgubili smo vse to pa še skoraj vso Koroško. Sedaj izgUr bljamo sami sebe, tu na tem področju, ki nam je še ostalo. V skladu z načrti beograjske gospode se vztrajno spreminjamo v zaostalo provinco neke zaostale balkanske države. Samo naši pridnosti se lahko zahvalimo, da se ti načrti še niso v celoti uresničili. Še vedno smo na čelu te vedno bolj počasne balkanske kolone, a vedno bolj izčrpani, vedno bolj podobni tem, ki nam sledijo. Pozabljamo slovenski jezik in skoraj nenehno naše besede zamenjavamo s srbohrvaškimi. Asimilacija v jugoslovansko godljo poteka počasi, a gotovo. Časopisi v tujem jeziku, služenje vojske na tujih tleh, tujegovoreče TV postaje in oddaje, poplava juž-njaških popevk na radiu, vse to nas pomaga potujčevati. Tudi mi postajamo nezanesljivi, neprera-čunljivi in nedelavni. Hkrati nam zmanjkuje moči za življenje. Že dolga desetletja sodimo v vrhove evropske samomorilnosti. Brez dvoma je eden od vzrokov za to samomorilnost in za vdajanje alkoholu naš nerešen nacionalni položaj. Tega sé večina ljudi ne zaveda, saj se jim naša ujetost zdi neravna. Do sedaj svoje države nismo razvili, zato smo brez občutka za to, kaj pomeni biti sam svoj gospodar, imeti svoje simbole, svoje nacionalne barve, svoj nacionalni ponos. Nihče se
ne vpraša, zakaj so po prvi svetovni vojni Slovenci na Koroškem tako hitro izginili in zakaj tudi po stoletjih niso izginili Srbi na Hrvaškem ali pa nemško govoreči Tirolci v Italiji. Odgovor je jasen: Srbi so že pred prihodom Turkov imeli svojo državo in spomin nanjo med ljudmi nikoli ni ugasnil. Oni nikoli niso pozabili svojega carja Lazarja, Dušana, svoje Kosovske bitke in tako naprej. Jasno je, da velja isto za Nemce na Južnem Tirolskem. Toda vsi ti narodi so nekoč prvi in odločilni korak morali storiti. In takrat se niso spraševali, kaj bo pozneje in če jih bo Evropa hotela sprejeti.
Slovenci se dandanes niti po številu ne ohranjamo več. Gonja za materialnimi dobrinami (ki pa bi bila manj naporna, če nas ne bi venomer nekdo izkoriščal) je pripeljala do tega, da si ljudje niti otrok več ne želimo. K nam se bo torej priseljevalo vedno več ljudi iz drugih krajev Jugoslavije in samo vprašanje časa je, kdaj bomo v Sloveniji postali mi manjšina. To ni nikakršno pretiravanje, to se bo, če ostanemo v Jugoslaviji, zagotovo zgodilo. Jasno je, da je med priseljenci veliko dobrih ljudi, a prav tako človeško je dejstvo, da se nam bodo toliko manj prilagajali, kolikor manj bo to potrebno. Kolikor več jih bo pri nas torej. To nima nič opraviti s posamičnimi karakterji. Tudi mi navsezadnje nimamo pravice zahtevati, da se prišleki asimilirajo v Slovence. In ko jih bo tretjina ali polovica, se zagotovo nihče več ne bo poslovenil. Oba procesa se bosta torej nekoč združila: proces jugoslovanizaci-je Slovencev in proces naseljevanja neslovencev v Sloveniji. Takrat bo Zgodovina ravnodušno prečrtala eno od imen v seznamu narodov. Ne bo ne prvo, ne zadnje. V Evropi je izginilo in pred našimi očmi še izginja mnogo narodov: Baski, Katalonci, Pro-vansalci, Bretonci, Alzačani, Furlani in tako naprej vse tja do
Laponcev. Zunaj Evrope je situacija še slabša.
Vzporedno z odmiranjem Slovencev bo rasla objestnost tistih, ki naj bi se sicer vedli kot tujci, torej vljudno. Z drugimi besedami, razni Marojeviči in Aksenti-jeviči bodo vedno bolj nesramno zahtevali oblast. Dogajanje v ljubljanskem podjetju Snaga je šele začetek, naša neodločnost in ca-gavost pa zagotovilo za to, da nam bodo prav kmalu zrasli čez glavo.
Naša tisočletna hlapčevska zgodovina zapušča tudi v vsakem od nas sledove. Kajti ne samo, da smo se morali navaditi na misel, da smo pač hlapci, tudi vsak naš zgodovinski poskus, da bi se tu kaj spremenilo, je spodletel. Mi smo jih vedno dobili po glavi. Spomnimo se reformacije in Trubarja, pa neuspešnih kmečkih uporov, turških napadov, vseh vojn, kjer smo krvaveli za tuje interese, koroškega plebiscita in končno obeh Jugoslavij, ki sta za nas Slovence ena sama velika polomija.
Pred dnevi, ko sem gledal reklamne lepake za uprizoritev Cankarjevih Hlapcev v Velenju sem se vprašal, če ljudje sploh vedo, kakim ljudem je to delo namenil naš največji pisatelj. Se tega zavedajo tisti, ki so letos s tako ihto branili svojega tuje govorečega gospodarja Aksentijevi-ča?
O vseh oblikah našega hlapčevstva bi se dalo verjetno napisati celo knjigo. A nima smisla. Raje pozabimo vse skupaj in začnimo znova. To se pravi, da se moramo odločiti za samostojnost. O vsem tem pišem samo zato. Zato, da pokažem, kaj se dogaja z narodom, ki ni sam svoj gospodar, da pokažem kako nesmiselno se je spraševati po ekonomskih in drugačnih posledicah odcepitve. Kajti v nobenem primeru nam ne more biti — dolgoročno gledano seveda, slabše kot nam bo v Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti tudi, da morebitna bodoča Jugoslavija ne bo več Jugoslavija z ustavo iz leta 1974, Titova država, ki je sicer živela na- tuj račun, a vendar živela nekako. strpno in mimo. .Te Jugoslavije enostavno ni več, pred na-
mi se ekonomsko in politično se-sipa v ruševine. Bodoča Jugoslavija bi lahko bila kvečjemu država sovražnih si narodov, država terorja in krvi na Kosovu in še kje, država, ki bi jo skupaj obdržala le vojska, država bede, sovraštva in mogoče stalne državljanske vojne. Vedeti moramo, da bo morebitno bodočo Jugoslavijo nekdo poskušal rešiti, neki novi Markovič ali pa nek general. Reševali jo bodo tako, da bodo poskušali odpraviti jugoslovanska krizna žarišča, tako kot na Kosovu. Jemali nam bodo politične, potem pa še kulturne pravice. Slovenstvo bo ostalo kvečjemu podalpska folklorna zanimivost ali pa še to ne. In nikar si ne domišljajmo, da imamo Slovenci dovolj moči, da bi se temu uprli. Nimamo je niti sedaj. In navsezadnje se za vsemi lepimi besedami o jugoslovanstvu, o bratstvu in enotnosti skriva ekonomski interes. Potrebujejo nas, ker vedo, da smo potrpežljivi in da raje delamo, kot da bi se kregali za svoje pravice. Ogromno ljudi v Beogradu živi na račun svojega položaja, zato ker je tam glavno mesto federacije, ker je tam zvezna administracija. In mi pomagamo rediti eno največjih vojsk v tem delu sveta, edino vojsko katere se nam je v tem trenutku treba bati.
Torej ni prav nič smiselno razmišljati o tem, da nam je po svoje do sedaj kar dobro šlo in da smo se še kolikor toliko razumeli. Vse to je bila samoprevara, ki ni mogla dolgo trajati. Vse je bil le videz. V resnici je pod to krinko že tekel začetek našega poloma, ekonomskega in moralnega. Da, tudi moralnega.
Mimo moralne degradacije današnjega slovenstva ne morem. Kje je dandanes naša mladina? Vsepovsod je mladina na čelu odpora, le pri nas je ni nikjer videti. Še več, dala je svoje ime časopisu Mladina, ki pljuva po vsem, kar je slovensko. Pa ne samo Mladina. Vsi časopisi podtalno vnašajo med nas dvom in nezaupanje. Da ne govorim o televiziji in radiu.
Kako naj poimenujem prizadevanje tistih strank. Iti so urad» no sicer za plebiscit, na pogovo-
ku prav gotovo ni dovolj, da bi dostojno počastili spomin nanj. So le stvari, ki se jih vsak od nas bolj ali manj spomni še iz šolskih klopi. Marsikomu stopajo iz spomina tudi verzi pesmi, ki se jih je kot petošolec gulil »na pamet«, kot na primer: O Vrba, Magistrale Sonetnega venca ali pa del Krsta pri Savici.
In kaj lahko ta, po svoje šega-vi, bistri in duhoviti, pa spet življenjsko neodločni, notranje samozavestni, vendar navzven negotovi pesnik, pove danes, nam, živečim vek in pol kasneje?
Ob oziranju v čas Prešernovega življenja opazimo vnos svobodomiselnosti v obdobju francoske oblasti, ki jo kasneje zatre Metternichov strogi režim. Prešeren ohrani to svobodomiselnost in svobodoljubnost. Njegov čut do slovenstva in narodna zavest pa dosežeta vrh v Zdravljici, ki je letos postala tudi uradna slovenska himna.
Zdravljico začne z napitnico, ostale kitice pa opevajo po eno od gesel pesmi. V prvi polovici so najpomembnejša gesla o ljubezni do domovine ter sloga in enotnost.
Drugi del pesmi opeva slovenske mladenke in mladeniče, vrhunec pa pesem doseže v pred-, zadnji kitici, katere geslo govori o sožitju narodov.
Pesem je bila prvič v celoti objavljena šele I. 1848 po marčni revoluciji, saj izraža v tretji kitici močan klic po neodvisnosti in svobodi.
Prešeren nam v Zdravljci daje čutiti, da je glavni narodov cilj doseči svobodo in samostojnost, podrejenost močnejšemu se mora umakniti enakopravnosti, spore in vojne pa naj nadomestita
sodelovanje in prijateljstvo med
narodi, da bo mogoč duhovni in materialni razvoj. Kako aktualen je še danes! Pa se bo hrepenenje pesnika uresničilo?
Žive naj vsi narodi.
ki hrepene dočakat ' dan.
da. koder sonce hodi.
prepir iz sveta ho pregnan.
da rojak
prost bo vsak.
ne vrag. le sosed bo mejak!
Branko NIMAC, Velenje
rih pa zahtevajo za njegov uspeh čim boljši rezultat. Ob taki dvoličnosti mi enostavno zmanjkuje besed. Ali pa tisti mirovniki, ki ravno sedaj sanjajo o demilitarizaciji. Ravno sedaj, v najbolj nepravem času! Kajti če sploh kdaj, potem svojo vojsko potrebujemo sedaj. Tako kot smo jo potrebovali med zadnjo vojno ali pa med boji za severno mejo. Lastna vojska pomeni namreč tudi dober občutek, samozavest. Lastna vojska je pač zaenkrat še vedno znak državnosti. Občutek za državnost nam pa ravno najbolj manjka.
Vprašanje ob vsem tem je torej samo eno: ali je slovenski narod v svojem samomorilstvu prišel tako daleč, da si bo sam nataknil zanko okoli vratu in se odločil za kolektivni samomor, za izginotje? Bosta strah in skrb za (kratkoročno) udobje prevladala?
O usodi Slovenije bodo odločali vsi tisti,Iti so sodelovali na volitvah, torej Slovenci in neslovenci. Od teh slednjih se bo marsikdo odločil ža neodvisno Slovenijo, zlasti tisti, ki so tu že dolgo časa in so si tu ustvarili svoje družine ter zgradili svoje hiše. Toda večina njih bo vendarle glasovala za življenje v Jugoslaviji in tega jim niti ne moremo zameriti. Zamerimo lahko le Slovencem, ki se strahopetno obnašajo.
In še nečesa ne smemo pozabiti. To ne bodo volitve ampak plebiscit. Med volitvami lahko ostaneš doma in si rečeš, da te vse skupaj ne briga in potem pač odločajo glasovi tistih, ki se potrudijo do volišč. Sedaj se bodo šteli glasovi tistih, ki so za neodvisno Slovenijo. TOKRAT BO OSTATI DOMA, POMENILO ISTO KOT GLASOVATI PROTI SLOVENIJI. Slovenski narod si bo v resnici napisal sodbo sam. Upam, da to ne bo obsodba.
Borut Korun
Slovenska demokratična zveza Velenje
f
Jože Horvat-Jaki razstavlja v Gorenju
V razstavnem prostoru Gorenja v poslovni stavbi Gorenja Servis v Velenju se s svojimi najnovejšimi likovnimi deli predstavlja Jože Horvat-Jaki. Razstava, ki je vredna ogleda.
Prav pa je, da ob tem napišemo še nekaj besed o otvoritvi te razstave. V uvodu se je predstavil Gorenjev literat Ivan Jakopanec s pesmijo o prleških kolinah. O umetnikovem bogatem ustvarjanju pa je spregovoril najprej dr. Emil Roje, nato pa še Milena Koren Božiček.
Dr. Emil Roje je orisal Jožeta Horvata-Jakija kot človeka, ki je bil deležen vseh vrst visokih mednarodnih priznanj in laskavih ocen kritikov. Med drugim je o umetniku povedal tudi tole: »Imel sem ga priložnost opazovati iz varnega zavetrja dobro desetletje nazaj, ob eni njegovih najodmevnejših predstavitev, likovno izbrani in zahtevni publiki v galeriji »Daimler-Benz« v Zahodni Nemčiji. Prisotni so bili diplomatski predstavniki mnogih dežel, ministri in župan Bonna. Nekdanji Gorenjčan Franc Pristovšek, tedaj naš tamkajšnji konzularni predstavnik, je bleščeče gladko prevajal besede umetniškega kritika. Običaj je seveda ob takih priložnostih, da mora zbranim spregovoriti tudi umetnik. Kaj bi dal naš Jaki, da bi bilo slikarjem to prizanešeno, a kaj moreš, red je red. Malo se je namrščil, nekajkrat pogledal kvišku, ošvrknil hudomušno del občinstva počez, nekajkrat prestopil z nogo na nogo, z zaigranim odkaš-* Ijevanjem pregnal cmok v grlu in pričel: Moje slike govorijo same. K njim nimam kaj dodati. Nekateri kritiki moje slike uvrščajo med naivo, imajo me za slikarja na-ivca. Vendar jaz mislim, da podobe, ki naravnost vro iz moje notranjosti, moja često tragična občutja življenja, ki mu grozi svetovna katastrofa, totalno uničenje, da te podobe še zdaleč niso naivne. Moje slike, čeprav globoko pod površino resničnosti, so resno svarilo povampir-jeni človekovi naravi, ki mu tudi totalna vojna ni preveč, če vidi v njej način in pot k moči, k vladanju nad ljudmi. Moja deviza je boj zoper tako človeško naravo.
Upodobljene živali, kot simboli mogočnih sil, sedaj narisane, so ukročene, so v moji oblasti, človek naj bi obvladoval naravo in kozmos. Tako nekako, po spominu seveda, so mi ostale v zavesti besede slikarja Jakija, ki se jih ni bal izreči v sami prestolnici naroda, katerega pripadniki so v zadnji vojni, prav zaradi gluhote in sle-posti zoper težnjo po moči, pohlepu in vladanju nad ljudmi, sejali grozo tudi po naši deželi. Povedal jih je v času, v letih, ko je bila hladna vojna med velesilami in pred najvišjo smetano, pred veljaki dežele, ki je sama prehitro pozabljala boleči nauk zgodovine.«
Tako je Jakijev pogled na svet opisal dr. Emil Roje in ga označil kot glasnika vesti človeštva zoper nasilje in svetovno kataklizmo.
Zares, takšen je Jože Horvat-Jaki in takšna so njegova dela. Tudi opominjajo.
Hinko Jerčič
I Predstavitev zbranih del iz likovne zbirke Gorenja
V Ljubljani več kot 4000 obiskovalcev
»So trenutki v človeškem življenju, ko v zbranosti ustavimo korak. Pozabimo, kaj je praktično, merljivo, koristno, moderno! Takrat se polnimo z vtisi. Z vtisi, ki se blagodejno vtisnejo v našo vest in ravnotežje. In so nekakšna pot, ki vodi od razuma k čutenju, od misli k domišljiji in od zbranosti k tišini. Umetnine smo izbirali in nabirali vzdolž celotne poti Gorenja. So zapis obdobja notranjega in zunanjega razvoja našega človeka, zaris časa, ki ga bivamo. S to zbirko polneje in zrelejše hodimo po začrtani pot,« je zapisano v uvodu publikaci-
je, ki jo je izdalo Gorenje ob predstavitvi izbranih del iz bogate likovne zbirke v ljubljanski Mestni galeriji v prvi polovici novembra.
Predaja dela Slovenskega neoklasicista Franca Kavčiča »Dekle reši Mesenijca Aristomena iz ujetništva« ljubljanski Narodni galeriji (odkup je omogočilo Gorenje skupaj z Republiško kulturno skupnostjo) in predstavitev izbranih del iz likovne zbirke sta bila osrednja kulturna dogodka v okviru slavja ob 40-letnici nastanka in razvoja koncer-na Gorenje.
Znano je, da je Gorenje dolgoletni sponzor kulturnih dogajanj na Slovenskem, v Gorenju se skozi vse leto vrstijo najrazličnejše kulturne aktivnosti, sicer pa ima med podjetji na Slovenskem zagotovo Gorenje eno najlepših in najdragocenejših zbirk likovnih del, ki je nastajala skozi skorajda vseh 40 let rasti tega koncema.
Zbirka likovnih del slovenskih sodobnih in že zgodovinskih avtorjev, last Gorenja, je bila tokrat prvič v takem obsegu predstavljena javnosti.
In še to: predstavitve izbranih del iz bogate zbirke likovnih del Gorenja v ljubljanski Mestni galeriji si je ogledalo več kot 4.000 ljubiteljev likovne umetnosti pri nas. Med njimi so bili, ob številnih avtorjih razstavljenih del, tudi mnogi ugledniki, med njimi že prvi dan tudi član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski.
(an)
KOTIČEK
Iskrica: knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat, nosi v sebi veliko resnice. Upamo, da knjige, ki smo jih izbrali s knjižnih polic oddelka za odrasle tokrat, ne bodo sodile med slednje.
Življenje pod Bevkovo koj-
co je delo, s katerim je avtor Franc Hvala želel počastiti spomin na pisatelja Franceta Bevka ob stoletnici njegovega rojstva. Hvalova, v obliki kronike pisana knjiga, je razdeljena v dva vsebinsko sklenjena dela: čas do druge svetovne vojne in leta narodnoosvobodilnega boja. Že prvi del je avtor črpal gradivo iz že objavljenih razprav, spominskih pričevanj domačinov iz vasi na Cerkljanskem, torej na območju, kjer se je rodil Bevk, ustnega izročila, šolskih kronik, lastnih izkušenj ... Posebej zanimiva in zgovorna je njegova beseda pri geografskem orisu tega območja ter njegovem socialnem in geografskem razvoju takrat, ko prikazuje kmečko delo in stare ljudske običaje. Pri pisanju dru-
gega dela pa se je naslanjal na arhivsko gradivo ter na pričevanja še živih udeležencev.
Tragične usode in stiske ljudi ob povojni nacionalizaciji in zaplembah premoženja v Sloveniji je tema, ki vznemirja sodobnega človeka. Te življenjske zgodbe, zbrane v delu V imenu ljudstva, so izhajale v Večeru. Avtor Mirko Munda je v pogovoru s člani združenja lastnikov razlaščenega premoženja ugotovil, da je slednje bolj kot materialno prizadelo ponižanje, moralna obsodba oziroma zmerljivke. Nenadoma so bili njihovi žulji označeni kot izkoriščevalski, njihovo dobro gospodarjenje krvose-sno dejanje . ..
Z izdajo študij dokumentacije in gradiva o Dachau-skih procesih raziskovalna skupina končuje svoje delo.
Ob tem pa ne more mimo ugotovitev, da je prikrivanje napak iz preteklosti povzročilo več škode kot bi jo njihovo javno priznanje.
Z enako tematiko se ukvar-
ja tudi David Tasič v knjigi Seševi sa Golog.
Biomedicina je pripomo-čnik za vse tiste, ki ne prisegajo na zdravilno moč tablet, ampak bolj alternativni skrbi za ohranitev zdravja ali za ozdravljenje.
Gerhard Seibold, izkušeni zdravstveni praktik in psiholog, ki ima tudi svojo prakso, je na to temo napisal še številne druge knjige.
Knjižničarke pionirskega oddelka mladim bralcem tokrat priporočajo slikanico Pogumni krojaček. Razlog: uživali bodo v dogodivščinah prikupnega krojačka, ki mu uspe postati kralj; pesmi Čaroznanke Bine Stampe-Zmavc — predstavljajo osvežitev in obogatitev naše sodobne literarne tvornosti za otroke in mladino; priročnik S kolesom v promet bo gotovo pomagal mladim kolesarjem, da bodo s pridobljenim znanjem čimvarneje vstopili v svet vozil; zavidljivo mesto v prostem času ljudi ima fotografija in zato bo noviteta tega oddelka ABC fotografija gotovo razveselila vse ljubitelje te zvrsti. Je pravi kažipot vsakemu, od posnetka temnice do predstavi-
tve slik. Namenjena je izkušenim fotografom kot tudi tistim, ki na pot tovrstne umetnosti stopajo. Za najmlajše in učence nižjih razredov pa je tudi knjiga Gore iz zbirke Korak. Z njo bodo na najlepši način obogatili znanje o življenju »tam gori«.
MLADINSKA KNJIGA
In kaj omembe vrednega smo tokrat našli na knjižnih policah velenjske Mladinske knjige? Slovenski pravopis 1 za 390 din, po dveh letih je znova na voljo veliki Nemško-slovenski slovar zanj boste odšteli 750 din.
Morda ne bo prepozno za ljubitelje lepega cvetja novo delo iz zbirke Moje sobne rastline — Podtaknjenci (108 din). Za ljubitelje romanov pa tale ponudba: Konsalik Klinika upanja, 230 din, Prekletstvo faraonov je delo izpod peresa Holtove (250 din), Steelova pa bo tokrat poskušala razvedriti bralce z delom Spomini. Ti vas bodo veljali 430 din.
Oris zgodovine osnovnega šolstva v Šaleški dolini do prve svetovne vojne (5)
Stavba, ki je bila last ljubljanskega škofa, je prvotno služila kot skladišče in je bila majhna; v pritličju je bilo stanovanje za mežnarja, v podpritličju pa je ljubljanski škof obdržal svoje kleti. To dvojno lastništvo stavbe je bilo večkrat vzrok za spore med cerkvijo in posvetno oblastjo. Vendar je ljubljanski škof zaradi tega lastništva tudi nosil 1/3 stroškov, za vzdrževanje, 2/3 pa je pokrivala občina. Ker je postajal šolski prostor premajhen, je občina sklenila, da napravi na južni strani takratnega šolskega poslopja prizidek. Tako se je šola povečala za eno sobo in majhen kabinet. Tam, kjer je bil prej razred, so napravili učiteljevo stanovanje. Tudi ta prizidek se je izkazal premajhen in so zato morali leta 1878 pregraditi učilnico z vmesnim zidom in jo adaptirati, tako da je bila šola sposobna sprejeti povečano število učencev.
Prvi znani podatek o številu šoloobiskujočih učencev na šoli v Šentilju je iz leta 1833; takrat je šolo obiskovalo 67 učencev. To število se je počasi, toda vztrajno vzpenjalo in doseglo leta 1880 število 147.
Učitelju Hriberšku, ki je ostal na šoli le dve leti, so sledili:	Ivan	Kocelli (1822-1826), Križan Johan (1826-1829), Vegund Jožef (1829-1830), Razenič Karel
(1830-1831), Bauer Franc (1831-18. 04. 1838), Kopri-všek Anton (1838-1867), Les-jak Franc (1867-1868), Herna us Franc (1868-1870), Kopri-všek Anton (1. 4. 1873-1. 6. 1873), Cizelj Ignac (1. 7. 1873-1. 12. 1873 kot suplent in 1. 12. 1873-1. 3. 1875 kot učitelj) in za njim Tomaž Kun-stič (15. 6. 1875-17. 9. If
Zadnja šola, ki je začela delovati pred letom 1869, ko seje še enkrat spremenila šolska zakonodaja, je bila šola v Šmartnem ob Paki. Bila je ustanovljena v letu 1833. Do tega časa so otroci hodili v šolo deloma v Šoštanj, deloma v Braslovče.
Zaradi velike razdalje od enega do drugega kraja pa je bil obisk seveda otežkočen in za to tudi manjši, kot bi lahko bil. Razumljiva je zato težnja prebivalcev Šmartnega, da dobijo svojo šolo. Da bi ta svoj cilj lahko uresničili, so potrebovali novo šolsko stavbo, saj v Šmartnem ni bilo primerne hiše, v kateri bi šola iahko začela delati. Z delom so pričeli leta 1832 in ga končali v enem letu.
Za začetek in uspešen potek del imata največ zaslug šmarški župnik g. Mihael Krajnc in braslovški dekan g. Josef Batti-stig.
Prvi učitelj v šoli Šmartno ob Paki je bil Kapun Robert, ki je — kot je bilo takrat v navadi —
opravljal tudi posle organista in cerkovnika. Dobival je letno od občanov 40 goldinarjev v denarju ter 20 mernikov pšenice, 30 mernikov ajde, prostovoljno vinsko berbo in še berbo nekaterih drugih naturalij. Učitelj Kapun je ostal v Šmartnem do leta 1834. Za njim pa so v tem obdobju učili še: Jurij Križan (1834-1841), Štefan Pečnik (1841-1844), Jože Friedrich (1844-1870) in Luka Krajnc (3. 11. I870-). Šolski okoliš je obsegal kraje ^Šmartno, Rečica, Podgora, Mali vrh, Gavce, Gorenje, Paška vas in Slatine.
V začetku je bilo okoli 80 šoloobveznih otrok; njihovo število je naraslo posebej po letu 1869, ko so se všolali še kraji Skorno, Veliki vrh in za nekaj časa tudi del Dobriča.
Za leto 1847/48 najdemo zanimiv podatek o tem, katere predmete so poučevali v tem šolskem letu: Religionlehre, Erklaerung des Evangeliums, Buchstabenkennen, Buchstabieren, Sylabieren, Deutsch gedruckt lesen, Latein gedruckt lesen, Deutsch geschrieben lesen, Latein geschrieben lesen, Verstehen des Gelesenen, Schreiben kurent, Schreiben la-tein. Schreiben kanzlei, Kop-hrechnen, Zifernrechnen, Rechtschprechen, Dictato schreiben, Schriftliche Aufsaet-
ze, Fachigkeit, Verwendung, Sitten.
Največji uspeh prizadevanj zainteresiranih za šolstvo v Šmartnem je, da je postalo edini kraj, kjer je šola že ob ustanovitvi dobila novo, izključno za šolske namene, zgrajeno stavbo. To brez dvoma pomeni, zelo velik uspeh prizadevanj krajanov, ter odlično zasnovo za nadaljnje delo šole, kar so šmarski šolniki s pridom izkoristili. Šola v Šmartnem se je najbolj uspešno vključevala v življenje krajanov in ga posebej v nadaljnji dobi pomagala oblikovati.
Do leta 1869 pa se.je že začenjal tudi prvi pouk v vasi Zavodnje. Leta 1856 je namreč prišel v zavodenjsko faro pro-vizor g. Miklavž, ki je začel zbirati mladino dvakrat na teden — ob torkih in petkih, od 9. do 12. ure. Poučeval je samo verouk, šolo pa je imel v župnišču na podstrešju. Kot oprema so mu služile navadne klopi. Ta gospod je poučeval le štiri mesece. Za njim je prišel g. Franc Mak de Paula, ki je ostal v Za-vodnjah do leta 1864, in nadaljeval začeto delo. Šolo je prestavil v mežnarijo in začel vaditi otroke v računanju, pisanju in branju. Pouk je bil ob torkih in petkih od 9. do 12. ure; ob nedeljah je bila po opravilu ena ura posvečena samo verouku. Kot učila so jim služile ta-
blice in razne knjige. Šolo so obiskovali samo bližnji otroci, nadzorovati pa jo je hodil šoštanjski sodnik enkrat letno. Spričeval še niso dobivali.
Gospodu Maku so sledili še Božidar Pogelšek, Franc Kenn in Sever Jožef, leta 1881 pa je bila ustanovljena redna šola.
Največja šola pa je ostala tudi v tej dobi seveda šoštanjska, ki se je že povsem ukoreninila v zavesti ljudi in po prihodu učitelja Mussija zelo uspešno opravljala svoje poslanstvo. Po preselitvi v trg se je položaj šoje bistveno popravil; ko pa je leta 1807 Jožef Ignacij Wegusch, ki je imel dve hiši v Šoštanju zapustil v svoji oporoki obresti 3/8 dediščine kot pri-boljšek šoštanjskemu učitelju, se je vsaj nekoliko izboljšal njihov gmotni položaj. Sprva seje sicer ta Weguscheva dediščina uporabljala za plačevanje najemnine sobe, od leta 1864 pa jo je začel uživati Peter Mussi.
Janezu Roserju so sledili: Luka Kaschpret (1813-1815), Felicijan Alojzij Engelberth (1815—1817), za katerega pravi kronika, da je dobro učil toda ni bil vičen slovenskega jezika. Veliko vprašanje je seveda, kolikšen je bil lahko uspeh tega pouka, saj je bila velika večina otrok Slovencev, ki nemško ob prihodu v šolo niso znali in je torej pouk potekal v njim nera-
zumljivem jeziku. Dalje so poučevali še: Janez Brolich (1817-1818), ponovno F. A. Engelberth (1818-1822) in za njim Peter Mussi (kateremu je v letih 1854 in 1857 pomagal njegov sin Viljem).
Leta 1822 je šolo obiskovalo 54 otrok. Njihovo število pa se je že zelo zgodaj tako povečajo, daje šola postala 1859 dvo-razredna. Na šoli so še delali učitelji: Karel Kallinger ( 1859), Jože Četina ( 1859-1865), Jakob	Karel	Budna (1865-1867), Pavel Maček (1867—1868) in Anton Hren (1868-1870).
Učitelj je dobival dva goldinarja na vsakega učenca letno in po letu 1864 tudi obresti We-guseheve dediščine; kot Organist in cerkovnik je imel prosto stanovanje v mežnariji, malo njivo v uporabo, berbo in ostale običajne dohodke organista. Podučitelj pa je stanoval pri učitelju in dobival po 240 goldinarjev letno.
V Šoštanju je delovala še »nedeljska« šola za oddaljene, ki niso mogli prisostvovati rednemu pouku. Sedež je imela v cerkveni hiši nasproti kaplani-je. Ko so leta 1854 to hišo po-staviliV) proti jugu ležeče sobe opremili s klopmi, tablo in stensko čitanko. V tej sobi je poučeval drugi kaplan ob četrtkih od 9. do 12. ure verouk, či-tanje, pisanje ter računanje, (dalje) Piše: Tone Ravnikar

Skupina Veronique
V Celju imajo zanimivo glasbneno skupino — Veronique, ki igra zmes jazza, simfo in hard ročka. Njihova posebnost pa je, kot radi poudarijo, njihov zrelejši odnos do kulturne dediščine. Zlasti gradovi na Slovenskem so jim trn v peti — zato so odeti v oblačila celjskih grofov.
Še posebej tesno sodelujejo z gradom Tabor Laško, kjer se je Friderik celjski zaljubil v Veroniko Deseniško — po njej so se poimenovali.
Skupino sestavljajo Franc Herman Celjski (bobni) Alex Friderik (fretless bass — piše tudi glasbo in besedila ter skrbi za bend kot Propagandist in manager), Matej Urh (klaviaturist) in Djoko (kitarist). Nastopajo širom po domovini, pred dnevi tudi na dobrodelnem koncertu v Velenju vse bolj pa se ozirajo tudi po Evropi.
Iz muzeja Velenje
WKKKK^ISISSKWSM I
Klopci: s IBBft.n ch'il oni 'cBSinan
6. DECEMBRA ...
Zgodilo se je . . .
Umetnost. Preprosta beseda. Pa v vsakodnevnem, hitrem življenjskem tempu največkrat nekaj obrobnega, nepomembnega v boju za eksistenco. A je velika škoda, da ne najdemo časa zanjo, da se ne poglobimo, da bi jo bolje razumeli, da bi spoznali dela velikih umetnikov. Ti ostajajo v naših očeh, vsaj za čas svojega življenja, pogosto čudaki, ki jih ne razumemo. Ne potru- ' dimo se, da bi doumeli veličino njihove misli, ne razumemo njihovih sporočil in tako zamudimo marsikakšen trenutek, ki bi nam lahko ozaljšal pot skozi tegobe vsakdana.
Pa je koristen včasih že čisto navaden klepet z velikim umetnikom, človekom, ki ima oči odprte na vsakem koraku. Človekom, ki zna iz lepega življenjskega trenutka potegniti še več, ga zna upodobiti in ohraniti za večno.
Med nami, v središču Velenja, živi in ustvarja kipar Ciril Česar. Prejšnji mesec se je po dolgih letih predstavil s samostojno razstavo steklenih skulptur (osnutkov za večje skulpture). Mnoge bi lahko postale veliki spomeniki. To si seveda Ciril tudi želi...
Leta 1923 je v Mozirju pri-vekal na svet v priznani kiparski družini, ki je raznosila sadove te umetnosti po vsej Sloveniji. Oltarji, prižnice in drugi cerkveni motivi so ga spremljali skozi obdobje zgodnjega otroštva, ki ga je preživljal pretežno v očetovi delavnici. Čeprav je očeta izgubil, ko je imel šele 13 let, mu je ta uspel prenesti mnogo znanj, predvsem pa neizmerno ljubezen do kiparje-nja. Naučil ga je opazovati, misliti in čustvovati, še danes se Ciril spominja nekaterih pogovorov z očetom.
Kot mladenič je odšel Ciril na umetno obrtno šolo v Ljubljano, nato v Gradec, kjer je preživel tudi pretežni del vojne, leta 1950 pa je diplomiral na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Ker se je izkazal že v času rednega študija, je bil takoj sprejet na specializacijo pri prof. Frančišku Smerduju. Tu pa je prišla do izraza njegova nrav: vojna je pustila v njem boleče sledove.
»ZAKAJ človek ubije sočloveka — je bilo v moji mladosti najtežje vprašanje. Začel sem študirati, kako bi z izraznimi sredstvi prikazal vojno kot največji nesmisel človeštva. Nenehno sem si postavljal vprašanja o teh vojaških grozodejstvih in strašnih zablodah — odgovore pa sem skušal objektivizirati. Leta 1950 je nastala glava s prestreljenim očesom, kar sem proglasil za ZLOČIN in s tem kot kipar razgalil največjo vojaško RESNICO.«
Začel je nastajati ciklus VOJNIH ZLOČINOV kate rega je predstavil javnosti leta 1953 na veliki samostojni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. V umetniških krogih je doživelše zlasti pri akademiku dr. Emilu Cevcu vsa priznanja, a se za tem odločil in ta dela deponiral.
»Danes bi lahko ta ciklus postavili kot spomenik NEZNANI ŽRTVI kot nasprotje neznanemu junaku na Avali v Beogradu. Takšen mavzolej bi bil s svojo objektivizirano resnico, ki jo izraža EDINSTVEN OPOMIN ČLOVEŠTVU kot želja po demilitarizaciji in trajnem miru.«
Paralelno z vojno pa razsoja in obtožuje vsako nasilno deformacijo in vsakršno likovno razkosavanje človeških teles... in obsoja mnoge umetnike iz obdobja kubiz-ma, ki ga včasih poistoveti z militarizmom.
Na to obdobje se nanaša njegova definicija o umetnosti: »Umetnost je, če prepričevalno razgalja pozitivno in negativno notranjo dinamiko človeka (lepo in grdo) tudi zato, da bi lažje spoznali in bolje raziskovali živalsko energijo strasti in človeško energijo strasti.«
In čeprav naš kipar vztrajno zatrjuje, da se je iz svoje notranjosti povedal, dokopal do največje resnice o vojni in s tem sklenil neko svoje življenjsko obdobje, se med pripovedovanjem k njej nenehno vrača, dosledno s polno mero kritičnosti in s polno mero občutljivosti.
Ciril Cesar se je že v času študija prebil med pomembne slovenske umetnike, kiparje, a je moral vseeno na svoji koži kmalu spoznati, da se od čiste umetnosti težko živi ali pa sploh ne moreš živeti, če te militaristi proglasijo za sovražnika. »Umetniške ambicije in rezultati so duhovna, nikakor pa materialna eksistenca, umetnik pa potrebuje oboje.
Kot profesor za risanje in umetnostno zgodovino na celjskem učiteljišču, sicer pa svoboden kipar, se je začel zanimati za industrijsko oblikovanje in pravzaprav zable-stel že ob prvem poizkusu. Realiziral je projekt za novo kuhinjsko tehtnico, ga zaščitil, prodal in iztržil toliko, da si je lahko plačal študij znanstvenega oblikovanja v Nemčiji.
Po študiju si je znanje obogatil kot pedagoški asistent in si ekonomsko opomogel. Poln optimizma se je vrnil domov in pomagal pri ustanavljanju visoke šole za oblikovanje v Ljubljani, kjer pa ni povsem soglašal s konceptom. Zagovarja namreč, da mora potekati industrijsko oblikovanje po interdisciplinarnem MA-DE-CO sistemu, v trikotniku marketing-di-zajn-konstrukcija, kar pomeni da mora biti ta študijski program koncipiran med ekonomsko, design in strojno fakulteto, česar pa pri nas, ko so vključili industrijsko oblikovanje v programe fakultete za umetnost, niso upoštevali in s tem naredili po Cesarjevem mnenju veliko napako in še večjo škodo.
Znanje in izkušnje, ki si jih je nabral v Nemčiji, je skušal preizkusiti v našem okolju, kjer je bilo sistemsko projek-
tiranje industrijskih proizvodov še nekaj povsem novega. Prišel je v Velenje in bil 12 let direktor design centra v Gorenju. V tem kolektivu je zakoličil sodoben interdisciplinarni koncept industrijskega oblikovanja in nedvomno veliko pripomogel, da so se Gorenjevi proizvodi začeli prebijati na zahtevna evropska tržišča.
Zanimiva je bila življenjska pot Cirila Cesarja, uspešna, pa tudi trnja ni manjkalo. Zdaj živi lepo, mirno, srečno. Ima družino, ima vnuka. »Vsi me osrečujejo in vse imam zelo rad,« pravi in išče v vsem predvsem lepoto, srečo, zdravje ter to prenaša v svoja dela.
Optimističen utrip daje vsem svojim zadnjim delom. Še zlasti je takšen EKG diagram zdravega srca — srčni utrip, ki ga je izdelal v teh dneh in ga na razstavi v velenjski galeriji še nismo mo-
■

gli videti. Tudi to je steklena skulptura, ki bi jo prav rad povečal in postavil v kakšno poročno dvorano, saj bi bil izviren, izredno lep in svečan simbol zdravega srca.
Zgolj slučajno je začel ustvarjati iz stekla. Velik kup odpadnega stekla je uzrl na odpadu. Sončni žarki so se zapletli vanj in ustvarili neverjetne svetlobne efekte in reflekse. In če steklo zloži z kompozicijo umetnik, nastane steklena svetloba skupture kot »neukročena spektralna resonanca, sočasno sijoča in zveneča kot frekvenca novih razsežnosti med kompozicijsko disciplino in dinamično fantazijo,« kot svoja dela opisuje sam.
Prve steklene skulpture, ki so nastale že v šestdesetih letih, so bolj posnetki narave, mineralov in kristalov. So še brušene in polirane. Z njimi pa ni bil povsem zadovoljen, zgolj posnemanje narave mu ni zadoščalo. »Oblikovati sem hotel svoje zamisli,« pravi in pokaže na Razglas, simetrični fragment, ki mu predstavlja prehod med abstraktno in konkretno simboliko. Iskanje zanimive, univerzalne simbolike je bila nova preizkušnja, rešitev pa čisto preprosta. ČRKA I, kot del abecede je univerzalna simbolika razumnega sveta.
Še veliko globlji je simbol ŽIVLJENJA - ROJSTVO IN SMRT. Vse ob enem, vse v isti vertikali, v sredini pa krog, v katerem se vrti življenje vseh.
»Vedno sem proti ekscentri-čnim skrajnostim, zlasti proti vojni, pravi kipar ob tej svoji skulpturi. »Ta simbol pa istočasno združuje obe skrajnosti — rojstvo in smrt, ki pa ju globoko spoštu jem.«
Posebno globoka je tudi sakralna umetnost. Te je precej v Cesarjevih skulpturah.
»Sakralno je zame vse, kar je človeku sveto, svetost kot takšna.« Marsikje jo je iskal, najprej pa seveda v cerkvi. Kar nekaj OLTARJEV je v njegovi zbirki — modernih, v katerih je integriral sodobno skulpturo in sodobno arhitekturo. Na ta dela je še posebej ponosen, saj je dal z njimi, ne samo stilno enotnost, ampak tudi umetniško in življenjsko vrednoto dvajsetega stoletja.
Naslednji univerzalni simbol je steklen osnutek OKO, božje ali človeško, luč sveta ali sveta luč, kakor kdo.
»Oko je zame že samo po sebi, poleg srca, največja svetinja.« Sicer pa nam že mnogo pove predpostavka, da človek 90 odstotkov svojega znanja pridobi z očesom. Veliko stekleno oko bi lahko bilo, kot svečan svetilnik v nekem sodobnem svetišču.
Vsaka sakralna steklena skulptura, velika seveda, tri, štiri metre ali več, bi lahko oplemenitila vsako sodobno cerkev, — vsaka profana steklena skulptura pa bi lahko obogatila fontano sodobnega mestnega centra ...
Tu je še vrsta skulptur, ki obeležujejo in izžarevajo lepe in svečane trenutke. RE-KVIJEM, MANIFEST, SOZVOČJE, ORGLE ...
Pa še nekaj skulptur iz vsakdanjega življenja, ki je lahko polno bogastva jn umetniškega izražanja. Že spočit in sproščen pogled skozi okno v naravo ob svitu zgodaj zjutraj, je kiparja navdihnil, da je nastala skulptura OKNO S STRUNO, kot jutranje sporočilo. Ta tenkočutna zamisel je polna subtil-nih sporočil, ki se oglašajo ob prebujajočem jutru, rosne, sveže in spočite narave, katere boženski mir lahko vsak, ki hoče in se mu zdi vredno prisluhniti, tako ali drugače posluša in doživlja.
Valove vzvišenih sil je združil v ZMAGOSLAVJE in iz te kompozicije še posebej izdvojil AKORD s paralelami stopnjevanega enozvočja.
Med razstavljenimi skulptura-mi je tudi nekaj povsem konkretnih zaščitnih znakov podjetij, še zlasti velja omeniti ZAŠČITNI ZNAK zdravilišča Rogaška Slatina. Velika skulptura bi lahko stala v tamkajšnjem parku, male steklene skulpturice pa bi lahko prodajali kot turistične spominke.
Preizkusil se je tudi v ekspre-sionistični skulpturi, nastal je KRIK, upodobljen čustveni trenutek. Pa KONFRONTACIJA — ostro soočenje, po njegovem najbolj družbeno zakoličena tematika, katero je upodobil kot pokončno, zavestno, zelo harmonično, pa čeprav zelo ostro, je to še vedno dostojanstveno soočenje na ravni uravnovešene čustvene in razumske energije.
Veliko bi bilo mogoče povedati ob vsaki Cesarjevi skulpturi, veliko o njegovi umetnosti.. .
Že s samim pojmovanjem umetnosti se je skozi različna življenjska obdobja mnogo ukvarjal in zapisal mnoge definicije. Med najdražjimi so mu še vedno tiste iz leta 1949.
»V umetnosti gre za združitev čustvenih doživetij in razumskih spoznanj — gre za temeljno vrednoto, ki prispeva k ravnovesju človekove celovitosti — kar je predpogoj za lepše in kvalitetnejše življenje — saj jaz mislim da si takšnega tudi vsi želimo,« ali pa »Umetnost ne odkriva samo trajne čustvene vrednote ampak razkriva — razpoznava in objektivizira definicije za nova čustvena spoznanja našega časa.«
MIRA ZAKOŠEK
Če bi sodili po slovenskem časopisju se v preteklem stoletju na današnji dan v naših krajih ni dogajalo nič pomembnega. Le nekaj kratkih zapisov se namreč nanaša na 6. december. Že bežen pogled v lokalne časopise pokaže, da dogodkov ni zmanjkalo nikoli, le odmeva v slovenskem časopisju niso našli. S tako »informacijsko blokado« se srečujemo še danes, ko tudi marsikateri pomemben dogodek pri nas ne najde poti do »osrednjih medijev«. Zato danes poglejmo najprej o čem so poročali novinarji Večera in kaj se je tedaj dogajalo v dolini leta 1969, po tem kar so zapisali novinarji Šaleškega rudarja.
Leta 1955 se je dramska sekcija šoštanjske Svobode svojemu občinstvu predstavila s premiero igre »Sveti plameni«, ki sojo igralci »dobro podali«.
Večer, leto XI, št. 12, Maribor 6. decembra 1955, str. 4;
Leta 1962 so novinarji Večera zabeležili predvsem »politične dogodke«: v Šoštanju se je začel seminar za predsednike sindikalnih podružnic iz gostinstva, trgovine in obrti. Tema ciklusa teh predavanj so bile predvsem politične. »Razen domačih predavateljev je na seminarju predaval tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Celje Vlado Črešnik. Krajevna organizacija SZDL Velenje pa je razpravljala o aktualnih »problemih gospodarskega razvoja Velenja in še posebej ener-gokemičnega kombinata, ki naj bi ga začeli graditi pomladi 1963.«
Večer, leto XVIII, št. 284, Maribor 6. decembra 1962, str. 4;
Leta 1969 pa so novinarji Šaleškega rudarja v teh dneh zabeležili, da so na današnji dan v Topolšici izvedli referendum o priključitvi Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo v Topolšici k Splošni bolnišnici Celje. Rezultati referenduma: od 132 zaposlenih v Topolšici se jih je 128 udeležilo glasovanja in prav vsi so bili za priključitev!
Delavci Vegrada pa so v teh dneh začeli graditi šti-ristezno avtomatsko kegljišče ob hotelu Paka. Prizidek je po projektu imel predviden večji gostinski prostor, prostor za druge družabne igre itd. Nared naj bi bil do 1. junija 1970, dela pa je izvajal Vegrad Velenje. Gradnja avtomatskega kegljišča je bila v letu 1969 že druga investicija Hotela Paka. V istem letu so namreč poleg (stare) restavracije Jezero zgradili igrišče za mali golf. Prav tako je hotel že pripravil okvirni program širjenja in posodabljanja svojih prenočitvenih kapacitet, ki bi, po mnenju pisca članka, terjala precej sredstev in je »torej ne bo mogoče uresničiti že prihodnje leto«.
Tako seje tudi zgodilo; kegljišče je bilo v letu 1970 zgrajeno in je v letu 1990 že zdavnaj zgodovina. Mali golf pri restavraciji Jezero je skupaj z restavracijo že poldrugo desetletje pod vodo, prav v letošnjem letu pa so zgradili novo igrišče ob novi restavraciji. Hotel pa je še vedno skoraj tak, kot je bil daljnega leta 1969, le malo starejši je !
Šaleški rudar, leto V, št. 22, Velenje, 12. decembra 1969, str. 1 in 2.
Pripravil Jože Hudales

.«i--..
Prva faza razprav o osnutku ustave Republike Slovenije je sklenjena


Največ govora je bilo o preambuli
V petek, 30. novembra, smo v Sloveniji sklenili javno razpravo o osnutku ustave Republike Slovenije. Pred oblikovanjem predloga je odprtih še vrsto vprašanj, o katerih se bomo verjetno izjasnili, tudi posredno, na plebiscitu. Predlagatelj — Komisija za ustavna vprašanja — pravi, da je pripravila tak osnutek ustave, ki je običajen v evropski demokraciji. Osnutek je, pravijo, realno — programski, kar naj bi pomenilo, da je v njej posneto stanje v družbi, da tokrat ne gre za vizionarstvo v ustavi, kar nam je bilo doslej precej domače, ampak za realno in uresničljivo stvar.
Mnogo odločb je v ustavi takih, ki niso zapisane preveč >trdo<« recimo pravica do deia, pravica do stanovanja.
V pogojih v kakršnih živimo danes teh pravic, vsaj tako kot smo imeli zapisano v ustavi doslej, ni mogoče uresničiti.
O odprtih vprašanjih v osnutku slovenske ustave, tistih, ki najbolj >gledajo ven<, pa Franc Ojsteršek, sekretar velenjske občinske skupščine pravi: »Največ razprave doslej je bilo o sami preambuli. Predlagatelj je v njej zapisal >svetost življenja<, kar nekatere moti,« pravi Osjteršek, ki v zvezi s tem pojmom pravi: »Če tolmačimo svetost življenja pod pojmom, da je vsa živa narava svetinja na našem planetu, potem najbrž tudi taka določba ne bi smela biti tako sporna. Jo pa mnogi povezujejo z drugim pojmom, bolj po-
svetnim, ki pa dobi nov prizvok v mnogih razpravah ocenjen za nesprejemljiv. Možnost, da je človekovo življenje nedotakljivo je ožjo in se omejuje na človekovo življenje. Vemo pa, da bomo morali vso živo naravo še posebno paziti, če bomo hoteli ohraniti zdravo življenje.«
Tudi obseg lastninske pravice pri nas je odprto vprašanje.- Lahko pridejo tujci pri nas do lastnine ali ne? »Oboje je najbrž vprašljivo. Če bomo dovolili, da lahko tujci neomejeno kupujejo v Sloveniji, se lahko zgodi, da bo slovenski narod še ostal tu, ampak brez nepremičnin. Na drugi strani pa je nuja, da vstopamo v Evropo. In če bomo v Sloveniji lahko samo dr-
žavljani Slovenije lastniki nepremičnin, je tudi tak vstop v Evropo vprašljiv.«
O osnutku ustave Republike Slovenije so razpravljali tudi delegati velenjske občinske skupščine, kjer so podali kar nekaj pripomb, področja o katerih so razpravljali, pa so široka. Razpravljalci so postavili precej vprašanj o tem v katero smer bodo šle posamezne rešitve. Tu je bila vrsta vprašanj v zvezi z varovanjem zdravja, socialnih pravic, pravice do dela, predvsem pa je tudi v Velenju odprto vprašanje državljanstva. Posebna komisija je vse pripombe zbrala in jih posredovala naprej.
M. Krstič-Planinc
Socialistična stranka Slovenije Velenje
V ustavi ni socialne varnosti
Socialistična stranka Slovenije, naslednica SZDL, nekdanje nosilke podobnih razprav kot je tale o spremembi slovenske ustave, z razpravo, ki teče v tem času nikakor ni zadovoljna. Po njihovem mnenju je ta tako v republiki kot občini slabo organizirana.
Sami so pripravili o ustavi že tri pogovore, enkrat je bil med njimi tudi član republiške ustavne komisije Matjaž Krivic.
Na osnutek slovenske ustave so izoblikovali veliko pripomb. Še posebej jim je nesprejemljiv tisti del, ki opredeljuje področje socialnih in nekaterih izvedenih pravic. Pravijo, da ta ne zagotavlja človeku niti socialne varnosti niti osebnega dostojanstva (ne zagotavlja normalnega preživljanja kar še zlasti velja za invalide, upokojence, ženske, starostnike, in nezaposlene občane).
Tudi sama državna ureditev političnega sistema je po mnenju SSS nedorečena. Ogromno pomembnih zadev je odprtih, variante pa so le delno združljive.
Sicer pa se SSS Velenje zavzema za decentralizacijo republike Slovenije, za dvodomni parlament, ozke pristojnosti predsednika, za večji poudarek lokalni samoupravi. Po njihovem osnutek mnogo premalo upošteva majhnost Slovenije — z ustavo bi morali ta narod zaščititi v prostoru.
Glede na negativne izkušnje oziroma dogajanja v skupščini v zadnjem obdobju, se zavzemajo Socialisti za vsebinsko jasen tekst ustave, pa četudi bo kakšen stavek daljša.
Poglejmo še nekatere njihove druge bistvene pripombe!
So proti pleambuli svetosti, za državo brez vojske, za skupščino
kot najvišji organ. Želeli bi, da v ustavi posebej prepovemo netenje sovraštva med ljudmi oziroma narodi in da naj bi bil Triglav naš simbol. Izredne razmere je treba bolj opredeliti, prav tako pa tudi pravice potrošnikov. V osnutku ni opredeljena krajevna skupnost, prav tako pa tudi niso postavljeni pogoji pod katerimi se oblikuje občina. Predlagajo da naj se regije oblikujejo na osnovi odločitve občin — nikakor pa ne na osnovi dekreta republike. Predsednik, ki ima majhne pristojnosti naj bo voljen neposredno, ima pa naj imuniteto. Državi mora biti naložena soodgovornost za reševanje socialnih programov — zagotoviti mora eksistenčni minimum. Politični sistem naj po mnenju socialistov izhaja iz človeka, nikakor ne smemo prepustiti vsega strankarskemu delovanju.
Ustava se mora sprejeti z referendumom, ta pa naj se kot oblika odločanja tudi večkrat uporablja.
Po mnenju SSS Velenje pa je treba ustavni zakon obravnavati in sprejemat kot sestavni del ustave.
(mz)
j.
Borci celjske regije-
Tehtne pripombe
Na nedavnem posvetu občinskih organizacij ZZB NOV celjske regije so njihovi predstavniki po razpravi o osnutku nove slovenske ustave sprejeli nekaj konkretnih stališč in pripomb, ki jih je v osnovi pripravil izvršni odbor RO ZZB NOV Slovenije. Menijo, da je preambula potrebna, čeprav je dovolj razlogov, da se ideološki pojmi »svetosti življenja« izpustijo, ker ne sodijo v temeljni pra-vno-normativni akt, kakršen je ustava. Prepričanje, da naj ustava suverene Slovenije izhaja iz zgodovinske kontinuitete stoletnega narodnega in
narodno-osvobodilnega boja, ki je utemeljil suverenost slovenskega naroda in njegovo državo, je po mnenju borcev dovolj utemeljeno, da se v preambulo zajame besedilo: »... z namenom, da ob spoštovanju naše dediščine in narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda ...«, kajti ta boj je pomenil boj na strani antifašisti-čne koalicije, je mednarodno priznan in ga ni mogoče označevati le kot epizodo, s čimer se omalovažuje narodov ponos, menijo borci.
K 48. členu naj bi dodali člen 48 a, ki naj bi govoril o pravicah do pokojninskega
zavarovanja, tehtna pripomba je, da 49. člen niti z besedico ne omenja varstva borcev NOB. Člen 49 a naj bi tako ohranjal pridobljene pravice, ki so definirane v doslej veljavni ustavi in naj bodo tudi v novi, saj ima enaka določila o varstvu borcev narodnoosvobodilnih vojn večina ustav zahodne Evrope. Borci tudi menijo, da bi morala biti ustavno zagotovljena eksistenca tistim občanom, ki so sami nezmožni za pridobitno dejavnost; da morajo delo in delovni uspehi v ustavi določati družbeni položaj človeka; da mora biti v
ustavi pravica do soodločanja v podjetjih in družbenih dejavnostih določena kot princip, oziroma načelo.
Na splošno so sicer menili, da mora biti ustava kratka, dosledna in nedvoumna in naj ne opušča že dosežene stopnje razvitosti družbene nadgradnje, za katero je veljalo, da je sedanja ustava vendarle moderna za evropske razmere.
Na celjskem posvetu so se borci seznanili z delom in stališči izvršnega odbora RO ZZB NOV Slovenije, obenem pa obravnavali njegovo »Izjavo« kot poseben dokument. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da je ta dokument potreben in bo predstavljal osnovo za skupno borčevsko nastopanje v družbi.
(jp)
V LDS pravijo - ponekod preveč splošno, drugod preveč določno
Široko razpravo o osnutku ustave Republike Slovenije so pripravili tudi v Liberalno demokratski stranki Velenje. V njej so se soočili z dilemo: naj bo ustava kratka, jasna in splošna, ali pa naj ta že opredeljuje in določa nekatera življenjska vprašanja.
Po mnenju stranke LDS je osnutek, tak kot je bil v razpravi, kompromis med obema, kjer je v klasičnih, splošnih vprašanjih precej nedorečenega, recimo pri državni ureditvi, lokalni samoupravi; drugje pa je precej že določenega, recimo pooblastila, ki jih ima vlada.
Slovenski krščanski demokrati — Velenje
Za svobodo verske opredelitve in izražanja
Zavedamo se, da je ustava kot najpomembnejši in najvišji akt države ideal, ki ga želi kakšen narod uresničiti, hkrati pa tudi obveza, ki jo mora vsaka izvoljena oblast izpolnjevati in njena načela zagotavljati.
Slovenski krščanski demokrati smo namenili razpravi o osnutku nove slovenske ustave precej pozornosti in izoblikovali tudi nekaj pripomb.
Osnutek ustave opredeljuje državne simbole. Čeprav smo si glede tega enotni, mislimo, da bi bilo bolje njihovo vsebino in obliko prepustiti kasnejšemu ustavnemu zakonu.
Glede cerkve in verskih skupnosti menimo, da bi bilo treba že z ustavo zagotoviti svobodo in pravice pri opravljanju verske, moralno etične, socialne in gospodarske dejavnosti pri ustanavljanju šol (ne samo verskih). Veljalo bi obdržati tudi načelo, da lahko država gmotno podpira verske skupnosti (takšna formulacija je v ustavi SFRJ iz leta 1974). Pri tem mislimo predvsem na prispevek Cerkve na Slovenskem pri izgradnji in ohranjanju kulturne in duhovne dediščine. V preteklosti so bile verske skupnosti dostikrat prepuščene same sebi, državne institucije pa so velikokrat bolj zavirale kot koristile.
Ustava mora popolnoma zagotoviti svobodo (ugovor) vesti, in sicer ne samo glede vojaške obveznosti, ampak tudi pri opravljanju drugih poklicev (npr. v medicini). To velja še posebej v etnično vprašljivih primerih. Svobodo verske opredelitve in izražanja bolje določa variantni predlog (41. člen). Doslej je bila vera potisnjena v človekovo intimo in bila stvar, o kateri se je lahko govorilo v javnosti le negativno.
Gotovo ne moremo mimo nekaterih socialnih pridobitev povojne Jugoslavije. S tem mislimo predvsem na osnovno zdravstveno varstvo, ki naj bo brezplačno. Njegov obseg pa naj določa zakon.
Naš ideal je tudi socialna država poleg pravne. Zavedamo pa se, da je socialna komponenta odvisna od finančne sposobnosti države.
Zagovarjamo enakopravnost invalidov. Vsi invalidi so namreč prizadeti zaradi svoje telesne in drugačne prizadetosti. Ustava naj dodatno zaščiti le duševno prizadete osebe.
Več poudarka mora dajati ustava tudi za ščiti družine, saj je ta temelj države.
Načrtovanje družine naj bo prepuščeno staršem in ne vsakomur. Starši naj imajo pravico in dolžnost svobodno in odgovorno načrtovati družino. Sem sodi tudi odločanje o številu otrok.
V osnutku sta podana tudi predloga glede ureditve državnega zbora. Zavzemamo se za predlog, ki ureja dvodomnost parlamenta. Ta naj bo čim manjši, njegovi člani pa profesionalci. O predsedniku republike naj odločajo volilci na neposrednih volitvah.
Želimo si Slovenijo brez vojske. Bojimo pa se, da to še ni mogoče, zato naj ustava ureja »vojaške zadeve« tako, da bo zagotovljena podrejenost armade civilnim oblastem, poveljniški kader pa naj se ne vmešava v politične odnose v strankah in državi.
Stranka demokratične prenove Velenje
Plebiscit zasenčil javno razpravo
»Moti nas tudi,« pravi predsednik stranke Dragan Martinšek, da se pri državni ureditvi zbor regij pojavlja zgolj kot varianta.«
Znano pa je, da se v Liberalno demokratski stranki Slovenije zavzemajo za demilitarizirano Slovenijo. In še nekaj poudarjajo, da če je že ustava taka kot je, zakaj ne opredeljuje tudi invalidov in upokojencev?
(mkp)
V Stranki demokratične prenove Velenje so se razprave o ustavnih spremembah resno lotili. Pripravili so okroglo mizo, na katero so povabili poleg svojih članov vse zainteresirane, strokovno pa jim je spremembe slovenske ustave razložil član ustavne komisije MITJA ŽAGAR. Predstavniki vodstva Stranke demokratične prenove Velenje pa so se udeležili tudi razprav, ki so jih njihove organizacije organizirale po krajevnih skupnostih.
Člani Stranke demokratične prenove Velenje so mnenja, da je čas odmerjen za razpravo o tako pomembnem slovenskem dokumentu, odločno prekratek, pa še plebiscit je to javno razpravo močno zasenčil.
Sicer pa jih je najbolj motilo, da v osnutku nove slovenske ustave ni skorajda nič povedanega o lokalni samoupravi, področje krajevnih skupnosti je celo povsem izpuščeno. Po njihovo je v ustavi premalo poudarjena socialna vloga države, širše pa je treba opredeliti tudi socialno ekonomske pravice. Prenovitelji Velenja vztrajajo pri
socialno ekonomskih odnosih samoupravljanja — tu ne mislijo na obstoječi sistem samoupravljanja ampak na obliko soupravljanja — odvisno od lastninskih opredelitev.
Močno nasprotujejo težnjam po krepitvi republiškega centra. So za Slovenijo regij in v tem smislu tudi podpirajo dvodomno skupščino. Zavzemajo se za parlamentarni sistem, najbolj sporna pa jim je preambula o svetosti življenja — mora se črtati ali pa spremeniti — poudarjajo, saj opredeljuje le nekatere človekove pravice, kar pa je nesprejemljivo.
Precej pozornosti so namenili tudi predsedniku republike, ki po njihovo ne more biti simbolna močna osebnost. Zavzemajo se za delno demilitarizacijo Slovenije — predlagajo le minimalno vojsko, podobno kot je to v Švici ali na Švedskem.
Pomembno pa je tudi, poudarjajo v tej stranki, da se Slovenija organizira tako, da bo njeno delovanje in upravljanje cenejše, nikakor pa dražje.
(mz)
Opto- I me-
ter !
Nasveti za ljubitelje cvetic
Kako negujemo tillandsie?
Ad ven t ni venček bo doslej pogosteje krasi! naše domove
Stopili smo v obdobje, ko narava miruje. V tem času si bomo vsi ljubitelji cvetja in narave nekoliko več časa vzeli za naše sobne rastline. Danes bomo predstavili rastline, ki so mnogim že dobro poznane, a so kljub temu še vedno redek gost v naših domovih. To so »tillandsie«. O teh rastlinah pravi naš strokovni sodelavec Stane Vano-všek takole:
»Tillandsie spadajo v rod epifitov, to je rastlin, ki živijo kot zajedalci na drugih rastlinah. Zato za svojo rast, razvoj in cvetenje ne potrebujejo zemlje. Za njihov razvoj zadostujeta le sveltloba in zračna vlaga. Njihova domovina je srednja Amerika.
V stanovanju najbolje uspevajo ob severnem ali vzhodnem oknu, zagotoviti jim moramo le zadostno temperaturo 15 do 20 stopinj
Celzija in zračno vlago. To
jim zagotovimo tako, da v podstavek (krožnik) nalije-mo enkrat tedensko vodo in jih 1 —2 krat na teden orosi-mo z mlačno postano vodo. Rastline ne prenesejo direktnega sonca in prevelike količine vode, brez vode pa
Tillandsia — rastlina ljubezni
zdržijo tudi do mesec dni. Rastline so izjemno odporne proti vsem boleznim.
V naši cvetličarni na Cankarjevi 1 in Vekosovem cvetličnem kotičku v ljubljanski Nami lahko to zelo zanimivo in atraktivno rastlino tudi kupite. Rastlinski aranžmaji so na ličnih podstavkih, same rastline pa so gojene na različnih nosilcih, kot so rečni ali morski kamen, pluta, posebno dekorativen je silicijev ku-rund. Slednji spada v skupino umetnih mineralov in s svojo barvitostjo daje rastlinam še poseben čar. Vse, ki nameravate te rastline kupiti, bi opozoril, da z njimi ravnate nežno, da se vam ne bi odlomila od podlage.
Če pa se vam bo to vseeno zgodilo, jih lahko prinesete v »popravilo« v vrtnarijo Vekos, saj smo se z dobaviteljem dogovorili, da jih bo
v bodoče tudi »popravljal«.
Ob koncu bi vam rad predlagal in ponudil še nekaj. Vnesite v svoje domove nekaj družinske topline, okrasite svoj dom z adven-tnim venčkom, tem starim simbolom pričakovanja novega.«
Foto: b. m.
Sveti Miklavž — škof, ki mu nihče ne zapira vrata
Miklavž je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove, seveda le pridnim, poredni pa so prepuščeni kazni njihovih spremljevalcev — par-keljnov.
O življenju sv. Nikolaja, oziroma Miklavža, kakor mu pri nas pravimo, ni dosti znanega, pa še to je večina prepletena z legendami.
Rodil se je v drugi polovici 3. stoletja bogatim staršem, ki pa so svoje premoženje delili z reveži. Njegovo ime — Nikolaj — pomeni »zmaga ljudstva«. Starši so ga vzgojili v veri in mu omogočili šolanje. Posvetil se je študiju in poglabljanju v veri, njegov stric, ki je bil škof, pa ga je posvetil v duhovnika. Ko so mu zaradi kuge umrli starši, je podedovano premoženje razdelil med reveže. Njegov stric je dal sezidati samostan, kjer je Nikolaj na stričevo prigovarjanje in prošnjo redovnih bratov prevzel službo predstojnika — opata.
Po stričevi smrti je romal v Sveto deželo in je bil po povratku postavljen za škofa v Miri (današnje Demre v turškem okrožju Antalya). V času Dioklecijanovih preganjanj kristjanov je bil go-
tovo velik pogum voditi cerkveno skupnost. »Če naj imajo moje besede moč, da bodo segle do srca, moram svojim ovčicam biti za zgled v vseh krepostih«, je imel Nikolaj navado reči in se je
po teh besedah tudi ravnal. Bil je usmiljen in dobrot-ljiv, živel pa je asketsko. Preganjanja so doletela tudi njega. Ječe je bil rešen šele leta 313, ko je cesar Konstantin priznal kristja-
Hocoj
cm§EU BOŽJI ODPRLI SO VRCTTCt ZLora
m zacm§uau: „Cm, ein.
Spustil po lestvi srebrtii na zeitiljo
speco
SE JElTllKLaVZ
z vso svojo pisano cudeztio srečo.
nom enakopravnost.
Na koncilu v Niceji leta 325 je skupaj z drugimi škofi obsodil Arijeve zmote.
Umrl je v visoki starosti okoli leta 350.
Kmalu je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov tako na vzhodu kot na zahodu. Leta 1084 (ali 1086) so njegove ostanke prepeljali v Bari (Italija), kjer so hranjeni še danes.
Legende mu pripisujejo kopico čudežev. Na daljavo je rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča, obvaroval tri obubožane sestre pred sramoto, rešil mornarje nevarnosti na morju, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj v očetovo hišo in obudil tru umorjene študente, ob hudi lakoti je srečno pripeljal ladjo z žitom v Miro — zmeraj in povsod je prijazen pomočnik, ki ne odreče nikomur v stiski.
Zato ni čudno, da ga za svojega zavetnika priznavajo mornarji, ribiči, popotniki, študenti... ponekod na Slovenskem pa tudi drvarji in Žagarji.
Priljubljenost na slovenskih tleh dokazuje tudi okoli 200 cerkva posvečenih njemu, od tega tudi ljubljanska stolnica, v naši občini pa podružni cerkvi v Bevčah in na Plešivcu.
Pa naj vam Miklavž med svojim obhodom poteši katero od skritih želja in vas obdari tudi z nekaj svoje dobrosrčnosti — pa ne le v decembru.
Branko NIMAC
Naši prometni nesmisli (8)
Omejitve hitrosti
Vsak učitelj prometnih predpisov, vsak učitelj praktičnega pouka v avto šoli med temeljnimi pravili izrazito poudarja spoštovanje določil glede omejitve hitrosti ter prilagoditve vožnje (in hitrosti) razmeram na cesti. Torej ga ni šoferja, ki tega ne bi poznal. Represivno ukrepanje delavcev prometne policije je v veliki meri usmerjeno v zmanjševanje hitrosti, v kontrolo hitrosti ter odmerjanje kazni za tovrstne prekrške. V to smer delujejo tudi sodniki
za prekrške ter sodišča. Rezultati pa so trajno neugodni, naše ceste so en sam poligon za sproščanje nediscipline, eno dirkališče. Temu ustrezno beležimo žrtve v cestnem prometu, ki imajo vzrok v prekoračenih hitrostih, neprilagojeni vožnji in zaradi prehitre vožnje.
Pred kratkim me je na to opozoril občan iz Rečice ob Paki, Alojz Podgoršek. V njihovem kraju imajo v zadnjem obdobju »obsedno stanje«. V središču vasi namreč ni omejitve hitrosti,
razen določene s krajevno tablo (60 km/h). Zaradi ozke ceste, frekvence prometa domačih vozil in kmetijske mehanizacije ter že zaradi kulture do krajanov (hrup), bi morala biti omejitev 40 km/h. In ker sami znaki še ne pomenijo varnosti, bi
bilo potrebno takšne, nove omejitve, opremiti še z občasno prometno kontrolo (radarjem). V času, ko se iz kamnoloma v Podgori odvaža ogromne količine skal in gramoza v opustošeno Zgornjo Savinjsko dolino, dnevno prevozi to naselje več sto kamionov, tudi najtežjih. Skoraj brez izjeme s preveliko hitrostjo. Ze dobra volja teh voznikov bi zalegla. Nekaj sto metrov je prav mogoče prepeljati z zmanjšano hitrostjo in s tem mogoče komu rešiti življenje? Če s tem stavkom pretiravamo, prav. Zdaj smo še vsi živi!
Jože Miklavc
OD MIKLAVŽA DO DEDKA MRAZA
Trgovci v decembru računajo, da bodo prodajali tako kot še noben december. Njihova pričakovanja ali pa računica bi bila lahko pozitivna, če bi upoštevali samo, da si bodo kljuke podajali od Miklavža, Božička do dedka Mraza. Samo, da niso slučajno pozabili, da se pod oblačili skriva največkrat en sam, ki se samo času primerno preoblači in iz žepa v žep daje eno in isto, bolj prazno kot polno, denarnico.
ZADNJA VOLJA BO NARODOVA
Na pogovor o demilitarizaciji Slovenije, ki je bil organiziran pred kratkim v knjižnici Kulturnega centra Velenje, organizirala pa ga je Liberalna stranka, so po-vabiji ministra za obrambo Ljubljane, JANEZA SO-DRŽNIKA ter predsednico komisije za mirovno gibanje pri Skupščini Slovenije, VIKO POTOČNIK. Le ta je med drugim povedala, da je prizadevanje za demilitarizacijo HUDIČEVA STVAR. Pravkar se pripravlja sprejem Zakona o obrambi in zaščiti, v katerem je glavna vsebina prav ustanovitev samostojne vojske. Toda, naš cilj je med drugim, da pridemo z idejo o odstranitvi vojske v isti zakon. Čas bo že pokazal, da ne rabimo niti lastne vojske, niti sedanje, ki se je bojimo, je menil SO-DRŽNIK.
ŽELEZNICA SPET OBRATUJE
Točneje, eden izmed tunelov na železniški progi Velenje—Slovenj Gradec, spet obratuje. Sliši se prav čudno, še bolj čudne pa so govorice, da se »baje« v tem tunelu pripravlja skladišče za jedrske odpadke. Po verziji boljše obveščenih pa smo slišali, da so tja premestili orožje teritorialne obrambe. No, pa smo jo mahnili proti Hudi luknji ... in glej ga zlomka, prvega tunela ni več, saj je z obeh strani zazidan.
Potrkali smo na kovinska vrata in ugledali... enega največjih hangerjev za proizvodnjo gob pri nas. Je še v delu, a obeta že skorajšnjo naselitev micelija. Torej gobe in ne kakšnih ostankov atomskih gob. Je pa v zvezi s to železnico gotovo ena najboljših novic v zadnjih dvajsetih letih!
ČIGAVA STA PESEK IN BLATO?
Pri odpravljanju posledic poplav in pri pomoči v zvezi s tem je bilo v mozirski občini veliko dobrega in lepega, pa seveda marsikaj slabega. Le en primer, malo manj lep seveda. V bližini Nazarij je voda odnesla lep del krajevne ceste. Krajani so seveda zavihali rokave, navozili gramoz, ki ga je povsod (tudi na njivah in travnikih) dovolj in preveč, zmešali beton in cesto popravili. Deležni so bili pohvale predstavnika NIVO-ja in — računa za gramoz (520 dinarjev). Ob vsem monopolu in ob vsej nedoslednosti in slabi kakovosti opravljenih del, vsekakor »lepa poteza« s strani NIVO-ja, pravzaprav predstavnika tega podjetja. Ni se torej treba čuditi, da se krajani sprašujejo, če bodo morali plačati tudi pesek, mulj in blato, s čemer jim je voda zasula in na debelo pokrila njive, travnike .. .
VLADA VLADAJ (II)!
Ko smo pred meseci zaželeli Dmitrovičevi garnituri, da bi uspešno »zavladala«, še pomislili nismo, da ji to delo ne bi šlo od rok. Politiko je v preteklih časih pač obvladal vsakdo, kaj šele posebej verzirani in izbrani ljudski veljaki.
Spet smo dobili vlado, ki ji (baje) lahko zaupamo. Mlada je, najbrž najmlajša v republiki, »načitana« da je kaj, iz vrst še neobremenjene stranke DEMOSA in v rokah ima vse (in nič). Na dnu smo tako v gospodarstvu kot v medsebojnih odnosih, skregani med strankami in tudi vse manj družabni. Začeti znova, iz nič, je vedno rodilo kakšen uspeh. Zaželimo ga torej naši vladi, to bi bil tudi naš uspeh. Za.to vlada, vladaj!
V STEČAJ ŠE LEVI EK »EKA«
Ni in ni šlo, zato gre v stečaj še skupina »Elektro-storitve« že pozabljenega kolektiva EKO. Vse kaže, da še pravi čas, kajti že v kratkem, se bodo pogoji stečajnim delavcem hudo poslabšali. No, za »elektroek« vsaj nekaj dobrega v slabem.
UNIFORMIRANO GORENJE
Se sliši, da bodo v Gorenju delavce oblekli. To je seveda veliko bolje, kot če bi jih slekli. Le okoli stila še menda ni vse jasno. Upajmo, da bo bližje beli tehniki kot orožarnici.
-Rokomet
Fantje še vedno prvi, dekleta tretja
Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini so gotovo zelo zadovoljni z odlično igro igralcev ŠRK Velenje, pa tudi s tem kar so pokazala velenjska dekleta v desetih kolih. Fantje nadaljujejo serijo zmag. V 10. kolu so v Ajdovščini premagali istoimenski klub s 27:21, to je bila že njihova sedma zaporedna zmaga. Tudi proti Ajdovcem so z igro dokazali, da so boljša ekipa. Domači so vodili le enkrat in še to na začetku s 5:4, v nadaljevanju pa je prišla do veljave večja kakovost gostujoče ekipe in Šoštanjčani so zanesljivo zmagali. Seveda so Velenjčani zasluženo v vodstvu v drugi ligi, saj prav gotovo trenutno igrajo najbolj atraktiven rokomet. Njihovo vodstvo in njihova odlična igra je morda presenetljiva tudi zaradi tega, ker gre, kot pravi trener Miro Požun, vendarle za amatersko organiziran klub z amaterskimi trenerji, kar pa ne velja za njihove najhujše tekmece. »Toda pri ŠRK Velenje je
predvsem na prvem mestu ljubezen do rokometa,« poudarja Miro Požun. Njegovi fantje imajo resnično velike možnosti, da osvojijo tudi jesenski naslov. Do konca prvega dela prvenstva so še tri kola. V soboto bodo v Rdeči dvorani gostili četrtouvrščeni Split, ki za njimi zaostaja le dve točki, 15. decembra se bo gotovo veliko ljubiteljev rokometa zbralo na šaleško-koroškem derbiju v Slovenj Gradcu, v zadnjem kolu 22. decembra pa bo v Velenju gostovala odlična ekipa bjelovar-skega Partizana. Torej trije odlični nasprotniki in priložnost za novo dokazovanje.
Tudi dekleta dokazujejo, da so resfiično zelo dobro pripravljena za letošnje prvenstvo. To potrjuje tudi izjava trenerja Branka Dobnika »v avgustu smo vadili
zelo marljivo, dvakrat na dan, k pripravi ekipe pa smo pritegnili tudi atletskega trenerja Toma Popetruja, poleg tega pa dekleta igrajo tudi zelo borbeno in požrtvovalno.«
Prav s požrtvovalno igro so dobila tudi srečanje 10. kola z Opremo v Kočevju. V tej tekmi so se odlikovala tudi z dobro igro v obrambi.
Sobotna tekma 1. kola v Rdeči dvorani bo za velenjska dekleta gotovo najtežja v tem prvenstvu, pa čeprav bodo gostiteljice. Sestale se bodo s še neporaženo ekipo Modea Sparta iz Zagreba. Skratka v soboto bo v Rdeči dvorani gotovo zanimivo športno rokometno popoldne oziroma večer. Upravi obeh klubov vabita ljubitelje rokometa, da tudi s svojo prisotnostjo pomagajo ekipama do želenih točk. (vos)
17.00 — ŽRK Velenje:Modea Sparta 19.30 — ŠRK Velenje :Splitex Split
ELEKTRA :CELJE 98:92 (55:47)
ELEKTRA: Sevšek 2, Mrzel 6, Leskovšek 9, Pečovnik 6, Pašič 1, Dumbuya 8, Pipan 36, Plešej 17, Tomic U.
MINERAL SLOVAN :ELEKTR A 78:64 (36:31)
ELEKTRA: Mrzel 7, Leskovšek 5, Pipan 27, Kitak 2, Brešar 2, Plešej 6, Tomic 15.
AJDOVŠČINA :ŠRK VELENJE	21:27
(12:14)
_ ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater 5, Krejan 1, Ramšak I, Terglav, Plaskan 4, Požun, Rozman 3, Vogler 4, Šerbec 9, Vajdl.
OPREMA: VELENJE 16:21 (7:7)
VELENJE: Lakič, Misaljevič 2, Topič 2, Zidar 6, Katič, Oder 3, Fele 2, Hudej 6, Jan, Petek, Nemič, Hrast.
Veteranke odlične v Umagu
Na 21. prvenstvu veterank in veteranov v Umagu so se z drugim mestom izkazale mlajše veteranke Velenja. V svoji skupini so premagale vse svoje nasprotnice: TVIN iz Virovitice, Split in Izolo, v finalni skupini pa so se pomerile z zmagovalkami v ostalih dveh skupinah. Rezultati: Osijek—Podravka 6:6, Osijek—Velenje 9:7, Velenje—Po-dravka 9:7. Velenjčanke so igrale odlično v obrambi in napadu, z malo več sreče pa bi morda lahko osvojile tudi prvo mesto. Zaradi bolezni namreč ni mogla nastopiti Omerovičeva, poškodovala pa se je še vratarka Golobova. Za najboljšo igralko so razglasili Jukičevo, najboljša strelka je bila Goličeva, ekipa Velenja pa je dobila tudi pokal za najbolj učinkovito ekipo. Nastop na tem prvenstvu so omogočili Gorenje, ZTKO in ŽRK Velenje, nastopile pa so Irena Zemljak, Albina Marušič, Darja Vrečar, Dobrila Jukič, Anica Golob, Nataša Fran-geš, Jožica Lampret, Brigita Roškar in Slavica Golič.
Solidni na zveznem turnirju
Drugega pozivnega zveznega strelskega turnirja v mednarodnem programu so se udeležili tudi velenjski strelci. Pri pištoljarjih je pri članih Tkalec s 562 krogi osvojil deveto mesto, pri mladincih je bil Veternik s 549 krogi enajsti, enako mesto pa je pri mladinkah s 359 krogi osvojila Sajetova.
V 4. kolu republiške strelske lige — vzhod v nacionalnem programu so velenjski strelci v Slovenski Bistrici premagali ekipo Impola s 1442:1423 in so po tem kolu s 6 točkami na vrhu razpredelnice.
Pod pokroviteljstvom ZTKO občine Velenje je strelska družina Mrož izvedla občinsko strelsko prvenstvo. V moški ekipni konkurenci je zmagal ESO s 522 krogi, pred TUŠ-em 500 in društvom, upokojen-
cev s 490, pri ženskah pa Ljubljanska banka s 339, pred društvom invalidov 327 in TUŠ-em z 267. Se najboljši rekreativci: I. Hriberšek (LB) 256, 2. Sumah (ESO) 253, 3. Zager
validov 327 in TUŠ-em z 267
ajboljši pri posameznikih: moški-
(TUŠ) 246; kvalitetni razred: I. Žučko (TUŠ) 269, 2. Rek (DU) 266, 3. Miklav (ESO) 266; ženske: I. Petek (LB) 253, 2. Melanšek (DI) 247,3. Jehart (DI) 246.	F. Ž.
Šah - letos najboljši ŽRT
Letošnjega tradicionalnega hitropoteznega šahovskega turnirja v počastitev dneva republike se je v organizaciji Šaleškega šahovskega društva Velenje — sekcija Šoštanj udeležilo 39 šahistov iz velenjske in sosednjih občin. Tudi tokrat sta turnir podprla krajevna skupnost in TVD Partizan Šoštanj. Najbolje je zaigral Alija Žrt (Velenje), ki je zbral 8 točk, drugo mesto Kurtovič (Zgornjesavinjski šahovski klub) 7, 3. Stropnik 7, 4. Goršek 7, 5. Matko 6, 6. Kristan 6, 7. Brešar (vsi Velenje) 6, 8. Korošec (Slovenj Gradec) 6 itd.
Najbolj kakovosten turnir doslej
Velenjski Sportklub je tudi letos poskrbel, da ljubiteljem malega nogometa med minulimi prazničnimi dnevi v Velenju ni bilo dolgčas. Od četrtka do sobote je bil v Rdeči dvorani tradicionalni, tokrat še 8. po vrsti, takoi-menovani novoletni turnir v malem nogometu. Letos je nastopilo 39 ekip, tudi ena iz Avstrije in dve z Madžarske, manj kot prejšnja leta, toda po igri je bil gotovo najboljši doslej. V sobotnem večernem finalu sta zaigrali odli-Cnà ljubljanska ekipa Vukosa-vljevič in prav tako izvrstni igralci malega nogometa iz Splita — Zlata ladža. Igralci obeh ekip so navdušili gledalce, ki so dobro napolnili Rdečo dvorano, z mojstrskimi potezami, draž tega finalnega srečanja pa je bila tudi njegova razburljivost in negotovost. Čeprav so Spličani vodili z 2:0, 3:1 in 4:2 si zmage niso zagotovili v rednem delu (4:4), tudi ne po dveh podaljških, ampak šele po izvajanju prostih strelov, predvsem po zaslugi njihovega
«nama
Namin kotiček
odličnega vratarja. Spličani so imeli tudi najboljšega igralca in vratarja turnirja, najboljši strelec pa je bil igralec Kutine s 14 zadetki. Zal se letos nobena velenjska ekipa ni uvrstila v polfinale, še najdlje je prišla ekipa Bistro 4 M, ki pa jo je izločil Vukosavlje-vič.
Polfinale: Vukosavljevič:Po-paj (ZG) 5:0, Zlata ladža :Pizzeri-ja Škufca (Prevalje) 5:2; za 3. mesto: Pizzerija Skufca:Popaj 3:2, za 1. mesto: Zlata ladža:Vu-kdsavljevič 10:8. Prve štiri ekipe so si priigrale tudi lepe denarne nagrade (30.000, 15.000, 7.000 in 3.000 dinarjev).
Najboljšim ekipam je na slovesnem zaključku čestital tudi predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in jih povabil v Velenje tudi prihodnje leto, turnir pa so obogatili z nastopom tudi pionirji Sportkluba Velenje, igralke malega nogometa Sportkluba in Maribora ter velenjski plesalci, (vos)
ZTKO Velenje
Občinska liga v namiznem tenisu
ZTKO občine Velenje bo v januarju pripravila občinsko ligo v namiznem tenisu. Liga bo potekala enkrat tedensko v večernih urah v domu TVD Partizan Škale. Sestanek vodij ekip bo v torek, 11. decembra, ob 19. uri v prostorih ZTKO na Foitovi 2, ko bodo sprejemali prijave in se dogovorili o poteku lige.
TA TEDEN ZA VAS V NAMI:
V pritličju vas vabimo na bogato obložen BOŽIČNI PRAZNIČNI oddelek!
Na oddelku moške konfekcije:
—	moški šali	od 63,80 din dalje
—	moški puloverji	uvoz Italija 427,50 din
Na oddelku ženske konfekcije:
—	ženske obleke za svečane priložnosti od 1.500 din dalje
Na oddelku kozmetike:
—	namizne ure uvoz
Na športnem oddelku:
—	smuči Rossignol
—	smuči Elan
Velika izbira športne konfekcije!
V	tekstilnem diskontu:
—	moške srajce bombaž
—	ženske spodnje hlače 6 kom
V	samopostrežni prodajalni:
—	napolitanke Koestlin 1/1
—	Paris keksi s čokolado Koestlin
—	bele kocke Pionir 1/1
—	VI Sok Fructal
—	sok Fructal 0,2
654,10 din
od 1.013,30 din dalje od 1.032,60 din dalje
174,00 din 202,20 din
42,50 din 30,70 din 37,50 din 13,90 din 3,30 din
V prodajalni PRESKRBE NA KOROŠKI CESTI:
—	kumarice 800 gr.	22,70 din
—	pivo Gambrinus	7,00 din
—	sok Fructal jabolko 0,2	3,30 din
—	kompot višnja Podravka	17,50 din
Danes, v četrtek, 6. decembra vas od 15.30 dalje vabimo na degustacijo FRUCTALOVIH proizvodov.
Pokrovitelj veleblagovnice NAMA v mesecu decembru PEKARNA TRATNIK
AnatLòtfAAL
Tel. št.: 853 451 _855 450.
Košarka
Zmaga in poraz Elektre
Sredi in konec minulega tedna so šoštanjski košarkarji odigrali kar dve srečanji. Najprej so v zaostali tekmi premagali celjske košarkarje, predvsem po znova odlični igri Pipana, dobro pa so v tej tekmi igrali na začetku Tomic, ki pa si je do 15. minute nabral že 4 osebne in Dumbuya ter Plešej.
V 9. kolu pa so igralci Elektre gostovali v Ljubljani proti Mineral Slovanu. Začetek je bil za njih zelo spodbuden, saj so povedli kar s 7:0, žal pa so Šoštanjčani v zadnjih minutah tekme »prodali« veliko žog in morebitno presenečenje je splavalo po vodi.
Po devetih kolih je Elektra s 14 točkami na petem mestu, vodi pa Ježica s 16. V naslednjem kolu bodo gostovali v Slovenski Bistrici, (vos)
Mladinci republiški prvaki
Konec novembra je bil v Domžalah sklepni mladinski turnir v dviganju uteži, na katerem so mladinci TAK Rudar ekipno osvojili prvo mesto, pri posameznikih pa sta naslov prvaka osvojila Vuzem (do 60 kg) in Redžič (do 100 kg). Za ekipo so nastopili še Rutnik, Mlakar, Dominkovič, Hasič, Jutriša in Cvetkovič. Tekmovalno sezono bodo sklenili 8. in 9. decembra z nastopom na memorialu Janeza Velepca v Domžalah.
Dvigalci uteži so se preselili v nove prostore v telovadnico OŠ Šalek kjer trenirajo vsak delovni dan od 16. do 19. ure.	^
SEKULAR ZA DRVA, prodam. © 33-084
OSEBNI AVTO KADETT, letnik 1977, prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi brunarino z ostrešjem, komplet material za hišico 4x5.® 853-194. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Velenje—Gorenje —Cirkovce na ime Zdenka Krajnc, Škalske Cirkovce 3, Velenje. ZASTAVO 128, letnik V/89, prodam. © v službi 855-246, doma 858-266.
DIATONIČNO HARMONIKO
znamke Zupan, v dobrem stanju, prodam. Uriskova 38, Pesje, Bolha, © 856-219.
MLADE ŠARPLANINCE z rodovnikom, prodam, prodam tudi enega starega 12 mesecev. Jože Maček, Cesta Talcev 2, Velenje, © 854-767.
FRIZERJA ALI FRIZERKO
sprejmem v delovno razmerje. Pogoj najmanj 3 leta delovnih izkušenj, znanje vseh novosti v dejavnosti. Marija Dolane, Salon Estetika, Terme Topolšica. ŽENSKA, SAMSKA, ABRAHA-MOVKA, brez obveznosti, preskrbljena, s stanovanjem in nekaj premoženja, poštena, iskrena, nealkoholičarka, želim spoznati moškega močnejše postave, ni pogoj, starega do 57 let, z enakimi lastnostmi. Alkoholiki in avanturisti izključeni. Resne, pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro. »Za-plešiva v novo leto!« HIDROFOR, motorno žago To-mos in rabljeno ostrešje, prodam. © 882-823. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica —Gorenje na naslov Mir-sada Uzejnovič, Vrnjačke Banje 4, Velenje.
VRATA S PODVOJI in kavč, prodam. © 882-141 popoldan od 15. ure dalje.
POSLOVNI PROSTOR, 30 nr, oddam. Splitska 27. NERJAVEČA VRATA za krušne peči in pribor, prodam. © 714-301.
VIDEOREKORDER SHARP
nov, zelo ugodno prodam. © 858-810.
PRIDITE V SOBOTO, 8. 12
v jedilnico TEŠ, kjer bo od 18. ure dalje velik MIKLAVŽEV PLES. Čakajo vas: Miklavž, Franc Košir ansambel Vesna, srečelov in druga presenečenja. Vabi vas klub MLADIH PO SRCU!
ZAHVALA! Ob nenadni težki bolezni mojega moža in atija se najlepše zahvaljujemo zdravnikom zdravilišča Topolšica ter Kliničnega centra v Ljubljani za hitro in učinkovito pomoč, naši zlati mami, svaku Tonetu, Darku Pokleki, sorodnikom in prijateljem, ki so nas v teh težkih dneh bodrili in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi za številne obiske med njegovim zdravljenjem v Ljubljani. Vsem ostajamo za vedno neizmerno hvaležni. Justina, Boris in Alenka Hudales.
DEŽURSTVA
Občina Velenje
V Zadravstvenem domu Velenje :
Četrtek, 6. decembra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Popov, nočni dr. Friško-vec in dr. Pirtovšek
Petek, 7. decembra — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Žuber in dr. Lazar
Soboto, 8. decembra in nedeljo, 9. decembra — dr. Renko in dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 10. decembra — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Rus in dr. Menih
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, otroško stajico in otroško posteljo z jogi vložkom (140 x 70 cm) ugodno prodam. © 853-269, zvečer. NA LEPI SONČNI LEGI, v okolici Velenja, prodam komunalno urejeno parcelo z gradbenim dovoljenjem 1500 nr (možno deliti na dve parceli). Šifra (Lajše«.
PRAŠIČA ZA ZAKOL od
120-180 kg, prodam. © 721-532.
KUHINJO, dobro ohranjeno, v celoti ali po delih, ugodno prodam. © 882-781, popoldan. ŠTUDENT inštirura matematiko in strojniške predmete. Prodajam tudi božične jaslice. © 857-913.
PO ZELU UGODNI CENI prodam francosko posteljo z radio aparatom ter otroško posteljo z jogijem. © 858-313. SOBO V VELENJU išče Mariborčan. © 062-412-496. Go-razd.
TRAKTOR ZETOR 5211, star I leto in mlade krave za zakol, prodam. © 857-219. ATX C-50, letnik 1989, prodam za 5 mesečni kredit. Stari trg 30, Velenje, vsak dan. ŠIVALNI STROJ Ruža Step, nov, prodam. 30 % ceneje. © 858-192.
PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI Šalek Gorenje, na naslov Dragica Boškovič, Vrtače 5, Velenje.
AKUMULATORJE vam v popoldanskem času kontoliramo in polnimo, pri Janezu Pelku, Kve-drova 12, Velenje, © 853-255. JUGO 45 A, letnik 1986, rdeče barve, prodam. Cena po dogovoru. © 851-616.
SPALNICO-MEBLO zaradi selitve, ugodno prodam. © (062) 855-584.
DVE PSICI IN DVA PSA nemška ovčarja, mladi, prodam. © 831-294.
PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. © 884-152.
POPRAVEK. V prejšnji številki Našega časa je bilo v zahvali za MARTINA LOČA-NA pomotoma ispuščeno »IGD TUŠ Šoštanj.« Za napako se opravičujemo!
NOVI DOM VELENJE. Kupujte, prodajate, zamenjujete, oddajate, najemate stanovanje, hiše, poslovni prostor, garažo, kmetijo, posest...? Oglasite se pri nas, na Efen-kovi 61 Velenje, (Dom učencev, zraven OŠ. V. Vlahoviča), vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 11. in 16. do 18. ure. Poleg iskanja strank urejamo tudi vse pravne posle v zvezi z vašo nepremičnino: kupoprodajne pogodbe, zemljiškoknjižne izpise, davčna svetovanja.
NUDIMO POGODBENO
oziroma honorarno delo računovodje v zasebni firmi. Informacije po © 884-093, od 19. do 22. ure.
Zobozdravnik:
V nedeljo, 9. decembra — dr. Miroslav Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju :
Od 7. decembra do 14. decembra — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon: 891-166.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 9. decembra — Ciril Kralj, dipl, veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od 10. decembra do 16. decembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
FOTOKOPIRAMO
Nas cas
ABANKA d. d. Ljubljana
posebna ponudba za varčevalce, ki sklenejo pogodbo za vezavo dinarskih sredstev od 22. novembra 1 990 dalje.
znesek v din
letna obrestna mera nad 1 nad 3 nad 6
mesec mesece mesecev
od 1.000 do 25.000	24	/o	29	/o	30	/o
od 25.001 do 50.000	26	/o	31	/o	32	/o
od 50.001 do 100.000	27	/o	32	/o	33	/o
nad 100.001	28	/o	33	/o	34	/o
Upokojenci, ki bodo prejemali pokojnino na
hranilno knjižico ali tekoči račun v abanki, pa lahko po ugodnejši obrestni meri vežejo že nižje zneske.
znesek v din	letna obrestna mera	
	nad 1	nad 3 nad 6
	mesec	mesece mesecev
od 1.000 do 10.000	25%	30% 31%
od 10.001 do 50.000	26%	31% 32%
Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota Abanke v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev!
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
r---------i--------1
KATERI AVTOMOBIL BO VAŠ?
,4p* Audi
Golf GTI Rabbit
% Passat

t,
IZBERETE AVTO V ŽELENI BARVI IN Z DODATNO OPREMO, NEKATERE LAHKO TAKOJ PO VPLAČILU ODPELJETE.
UGODNOST: STARO ZA NOVO VAŠ PARTNER P. S. KMALU TUDI
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO pODJETJE
AVTO CIEI.JIE p.o.
63001 CE^JE lJUBLJANSKA C 11
TOYOTA
Priporoča se AVTO CELJE, Prodajalna Velenje, Partizanska 3, telefon: 851-060.
FOTOKOPIRAMO
Naš čas Foitova 10
|ŠALEŠKI
---1
TENIŠKI
■ KLUB vljudno vabi na novoletno praznovanje, |ki bo 14. decembra s pričet-
Ikom ob 18. uri v restavraciji JEZERO.
Jza prijetno zabavo bo poskr-■bljeno.
Vabljeni vsi ljubitelji tenisa!
I
BORZA DELA — ML. SERVIS
tel./fax. - 063/854-831
Prešernova 1 63320 Velenje
IŠČETE ZAPOSLITEV?
BORZA DELA MS. SERVIS:
Vam svetuje kako in kje dobite zanimivo honorarno delo.
PODJETNIKI -OBRTNIKI
BORZA DELA MS. SERVIS:
Vam pomaga pri iskanju zanesljivih delavcev za vse vrste zaposlitev v vaši dejavnosti.
Oglasite se na naslov BORZA DELA ML. SERVIS Prešernova 1, 63320 Velenje. Vsak dan od 7. do 15. in ob sredah od 7. do 17. ure, ali po tel.: 063 854 831
Bistro £
DISCO S ODSLEJ VAS
VABI TUDI V NOVO
RESTAVRACIJO! Tel.: 882-403
Zasebna trgovina
»PRIMA«
Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319
UGODNA PONUDBA:
—	uvoženih viskoz za svečane priložnosti
—	pliš iz uvoza
Ugodnosti ob večjih nakupih!
Se priporoča »PRIMA«!
GORENJE
NOTRANJA
OPREMA
V tovarni KERAMIKA Šmartno ob Paki je od 19. novembra dalje odprta industrijska prodajalna keramičnih ploščic.
Nudimo po najugodnejših cenah širok asortiman keramičnih ploščic v različnih dimenzijah in klasah.
Informacije po telefonu 063/884-030,
telefax 063/884-044.
aps
APS, p.o. Koroška 64, 63320 VELENJE
LICITACIJA
RABLJENIH VOZIL IN STROJEV
Vrsta vozila-stroja		Izklicna
	letnik	cena
1. Avtobus zglobni IK 160	1982	133.000,00
2. Avtobus 30 sedežni TAM 130 A 8.	1984	126.000,00
3. Avtobus primestni TAM 190 A 11,	1981	91.000,00
4. Nakladalec lesa TAM 170 T 14	1980	203.000,00
5. Sedlasta prikolica Gorica 25 K (CE		
56-90)	1975	96.600,00
6. Sedlasta prikolica Gorica 25 K (CE		
50-41)	1975	96.600,00
7. Osebno vozilo Mercedes MB 280	1976	55.000,00
8. Buldožer TG 90	1977	61.000,00
9. Buldožer Caterpiler D 8 K z		
dodatnimi reparaturami motorja in		
podvozja	1964	520.000,00
Licitacija bo 10. 12. 1990 ob 10.00 uri v jedilnici APS.
Sodelujoči na licitaciji predhodno položijo varščino 10 % od izklicne vrednosti vozila ali stroja. Polog se vplača na ŽR APS 52800-601-21392 ali blagajni APS.
Kupljena vozila je treba vplačati 15 dni od dneva licitacije.
Ogled vozil in strojev je možen vsak dan od 8.00 do 14.00 ure v prostorih APS.
gorenje
Gorenje elektronika
63320 Velenje, Partizanska 12
objavlja
JAVNO LICITACIJO
odprodaje naslednjih osnovnih sredstev št.	naziv
izklicna cena/kom
01. 02.
03.
04.
05.
06.
09.
10. 11. 12.
13.
14.
Električni pisalni stroj Digital Računski stroj Gorenje VT 1200 P Računski stroj Gorenje VT 1200 P Računski stroj Olimpija International Računski stroj Olimpija DC mikro volt meter Philips PM 24353
07.	MV meter Grunding MV 5
08.	HFshalter Kerting Ločilni transformator Grundig RT5 Ločilni transformator Grundig RT5 Univerzalec Philips PM 2423 - digitalni Univerzalec Sabtronics 2010A Monitor K 9
Terminal Paka 1000 B s tipkovnico
15.	Risalna deska Reis
16.	Frekvenc meter Schwüle
17.	TV test generator Kerting 82522
18.	Tv test generator Kerting 82522
19.	Osciloskop Hameg HM 512 (slabi ekran, x os prekinja) Lot mašina Elektrovert Minipak 10 Stroj za stiskanje fastonov AMP VF generator Himmelwerk A. G. Naprava za ultrazvočno čiščenje Petersen DT/2A
_ .. Knaker Georg Meinl tip PK 1000
25.	Navijalni stroj Blume/Redecker AM24F (nekompletni)
26.	Patanostri komplet — 70 šalčk	10 komadov a
27.	Transportni trak (gumijasti) s pogonom
- 3 delni	2 komada a
28.	Vrtalni stroj namizni	] kom
29.	Navijalni stroj RAMM
30.	Navijalni stroj Auman tik WKM
31.	Ročni krivilni stroj Dreksler
32.	Električni knaker Kiefel (št. TGO 06-000567) in transformator Fikus-Kerting
33.	Hidravlični agregat	3 kom. a
20. 21. 22.
23.
24.
200.00. ■ 300.00. 300.00. -300.00,-250.00. ■ 200.00,-500.00. -150.00. -100.00.-100.00. -100.00.-150.00,-500,00. -350.00. -700.00,-150.00. -100.00. -100.00. -
400.00. -18000.00,-6800.00, -2 kom. a: 2500.00,-18000.00,-2500.00. -
2500.00. -: 8000.00. -
: 3500.00,-. 3000.00. -2500.00. -7200.00,-1000.00,-
5100.00,-2000.00. -
Licitacija bo 8. decembra 1990 v skladišču osnovnih sredstev GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, Partizanska 12, 63320 Velenje, s pričetkom ob 8. uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije in dan pred licitacijo med 10. in 12. uro v skladišču osnovnih sredstev.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% polog do izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko Gorenje ELEKTRONIKA, d.o.o.
Na licitaciji lahko sodelujejo tudi uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani.
Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5. izvod virmana) in pooblastilo podjetja.
Zgodilo se je ..
Lokal M4 kazijo nevzgojene natakarice
V časopisu Naš čas redno prebiram zgoraj omenjeno rubriko. Ko sem lani tam opazil datum 28. december, sem se nehote spomnil istega dne v letu 1944, ko je bil bombardiran velenjski rudnik. Začudil sem se, ker o tem ni bilo ničesar napisanega.
Tedaj smo stanovali v »Vili Bianki« pod gradom. Tam je stanovalo 11 družin in večina možje delalo v rudnik^
Tistega dne je malo po 13. uri streslo hišo, takoj nato pa se je razlegel močan pok. Z mamo sva stopila k oknu in zagledala iz smeri Stare vasi dim, ki se je dvigal visoko v nebo. Zaskrbelo naju je za očeta, ki je bil tedaj v službi. K nama so prišle še druge žene iz sosednjih stanovanj, saj je bil od nas razgled najlepši.
O. nesreči nam je pozneje pripovedoval oče. »Siht« je imel od 5. do 13. ure. Ravno, ko je odhajal, je v zraku zabr-nelo. Navajen je bil vsakodnevnega brnenja bombni-
kov, a je bil vseeno presenečen, ko je zagledal razmeroma nizko letečo štirimotorno trdnjavo. Pod njo je opazil lesketajoče predmete. Mislil je, da so bombe, zato je skočil pod rob ceste. Zapletel se je v bodečo žico, s katero je bil obdan tedaj rudnik. Takrat pa je že tudi strahovito počilo. Proti njemu se je zvalila krava, ki so jo zadeli bombni drobci. Na cesti je bilo več furmanov, ki so čakali z vozovi na premog.
Bil sem preveč radoveden. Moral sem k Rudarskemu domu. Tam sem srečal vprego, naložena je bila s slamo, v njej pa so ležali ranjenci. Peljali so jih proti železniški postaji, od tam pa v celjsko bolnico.
Med nesrečniki, ki jih je zadelo, sem spoznal prijatelja, Duša-ka Jakoba, ki je bil malo starejši in je že delal kot rudarski vajenec.
Pozneje sem izvedel, da je umrl.
Malo naprej, kjer smo obdelovali kos najete zemlje, so zevale globoke jame od bomb. Te so bi-
le verjetno namenjene Rudarskemu domu ali pa morda elektrarni. V te kraterje so potem zakopavali poginule konje in krave od ljudi, ki so čakali na premog.
Zima je bila takrat skopa s snegom. Bilo ga je dovolj, da se je videla črnina vsedlega prahu, ki ga je dvignila eksplozija. Bližje k rudniku nas stražarji niso pustili.
Kmalu smo izvedeli, da sta iz naše hiše mrtva gospod Znoj Franc in Mak Jože. Življenje so izgubili še gospod Cesar, Ferder, Orozel. Teh se še spominjam. Umrlo je baje tudi več nemških vojakov, ki so ponoči stražili rudnik in so ob napadu spali v barakah in so jih bombe popolnoma razdejale.
S tem pisanjem želim spodbuditi vse, ki vedo še več o tej ne-jfsreči.
Zakaj je prišlo do napada? Ali je bilo letalo morda poškodovano in je moralo odvreči bombe? Ali je bilo bombardiranje dogovorjeno z zavezniki?
Upam, da sem dovolj zgoden, da bo gospod profesor Hudales, ki ureja to rubriko, lahko napisal o tem kaj več.
Stane Sevčnikar
Verjetno si lahko le malokdo predstavlja tako brezobrazno ravnanje v tako urejenem in daleč naokoli poznanem lokalu M4.
Zgodilo se je 23. novembra , 1990, v petek, na dan, ko lahkcf, brezskrbno preživimo svoj del prostega časa. Ponavadi se podamo v kakšen lokal, včasih v KSC ali DK, ali pa v bistro L. Pa nas vedno sprejmejo s spoštovanjem, ne glede na starost ali kakršne koli druge lastnosti. Mnogokrat lahko slišimo od velenjske mladine, da v prostih dneh v Velenju zelo težko najdeš zabavo oz. se nimaš kam napotiti, kjer bi lahko v miru preživel eno ali dve uri in poklepetal s prijatelji.
S takšnim namenom smo se prijateljice odpravile v ta, dose-daj prijeten lokal že ničkoliko-krat. Vedno smo se počutile sproščene, do takrat, ko nam je tamkajšnji natakar dejal, da moramo oditi, ker drugi nimajo prostora za sedet, pa čeprav nismo bile tam celo uro. To smo še nekako sprejele z razumevanjem, toda ni se nam zdelo vsakdanje.
Višek vsega pa je bilo ta petek ob 20. uri, ko smo prišle z namenom, da spijemo kozarček soka
in da pozdravimo-prijatelje, s katerimi se nismo videle teden dni zaradi študija. Ko smo vstopile, je bila še ena miza prosta in ko smo mislile sesti, stopi do nas natakarica. Ogovori me kot na-vaSho šestnajstletnico in nam pove, da mladoletnice niso zaže-Ijene. Pa kaj če niso? Zakaj pripoveduje to nam, *i nismo mladoletnice? In kje ima ona dovoljenje, da nas takole odganja iz -lokala? Seveda smo v besu takoj zapustile lokal, v katerega se verjetno ne bomo nikoli več vrnile.
Sramota pri vsem tem je to, da navadna natakarica s končano 3-letno gostinsko šolo, če jo sploh ima, tako nevzgojeno in ponižno ogovarja mene polnoletno osebo s končano gimnazijo.
Čeprav sem morda s svojimi 18 leti mlajša od nje in še nezaposlena zaradi študija imam že sedaj višjo izobrazbo kot ona. Prav zaradi tega si ne bom dovolila, da me bo komandirala tako nev-zgojena osebnost. Poleg tega pa so v lokalu posedale nekatere druge moje znanke, ki so resnično stare šestnajst ali sedemnajst let. Mar zato, ker so bile njene prijateljice? Ob vsem tem se ti porodijo mnoga vprašanja:
Zakaj nam tega nihče ni storil ob prvem obisku? Zakaj ni to označeno že pri vstopu v lokal? In še mnogo bi jih lahko našteli.
Moram vam povedati, da sem že kot sedemnajstletno dekle obiskovala marsikateri lokal v Velenju, tudi diskoteko super LI, kjer _ smo ostali dlje časa kot tukaj. Pa ' vendar nisem nikjer doživela česar podobnega, čeprav bi bilo za takratno starost bolj normalno, kot za sedanjo. V današnji družbi se ukvarjamo z veliko bolj zapletenimi stvarmi, po drugi strani pa nimamo razčiščene najosnovnejše in najbolj vsakdanje vzgoje.
Na takšen način ne bomo nikoli prišli v EVROPO 92.
Jasmina Ktfc
So ljudje, ki so pripravljeni deliti z drugimi vse, česar nimajo.
Niko Brumen
Poklicna orientacija kot del kadrovske politike
Kako in kam usmeriti korak se danes, še toliko bolj, sprašujejo mladi, ko se po osnovni šoli odločajo o vpisu v srednje šole. Poklici, ki so še do včeraj veljali za zanesljive, so sedaj na prepihu, do zaposlitve je težko priti praktično povsod, pogled v prihodnost pa tudi ne daje zanesljivega odgovora ali bo šola, na katero se želijo vpisati res tista prava, ki jim bo zagotavljala ustrezno delo in zadovoljiv zaslužek. Zato smo nekatere dileme, ki se ob tem pojavljajo, skušali osvetliti s pogovorom o poklicni orientaciji kot delu kadrovske politike z diplomiranim psihologom Srdanom Arzenškom, zaposlenim na Zavodu za zaposlovanje Velenje. On se že vrsto let ukvarja prav s to problematiko in zato bodo njegovi napotki dobrodošli.
• KAJ JE POKLICNO USMERJANJE OZ. KAKŠNO MESTO IMA POKLICNO USMERJANJE NA PODROČJU AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA?
Poklicno usmerjanje je sistematično organizirana strokovna dejavnost, ki omogoča posameznikom izbiro poklicne poti. Ta izbira naj ustreza njegovim osebnostim značilnostim kot tudi značilnostim najprej šolskega programa, v katerega se posameznik vključuje (zahtevnost, usmeritev), potem pa tudi značilnostim dela, za katerega se posameznik v šoli pripravlja. Pod pojmom poklicna pot razumemo ne samo šolsko pot (če gledamo razvojno na človeka tudi morda še predšolsko pot), ampak tudi poklicno pot v smislu poklicne kariere, ki si jo človek ustvari v svojem življenju, praktično do upokojitve.
Ko govorimo o poklicnem usmerjanju moramo pojasniti še en pojem, to je pojem poklicne orientacije. Čeprav navidezno enaka pojma, pa se pri našem delu bolj nagibam k zadnjemu. Zakaj? Pojem poklicne orientacije je mnogo širši, pomeni, da damo posamezniku toliko podatkov, informacij, da se lahko potem sam odloči v zvezi s svojo poklicno kariero. Usmerjanje je, kot vidite, ožji pojem. Naš cilj je vedno, da ljudi, ki rabijo nasvet, orientiramo v svetu šolskih programov in v svetu dela. Vedno več govorimo o samozaposlova-nju, samoizobraževanju, skratka o stvareh, akcijah, ki naj bi jih posameznik delal sam. Mislim, da mu postopek poklicne orientacije lahko da dovolj podatkov, ki nudijo potem samostojne odločitve.
• NA KAKŠEN NAČIN POTEKA PROCES POKLICNE ORIENTACIJE?
Poklicna orientacija se izvaja, zgodovinsko gledano, že zelo zelo dolgo, praktično od takrat, ko šo v svetu dela začeli nastajati različni poklici. Seveda pa je razlika v samih postopkih in v vsebini poklicne orientacije zelo velika. Poglejte, še nedolgo tega, morda 100 let nazaj, so se ljudje za šole in poklice odločali na osnovi želje in zmožnosti staršev, na osnovi poklica staršev, torej na osnovi socialnega položaja družine, pa tudi na osnovi možnosti kasnejše zaposlitve. Odlo-
čanje je bilo torej mnogo bolj preprosto kot danes. Če je bil oče obrtnik, je bilo naravno, da je eden od njegovih otrok obrt nadaljeval. Takšnih postopkov pri odločanju za bodoči poklic je danes, žal, zelo malo. Svet poklicev in šol, ki zanje izobražujejo, je danes izredno širok tako po obsegu kot tudi po vsebini, zato rabi tisti, ki se odloča za šolo in poklic mnogo več, pa tudi drugačnih podatkov o sebi in delu.
• KAJ MORA TOREJ ČLOVEK VEDETI, DA SE LAHKO POTEM SAM DOBRO ODLOČI ZA SVOJO ŠOLSKO IN POKLICNO POT?
Preprosto povedano, poznati mora sebe, svoje lastnosti, od sposobnosti, interesov, delovnih navad, karakterja do temperamenta (in še nekaterih drugih), poznati mora šole in programe, ki izobražujejo za poklic, ki ga zanima, in ne nazadnje, poznati mora poklic.
Spoznati šole — programe ni
tako težko, saj vse srednje in visoke šole vsako leto organizirajo informativni dan, kjer lahko bodoči učenci zvedo skoraj vse v zvezi z zahtevnostjo programov, možnosti napredovanja, možnosti preusmerjanja v druge programe, bodisi v isti usmeritvi ali v programe druge usmeritve.
Vendar pa je to akcija, ki daje učencem tiste zadnje podatke o šoli že takrat, ko ko se je odločil zanjo. To velja za približno 90% učencev, ki svoje želje po izobraževanju ne spremenijo.
Podatke o sebi in poklicu pa mora učenec začeti dobivati mnogo prej, mislim da v tisti fazi njegovega osebnostnega razvoja, ko se začnejo razvijati poklicni interesi v najožjem pomenu besede, to je v 12—13 letu starosti, nekje v 6 — 7 razredu osnovne šole.
Tudi podatke o poklicu, o telesnih duševnih zahtevah poklica je dokaj lahko dobiti. Zavod za zaposlovanje namreč, vsaj zadnjih 5 let organizira Dan spoznavanja poklicev, ki učencem omogoča, da spoznajo poklic, ki jih zanima, v »živo«. Učenci namreč gredo v podjetja, kjer si imajo možnost ogledati človeka, ki določen poklic opravlja, ga tudi kaj vprašati, se z njim pogovoriti in tako spoznati tiste lepe pa tudi slabe strani poklica, ker, s tem se moramo sprijazniti, vsak poklic
ima »obe plati medalje«, kot temu sicer pravimo. Prepričan sem, da učenci tudi sami s pomočjo staršev, znancev, prijateljev, skušajo spoznati poklic, ki jih zanima.
Nekoliko težje pa otroci spoznavajo sami sebe. To delajo več ali manj po občutku: ugotavljajo, kje so bolj in kje manj sposobni, ugotavljajo kaj jih bolj in kaj manj zanima, glede na svoj odnos do dela dobijo občutek o svojem karakterju, delovnih navadah, v stiku s starši in učitelji lahko te svoje lastnosti tudi vrednotijo, toda več ali manj so to subjektivne ocene, ki pa včasih nimajo povezave z realnostjo. Ne rečem, da vedno, toda velikokrat se zgodi, da pride do precenjevanja ali podcenjevanja sposobnosti, do dilem v zvezi z interesi (»nič me ne zanima« ali »vse me zanima«, so zelo pogosti odgovori), skratka, da učenčeva namera temelji bolj na želji kot pa na realnih možnostih.
•	KAKO SE TAKEMU ODLOČANJU ZA ŠOLO IN POKLICU ODLOČITI?
Zavod za zaposlovanje, kot nosilec poklicne orientacije, skrbi za to, da dobijo učenci, njihovi starši in učitelji, seveda vsak na svoj primeren način (to so v glavnem osebni, zaupni podatki), podatke o lastnostih, ki so potrebni za dobro, to pomeni pravočasno, odgovorno odločanje o bodiči šolski in poklicni poti. Te podatke dobimo namreč na objektiven, veljaven in zanesljiv način, v glavnem s psihološkimi preizkušnjami. Zavod že dolga leta izvaja in zagotavlja generacijski pristop k poklicni orientaciji, kar pomeni, da zberemo vse potrebne podatke za celotno generacijo učencev, vsaj v osnovni šoli. Tak pristop je nujen, ker želi vedno več učencev izvedeti kaj o sebi, po drugi strani pa nam ta pristop omogoča tudi v metodološkem smislu možnosti pri konstrukciji in standardizaciji novih instrumentov (testov, vprašalnikov, anket).
Na tem področju zelo dobro sodelujemo z vsemi osnovnimi in srednjimi šolami v naši regiji.
•	POKLICNA ORIENTACIJA OČITNO POTEKA V VEČ STOPNJAH OZ. NA VEČ NAČINOV!
Da, v poklicni orientaciji poznamo tri nad seboj povezane stopnje:
1.	poklicno vzgojo in informiranje
2.	poklicno svetovanje
3.	poklicno spremljanje
Naloge poklicne vzgoje in poklicnega informiranja se nanašajo na delo osnovnih kot tudi srednjih šol. Le-te naj bi omogočile učencem pomoč pri vključe-
vanju v interesne aktivnosti, dodatni pouk, fakultativni pouk, razvijale naj bi pozitiven odnos do dela, sposobnosti, pridobivanje učnih in delovnih navad, jih usmerjale v raziskovalno delo, ter jim čisto konkretno že v okviru pouka, v okviru posameznih šolskih predmetov, predstavile poklice.
Pri poklicnem informiranju skupaj z drugimi (podjetja, šole), poskrbimo, da damo učencem in drugim pravočasne in dobre podatke izobraževalnemu sistemu (potek, pogoji, značilnosti programov, zahtevano znanje, prehodnost, štipendije, domovi za učence) in o svetu dela in poklicev (značilnosti dela, pogoji dela, psihofizične zahteve, potrebna znanja).
Prvi dve stopnji se nanašata predvsem na delo šol, čeprav bi bilo dobro, če bi v proces poklicne vzgoje in informiranja bila vključena tudi podjetja. Naslednji dve stopnji pa vključujeta tu-
di izredno pomemben segment ljudi, ki pogosto rabijo našo pomoč, to so že zaposleni, ki želijo menjati delo oz. poklic in se želijo s tem v zvezi tudi izobraževati.
Pri poklicnem svetovanju skušamo na nek način pomagati, usmerjati tiste, ki očitno niso uspeli najti vseh potrebnih podatkov za svojo odločitev. Svetovanje se skoraj praviloma izvaja individualno, bodisi pri nas, na Zavodu, bodisi v šoli ali v podjetju. Mislim, da bo, žal, zaradi gospodarskih vrtincev, v katerih smo se znašli in ki so, vsaj zaenkrat, vedno hujši, ta stopnja vedno bolj aktualna. Zakaj? Na eni strani je vedno več sprejemnih izpitov v šolah, na drugi strani je vedno več brezposelnih. Vsi so v velikih težavah in vsem je potrebna pomoč. Tistim, ki niso sprejeti v šolo je treba dati alternativne rešitve (drugi program, druga usmeritev), tistim pa, ki so ostaii brez dela pa drugo delo (preusposabljanje, dousposablja-nje) ali pa ugotoviti interese in pogoje za njihovo nadaljnje izobraževanje. Naj na tem mestu omenim odmevno anketo, ki jo je Zavod izvedel na populaciji brezposelnih, s katero smo skušali ugotoviti, kaj o tej problematiki mislijo brezposelni sami.
Vedno ko pomislim na zadnjo stopnjo poklicne orientacije, ko je na poklicno spremljanje, se spomnim na misel mag. Zdenka Lapajneta »da ima poklicno spremljanje v doktrini poklicnega usmerjanja podobno vlogo kot obdukcija v medicinski doktrini. Čeprav je očitno neprijetna tako za svojce pacienta, kot za njegovega zdravnika, je pravzaprav edini način za analizo dosedanjih ukrepov.«
Mislim, da dokaj dobro spremljamo šolsko in poklicno pot od osnovne šole, preko sred-
nje šole do fakultete, saj z računalniško podprtim sistemom spremljamo namere osnovnošolcev, vključitve le-teh v srednje šole, napredovanje v srednji šoli, vključitve na fakulteto, prepričan pa sem, da poti naprej od izobraževanja, bodisi po srednji šoli, bodisi po fakulteti, ne poznamo dovolj. In ravno ta prehod od izobraževanja k delu je po moje za oblikovanje poklicne kariere ključnega pomena. Ni namreč vseeno, ali je na novo izšolani človek zadovoljen s pripravništvom, z delom, ki ga začne po opravljenem pripravništvu, ni vseeno kako delovna sredina gleda nanj, ali ga vzpodbuja v kreativnosti ali pa mu kreativnost zavira. Veliko dela nas čaka na tem področju, če se hočemo kdajkoli pridružiti Evropi.
• ALI JE V SITUACIJI, V KATERI SMO (NEGOTOVOST NA GOSPODARSKEM IN POLITIČNEM PODROČJU), LAHKO SVETOVATI LJUDEM?
Nikakor ne. Zavod za zaposlovanje je že približno dvajset let nosilec poklicne orientacije. Mislim pa, da nstopajo tu še drugi dejavniki, ki hote ali nehote pomagajo usmerjati. Naj omenim najvažnejše:
— starši, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, podjetja.
Starši se ravnajo pač tako, da hočejo svojemu otroku omogočiti čim lažjo pot do poklica. Velikokrat, ne po svoji krivdi, nimajo dovolj podatkov, znanj, velikokrat so tudi pri oceni zmožnosti svojih otrok subjektivni in pristranski.
V osnovni šoli se na področju poklicne orientacije največ dogaja. Tu začnemo spoznavati učenčeve sposobnosti, interese, delovne navade, v tem času lahko dobijo učenci torej večino potrebnih podatkov na osnovi katerih se lahko odločijo za šolo in poklic.
Srednje šole usmerjajo spet na svoj način. Že z razpisom vpisa dajejo osnovnošolcem podatke o programih in smereh ter o kapacitetah vpisa. Vedno več je učencev, ki si iz materialnih razlogov ne morejo privoščiti šolanja v drugem kraju, zato je razpis vpisa za njih izredno pomemben podatek in po naših analizah je vedno več učencev, ki se odločajo za šolanje glede na bližino šole. Žal je planiranje izobraževanja srednjih šol lahko le kratkoročno, zato le redko ali pa prepogosto spreminjajo svoje programe. Posledica tega je, da izvajajo nekatere programe, ki dajejo strokovnjake, ki se ne morejo zaposliti.
Veliko se naredi na področju poklicne orientacije s tistimi srednješolci, ki želijo nadaljevati šolanje.
Ker je fakulteta šola, ki stroko predvsem ali pa samo poglablja in ker se smatra, da je študent v
svojem poklicnem razvoju že zelo daleč, se poklicna orientacija tukaj omeji le na spremljanje uspešnosti. Nekateri študentje, ki so neuspešni in ki morajo menjati usmeritev, na srečo je takšnih bolj malo, pa poiščejo pri nas individualno pomoč.
Posebno skrb posvečamo študentom ob delu, saj imamo vsako leto ob času razpisa za vpis na visoke šole organizirane posebne svetovalne dneve, kjer jim damo vse potrebne podatke o nadaljnjem šolanju.
Podjetja usmerjajo v glavnem
posredno. Morda je še najzanesljivejši podatek, ki ga lahko dajo v zvezi z bodočimi zaposlitvami razpis kadrovskih štipendij. Žal ni zanesljivih srednjeročnih kadrovskih načrtov, ki bi lahko bili dobra osnova tudi za načrtovanje izobraževanja.
Vlogo podjetij v sistemu poklicne orientacije vidim tako v fazi poklicne vzgoje in informiranja (v prikazu del, nenehni možnosti obiskov učencev, v kolikor to delovni proces dopušča), kakor tudi v fazi poklicnega spremljanja: od poštenega postopka pri sprejemu do nudenja optimalnih pogojev za strokovni napredek delavca.
• KAKO SE MLADI LJUDJE ZNAJDEJO V TEM SVETU NEGOTOVOSTI?
Še kar dobro. Na srečo so še tako mladi, da slabi vplivi teh negotovosti še niso prišli do njih, vsaj direktno ne. Velikokrat ne vedo, kateri podatki naj bodo osnova za njihovo poklicno odločitev: ali naj se ravnajo po željah staršev, ali naj se ravnajo glede na možnost zaposlitve, ali naj gredo preprosto kar v najbližjo šolo, ali pa naj poslušajo svojo notranjost in se odločijo glede na svoje interese, sposobnosti in svoje druge lastnosti.
Ta vprašanja velikokrat postavljajo sebi, staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem v šoli in morda še komu. Vedno, kadar jih postavijo meni, odgovorim:
Razmišljate o delu, o poklicu, ki bi ga radi opravljali. Spoznavajte najprej in predvsem poklic, naj vam o poklicu kaj povedo tisti, ki ga že opravljajo. Potem razmišljajo o usmeritvi, smeri in stopnji poklica. Vprašajte se, kako dolgo ste se pripravljeni izobraževati. Ugotovite, koliko znanja ste si pridobili v dosedanjem šolanju. Ugotovite torej, kaj bi radi delali!
Najpomembnejše se mi zdi, da mlad človek želi in končno uspe uresničiti svoje potenciale, kajti le tako si lahko ustvari dober odnos do dela.
AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA
ČETRTEK 6. DECEMBER
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK I TOREK
7. DECEMBER I 8. DECEMBER I 9. DECEMBER | 10. DECEMBER | 11. DECEMBER
TV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA I BTV SLOVENIJA T
8.50 Video strani
9.00 Grizli Adams, 32. del ameriške
nanizanke 9.25 Šolska TV — oddaja za učitelje: Likovni pouk (igre s svetlobnimi viri) 9.40 Pustolovščina slikarstvo — slikar in njegov univerzum 10.10 Muzzy, angleščina za najmlajše, 12/20 10.25 Mostovi
10.55 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 27. del 11.40 Video strani 15.05 Video strani
15.15 Muzzy, angleščina za najmlajše, 12/20 15.30 Mostovi 16.00 Sova. ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 17.20 Pustolovščina slikarstvo —
slikar in njegov Univerzum 18.00 Spored za otroke in mlade — Teleski 90, pripravimo se na smučanje 18.30 Alf, ameriška nanizanka, 6/24 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka, 3/7 21.10 Tednik 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 14/19 Murphyjev zakon, a neri-ška nanizanka, 8/13 23.50 Video strani
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/14. 21.15 Mali koncert: Maja Cerar, violina, Hinko Haas, klavir. 21.30 Svot na zaslonu. 22.00 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«. D. FO: Sedma zapoved: Kradi malo manj. 0.30 Yutel.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. Zdravje, Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Naše malo gledališče. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Garfield. Kuhajte. Ladja IjubeznL Mork iz Orka 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Poročila. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T J. Hooker. serija. 21.00 Hardball, pilotska zgodba k ameriški kriminalistični seriji. 1989 Uohn Ashton. Richard Tyson). 22.25 Poročila. 22.35 Pozor, visoka napetost, ameriška kriminalistična serija, 1984. 23.45 T. J. Hooker. ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 High Mountain Rangers. 11.00 TV-butik. 11.35 Tvegano! 12.35 Policijsko poročilo. 13.00
Bogat in lep, 261. nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 446. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 1132. nadaljevanje. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Murphyjev zakon. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.15 Poročila. 19.15 21 Jump Street 20.15 Slidka svoboda (Sweet Liberty), ameriška komedija, 1985. 22.05 Poročila. 22.15 Angel Heart. ameriški film, 1986. 0.15 Sedmerica ukrade milijon, italijanska gangsterska komedija, 1980.
L	T				i JKÉ
13.00 Eurobics. 13.30 Snukerji. 15.30 Tenis: Ivaniševič—Becker na Parizu Open. 17.30 Deskanje, Avstralija. 18.00 Ford Ski raport. 19.00 Moto šport. 19.30 Novice. 20.00 Drsanje, Tokiio. 21.00 Formula ena, pregled 22.30 Atlet leta 23.00 Španski goli 23.30 Tekmovanje kamionarjev. U.00 Novice. 0.30 Snukerji.
Esimma
7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni vsakdan. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila.
20.00 Večno tvoj, ameriška komtdija, 1939 (Loretta Young, David Niven). 22.00 Poročila. 22.15 Ponosni, ameri-
ški film, 1973 (Chuck Connors). 0.10 Novice. 0.30 Blue Night.
PRO 7
.. -_____ogate, i
film. 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill. 15.30 Shiloh ranč. 16.00 Waltono-vi. 16.45 Naša deseterica. 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.50 Lou Grant 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Milijonarju je težko, avstrijski film, 1958. 21.50 Hawai 05. 22.55 Črna nedelja, ameriška kriminalka, 1977, Marthe Keller. 1.30 FBI. 2.20 Poletni otok, film.
8.50 9.00
9.25
10.25 14.55 15.05 15.35 17.00 17.05 18.10
18.40
19.05 19.30 19.59 20.20
21.25
22.15 22.35
1.00
Video strani
Delfin Flipper, 16. del ameriške nanizanke
Vojne usode, angleška nadaljevanka, 1/7 Video strani Video strani
Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Gradovi: Pomniki se spreminjajo, 13/13
Hov!, angleška nanizanka, 11. del
Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Nebu naproti, angleška dokumentarna serija, 11/12 Zakon v Los Angelesu, ameri&ka nanizanka, 30/41
Tv dnevnik 3
Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 14/22, Ob letu osorej, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ave Marija. 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 Yutel. 23.00 Videonoč.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 13.55). 12.00 Poročila 12.10 Videostrani. 12.20 Satelitski spored. 15.00 Hrvatski pisci na tv ekranu, I. Štivičič: Mokra koža. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke 17.10 Ljubitelji narave. 17.40 Hrvitska danes ÌB.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Znanost in mi. 18.15 Majhne skrivnosti velikih . mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 V gori raste zelen bor, jugoslovanski film. 22.25 Tv dnevnik. 22,45 Poročila v angleščini. 22.50 Glasbena scena: Veliki virtuozi. 23.40 Poročila.
SATELITSKA TV
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, fillmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani, 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 17.10 Znanstveni razgovori: Sko-lioze. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Prepovedano, ameriški firn. 21.55 Sejem jazza 90. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini, 23.05 Ekran brez okvirja. 0.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT I
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop, 10.30 Duki, seri|a. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Ladja ljubezni Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 Hjgh Chaparral, vesternska serija. 17:00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball, serija 21.00 Veliki rop vlaka, angleška komedija, 1978, 22.55 Poročila 23.05 Pismo v Kremelj, ameriška kriminalka, 1969. 1.00 John Lennon, spominski koncert ob 10-letnici smrti, posnetek.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa. 10.00 High Mountain Rangers. 11.00 TV-butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 13.00 Bo-
§at in lep 13.25 Santa Barbara. 14.10 pringfieldova zgodba. 15.40 Poročila, 15.55 Rep orter zločinov. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 19.15 Boragora, serija. 20.15 Naloga za Al Mundyja. 21.05 Loterija. 21.15 Umor je njen hobby, seriia. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Gola Charlijeva teta, švicarska seksi komedija, 1969. 0.55 S.P.Y.S. angleška komedija, 1974. 2.35 Nasilje, mafijski film, 1983. 5.15 Kapitan Power.
Li
um
13.00 Eurobics, 13.30 Snukerji, Asian Cup. 15.30 Tenis: Aggasi:Gomez, posnetek. 18.30 Golf, 1991 Ryder Cup. 19.30 Novice. 20.00 Drsanje. 21.00 Tenis: Aggasi—Česnakov, posnetek. 0.00 Novice. 0.30 Snukerji.
Enmin:
7.00 Daybreak. 8.30 Kviz. 9.00 Poročila. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Eurochart. 20.30 Glasbeni intervjuji. 22.00 Novice. 22.15 Oplove športne novice. 22.20 S.pin. 23.25 Koncert.
PRO 7
12.55 Milijonarju je težko, avstrijska komedija 13.50 Shiloh ranč. 15.00 Jackie in Jill. 15.25 Potepuh. 15.55 Perry Mason. 16.50 Naša deseterica 17.15 Barney Miller. 17.50 Bitje srca. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere, serija. 20.10 Ubij me nežno, ameriška kriminalka, 1985. 21.50 Max Headroom. 22.45 M.A.S.H. 22.15 Sierra Charriba (Major Dundee), ameriški vestem, 1964. 1.20 Hawai 05. 2.05 Črna nedelja, ameriški film.
TELES
13.00 Popaj, Chack, Richie Rieh. 14.05 Top 100. 15.00 Preživetje, dokumentarec. 16.00 Wildcat. 16.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim. barn, bino: Smrkci, Rešitelj, Strašilo. 18.30 Popaj, Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka, 19.45 Bliskovito. 20.15 Zaklad kralja Salamona, ameriški tv film, 1976. 21.55 Poročila. 22.20 Ring je. prost. 23.50 Agent 3S3, stavi vse na eno karto, ita-lijansko-nemški film. 1.20 Poročila, 1.45 Yesterday.
8.20 8.30 9.00
9.15 9.30
9.45
10.05
10.35 11.00 11.45 12.15 12.40
13.10 14.05
15.55 16.25 17.00 17.05 18.30
19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30
1.15
Video strani Nemščina, 24. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 11/20 Radovedni Taček: Jajce Lonček kuhaj: Zelenjavni zrezki
Čebelica Maja: Nepovabljeni gosti
Križem, kražem, oddaja TV Skopje, 6. del
Alf, ameriška nanizanka, 6/24 Zbirajmo star papir Naša pesem, 7. oddaja Video strani
Lepa naša domovina: Turizem, zabavnoglasbena oddaja, ponovitev
Okno: Povratek k staxu Ciklus filmov W. Disneya — Ta presneti maček, amer. film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 DP v košarki CZ:POP 84 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/14 Ali veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3 Show R. Carrela Tv dnevnik 3
Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 14/25, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 9./13, Cala-mity Jane, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi ali šport. 18.00 Mati in sin, zabavno humoristična oddaja, 2, del. 20.15 Filmske uspešnice: Nočna izmena, ameriški film. 21.55 Yutel. Satelitski programi — poskusni prenosi.
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Hardball Horoskop, Gospodarski forum. 10.05 Kazimir. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Veliki rop vlaka angleška gangsterska komedija. 12.50 Kremenčkovi. Proti vetru, Kuhajte, 14.50 Storilec gre proti severu, angleška kriminalca,
John Mills).
1961 (Phyllis Calvert, 16.30 Znanost. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Frankov klub. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Beli pes, ameriška kriminalka, 1982 (Kristy McNichol). 23.40 The Seven Ups, ameriški film, 1973 (Roy Schneider, Tony Lo Bianco). 1.20 Pismo v Kremelj, ameriška kriminalka, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Reporter zločinov. 7.55 Za otroke. 10.20 Gadget. 10.45 Promet. 11.00 Risanka. 11.15 Spiderman, Hulk, serije. 12.35 He-man. 13.00 V deželi Saurirjev. 13.50 Teenaae Mutant Hero Turtles, risanka. 14.f5 Rag-gazi. 14.15 Kanal 4. 15.00 Daktari. 15.55 Lassie, 16.20 Mačke in psi za-;etek serije. 16.45 Alpine 90. 17.45 čudovita teta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Z dinamitom ... in, ameriški vestem, 1975 (John Wayne, Katharine Hep-burn). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Slaba dekleta z Marsa^ ameriški film (Edda Williams). 0.35 Čudovitih sedem grehov, angleška komedija, 1971 (Bruce Forsythf: 2.20 Zadnji kričal v mornarici, italijanska komedija, 1981 (Alvaro Vitali). 3.40 Frankfurtska Cesarska cesta, nemški film, 1981 (Michaela Karger).
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi, 8.00 Za otroke. 10.00 V soboto v živo: Smučanje, Moški smuk, Val'd'lsere, smuk za ženske, Altenmarkt, drsanje, golf, formula ena, pregled, smučarski skoki v Lake Placidu, smučanje, povzetek, 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadra-
Či
nje. 20.15 Wrestling. 21.45 Boks. 22.45 Smučanje, povzetek. 23.45 Avstralski kick boks. 0.45 Smučarski
skoki v Lake Placidu, 1.45 Dvoranski speedway.
SUPER CHANNEL
7.00 Mix. 15.00 Afriški safari, ameriška komedija, 1949 (Abboot in Cost-tello). 17.00 Video moda. 18.00 Ultra šport. 20.00 Kapitan Power. 20.30 Josh, serija. 21.00 Veličastni Dorsevi, ameriški biografski film, 1947. 22.40 Cona somraka. 23.40 Nočno nasilje, ameriška kriminalka, 1946 (Nigel Bruce).
8.15 Video strani 8.25 Otroška matineja — Živ žav 9.15 Otroška matineja — Hov!, angleška nanizanka, 11. del 9.40 Gradovi: Pomniki se spreminjajo, 13. del 10.10 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna nanizanka. 10. del
11.00 Mati in sin, humoristična oddaja, 2. del
11.30 Domači ansambli: Ansambel
Dobri znanci 12.00 Ljudje in zemlja 12.40 Čez tri gore 13.10 Križ kraž, ponovitev 14.30 S. Bareja: Alternative 4, poljska nadaljevanka, 6/9 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Sebastian, angleški film 18.40 Od obzorja do obzorja 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 D. Jančar: Primož Trubar —
moji ljubi Slovenci, 3/4 21.10 V atomske toplice po nagelj ... 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, 2/13, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 10/13 00.10 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vulkani, francoska poljudno znanstvena serija (3/6). 20.30 Tek za življenje, dokumentarna oddaja. 21.10 San Remo. 22.05 Športni pregled, 22.50 Yutel.
8.50 9.00
9.15
9.30 10.10
10.45 15.25 15.35 17.00 17.05
18.30 18.45
19.10 19.30 20.05
21.15 22.05 22.25
23.00
0.20
Video strani
Mozaik, ponovitev — Miti in legende islamskih ljudstev, 12/13
Ciciban, dober dan; prometna sredstva
MPF Celje, 85, ponovitev Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev
Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Podelitev letnega turističnega nageljna in neže Radovedni Taček: Krava Čebelica Maja: Stonogec v težavah Risanka Tv dnevnik 2
V Despotov: Divji svetnik, drama TV Novi Sad
Osmi dan Tv dnevnik 3
Kaj pa ti vriskaš — ob 150-letnici rojstva Frana Gerbiča
Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 15/16, Murphyjev zakon, 11/13
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lepša naša domovina: Kultura — 5.. zadnji del zabavnoglas-bene oddaje. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. Yutel,
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 Tv kolesar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.25), 11.30 Kako biti skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 14.00 Ko se spopadejo svetovi, ameriški film. 15.40 Mixer M. 16.25 Tv teden. 16.40 En avtor, en film. 16.55 Poročila. 17.00 Sedmi čut. 17.10 Oddaja narodne glasbe, 17.40 Spletka, filmska nanizanka. 18.10 Dokumentarni film. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zadnji ma-gnat, ameriški film. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Izseljena Hrvatska. 23.35 Fluid, zaba-vno-glasbena oddaja. 0.20 Športna sobota. 0.40 Poročila.
SATELITSKA TV
HTV 1
6.30 Kronika Čehov in Slovakov. 6.45 Poročila. 6.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijski mozaik. 13.00 Poročila, 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda, 16.45 Veni, vidi.. . 16.55 Za ljubezen in svobodo, ameriški film. 18.45 Evoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Donator, domača nanizanka. 20.50 Dotik Mide, tuja dokumentarna nanizanka. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Poročila v angleščini. 22.05 Športni pregled. 22.50 Glasba za lahko noč: 125 let Jana Sibeliusa, posnetek koncerta iz Helsinkov. 0.50 Poročila.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
izijsl
otok, Kuhajte 9.30 Novo v kinu. 10.00 Šport. 10.30 Sanjska potovanja. 11.00 Storilec potuje proti severu, angleška kriminalka. 12.40 Kremenčkovi. 13.10 Krogla pri fliperju, ameriški mladinski film, 1977 (Kristy McNichol) 14.00 Božični sejem. 14.10 Prosti čas. 14.20 Glava, glavica. 14.45 Akordi ljubezni, ameriški film 1940 (Irene Dünne. Cary Grant). 17.05 Zlomljena puščica, ameriški vestem, 1950 (Jeff Chandler). 18.45 Poročila. 19.05 Detektivstvo s čarovnijo. 20.00 Nemški mojstri, nemška opereta, 1955 (Siegfried Neuer, Magda Schneider). 21 ."50 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Mož, ki je ljubil ženske, francoska komedija, 1977 (Charles Denner). 1.00 Detektivstvo s čarovnijo.
6.00 Dobro jutro s Sat 1, 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Zlomljena puščica, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Ladja ljubezni. Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone 17.00 Poročila 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tenis, Grand Siam Cup. 20.55 Poročila. 21.00 Via Mala. nemškofrancoski film, 1961 (Gert Fröbe. Christine Kaufmann). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Therese Raguin, francosko-italijanski film, 1953 (Raf Valone). '
O
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. lO.OO Velike Ijube-
6.00 Risanka, 7.05 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Zgodba o zlatem krožniku, pravljica. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Za mlade: Moj oče vesoljec, Munsterjevi, Ultraman. 14.10 Clivta, nemški film, 1954. 15.50 Božič v gorah. 16.20 Tepec tretje kompanije, francosko-nem-ska komedija, 1074 (Paola Stoppa). 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Helinger-jev zakon, ameriška kriminalka, 1980 (Jelly Savalas). 21.55 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Tutti Frutti. 23.35 Boj proti mafiji. 23.45 Noč, ko zmrzuje kri, grozljivka. 0.55 Cona somraka. 1.20 Hitchcock.
ženske zgodbe (1). 11.00 TV-butik. ----- 12.0" -
oliciiskc
in lep. 13.25 Santa Barbara. 14^10
11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča, ----------'3.00 r
12.35 Policijsko poročilo. 13. 00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Galaktika. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. serija. 20.15 Airwolf, 21.10 Meni je bilo vedno všeč, nemška komedija, 1969 (Barbara Benton). 22.45 Kulturni magazin. 23.10 Poročila. 23.20 Priložnost za ljubezen. 23.50 Magazin za moške. 0.25 Rokoborba.
t.00 Airwolf, ponovitev.
■ VJii-Hiž'
6.00 Poslovni raport. 6.3U Newsline. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00
umnim
Prosto plezanje. SP v Lyopnu. 11.00 rstvo. 13.00 Eurobics 13.30
Kolesarstvo.
7.00 Religija. 8.00 Za otroke 10.00 Svetovni sport. 11.00 Košarka, moški. 12.00 V nedeljo, v živo: Smučanje, slalom, moški, Val's'lsere, Drsanje. Superveleslalom za ženske, Alten-markt, Tenis: Agassi:Česnakov, bob četverosed, smučanje, povzetek. 19.00 Moto šport. 2.00 Nogomet: Kamerun—Anglija. 22.00 Drsanje. 23.30 Smučanje, povzetek. 0.30 Bob. Igls, Avstrija. 1.3(0 Golf, special.
SUPER CHANNEL
7.00 Mix 11.00 Eurochart 13.30 Hello Austria. 15.00 George Vanderman. 15.30 Win Lose or Draw, kviz. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.00 Hčerka, ameriški film, 1979 (Cloris Leachman).
Snukerji, Kitajska. 15.30 Moški superveleslalom in ženski veleslalom. 16.30
Evropski pokal v košarki za moške. 17.30 Nogomet. 19.30 Novice. 20.00 Velika kolesa. 21.00 Hokej na ledu.
23.00 Biljard. 0.00 Novice. 0.30 Snukerji.
Esaumma
7.00 Davbreak. 8.30 Reportaže. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes, 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Tajska panorama, 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive, 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.15 Oplove športne novice. 22.20 Unesco.
PRO 7
5.45 Uubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Tom in Jerry, Perry Mason, Shiloh ranč, Bitje srca, Nasa deseterica,
PRO 7
15.20 Na lepi, modri Donavi, avstrijski film, 1954 (Hardy Krüger). 16.50 Ripti-de. 17.50 Notredamski zvonar, ameriški film. 1982 (Anthony Hopkins, De-rek Jacobi, Leslev Anne Down). 19.40 Bill Cosby, 20.10 Šanghajsko presenečenje, ameriški film (Madonna, Se-an Penn). 22.05 Ceste San Francisca. 23.10 Madame. 23.35 Pobeg v St. Pauli, nemška kriminalka, 197T (Horst Frank). 1.10 Ceste San Francisca.
Barney Miller. 11.35 Colt za vse primere (Fall Guy). 12.25 Na lepi, modri Donavi, avstrijski film. 13.50 Shiloh ranč.
15.05 Jackie in Jill. 15.30 Potepuh. 15.55 Richmond Hill. 16.45 Naša deseterica. 17.15 Murphy Brown, serija. 17.50 Velika dolina. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Angelika, drugi del francosko-nem-škega filma, 1964 (Michele Mercier), 22.05 Kitajska plaža. 23.05 Junak Min-danaua, ameriški vojni film. 1960 (Tv-rone Power, Micheline Prešle). 0.50 Kabaret in satira. 1.15 Ceste San Francisca.
8.50 9.00 9.30
9.45 10.15 10.40 11.00 10.40 11.45 14.55 15.05
15.30 17.00 17.05 18.00
18.15
19.05 20.05
21.00
22.05 22.25
23.40
Video strani	•
Zgodbe iz školjke, 37. oddaja Šolska TV — Človekovo telo, 9/12
V hribih se dela dan, 3/8
Nemščina, 26. lekcija
Sedma steza, športna oddaja
Osmi dan
Osmi dan
Video strani
Video strani
Nemščina, 26. lekcija, ponovitev
Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Lonček kuhaj: Krompirjevi hlebčki
Pogledi: Dežniki in sončniki skozi čas Tv dnevnik 2
N. Bercksmans — J. Doniol Valcroze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 2/4
Ray Charles, koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja, 1. del
Tv dnevnik 3
Sova: Policijski oddelek, 1/7, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 12/13 Video strani
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 9.45 Hihotiči, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55), 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Eurosport. 15.25 Naši slavni umetniki: Oskar Herman. 16.10 Video strani. 16.20 Pregled sporeda. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 16.55 Hihotiči, nanizanka za otroke. 17.10 Družinski album, 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in érke. 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.55 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 Poročila v angleščini. 21.50 Kinoteka Hollywooda, 23.15 Poročila.
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.30 Posnetek smučanja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Folklorna skupina Emona iz Ljubljane. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer. Duh kraja: Egipt Lawrenca Dur-rela, angleški dokumentarni film. 21.50 Yutel
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv kolendar. 9.30 Mali svet, spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55), 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Eurosport. 15.00 Hrvatska klavirska' glasba. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet, spored za otroke. 17.10 Ivan Generalič. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Predvečerje, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota, 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Ljubimci moje matere, poljski film 0.30 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Via Mala, nemško-franco-ski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Tenis. Grand Slam Cup. 16.10 Nadaljevanje tenisa. 18.40 Poročila, nato tenis. 19.10 Predvidoma Kolo sreče. 20.00 Tenis. Grand Slam Cup. 22.00 Poročila, 0.10 V zunajzemeljski. znanstveno-fantastična serija.
RTL PLUS
10.00 Velika ljubeli.00 Butik 11.35
6.00 Halo, Evropa, ženska zgodba (2). Tvegano! 12.05 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Flogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev, 18.45 Poročila. 19.15 Knignt Rider. 20.15 Misijon Kasablanka, italijansko-francoski agentski film, 1966 (Richard Harrison). 21.55 Explosiv. 22.45 Zakon v Los Angelesu, ameriški akcijski film, 1988 (John Matuszak).
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke 9.30 Eurobics. 10.00 Drsanje. 12.00 Biljard. 13.00 Eurobics.
30 Snul—::	"" "
ors Open.
DO Šp; ... ..... _____ _______
20.00 Wrestling 21.00 Boks 22.00 Moški slalom v Sestrieru. 23.00 Bob četverec. Igl. Avstrija. 0.00 Novice. 0.30Snukreji.
------,_.-----Jiljar. _____
13.30 Snukreii. 15.30 Golf, U.S. Seniors Open. 18.00 Ameriški nogomet. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 13.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, stari klipi. 20.00 Ultra šport: Tehiti Mondail-cat Challenge. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport.
PRO 7
5.55 ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Tom in Jerry, Richmond Hill, Shiloh ranč, Velika dolina, Naša deseterica, Murphy Brown. 11.35 Colt za vse primere. 12.25 Bravo, George, angleška komedija. 13.55 Sholoh ranč. 15.05 Jackie in Jill. 15.30 Potepuh. 16.00 Tarzan I Ron Ely). 16.50 Naša deseterica. 17.20 Alice (Linda Lanvin). 17.55 Diamanti. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 Hura, spet smo samci, nemška komedija, 1970 (Georg Thomalla). 21.50 Mannix. 22.50 Velika vročina, ameriška kriminalka, 1953 (Glenn Ford, Gloria Graha-me). 0.25 Kitajska plaža. 2.55 T.H.E. Cat, serija.

SREDA
12. DECEMBER
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 V. Despotov: Divji svetnik, drama TV Novi Sad 10.55 N. Bercksmans — J. Doniol Valcroze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 2/4 11.45 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Svet vulkanov, francoska dokumentarna serija, 3/6 17.35 Po sledeh napredka 18.05 ZBiS: Čarovnik Ujtata, 3. del 18.25 Tovarišija Petra Grče, igrana
serija, 1/3 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Pogrešani,
ameriiki film 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Druga godba: Papa Wemba, Zaire
23.00 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 15/24
23.25 Sova: Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 13. del, Filmi s festivala športnih in turističnih filmov Nova Gorica 1990 1.15 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Slovenci v zamejstvi! 19.00 TV Slovenija — Studio Maribor — poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Športna sreda. 22.30 Svet poroča. 23.30 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau . ., nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Sate-litstki spored: Eurosport. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vau . . ., nanizanka za otroke. 17.10 Tv teater: deske, ki pomenijo življenje. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. kviz 18.45 Video boom 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi, uvod. 20.05 Okno spalnice, ameriški film. 21.55 Moderni časi, nadaljevanje. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Pripovedujem ti zgodbo. 23.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Potujoče srce, risani film, 1982. 9.00 Poročila. 9.05 Lucilie Ball, ameriški film, 1969 (Dean Martin, Lucilie Ball). 9.50 Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis. 14.00 Tenis Grand Slam Cup. 18.20 Poročila. 18.40 Tenis, Grand Slam Cup, 20.40 Predvidoma Kolo sreče. 21.30 Poročila in tenis. 23.30 Poročila in vreme. 23.40 Vohljač, ameriška kriminalka, 1967 (Frank Sinatra, Richard Conte).
RTL PLUS
6.00 Malo, Evropa. 10.00 Velika ljube ženska zgodba (3). 11.00 Butik. 11.35
vroča. 12.35 Bogat in lep.
Tvegano! 12.05 Cena J^e
"4.
ivia
Poročila. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano
Policijsko poročilo. 13, 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springtii dova zgodba. 14.55 Divja roza. 15.40
ifiel-
17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Delo na črno. 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 22.55 Tenessee Buck. 0.30 Pojemo v zboru, francoska kriminalka, 1987.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke 9.30 Eurobics. 10.00 Drsanje. 11.00 Moški slalom. 13.00 Eurobics. 13.30 Snukreji. 15.30 Golf, U.S. Seniors Open, New Jersey. 18.00 Raft Racing. 18.30 Konjeništvo. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Smučarski raport. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet. 0.0Ù Novice. 0.30 Snukerji.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak, 8.30 Helo, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Win Lose or Draw, kviz. 20.30 Reportaže. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Reportaže.
PRO 7
5.35 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Tom in Jerry, Tarzan. Shiloh ranč, Diamanti, Naša deseterica, Alice, Colt za vse primere. 12.15 Hura spet smo samci, nemška komedija. 13.45 Shiloh ranč. 14.55 Jacke in Jill. 15.20 Potepuh. 15.50 Naša hiša. 16.40 Naša deseterica. 17.10 Harrvieve sodbe. 17.45 Kobra, prevzemite. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Ogledalo odseva smrt, kanadska grozljivka 1987 (Susan Lucci, Marcia Stras-sman). 21.55 FBI 22.55 Barbara, nemški film, 1961 (Harriet Anderson, Helmut Griem). 0.40 Mannix.
TELE 5
6.35 Dobro jutro. Bino. 11.10 Hender-són. 11.30 Mesto, dežela, reka, 12.00 Bliskovito. 12.30 Deželni magazin. 13.00 Bobonsi Brave Star, Richie Rieh. 15.05 Kritični magazin. 16.00 Wilcat. 16.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool Me Cool, nova risana serija. 18.00 Bim, barn, bino: Strašilo, Popaj Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka. 19.30 Bliskovito. 20.15 Hura, sedma kompanija je spet tu, francoski film, 1975 (Eric Colin). 21.40 Poročila, 22.05 Ulica strahopetcev. 22.00 Pustolovščine Robina Ho-Oda, angleški film, 1984. 0.35 Hard'n Heavy. 1.35 Poročlila.

WmKtmm
MOZARTOV ABONMA
V ponedeljek, 10. decembra ob 19.30 bo v dvorani doma kulture koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, ki ga bo vodil dirigent Nikolaj Aleksejev iz Leningrada.
Program : D. Skerl orkester J. N. Hummel
retji koncert za Koncert za
trobento in orkester S. Rahmaninov — Simfonični plesi
Solist bo Stanko Arnold.
Abonenti MOZARTOVEGA ABONMAJA bodo dobili vstopnice na blagajni doma kulture.
Vstopnice za neabonente bodo po 100 din. Popusti
TRIO TERLEP -Od Miklavža do Treh kraljev
V torek, 11. decembra ob
18.00 se bodo v veliki dvorani doma kulture predstavil TRIO TERLEP, ki ga sestavljajo Mira Omerzel Terlep, Matija Terlep in Mojka Žagar.
Predstavili se nam bodo s programom OD MIKLAVŽA DO TREH KRALJEV, kjer nam bodo izvajali stare ljudske pesmi, predstavili stare instrumente in ljudske običaje.
Cena vstopnic za izven je 100 din. Popusti!
Galerija LM iz Maribora gostuje
V torek, II. decembra, ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje otvoritev razstave likovnih del znanih jugoslovanskih avtorjev, ki jo posreduje zasebna prodajna galerija LM iz Maribora, Strossmayerjeva 34. Razstavljajo: MER-SAD BERBER, MILAN KONJOVIC, SAFET ZEC, ISMAR MUJAZI-NOVIČ, MATE SOLIS, EDO MURTIČ, DUŠAN DŽAMUNJA, BILJANA
UNKOVSKA, TRAJKO KOSOVAC, OBAD MUFTIČ, OLJA IVA-NJICKI in REDŽO KO-LAKOVIČ.
Galerijo LM sta pred letom dni v Mariboru odprla zakonca Nevenka in Smail Festič. Od otvoritve do danes sta organizirala in posredovala že veliko število razstav. V našem prostoru bodo dela imenovanih avtorjev na ogled do 27. decembra.
Delavska godba ZARJA iz Šoštanja vabi na jubilejni koncert, danes, v četrtek, 6. decembra ob 19: uri v Domu kulture v Šoštanju.
r"———————i
AOVO!! NOVO!!
Servisiranje in popravila vseh vrst hladilnikov in hladilnih I naprav import-export hladilniki
I I I
i I
»FRIGO SERVIS« Boris Javornik — Dadi
Sedež:
Koroška 16, Velenje
Stanovanje: Foitova 6, Velenje Tel.: 063/857-703
^KONKURENČNE CENE!
Glasbeni kotiček Radia Velenje
HI EVERYBODYÜ!
Danes je to naš prvi glasbeni kotiček v mesecu decembru in do konca starega
Pripravlja >y Bratuša
mmmZ- mEmm®^kb Hir :,JMBMBBP	
ICE ICE BABY -NILLA ICE	VAN-
D. J. Robbv
leta nas čakajo še trije, kar pa pomeni še natanko toliko tednov do novega leta.
V tem času si lahko obetate ogromno dobre muzike in si jo počasi pripravite za pravi »žur« ob izteku leta. Seveda pa je edino pravo mesto, kjer je dobra glasba doma: DEE JAY SERVICE) prostor videoteke TOMY — nasproti Doma učencev (in sicer vsak dan od 17—19 ure, ali na tel. številki 855-191. Pohitite dokler je še čas!!!
Toliko za uvod, sedaj pa si poglejmo kaj se je zanimivega zgodilo v preteklem tednu .. . YO ... Po vseh prigodah in nezgodah je duet MILLI VANILLI vendarle izdal novo malo ploščo, ki se imenuje »Keep on running«. Še vedno sta na ovitku plošče prvotna pevca Robert in Fa-brice. Tako kot mala plošča se bo imenoval tudi album, ki izide 10. januarja 91 leta .. .YO .. Tretje mesto na lestvici ameriških malih plošč
(fl (D Ü
m
(D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-, tiška Foita 10.
»NAŠ C AS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst-, dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CÄS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p, 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: CZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi tO v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 7. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana): 16.10 Ekologi imajo besedo; 18.00 V imenu Sove: 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 9. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Öd Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi,
PONEDELJEK, 10. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 12. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdai, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naš gost bo predsednik velenjske vlade Franjo Bartolac — z njim boste lahko poklepetali po telefonu 855-963); 17.30 Klepet s pevcem Zlatkom Dobričem.
								
I 1	M	M	M	1°			1	1 J
in peto mesto na enaki lestvici najboljših albumov, je dosežek nove 22 letne rap zvezde, ki prihaja iz Floride in se imenuje VANILLA ICE. Njegov prvi LP prvenec »To The Extreme« boste lahko slišali tudi v ponedeljkovi lestvici Radia Velenje,. . . YO . . . Ni dolgo tega odkar nas je GEORGE MICHAEL razveselil s svojim novim albumom, že je na policah našla svoje mesto tudi avtobiografska knjiga BARE (gola dejstva). George se je za to knjigo odločil, ker ne misli dajati nobenih intervjujev, snemati video spote s svojim likom, skratka se izredno malo pojavljati v javnosti. Knjiga Bare pa je pravi odgovor na vsa tista vprašanja, ki Georgu še niso bila zastavljena. Priporočam nakup te knjige — .. . YO .. . Ljubitelji GLORIE ESTEFAN bodo prav gotovo veseli njenega novega albuma, na katerem bodo zbrane vse njene dosedanje uspešnice. Od ostalih albumov se bo razlikoval po tem, da bodo vse pesmi zapete v Španščini. Pa še ime: »Ex Itos De Glor Estefan« . .. YO ... Toliko za danes, beremo se zopet naslednjega četrtka na istem mestu seveda. SEE YOU!!!
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 6. 12. ob 18. in 20. uri UMAZANI PLES (DIR-TY DANCING) — ameriški, plesno-glasbeni. Vloga: Patrick Swayze.
Petek, 7. 12., sobota, 8. 12. in nedelja, 9. 12. ob 18. in 20. uri BRATSKA KRI — ameriški, akcijska kriminalka. Vloga: Patrick Swayze.
Ponedeljek, 10. 12. (za ABONMA in IZVEN) ter torek, 11. 12. ob 18. in 20. uri SESTANEK Z NEZNANKO — ameriški, komedija. Režija: Blake Edwards. VI:: Bruce Wil\\s, Kim Basinger.
Sreda, 12. 12. ob 18. in 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST III. DEL — ameriški, avanturistični. Vloga: Michael J. Fox.
KINO DOM KULTURE
Zaradi zasedenosti dvorane bo v ponedeljek, 10. 11. ob 20. uri SESTANEK Z NEZNANKO - ameriška komedija v REDNEM KINU! Veljajo abonmajske vstopnice!
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Petek, 7. 12., sobota, 8. 12. in nedelja, 9. 12. ob 22. uri RAZVRATNI MENIH - ameriški, trda erotika.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 9. 12. ob 18. uri UMAZANI PLES - ameriški, plesno-glasbeni.
Ponedeljek, 10. 12. ob 18. uri BRATSKA KRI - ameriški, akcijska kriminalka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 7. 12. ob 20. uri UMAZANI PLES - ameriški, plesno-glasbeni.
V PRIHODNJEM TEDNU V KINEMATOGRAFIH VELENJE - ČUDOVITA ŽENSKA (PRETTY WOMAN)!
KINO »DOM« MOZIRJE
6. 12. — MAŠKARADA, ameriška kriminalka.
8. in 9. 12. - PRIČO JE TREBA UBITI, ameriška krimi-
13. 12. - POPOLDANSKE STRASTI, ameriški erotični.
KINO »JELKA« NAZARJE
8. in 9. 12. — KARATE KID, 3 del, japonski karate. 12. 12. - JAMES BOND JE BIL ŽENSKA, ameriški akcijski.
KINO LJUBNO
8. in 9. 12. - UMRI POKONČNO, ameriški akcijski.
llROSTROJ
SERVIS VELENJE Foitova 8
TRGOVCI - GOSTINCI!
Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: registrirne blagajne Sharp in
Omron
Zagotovljeni servis in rezervni deli. Ne zamudile izredne priložnosti! Informacije na tel.: 063/853-154
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Poroke :
Slavko Podvratnik, roj. 1968, Velenje, Ul. Janka Vrabiča št. 8 in Romana Vučina, roj. 1965, Velenje, cesta Františka Foita št. 2, Janez Kramar, roj. 1968, Velenje, Jenkova c. št. 15 in Darja Urbane, roj. 1965, Skorno pri Šoštanju št. 14/a, Ljuboja Tadič, roj. 1965, Petrov gaj št. 8 in Ognjen-ka Čovič, roj. 1971, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 1, Edin Džam-bič, roj. 1973, Ul. Veljka Vlahoviča št. 59 in Durdica Pavič, roj. 1972, Podgora Krapinska št. 112, Tomaž Rudolf, roj. 1968, Šoštanj, Levstikova c. št. 15 in Suzana Ramšak, roj. 1971, Florjan št. 24, Dušan Kavčič, roj. 1968, Velenje, Zidanškova c. št. 9 in Željka Ostojič, roj. 1966, Velenje, Zidanškova c. št. 9, Dušan Bem-ko, roj. 1961, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 16 in Damjana Semolič, roj. 1963, Strunjan št. 133, Rober Koren, roj. 1969, Topolšica št.
114 in Angela Albreht, roj. 1971, Topolšica št. 117.
Smrti:
Anton Fužir, roj. 1922, Stare sledi št. 29, Prevalje, Franc Rovš-nik, roj. 1932, Polzela št. 152/a, Frančišek Tajnik, roj. 1907, Topolšica št. 48, Antonija Zager, roj. 1901, Florjan št. 259, Ivan Godec, roj. 1949, Velenje, Stantetova 17, Marija Ljubešek, roj. 1904, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Janez Zalesnik, roj. 1900, Ljubno ob Savinji št. 90, Frančiška Štu-klje, roj. 1928, Celje, Čuprijska 19, Ivan Rems,roj. 1931, Ločica št. 1, Matevž Trnovšek, roj. 1917, Hrenova št. 28, Frančiška Pavlič, roj. 1905, Raduha št. 35, Marija Tajnšek, roj. 1906, Arnače št. 19, Karel Selič, roj. 1923, Voduce št. 12/a, Jožef Vanzo, roj. 1920, Muta, Lackovega odreda št. 15, Andrej Anclej, roj. II. 10. 1904, Dolenja vas 54, Franc Ažman, roj. 13. 09. 1933, Velenje, Kidričeva c. št. 9, Viktor Ježovnik, roj.
0.4 .05. 1926, Podvin pri Polzeli št. 25, Franc Slokan, roj. 16. 08. 1921, Paška vas št. 31, Anton Če-lesnik, roj. 12. 01. 1935, Celje, Zidanškova 6, Dušan Strnad, roj. 25. 01. 1921, Vojnik, Ahtikova 2, Frančišek Pergovnik, roj. 01. 05. 1932, Ravne št. 128, Rudolf Do-bovičnik, roj. 1. 04. 1919, Celje, Pod kostanji št. 10.
Občina Mozirje
Smrti:
Franc Bačun, star 97 let, iz Sa-vine 10; Angela Ložekar, 83, iz Krnice 57; Franc Remic, 5!„ iz Spodnje Rečice 54; Marija Za-breznik, 80, iz Nizke 9.
Ste v stiski, se želite pogovoriti?
TIP 853 369
ob sredah med 18. in
20. uro
Ko odpoljubi Smrt nam vso bolest in v srcu se ustavi čas, se umaknemo v veliki Prostor — svetal postane naš obraz
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in zeta
Franca Slokana
16. 8. 1921-26. 11. 1990
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, posebno dr. Justineku. Posebno zahvalo izrekamo Staknetovim, Zimovim, Dvornikovim in Polakovim, gospodu župniku, gasilcem, pevcem, vsem organizacijam, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
VSEM ISKRENA HVALA!
Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Marjan z družinama, hčerki Mojca in Andreja, sestri Zofka, Justi, brat Stane z družinami in ostali sorodniki.
Kako je hiša pusta prazna, odkar v njej več tebe ni, bila je prej tako prijazna sedaj otožna, pusta se nam zdi.
V SPOMIN
Boltu Lemežu
2. 12. 1989-2. 12. 1990
Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo s teboj živeli, delili si dobro in
zlo pa vendar bilo je lepo. Spomin nate ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate
svečke.
Vsi njegovi!
Med mesečino se polje svetlika, topol, jagned in trepetlika tiho šepečejo preko polja z nekom od onkraj sveta.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga nam mama, tašča, babica, prababica
Marija Tajnšek
ŠOŠTARJEVA MAMA iz Amač 19
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, izrekli ustno in pisno sožalje, lepe poslovilne besede ter pevcem za odpete pesmi. Posebej se zahvaljujemo dr. Grošlju iz CZ Velenje za dolgoletno skrb za njeno zdravje ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za trud in toplino v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala č. g. župniku za opravljen obred.
VSI NJENI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. . .
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
in brata
Franca Pergovnika
1. 5. 1932—28l 11. 1990 iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Polesu, RLV-rudarski godbi, častni straži in govorniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikom Francu Hudomalu, Zdravku Mevcu in Ivanu Toplišku, duhovniku Jožetu Furmanu za opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Herman, Franc, Mirko, Silvo z družinami, osem vnukov, sestri Štefka, Olga in brat Rudi z družinami in ostali sorodniki.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
Jožefe Šrot
rojene POTOČNIK iz Pesja pri Velenju 22.4.1902—17.10.1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem CSŠ in DES za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji
poti.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Reberniku, govorniku Francu Borovniku za poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Miro in Stane z družinama ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil
Ivan Blažič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom ulice Dušana Kvedra, Kosovelove ulice za darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi
zadnji poti.
Zahvaljujemo se RLV Velenje, pevcem, govornikom in duhovniku za opravljen
obred.
Zahvala tudi osebju bolnišnice Topolšica in Slovenj Gradec ter zdravniku dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: DRUŽINA OŠTIR
Utihnil je tvoj glas, nehalo je biti tvoje srce, ostali so le sledovi in kruto spoznanje, da se ne vrneš...
ZAHVALA
ob boleči izgubi brata
Ivana Godca
22. 1. 1949-19. 11. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Gore-nje-Galvanika, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče
ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi govorniku za ganljive besede, godbi Zarja Šoštanj, gospodu duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: oče Franc, mama Ljudmila, brata Branko in Milan, sestra Stanka z družino
ter njegov sin Sebastjan.
Zgodba, ki jo piše življenje
Koliko ljudi, toliko zgodb, pravijo. Toda zgodbe, ki jih piše življenje, so žal večkrat krute, v srce segajoče. V njih je namreč zapisanih (vsaj v nekaterih) zelo malo zavidanja vrednih trenutkov.
Zgodba matere dveh odraščajočih fantov s Šlan-drove v Šoštanju je že ena takšnih. Gotovo ni osamljena, kaže pa na to, kako se lahko nekdo poigra z življenjem drugega, da so med nami še ljudje brez srca, brez tistega, kar naj bi nas ločilo od živali.
Ni rosno mlada, amj>ak ženska srednjih let. Zivi, bolje životari v skromni sobici (če si takšno oznako sploh zasluži) z dvema fantoma — eden se je letos vrnil iz JLA in je zaposlen, drugi obiskuje 4. letnik strojne usmeritve na Centru
srednjih šol v Velenju. Po razvezi in pravdanju za preživnino je ostala brez vsega — brez strehe nad glavo, kajti napol izdelan prizidek h kozolcu (mimogrede do njega ne vodi niti makadamska, ampak kolovozna pot) je last njenega bivšega moža, že lep čas tudi brez edinega vira dohodka — preživnine, čeprav je sodišče odločilo drugače. Bolj boleče je to, da je v letih vse prej kot lepega zakonskega življenja, življenja žene, matere, gospodinje, nato pri iskanju pravice zase in svoja sinova postala duševna in psihična sirota. Razvalina, ki je ne razjeda zob časa, ampak kopica dogodkov. Povsem so jo izčrpali.
Bivšemu možu vse to, da je nekoga pahnil v nesrečo, da je namesto toplih in iskrenih besed poskrbel za
njeno bedno življenje ni nič mar. Preživnina, ki bi jo moral plačati, ni vez z neljubo in neželjeno osebo, ampak le skromno plačilo za njen prispevek k družinskemu življenju v prejšnjih letih. Kako nanj gledata in ocenjujeta vse to njegova sinova, ki tekata za njim in ga milo prosita za »pomoč«, ne upamo razmišljati kot tudi ne o dolgoročnih posledicah takšnega ravnanja.
Brezvestni bivši mož, besede oče raje ne uporabljamo, ker si te ne zasluži, je za vse slep in gluh. Glavno je, da sam sedaj dobro živi, da mu posel cvete, da se vozi naokrog v dragem avtomobilu. Kako si ureja svoje življenje, je resnično njegova zasebna zadeva in tudi to, da noče imeti osebnih stikov z bivšo ženo in otrokoma. Kljub vsemu pa: tudi če noče poznati »svojih« nekdanjih, bi bilo prav, da človek brez srca, brez kančka zavesti, kaj šele spoštovanja, ki naj bi ga vendarle imeli ljudje drug do drugega, plača vsaj preživnino. Tako pa si je še to obvezo zataknil za klobuk.
T. Podgoršek
P. S. Izognili smo se imenom, pa ne zaradi »blesteče-ga očeta«, ampak zaradi otrok in zato ker je stanje še veliko bolj boleče kot smo ga opisali.
Cestna razsvetljava na Vodnikovi je že 14 mesecev okras
Bo treba dati otrokom v roke baterijo
Cestna razsvetljava ob Vodnikovi cesti je še vedno samo okras. Na to so nas opozorili že ničkolikokrat tudi poslušalci Radia Velenje, ki jih močno zanima, kdaj bodo odgovorni le izpolnili tisto, kar v presledkih obljubljajo — da čez teden, najkasneje čez štirinajst dni te luči le zagore. Tudi za naš časopis to ni nova zadeva, o njej smo že pisali in tudi obljubljali — da bo. Pa še ni.
Vsake toliko časa pa se z
zadevo na novo seznani kdo od za to pristojnih. Mirana Gmajnerja, ki je zanjo zvedel šele pred kakšnim mesecem, seveda za to niti najmanj ne krivimo, se je pač lahko po službeni dolžnosti z njo pozabaval šele zdaj, prej zanjo pač ni vedel. Vedeli pa so gotovo nekateri, tisti, ki so že tu di nam dajali najrazličnejše obljube in tisti, ki so namenili denar za to, ne? In človek si res ne more kaj, da ga ne popade sveta jeza, ko
MILIČNIKI SO ZAPISALI
vidi, da se pri nas nekaterih res nič ne prime.
Pri razsvetljavi na Vodnikovi cesti ob Paki, od osnovne šole Gustava Šiliha do Antona Aškerca, je bila pogodba o delu sklenjena že lanskega 10. septembra, rok za izvedbo pa kratek, 14 dni, kar pomeni, da bi te nesrečne ulične svetilke morale goreti že 30. septembra lani. Od takrat do danes pa je minilo že 14 mesecev in ne 14 dni, a se
o tem ves ta čas ni nihče kaj dosti spraševal. Miran Gmaj-ner z javnih gospodarskih zadev je to zadevo razlagal tudi delegatom zborov velenjske občinske skupščine. Ugotavlja, da je prišlo do nesporazuma med izvajalcem, zasebno firmo Elektroinstalacije v industriji in gradbeništvu Bi-jelič in DES-om, ki bi moral to razsvetljavo priključiti, pa je ni! Izvajalec trdi, da so dela končana, DES trdi, da niso, zaradi česar bo potreben
HUDO TELESNO POŠKODOVANA
Voznik osebnega avtomobila, triindvajsetletni Mirko Divkovič je peljal 30. novembra malo pred 18. uro po Jenkovi cesti v Velenju. V križišču s Tomšičevo cesto je spregledal voznico osebnega avtomobila osemintridesetletno Tatjano Vizo-višek, ki je pripeljala v križišče po Tomšičevi cesti. Trčila sta, pri tem pa sta se sopotnika v Divkovičevem avtomobilu, tridesetletni Nikola Divkovič in oseminpetdesetletni Anto Tadič hudo telesno poškodovala.
ZAPELJALA PRED AVTOMOBIL
Štirinajstletna Suzana Mlinar se je peljala s kolesom z motorjem 27. novembra malo po 16. uri po Šaleški cesti v Velenju. V križišču z ulico Veljka Vlahoviča je zavila levo, pri tem pa zaprla pot vozniku osebnega avtomobila osemintride-setletnemu Bogomilu Starcu, ki je pripeljal iz slovenjgraške smeri. Voznik jo je zbil po cestišču, pri tem pa se je lažje telesno poškodovala.
VSE VEČJA OBJESTNOST
Le kaj se dogaja z nami? Vse bolj objestni postajajo nekateri tudi v našem mestu in uničujejo premoženje drugih.
Miličniki imajo z njimi veliko dela, vsi pa upamo, da jih bodo čimprej odkrili in jim »stopili na prste«.
V zadnjem času resnično ni minil dan oziroma noč, da ne bi bil kakšen avtomobil namenoma poškodovan. Tako je bilo z avtomobilom Janeza K. z Jenkove ceste, Zore I. z ulice Vr-njačke banke, Angele V. z ulice Veljka Vlahoviča, Himza D. s Starega trga . ..
PRETEPAL JE HČERKO
Damiz Z. je 2. decembra pretepal hčerko. Posredovati so
ponoven skupni ogled in po-goyor, na katerega bo treba povabiti tudi kakšnega inšpektorja. »Zadeva je postala res že problematična do te mere, da že dejansko razmišljamo o sodnem postopku za ureditev te pogodbe,« ugotavlja Gmajner.
Pa do takrat, da se to ne razreši? Morda ponudite vašim otrokom, ki se vračajo iz šole, ko je zunaj že tema, v roke baterije. Morda bodo
lučke, ki bodo migetale tam mimo le spodbudile kakšnega tovariša gospoda, ki svoje naloge ni opravil, da jo dokonča in morda spomnile tudi koga, ki je dal denar za te luči, da bi v štirinajstih mesecih tudi moral zvedeti za kaj je bil porabljen? Pri svojem bi bil vsak bolj previden. Tudi zaradi takih stvari smo tam, kjer smo.
Milena Krstič-Planinc
morali miličniki, ki pa bodo napisali zoper nasilneža prijavo sodniku za prekrške.
RAZGRAJALI SO
Na Prešernovem trgu sta 2. decembra okoli druge ure zjutraj veseljačila Smiljko N. in Halit S. Motila sta občane pri nočnem počitku, zato so posredovali miličniku, zagovor pa ju čaka še pri sodniku za prekrške.
PETARDE ODMEVAJO
Vse pogosteje v našem mestu, še zlasti v nočnih urah odmevajo petarde. Miličniki imajo veliko dela z iskanjem kršiteljev in ponovno obveščajo prebivalce, da je streljanje s petardami nevarno in prepovedano.
VLOM V TRGOVINO
V noči na 27. november je nekdo vlomil v Erinb trgovino v Pesju. Naredil je precejšen nered, odnesel pa le malo.
PRETEPALI SO SE
Velenjski miličniki so bili 27. novembra malo pred polnočjo obveščeni, da se trije moški pretepajo v križišču Jenkove in Tomšičeve ceste. Ko so prišli tja, je bilo vse mirno. Čez dobro uro pa so morali spet na teren, v stanovanje Esada N. Pri njem sta bila Ljubo S. in Milan K. Že prej sta ga pretepala v križišču, pa so se potem pomirili in skupaj odšli v stanovanje, kjer pa sta ga kmalu spet napadla.
VELENJSKI MILIČNIKI SO SE IZKAZALI
Velenjska postaja milice tradicionalno organizira v mesecu novembru patrolni pohod, na katerem med drugim preizkušajo miličniki s celotnega celjskega območja svojo psihofizično pripravljenost. Letošnji pohod je bil 24. novembra, Velenjčani pa so se odlično odrezali. Ekipi velenjske postaje sta zasedli prve dve mesti, tretja je bila Postaja milice Laško. Sodelovalo pa je 15 ekip s celotnega celjskega območja.
Posipavanje cest s kalcijevo soljo DA, toda ...
Vsem nam je poznano posipavanje cest ob poledici in sneženju z mešanico peska in soli, ali suho posipavanje. V zadnjem času pa se tudi pri nas, po svetu že več let, uvaja posipavanje z navlaženo soljo, s kalcijevim kloridom. Nobenega dvoma ni, da je potrebno zaradi čimbolj učinkovite zaščite okolja zmanjšati porabo soli na cestah ob upoštevanju gospodarnosti in prometne varnosti. Temu pogoju je z uporabo navlažene soli vsekakor mogoče ugoditi.
In kaj je vzrok, da se pri nas ta metoda posipavanja tako počasi uvaja? Prvi razlog ie finančne narave. Potrebni so posebni po-sipalci in ostale naprave za mešanje soli, treba je imeti suhe prostore za shranjevanje soli, kalcijeva sol pa je tudi veliko dražja od natrijeve. To so glavni vzroki, da se Vekosova zimska služba še ni odločila za to metodo posipavanja, čeprav jo je načrtovala že za letos.
Seveda ima omenjeno posipavanje z navlaženo soljo pred klasičnim, suhim posipavanjem vrsto prednosti. Kalcijeva sol deluje pri nižjih temperaturah, do okoli minus 20 stopinj Celzija. Poraba je precej manjša, ker se ne raztresa izven cestišča, daljša
je tudi učinkovitost delovanja in ekološko je čistejša. Vedeti je treba tudi naslednje — če bodo cestarji prešli ali so že na ta način posipavanja, starega ne bodo opustili. Napačno je namreč mišljenje, da se ceste posipavajo zgolj s kalcijevim kloridom, tega ne počnejo niti drugje v svetu. Za ohraplavanje cestišča, če je sneg steptan, ali je na cesti debela ledena površina, bodo še naprej uporabljali pesek, drugega sredstva ni. Iz nekaterih nestrokovnih virov je bilo slišati, da v sosednji Avstriji cest ne solijo več, statistika pa govori naslednje: na avtocestah porabijo resnično manj soli, na ostalih cestah pa je porabijo precej več kot v Jugoslaviji. Znano je, da pesek in sol poleg onesnaževanja okolice naredita največ škode na cestišču, zamašita odtočne kanale in poškodujeta vozila. Zlasti na hitrih cestah, ko slani kamenčki udarjajo v podvozje avtomobilov in jih rahlo, a vztrajno poškodujejo. V mestu, kjer je vožnja počasnejša. tega pojava skoraj ni. Prav zato je razveseljivo, da so se nekatera cestna podjetja, ki vzdržujejo regionalne in druge ceste, že odločila za posipavanje s kalcijevo soljo.	3. M.
Zakaj tako, ima svoj zato!
Po sledovih vaših vprašanj, bi lahko začeli tale sestavek, v katerem želimo nekoliko osvetliti razloge za poškodovano zelenico pri osnovni šoli XIV. divizije v Velenju.
V večji skrbi (žal še vedno redkih posameznikov) za urejen videz zelenic in s tem našega mesta, očem seveda ni ostala prikrita zelenica ob Kidričevi cesti oziroma pri prej omenjeni vzgojno-izo-braževalni ustanovi. Spet si je nekdo krajšal pot in to kar z avtomobilom, so gotovo komentirali. Prav so imeli, toda tokrat so znani razlogi in tudi »krivci«. To so starši šestih otrok oddelka za vzgojo, nego in varstvo pri šoli XIV. divizije, razlog pa je neurejen dostop k oddelku z avtomobili oziroma vozički.
Dostavna pot k šoli s Tomšičeve ulice namreč vodi čez parkirišče oziroma dvorišče stanovalcev bloka Tomšičeve 4 v Velenju (le za osebni promet), pešpot — speljana bodisi s te strani ali s Kidričeve ceste — pa preko ovir — stopnic. Pri iskanju rešitev tega vprašanja, dajanju pobud in zahtev so starši varovancev oddelka dobili največkrat le obljube. Z njimi so si pri prenašanju in odnašanju svojih otrok nekaj časa še »pomagali«. Z leti pa sò otroci zrastli, postali težji, moči staršev pa . . .
Oviro so torej rešili po svoji najboljši presoji tako, da so izbrali najkrajšo pot. Ta žal vodi čez zelenico.
Njihova odločitev oziroma rešitev je povsem življenjska in nikomur storjenega koraka pravzaprav ne bi smeli
šteti za greh. To toliko bolj, ker je razlog tehten, in ker bi težko na prste rok lahko prešteli zelenice v našem mestu, čez katere ne vodi kakšna »bližnjica« zaradi malomarnosti, nevzgojenosti.
Ob tem je treba zapisati še, da ne gre le za otroke in njihove starše, ampak tudi vzgojiteljice vzgojno-varstve-nega oddelka pri šoli XIV. divizije. Glede na to, da je večina teh otrok nepokretna, jih morajo namreč ob primernem vremenu odpeljati izven zidov oddelka, torej na zrak. Nenazadnje pa tudi program za duševno prizadete vključuje izvajanje določenih vzgojnih metod na prostem.
Rešitev? Odvisna je v veliki meri od začetka izvajanja del pri rekonstrukciji Kidričeve ceste v Velenju. Kdaj bo to, ne vesta ne projektant, ne investitor. Naloga sodi sicer med prednostne na komunal-
nem področju v občini, vse pa je odvisno od zbranega denarja za ta namen prihodnje leto.
Vsi, sploh pa učenci oddelka za vzgojo, nego in varstvo, tovarišice in seveda tudi starši varovancev, iskreno upajo, da bo to kmalu, da se bo nabralo dovolj denarja za ureditev dovozne poti k šoli oziroma k oddelku. Sicer pa, če se ga je našlo za odpravo drugih zmot in prometnih nesmislov, zakaj se ga ne bi tudi za to pomanjkljivost razmišljajo na glas. Tako kot vrsti drugih tudi tej »botruje« nedoslednost investitorja, ki se pri izgradnji omenjene šole pred 15 leti ni »držal« načrta. Zaradi pomanjkanja denarja je namreč od predvidenega dovoza k šoli XIV. divizije s Kidričeve ceste v Velenju poiskal drugačno, cenejšo rešitev.
(tp)
Ne gre le za prenašanje in odnašanje otrok oddelka za vzgojo, nego in varstvo, ampak tudi za izvajanje programa