r„
ShSZC.
;n
N«3ler — Address:
NOVA DORA fill7 St. Clair Are.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3S89)
(NEW
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zasiavo J. S. K. Jednote.
<
— to !
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered As Second Class Matter April 15th, 1826, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
NO. 49 — ŠTEV. 49
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 5TH 1928 — SREDA, 5. DECEMBRA 1928
VOL. IV — LETNIK IV.
DROBNE VEST? IZ CLEVELANDA
V nedeljo 9. decembra na-I stopi v Slovenskem Delavskem
Domu na Waterloo Rd. naša
j Umetnica, operna pevka gospa j Pavla Lovšetova. Koncert se J Prične o polu osmih zvečer. I/ j Programa, ki je priobč-on na Nrugem mestu, je razvidno, da j bo nudil posetnikom dovolj Umetniškega užitka. Collin-Woodski Slovenci, katerih je toliko, da lahko napolnijo vet' kot ducat takih dvoran, bodo Kotovo poskrbeli, da bo v nedeljo večer dvorana S. D. Doma polna do zadnjega kotička Koncert se vrši pod avspicijo dram. društva “Anton Verov-tek.”
.+
Slovenski mladinski orkester Priredi v nedeljo 9. decembra svoj četrti letni koncert v.avditoriju Slovenskega Narodnega ^oma na St. Clair Ave. Pro 'zvajal bo 9 izbranih selekcij. Venček narodnih pesmi in en Saksofon solo. Dirigent Mr. Ivan Zorman. Začetek ob 7 :45 Zvečer. Slovensko občinstvo bo gotovo v obilem številu po-setilo ta koncert, kakor je postilo dosedanje, in s tem nasadilo našo vrlo mladino za ft jen trud, vztrajnost in navdušenje.
A
Na Zahvalni dan je vprizo-ril pevski zbor “Zarja” prvo slovensko-ameriško opc^r.o
?-riati je treba, da takega uspeha Se ni dosegla zlepa kakšna Prireditev. V koliko je bila °Pera uspeh s strogo umetniškega stališča, o tem pripada Sodba strokovnjakom. Na vsak način pa zasluži avtor, Režiser in ves zbor priznanje za Požrtvovalnost in trud, ki je Združen s tako prireditvijo. Da je občinstvo uživalo, videti bilo na zadovoljnih obrazih >n v velikem navdušenju. Ude-*ežba je bila sijajna.
Izredno veliko udeležbo sta, Do mnenju pisca teh vrstic, pri-vabila v glavnem dva vzroka ^rvi vzrok je bil praktično in Vsestransko oglaševanje. V Ki deželi je oglaševanje mno-večja sila, kot si navadno Predstavljamo. Drugi vzrok ^ je v tem, da je bila originalna slovenska opera za slovenji Cleveland nekaj čisto nove-V Clevelandu imamo toliko kulturnih prireditev, ki vča-&i tudi od daleč ne zaslužijo te-imena, da smo jih siti in na-v°Iičani. Potem pa zmečemo vSe v en koš, dobre in slabe. Pa '■Udi najboljše jedi se človek Zveliča, če se mu servira dan Zs- dnem, teden za tednom, me-Se° za mesecem. In kar velja telesno hrano, velja v prepišni meri tudi za duševno ^ttierika je dalje mlada deže-n> vihrava in nestanovitna, je *akor otrok, ki se hitro naveli-^ tudi naj ljubše igrače. Zah-I °va izpremembe, zahteva ne-novega. Samo pomislimo ?'a Par let nazaj, ko so milijon-množice takorelcoč “nore-e ’ za to ali ono, kar je danes Rabljeno. Ameriki se, in to j 0 gotove meje upravičeno, 0(;ita, da nima smisla za umet-Ako bi pa pomislili, ka-0 Je ta dežela mlada in ne-j ^taljena, bi ji mrasikaj opro-. Zgodovina nas uči, da se pri vseh narodih začela ^etnost razvijati šele, ko jt sPlošno blagostanje dospelo dr . |*eke gotove točke. V Amerik: a točka še davno ni doseže-Dežela je mlada in vihra-
,
TEDENSKI PREGLED
ZVEZNI KONGRES se je 3. decembra sestal k svojemu zadnjemu zasedanju, ki bo, s presledkom božičnih počitnic, trajalo do 4. marca 1929.
NOVI MEHIŠKI predsednik. Emilio Portes Gil je zavzel svoj urad' s 1. decembrom. Izbran je bil za to mesto, ko je bil umorjen Alvaro Obregon, kateri je bil prvotno izvoljen za ta urad. Gil ostane na tem mestu do februarja leta 1930, nakar bo isto oddal regularno izvoljenemu predsedniku.
V NEMČIJI je umrl admiral Reinhard Scheer, ki je poveljeval nemški floti v pomorski bitki pri Jutlandu dne 31. maja 1916. V tisti bitki je Anglija izgubila šest velikih in osem manjših vojnih ladij in 6275 mož; Nemčija pa je izgubila dve večji in devet manjših vojnih ladij in 2545 mož. V varstvu noči se je nato nemška flota umaknila v svojo bazo in mgleška mornarica je še vedno astala praktično vladarica na morju. O priliki smrti admirala Scheera je angleška admi-raliteta izrazila svoje sožalje.
- V Ameriki pa je umrl skoro istočasno vpokojeni admiral Frank F. Fletcher, bivši vrhovni poveljnik ameriške flote na Atlantiku, star 73 let. Leta 1914, ko je bil predsednik Wilson odredil znano ekspedicijo / Mehiko, je admiral Fletcher zavzel mehiško mesto Vera Cruz. .	„■
Tf>R WATSON,'' pred'-jed ni k senatnega odseka, ki je preiskoval razmere v premo-parski industriji, je mnenja, da bo akcija za federalno regulacijo premogarske industrije zahočeta šele pod Hooverjevo administracijo. Operatorji so še /edno nasprotni federalni regulaciji.
HUD POTRES je zadel zadetkom tega tedna republiko Chile. Najhuje prizadeto okrožje se nahaja okoli 150 milj južno od mesta Santiago. ?oroča se, da je bilo nad 100 jseb ubitih in nad 500 ranjenih.
--------o--------
SlovensJco-ameriška mladina v Clevelandu ima lepo priliko za pouk materinščine vsaki petek v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Učne ure so od sedmih do devetih zvečer. Poučujeta slovnico, literaturo in zgodovino Mr. Ivan Zorman in Mr. Vatro Grili.
va in strelja vse mogoče kozle, ki so pač lastni razposajeni mladini.
Ameriški Slovenci smo bolj amerikanizirani kot se sami zavedamo. Bolj smo otroci Amerike, bolj utripajo naša srca po njenem taktu, kot smo pripravljeni priznati. Njena mladost nas opaja, z njo smo mladi in vihravi. Njena pota so postala naša pota, ker se pač ne moremo ustavljati silni moči ameriškega veletoka. Smo Slovenci, toda smo ameriški Slovenci, in to pove cele knjige, Tisti, ki nam skušajo nuditi duševnega užitka, naj bi to vpo-števali. Manj prireditev, p* tiste boljše, in večkrat kaj no vega in originalnega. Iz uspe ' ha “Turjaške Rozamunde” s< i lahko naučimo, da morami ; zavzeti drugačen takt, če ho ) čemo, da ne bodo o priliki na i ših prireditev dvorane na polo
- vico prazne, kot se navadno go
- di sedaj.
iiL LOVŠETOVA 0 SLOVENSKI PESMI
Janko N. Rogelj
ZANIMIVOSTI JUŽNEGA JUBILEJ LETALSTVA PACIFIKA
Naša umetnica ga. Pavla Lovšetova je imela med ameriškimi Slovenci štiri koncerte. Dva koncerta sta se završila v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, O., potem v Farrell, Pa., in zadnji koncert v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu, Ohio. Njen prihodnji koncert bo v Slovenskem Delavskem Domu v Collin-woodu, na dan 9. decembra. V mesecu januarju odide v Chicago, I-a Salle, 111., Milwaukee in Sheboygan, Wis., potem Lorain, O., in New York. Druge slovenske naselbine nameravajo povabiti umetnico, toda nimajo odločene še dneve, kar pa se pričakuje z vsakim dnem.
Po prvem koncertu v Clevelandu se je slišalo mnenje posameznikov, zakaj je vseboval njen prvi koncert samo slovensko pesem, saj je ona operna pevka. Na programu je bila le arija iz opere “Gorenjski slavček.”
Povedal sem to mnenje ge. Lovšetovi ter jo tudi prosil, da naj mi pojasni njeno stališče in vzroke, zakaj ni njen prvi koncert vseboval mednarodno glasbo.
Gospa se je prijazno nasmejala ter rekla:
“Prav rada ustrezam vaši želji. Menim tudi, da ne bi bilo prav, ako ne bi tudi ameriškim Slovencem povedala to, kar sem preiskusita na prejšnih turnejah ter si štejem sedaj v izpolnjevanje moje dolžnosti.” Situacija je sledeča:
“Ko so me pozivali moji rojaki v Italijo in Nemčijo na koncertna gostovanja, so vedno izražali željo, da zapojem na koncertu slovensko pesem, bodisi umetno ali narodno. Ugledni rojak, ki je živel v inozemstvu nekaj let v stiku s kulturnimi delavci raznih narodnosti, mi je rekel nekoč:
“ ‘Naša pesem je nekaj, česar ne slišimo od drugih pevcev, pa najsi so to še taki svetovni zvezdniki. Oni pojejo tisto, kar so napisali sinovi velikih narodov, za nas pa je to, četudi včasih silno lepo in občudovanja vredno, vendar le odmev tujega srca. Prav je, da se naslajamo na lepoti dru-gorodne umetnosti, toda, kdor bi ljubil le-to in zaničeval domačo kulturo, bi bil podoben tistemu, ki bi se oklenil z vsem srcem posinovljenca, svoje lastno malo dete pa bi zaničeval, ker morda ni tako lepo ali veliko kot oni drugi. — V drugi vrsti pa je potrebno, da tudi tujci začno o nas soditi drugače kot doslej. Če boste prihajali med nje s francoskim, nemškim ali laškim programom, bodo pač ocenili Vaše osebno znanje, nikdar pa ne Vaše slovenske kulture. Rekli bodo:	Slo-
venci imajo talentirane pevce, ki gredo lahko po svetu s svojo znanostjo, nimajo pa lastne kulture, ki bi jo mogli svetu pokazati. Kjerkoli boste hodili, pokažite, da smo sicer majhen narod, toda kulturen, ki ima veliko željo po napredku in mnogo dobre volje, da ohrani in poveča, kar je pristno našega v narodni izobrazbi. In če tudi to, kar smo doslej ustvarili ni največje, vendar je del naše duše, ki je ne smemo nikjer zatajiti, ampak jo moramo v kolikor mogoče lepi obliki predstaviti tujcem, da bodo vedeli, da živimo kot izobražen narod,
(Dalje na 2. strani).
Tihi ocean ali Pacifik, ki obliva zapadno stran ameriškega kontinenta, in seveda tudi zapadno obal Zedinjenih držav, je največe morje sveta. Kot bi se zavedalo svoje velikosti in moči, je po navadi bolj divje in nemirno kot so druga morja, torej ne odgovarja prav svojemu tihemu in pacifičnemu imenu.
To prostrano morsko puščavo oživlja mnogo velikih in malih otokov. Nekateri teh otokov so krasni in bogato zarast-li z bujnim tropičnim rastlinstvom, drugi so goli in neprijazni, nekatere pa tvorijo le nizke koralne čeri. Južno od otočja Samoa pa vse do Nove Zelandije se vleče vrsta otokov, ki so vulkanskega postanka. Vulkani teh otokov so ponekod še aktivni, drugi so že več ali manj časa ugasli. Med te vulkanske otoke spada tudi otočje Tonga, katero tvori nad 300 otokov. Na teli otokih živi raztreseno okoli 27,000 domačinov. Polinezov, ki so čedni, dobrodušni in veseli ljudje. Otočje je pod angleškim protektoratom, toda ima svojo vlado, kateri načeluje kraljica Sa-lote Tabou. Vladne posle vodi ministrski predsednik William Tugi v sporazumu s parlamentom. Otoki Tonga skupi ne spadajo med najlepše v Južnem morju. ,yečinoma so nizko ležeči; zarast if z gracijoz-nimi kokosovimi palmami in drugim tropičnim rastlinstvom. Obdajajo jih koralne čeri ali pa lepa peščena obrežja in čudovito sinje vode.
Skupini Tonga otočja pripada tudi otok Falcon, ki spada med najbolj nenavadne otoke Južnega morja. Prvi je odkril ta otok H. M. Falcon leta 1865, in je po njem dobil ime. Označil ga je na zemljevidu kot plitvind.. Domačini ga imenujejo Fonua Foo, kar pomeni “novi prostor.” To ime izhaja iz dejstva, da je bil otok že parkrat ponovno odkrit. Otok je pravzaprav kup vulkanskega pepela, ki se ob časih vulkanskih izbruhov vzdigne več sto čevljev iz morja, toda v par letih ga viharji, nalivi in morski valovi tako obdelajo, da se skrije pod vodo. Ko začne vulkan ponovno bruhati, se zopet vzdigne ogromni kup vulkanskega pepela nad morsko gladino.
Kot omenjeno, je bil otok Falcon prvič odkrit leta 1865. Dvanajst let pozneje je H. M. Sappho poročal, da ni bilo videti otoka nikjer, pač pa se je iz morja na istem mestu vzdi goval dim. Leta 1885 je pod morski vulkan zopet začel delovati in v kratkem času nametal iz svojega žrela velik kup pepela. Leta 1889 je angleški geologist J. J. Lister poročal, da je bil istočasno otok približno 150 čevljev visok. V juliju leta 1898 je bilo zopet poročano, da je otok izginil; vi deti je bilo samo male sipine. Leta 1900 so bile sipine 10 čevljev nad morsko gladino, leta 1913 pa je otoček zopet popol noma izginil. V oktobru leta 1927 je podmorski vulkan zopet začel silno delovati in bruha z malimi presledki vse do sedanjega časa.
Meseca maja letošnjega leta je dospela v Nukualofo, glavno mesto Tonga otočja, skupina ameriških znanstvenikov. S sodelovanjem in navdušeno
(Dalje na 2. strani)
Dandanes je nekako v modi, da se praznujejo najrazličnejše obletnice ali jubileji. Večina teh jubilejev, naj se že imenujejo srebrni, zlati, demantni ali kakorkoli, je seveda za splošno javnost brez pomena. Obhajamo jih pač, da dobimo izgovor in priliko za kakšno zabavo in par pretiranih slavnostnih govoranc.
Petindvajsetletni ali srebrni jubilej, vreden, da bi ga slovesno obhajal ves civilizirani svet, pa pride na 17. decembra 1928. Na la dan bo poteklo 25 let, ko sta brata Wright vresni-čila najdrznejše sanje človeštva. Tisočletja je človeštvo zavidalo ptice, ki prosto krožijo v zraku, in jih želelo na kakšen način posnemati. Neugnani duhovi vseh časov so se bavili s tem problemom, vprizarjali so najrazličnejše poskuse, ki so se pa vsi nepo-voljno končali. Leta 1842 sta dva Angleža sestavila neko letalo, ki je bilo precej podobno današnjim monoplanom; stroj na en cilinder je gonila para. Letalo se je sicer vzdignilo nekoliko od tal, pa se je kljub temu izkazalo za nerabno in moža sta opustila nadaljne poskuse. Od časa do časa so se vprizarjali različni poskusi za polete v Ameriki, Angliji, Franciji in drugod. Vsi pa so bili iz enega ali drugega vzroka neuspešni.
Z i,dejo letalstva sta se več časa bavila tudi brata Wilbur in Oliver Wright v Kittyhawk, North Carolina. Sama sta izgotovila letalo in tudi stroj, katerega je gonil gasolin. Ko je bilo vse gotovo, sta vadljala, kateri izmed bratov naj poskusi prvi vratolomni polet. Uso-;la je zadela Wilbura, in polet je bil uspešen v toliko, da se je letalo vzdignilo od tal in letelo s svojo močjo po zraku nekako 120 čevljev. Prvi uspešni polet je trajal le 12 sekund, toda bil je začetnik sedanjega letalstva. Ko so bile odpravljene največe pomanjkljivosti, so bili poleti uspešnejši. Prvi aeroplan bratov Wright je bil seveda zelo neokreten stvor, toda imel je temeljne pogoje za polet, in na tej podlagi so se z neprestanim izboljševanjem razvili današnji moderni aero-plani. Današnji aeroplani so varni in zanesljivi, kljub temu, da še davno niso dosegli svoje popolnosti. Vsakdanje izkušnje bodo prinašale vedno nove izboljšave. Najbrže ni več daleč čas, ko bo potovanje z aeroplani prav tako varno in samo ob sebi umevno kot potovanje z vlaki.
Dne 17. oktobra 1903 se je Wilbur Wright prvič vzdignil v zrak s predhodnikom današnjega aeroplana. Ob petin dvajsetletnici tega dogodka se nam zdi aeroplan, ki brni v zraku nad nami s pošto ali potniki, nekaj vsakdanjega, in le tuintam kdo pogleda za njim.
Letalo je tisto prometno sredstvo, ki je silno zmanjšalo razdalje. V letu 1850 je rabil voz z vpreženimi konji za pot iz New Yorka v San Francisco 24 dni. V letu 1860 je jezdec za isto pot rabil 10 in pol dneva. Leta 1876 je vlak za isto pot rabil 100 ur, leta 1928 pa rabi 85 ur. Aeroplan pa preleti isto razdaljo v 32 urah.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Nestor - slovenskega učiteljstva g. Martin Zarnik praznuje letos 70 letnico, odkar je postal učitelj. Dne 8. novembra je dopolnil 88 let. Porodil se je na Homcu v kamniškem okraju ih je z 18 leti nastopil službo učitelja v Kropi, odkoder se je kmalu preselil v Trnovo ob Ilirski Bistrici, kjer jc postal šolski upravitelj. Po 44 letnem službovanju se je vrnil v Kropo, kjer živi še danes, za svoja leta telesno in duševno čil. V pokoju se je z vso vne mo posvetil gospodarskemu in kulturnemu pouku.
V jugoslovanski Narodni skupščini sta zemljoradniška poslanca Voja Lažič in Dimitrije Vujič razkrila škandalozno afero liferanta Dragutina Dini-ča, ki je iz inozemstva dobival za jugoslovansko vojno letalstvo slabe motorje, zaradi katerih je strmoglavilo na tla zelo visoko število armadnih letalcev. Njegovo orodje je bi! mornariški kapetan Vladimir Matijevič, ki je nedavno izvršil samomor. Dinič je s temi transakcijami “zaslužil” 970. 000 provizije, drago plačani, ničvredni motorji pa so povzročili smrt mnogih vojaških letalcev.
Stanovanjska mizerija je tudi v Litiji in okolici zelo občutna. Saj se še nekaj zid«, ti
vsakdo gradi večji del le zase. Nekateri uradniki se vozijo iz Ljubljane že ob petih zjutraj na službovanje v Litijo. Dovolj značilno in žalostno za tamkajšne stanovanjske razmere pa je vsekakor tudi dejstvo, da stanuje neki državni uslužbenec v navadni kleti, kjer ni niti lesenih tal. Cez dan mora trdo služiti svoj denar, ki mu pa vseeno ne zadostuje, da bi si najel spodobno stanovanje — če bi ga dobil.
VSAK PO SVOJE
V okolici Sremske Mitroviče je nedavno lovec Franjo Gaš-parec ustrelil divjega prešiča, težkega 320 kilogramov. To je eden največjih divjih preši-čev, ki so doslej bili ustreljeni v Sremu.
Pred poroto okrožnega sodišča v Šibeniku se je te dni vršila obravnava proti osmim omladincem, ki so se udeležili znanih demonstracij proti net-tunskim konvencijam 25. maja letos. Državno pravdništvo jih je obtožilo zaradi zločina zlobnega poškodovanja in javnega nasilja ter zahtevalo v obtožnici kazen težke ječe do 10 let. Obtožence sta zagovarjala ši-beniška odvetnika dr. Kožul in dr. Vlašič. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja glede krivde obtožencev. Porotniki so na vsa štiri vprašanja odgovorili negativno. Zaradi pra-voreka porotnikov je sodišče vseh osem obtožencev oprostilo.
Zahvalni dan je minil in vsi tisti, ki smo se srečno ognili drvečih avtomobilov, bolnišnice ali ječe, smo lahko iz srca hvaležni dobri usodi.
*
Iz Carigrada se poroča, da so Turki zakrivili novo grozovitost. Nad krščanske gjavre so poslali neki novi ples, ki se imenuje “Stamboul stride,” in je baje bolj opopran kot tango in charleston.
*
V državi Mississippi je nedavno mlad tornado v zgodnjih jutranjih urah odnesel leseno hišico nekako pol milje daleč, nakar jo je skoro nepoškodovano postavil na tla sredi koruznega pragozda. Mlad pečlar, ki je počival v hišici, sc je prebudil šele čez več ur, in se je zelo čudil, kako je mogla v eni noči okoli bajtice zrasti taka visoka koruza. Sosedje pa so se čudili kaj je bilo vzrok takega trdnega spanja: mirna vest ali koruzna rakija.
*
V Afriki živi neko pleme, kateremu je razporoka zelo enostavna reč. Kakor hitro mož ženi ali pa žena možu trikrat reče naj se pobere, jc razporoka pravnoveljavno izvršena. Kdo ve, koliko stane vozni listek v Afriko?
*
George Nemeth v New Orleansu, La., je bil slabega zdravja in zdravniki so mu svetovali naj mnogo hodi, če si hoče podaljšati življenje. Mladi mož je ubogal in se podal na pot okoli sveta. Do letos je obšel zemeljsko oblo že osemkrat, in še vedno živi. Mislim pa, da se previdno izogiblje cest, po katerih dirkajo avtomobilisti.
* ,
Neki modni ekspert proroku-je, da bodo kratka ženska krila kmalu izginila. To je verjetno, kajti če pojde še nekaj časa take naprej, ostale bodo same kočemajke.
s*
*
Sedeži na newyorški brozi se prodajajo po $600,000. Zanimivo je, da njih lastniki skoro vedno stojijo.
*
Predsednica nekega ženskega kluba je nedavno izjavila, da so ameriška dekleta tako lepa vsled tega, ker jim ni treba težko delati. Yes, in če bi se še malo manj trudile s '*pav-dranjem,” bi bile še lepše.
Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v mladinski oddelek. Od tam jim bo logičen in lahek prestop v odrasli oddelek.
Nedavno se je vršila prva seja novega občinskega odbora v Loki pri Zidanem mostu v znamenju sporazuma med KDK in socijalisti. Za napredno listo je bilo oddanih 14 glasov, za nasprotno pa 11 in je bil županom izvoljen g. Peter Kovač, posestnik iz Račiče. Občinski svetovalci so v sledečem redu: gg. Alojzij Krohne, Franc Juvančič, Anton Dobnikar, Anton Golob, Janez Koleto, Franc Zupan.
čitali ste nemara dopis nekega sobrata iz mesta Virginia v Minnesoti, v katerem poroča, da se je nedavno v zgodnjih jutranjih urah sprehajal pravi kosmati medved po mestnih ulicah in dirkal z avtomobilisti. Lovci v državi Ohio, ki imajo preštete vse zajce in veverice, pač zavidajo svoje minnesotske kolege, katere hodijo medvedi kar sami budit.
*
Po končani ameriški civilni vojni je vojaška komisija namestila baterijo topov konfe-deracijske armade prav na tisto mesto, kjer jih je general Lee imel razpostavljene ob času sovražnosti. Ta prostor je bil neko pšenično polje blizu Gettysburga. Kanoni še vedno stojijo na istem mestu, a v žrelih istih, ki so nekdaj bruhala smrt in razdejanje, gnezdijo leto za letom ljubeznjive ptice pevke. Ko bodo v žrelih vseh kanonov gnezdile ptice pevke, (Dalje na 2. strani)
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned	and	Published by the South Slavonic Catholic	Union,	Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY	7
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA	DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
IZ URADA GLAV. PO ROTNEGA ODBORA J. S. K. J.
Volume IV.
83
NO. 49
VAŽNOST LETNIH SEJ
V mesecu decembru obclržujejo naša društva svoje glavne ali letne seje. Na teh sejah se napravijo načrti društvenega poslovanja za prihodnje leto. V to spada določitev prostora in časa za mesečne seje, pridobitev in vporaba društvenih financ, načrti za agitacijo in številne druge zadeve.
Največega pomena pa je izvolitev društvenih odbornikov za bodoče poslovno leto. Društveni odborniki so vodilna sila, so srce in duša vsakega društva. Kakoršen je odbor, tako je društvo. Nobeno društvo z zaspanim in brezbrižnim odborom ne more kaj prida napredovati. Nasprotno pa društvo z agilnim in življenja polnim odborom raste na članstvu, financi in ugledu tudi v najbolj neugodnih razmerah.
Vsi društveni uradi so važni, a najvažnejši je nedvomno posel društvenega tajnika. Zato je srečno tisto društvo, ki ima dobrega društvenega tajnika. Iz tega pa logično sledi, da bi moralo vsako društvo skrbeti, da si pridobi zmožnega, poštenega in delavnega tajnika, in če ga ima, da ga obdrži. Posel društvenega tajnika ni samo važen, ampak tudi težak in poln odgovornosti. Radi tega bi se mu v prvi vrsti morala določiti vsaj deloma primerna denarna odškodnina. Dalje bi mu vsi društveni člani morali kolikor mogoče na roke iti pri njegovem težavnem delu. Pošteno bi bilo tudi, da ga tuintam, mesto z običajnim “kikanjem,” nagradijo s primernim priznanjem. Le malokateri dober tajnik je toliko plačan, kolikor zasluži, zato naj bi mu bilo priznanje od strani članov za delno odškodnino in v vzpod-bujo za nadaljno delo. Marsikateri dober tajnik neče prevzeti več tega urada, ker je bila njegova glavna plača neopravičeno očitanje.
Razume se, da je važen tudi urad društvenega predsednika, nadzornikov, zapisnikarja in drugih odbornikov. Ni vseeno kako se vodi seje, kako se vodi zapisnik in kako se pregledujejo knjige. Vendar pa je delo teh odbornikov omejeno večinoma le bolj na čas društvenih sej, medtem ko je tajnik zaposlen takorekoč ves mesec. Ti uradniki pa, če so agilni in vneti za društveno delo, so velika pomoč tajniku, ker se navadno kolikor toliko redno udeležujejo društvenih sej. Iz tega sledi, če ima društvo dober odbor, ima dobro jedro, in bo napredovalo, ako so druge razmere vsaj količkaj ugodne.
Ne bo odveč, če se tem potom apelira na člane J. S. K. Jednote, da naj se ne branijo uradov, za katere se čutijo zmožne, seveda ako jim njih privatne razmere dopuščajo upravo istih. Komur je v resnici kaj mar za organizacijo, mora pač biti pripravljen se včasih nekoliko žrtvovati zanjo. Vsak človek, v katerem je le iskra plemenitosti, stori včasi za svoj narod in za splošnost kaj koristnega, za kar ne pričakuje plačila. Plačilo mu je zavest, da je njegovo delo koristilo človeštvu. Naše slovenske podporne organizacije so tista sila, ki veže širom te dežele raztresene rojake v najbolj izrazite skupine. In do gotove meje se vse naše narodno življenje vrti okoli teh organizacij. Ako te organizacije propadejo, kmalu ne bo več sledu o ameriških Slovencih. Kdor dela za naša društva, dela za svoj narod, in v prenešenem pomenu tudi za dobrobit splošnosti, ker najizrazitejša lastnost podpornih organizacij je dobrotvornost Vse delo za organizacijo pa se vrši od spodaj gori, to je od krajevnih društev.
Naša J. S. K. Jednota ima med svojim članstvom odraslega oddelka že veliko število v Ameriki rojene mladine. Nekatera društva imajo že prav dobre tajnike in druge uradnike iz vrst tu rojenega članstva. Priporočljivo je torej, da se v krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev angleško poslujočih društev, pritegnejo v društvene odbore po možnosti tudi tukaj rojeni člani in članice. Pojasni naj se jim, da z glavnim uradom in z uredništvom glasila prav tako lahko dopisujejo v angleškem kot v slovenskem jeziku. S prihodnjim letom začne naše uradno glasilo izhajati na šestih straneh, in bo v vsaki izdaji dve strani angleškega čtiva. Uredništvo dobi delno pomoč za urejevanje istega. Vsa društvena uradna poročila se bodo lahko priobčala v slovenščini ali pa v angleščini ali pa v obeh jezikih. Na željo se bo v uredništvu poskrbelo za prevod angleškega poročila v slovenščino ali pa obratno. Ni torej od te strani nobenega razloga, zakaj ne bi mogli voditi društvenih uradov v tej deželi rojeni in vzgojeni člani, če so sicer zmožni.
Bratje in sestre, od zaključkov letnih sej, ki se bodo pri vaših krajevnih društvih vršile ta mesec, je v veliki meri odvisen napredek j. S. K. Jednote v letu 1929. Pojdite torej vsi na seje in storite take zaključke in izvolite take odbore, da bodo vzdignili ugled naše nestrankarske organizacije do novih višin in njeno rast do najbujnejšega razmaha.
Zadeva sestre Mary Draže-novich crt. št. 26180, članice društva Bratje v Slogi štev. 135 J. S. K. J. Rices Landing, Pa.
Omenjena sestra je vzela priziv na Glavni porotni odbor zaradi prikrajšane bolniško podpore. Društvo je omenjeni sestri nakazalo bolniško podporo od 8. feb. do 5. aprila 1'928, in od tega odbilo 15 dni za kazen, ker jo je bolniški obiskovalec dobil, da je delala dvakrat, ko jo je obiskal. Vrhovni zdravnik je pa celo podporo ovrgel, ker se je zdravnik, kateri jo je zdravil, izjavil, da se ne ravna po njegovih nasvetih. Glavni porotni odbor je po večjem poizvedovanju prišel soglasno do zaključka, in potrdil sklep vrhovnega zdravnika.
Anton Kochevar, predsednik,
Leonard Slabodnik, Louis Rudman, Joseph Plautz, Frank Kačar, porotniki.
-------,o--------
GA. LOVŠETOVA O SLOVENSKI PESMI
Nadaljevanje s prve strani ki dela in stremi za napredkom.’
“Teh besed sem se spomnila, ko sem sestavljala program za svoj prvi koncert v Ameriki. Cleveland, O., drugo največje slo1vensko mesto naj čuje na prvem koncertu samo slovensko pesem, rojakom v bodrilo, dru-gorodcem v dokaz, da imamo tudi mi nekaj svojevrstnega. Zal, naša mlada kultura ne premore na primer velikih opernih del, iz katerih bi mogel pevec vzeti zaključeno arijo za koncertni program. Naše opere iz pretekle dobe so bile pač prvi poskus, ki se ne morejo meriti z operami drugih narodov. Opere iz poslednje dobe pa so pisane v modernejši obliki, kjer ne najdemo samostojnih velikih ariji,; |ki ,bi se dale uporabljati tudi za koncertne nastope.
“To sem vam morala povedati, ker se je od raznih strani čulo vprašanje, zakaj na prvem koncertu — razen arije iz ‘Gorenjski slavček,’ nisem izvajala nič operne glasbe. Da pa bo ustreženo tudi ljubiteljem operne umetnosti, sem se odločila, cla priredim za svoj koncert v Collinwoodu, dne 9. decembra eperni večer, ki bo vseboval same velike arije iz klasične in romantične dobe naj večjih glasbenih mojstrov—poleg umetne in narodne slovenske pesmi.”
--------o-------
VSAK PO SVOJE
Nadaljevanje s prve strani
bo človeštvo pač mnogo srečnejše kot je danes.
*
Znanstveniki so pronašli, da polži prenašajo bacile nalezljivih bolezni, če bi jaz imel kaj govoriti pri tem, in če že mora kdo prenašati bacile nalezljivih bolezni, bi predlagal, da ta posel prevzamejo izključno polži. Tem bi še midva s prijateljem Bobekom ušla.
Pretečeni mesec je neko clevelandsko dramsko društvo vprizorilo žalo-igro “Mlinar in njegova hči.” V tej igri nastopajo tudi duhovi v belih ku-kluksarskih uniformah. Pa je kratko pred nastopom eden teh “duhov,” ki je, med nami povedano, v civilu prav čeden za pogledati, prihitel ves splašen v ozadje dvorane in mi zaupno povedal, da so vsi duhovi pozabili svoje uradne uniforme doma, v civilu jih pa režiser ne pusti nastopiti. Situacija je bila končno rešena z belimi rjuhami, ki jih je neka v S. N. Domu bivajoča stranka posodila za to slovesnost.	A. J. T.
-------,o--------
ZANIMIVOSTI JUŽNEGA PACIFIKA
Nadaljevanje s prve strani pemočjo ministrskega predsednika Tuge, nekaterih na otočju bivajočih Evropejcev in doma-
Farrell, Pa.
Na večer 24. novembra se jc ,u vršil koncert gospe Pavle Lovšetove, in reči moram, da nam bo ta večer ostal v trajnem spominu. Saj smo imeli priliko videti in slišati eno največjih slovenskih umetnic. Občinstvo je našo umetnico navdušeno pozdravilo. Materam z malimi otroci je bilo naročeno, naj pazijo, da malčki ne bodo jokali ali drugače povzročali nemira, kar se pri takih prireditvah rado pripeti. V malih naselbinah pride o priliki takih prireditev vse skupaj, in otrok ni mogočfe pustiti samih doma. Ves ta strah pa jo bil odveč, kajti ko je nastopila naša umetnica, bila je taka tišina, da se je skoro čulo utripanje src. Poslušalo je vse, staro in mlado. Že prva pesem “Zlata kanglica” je očarala občinstvo, na pesem “škrjanček” pa je bil tak aplavz, da jo je morala ga. Lovšetova ponovi-i. “Nezakonska mati” je marsikomu izvabila solze iz oči, narodne pesmi pa so morale biti vse po dvakrat zapete Navdušenje in ploskanje je bilo tako, da je morala naša umetnica dodati še celo vrsto Tesmi. Za nameček je dodala še dve hrvatski, namreč “Domovini in ljubavi” in “Kolo.” Navzoči bratje Hrvati so bili tako navdušeni, da se njih aplavz kar ni hotel poleči. Rekli so nam, da gospa ne more biti Slovenka, ampak prava Hrvatica. Mi smo se seveda postavili z njo, in jim dejali, da smo Slovenci tudi Jugoslovani, zato znamo in ljubimo tudi hr-vatsko pesem. Navzoče občinstvo bi bilo našo pesem najraje poslušalo vso noč, tako smo morali prižgati luči in povedati ljudem, da je koncert zaključen, in da je čas, da malo poskočimo in se zavrtimo.
Mladinski orkester je tako dobro igral, da je marsikomu odpravil revmatizem. Le škoda, da se gospa Lovšetova ni mogla kaj dalje časa zamuditi med nami, ker jo je drugi dan čakal koncert v Newburghu, Ohio. Na klavir jo je spremljal Mr. J. Kogoj, ki je gotovo izborna moč za kaj takega. Vsa čast mu. Po takih malih naselbinah imamo Slovenci malokdaj priliko slišati kaj boljšega, zato je bila pa tudi naša mladina vsa presenečena nad krasno slovensko pesmijo in izbornim spremljevanjem. Naša mladina je morala priznati, da narod, ki ima take umetnike, ne more biti med zadnjimi. Pač sliši marsikaj v angleškem jeziku, lepota slovenske pesmi pa ji je po večini neznana. Rojakom v drugih naselbinah pri poročamo, da pokličejo gospo Lovšetovo v svojo sredino, ker jim ne bo žal. Za našo okolico lahko rečemo, da kdor ni bil navzoč na omenjenem koncertu, je zamudil nekaj krasnega. Mislim, da jo bodo bratje Hrvatje še enkrat klicali sem da jim poje kaj več v krvat-skem jeziku. O tem bomo še poročali in vas opozarjam že zdaj, da ne zamudite tiste prilike.
Delavski položaj v naši okolici je jako slab, dela se le po tri ali štiri dni v tednu, in nič ne kaže, da bi se v doglednem času kaj izboljšalo. Bojimo se, da nas bo osrečevala tiste vrste “prosperiteta,” ki se po navadi
po volitvah pojavi. V mesecu decembru bomo delali letne račune. Seveda mi delavci bomo lahko izračunali, koliko smo dolžni, kapitalisti pa se bodo delili s profiti.
Društva bodo volila ta mesec svoje uradnike za prihodnje leto, zato je dolžnost vseh članov, da se jih gotovo udeležijo. Vse seje, ki se vršijo v Slovenskem Domu, se prično ob eni uri popoldne. Društvo Sloga 2. decembra, društvo Slovenec 9. decembra, Slovenski Dom 1(3. decembra. Društvo Slovenec je zaključilo, da vsak enakopravni član, ki se glavne seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno, ali pa bo suspendiran. Izvzeti so le bolniki in tisti, ki imajo kak drug važen vzrok. Torej ne pozabite priti vsaj enkrat v letu na sejo, namreč v decembru, ker takrat je čas, da oštejemo uradnike in jim povemo njih grehe. Jaz imam že pripravljena ušesa, da bom poslušal, kar mi gre. V decembru dobimo društveni uradniki tudi naše letne plače.
Ker se morda ne bom več oglasil to leto, želim članom društva Sloga, društva Slovenec in Slovenskega doma srečno in veselo Novo leto!
Frank Kramar.
Jugoslovanska
Usta'novljena 1. 1898
(H
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E.
Duluth, Minnesota.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porofnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Butte, Mont,
Društvo sv. Martina, št. 103 JSKJ je sklenilo na svoji no-vemberski seji, da se pozove vse člane in članice, da se udeležijo letne seje, ki se bo vršila 16. decembra ob šesti uri zvečer v Slov. Nar. Domu. Kdor se omenjene seje ne bo udeležil, zapade denarni kazni ali na mesečni suspendaciji, ki jo društvo naloži.
člani naj tudi ne pozabijo, da imamo za po seji pripravljenih nekaj okrepčil. Dalje so prošeni, da skuša vsaki dobiti vsaj enega novega kandidata za društvo.
Z bratskim pozdravom
John Petritz Jr., tajnik
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Kakor v novembru, tako je tudi še v decembru v veljavi izredni asesment za stroškovni sklad, v pokritje konvenčnih 411 pokonvenčnih stroškov.
Enakopravni člani, to je člani in članice, ki so poleg smrt-nine zavarovani tudi za bolniško podporo, plačajo v mesecu decembru 50 centov izrednega asesmenta.
Neenakopravni člani, to so člani in članice, ki so zavarovan1 samo za smrtnino in podporo iz sklada onemoglih, plačajo v mesecu decembru 25 centov izrednega asesmenta.
Z bratskim pozdravom
JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. -----------o---------
nih pravilih. Edini opravičljivi vzrok za neudeležbo pri seji je bolezen, istočasno delo v rudotopilnici, ali pa če je član oddaljen pet milj ali več od zborovalnega prostora. — Torej na svidenje 17. decembra!
Z bratskim pozdravom
Frank Percich, tajnik.
Rock Springs, Wyo
Članom društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ se uradno naznanja, da se bo glavna letna seja vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 16. decembra, v Slovanskem Domu. Pričetek seje o polu desetih dopoldne. Na dnevnem redu te seje bo volitev društvenega odbora in dru-!>i potrebni ukrepi za leto 1929.
Sklep zadnje seje določuje da kdor sc seje dne 16. decembra ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. To velja tudi za tiste, ki pridejo prepozno, namreč po pričetku volitev, člani naj torej skrbe da bodo pravočasno v zboro-valnem prostoru.
Na svidenje 16. decembra!
Max Kerzisnik Jr., tajnik.
činov, so znanstveniki z malo jadrnico pristali	na čudnem
otoku, katerega	so našli, da
sestoji docela iz	vulkanskega
pepela in nekaj	strjene lave
Razen enega malega grmiča ni so našli na otoku nikakega rastlinstva. V žrelu ognjenika se nahaja vrela voda in iz nje se vzdigujejo dušljivi plini. Po fotografiranju čudnega otočiča je premir Tugi na najvišjem vrhu istega razvil zastavo Tonga kraljestva, in s tem je bila ekspedicija zaključena.
Aurora, Minn,
članom društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ se naznanja, da so bo vršila redna, oziroma glavna letna seja dne 23. decembra ob deveti uri dopoldne v navadnih prostorih. Na programu bo volitev uradnikov za leto 1929, poleg tega pa še več drugih važnih zadev, član, ki se omenjene seje ne udeleži, zapade kazni, kot jo določa zapisnik zadnje glavne seje. člane, kateri kaj dolgujejo društvu, prosim, da to poravnajo vsaj do 25. decembra, da bo možno knjige v redu oddati novoizvoljenemu odboru.
Z bratskim pozdravom
John Bradach, tajnik.
Trinidad, Colo.
članom in članicam društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ se tem potom naznanja, da se vrši redna mesečna seja, ki bo ob enem glavna letna seja, 9. decembra dopoldne. Na progra mu bo volitev društvenega odbora za leto 1929 in več drugih važnih zadev, katere bo treba rešiti. Glasom društvenega sklepa zapade kazni po dru štvenih pravilih vsak, ki se letne seje ne udeleži; izvzeti so samo bolniki. Torej apeliram tem potom na članstvo našega društva, da se polnoštevilno udeleži seje dne 9. decembra in s tem zadosti svoji društveni dolžnosti.
Priporočam tudi članom, da privedo na prihodnjo sejo kaj novih kandidatov, kajti z novimi člani damo Jednoti najlepše božično darilo.
Pozdrav vsemu članstvu J. S C. Jednote!
Matt Karcic, tajnik
ca Jezusa, št. 2 JSKJ se nazna nja, da se vrši redna mesečna seja 9. decembra ob sedmi ui’J zvečer. Na programu bonic imeli volitev društvenih uradnikov za leto 1929, ob enem bomo imeli za ukrepati še o rajnih drugih važnih zadevah-Vsakega člana veže dolžnost’ da se te seje udeleži, ker sicer se bo postopalo z njim po Pr*' vilih. Ob enem opozarjam t1* ste člane, ki kaj dolgujejo društvu, da to poravnajo, da ne b°* do imeli nepotrebnih sitnosti.
Joseph Kolenc, tajnik
East Helena, Mont.
članom društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ se tem potom naznanja, da se prihodnja mesečna in ob enem letna seja vrši 17. decembra ob šesti uri zvečer v navadnih prostorih. Kdor se omenjene seje ne udeleži, zapade kazni po društve-
LaSalle, 111.
Članom in članicam društva Danica, št. 124 JSKJ se tem potom naznanja, da se vrši redna mesečna in obenem letna seja 16. decembra ob dveh popoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu tudi volitev društvenega odbora za leto 1929. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se omenjene seje udeleži, ker sicer plača en dolar v društve-io blagajno; izvzeti so samo bolniki. Apeliram na vse, ki kaj dolgujejo društvu, da to poravnajo do 25. decembra 1928, ker sicer se bo postopalo z njimi po pravilih. — Na svidenje na prihodnji seji 16. decembra! Anna Dular, tajnica
Ely, Minn.
Vsem članom društva Sv. Sr-
Republic, Pa'
Tem potom poživljam član-stvo društva f‘Vsi za enega’ eden za vse,” št. 171 J.S.K.J-se polnoštevilno udeleži letne seje, ki se bo vršila 16. deeen1’ bra v Hrvatskem Domu. redni mesečni seji 18. novem-bra je bilo sklenjeno, da nl°r‘ biti na letni seji navzoč vsa član, ker sicer plača 50 cento'J v društveno blagajno. Izvze so samo bolniki. Torej naj P1"1 dejo na sejo vsi člani in P° 11,0 žnosti tudi članice, ker imam0 za izvoliti društveni odbor Z‘ leto 1929, ob enem pa rešiti aC več drugih važnih zadev. * . trebno je, da so na tej seJ navzoči vsi člani, da se izbe dober odbor, da ne bo pozneJ® pregovarjanja, da to ali ono 1 bilo prav urejeno. Vsak cl
in članica ima pravico g° in glasovanja na seji. Se; vrši, kot že omenjeno, 16
vora
, se de-ur>
cembra, in se prične ob eni popoldne.
Z bratskim pozdravom
Tomo Simrak, taj»lK
S P°la'
Petdesetletnico je pred kr»^ kim prav slovesno obhajal 1 Minneapolis Journal. Pri ^ priliki je v prilogi v obliki in večje števil«
zanimivosti 1
temi slika
kak«
gazina prinesel slik in raznih leta 1878. Med je tudi slika z Balkana, Avstrijci zavzemajo nie Sarajevo v Bosni. Ker se_J® ^ tisti priliki borilo s Turki ^ večje število naših rojak0 > mi zdi ta zadeva zanim1 ^ Slika kaže lepe balkanske (Dalje na 3. strani).
DOPIS!
(Nadaljevanje iz 2. strani)
dolin med katerimi se vadim zažganih vasi. Avstrijci častniki (kot po navadi) so opazovali skozi daljnoglede. Cedilo pod sliko pravi, da je to leto takrat mogočna Avstri-okupirala Sarajevo, 36 let ozneje pa je bil v istem mestu 'it avstrijski prestolonasled-ik Franc Ferdinand, kar je bi-znamenje za začetek svetov-! vojne.
Poleg omenjene slike je dru-a, ki kaže, kako zavzemajo ®gleži Khyber Pass. Dalje slika Birch Creeka, poleg °re Hood v Oregonu, kjer so vršile istočasno hude bitke z Pijanci. Zanimive so slike 'fofesorja Ritchella, ki kažejo Sene brodove na mogočni reki ississippi, ki se vali ob mestih ■inneapolis in St. Paul, Minn. ike so od takrat (pred 50 M) in od sedaj. Lepe so sli-St. Anthony Falls in Minne-aha Falls, in romantičen je 'Odfreyev mlin, opisan v °ngfellow-u.
Zanimala me je slika teda-'Jega predsednika Hayesa, ki e je mudil na razstavi v Minn-aPolisu leta 1878. Predsed-% je govoril množici kar s e kočije. Farmerji, ki dr-svoje krave, bike in drugo :ivino, veselo mahajo predsedniku s klobuki. Živina pa ne-!^ko moško stoji in gleda. Po-iebno neki beli bik tako zvesto •eda edsednika Zedinjenih ^žav, kot da bi razumel nje-*ov govor.
Priobčene so tudi slike prve l0ulične železnice, katero so fJekli konji, družino, kateri se *e narodil prvi beli otrok v 'linneapolisu in več drugih za ^mivosti iz istih časov.
Petdeset let je precej dolga ^°ba, posebno v mladi Ameri-[i> ki se tako hitro razvija in zPreminja. V zadnjih petde-Setih letih so se v tej deželi za-. v’ršile velikanske izpremembe. Kaj am bo prineslo prihodkih 50 let, to bodo pa videli tisti, ki dočakajo.
Matija Pogorelc,
Miss Blagajno. Društvo št. 42 JSKJ se je še vedno izkazalo .pri svojih prireditvah, ker je še vselej napravilo dobiček.
Po teh ceremonijah je pa sobrat Hribernikov igral take : okrogle, da je bilo vse “v luft,” in še celo moj puran, ki je imel zvezani nogi, je hotel nekam v zračne višave. Prav veseli me, da spadam k društvu, katerega člani in članice s tako vnemo in pravim bratstvom sodelujejo za rast in procvit istega. — K sklepu voščim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto, in ostanem vsem prijatelj	John	Prijatelj,
član dr. št. 42 JSKJ.
blagajna. Lepo in prijetno bi bilo poslovanje, če bi vsak član skrbel, da ima pravočasno vse plačano.
Pa ne pozabite priti na sejo 9. decembra! Pozdrav!
Joseph Kos, tajnik dr. št. 140 JSKJ.
Herminie, Pa.
Tem potom vabim in poživljam člane društva Veseli Slavček, št. 154 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 9. de cembra, točno ob dveh popol dne. Sklenjeno je bilo že na več sejah, da kdor se ne udeleži trimesečne seje, zapade kazni po pravilih. Torej pridite vsi. Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za leto 1929, toda odkod ga hočemo vzeti, če se člani ne udeležijo seje? Bodite torej toliko bratski in pridite vsi na sejo. Poleg volitev društvenega odbora imamo še več drugih točk za rešiti. — Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jed-note!	Valentin	Murn,
predsednik dr. št. 154 JSKJ.
Na
Pueblo, Colo.
eni zadnjih rednih sej ^uštva št. 42 JSKJ je prišla vrsto tudi točka “predlogi \ °rist društva.” K tej točki se j® oglasil naš blagajnik, ker 'agajniki s° že tako navajeni 1 hočejo imeti vedno denar \ ^gajni, in sicer, čim več, tem °lje. Pa je vzdignil svojo be-edo in z obžalovanjem izjavil, a se društvene blagajne pri-[ei«a sušica, ki je zelo nevarna °lezen, in da bo treba nekaj 5°riti, da se jo ozdravi. Kon-s^tirano je bilo, da smo ne-Vno sicer imeli igro “Pred l^roko,” toda dobiček iste jp za Slovenski Narodni Dom, bo treba zdaj kaj druzega Rediti, da se pomaga doma-^ društveni blagajni. Pa Je ‘!o predlagano, podpirano in J^ejeto, da se vprizori “kino” Nedeljo 25. novembra. Po
^jasnilih, kakšna žival je ftavzaprav to, in kakšen "cir us” se da z njo igrati, je bilo navdušeno zanjo, člani in anice so obljubili, da prine različne potrebne in nepo v6bne predmete v to svrho.
<lr:
ako
je eden prinesel žajfo,
j uSi nogavice, tretji srajco v^- No “kino” se je vršila po predpisih, in Tone Ko ,/^Varjev je toliko časa klical ,cjfre” srečnežev, da je postal ^‘Pav in lačen. Dejal je, da 1 ^ora raskavo grlo namazati Primernim kosom purana pa je oddal nehvaležno zijanja. Tudi jaz l^lu oddal vrečico drugemu, zmožnemu, in ko se je še j11 Naveličal, je šla vsa ropoti-* Ha dražbo. Razpečalo se je Za dobro ceno in še jaz dobil eno srajco. Vsi smo
Sublet, Wyo.
Naše društvo Marija Danica, št. 28. JSKJ je rajše na slabem kot na dobrem stališču. Krivda ni tajnikova, pač pa vsega članstva. Torej vabim vse člane, da se gotovo udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila 16. decembra in izvršimo društvene posle, ki smo jih kot dobri društveniki dolžni izvršiti. Med drugimi važnimi zadevami, ki pridejo na dnevni red, bo tudi volitev odbora za leto 1929.
Zunanje člane pa opozarjam, da se obrnejo na spodaj navedeni naslov, glede ases-mentov, ki stopijo v veljavo v bodočem letu. To je zelo važno. Za nekaj članov se ne ve ali imajo še kaj plačanega za naprej ali ne; nekateri so že zaostali. Torej člani, ki bivate v bližini, pridite na sejo 16. decembra, oddaljeni pa se oglasite pismeno. Ne prezrite tega poziva!
Z bratskim pozdravom
Frank Noner, Box 82, Sublet, Wyo.
no. Naj omenim, da je bil na zadnji seji izvoljen poseben odbor, ki bo zapisal imena tistih članov, ki bodo prišli na sejo pravočasno, in tistih, ki bodo prišli prepozno. Kdor pride po končani seji, bo istotako moral plačati en dolar v društveno blagajno, kot tisti, ki sploh ne pride. Izvzeti so bolniki, ki so na bolniški listi, in kjer sta člana dva zakonska, tam eden druzega oprosti.
Tem potom opominjam tudi tiste člane, ki še niso plačali izrednega asesmenta, kateri je bil razpisan iz glavnega urada, da to nemudoma store. Kdor ne pošlje dovoljne svote za pokritje vsega, bom vzel le toliko, kolikor pokrije celotni mesečni asesment z izrednim asesmen-tom vred, za ostalo pa bom odredil suspendacijo. Opozarjam tudi tiste, ki ne morejo priti na sejo, da pošljejo denar pravočasno, tako, da ga dobim vsaj do 21. decembra. Ako ta mesec društvo pošlje asesment na glavni urad prepozno, ga zadene kazen v znesku $5.00. To velja za vsa društva enako, torej tudi za naše.
Na svidenje 16. decembra in bratski pozdrav!
Frank Farenchak, tajnik.
Z bratskim pozdravom Frank Vodopivec, tajnik,
Indianapolis, Ind.
Vse člane društva sv. Jožefa st. 45 JSKJ poživljam, da se ?otovo udeleže prihodnje seje Ine 9. decembra. To bo glavna letna seja, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1929. Na omenjeni seji bomo imeli za rešiti še več drugih važnih zadev, med katerimi je tudi 25 letnica društva, ki se bo vr-riila v. mesecu januarju 1929. Važno je, da se na tej glavni seji ukrene vse potrebno, da se bo 25 letnica vršila kolikor mogoče slovesno in ob veliki ude-'ežbi občinstva. Kdor se ne i deleži glavne seje, bo moral v smislu sklepa zadnje seje plakati en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki.
Z bratskim pozdravom
Frank Luzar, tajnik dr. št. 45 JSKJ.
Rockingham, Pa.
Društvo Ilirija, št. 145 JSKJ je na redni seji meseca novembra sklenilo, da se morajo vsi lani udeležiti glavne letne seje, ki se bo vršila 16. decembra; Na dnevnem redu bo volitev društvenega odbora za leto 1929, sklepanje glede veselice, ki se bo vršila koncem tega leta, in več drugih važnih za-lev, ki se tičejo društva in Jed-lote. Član, ki se glavne seje LG. decembra ne udeleži, plača <n dolar v društveno blagajno, Oddaljeni niso izvzeti. Izvzete so le članice. Toliko vsem v prijazno obvestilo. — Z bratskim pozdravom
John Zalar, tajnik društva Ilirija, št. 145 JSKJ.
Aurora, 111.
Poživljam članice društva sv. Ane, št. 119 JSKJ, da se vse brez izjeme udeleže prihodnje redne seje, ki se vrši v nedeljo 9. decembra ob navadnem času. Kot je vsaki članici znano, se bo na tej seji volil društveni odbor za leto 1929. Zadnji dve seji sta bili zelo slabo obiskani, čas je torej, da se članice malo bolj pobrigajo za društvene zadeve, in mislim, da je dolžnost vsake članice priti vsaj na letno sejo.
Ob enem tudi sporočam, da se je ukrepalo na zadnji seji da priredimo enkrat vsaki mesec “bunco party,” to za nedoločen čas. Ker pa še ni vse določeno kako in kaj, treba je, da se vse udeležimo prihodnje seje in skupno delujemo, da bo naš prihodnji “bunco party” tako uspešen, kot je bil naš originalni.
S sestrskim pozdravom
Julia Verbič, tajnica
dobil eno srajco, zadovoljni, čeprav smo
malo preplačali, v J pa je bil seveda zado-naš blagajnik, ker je do-zdravila za velecenjeno
»no reč Voli •1
»il
Morley, Colo.
Poživljam člane društva sv ložefa, št. 140 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra ob deveti uri dopoldne. Na dnevnem redu bo volitev odbora za leto 1929 in več drugih, zadev. Priporočam tudi članom, da skuša vsak pripeljati na to sejo enega novega kandidata. Podpisani bo pripeljal enega, magari bi ga moral kupiti in s karo pripeljati.
Dalje priporočam nekaterim članom, da bi se malo bolj brigali za društvo in društvene asesmente. Nekateri so točni in vedno o pravem času plačajo svoje prispevke, drugi pa odlašajo in pozabijo. Tajnik potem ne ve, kaj napraviti z njimi in zato pride toliko zmot-njave. Poleg neprilik za tajnika ima težkoče tudi društvena
Herminie, Pa,
ZAHVALA. — članstvo dru-5 tv a Veseli Slavček, št. 154 JSKJ se prav iskrneo zahvaljuje društvom, katera so se odzvala na našo prošnjo za pomoč. Prispevala so:	Društvo
sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely. Minn. $5.00; društvo sv. Aloj zija, št. 31, Braddock, Pa $2.00; društvo sv. Janeza Krst nika, št. 71, Cleveland, O, $5.00; društvo sv. Rešnjega Telesa, št. 77, Greensburg, Pa ?2.00; društvo sv. Alojzija, št. 123, Ironton, Minn. $5.00. — Najlepša hvala vsem. Kadar bodo oni potrebovali kakšno pomoč, bomo se skušali tudi mi odzvati, če nam bo mogoče. — Z bratskim pozdravom za društvo št. 154 J. S. K. Jednote:
Valentine Murn, predsednik; Elija Suman, tajnik; Anton Koleša, blagajnik.
Chishclra, Minn.
Tem potom poživljam članice društva Danica, št. 150 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra. Na tej seji bodo članice slišale poročilo tikajoče se društva in Jednote, in izvolile si bodo društveni odbor za leto 1929. čim agilnejši bo naš novi odbor, tem bolj bo društvo napredovalo.
Članice, ki kaj dolgujejo na asesmentu, prosim, da poravnajo, ker jaz moram imeti knjige v redu, predno jih izročim novemu odboru.
S sestrskim pozdravom
Annie Trdan, tajnica.
Center, Pa.
člani in članice društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne in glavne seje, ki se bo vršila 16. decembra v navadnih prostorih. Začetek točno ob eni uri popoldne. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1929, in uredilo se bo tudi druge potrebne zadeve v korist društvenega poslovanja za prihodnje leto. Prošeni so torej vsi člani, kateri nimajo posebnih zadržkov, da se te važne seje udeležijo.
Ako ve kateri za kakšnega rojaka, ki bi bil voljan pristopiti v našo organizacijo, naj ga pripelje na sejo; tudi kandidati so mladinski oddelek so dobrodošli. — Z bratskim pozdravom Frank Schifrar,
tajnik dr. št. 33 JSKJ.
ifocKiuue, m.
člani in članice društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ so vabljeni ,da se polnoštevilno udeleže društvene seje, ki se bo vršila 16. decembra. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1929.
Dalje opozarjam člane našega društva, kateri kaj dolgujejo društvu, da poravnajo svoje dolgove pred koncem tega leta, da ne bo prepozno.
Želeč vsem najlepšega uspeha in napredka, beležim z bratskim pozdravom
Louis Urbančič, tajnik.
Baggaley, Pa.
Društvo sv. Alojzija, št. 13 JSKJ je sklenilo na svoji redni mesečni seji v novembru, da se mora prihodnje seje, ki se vrši 16. decembra ob eni uri popoldne, udeležiti vsak društveni član. Kdor se te seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni ali istočasno zaposljeni člani. Na omenjeni seji bo volitev društvenih uradnikov za leto 1929, torej je važno, da so navzoči vsi člani in si izvolijo odbor, s katerim bodo zadovoljni.
Z bratskim pozdravom
John Resnik, tajnik dr. št. 13 JSKJ
vali asesment, jaz ne bom za nobenega več zakladal.
Z bratskim pozdravom
Frank Alic, tajnik.
San Francisco, Calif.
člane društva Golden Gate, št. 141 JSKJ poživljam, da sc polnoštevilno udeleže glavno letne seje, ki se bo vršila drugi torek v mesecu, to je 11. decembra, v Slovenskem Narodnem Domu, na 2101 Mariposa in Vermont St. Po seji bo prosta zabava s prigrizkom, in tistim, kar je ostalo od svetega Martina.
Kot je dolžnost članov, da se udeležijo glavne letne seje, tako naj bi si vsaki štel v dolžnost, da pridobi za društvo vsaj enega novega člana. Vsak ima svoje prijatelje tudi med nečlani, in tem naj bi razložil, kako je naša Jednota demokratska in nestrankarska, na dobri finančni podlagi in najbolj točnim poslovanjem. Marsikdo bi se nam pridružil, če bi mu bile znane ugodnosti naše organizacije in pa njeno nestrankarsko in v resnici bratsko stališče. Torej, sobrati, privedite na sejo kaj novih kandidatov, da jih bomo mogli na januarski seji sprejeti kot člane. Vpišite tudi svoje otroke v mladinski oddelek, kateri še niste tega storili. —< Pozdrav in na svidenje 11. decembra!
John Clemens, predsednik dr. Golden Gate, št. 141 JSKJ.
in organizacije v obče.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice društva sv. Štefana št. 11 J. S. K.J., in jim že v naprej želim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Z bratskim pozdravom,
John Černelič, tajnik
Homer City, Pa.
Vsem članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ se tem potom naznanja, da je bilo na seji 18. novembra sklenjeno, da se morajo prihodnje glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. decembra, udeležiti vsi člani. Seja se prične točno ob eni uri popoldne. Prosim vas, bratje in sestre, da se udeležite seje vsaj enkrat v letu. To bo sklepčna seja celega leta, na kateri sc bo ukrepalo o različnih zadevah in se bo ob enem volil društveni odbor za leto 1929. Pravilno bi bilo, da smo vsaj enkrat vsi skupaj, da se malo bolj izpoznamo med seboj. Kdor se te seje ne udeleži, plača en dolar v društveno blagaj-
Gilbert, Minn.
Tem potom poživljam vse članice društva sv. Ane, št, 133 JSKJ, da se zanesljivo udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 9. decembra, to je drugo nedeljo v mesecu. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se prične ob dveh popoldne. Ta seja bo ob enem glavna letna seja, na kateri se bo volil odbor za leto 1929. Pridite torej na sejo vse, in izvolite si odbor, kateremu bo pri srcu društvo in Jednota. Opravičljiv vzrok za neudeležbo je samo bolezen.
S sestrskim pozdravom
Angela Verbič, tajnica.
Federal, Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Barbare, št. 4 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra v navadnih prostorih, člani in članice so prošeni, da plačajo svoje asesmente na omenjeni seji, tako, da lahko uredim knjige in jih oddam nadzornikom v pregled o pravem času. — Torej, udeležite se te važne seje polnoštevilno, in izvolite si odbor, ki bo delal za rast in napredek društva in Jednote.
Pozdrav vsemu članstvu JSKJ!	John Demshar,
tajnik dr. št. 4 JSKJ,
Finleyville, Pa.
člane društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo letne seje. ki se bo vršila dne 9. decembra v navadnih prostorih. Začetek seje ob eni uri popoldne. Volili bomo odbor za leto 1929. Po pravilih se mora vsak član udeležiti letne seje; opravičljiv vzrok za neudeležbo je samo bolezen.
Anton Mikec, tajnik.
Enumclav/, Wash.
Tem potom vabim člane društva Bratje Svobode, št. 162 JSKJ, da se polnoštevilno ude ležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v soboto 15. decembra zvečer v Krain dvorani. Vsi člani so prošeni, da pridejo pravočasno, ker nas ča ka precej dela. Ta seja bo glavna ali letna, in bi se je mo ral udeležiti vsak član, če le ni na bolniški listi. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1929 in se bodo uredila društvena pravila za bodoče leto. Torej, kdor ne pride na to sejo, in nima za neudeležbo tehtnega vzroka, se ga ne mo re smatrati dobrim članom.
Opozarjam tudi člane, ki bodo predlagani za en ali drugi urad, da se ne branijo, ampak naj bodo ponosni, da se jim zaupa odborniško mesto. Ne silite vedno iste člane, da bi upravljali razne urade, ker imamo pri društvu vsi enake pravice in dolžnosti, torej moramo tudi delati vsi enako. Zato, pridite na sejo vsi, katerim je le količkaj mogoče.
Končno želim vsem članom in članicam JSKJ vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Matt Petchnick, tajnik dr. št. 162 JSKJ.
Denver, Colo,
Tem potom uradno naznanjam članstvu društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da so plača izredni asesment (naklada) za december iz društ vene blagajne. Tistim članom, ki so že v naprej plačali izredni asesment za december, se denar povrne.
Obveščam dalje člane, da se v decembru zopet plača asesment za člane mladinskega oddelka; prizadeti stariši naj to vpoštevajo.
Naznanjam dalje, da se bo vršila glavna letna seja našega društva 13. decembra. Vsakega člana in članice dolžnost je, da se te seje udeleži, ker na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1929. Dobri društveni uradniki so velikega pomena za društvo, pa ne samo za društvo, ampak za našo skupno organizacijo JSKJ sploh.
Dalje prosim člane našega društva, da naj vsaki plača svoj asesment ta mesec pravočasno, in sicer najkasneje do 22. decembra. Ta mesec je dosti dela, in le če bodo vsi člani pravočasno plačali asesmente, mi bo mogoče denar pravočasno poslati na glavni urad. Ako asesment v decembru ni pravočasno poslan na glavni urad, mora društvo plačati kazen v znesku pet dolarjev. Vsaj enkrat na leto naj bi se člani potrudili in plačali svoj asesment pravočasno, in sicer čim preje, tem bolje. Vsem se že naprej zahvaljujem za naklonjenost.
Opozarjam še enkrat člane, da se udeležijo letne seje 13. decembra, ker sicer jih zadene kazen v smislu sklepa zadnje redne seje; izvzeti so le tisti, ki delajo, in bolniki.
Z bratskim pozdravom
John Schutte, tajnik
Eckhart Mines, Md.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Antona, št. 187 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže glavne letne seje ki se bo vršila v nedeljo 16. de cembra. Na tej seji se bo volilo odbor za leto 1929, torej je važno, da so navzoči vsi člani, da ne bo potem kakšnega prerekanja. — Z bratskim pozdravom Tony Tomsic, tajnik.
Yukon, pa.
Poživljam člane društva Združeni Slovenci, št. 183 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra. S članom, ki se te seje ne udeleži, se bo postopalo po pravilih; izvzeti so le bolniki.
Canonsburg, Pa.
Opozarjam članstvo društva Bratska Sloga, št. 149 JSKJ, da sepolnoštevilno udeleži glavne letne seje, ki se vrši dne 9. decembra, ob 1. uri popoldan. Po sklepu zadnje redne seje plača vsak član, ki se ne udeleži seje, 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so samo člani, ki se nahajajo pod zdravniško oskrbo, in člani, ki so oddaljeni nad deset milj.
Vabim tudi članice, tudi one bi bile zelo dobrodošle na glavni letni seji. Posebno pa še vabim fante in dekleta, katere veseli, da bi se ustanovilo angleško poslujočo društvo v naši naselbini.
Bratski pozdrav!
Martin Žagar, tajnik dr. 149
JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Člane dr. sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. J. se poživlja, da se udeleže glavne letne seje dne 9. decembra polnoštevilno. Član. ki se ne udeleži seje, mora plačati 50c v društveno blagajno; izvzeti so bolniki in oddaljeni člani. Opozarjam tudi člane, da bi bolj točno plače-
Omaha, Nebr.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Štefana, št. 11 J. S. K. J., tukaj in v okolici, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje seje, katera bo kot glavna seja v letu dne 16. decembra v navadnih prostorih.
Kakor je vsem znano, volil se bo novi društveni odbor za leto 1929, torej je dolžnost vsa-cega člana in članice, da se udeleži te seje.
Dalje se bo na tej seji raz-motrivalo več važnih reči za dobrobit in korist društva in Jednote.
Prosi se tudi vse člane in članice, da poravnajo svoje dolgove napram društvu, ker le na tak način mi je potem mogoče urediti knjige in račune, da bodo na pravem stališču in da se potem čiste lahko izročijo novoizvoljenemu odboru za leto 1929. Torej še enkrat vljudno prosim, da se vsi, brez izjeme, udeležite te velepomembne seje v letu. in tam storite svoje dolžnosti, kakor predpisujejo pravila J. S. K. J., namreč, da izvolite odbor za leto 1929, kateri ima veselje do dela in da bode deloval nepristransko za dobrobit članstva
Pittsburgh, Pa,
Članstvu društva sv. Štefana, št. 26, J. S. K. J. v Pittsburghu, Pa., naznanjam, da se vrši glavna letna seja tretjo nedeljo, to je 16. decembra ob 2. uri popoldan, v Slovenskem Domu na 57. cesti. (Seja se bo )bdržavala v veliki plesni dvorani.) Na tej seji se bo ludi volil novi društveni odbor za leto 1929, zato je dolžnost vseh članov in članic, da se te seje udeleže, da si izvolijo odbor, kateri bo delal za rast in procvit društva in za večjo in močnejšo J. S. K. J. Seje se mora udeležiti vsaki član, kdor se iste ne udeleži, plača 50c v društveno blagajno; izvzeti so pa člani ki so oddaljeni nad 15 milj od društvenega sedeža, in člani, ki so na bolniški listi Torej na svidenje 16. decembra ob 2. uri popoldan.
Asesment se bo pa pobiral kot običajno, od ene do dveh popoldne, in po seji; med sejo se ne bo sprejemalo asesmenta. Prosim tudi tiste člane, ki so na bolniški listini, da mi iste pošljejo ali prinesejo na dom v soboto, to je dan pred sejo Vsi bolniki, kateri so ozdraveli, pa morajo biti na seji, kadar se jim nakazuje bolniška podpora. Ako se ne udeleže seje, se bolniška nakaznica preloži do druge mesečne seje. To je bil sklep društva meseca feb ruarja, 1928.
Z bratskim pozdravom Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 J. S. K. J
Johnstown, Pa,
Člani in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje glavne seje, ki se bo vršila 16. decem bra. Seja se prične točno o polu dveh (1:30) popoldne (Dalje na 4. strani).
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
Vsi člani, posebno pa še društveni uradniki, so prošeni, da so pravočasno na svojih mestih. Prihodnja seja je važna, ker si moramo izvoliti društveni odbor za leto 1929.
Naj bo na tem mestu tudi povedano, da se bo asesment pobiral pred sejo ali po seji. Med sejo se ne bo sprejemalo ases-menta, niti od otrok, niti od odraslih.
Pozdrav članstvu obeh oddelkov!	Mike	Tomec,
tajnik dr. št. 16 JSKJ.
Indianapolis, Ind
Na redni mesečni seji društva Sloga, št. 166 JSKJ, ki se je vršila 18. novembra, je bilo sklenjeno, da se mora vsak član ali članica udeležiti glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. decembra v S. N. Domu Seja se prične točno o polu deveti uri (8:30) dopoldne, član, ki brez tehtnega vzroka izostane od seje, plača en dolar v društveno blagajno. Bratje in sestre, letna seja je izmed vseli najbolj važna. Ukreniti moramo vse potrebno glede poslovanja za bodoče leto in izvoliti društveni odbor za leto 1929. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži vsaj glavne letne seje, in pomaga do dobrih sklepov, ob enem pa tudi, da se izvoli odbor, ki bo z največjo vnemo in v pravem bratskem duhu deloval za društvo, in s tem tudi za našo dobro J. S. K. Jednoto. Torej, pridimo na sejo 16. decembra vsi, ki spadamo pod zastavo društva Sloga, in začrtajmo si pot vnetega delovanja za v bodoče.
Z bratskim pozdravom Joseph Golob, predsednik dr. Sloga št. 166 JSKJ.
Pueblo, Colo.
Iz urada društva s*v. Petra in Pavla, št. 15 J. S. K. Jednote tem potom se uradno naznanja vsem članom in članicam, da se
bo vršila glavna letna seja dne 9. decembra v šoli na Eiler in Mesa Ave. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Na tej seji se bo volilo tudi uradnike za prihod-no leto. Sklep zadnje seje je v zapisniku, da kateri član se ne udeleži te seje in ne plača tudi asesmenta, z istim se bo postopalo po pravilih. Vabi se člane k obilni udeležbi, da si izvolimo uradnike, da bodo vsem po volji.
Joseph Merhar, tajnik.
New York, N. Y.
Naznanja se, da se vrši prihodnja mesečna seja društva “Orel,” št. 90 J. S. K. Jednote v' New Yorku, N. Y., dne 15. decembra 1928. Pri tej priliki se vljudno prosi vse člane in članice omenjenega društva, posebno pa tiste, kateri so bili do sedaj jako malomarni pri plačevanju mesečnih asesmen-tov, da poravnajo svoj dolg do prihodnje seje dne 15. decembra t. 1.
Od sedaj naprej, kdor ne bo redno plačeval svojih mesečnih asesmentov, brez zadostnega opravičila, bo enostavno suspendiran. Prosi se tudi, da vsi to vpoštevajo, da ne bo potem kateri prizadet.
Ker bo tudi volitev novega odbora za leto 1929 in ker so tudi važne .stvari na dnevnem redu, ste prošeni, da se te seje gotovo vdeležite.
Neopravičena odsotnost te seje se kaznuje po društvenih pravilih. Izvzeti so samo oddaljeni ali pa bolni člani.
Valentin Orehek, tajnik.
Cleveland, O.
This is to notify the members of the George Washington Lodge No. 180 S. S. C. U., that (hey must all attend the final meeting on December 11th, 1928. Election of officers will take place.
Members that did not pay the November assessment, set by headquarters for November and December, must not fail to pay at this meeting.
After the meeting, refreshments will be served.
Strangers—members not attending meetings—we’d like to t;ee you all together once a year anyway.
Charles F. Kikel, Secretary of George Washington Lodge No. 180.
Lorain, 0.
Poživljam članstvo društva sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne ali letne seje, ki se bo vršila dne 16. decembra, ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Vsakega člana je dolžnost, da pride na glavno sejo. Kdor se ne udeleži, mora plačati en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki, člani, ki so oddaljeni iz mesta, in tisti, ki delajo na omenjeni dan. Pomisliti moramo, da glavna ali letna seja je bolj važnega pomena, kakor pa navadna mesečna seja. Na dnevnem redu imamo za rešiti več važnih stvari. Poleg tega pa pride na red volitev novega odbora za leto 1929.
Bratje in sestre, gledati moramo, da si izvolimo dober odbor, kajti od društvenih uradnikov je odvisen napredek društva. Imamo precejšno število mladih članov, ki bi bili dobri uradniki. Zatorej, dajmo jim pogum, da se zavzamejo za napredek društva in J. S. K. Jednote.
Naj še omenim, da je tudi za mesec december razpisan izredni asesment v pokritje kon-venčnih stroškov. Poleg rednega asesmenta plačajo enakopravni člani in čianice po 50 centov in neenakopravni 25 centov.
Z bratskim pozdravom,'
John Černe Jr., tajnik.
Euclid, O.
Poživljam člane in članice društva Napredek, št. 132 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, ki
se bo vršila v nedeljo 9. decembra ob deveti uri zjutraj, v Slovenskejn društvenem domu, na Recher Ave. Clan našega društva, ki se te seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Seja je važna, ker mamo za izvoliti novi odbor za leto 1929. Od društvenega odbora pa je mnogo odvisno, kakšen bo napredek društva v bodočem letu.
Naznanjam tudi, da je bilo sklenjeno, da se plača naklada :;a mesec november in december :;a vse člane iz društvene blagajne. Torej, toliko v vednost, da ne bo potem prerekanja in povpraševanja, kam je šla blagajna. Ne pozabite, da imamo blizu 120 članov v odraslem oddelku.
Na svidenje 9. deecmbra, in bratski pozdrav!
Frank Bajt, tajnik.
treba društveni odbor za leto 1929 in na dnevni red pride še 4več drugih zadev. Prosim, da članstvo ta poziv vpošteva, sicer se bo s prizadetimi postopalo po pravilih.
Dalje prosim člane in članice, da plačajo svoj asesment najkasneje do 25. decembra. S tem mi boste omogočili, da zaključim letne račune do konca leta, ko pridejo nadzorniki pregledat knjige. — Pozdrav!
Joseph Petrovčič, tajnik.
Hermine, Pa.
Tem potom uradno poživljam člane in članice društva Veseli Slavček, št. 154 J. S. K. Jednote, da se polno številno udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra, v navadnih prostorih. Za rešiti imamo več važnih zadev in tudi izvoliti novi društveni odbor za leto 1929. Torej pridite na sejo vsi!
Prosim tudi članstvo, da pravočasno plača svoje asesmente, da mi bo mogoče urediti knjige in jih v redu izročiti novemu tajniku. — Z bratskim pozdravom
Ilija Suman, tajnik.
Ely, Minn,
Članice društva Severna Zvezda, št. 129 J. S. K. Jednote obveščam, da se bo prihodnja seja vršila 13. decembra o polu osmi uri zvečer, v navadnih prostorih. Dolžnost vsake članice je, da se te seje udeleži, kajti na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1929, ob enem pa bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Članice, ki se seje ne udeležijo, zapadejo kazni po pravilih.
S sestrskim pozdravom
Mary Zgonc, tajnica.
Claridge, Pa.
Članom društva sv. Mihaela, št. 40 J. S. K. Jednote naznanjam, da se bo v nedeljo 9. decembra vršila glavna letna seja. Na tej seji bo med drugimi važnimi zadevami na, dnevnem redu tudi volitev društvenih odbornikov za leto 1929. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži društvene seje vsaj enkrat na leto. Pridite torej vsi. Seja se bo vršila v Slovenskem Nai’odnem Domu in se prične ob deseti uri dopoldne.
Bratski pozdrav!
Anton Kosoglav, tajnik.
Moressen, Pa.
Poživljam člane društva Isus Prijatelj Malenih, št. 68 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra. Za rešiti imamo mnogo važnih zadev, ob enem tudi izvoliti odbor za leto 1929. Kdor se ne udeleži seje, z istim se bo postopalo po pravilih.
Na svidenje torej 9. decembra, in bratski pozdrav!
Andro Matko, tajnik.
Reading, Pa.
Članstvu društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da kdor se ne udeleži glavne letne seje, ki se bo vršila 8. decembra, bo suspendiran od 25. decembra do 25. januarja. Vsak pi*izadeti pa bo lahko odkupil to suspen-dacijo, če plača en dolar v društveno blagajno, in sicer najkasneje do 25. decembra. Izvzeti suspendacije za neudeležbo so samo bolniki in tisti člani ki so ob'času seje zaposljeni.
Opozarjam tudi člane, ki kaj dolgujejo društvu, da poravnajo to do 25. decembra, ker to je zadnji mesec v letu, in je treba knjige čiste izročiti novemu odboru. — Z bratskim pozdravom Anton Jaklič, tajnik.
Ely, Minn. Vsem članom društva Slovenec, št. 114 J. S. K. Jednote se naznanja, se bo vršila prihodnja mesečna in letna seja v nedeljo 16. decembra, točno ob sedmi uri zvečer. Na progra mu bo volitev društvenih uradnikov za leto 1929, vsled česar je dolžnost vsakega člana, da se te seje udeleži. — Pozdrav!
Matt Boldine Jr., tajnik.
Waukegan, 111.
Tem potom poživljam člane društva sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. decembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih.-. Izvoliti ho
PROGRAM KONCERTA ge. Pavle Lovšetove v Col’inwoodu, O., 9. decembra
I. Operni del:
a) Straus:	“Adelina,” arija iz
apere “Netopir.”
b) Weber:	“Ankina,” arija iz
opere “Carostrelec.”
c) Thomas:	“Filinina” arija
iz opere “Mignon.”
II. Koncertne pesmi:
a) Pavčič:	“Pred	durmi.”
b) Dev:	“Tička.”
c) Zajc: “Domovini i ijubavi.”
III. Narodne pesmi:
a) “Pleničice je prala.”
b) “Tičke po luftu letajo.”
c) “Soča voda je šumela.”
d) “Oj, kod bova vandrala.”
e) “Ko sem jaz še mlada b’la.”
REPORTS OF OFFICERS TO THE 13TH REGULAR CONVENTION
OF THE
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
HELD AT ELY, MINN., JULY 30 TO AUGUST 4 1928 REPORT OF THE FIRST MEMBER OF THE SUPREME JUDICIARY COMMITTEE
(Continued)
I thank all my colleagues of the committee, our supreme secretary and other supreme officers for their collaboration and helpfulness through which we were able to act harmoniously for the benefit of the S. S. C. Union.
With fraternal greetings,
LEONARD SLABODNIK, first member of the supreme judiciary committee. REPORT OF THE SECOND MEMBER OF THE SUPREME JUDICIARY COMMITTEE
Esteemed supreme	officers and delegates	of	the 13th regular convention of the	S. S. C. Union:
The undersigned submits herewith his humble report as the second member of the supreme judiciary committee for the period from January 1st, 1925 till today.
Dear brothers and sisters:	The work pertaining to my
office was not very extensive but during my office I have had some correspondence with the supreme secretary and other members of the judiciary committee. I have answered all let-ters as promptly as possible. I have made my decision in all petitions and appeals promptly and according to my best judgment, in conformity with the By-Laws and for the benefit of one or the other party as they were entitled thereto.
All could not be pleased, to be sure, because many times one demands that to which he is not entitled. But I am sure that I have done for my part the best I could as I saw my duty to the membership and	to our organization S.	S.	C.	Union.
Esteemed brothers	and sisters, I hope that you	will excuse
my absence because I am unable to attend the 13th convention on account of sickness in my family, and I am sending my report through brother Rudolph Perdan, the president of the Beard of Trustees. Wishing the 13th convention best results in the deliberations and much benefit for the membership of the S. S. C. Union, I remain,
With fraternal greetings yours devoutedly,
second member of the supreme judiciary committee.
LOUIS RUDMAN,
REPORT OF THE THIRD MEMBER OF THE SUPREME JUDICIARY COMMITTEE
The third member of the supreme judiciary committee 'reports orally that he has worked with other members harmoniously and wishes for the future the same unity in the ranks of the S. S. C. Union and more progress. — Report adopted. REPORT OF THE FOURTH MEMBER OF THE SUPREME JUDICIARY COMMITTEE
This member is not present at the convention and the supreme secretary read his report, that is, his complaints and accusations:
To the delegation of the 13th regular convention of the S.
S. C. Union in Ely, Minn.:
According to the By-Laws adopted by the 12th regular convention of the S. S. C. Union at Lorain, Ohio., it is my duty
to submit my report for the period of my office.
When my predecessor George Porenta resigned I as first alternate in the supreme judiciary committee was asked whether I would take the place on this committee. Being convinced that the duties and rights of all supreme officers are equal, I took this office. But to my surprise I found out soon that we have no equal rights in the supreme committee.
1 worked as much as my free time permitted, and I believe that I have worked a little more than other supreme officers of the S. S. C. U., for the benefit and progress of our Union. To prove to you that I and others have worked here in Cleveland,
I will state that there have been organized six new lodges since the last convention and up to the end of 1927. In the last four lodges I have done a considerable part of work. I have had much work with these lodges after the organization; I have helped the officers in their work, gave them advice, went to their meetings, etc. In this work I was considerably distressed physically and financially. But I have to thank brother Frank Zoric, member of Lodge George Washington, No. 180, who was formerly a member of the supreme judiciary committee. Without him I could not manage all this work which we have done in the past year. From August 1, 1927 to July 1, 1928, there was an increase in Cleveland of about 175 members in both divisions.
The duties of a member of the supreme judiciary committee are not heavy, but this is an important office for every organization, and so it is also for our Union. This work is very important and easily done to the satisfaction of all if all members are doing their duty. But I am sorry to say, on account of some, that is of one member who has been neglecting his duties, the work was made more difficult. Every case that came to his office was retained there for three and even for five months. When the president of the supreme judiciary committee asked for a permission to come to.the semi-annual meetings of the supreme committee, he surely had reasons for this. But this was to no avail as the supreme officers refused this since only three members of the judiciary committee voted for this. It would be better for such officers and for the Union if they would resign their offices and let others do the work who would have a better will and energy for the work to the benefit of our Union.
You must know, esteemed delegates, that in the beginning of June I have received eight complaints at once. This is the reason that I made the above remarks, because there should never be submitted so many complaints at once. But even now the matters would not come to such a situation if every case had been disposed of immediately by each member. This does not benefit the organization.
Furthermore, in June, 1927, I have received four cases at one time, among which was one case that remained undisposed of by brother Leonard Slabodnik for five months. Among these cases was one of a member of lodge St. Cyril and Method, No 1, Ely, Minn., where the local secretary and a member of the Board of Trustees advocated the payment of a sick benefit which had been stopped.
It would not be so bad if he recommended it. But think of it:	a member of the supreme committee who is a secretary
of a local lodge, had put his name as a supervisor of sick members 13 times out of 16 (read; sixteen) visitors of sick members. This shows how some supreme officers obey the By-La"’^-Are such officers deserving of honor and praise? In my h£S opinion I must say no.
There are several reasons that our Union did not progi‘ew 8s better in our locality. The name of the Union, several ex^ra ^ assessments, fees for medical examination, etc.
Most of the supreme officers have their duties and then rights. But in this respect I was very unlucky. They de- t manded from me: work, agitate, the rest will do someone else-To show that I was asked to work by a letter, you will hear when a delegate shall read a letter which I have received fr°® a supreme officer, namely from brother Anton Zbasnik, supreme president. I have asked several supreme officers whether they &r have received similar invitations to work as I have. But to my surprise only I was so lucky, work, organize and keep on
it
>ub
g
s i
Here in Cleveland has been living the second member
of
I
Pie;
Pie:
the supreme judiciary committee even before I became a mem- rs ber of this committee. But he had the same rights as I, but not one-tenth of the duties as I, according to the opinion of the supreme president. An older member of the supreme committee did not receive the same invitation even if the supreme preS' s^i ident counted him as such.
Furthermore, who does not remember the case regarding lav the name of our Union and Anton Grdina, the supreme preside« of the K. S. K. Union? Lodge St. John the Baptist, No. 37 ha" called brother Grdina to explain some attacks upon our Uni0” fto regarding its name. But to the surprise of all present, when brother Grdina came to the meeting, and was asked the reason for his act, he replied that the matter had been already settle^ and everything was smoothed over with brother president A1V ton Zbasnik at a friendly table. Is the honor of our gloriu0" Union to be disposed of in this manner? I think not.
In one occasion I have asked brather supreme presided what did the last convention do for the Cleveland colony. The answer was:	that what you deserved. From my previous re'
marks you could see that I was supposed to work and agtt^e for the progress of the Union, but at the convention he would get the praise for the progress under his leadership.
Being very much disappointed with the leadership of the supreme president, I am obliged to submit such report that the esteemed delegation might know that all things did not go s0 smooth as is being written by the supreme president. But f°f those, who have the rights and duties as they wish themselves everything is very good. And as for me, I was obliged to wo^ for all.
For these reasons I condemn the leadership of the sU' preme president as he is unfit to conduct further the businesS of his office, because he is too partial. Our Union needs a member who shall be able to lead it so that all supreme shall have “the same rights and the same duties.”
I therefore recommend to the esteemed delegation to disapprove of the following supreme officers:	Anton Zbasnik, sU'
preme president; J. Mertel, supreme trustee, and L. Slabodnik member of the judiciary committee.
1 would have for recommendation several new sections f°r the future By-Laws. But since I cannot personally attend th® convention to support these with proofs, I will rather let every* thing go.
To the esteemed delegation I wish much good results lt! their tedious work.
With fraternal greetings,
FRANK KACAR, fourth member of the supreme judiciary committee
P. S. I do not allow this report to be confiscated. If yol> want proofs, the letters	and witnesses shall speak.	— F. K-
Translator’s note:	According	to the minutes	of the	c°lV
vention, the complaints	made by	Brother Kacar	against	the
supreme president and	Brothers	Mertel and Slabodnik
lu
fee
Pie,
ep:
1
e i 4r.
mt «s, « s h Pio id edi !fy
lPe
rrr
'0U
hie
fo
is
te
on
his
>	i
>	1 itS'
r$e
'an
'm
:ac
te
el<
or
found to be groundless. The president acted in good faith apl
id
there was nothing in the letter referred to by Brother Kaca* which could be considered as unfriendly or offensive. All thre<2 supreme officers complained against by Brother Kacar ^ completely exonerated and were given a unanimous vote of co11 fidence by the convention.
REPORT OF THE MANAGING EDITOR Esteemed convention:
During the discussions of the By-Laws some have reco'11 mended that the supreme officers, together with the edit01’
Pe
th*
,rts
ought to publish their reports in the official organ before
convention. In this way the delegates could read these rep0
at their leisure and this would save quite a time for the c°!!
vention. Besides they could mark some paragraphs or deta*
which would interest them.	*
n°
fti
This was, of course, only a recommendation which did
tH«
t b* def an?
bind any supreme officer nor the editor. I myself liked idea and decided to follow it. Instead of reading my repor fore the convention, I am publishing it herewith. It is un1 stood that I shall be at the disposal of the convention for a inquiries which I can give in this respect.	J
The first issue of our own official organ, which was S^ the name of New Era by the 12th convention of the S. S. C- '3 appeared on January 7th, '1925 in New York. The organ ^ printed till the end of March, 1926, at the Slovenic Publish1^ Co. in New York. In the beginning of April, 1926, the Pa^
has been moved to Cleveland, Ohio, as the supreme commi
ttee
th«
had received better conditions for printing the paper from * American Home Publishing Company. The mentioned print1 ^
nd
shop has the contract for printing the paper till the e:
1928. What is to be done about the printing in the futu1'6 to be decided by the 13th regular convention.
In getting the permit from the Post Office we have ha1 trouble or expenses, but quite a lot of work until we arra everything according to the postal regulations. The same ^ the case, in a smaller measure, when the paper was mov6d Cleveland, Ohio.	v,.
Let me say that I have been very satisfied with the se j, ice of the Slovenic Publishing Co. in New York in every reSPj All workers there have endeavored to live up to the provis1^, of the contract, and to help me in the best way in other ters. The paper was moved to Cleveland, Ohio only i’01' reason of better financial conditions.	m
While I am at this point, I must mention also that ^ printing shop where the New Era is being published at pi'43*5
(Continued on page 5)
link
ary
ern-
em-
,ws.
>est
■ess
:tra
leir
de-
lse.
ear
om
me
iey
my
of
im-
lot
;he
lit
es-
n S >nt ias on en on ei) .n-os
nt
he
■e-
te
id
lie
ie
so
of
Si
•k
REPORTS OF OFFICERS TO THE 13th REGULAR CONVENTION
OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
(Continued from page 4)
*t is the American Home Publishing Co., is giving us first-service. The printing shop is fully supplied, the editor’s irters, although not luxurious, are more comfortable than re those in New York, and the personnel is endeavoring to fill the best possible way the conditions of the contract “ to meet my wishes as regards the paper. Some insignificant (uble or misunderstanding can be easily overcome when there good intentions on both sides. These were not lacking up to time. Besides the better financial conditions, the paper * in Cleveland also better mailing service because it is more the center of the majority of our membership.
In the beginning of 1917 the paper was published in 10,000 Pies, and at present it is being published in about 11,000 fies. Some number of members, when there are several mem-rs of the S. S. C. Union in the family, voluntarily agreed not have the paper mailed to them and thus a little money is fed to the Union. This is the reason that the number of Wes published is smaller than the number of our adult mem-ship.
The cost of our official organ is comparatively very small. Jave figured it out that all expenses for the New Era in 1927 !fe about $10,500.00 Everything was included in this: print-? and mailing of the paper, salary of the managing editor, 'tor’s office, postage, newspapers, some furnishings, cuts, ephone, etc.
If you take in consideration that the S. S. C. Union had at 6 end of 1927 12,426 members in the adult division, and that income from advertisements amounted to about $1,000.00 11927), we shall find that the cost to individual members of weekly official organ was less than 80 cents for the whole
For these 80 cents every member could receive (if he 'ttted so) during the year and every month four or five iste, which did not cost him even seven cents per month. For 6 sum of less than seven cents per month, therefore, he had his disposal all official announcements and reports of the ''ion and of local lodges, and besides more or less educational I(1 entertaining reading matter. The paper was also a good 6dium for agitation for the S. S. C. U., which is proved by a !ty pleasing growth of the organization since we have our own 'Per.
I shall not discuss the significance of our own official organ the organization, since every delegate has undoubtedly ttoed an opinion about this. I have also written extensively 'Out this question in the jubilee number of the New Era, '•ch was published a week ago. The members have the paper ore them every week and they can judge it by its contents, is pertinent to state that shears do not work very much for New Era. Excepting some historical matter and the newt? the homeland, most of the reading matter is original, '•s means that a lot of work and thought is required before issue is complete. There are few communications that can to the printing shop without corrections in grammar. At ^st 95% of them have to he rewritten, that is to say com-Aped anew. 1 mention this to correct the wrong impression of latty that the editor has an easy job in receiving so many '^munications every week. This does not mean that such '^munications are not desirable, because they inform the !^ders of the conditions in various districts and awaken the West for organization. The communications are, therefore, 6lcome, but I want to stress that they are not lessening the °rk of the editor.
Majority of the members have at least a general idea about le editor’s work from the reading matter, but there are few can even approximately imagine the work of a manager. N editor is at the same time the manager and the work of Paging a paper takes at least half of the editor’s time. No ^e. who did not see or try this work, can know what it is. ^is is not a deep brain work, but it is detailed and demands J^e. The greatest managing work is in changing of addresses. efe are from 300 to 500 changes of addresses every week. en there is work with advertisements and bookeeping conned therewith. Besides there is always considerable cor-^Pondence of various kind, there are thousands of details ™ch cannot be enumerated, but which all demand time. J mentioning this because the members do not see this work the manager. The postal authorities are very strict regard-^ the changes of addresses, and if the changes when sent by e Post office are not made, they return the papers for each which we must pay return postage.
The work of a managing editor demands much correspond-Ne with supreme officers, especially with the supreme secre-JV and with the supreme president. In this I must say that . ^ have always responded promptly with all desired explana-or advices. The supreme committee has in general been Fy helpful in all respects and cooperated freely with me eHever necessary. I am especially grateful to the supreme J^etary and the supreme president, with whom I had most despondence, for their promptness and true fraternal conation.
I have had also pleasant relations with secretaries and officers of local lodges as well as with thousands. of correspondents throughout the country. I have enjoyed these relations so much friendly helpfulness and respect that ^ convinced absolutely that fraternity among us is not an 'My wo/d.
S'
li-
lt
1
)l > ie
Among the supreme officers the supreme president, su-secretary and supreme medical examiner have been con-
%
Uting to tl.<3 paper educational articles. A short time ago °ther Movern, treasurer of unpaid death benefits, has sent in English translation a story by Jurcic. From time to time
!i
V'
some good contributors among members and friends.
er supreme officer« have sent their contributions. I have also
i, During the time of .'publication of the New Era I have twice the supreme committee to call me to their meetings be-I believed that the problems which can be hardly solved I Correspondence ought to be discussed personally. In connec-|.0tl with this I want to say that the Union did not have to J^e another editor for the time of my absence, but the paper issued just the same. For this purpose I have spent many » hour which was meant for rest in preparing the material e£*d of time, and some of it I had to write during my travel.
The manager’s work awaited me nicely on my return and 1 was “entertaining” myself with it when I came back. I thought I should mention this since some might think that somebody else is doing the work of the managing editor when he is absent.
The discussions of the By-Laws which were going on for the last six months have caused me at least 50% more work than I have in normal times. All that pertains to usual communications pertains also in general to the discussion of the By-Laws, namely, I had to smooth over such communications as regards the grammar and style. This was so much more harder because I had to be very careful to keep the meaning of the communication. The correspondents discussing the By-Laws, however, were generally reasonable and tolerant. Here and there some bitter remarks had to be mollified a little and the correspondents were, as a rule, even grateful for this. A few of the communications I had to keep unpublished because I believed that I woyld come into a conflict with the By-Laws in publishing them in the form demanded by their authors. 1 have kept them and I shall submit them to the convention or to the respective committee for consideration. In this I endeavored only to avoid any violation of the By-Laws as I understand them. I would recommend for the future that the supreme executive committee, or a publication committee should decide about the communications which the editor does not want to publish upon his own responsibility. As it was now, too much responsibility rested upon the shoulders of one person, who was. moreover, far too busy.
As it is known, the supreme committee has decided at its January meeting that the New Era be published on 32 page? for the 30th anniversary of the S. S. C. Union, on July 18th. This means as much as eight issues of four pages each. You all have seen it and you can approximately easily get an idea how much extra work it contains, because I have not cut the material with shears. In connection with this, do not forget that on account of the discussions of the By-Laws my work was at least one-half larger than usually, Counting all this, you shall easily know that during the last six months I could not think about union hours, but that I had to work many Limes 12, 14 and 16 hours a day. In this you can count in many a Sunday. But I did not complain in spite of it all, because I knew that the work ought to be done and because 1 wanted that the celebration of the 30th anniversary of the Union be best expressed through its own official organ. How successful I was in this, it is for you to say.
* * *
Before concluding allow me to mention a few more recommendations. In the first place I want to point out to the esteemed delegation a fact which they have themselves no doubt noticed. This is the need of giving to our young members, that is to our juniors born in this country, at least one page of English reading matter in every issue. There was at least some provision for the members of the Junior Order in this respect up to this time, but for the young members of the adult division there was nothing in this line. If we want to interest young members of the adult division in our organization, and in our official organ, we must give them reading matter which they can easily understand. There ought to be on the English page every week at least one short article of an organizing character. The rest would be taken up with entertaining and educational matter, with sports and communications from young members. Such editorial articles should be written by a young educated person who has a full command of the English language. I do mean to say that an article cannot be appealing if it is written by persons of our kind, who think in Slovenian, even if we speak and write in English. Dry' articles, which read like business letters or lawyers’ discussions will not be read by the young members. Even the best article has nc meaning if it contains no beauty and appeal to attract readers.
Among our young members who are born here we have many young man or woman attending high schools who are gifted as writers. I believe that in a city like Cleveland, for instance, it would not be hard to find a young member who would be willing to work two or three hours a day, besides his studies, for the English page of the New Era, of course, for a commensurate compensation. Or they would work longer in one day of the week. A weekly compensation could be decided upon by the supreme executive committee according to the ability and profession, in conjunction with and upon the recommendation of the editor. At the start the editor could give the general directive for agitational articles for young people. In my opinion the expenses would not be too great, and they would be greatly repaid by the entrance into our Union of the young members who are our only hope for the future. Only those who entirely feel with the young people born here can talk to them in a way that will reach their hearts.
I wish to add also that if the convention decides in favor of one or two pages of English reading matter every week, the paper ought to be published regularly on at least six pages, because four pages are not sufficient even as it is now. The Union is growing and the number of official announcements from the Union and the local lodges is likewise growing. Besides, we must have more different reading matter so that the paper would not become too dry. If we want the paper to be for the purposes of agitation, which is its main purpose, it must be so attractive that even those our countrymen who are not members of the Union would take it and read it. Six pages regularly every week (besides the managing work, which is also steadily increasing) would mean, of course, more work for the managing editor who is even now burdened with work so much that he could not keep on wit'hout some assistance. I mean by this if the membership wants to have a well edited paper with original reading matter. To copy the reading matters from other papers and publish them as original material is an easy task and does not take much time. But I have been avoiding this till now as muc-h as possible and I would recommend that our paper should not in the future publish any “warmed over” reading material.
It may be advisable that the Union establish a “Junior Agitation Fund,” into which every member would pay one or two cents per month. From this fund we could cover the expenses for English reading matter, we could help otir young peopL financially in organizing new lodges and sport groups, we could give also some prizes to good organizers and contributors from the ranks of our juniors, etc. We must meet our young people half-way, we must give them something what is to their liking, even if we do not like this very much. This is, in my opinion, the only way to gather the young folks into our organization where it will keep up our. solvency and improve it, too. We
must bear in mind that we are in every respect dependent upon our young people, while they are not so dependent upon us as we have been and still are upon them. If they do not get in our ranks what appeals to them, they will go somewhere else. In their native land they have thousands of doors open to them which were closed to us.
These are only my general suggestions in this regard. Should any of the delegates or supreme officers have a better or a more detailed plan for solving this important problem, 1 shall gladly join him if such plan can be realized.
* * *
My serious recommendation to the convention is also this that the managing editor be allowed to participate, if possible, in all meetings of the supreme committee. Whether he be elected a supreme officer or not, is not of a great importance. The editor should be familiar with all the problems of the Union as well as the supreme secretary. It is true, he has the By-Laws like every other member, but in the management of the Union are arising often such problems about which the convention had no ideas and which must be solved by the supreme committee at their meetings. The minutes of the committee report only on the decisions, but they do not contain the discussions and deliberations, because they would become too long. But only such discussions and deliberations of the problems arising with the time in the life of the Union can show to those taking part the detailed conditions, and point the way how to influence the membership in general to protect the Union from any damage from time to time. In short: the editor who is talking to the membership must know the Union in its minutest details. The organization is not a dead body, but a living thing which must adjust itself to changing conditions the best it can.
The editor is, in a way, in a more continuous contact with the membership than the supreme secretary himself. He does not talk to the lodges and membership only from time to time, but he is talking to all 13,000 members every week, even to those who are not taking part in the meetings because they are living away from the lodges or on account of some others reasons. It is, therefore, asbolutely necessary as I have already said, that the editor be always acquainted in details with all movements, all problems coming up, in the course of time, into the life of the organization. Finally, it is also desirable that the editor and the supreme officers exchange their opinions face to face. The editor knows the organization in his way, namely from the correspondence with members in various parts of the country, and other supreme officers know it in their way. Such opinions, unreservedly exchanged, can help the supreme committee in reaching most appropriate decisions.
* * *
In cjosing, let me repeat that I am at the disposal of the esteemed delegation for any explanation that they may further desire and which I am able to give regarding our official organ, the NEW ERA.
With the wishes that this convention be the most successful in the history of our Union, I am respectfully,
ANTON J. TERBOVEC, managing editor of the New Era. The end of the reports.
GLASOVI Z R0DNE GRUDE
S Cosulichevim parobrodom “Prezident Wilson” je nedavno 50 potnikov iz Severne Amerike prispelo v Split. Trojico izmed teh so ameriška oblastva izgnala zaradi tega, ker so brez dokumentov prestopili mejo in prispeli v Detroit, kjer so bili zaposleni skoro leto dni dokler jim niso prišli na sled. Obsojeni so bili vsak na eno leto zapora, potem pa izgnani iz Amerike. Pred odhodom v Ameriko so najeli posojila na svoja posestva, sedaj pa se razočarani vračajo v domovino.
Pred nekaj dnevi je v Osijek prispela z Dunaja vest, da je meseca julija prišel tjakaj Fran Jokoš, ameriški izseljenik iz Slatine, ki se je po dveletni odsotnosti vračal v staro domovino. Svojo prtljago je pustil v železniški garderobi, pa ni prišel po njo. To je oblastvom bilo sumljivo in so otvorila kov-čeg in našla v njem Jokoševe dokumente, čekovno knjigo, fotografije ter pisma iz Slatine in Djakova. Izginil je na zagoneten način in nihče ne ve, kje se nahaja. Domneva se da je postal žrtev zločina.
V Krškem je umrl po kratki težki bolezni odvetnik dr. Ivan Dimnik, rodom iz Trbovelj, sin obče znane rodoljubinje ge. Dimnikove ki je pred leti umrla in tudi sam zlasti v mlajših letih zaslužen narodni delavec.
Znani jugoslovenski akade-mični kipar Dragotin Aramba-šič je odlikovan s francoskim redom akademske palme.
-o-
i
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala niti življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu Franku Jaklich-u.
Po petdnevni mučni bolezni je na posledicah mrtvouda izdihnil 31. avgusta, 1928. Pokopan je bil po katoliškem obredu dne 2. septembra na katoliškem pokopališču v Cornwall, Pa. Pokojnik je bil mirnega značaja ter je imel mnogo prijateljev, kar se je pokazalo ob času njegove smrti. Prišli so od blizu in daleč, da se poslo-ve od njega na mrtvaškem odru, obdali so ga s cvetjem, spremili ga na njegovi zadnji poti, ter nam pomagali in nas tolažili v grenkih urah. Pokojnik zapušča poleg svoje družine enega brata tu v Cornwallu, enega pa v stari domovini.
Prav lepo se zahvaljujemo društvu sv. Srca Jezusovega, št. 159 J. S. K. Jednote za darovane vence in korporativno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi društvu sv. Alojzija, št. 41 K. S. K. Jednote, katerega član je pokojnik tudi bil, za obisk in spremstvo pri pogrebu. Hvala njegovemu bratu in družini za cvetlice in tolažbo v žalostnih urah, kakor tudi svakom Johnu, Franku in Jakobu Simonich in njih družinam iz Steeltona za vence, tolažbo in spremstvo pri pogrebu. Hvala za vence, sožalje in tolažbo družinam John Vrane-sich, Tom Novosel, Nick Jurjef-čič, Jakob Luzar in kolegom pokojnika v “šaftu” št. 4.
Hvala nadalje vsem, ki so dali brezplačno na razpolago ■svoje avtomobile za pogreb, in naj nam oproste, ker se ne moremo spominjati vseh imen. Sploh iskrena hvala vsem, ki so nam na kakoršen koli način izkazali svoje sožalje in pomoč v težkih urah.
Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti
bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali:	Marija	Jak-
lich, rojena Simonich, soproga; Frank in Jacob, sinova; Jennie in Rosie, hčeri.
Cornwall, Pa., 24. novembra 1928.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja očetu, oziro-ra soprogu in bratu
Johnu Markovich, dne 19. novembra, po dolgem bolehanju za vodenico. Pokoj nik je bil rojen leta 1859 v Rumanji vasi pri Novem mestu. V Zedinjenih državah je bival 42 let, tu v mestu Ely pa 36 let, ter je bil tako eden prvih tu-kajšnih naseljencev. Tu v Ely zapušča žalujočo soprogo, tri sine, Josepha, Johna in Matha, dve hčeri, Matildo in Rosie in dva brata, Josepha in Vincenca. Brata Matija zapušča v San Franciscu, Cal., v starem kraju pa enega brata in 3no sestro.
Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nas tolažili ob času, ko je nepozabni pokojnik ležal na mrtvaškemu odru. Zahvaljujemo se Rev. Mihelichu za tolažilni govor po maši zadušnici, ki se je čitala za pokojnika. Hvala vsem, ki so ga dne 21. novembra spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so se pokojnika spomnili z venci in cvetlicami. Ti so: John Markovich Jr., Joe Markovich in družina, Matevž Markovich, Mr. & Mrs. Jos. Markovich Jr., A. J. Harri in sin, Vincent Markovich, Mr. in Mrs. Loui« Rebol, Mr. in Mrs. Fr. Trlep, Mr. in Mrs. Math Maki z družino, Mr. in Mrs. Steve Feejla z družino, družina Ardine iz Cook okrožja, Otto Mayerb, društvo Sv. Srce Jezusa, št. 2 JSKJ, Sv. Družina, N. S. Spo-lek. — Za zadušnice so darovali sledeči: Mr. in Mrs. Frank Trlep, Mr. in Mrs. Enrico Bu-raglio, Mr. in Mrs. John Brula,
Italijansko ministrstvo vnanjih del je nedavno izdalo zanimiv popis Italijanov v inozemstvu. Po tej statistiki živi v Jugoslaviji (po podatkih iz lanskega leta) 14,392 Italijanov, in sicer 8.369 moških in 5960 žensk. Po poklicu je 3691 zidarjev, kmetovalcev in navadnih delavcev, 3880 zaposlenih v raznih obrtih (krojači, brivci itd.), 1244 Italijanov je zaposlenih v trgovini, 817 v svobodnih profesijah, 120 je i privatnih uradnikov, 80 ribičev I in 30 umetnikov. Italijanskih 1 šol je v Jugoslaviji 11 s 669 j učenci. V vsej Dalmaciji je po tej italijanski statistiki 6802 Italijanov, optantov in kolonistov, v ljubljanski konzularni jurisdikaciji pa 3.809. V odstotkih je v Jugoslaviji 0.11 procentov Italijanov v primeru ? celokupnim prebivalstvom.
Tiskovna zadruga v Ljubija ni bo izdala v spomin na desetletnico osvobojenja in uedinje-nja obsežno delo dr. Bogumila Vošnjaka “U borbi za ujedi-njenu nacionalnu državu.” Spis je sestavljen v srbohrvaščini, da bo zajel kar najširši krog čitateljev po vsej naši državi. Pisec je bil član Jugo-slovenskega odbora in je prebil vsa vojna leta v Parizu, Londonu, Rimu, v Zedinjenih dr žavah in drugod, neumorno delujoč v duhu našega maksimalnega narodnega programa. Njegove v angleščini in fran coščini spisane knjige so znat no pripomogle, da so se v zavezniških vrstah jasnili megleni pojmi o avstrijskem problemu. G. dr. Vošnjak, ki je že i v prejšnjih slovenskih spisih, i zlasti v knjigi “Na razsvitu’1 pokazal svoje odlične publici stične sposobnosti, bo s tem
(Dalje na 0. strani)
| Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. Steve Banovec Jr., Mr. in Mrs. Mike Papež, Mr. in Mrs. Joe Kolenc, Mr. in Mrs. M. Stukel. — Prisrčna hvala vsem!
Žalujoči ostali:	Mary	Mar-
kovich, soproga; John, Joseph
I in Math, sinovi; Matilda in Rosie, hčeri; Vincent, Matija in : Joseph Markovich, bratje.
Ely, Minn., 24. novembra 1.928,
:: rIr
% ::
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
m++fm+*++++-
(Nad&ljevanjo)
“Pet/ je vzkliknil kapitan. “No, to je bolje. Pet proti nam trem, ostanemo še štirje proti devetim. Sedaj je bolje razmerje, kakor smo ga imeli v začetku. Tedaj nas je bilo sedem proti devetnajstim, ali smo mislili, da jih je bilo, kar je navsezadnje vseeno. (Upornikov je bilo kmalu samo osem, kajti oni, ki ga je ustrelil gospod Trelawney na ladji, je umrl istega večera za svojo rano. Vendar je zvesta stranka o tem zvedela šele pozneje).
PETI DEL NA MORJU XXII. POGLAVJE Prvi dogodki na morju.
Roparji se niso vrnili in nobenega strela ni bilo več slišati iz gozda. Za ta dan so prejeli “svojo merico,” kakor se je izrazil kapitan, in imeli smo dovolj časa in miru, da smo preiskali ranjence in pripravili kosilo. Sodnik in jaz sva kuhala na prostem ne glede na nevarnost, in celo zunaj smo komaj vedeli, kaj smo delali, ker groza nas je spreletavala vsled glasnega ječanja zdravnikovih ranjencev, ki nam je bilo na ušesa.
Izmed osmero mož, ki so padli v boju, so samo trije še dihali: ropar, ustreljen pri strelni lini, Hunter in kapitan Smo-lett; in izmed teh treh sta bila prva dva ravno toliko kot mrtva; ropar je umrl takorekoč pod zdravnikovim nožem, Hunter pa se ni več zavedel na tem svetu, četudi smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi ga rešili. Umiral je cel dan, glasno hropel kakor stari morski ropar doma, ko ga je zadela kap; toda udarec mu je zlomil rebra in pri padcu si je poškodoval lobanjo in je umrl drugo noč.
Kapitanove rane so bile nevarne, vendar ne smrtne. An-dersonova kroglja je zlomila'lopatico v rami in oprasnila pljuča, vendar ne močno; druga kroglja pa je samo raztrgala in premaknila nekoliko mišic v mečah. Gotovo je bilo, da ozdravi, je rekel zdravnik, samo ne sme hoditi, in če je mogoče niti gibati rok, niti cele tedne govoriti.
Po kosilu sta sedla sodnik in dr. Livesey h kapitanu, da se posvetujejo. — Poldne je že davno minulo, in tedaj je vzel zdravnik klobuk in samokres, si opasal sabljo, utaknil v žep zemljevid, in je s puško preko rame zlezel na severni strani čez ograjo in jo udaril skozi drevje.
Gray in jaz sva sedela na drugem koncu hiše, tako da nisva mogla ničesar slišati, kaj so se oni trjie razgovarjali; in Gray je vzel svojo pipo iz ust in jo popolnoma pozabil utakniti nazaj, tako zelo ga je osupnil ta dogodek.
“Preklicano vendar,” je dejal, “ali je dr. Livesey blazen?”
“Najbrže ne,” sem rekel. ‘ Mislim, da je on zadnji med nami, ki bi se mu zgodilo kaj takega.”
‘No, praviš, on morebiti ni blazen;	toda	ako	ni on,	potem
sem jaz; zapomni si moje besedo.”
“Zdi se mi, sem odgovoril, “da ima	zdravnik svoj vzrok,	in
če se ne motim, je odšel poiskat Bena Gunna.”
Imel sem prav, kakor se je pokazalo pozneje; medtem pa je vladala v hiši neznosna vročina in pesek znotraj osti’oga je kar žarel v poldanskem solncu; meni je prišla v glavo neka misel, ki na noben način ni bila prava. Začel sem namreč zavidati zdravnika, ki se je lepo sprehajal po hladni senci v gozdu, ko so ptice prepevale okoli njega in smreke razširjale svoj prijetni vonj. Jaz pa sem moral sedeti kot na ražnju; obleka se je oprijemala vroče smole; okoli mene je ležalo toliko mrtvih trupel, da me je prostor navdajal s studom, ki je bil skoro tako močen kot moj strah.
Ves čas, ko sem izpiral hišo in potem umival jedilno posodo, sta stud in zavist postajala vedno močnejša, dokler nisem navsezadnje, ko sem stal ravno blizu vreče za kruh in me nihče ni opazoval, storil prvega koraka za beg, napolnil oba žepa svoje suknje s pečencem, vzel par samokresov in smodnik.
Ponudila se mi je za beg krasna priložnost. Sodnik in Gray sta marljivo zavezovala kapitana; obrežje je bilo čisto, in jaz sem jo udaril proti bregu preko ograje in v najbolj gosto goščavo, in predno so opazili mojo odsotnost, sem bil že tako daleč, da me njihovo klicanje ni moglo več doseči.
To je bila druga neumnost, mnogo večja od prve, ker sem pustil samo dva zdrava človeka za stražo hiše. Toda kakor prva, je tudi ta mnogo pripomogla k naši rešitvi.
Mahnil sem jo naravnost proti vzhodni obali otoka, kajti bil sem odločen iti po morski strani rtiča, da se tako izognem vsaki nevarnosti, da bi me ne mogli zagledati od sidrišča. Po dolgem potu sem prišel do morja.
Nikdar nisem videl mirnega morja okoli Otoka zakladov. Četudi je solnce pripekalo nad mojo glavo in ni nobena sapica pihljala in je bila daljna morska gladina mirna in modra, so se gibali veliki valovi ob celem zunanjem obrežju, gromeli in bobneli dan in noč, in mislim, da ni prostorčka na otoku, kamor ne bi seglo njihovo bučanje.
Z veliko radostjo sem hodil po bregu, in misleč, da sem šel dovolj daleč proti jugu, sem krenil v gosto grmovje in se oprezno plazil proti vrhu rtiča.
Za menoj je ležalo morje, pred menoj pa sidrišče. Morska sapica je skoro popolnoma prenehala; sidrišče pa je pod zavetjem Otoka zakladov ležalo mirno, kakor tedaj, ko smo prvikrat dospeli do njega. In Hispaniola se je v tem miru zrcalila od zastave doli do vodne črte, in črna zastava je vihrala vrh njene jambore.
Ob njej je ležal en čoln in Silver v sprednjem delu, nekaj mož pa je slonelo na zadnjem delu ladjice, in eden izmed njih je imel rdečo čepico. Očividno so se pogovarjali in šalili, akoravno nisem mogel v tej daljavi slišati, kaj so govorili. Kar naenkrat se je vzdignilo strašno, nadnaravno vriščanje, ki me je izprva močno prestrašilo, akoravno sem se kmalu spomnil, da je bil to glas kapitana Flinta, in zdelo se mi je celo, da sem mogel razločevati ptiča po njegovem svitlem perju, ko je sedel na roki svojega gospodarja.
Kmalu potem, ko je čoln odrinil, sta odšla mož z rdečo čepico in njegov tovariš v spodnje prostore ladje.
Skoro ravno takrat je zahajalo solnce za “Daljnogledom,” in začelo se je temniti, ker so se megle hitro zbirale. Spoznal
sem, da ne smem izgubljati časa, ako šem hot£l še tisti večer najti čoln.
Bela skala, ki se je dobro videla iznad grmovja, je bila še vedno kako osmino milje oddaljena, in precej časa sem potreboval, da sem dospel do nje. Skoro je bila že noč, ko sem bil pri cilju. Ravno pod njo se je nahajala majhna, s travo zaraščena votlina, ki so jo skrivale skale in gosto, skoro do kolena segajoče grmičevje. V sredi je bil majhen šotor iz kozjih kož, kot so v navadi pri angleških ciganih.
Stopil sem v votlino in dvignil eno stran šotora, in tam je bil čoln Bena Gunna, narejen kolikor mogoče priprosto; surovo, na eno stran nagnjeno ogrodje je bilo iz trdega lesa in nad njim se je razprostirala nekaka streha iz kozjih kož, z dlako na znotraj. Coin je bil zelo majhen celo za mene, in skoro si ne morem misliti, da je mogel nositi odraščenega človeka. V njem je bila nizka, postrani ležeča klop, nekaka prečka za noge in dvokrilno veslo.
Mislili boste, da sem se nataval sedaj, ko sem našel čoln Pa med tem so me obšle nove druge misli, ki so rnis tako trdovratno prevzele, da bi jih izvršil, mislim, tudi proti volji kapitana Smoletta. In misel je bila ta: peljati se pod varstvom noči skrivaj na morje, odrezati Hispaniolo, da bi zavozila v morskem toku na breg, kjer bi se ji zljubilo. Spoznal sem namreč, da so roparji po ponesrečenem napadu želeli dvigniti sidro in odpluti dalje. Zelo dobro bi bilo, sem si mislili, ako bi se to posrečilo, in ko sem sedaj videl, da so pustili stražo na ladji brez čolna, bi se dalo to izvršiti brez posebne nevarnosti.
Sedel sem na zemljo, da počakam teme, in slastno pojedel svoj pečenec. Noč je bila kakor nalašč za moj namen. Megla je zakrila celo nebo. In ko sem zadel čolnič na ramo in z veliko težavo zlezel iz votline, kjer sem večerjal, sem videl na celem sidrišču samo dve svetli točki.
Ena je bil velik ogenj na obrežju, okoli katerega so ležali poraženi lopovi in pijančevali. Druga, samo majhna lisa svit-lobe v temi je oznanjala lepo zasidrane ladje. Odtok jo je obrnil, njen rilec je bil obrnjen sedaj k meni, in edine luči na krovu so bile v kabini; kar sem jaz videl, je bil samo odsev krepkih žarkov na megli, ki so se razlivali skozi eno zadnjih oken.
Odtok je trajal že nekoliko časa, in moral sem precej daleč gaziti po pesku, v katerem sem se večkrat do gležnjev pogreznil, predno sem dospel do odtekajoče vode; nato sem jo bredel nekoliko in precej moči in spretnosti je bilo treba, da sem položil čoln v vodo.
XXIII.
Na upadajočem morju.
Čolnič je bil za osebo moje velikosti in teže zelo varna ladjica, ki je lfepo plavala po morju, vendar jo je bilo nenavadno težko voditi. Kljub vsem naporom se je vedno obračal iz svoje smeri in vrtenje okrog lastne osi je bil njegov najboljši manever. Celo Ben Gun sam je priznal, da ga je bilo zelo težko voditi, dokler nisi poznal njegovih lastnosti.
In teh njegovih lastnosti gotovo nisem poznal. Obračal se mi je v vsako smer, samo v ono ne, kamor bi bil jaz rad; največ sem vozil s stranjo in popolnoma sem prepričan, da bi sploh nikdar ne dospel do ladje, če bi ne bilo odtoka. Naj sem veslal, kakor hitro sem hotel, odtok me je gnal na dobro srečo hitro dalje, in tam je ležala Hispaniola ravno prek mojega pota, tako da je nisem mogel zgrešiti.
Najprvo se mi je pokazala kakor črna, temna hiša, zatem se je prikazalo njeno ogrodje in naposled sem bil pri njej, ob vrvi njenega sidra, ki sem jo zagrabil.
Vrv, napeta kot tetiva loka je močno vlekla svoje sidro. Okoli in okoli ladje je tok v temi šumljal in žuborel, kakor gorski potok. En sam urez z mornarskim nožem in Hispaniola bi plavala z odtekajočim morjem!
Do sedaj je bilo vse dobro; potem pa sem se spomnil, da je prerezana napeta vrv sidra ravno tako nevarna, kakor okrog ssbe bijoč konj. Deset proti eni se je lahko stavilo, da bi vrv pometla mene in moj čoln iz vodne gladine, ako bi bil tako brezmiseln in bi odrezal Hispaniolo od sidra.
Radi tega sem se ustavil, in če bi mi ne bila sreča zopet tako posebno mila, bi moral svoj načrt opustiti. Toda male sapice, ki so začele pihljati od jugovzhoda, so se takoj, ko je nastopila noč, preobrnile v jugozapadne vetrove. Ravno ko sem to razmišljal, je potegnil veter bolj močno, zgrabil Hispaniolo in jo potisnil proti toku navzgor in na veliko svoje veselje sem začutil, kako je vrv v moji roki odjenjala in se je roka, s katero sem jo držal, za trenotek potopila v vodo.
V tem trenotku je bil moj sklep storjen; vzel sem svoj nož, ga s pomočjo zob odprl ter rezal vrvico za vrvico, dokler se ni ladja držala samo še na nitih. Nato sem počakal, da prerežem tudi še te, kadar ne bodo preveč napete.
Ves ta čas sem slišal glasove iz kabine; da pa povem resnico, moje misli so se tako pečale z drugimi stvarmi, da nisem imel časa poslušati. Sedaj šele, ko nisem imel drugega opravila, sem začel bolje paziti.
(Dalje prihodnjič)
-------O--------
bo pisal ‘Piccolo’ čez sedem let?
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 5. strani)
pomembnim spisom obogatil jugoslov memoarsko literaturo in zapustil tudi poznejšipi rodovom delo trajne vrednosti.
Z dnem 24. junija je bilo na progi Zidani most-Zagreb med postajama Dobova in Savski Marof otvorjeno novo postajališče, ki se imenuje “Sotla.” Slovenska poslanca dr. Wil-fan in dr. Besednjak delata preglavico hiperfašističnemu “Piccolu.” Dr. Wilfan je predsedoval manjšinskemu zborovanju v Ženevi. Koga pa prav za prav zastopa dr. Wilfan na manjšinskih sestankih? Dru-gorodci v Julijski Krajini ga odklanjajo, ker so vdani fašizmu. Ali zastopa dr. Wilfan morda one, ki so ubili Cerkvenika? Tako vprašuje “Piccolo,” katerega strese nova jeza pri misli na dr. Besednjaka, ki
je bil izbran za voditelja stalnega manjšinskega tajništva na Dunaju. “Piccolo” je bridko zadela dr. Wilfanova enun-cijacija: “Narodne manjšine so pripravljene, da se žrtvujejo tujim državnim enotam, toda ne soglašajo s prehodom v drugo narodnost, ki bi jih absorbi rala. Proti absorbiranju se po^ stavljajo odkrito v bran.” “Piccolo” bi rad norce bril z manjšinsko akcijo. Po njegovem mnenju ne bo nikdar nič dosegla in je vse skupaj le smešna komedija. “Slovenci v Julijski Krajini so sprejeli z veseljem novo domovino in se prilagodil-jejo novim zakonom, novim običajem in novemu duhu z ganljivo spontanostjo . . .” Pred par leti je pisal “Piccolo’ še o 500 tisočih Jugoslovenov v Julijski Krajini in strinjal se je kolikortoliko z njihovimi šolskimi zahtevami. Dane? stojimo pred fašističnim čudežem, da je Jugoslovenov le še par sto tisoč, drugo je vse asimilirano. Bog zna kaj in kako
Na železniški progi Žitomi-sliči-Krušenci v Hercegovini se je pripetil te dni zanimiv primer, o katerem govori vsa tamkajšnja okolica. Petletna deklica Dara Devamla se je igrala na železniški progi ter utrujena zaspala med tračnicami. Privozil je tovorni vlak. Vlakovodja zaradi ovinka ni pravočasno zapazil otroka in vlak se je ustavil šele, ko je že vsa kompozicija šla preko otroka. Osobje vlaka je takoj pohitelo gledat, kaj se je zgodilo. Na največje začudenje in veselje vseh je bila deklica le neznatno ranjena na glavi. Kakor je sama povedala, se je prebudila šele, ko je vlak že vozil nad njo. Zaradi strahu je nepremakljivo obležala in si tako ohranila življenje.
IZŠEL JE Slovensko Amerikanski
Te dni je iz Splita odplovi) prekooceanski parobrod “Pre-zident Wilson.” V Splitu se je vkrcalo 117 dalmatinskih izseljencev, v Trstu pa 74(5 Slovencev in Hrvatov z Goriškega in Istre. Kakor so pripovedovali slovenski emigranti, se je z Goriškega izselilo doslej nad 9000, iz Istre pa približne 25.000 naših rojakov. Italijanska oblastva delujejo zlasti na to, da se izsele naši ljudje na obmejni coni ter jim dajejo tudi sredstva za emigracijo.
V
za leto
1929
Cena 50e
Naročila ipošljite na
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St.,
NEW VOUK, N. Y.
rxxxxiiiiiixixrixizxxxnz
r*r
GLAS NARODA
NAJSTAREJftI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J« najbolj razširjen list v Ameriki; donaša v. nje svetovne novosti, najb°‘)s izvirna poročila iz stare d°,n " vine; mnogo šale in prevode r°" manov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ca borno pošiljk-Vaa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York,^^^
En
s:
Odkar so bile ratificirane nettunske konvencije, je Dal macija vedno bolj izpostavljena italijanskim šikanam in invaziji. Nekaj časa so italijanske tovarne v Dalmaciji markirale dobro voljo, da bodo tudi po ratifikaciji nettunskih konvencij napram delavcem in nameščencem naše narodnosti lojalne, toda zadnje dni se že kažejo težke posledice tega ponižanja pred Italijo. Tvor-nica “Adria Portlandcement” v Solinu, ki jugoslovanske delavce zelo mizerno plačuje, jih je začela že odpuščati. Vsa boljša mesta so zasadli Italijani, ki so prišli iz Italije. Tako bo Dalmacija kmalu preplavljena z Italijani, a naši ljudje bodo morali na svoji zemlji stradati
Kakor poročajo iz Delnic, so kmetje v tamkajšnji okolici opazili v zadnjem času več medvedov. Živali so precej krotke in doslej niso napravile znatne škode. Kmetje so videli tudi nekoliko mladih medvedov.
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
obresti
plačuje na denarne vlogc
Prudential Bank
(Zakrajšek & Cešark)
455 W. 42. St., New York, N*
To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 g*aV'
mce in dvoma.
rezerve. O njeni
za-
— Poslužujte se Je; nesljivosti torej ne more b1 *
ŠE JE ČAS!
Tako so rekli mnogi, ko je bil priobčen prvi oglas glede našega stenskega koledarja. To bi bilo res za one, ki so tukaj v Clevelandu ali v bližini. Kaj pa oni v starem kraju ? Tem je treba sedaj takoj poslati naš KOLEDAR, drugače ga ne bodo dobili pred Božičem; in to je, kar največ velja.
Ne čakajte torej in ne odlašajte, vsak dan šteje manj časa in tako se lahko zanemari ali pa pozabi, saj veste, da smo radi pozabljivi.
2 koledarja staneta s poštnino vred 5()c, 4 pa $1.00.
Pridite, naročite ali pišite na
A. GRDINA & SONS 6C19 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
sjiiimimiimmimmiiimiiiii
(Lepe g tiskovine
■a vaia drnitva, la trgo*c • posameznike, za vsakovrs n« prireditve dobite vselej
| po nizkih cenah
T prvi slovenski »nilski	5
karal t Zjed. državah,	;
5	dobit« ob vsakem času **'
■esljivo in
§ točno postrežbo
mm
8e priporočam drufitvo*.	;
lakom, trgovcem zn vse P* '
S	like. Prevzamemo najve«
5	kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave-	|
CLEVELAND, O.
i	\
~<iimiiimimiimiimiuiimi!iiiiH|l,ig|l>
Ko ivu
se !thb ‘la-Hod P
Ko se je vozilo nekaj splavarjev iz Kresnic proti Zidanem mostu se je en splavar s splavom zaletel v podporni drog, s katerim je podprt litijski most. katerega bas sedaj popravljajo. Splavarji so si* hitro pomagali iz zadi’ege: podpornik so kar odsekali, ne glede na varnost mostu. Neprevidne splavarje so litijski orožniki zasledovali ob savskem toku, dokler se jim ni posrečilo, da so jih legitimirali. -----------------o-------
Georgina ali dalija.
Vsak pozna georgino ali dalijo, ki krasi naše vrte pozno v jesen. Njena prvotna domovina je Mehika, odkodier je bila okoli leta 1790 prenešena v Evropo. Iz par prvotnih oblik so dozdaj vrtnarji vzgojili do tri tisoč različnih vrst. Ime geor-gina je dobila na čast petro-grajskega prirodopisca Georgija, ime dalija pa po botaniku Dahlu, ki se je mnogo trudil za nje razširitev in za vzgojitev novih vrst.
Najveeja in naj«tarej£a vlovenska slataruka trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v»eh c® in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
«i0SS St Clair Ave. ia 938 E. 79th St, Cleveland, O.
t
Najboljše pevce-kanareke, cina-mon vrste prodaja
FRANK E. LUNKA
15413 Lucknow Ave.
CLEVELAND, OHIO Cena S10, $12, $15 in $20; samice: $2.50, $3 in $5. Tudi kletke, žito in vse drugo za vzdrževanje ptičev.
Sprejemam naročila iz vseh delov Združenih držav. Naročilu priložite P. O. Money Order.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naxna-nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče pos!e.
933 E. 185th St.	Cleveland, Ohio.
»a
ih
to
tl
$
d
i;
rmxrxTTxxxxxxxxxxiixxxxTiTxxxxxxxxxxxxxxxxxxr
BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA
bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade.	,
Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE P*'1' STOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih ,ki znaša le P.° 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30.00. Stroški za direkten brzojav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo Pa kot do sedaj po $1.00.
NAKAZILA V cenah:
DINARJIH IN LIRAH izvršujemo po
sledečih
Din.	v Jugoslavijo 500 	$ 9.30		Lir 100
It	1,000 ....		$..18.40	200
*»	2,500 ....		$ 45.75	300
tl	5,000 			$ 90.50	500
>■»	10,000 ....		$180.00	” 1000
v Italijo
..$ 5.75 .................$11.3«
..$27.40 ............. .	$54.2->
Odpremite vaše božično nakazilo čimpreje preko znane:
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.	NEW	YORK,	N.
l
cjcxxxxxxxxxx xxx xxxxnxim trti TTYTTTyrTTYrm
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	***
Iideluje pooblastila, kupno pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Por?vo »H vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi xa Amen stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
»uiiiiiiiimtmummgmtt»niniiiini»miiinimrmi»iiniiinntm»