OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 11, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 113
iVOVf GROBOVI
•Starina blatnik
Po dolgi in mučni bolezni je Pf^minila Katarina Blatnik, ro-jcna Kvas, star 58 let. Stanova-^ je na 18604 Kildeer Ave. Do-je bila iz vasi Brdo, fara Ra-"Ic, kjer zapušča očeta in več sorodnikov. V Ameriki se je na-^jala 28 let in je bila članica ^štva Carnilo Hive št. 493 TM ^Podr. št. 14 SŽZ.
Tukaj zapušča soproga Do-doma iz vasi Pod hosta. Toplice, dva sinova, Harry Edward, hčer Katarine, dva ^Uka in več sorodnikov. Pogreb ^ Vrši v sredo zjutraj ob 8.15
iz pogrebnega zavoda Joseph in sinovi, 458 E. 152 St., v ^^kev Our Lady of Perpetual pP na Neff Rd. ob 9. uri in na-pokopališče Calvary.

DONIAK
čeraj zjutraj je preminila
Doniak, stanujoča na
E. 36 St. V Calumetu,
zapušča brata, ki bo dospel
^pogreb, za katerega skrbi po-
^^ni zavod Joseph Žele in si-
6502 St^ Clair Ave. Po-
^."^ftosti bomo poročali prihodnjič.
^6
ll2 ^bi
'NAC KOCJAš
Sjioči so našli mrtvega na nje-
emu stanovanju na 823 E.
k St. Ignac Kocjaš. Star je bil Bil je član društva Mir št.
|^°uth Ave., Garfield Hghts. ^ Je Članica društva sv. Ane
SNPJ. Pogreb oskrbuje po-'ni zavod Joseph Žele in si-458 E. 152 St. Podrobnosti "'o poročali prihodnjič.
''^Ry peskar
u ° dolgi bolezni je preminila Peskar, rojena Stastny,
77 let, stanujoča na 11022
" - - - - - — -
ii|. ^^0 KSKJ. S svojim pokoj-®°Progom Antonom je svoje-Vodila gostilno v newbur-G&selbini, kjer je bila druži-'obro poznana ter aktivna pri " in Slov. nar. domu.
zapušča žalujoče hčere |(ji ■ Sophie Perko, Mrs. Rose iiiilj °yski in Mrs. Blanche Chesty ! Louis, vnuke, pravnu-^''ata Thomas ter Stanley, se vrši v sredo zjutraj ob L.iz pogrebnega zavoda t^h F'erfolia v cerkev sv. Lov-jj 9. uri in nato na poko-® palvary.
V
SHIMITS
k . ^^kaj mesečnem bolehanju W ^'ttinil na svojemu domu Vy Shimits, star 75 let. Stano-21206 Kenyon Dr., Ma-®'Shts, O. Doma je bil iz selo Petricko, od-^ prišel v Ameriko pred '• Bil je član društva sv. 22 HBZ.
1^0 J. Zapušča Žalujočo sopro-: ^i>v sedem otrok: Mrs.
Medic, Mrs. Catherine !\ Mrs. Anna Adamec, Helen Matko, Mrs. in Frank, vnuke, Sea^ • ^Gstro Mrs. Tonka Pogreb se vrši v torek pogrebnega Louis Ferfolia v cerkev na E. 40 St., ob 10. uri ° pokopališče Calvary.
TRUMAN ODREDIL PREISKAVO ČIANGKAJŠKOVE PROPAGANDE
WASHINGTON, 10. junija—Predsednik Truman je odredil, da se preiščejo slučaji posredovanja, ko je šlo za ameriško posojilo in pomoč generalu Čiangkajšeku, pa se je uporabilo denar na nepošten način, da bi se vplivalo na ameriško javno mnenje, kakor je potrdil državni tajnik Dean Acheson pred senatnim odborom za zunanje zadeve.
Gre za obširno preiskavo, ki
so jo sprožili senatorji brez ozira za katero državo gre, ki je dobila pomoč od Amerike in so imeli vmes prste razni posredovalci.
Veliko preiskavo bo vodil oddelek za pravosodje v zvezi z ameriškimi tajnimi obveščevalnimi uradi. Napoveduje se, da bo marsikdo razgaljen kot izdajalec ameriških varnostnih inte-restov.
Predvsem gre za posredovanja v prid ameriške pomoči kitajskim nacionalistom. Gre za denar, kakor tudi njegovo uporabo, ki ga je dala Amerika Kitajski. Gre pa tudi za blago, ki se je pošiljalo v zadnjih letih na pomoč Čiang Kajšeku, o katerem se trdi, da je v zvezi s čudnimi in skrivnostnimi zlorabami.
Zasliševanje Achesona končano
WASHINGTON, 10. junija — Državni tajnik Dean Acheson je končal svoje pričevanje in za-sli^nje pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Zasliševanje je trajalo polnih osem dni.
Državni tajnik je ob koncu zavrnil obtožbo republikancev, da izvaja državnotajništvo diktatorsko oblast nad ameriško vojaško strategijo. Priznal je, da je bilo nasprotno gotovim vojaškim manevrom generala Mac-Arthurja na Daljnem vzhodu, to pa v interesu ameriške varnosti, kakor tudi v cilju, da se ne zaplete Sovjetska zveza v direktne boje.
Z zasliševanjem Achesona se je zapisnik pomnožil na 1,500,-000 besed, od katerih odpade na Achesona 424,750, ali skoraj tretjina celotnega zapisnika.
Prihodnji na zaslišanju je general Wedemeyer.
Junaka pa taka . . .
Gre za 21-letnega Roy Millar-ja in 19-letnega Harolda Whita, oba iz kraja Spencer, W. Va. Bila sta na obisku v Barbertdnu, Ohio, kjer sta posetila svoje sorodnike. Sicer sta pa pri vojakih na štirimesečnem vežbanju.
Priliko v Barbertonu sta izrabila v to, da sta šla ven na polje in si s strelom odstrelila kazalec in sredinec desne roke, da bi se onesposobila za streljanje z vojaško puško. Zaključek : Oba v ječi čakata na vojno sodišče.
Kje sta pobegla britska diplomata?
LONDON, 10. junija—Afera dveh neznanokam izginulih britanskih diplomatov Burgessa in MacLeana je še vedno zavita v največjo skrivnost in negotovost. Kakor smo poročali, gre za načelnika oddelka v zunanjem ministrstvu za zveze med Veliko Britanijo in Ameriko ter Veliko Britanijo in Daljnim vzhodom.
"Če bi se izkazalo, da sta oba diplomata odšla v Sovjetsko zvezo, bi ta korak pomenil precej nevarnosti za zaveznike v mednarodni politiki, ker sta oba begunca v posesti najintimnejših diplomatskih vesti in poročil londonskega zunanjega ministrstva," je dejal ameriški tajnik Dean Acheson.
Vsa policija nekomunistične Evrope je na nogah. Policijska poročila si v celoti nasprotujejo. Ko so preiskali Francijo in trkali po vseh hotelih in privatnih stanovanjh, beguncev niso našli.
Mar sta bila diplomata ugrabljena?
Ko so prenesli težišče policijskih preiskav v Italijo, se negotovost glede bivanja obeh diplomatov ni zmanjšala. Rimski list "II Tempo" je trdil da je bil Bur-gress v nekem hotelu v Firenzi, odkoder da je odpotoval nazaj v Francijo, dočim je romunski komunistični radio razširil vest, da sta oba britanska diplomatska begunca prišla z letalom v Prago.
Najmanj 1,500 policajev in detektivov po Evropi raziskuje afero. Gre za preiskave po hotelih, nočnih lokalih, železnicah, avtobusih, zračnih prevoznih sredstvih, obmejnih postajah, na suhem in na morju, toda vse do sedaj brez uspeha.
Mnoge glave se pečajo celo z mislijo, da sta bila oba diplomata na skrivnosten način ugrabljena, ko sta bila v Franciji na dopustu. Afera nima primere v zgodovini britanskega zunanjega ministrstva. Žena MacLeana je Amerikanka iz New Yorka in pričakuje porod tretjega otroka.
Na obisku
V soboto je posetil naše uredništvo in si ogledal našo tiskarno glavni predsednik SNPJ, Mr. Joseph Culkar iz Chicage, in sicer v spremstvu Mr. Math Pe-trovicha, predsednika Gospodarskega odbora SNPJ.
SREČA V NESREČI: JUGOSLOVANSKO LETALO EKSPLODIRALO. TODA VSI POTNIKI SO ŽIVI
MONAKOVO, 10. junija—Jugoslovansko potniško letalo je vzletelo iz Frankfurta v Nemčiji s 14 potniki v smeri proti Beogradu. Kmalu po vzletu je moralo letalo nasilno pristati. Ko je izstopilo vseh 14 potnikov, je letalo eksplodiralo in zgorelo.
Pilot letala je dejal, da je pristal nasilno, ko je kmalu po vzletu opazil za svojim sedežem, da nekaj tli za njim, oziroma že gori, iz česar bi se dalo sklepati,
da gre za akt sabotaže. Jugoslovanska gospodarska komisija za zapadno Nemčijo, ki se nahaja- v Frankfurtu, je komentirala dogodek na ta način, da gre za pokvare na motorjih.
Med potniki je bil tudi 15-let-ni George W. Allen, sin ameriškega poslanika v Beogradu, ki je šel na obisk k očetu. Allen je dejal, da je bil nemalJ prestra šen.
RADI SRAJCE— SPLOŠNA STAVKA Williamson, W. Va., 10. junija — Pri družbi Scott-Nickels Bus Co. je bilo zaposlenih 28 voznikov. Pravila družbe predpisujejo^ da morajo vozniki imeti v službi predpisano srajco, ki se ujema s predpisano službeno obleko in kravato.
Voznik William Smith je mesto predpisane srajce oblekel športno. Prevozniška družba je smatrala, da je voznik Smith s tem kršil družbena pravila in ga je— odpustila.
Posledica: Vseh ostalih 28 voznikov omenjene družbe je stopilo iz solidarnosti v stavko.
Bradley na važnih posvetih v Evropi
WASHINGTON, 10. junija — Iz" Londona se poroča, da je imel ameriški general Omar Bradley, šef združenih glavnih štabov Amerike, važne sestanke s člani londonske vlade. General Bradley je prišel iz Pariza, kjer je pregledal vojaški položaj za-padne Evrope skupno z generalom Eisenhowerjem in zastopniki francoske vlade in vojske. Posebno je padel v oči sestanek, ki ga je imel z britanskim obram-benim ministrom Shinwellom.
Gen. Bradley ni niti namignil, da bi bila njegova misija poleg vojaškega tudi diplomatskega napaja ali da bi se tikala vprašanja premirja na Koreji. Bradley je dejal, da je njegova naloga ta, da vzpodbudi države članice severo-atlantskega pakta, da izvedejo čimpreje svoj oborožitveni program, "ker nobeden od nas ne ve, koliko časa nam je še na razpolago."
Bradley s sedanjim vojaškim položajem zapadne Evrope ni zadovoljen; sodi namreč, da se obrambeni program razvija prepočasi. Amerika stoji na stališču, da morajo prispevati v borbah na Koreji tudi druge države in se mora prenehati številčno razmerje, ki izkazuje, da nosi Amerika sama 90% bremena v korejski borbi. Britanci so dolžni, da pošljejo na Korejo več čet, kakor so to storili do sedaj, a obenem tudi vojno tehnični material.
Kaj se nahaja za obiskom generala Marslialla na Koreji in Japonskem?
30-lelnica poroke
Panes obhajata 30-letnico svojega srečnega zakonskega življenja dobro poznana Anton Jankovich in njegova soproga Cilka. Tone, ali kakor ga splošno navadno nazivajo, večni popotnik, je 5. junija obhajal tudi svoj 67. rojstni dan in 44 let, odkar je prišel iz stare domovine v Ameriko. Rojen je bil v vasi Prelože, pošta Lokev pri .Divači, Cilka pa je doma iz Slatne pod Goro na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921. Skozi dolga leta se aktivno udej-stvujeta na društvenem polju. Sinova Stanley in Edward in ne-broj znancev in prijateljev želijo slavljencema iskrene čestitke z željo, da bi jima bila sreča naklonjena, da bi zdrava dočakala zlato poroko!
Zopet v bolnišnici
Ponovno se je podala v bolnišnico Mrs. Katherine Zlatoper iz 837 E. 237 St., ki se sedaj nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, v sobi št. 410. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega popolnega okreva nja!
Randi Mast bega po svetu
NUTLEY, N. J., 10. junija— Randi Mast, vdova po ohijskem farmarju Haroldu Mastu, ki je bil pred osmimi meseci v bližini Medina, Ohio, iz zasede ustreljen, je radi ljubega miru pribe-žala s svojo štiriletno hčerko v predmestje New Jersey, da bi dobila zaželjni mir.
Kakor znano, sta oba morilca, Amerman in Killinger, obsojena na smrt na električnem stolcu in bosta justificirana v bližnji bodočnosti, če ju ne pomilosti govemer Lausche, na čigar mizi leži prošnja za pomilostitev.
Vdova Randi je bila ljubica morilca Amermana. Farma je bila prodana, z izkupičkom pa so se krili stroški, oziroma se je denar naložil za otroka. Sovraštvo do Randi Mast v kraju, kjpr je bivala in kjer se je izvršil zločin, je bilo tako veliko, da je v teku akcija, da se ji odvzame ameriško državljanstvo, ker je naturalizirana Amerikanka in da jo oblasti pošljejo nazaj v Nemčijo, odkoder je prišla.
stavka pri Aluminum Co.
Snoči ob šestih je zastavkalo delavstvo pri Aluminum Co. of Artierica, ki ima svoje delavnice na 2210 Harvard Ave. Prizadetih je okrog 2,400 delavcev. Podjetje ima naročila za obrambo. Stavka je sledila večmesečnemu neuspešnemu pogajanju za višje plače, klasifikacijo dela in bo-nusni sistem.
Žalostna vest
Mr. Frank Matičič iz 15307 Holmes Ave. je prejel v četrtek zvečer iz stare domovine brzojavno sporočilo, da je preminila v sredo ljubljena mati Frančiška Matičič, doma iz Ivanje selo pri Rakeku, ki je zdaj živela v Slovenski Bistrici, spodnje Štajersko. Pokojnica je dočakala častitljivo starost 89 let. V stari domovini zapušča sinove Kari, Tone, Ludvik in Jernej, tukaj v Ameriki pa sina Franka. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin.
Direktorij SND
Jutri, v torek zvečer se vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
MAR SE GRE ZA MIR ALI PREMIRJE? DRŽAVNI TAJNIK ACHESON PRAVI, DA NE
WASHINGTON, 10. junija—Obrambeni tajnik general Marshall se mudi že nekaj dni na Koreji in na Japonskem, kjer je imel več sestankov z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil na Koreji, generalom Ridgwayem. že prihod obrambenega taj-
nika gen. Marshalla je bil skrivnosten ; Marshall se je pojavil na Daljnem vzhodu kakor strela' z jasnega neba. Tako kraji, kakor tudi vsebina konferenc, se drži v največji tajnosti. General Marshall je sicer izjavil, da njegov prihod nima nikake veze z govoricami, da se pripravlja premirje na Koreji in da bi se ustavile sovražnosti ob znani 38. paraleli, marveč da je prišel po čisto vojaških poslih. Vendar je njegov prihod razburil predvsem južno Korejce.
Južno Korejci, stojijo slej ko prej na stališču, da je Kordja enotna in nedeljiva, da v svoji zgodovini ni nikdar poznala kakih paralel in da je bila enotna Koreja tudi od ameriške strani obljubljena že na konferenci leta 1943 v Kairu v Egiptu.
Rhee hoče, da se boj nadaljuje
"Mi bomo iz obupa nekaj napravili, če bodo. sklenili Združeni narodi karkoli, kar bi bilo nasprotno naši državni varnosti. Ni več paralele med severno in južno Korejo. Mi se borimo in se bomo borili brez ozira na paralele in morajo čete Združenih narodov iti naprej v severno Korejo," je dejal predsednik korejske republike znani Rhee, kakor se poroča iz Koreje.
Zunanji minister južne Koreje pa je celo trdil, da bi bilo premirje ob 38. paraleli "nevaren signal" za svobodni svet. Komunisti bi se pripravili vojaško in tehnično, da tako začnejo znova s poskusom, da poženejo vse zaveznike v morje; ali pa bi pripravili drugo fronto, ki se jim bi zdela potrebna za izvedbo svojega programa.
Gen. Marshall in vojaški poveljniki
General Marshall je imel sestanke ne samo v stanu vrhovnega poveljnika generala Ridg-waya, ampak tudi z ostalimi ameriškimi poveljniki na bojnem polju na Koreji. Sestal se je s poveljnikom kopne vojske generalom Van Fleetom v glavnem stanu osme ameriške arma-
Mesa je manj na trgu, ampak vlada ne bo odnehala od naporov za kontrolo
Iz vodilnih središč mesne industrije in glavnih trgov za govejo klavno živino prihajajo poročila, da grozi prebivalstvu pomanjkanje mesa.
V Clevelandu samem na mesnem trgu ni bistvenih sprememb. Po izjavah posameznih podjetij in klavnic se da sklepati, da je bilo te dni povpraševanje po svežem mesu sicer malo večje kakor običajno, vendar da ne gre za kako paniko ali kopičenje svežega mesa.
Trdi se, da je mesna industrija zaznamovala po zbranih podatkih v največjih središčih mesne industrije v teh dneh 76% vpadec goveje živine v primerjavi s zakoljem v istem času lanskega leta.
Iz krogov mesarjev se trdovratno širijo propagandne vesti, da bo zacvetela črna borza, če bo vlada vztrajala na svojem znanem stališču, ko je odredila znižanje cen mesu in klavni živini.
Predsednik Truman je ponovno zatrdil, da je njegovo stališče isto kot je stališče DiSalleja, šefa urada za stabilizacijo cen, in da smatra, da je sedanja politika glede mesnega trga pravilna ter da odgovarja interesom ameriškega prebivalstva.
Iz Washingtona se nadalje poroča, da bo dovolj edinosti med demokrati in republikanci, ako bo treba spraviti skozi kongres nujno potrebno zakonodajo.
de, ki nosi glavno breme zavezniških operacij na Koreji. Posebne sestanke je imel tudi s poveljniki poedinih divizij.
Značilnost teh sestankov je bila v tem, da so se vršili prav na bojnem polju sredi vojnega meteža pod navadnimi šotori. Tajnik Acheson: Premirje ni na obzorju
Državni tajnik Dean Acheson je izjavil pred senatnim odborom za zunanje zadeve, da v kolikor je njeniu znano, kakega premirja v korejskem sporu še ni na obzorju.
Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie pa je razodel ponovno, da se je obrnil na vlade držav, ki so soudeležene v korejskih borbah naj začnejo z novimi poskusi, da pride do premirja na Daljnem vzhodu. Istočasno je povdaril, da ni dobil od kitajskih komunistov nikakega odgovora na mirovno ponudbo Združenih narodov.
Zedinjeae države so obvestile Združene narode, da so ameriške čete, ki so sedaj na Koreji, kakor tudi kot zasedbene čete v Evropi, na razpolago Združenim narodom v njihovem stremljenju za skupno varnost.
Izgleda, da se pripravlja premirje
Države, ki so po svojih četah soudeležene v vojni na Koreji, izmenjavajo po svojih zastopnikih pri ZN svoja mišljenja, in se opaža zlasti po odhodu generala Marshalla na Japonsko in na Korejo velika razgibanost med temi krogi. Sestanki se vršijo redno in četudi ni izdano nobeno uradno poročilo o vsebini razgovorov, se vedno bolj utrjuje prepričanje, da gre za skorajšnje premirje na Koreji, posebno še, ko se da iz poročil iz bojišč na severni Koreji v srednjem sektorju sklepati, da je komunistični odpor v tem goratem predelu Koreje pred skorajšnjim zlomom.
Tajnik zračnih sil na Koreji
Tudi tajnik ameriških zračnih sil Finletter je odletel na Japonsko in na Korejo. Tajnik Finletter je imel sestanek s generalom Ridgwayem ter je nadzoroval ameriške zračne sile in naprave, o katerih se je izjavil, da nudijo zadovoljivo sliko.
COCA COLA PO TRI CENTE
NEW YORK, 10. junija — Podjetje Klein je najavilo, da je znižalo ceno Coca-Cola na tri cente za steklenico. Za enkrat gre za sladišre v Newarku, toda znižane cene se bodo kasneje upeljale tudi za druga skladišča.
Gledališče v konkurzu
Esquire gledališči na Euclid Avenue ni moglo več naprej vsled finančnih težav. Dolgovi gledališča znašajo $77,647, vrednost poslopja kot edinega premoženja pa znaša $55,000. Radi tega je kompanija najavila kon-Uurz.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) — --------------------------$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ........—-------------------------------------— 5.00
For Three Months—(Za tri mesece)------------------------3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)-----------------------------$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)------------------:- 6-00
For Three Months—(Za tri mesece)-----------------3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"l04
Zvezna vlada priznala vlogo ameriških narodnostnih organizacij
V ZNAMENJU "JASNE IN OBSTOJEČE NEVARNOSTI"
(3)
Kaj bi danes rekel sodnik Holmes, če bi živel, se more le ugibati. On je znal biti neizprosno logičen in strog kakor na primer v slučaju Evgene Debsa, ko je spisal odločitev, s katero je bila potrjena njegova obsodba v zapor radi nasprotovanja zakonu za obvezno vojaščino v dobi prve svetovne vojne, a takoj po vojni je napisal vrsto manjšinskih ugovorov, v katerih je po Voltairovem vzgle du v nepozabno krasnih besedah zagovarjal svobodo govora "za one, katerih ideje sovražimo." Sodnika Douglas in Black sta v pravdi, tikajoči se enajsterih komunističnih voditeljev, v svojih ugovorih izpregovorila v jeziku, katerega je v zatonu svojega življenja govoril veliki Holmes.
Sodnik Douglas se v svojem ugovoru enostavno postavlja na stališče, da v smislu ustavnega jamstva svobodnega govora, ki sicer ne »more biti absoluten, je potrebno, da tožilec dokaže nekaj več kakor da je nekdo govoril •stavi, ki so naperjene proti obstoječemu družabnemu re du, predno se more proti njemu kazensko nastopiti. V tem slučaju so zastopniki justičnega oddelka argumentirali, kakor da so obtoženci izvršili dejanja, ki bi mogla izhajati iz njih besed. Bili niso obtoženi, da so osnovali zaroto za nasilno prevrnitev vlade, temveč da so bili v zaroti, da organizirajo stranko, katera propagira in uči tako prevrnitev vlade; jedro obtožnice je prav za prav, da so učili to, kar se nahaja v štirih knjigah, katere so spisali Marks, Engels in Lenin.
"Odločitev sodišča teh knjig ne prepoveduje, niti jih ne obsoja na grmado, kakor delajo z knjigami, ki so jim zoprne, komunisti," izjavlja sodnik Douglas v svojem ugo voru. "Če pa knjige same niso prepovedane, ako ostanejo še nadalje postavno na policah naših knjižnic, po kakšni logiki postane zločin, ako so rabljene za pouk v razredu? Dejanje, kakor ga tcflmači ta odločitev, zahteva vsebino namere—da oni, ki nauk učijo, vanj verujejo. To pomeni da svoboda govora postane odvisna od namere, s katero se nekaj govori, ne pa od tega, kaj se govori. Kadar nastopimo to pot, smo stopili na teren, ki je nevaren svobod ščinam vseh državljanov.
"In vednar je svoboda govora pravilo in ne izjema Zatrt je v ustavnem smislu mora temeljiti na nečem več kakor na strahu, na nečem več kakor na strastnem neso-glašanju z govorni, ne nečem več kakor na močnem gnjevu proti njegovi vsebini. Obstojati mora neposredna možnost, da bo družbi prizadjana škoda, ako se govor dovoli...."
Na drugem mestu svojega ugovora je sodnik Douglas omenil besede Višinskega v knjigi o sovjetskem pravu, da v sovjetski državi "seveda ne more biti svobode govora, tiska ali česa drugega za sovražnike socializma," potem pa pristavlja: "Naša briga bi morala biti, da ne sprejmemo takega merila za Zedinjene države. Naša vera bi mora-Ta biti, da naše ljudstvo ne bo nikoli podprlo teh zagovornikov revolucije, dokler bomo ostali zvesti ciljem, za katere je bil naš narod ustanovljen."
Sodnik Black, bivši zvezni senator iz Alabame in nekdanji član Kukluksklana, ki pa je v letih, odkar sedi pri vrhovnem tribunalu Zedinjenih držav, brez izjeme tolmač ustavnega prava v luči najširše širokogrudnosti, je v svojem ugovoru v drugih besedah pod<al iste misli kot sodnik Douglas. Karakterističen je njegov zaključek, ko pravi: "Javno mnenje je danes tako, da bo malo oseb ugovarjalo obsodbam teh komunističnih prizivnikov. Obstoja pa upanje, da bo s povrnitvijo manj razburkanih časov, kadar obstoječa trenja, strasti in bojazni ponehajo, sedanje ali kako kasnejše sodišče svobode, ki so vtelešene v prvem dodatku ustave, vrnilo na njih prednostno mesto, ki jim gre v svobodni družbi."
Kar je veČina vrhovnega sodišča zaključila, je v tem slučaju odločilno, in velja do nadaljnega za merodajno tolmačenje svobode v okviru zvezne ustave. To in nič več. Velika vrlina ameriškega ustavnega prava je, da odklanja okorelost in končnoveljavnost in da se razvija vzporedno z življenjem samim. Ta odločitev je v nekem smislu odgovor Amerike na diktat Politbiroja v Moskvi in njegovo očitno imperijalistično politiko, ki odjeka danes v neštetih oblikah po vsem svetu. Mrzli dih sovjetskega to-talitarstva je prepotoval morja in padla je slana tudi na ameriško zemljo. A nada, katero je izrazil sodnik Black, ostane!	V. J. G.
Važna konferenca, o kateri se je pa le malo poročalo, se je vršila v Washingtonu dne 31. januarja 1951. Economic Cooperation Administration (EGA) je povabila uradnike kakih 20 organizacij, ki predstavljajo ameriške narodnostne skupine, ko-jih prvotne domovine prejemajo podporo glasom Marshallo; vega načrta, na celodnevno zborovanje. To je prvikrat, da se je tako priznalo važnost vloge, katero igrajo narodnostne organizacije v ameriškem življenju.
Tekom dopoldanskega zasedanja so slišali prisotni voditelji upravitelja Posterja in druge zastopnike EGA, ki so pojasnjevali Marshallov načrt. Pri kosilu so se sestali z gospodarskimi atašeji poslanstev, kojih države uživajo Marshall-podporo. Popoldne se je razpravljalo načrt glede tesnejšega sodelovanja med EGA in ameriškiriii narodnostnimi organizacijami. Konference so se udeležili tudi zastopniki državnega in justičnega oddelka ter Gommon Goun-cila for American Unity.
William G. Foster, ki je nasledil Paul Hoffmana kot upravitelj EGA, je povdarjal med drugim važnost vloge, katero morejo igrati ameriške organizacije, katerih člani so v stalni zvezi s sorodniki in prijatelji v drugih državah. Rekel je:
"Amerikanci imajo najboljšo priložnost pojasniti izdatno svojcem doma in v starem kraju namen Marshallovega načrta."
Tekom nadaljnega razpravljanja o načinu glede ožjega sodelovanja med EGA in ameriškimi narodnostnimi skupinami se je svetovalo tudi naslednje:
1.	Uporabljati pri sejah organizacij EGA filme s prizori o delovanju Marshallovega načrta in slikami sedanjega gospodarskega napredka v raznih delih Evrope.
2.	Bolj pogosti in podrobnejši članki o razvoju Marshallovega načrta v tujejezičnem tisku.
3.	Reden stik med EGA in narodnostnimi organizacijami, zastopanimi na konferenci (kot tudi onimi, katerih se radi pomanjkanja prostora ni moglo sedaj povabiti), v svrho širjenja informacije o razvoju Marshallovega načrta in da se predloži EGA nasvete.
4.	Vspodbujati člane organizacije, da bi omenjali v dopisovanju s prijatelji in sorodniki v starem kraju namene Marshallovega načrta in motive v ozadju istega.
5.	EGA naj bi preskrbela tu je jezični material, katerega bi mogle predložiti narodnostne organizacije in člani istih, dopisom in zavitkom v stari kraj ali bi ga mogli razdeliti s svojim priporočilom naravnost med or ganizacije v starem kraju.
6.	Zasebne organizacije naj bi pripravile poseben material za razdeljenje med važne osebe in organizacije v svojih prvotnih domovinah.
Ko je omenil Mr. Foster uspeh, ki ga je Marshallov načrt že dosegel, je rekel, da je ■omogočil vsak dolar ameriške pomoči, da so vložile dotične države nadaljnjih $29 v svojo lastno pomoč. Ker je sedaj obramba glavna naloga EGA, je Mr. Foster mnenja, da bi dosegel vsak ameriški dolar EGA podpore protivrednost $5 do $10 evropskih izdatkov v svrho obrambe, kar bi pomagalo, da se uresniči novo geslo EGA: "Moč prostemu svetu!"
Mr. William Joyce, uspešen trgovec in sedaj tudi uslužben pri EGA, je črpal iz svojih izkušenj, ko je govoril o ameriškem prostem podjetništvu. Priznal je, da v ameriški industriji ni vse popolno, a tudi izjavil, da razvija prosvetljeni del ameriških podjetnikov način, potone
katerega bodo mogli doseči delodajalci, delavec in odjemalec višek proizvodnje in pravo člo-večansko zadovoljstvo.
Mr. Robert Oliver, predstavnik EGA urada Office of Labor Advisors, je opisal sodelovanje med ameriškimi zvezami in delavskimi organizacijami v državah z Marshallovim načrtom, in poudarjal, da ni namen vsiliti evropskemu delavstvu ameriške ideje, temveč razviti boljše ra zumevanje med obema.
Vsi, ki so se udeležili konference, so obljubili podporo načrtu za pospešenje gospodarske ga okrevanja in ojačenje demo krači je, na katerem delujejo Zedinjene države. Konferenca, kot je to omenil Read Lewis, glavni ravnatelj Gommon Gouncila for American Unity, je bila izraz demokratičnega načina, glasom katerega deluje vlada Zedinjenih držav, kot tudi priznanje dejstva, da so ameriški državljani inozemskega izvora s svojimi zvezami v starem kraju gna najboljših imovin Amerike.
Common Council
Bela krajina bo imela lutkovno gledališče
Prva volnena preja v Te+ovem
v predilnici velikega tekstilnega kombinata, ki so ga leta 1949 začeli graditi v neposredni bližini mesta Tetov v, Makedoniji, se je po končani montaži modernih strojev nedavno začela poizkusna proizvodnja volnene preje. Prve količine izdelane bodo v kratkem poslali tkalnicam v Makedoniji in v Srbiji. Po izjavi strokovnjakov so izdelki tovarne prav dobri. Sedaj izdelujejo debelejšo prejo za težko volneno blago in za plete nine, pozneje, ko bodo končali montažo nadaljnjih strojev, pa bodo izdelovali volneno prejo najrazličnejših številk in razne kvalitete. Delavke, ki sedaj de lajo pri strojih, so se dve leti in pol usposabljale za delo v drugih tekstilnih tovarnah, zlasti v Varadžinu in Paračinu.
Ko bo predilnica docela opremljena, bo imela 24 strojev za sukanje taka imenovanih selfaktorjev z 10,000 vreteni ter poseben oddelek za pridobivanje volne iz krp. V prvem oddelku imajo sedaj montiranih šest selfaktorjev, v drugih oddelkih pa stroje še montirajo. Medtem pa gradijo nadaljnje velike objekte kombinata, tako kotlarno, mehanično delavnico in pralnico, začeli so betonirati temelje za barvarno in čistilnico, urejajo vodovod za pranje volne itd.
Ob vzhodnem delu predilnice pa grade objekt za pisarne in poseben objekt za klimatske na prave, s katerimi se regulira predpisana vlaga in temperatura zraka v predilnici. Tu delajo monterji podjetja "Ventilator" iz Zagreba. Za vsa gradbena dela, ki jih izvršuje podjetje "Beton" iz Skoplja, je letos določenih 40 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo še zgradili veliko tkalnico in skladišče za izdelano blago.
Podjetje "Beton" sedaj zapo-Ijuje na gradbišču okrog 400 delavcev. Ko bo tekstilni_kombinat v celoti zgrajen in opremljen, bo dal na leto okrog 4.6 milijona metrov volnenih tkanin, kot surovino pa to uporabljal predvsem volno šarplaninskih ovac.
Kombinat za predelavo volne v Tetovem pa ni edino podjetje te vrste, ki ga gradimo. Že lani se je začela v Sanici pri San-skem mostu v Bosni gradnja podobnega kombinata za predelavo volne, ki bo zgrajen prihodnje leto in bo služil predvsem, za predelavo močnih in grobih volnenih tkanin. Po dosedanjem projektu bo zmogljivost tega bosanskega kombinata še večja, saj bodo predilnico zgradili za okrog 15,000 vreten.
(Po "Elovtn*k*m poročevalcu')
V Beli krajini so imeli že pred vojno lutkovno gledališče v Metliki in Črnomlju. Med vojno sta obe prenehali delovati, leta 1944 pa je imela lutkovni odsek neka partizanska enota, ki je po vaseh cesto razveseljevala belokranjsko deco z lutkovnimi predstavami.
Po vojni je delalo belokranjsko učiteljstvo razne načrte, kje in kako bi ustanovili vsaj en lutkovni oder. Večkrat jim je tovariš Franc Fister, direktor tovarne učil v Črnomlju, obljubil, da bodo v njegovi tovarni izdelali vsaj najpotrebnejše število lutk in prenosljiv oder. Toda tudi tu je ostalo le pri besedah, najbrž zaradi obsežnega planskega dela v tovarni, ki ni dovoljevalo, da bi se posvetili tudi izdelovanju lutk.
Ko pa je okrajni odbor Ljudske prosvete v Črnomlju z novim tajnikom tovarišem Jane zom Smrekarjem začel koordinirati in pravilno usmerjati po spešeno kulturno delo vseh belokranjskih prosvetnih društev ter pripravljati program, ki naj bi čim uspešneje pripomogel k slovesnemu prazovanju 10. obletnice Osvobodilne fronte v okraju, se mu je posrečilo uresničiti tudi že zdavnaj zasnovano zamisel o ustanovitvi lutkovnega odra. Na pomoč je priskočilo učiteljstvo iz Gradaca, ki pravi: ker je Gradac v Beli krajini najboljši že po delu Osvobodilne fronte, saj si je že dvakrat priboril prehodno zastavico kot najboljši aktiv Osvobodilne fronte v okraju in posebno pohvalo Izvršnega odbora Osvobodil fronte Slovenije, naj bo med prvimi tudi v kulturnem delu.
Razen programa, s katerim nameravajo nastopiti gradaško KUD "Oton Župančič" za 10. ob-
letnico na domačem in na drugih belokranjskih odrih, so sklenili izdelati tudi lutkovni oder, ki bo v povojnih letih prvi v Beli krajini. Člani pri društvu ustanovljenega lutkovnega odseka, med katerimi so najmar-Ijivejši učitelji Državnega deškega vzgajališča v Gradcu tovariši Stamac, Smrtnik in Adamič, so že pred mesecem začeli ročno izdelovati lutke, prenosljiv čder in vse drugo.
Kot po tekočem zraku izdelujejo miniaturne kulise, razno pohištvo in druge potrebe za oder. Po napornem dnevnem delu so večer za večerom sedeli pozno v noč ter ob pomoči nekaterih, za to stvar vnetih gojencev zavoda samega, risali, rezljali, žagali, barvali, krojili in se mučili. Uprava vzgajališča jim je dala v svojih delavnicah na razpolago vse potrebno gradivo in orodje. Tako so dosegli v izdelovanju novega lutkovnega odra je lepe uspehe. Lutkovni oder bo izdelan še prej kakor so pričakovali.
Učitelj iz Podzemlja in književnik tovariš Lojze Zupane je dal lutkovnemu odseku na razpolago tudi lutkovo igrico "Gorjanska vila" in člani odseka se je že prav pridno uče. Tako je bila belokranjska deca za 27. april prijetno presenečena s to najnovejšo prosvetno pridobitvijo.
Priznati moramo, da jim česa lepšega za 10 .obletnico Osvobodilne fronte res ne bi mogli nuditi. Oder je prenosljiv in marljivi gradaški lutkarji bodo gostovali tudi po drugih krajih Bele krajine. Vsi sodelavci novega lutkovega odra so zaslužili najtoplejše priznanje, belokranjski deci pa želimo mnogo prijetne zabave	—pco.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Posojila malih vsot denarja
Posojevanje denarja na obresti sega tisočletja nazaj v preteklost vse do časa, ko s" ljudje v izmenjevalne svrhe čeli rabiti ene ali druge vrst® denar. Danes so redki ljudje, k bi nikdar v življenju ne potre* bo vali večjih ali manjših poso* jil.
Večja denarna posojila dobavljajo upnikom banke, posO" jUna društva in druge finančne ustanove. Za taka posojila zahtevajo banke garancije v obli-
ki vknjižb na nepremičnine
ali
Pomladanska setev je v polnem razmahu
Zaradi deževnega vremena se je letos pomladanska setev pre cej zakasnila. Prvi . pomladni sončni dnevi privabljajo kmetovalce na polju, da nadomestijo zamujeno. Mokra zemlja sprejema vase nove zrnje, iz katerega bo vzklila bogata rast.
V Sloveniji so kmetovalci do zdaj posejali približno 1,500 hektarov površine, predvsem jaro žito, od tega največ ovsa.
Tudi nove kulture bomo letos gojili; 50 hektarov površine bo posejane z zemeljskim ore škom v goriškem okraju, 15 hektarov pa bo posejanih v poskusne svrhe v okrajih vinogradniških področij. Kmečka delovna zadruga BukoMjica v Šempetru pri Gorici bo dala se me zemeljskega oreška iz lanskega pridelka za poskuse, nekaj semena pa bomo dobili iz Makedonije.
Ker so na področju radovljiškega okraja zelo ugodni klimatski pogoji za gojenje tobaka, bo na območju Krajevnega ljudskega okraja Žirovnica letos posejane pet hektarp'^ površine s tobakom za cigare. Tako boc^o lahko^ubitelji dobrih cigar kadili te iz domačega tobaka.
Da bi zagotovili uspeh in razvoj pletarskih proizvodov, ki so toliko potrebni za domačo uporabo in po katerih je veliko povpraševanje tudi v inozemstvu, bo letos naše kmetijstvo pristopilo k obnovi vrbovih nasadov. Po planu bo zasejane 40 hektarov zemeljske površine z vrbami. Seveda bo realizacija plana v celoti težko izvedljivo zaradi pomanjkanja vrbovih ključev (podtaknjencev). Plemenite vrbe je pri nas malo. Tisti kmetje pa, ki se ukvarjajo z vrbovimi riasadi, kaj neradi odstopajo ključe plemenitih vrst, ker perspektivno gledajo na koristi te industrijske rastline.
Z ozirom na pomanjkanje metel in krtač, se letos posebno forsira proizvodnja sirka met-laša. Po planu je predvideno, da
bo posejane 430 hektarov površine s sirkom, največ v dolnje-lendavskem okraju.
Da bo zagotovljena bogata žetev, bodo morali krajevni setveni aktivi s še večjo odgovornostjo pristopiti k delu in še bolj kot dosedaj zainteresirati zadruge in krajevne množične organizacije za čimprejšnjo izvedbo vseh setvenih priprav in potreb. Po nepopolnih ugotovitvah imamo v Sloveniji zaradi pomanjkanja semen čez 1,000 hektarov površine, zaradi pomanjkanja vprege, delovne sile in gnoja pa okrog 550 hektarov.
Setveni aktivi bodo morali zagotoviti, da bo na teh površinah setev pravočasno izvedena. Najbolj ogroženi so sektorji v okrajih Murska Sobota, Maribor-okolica, Postojna, Celje-okolica zaradi pomanjkanja semenskega krompirja; pomanjkanje vprege in delovne sile pa je v okrajih Sovenj Gradec, Šoštanj, Celje-okolica in Kamnik.
Ker-, je fižol eden zelo važnih pridelkov za prehrano prebivalstva, bo letos naše kmetijstvo polagalo tudi veliko pozornost za vmesno usaditev fižola med krompirjem in koruzo. Saj je vsem znano, da fižol najbolj uspeva kot vmesna kultura, ker mu prija zavetje visokorastočih rastlin. Zaradi tega naj kmetovalci vsaj na eni četrtini posev ka med krompir in koruzo posa dijo fižol. Prav tako pa je treba na vseh površinah pod krompirjem in koruzo izpolniti vsa prazna mesta, kjer seme krompirja ali koruze ne bi vzklilo. V zvezi s tem je nujno treba, da si kmetijski proizvajalci zagotovijo čimveč semensko čistega jedilnega fižola.
Za izboljšanje preskrbe prebivalcev industrijskih središč in mest, je treba v toplejših predelih Slovenije močno povečati pridelovanje povrtnin, zlasti paprike, paradižnika, podzemne kolerabe, jedilne pese itd.
("Delavska enotnost")
na druge načine. Pri previdne® poslovanju take finančne usk" nove malokdaj utrpijo večje izgube. Zato lahko posojujef denar po primeroma nizkih obrestih. Višina obresti je D*' vadno postavno regulirana.
V	mnogih primerih pa
v naglici potrebujejo itianF posojila,' recimo, od pet do dolarjev, za katera ne mor®]" nuditi posebno trdnih garand]' Velike finančne institucije se ukvarjajo s takimi malimi F sojili, ampak prepuščajo to F Ije tako zvanim malo-posojil'"''' družbam (small-loan coffp^ nies). Taka posojila so kratki ročna in od istih se zahtevaj" mnpgo višje obresti kot " bančnih posojil. To je potreb®"' ker z malimi posojili je več w kot z velikimi in ker taka P" sojila tudi niso vselej povS®®* sigurna.
V	33 državah posluje ok^ož sest tisoč malo-posojilnih
ali agencij, ki so licencirane ki ne smejo računati visJ obresti kot jim je postavno voljeno. Tudi posojila družb so omejena do višine
ali $500, malokdaj več. Te ločbe niso povsem enake v žavah, ki imajo- take	'
vendar razlike med njimi ^ velike. V državi Ohio, na i mer, je posojilna lestvic* take družbe sledeča; do $150 sme družba račuD»^' obresti mesečno; od $1^^ :ji
Po#%
obr®
$300, 2% mesečno.
je treba, da so navedene sti mesečne. Letno 2D& obresti 36% odnosno 249^-
Države, ki nimajo ^ ggtii regulacij glede višine obi" katere morejo računati jevalcem malo-posojilne dr so: Kansas, Missouri,
North Dakota, South in South Dakota. Tam posojilne družbe lahko poljubne obresti. Te obresti šajo navadno od ^ 500% letno, pa tudi tere take malo-posojiln® ^ jr-poslujejo nelegalno tudi žavah, ki imajo tozadev^® gulacije. Zato je priporo^^^gj da se prospektivni izposoj najprej prepričajo,
small-loan company cenco za poslovanje, in ° kaj določajo tozadevne re
..,n Stori
Kdor potrebuje posoji . ^ najbolje, da si isto izpos običajne banke ali ali podobne finančne ins ' ^0 ker tam so neprimerno jjv
obresti kot pri malo-po družbah. Če pa tega n® naj išče, katera small-	i#
pany računa najnižje o
po najugodnejših	^
posojila ne more odpl ^ ^ dogovorjenem roku,
takoj obvesti posojilno da se izogne sitnosti; P govoru mu bo potem goče rok za odplačilo P ti. Na najboljem pa 2^ jn tisti, ki nikdar ne potreb
ne išče posojila.
_NO V A


11. junija 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
SATAN
SVETI
(Nadaljevanje)
"Štajerski bataljon" je bil začetek in visoka šola vsega belo-gardizma in domobranstva. Iz njega je izšel tisti zli duh, ki je usodno prekvasil sleherno novo edinico, v katero je prišlo vedno nekaj starih belogradistov.
Poveljnik poznejše mirnopeške belogardistične posadke, novomeški krojač Franc Pelko, je dejal:
"Od meseca junija 1943 dalje nisem hodil več na pohode, ker nisem mogel krotiti beloigardi-stov, ki so prišli iz 'Štajerskega bataljona'." (Akti novomeškega okrajnega sodišča. Ko 10/46/
65). In še: "Belogardistični posadki, ki je obstojala v Mirni peči spomladi in v poletju 1943 ...
se pač ne more nadevati značaj vojaške formacije. Bila je to od vsega početka tolpa kriminalnih zločincev, ki je delala na lastno pest." (Ko 10/46/69).
Še huje obtožuje svojo četo Pranč Pregelj, poveljnik na Leš-nici pri Novem mestu, naš stari znanec iz prejšnjih poglavij:
"Priznam, da so bili fantje moje posadke zelo okrutni. Saj so bili sami stari legionarji, katere je bilo nemogoče brzdati.
Stalno so pijančevali, ropali,
kradli in ubijali, izvrševali samovoljne aretacije itd. Kasneje, ko sem bil v jurišnem bataljonu, sem videl, da so bili tam še hujši. Tam ni bilo več borbe proti partizanom, oziroma komunistom, marveč borba za boljši rop, za boljše čevlje, ufe ali denar." (Novem okrajnem sodišču K 1001/45/2.)
Wolbang poljubi sovražnikov Mč
Ko je ob vdoru sovražnika v deželo kaplan Karel Wolbang zbežal z rodne Gorenjske, je bilo v njegovih krajih hudo. Nemci so pohiteli, da bi slovenski narod zbrisali z zemlje njegovih dedov. Sklenili so ga razkropiti po širokem svetu, da bi v valovih tujih narodov za zmeraj utonil. Samostanska sestra Marija Berardina iz škofje Loke je 10.
julija 1941 Wolbangu pisala:
"Zdaj sem bila dvakrat ponoči ob četrt na eno na postaji pri prevozu naših ubogih Gorenjce v-izgnancev. Ne morem Vam povedati, kako me je bolelo srce in me še boli, samo če se spomnim, kaj se godi z našim ubogim slovenskim narodom. Kam smo prišli!"
Teden dni prej pa mu je kmet Krebs iz Starega dvora pisal pis-nio obupa: "Tudi jaz Vas prosim, molite, molite za nas, ker pri nas je zelo hudo!"
Bič tevtonskega sovražnika je padal po plečih našega gorenjskega in štajerskega človeka, da so udarci glasno odmevali po Vseh slovenskih deželah in tudi daleč pod Gorjance. Čul jih je tudi kaplan Wolbang, ki je ob njih trpel, kakor da zadevajo iijega samega. Takrat mu je v niožganih kljuvala—kot nam Vsem—ena sama misel: "maščevanje." Takrat je pestoval eno Samo željo: videti sovražnika premaganega in v njegovem napuhu ponižanega. Saj je bil tudi sam brezdomec, izgnanec z Nesrečne Gorenjske.
Pot pa, na katero je Wolbang tiste dni stopil, je bila obrnjena tako, da bo dve leti in pol pozne tudi sam poljubil bič svojega tf'pljenja in ponižanja; natan-cno tako, kakor je leto in pol P^Gj poljubila častita mati Ma ^ija Stanislava svojega.
V vročih poletnih mesecih 1943 je "večno mesto" omago Valo pod neznosnim bremenom ^ojne, ki se je bližala za Italijo svojemu usodnemu koncu. Z ra- V "Enakopravnosti" dobite dostjo nad skorajšnjim laškim vedno sveie dnevne novice o porazom pa se je mešal strah, dogodkih po svetu in doma'
da bodo za Lahi vdrli v deželo Nemci. Kaplau Karel Wolbang se je pripravljal, da bo zatajil svojo rodno Gorenjsko in njeno trpeče, rodoljubno ljudstvo, zatajil obupanega Krebsa iz Starega dvora; zatajil svoje duhovne sobrate, ki jih je Hitler razgnal, kakor razpiha veter ničvredne pleve. Skratka, kaplan Wolbang se je pripravljal, da bo blagoslovil, kar je nekdaj preklinjal, in da bo preklel, kar je še nedavno tega blagoslavljal.
Wolbanga je čakala v metropoli Dolenjska težka in nehvaležna naloga. Treba je bilo premagati razum preprostega človeka, ki je govoril: "Nemcev ne bom čakal doma." Temu prestrašenemu človeku je bilo treba dopovedati, da v usodni uri zgodovine ne šteje obupani kmet Krebs nič, nič razgnani in osramočeni duhovniki, nič čudodelna mati božja brezjanska, ki je prav tako morala bežati, nič innožice izgnancev po Srbiji in daljni sovražni Šleziji. Karel Wolbang je dobil ukaz: vse nezaslišane krivice, vso pekočo sramoto bo treba s prijaznim obrazom pogoltniti, zakaj pokazalo se je, da imamo s sovražnikom domovine, vere in cerkve tudi neke skupne oltarje in skupne malike. *
In zgodilo se je čudo. Na Gorenjskem, kjer ošabni nietsche-janski "nadljudje," ki so se prebudili zopet k svoji pradavni zavesti plavolase bestije, niso trpeli nobenih manifestacij hlapčevskega judovskega krščan-stvar," so se iz zaprašenih cerkvenih shramb nepričakovano dvignila bai^dera, "veličastnih spokornih procesij." Wolbango-vi ljudje pa so V koru vzklikali: "Kdo pravi, da Nemci zatirajo krščansko vero? Glejte jih, veličastne spokorne procesije, poroštvo, da bodo Slovenci tudi pod Nemci ohranili svoje verske in narodne svetinje."
Tako je bilo na obeh straneh vse spretno pripravljeno, da so na dan, ko se je dučejev imperij s truščem sesul v prah in ruševine, Nemci lahko poslali iz Mengša k Wolbangovemu duhovnemu sobratu Križmanu v Ljubljano z oznanilom:
'Priznamo belo gardo, če nam bo služila za policaja zoper uporno deželo," kakor se je že v oktobrskih dneh 1943 razode-lo na Kočevskem procesu.
Resnica je, da je po usodnem 8. septembru kaplan Wolbang rešil Nemcem novomeško jedro tele garde, da se ni razpršila kakor jata splašenih jerebic," ko "se je zdelo, da je ni rešilne gore, ki bi molela nad rdečim morjem" ("Domoljub," 13. septembra 1944) in so njeni brezglavni voditelji pobegnili, rešujoč lastno kožo vsak po svoji poti. V pismu neznanega "novomeškega liberalca" beremo o tem:
"Ob prevratu 8. septembra 1943 je bil v največjo oporo stotniku Rupniku in sicer v času, ko so drugi vojaško popolnoma odpovedali.. . Dejstvo je, da je prav Wolbang bil tisti, ki je po 8. septembru šel skupno s fanti na krvavo pot in bil z njimi kot brat med brati. . . Mnogi očitajo Wolbangu, da res ne gre, da bi bil duhovnik adjutant. Seveda so taki, ki jim dišijo sedaj stolčki, ko pa je bilo treba biti pri fantih, so se poskrili in jih pustili na cedilu."
Laški poraz sam pa je bil za belo gardo težka preizkušnja, koliko mero ponižanja in sramote prenese človeško bitje.
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
topalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planine
7?'^
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET UMIVALNIK BANJA
Cene so zmerne, ako pa naročite vse tri na enkrat si prihranite večjo vsoto
Stroški za inštalacijo so posebej.


B

IHE CRANE NBJDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-^ landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & som
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200
OSMO ŽELEZARNO GRADIJO V NIKŠieU
Šele ob koncu lanskega leta so Nikšičani iz proračunske razstave v zvezni Ljudski skupščini zvedeli, da bo Ljudska republika Črna gora dobila prvo veliko podjetje težke industrije—
železarno v Nikšiču. Res so lani med letom prihajale na teren v bližini Nikšica številne komisije, ki so merile, vrtale in zapisovale, toda Nikšičani tem komisijam niso posvečali posebne pozornosti.
Priprave za gradnjo nove velike železarne so se začele že v februarju. V kratkem času so zrasla v okolici Nikšica kar tri naselja barak za delavce, dve v neposredni bližini mesta za graditelje stanovanjskih zgradb bodoče železarne, eno pa na gradbišču železarne. Okrog 700 delavcev je že zaposlenih na obeh gradbiščih. Postavljajo pa še novo naselje barak in pet ve likih objektov za menze, kajti dnevno prihajajo novi delavci in do poletja bo v Nikšiču 2,000 do 3,000 delavcev.
Železarno bodo zgradili na gradbišču, ki obsega pol milijona kvadratnih metrov. Tu bodo postavili veliko dvorano za je-klarno s Siemens-Martinovimi pečmi ter ustrezajoče objekte za plinske generatorje,' nadalje livarno jekla, industrijske dvorane za težko, srednjo in lahko valjčno progo ter za valjamo tanke pločevine in vse, kar spa- Železarna v Nikšiču bo osmo da zraven: vodovod za industrij-' veliko železarsko podjetje v Ju-
sko vodo z zmogljivostjo 200 litrov v minuti, rezervoar za vodo, energetsko centralo, kotlarno, delavnico, skladišča za po-trošni material, šamotno opeko in izdelke, skladišče za staro železo itd.
Vse te objekte bo treba med seboj povezati z železniškimi tiri. Uspešna izvedba obsežnih gradbenih del bo odvisna v veliki meri od hitrega dovoza gradbenega materiala. Poleg stare postaje bodo zgradili posebno ranžirno postajo, da bodo obvladali narasli promet. Da si zago-tove potrebni osnovni gradbeni material, bodo odprli kamnolom, postavili apnenico in uredili gromoznico ob reki Gračanici.
V kratkem bodo začeli graditi tudi industrijsko progo od postaje Nikšič do gradbišča, ki jo bodo pozneje podaljšali za potrebe novega rudnika boksita, ki so ga nedavno odprli nedaleč od Nikšica.
Nikšič je sedaj slabo preskrbljen z električno energijo. Zato so najprej začeli graditi manjšo termo-elektrarno, da bo dajala energijo za pogon gradbenih strojev in za razsvetljavo gradbišča, na katerem bodo po potrebi delali tudi v treh izmenah. Pozneje pa bodo električno energijo dobivali iz obeh bodočih hi-drocentral na Zeti in iz Jabla nice.
goslaviji. V vsaki izmed obstoječih (Jesenice, Guštanj, Štore, Sisak, Zenica, Vareš in Smede-revo) pa gradijo letos nove velike objekte.
JAPONSKA ZUNANJA TRGOVINA
Japonska je bila že pred vojno znana na evpropskih trgih kot nevaren tekmec s cenenimi proizvodi. Čeprav so bili njeni izdelki mnogo slabši od izdelkov drugih držav, se je na trgu hitro zasidrala. Zadnja leta japonski izvoz hitro narašča. Lani je bil za 70% večji kakor leta 1949. Glavni izvozni predmeti so bombažne tkanine, umetna vlakna ter kovinski proizvodi. Japonska izvaža tudi mnogo surove svile, strojev in ladij.
Glavni uvozniki japonskega blaga so zdaj Amerika, Pakistan, Hongkong, Indonezija, Siam, Formoza, Južna Afrika, Avstralija, Velika Britanija, Argentina in Indija. Glavna izvoznika na Japonsko pa sta Amerika in Avstralija, Japonska uvaža v glavnem surovine za tekstilno industrijo, živila in nafto.
KOROŠKE VESTI
Križev pot koroških Slovencev
14. april 1942 je črni dan v zgodovini koroških Slovencev. Nacistični krvoloki so pridrveli nad slovensko ljudstvo na Koroškem in nasilno izselili na stotine zavednih slovenskih družin. V dveh dneh, t. j. 14. in 15. aprila 1942, so hoteli likvidirati Slovence na Koroškem. Tod& prišlo je drugače. Izseljenci so se vrnili nazaj na svoj rodni dom. Mnogi pa so za zmerom ostali v tujini. Niso preživeli zloma tistih, ki so jim pripravljali pogin. Ob vrnitvi so mnogi doživeli bridka razočaranja. Toda borba za resnico in pravico se nadaljuje. V tem znaku se spominjajo nekdanji izseljenci vnebovpijočih dogodkov pred devetimi leti, ki so bili pravi križev pot trpinčenega naroda. Ob deveti obletnici navdaja koroške Slovence zavest, da se bodo tudi sedaj in odslej znali braniti za svoje pravice in svobbd-ščine.
Nova past
Ljudje, ki niso bili nikdar blizu našemu ljudstvu, so si izmislili nekaj novega. Prirejajo neke "domovinske" večere in sestanke "vaške skupnosti." Nova vaba, nov poiskus. Koroški Slovenci pa so takšnih stvari in pobud že vajeni. Zaradi tega je tudi ta "nova past" obsojena na neuspeh. Razni gospodje, ki jih ni slovensko koroško ljudstvo nikdar-videlo v svoji sredini in ki jih tudi danes ne pozna, hodijo predavat ngr te "ve. čere^ Med njimi si razni— pesniki, pisatelji, politiki, ki vežejo svoje misli v prazen zvok tuje besede in govorice. Sredi puhlih zdravic in ob dviganju vinskih čaš se dobrikajo našemu ljudstvu. Toda vse obljube, lepe besede in vabe ne bodo
ENAKOPRAVNOSTI OGLAŠAJTE V
ODRASLA DRUŽINA
3 oseb nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
UL 1-2804
DELO DOBI
ženska srednjih let za pomagati trgovini in na domu. Nič pranja -nič otrok. Dobra plača.
Vpraša se na 1376 East 49 St., UT 1-3281
TELEVISION & RADIO REPAIR
Anthony Debel j ak
IV 1-5437
4-8 p. m.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
Društveni koledar
JULIJA
I. julija, nedelja—Piknik društva Velebit št. 544 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
29.	julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
AVOUSTA
12. avgusta, nedelja — Vrtni koncert zbora Slovan na vrtu Ameriško - jugoslovanskega centra, Recher Ave.
SEPTEMBRA
30.	septembra, nedelja—Jesenski koncert zbora "Zvon" v Slov. nar. domu na 80. cesti.
DECEMBRA . decembra, sobota — 30-let-nica društva Napredek štev. 132 ABZ v AJC, Recher Ave. . decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v AJC na Recher Ave.
For Your Vacationg Welcome to
Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT
The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone ^8 F 14
DELO DOBIJO MOŠKI
opravile ničesar pri koroških Slovencih, saj jih je žalostna preteklost že spametovala. Trda šola neštetih razočaranj je slovensko koroško ljudstvo ojekle-nila v življenjski borbi za lepšo prihodnost.
Umrl je dr. Polde MarkiČ
V Št. Jakobu v Rožu je umrl v najlepši moški življenjski dobi pri slovenskem koroškem ljudstvu priljubljen zdravnik dr. Polde MarkiČ. Bil je sin proletar-skih staršev v nekem tržaškem predmestju. Starši so se preselili na Koroško v Malo ves pri Globasnici, kjer^je bil oče doma. Tukaj je pokojni Polde obiskoval ljudsko šolo. Zatem je stopil v celovško gimnazijo. Tudi tukaj je pokazal izredno nadarjenost. Med počitnicami je da-lal na žagi, da si je prislužil nekaj denarja. Univerzo je študiral v Ljubljani in v Inomo-stu, kjer je promoviral leta 1937. Svoj zdravniški poklic je opravljE^ najprej v Pliberku, nato pa v Št. Jakobu v Rožu. Že kot študent se je pridružil organiziranemu slovenskemu di-jaštvu. Razvoj ga je pripeljal v napredne vrste. Zmerom je bil dosleden borec za pravice svojega naroda. Bil je socialni ljudski zdravnik, ki ga je vzljubilo naše koroško ljudstvo. Velika množica ga je pospremila na njegovi zadnji poti. Za krsto so korakali tudi zastopniki Demokratične fronte delovnega ljudstva.
DELO DOBIJO MOŠKI
MAŠINISTI — LATHE-HANDS DRILL PRESS OPERATORJI
Si morajo sami vzpostaviti delo. 1. šift — visoka plača od ure. Nadurno delo.
Vprašat je za Mr. Hasman Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71 St., južno od Harvard
VOZNIK TRUKA
za dostave po mestu samo. Plača od ure.
Stalno.
Vprašajte za Mr. Hasman Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71 St., južno od Harvard
TOOLMAKERS
ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE
FERRO MACHINE FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
SHAKE-OUT
ponoči. Dobra plača od ure. 40 ur na teden poleg nadurnega dela. Zglasite se osebno. D. P.'s dobrodošli. MEECH FOUNDRY, INC.
9906 MEECH AVE. (od Harvard)
ZANESLJIVI MOŠKI
DOBIJO STALNO DELO PODNEVI KOT
ARC VARILCI MAINTENANCE PAINT SPRAYER SHEET METAL WORKER TOVARNIŠKI DELAVCI TEŽAKI
Dobra plača od ure in nadurno delo Prosta hospitalizacija in druga zavarovalnina.
BISHOP & BABCOCK MFG. CO.
Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave
Drill Press operatorji
Morajo biti "izurjeni. Podnevi.
Plača od ure. PICKER X-RAY CORP. 17325 Euclid Ave.
MAINTENANCE MAN OPERATORJI vajenci
Plačane počitnice, skupinska zavarovalnina in plačana hospitalizacija.
GENERAL CHEMICAL DIV.
ob vznožju WARNER RD. HILL
KOVINSKI ^ DELAVCI
for
Industrial Sheet Metal
Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR
THE FOUNDRY EQUIPMENT CO.
1831 COLUMBUS RD.
(med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo)
9	.<
: - ^
MlMl MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN

(Nadaljevanje).
Nekdo je skočil na zgornji oder in vrgel z njega nekoliko otepov slame. Razgrnili so jo in došleci so kar popadali po njej in zaspali. Naslednje jutro je Drago zvedel, da so iz čete komandanta Janeza, ki jih je pripeljal preko Save iz Udnega bor-šta. Ni se več jezil. V hiši je našel komandanta Janeza samega in ob njem komisarja Iva. Sedel je k topli peči, ki je kar žeh-tela, ker se je v njej pekel kruh za partizane in začel spraševati.
"Čez Savo ste prišli, pravite?"
"Čez Savo," je rekel komandant. "Z brodom, seveda," je pojasnil in se nasmehnil z nekim krotkim smehom.
"Ali je res, da si študent?" je silil Drago.
"Študent sem bil, da," je potrdil komandant.
Drago je zaničljivo pihnil skozi nosnice. Od glave do peta je premotril komandantovo žilavo, visoko postavo, kakor bi na njem iskal nekaj slabotnega, nezdravega morda. Nič ni našel in to ga je malone jezilo. Janez je sedel na klopi. Kapo je pomaknil v zatilnik, da so mu kostanjevi kodri silili na zarjavelo čelo. Na sebi je imel tesno prepa-sano nemško bluzo, za pasom sta mu viseli dve mali ročni granati. Na daleč je iztegnil noge, obute v slabe škornje, ki jih je najbrž ponoči sušil na peči, ker so
bili videti čisto otrdeli. In tole sploh ni bil fante, kakršne si je Drago predstavljal študente, temveč mož, zrel mož!
"Ti si pa Jeseničan?" se je oglasil komisar in ga svetlo pogledal s črnimi očmi.
"Jeseničan. No?" Drago je dvignil obrvi.
"Po gobcu sem te spoznal, tovariš. širokoustiš se, kakor se znajo samo Jeseničani."
Drago je zazijal. Kaj takega mu še živ človek ni rekel! Pognal se je na noge in rastel pod nizki strop,toda komisar mu je spet rekel:
"Z glavo boš zadel ob tram!"
Drago se je sunkoma obrnil in res je malo manjkalo, da ni zadel s čelom v tram, ki je nosil police, na katere so poleti postavljali latvice mleka. "Odkod sta se vzela, hudiča?" je bušil in sedel nazaj k peči.
"Iz hoste, kakor ti."
"Ali res Nemci nameravajo udariti?" je zaskrbljeno vprašal Janez.
/"Kaj menda se ne bojiš?" je zasmehljivo vprašal Drago.
"A ti bi se rad kar z nama spoprijel, ko Nemcev predolgo ni," je rekel komandant.
"Ali se s teboj ne da pametno govoriti?" je vprašal kona|fear.
Drago je bil poražen. Zardel je, pogledal v tla, premagal odpor in se zasmejal. "Zakaj smo se pa sporekli? Menda imam
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD: 4G76 WASHINGTON ST., DENVER IG, COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrtni ne in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. Člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po Wi% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave., EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE,
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549,
ki ste predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN,
4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako teto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
res gobec ... Pa je že tako, vidita! V našem bataljonu smo imeli nekega študenta. Ta je govoril in govoril, kar poslušali smo ga. Engels in Lenin in Marx, in nam je pravil o staha-novcih, kmetom je pa govoril, kako jim bo dobro, ko bodo v kolhozih. Potem smo pa komaj žive odnesli iz tiste vasi! In kaj je bilo s tistim študentom? Ujeli so ga Nemci, neroda je bil skozi in skozi. Ampak s svojim gobcem se je izmazal. Natvezel jim je o Begunjah, da smo ga s silo odvlekli s seboj in še več takega, in da hočemo kmetom vzeti zemljo, in Nemci so natisnili celo brošuro o tem, kar jim je povedal, pa saj ste jo gotovo brali. Vidita, zato pa študentov ne morem." Pogledal je po obeh in videl, da se mu veselo smeje-ta. "Ko bi imeli steklenico žganja!" je vzkliknil.
V	hišo so se nagneti otroci in lezli okoli peči. Bali so se glasno govoriti, ko so videli tuje ljudi v hiši in še take s puškami in pištolami.	'
"Tudi žganje se bo še dobilo," je rekel Janez.
V	izbo je stopil nek partizan, mlad, zagorel, z jekleno sivimi očmi, in povedal, da morata komandant in komisar na poveljstvo. Janez in Ivo sta se dvignila, pokimala Dragu in odšla iz hiše. Drago se je še nekaj časa grel, potem pa ga tudi ni več strpelo in je stopil po vasi.
Pred poveljstvom je bila gneča. Neprestano so prihajali partizani ven in noter. Vračale so se izvidnice in odhajale nove. Izza oken so gledali otroci. Kmetje so bili nekoliko zaskrbljeni in molčeči. Zato pa so se razvneli fantje in dekleta. Dekleta so celo s smrečjem okrasila dom sredi vasi. V zimsko jutro so veselo vihrale slovenske zastave in Dragu se je srce ogrelo, ko jih je gledal. Slovenske zastave so v njem povezovale čustvo spomina na preteklost, ki je vse otožno živelo v njem in sanje o bodočnosti, ki je vstajala pred njim velika in mogočna, tako, da je skoraj ni mogel obseči. Stopal je po vasi, se ustavil "pri znancih, se razgovarjal z njimi in ugibal z njimi vred, kaj bo. V ljudeh je trepetal nemir.
Na koncu vasi se je prikazala izvidnica. Krepki partizani, sami mladi fantje, še dokaj dobro odlečeni in obuti, so korakali po vasi. Zavili so v sedež poveljstva. Kmalu potem sta hitro odšla dva kurirja iz poveljstva. Komandanti edinic in komisarji so se ustavljali, počasi hodili med partizani, pregledovali orožje, spraševali, koliko imajo orožja in streliva. Poveljstvo je ukazalo vse pripraviti za obrambo, kajti iz doline so druga za drugo prihajale vesti o tisočih Nemcev, ki se pripravljajo, da bi uničili partizane.
Drago je postaval tu in tam in poslušal razgovore. Dva partizana sta slonela na podstenju nizke hiše, kadila cigarete in se pogovarjala.
"Misliš, da je pametno, ker so nas prignali sem?"
"Dobro je. Mnogo nas je, skupaj smo, laže se bomo postavili po robu."
"Ali pa nas bodo vse skupaj zadavili? Morda nam bodo zdaj najlažje zadrgnili vrv okoli vratu."
"Kaj pa govoriš? V manjših skupinah bi nihče nas ne dočakal spomladi!"
Koncem vasi je stala gruča partizanov in oprezovala po poti, kdaj se bo prikazala kakšna izvidnica. Vsako so takoj obsto-pili, da bi zvedeli, kaj prinaša. Med njimi je stal mlad fant, morda osemnajstleten, z našivj politkomisarja.
"Zima, pravite, tovariši? Seveda je zima. In ostra zima je letos, kakor nalašč! Pravite, tovariši, da ste ozebli? To ni nič hudega, spomladi bo kar samo prešlo. Kaj menite, kakšna zima mora zdaj biti v Rusiji?" Pogledal je po poslušalcih in oči so mu zagorele. V Rusiji je najmi-
lejša zima hujša, kot je bila pri nas tista huda tridesetega leta. Še Napoleona je zgrizla ruska zima! General Mraz bo prišel na rurko fronto, fantje! Nam bodo prsti ozebli, Nemcem pa bodo tam one zmrznile!"
Nekateri so se zakrohotali in poletelo je nekaj kosmatih dov-tipov.
"Potem meniš, da bo do spomladi po njih? je vprašal zastaven partizan, podoben drvarju.
"Do spomladi?. . . I, seveda bo po njih!"
Na nekem skednju so pili žganje.
"Tovariš, pit pojdi!" so klicali Draga.
Pristopil je k njim in tisti, ki ga je poklical, mu je ponudil napol prazno zelenko. Drago jo je nastavil in goltnil žganje, močno, da ga je kar streslo. Odstavil jo je od ust in si obrisal solze.
"Ej, jokaš? Pa. je češnjevec, tak, da zlepa ne dobiš boljšega!" Vzel je steklenico, ji s črno dlanjo obrisal grlo in jo nastavil. Ko pa je bila steklenica prazna, so se partizani razšli, da bi se potaknili po toplih hišah. Sonce je zahajalo in mraz je pošteno grizel.
Med nizkimi kočami je zašu-melo in oglasili so se klici.
"Kje? Kje? Koliko?"
Drago je planil za glasovi in prišel do gruče partizanov, ki je obkolila štiri izvidnike. Eden od njih je bil ranjen, mnogo krvi mu je moralo odteči, ker je bil ves bled in je visel dvema tovarišema v rokah.
"Pustite nas naprej! V hišo moramo spraviti!"
Razmikali so se in tiščali vanje.
"Kje ste naleteli nanje? Ali ie bila samo patrulja ? Koliko pa jih je bilo?"
"Čakaj, naj ga spravimo v posteljo. Ali ne vidiš, da mu_ kri odteka?"
Za ranjencem se je po snegu vlekla tenka krvava črta. Odvedli so ga v najbližjo hišo in priklicali mladega medicinca. Položili so ga na slamnjačo in hiša se je napolnila z ljudmi, z vonjem po prepotenih telesih, po vojaški umazaniji in tobako-vem dimu. Za pečjo je krehala babica, ki jo je dim dušil. Me-dicinec se je hladnokrvno lotil posla. Z nekako pinceto je pobrskal po rani, namazal robove z jodom, grdo -pogledal ranjenca, ki je stokal in ga hitro obvezal.
HERE'S MONEY-MAKING NEWS ABOUT YOUR U. S. DEFENSE BONDS!
New law gives your Series E Bonds ten more interest-bearing years
Bond bought for $18.75 in '41 will pay $33.33 in '61!
Congress has passed a bill that makos it possible for all U. S. Series E Bonds to continue earning interest ten years longer than was originally planned.
For example, a Series E Bond which cost you $18.75 in 1941 will pay you $25 in 1951. But if you hold that bond ten extra years, until 1961, -it will pay you $33.33. This is an average interest of 2.9% per year.
The new law applies to all Series E Bonds (purchase price of $18.75, $37.50, $75 and up to $750.00) bought in any year. The same holds true for any bonds of this series which you may buy in the future.
There is nothing for you, as a bond holder, to do. You need not exchange the bonds you have. You need not sign any paper, fill out any form. You simply keep your bonds as you have been keeping them.
This law does not change your privilege of redeeming ebonds in any way. You may still redeem any United States Series E Bond at any time after the first sixty days you have held it.
May be converted to Series G
The new law also makes it possible for you to exchange your Series E Bonds, in blocks of $500 or more, for Special Series G Bonds which pay interest in cash twice a year for 12 years. For further details, ask at any Federal Reserve Bank or Branch.
Look how your moturtng bond# go on oarning under th* n#w law I (fhii fob/« i/»ow* $25, $50, and $?00 bonds as •xompjai of how All SThs £ Bondt grow.)
Origlnul maturity (or	$25.00	$50.00 '	$100.00
	$18.75	$37.50	$ 75.00
Period afUr itsuo do*#	Rodemption volu#* during each year		
	$25.31	$50.62	$101.25
	25.94	51.87	103.75
	26.56	53.12	106.25
	27.19	54.37	108.75
	27.81	55.62	in.25
	28.44	56.87	113.75
	29.06	58.12	116.25
	30.00	60.00	120.00
	31.33	62.67	125.33
	32.67	65.33	130.67
Extended maturity value (20 years from	$33.33	$66.67	$133.33
Look how your moturtng bond# go on oarning under th* n#w law I (fhii fob/« i/»ow* $25, $50, and $?00 bonds as •xompjai of how All SThs £ Bondt grow.)
Buy U. S. Defense Bonds today Now they earn interest 10 years longer!
The U. S. Government do9» not pay for thii adverti$ing. Th» Treatury Department thank* for their patriotic donation, the Advertiting Council tin«/
ENAKOPRAVNOST
"Vidiš, ta zdravi brez ceremonij," je omenil nekdo.
"I, človek ti prenese več, ko konj!"
Vmes so v pretrganih stavkih izvidniki pojasnili, da so naleteli na nemško patruljo, ki jih je iznenada začela obstreljevati. Toda tudi oni so dobro odgovarjali in Nemci so se morali umakniti.
Partizani, ki so vse zvedeli, kar so vedeti hoteli, so se začeli razhajati. Nekateri so spremljali izvidnike, ki so šli poročat na poveljstvo.	^
Drago je srečal Miho, ki se je tudi tam sam potikal po vasi in šla sta skupaj med hišami.
Iz neke veže se je začulo govorjenje. Postala sta in poslušala.
"Tri peke kruha v dveh dneh," je jokavo jamral ženski glas. "Zdaj je konec, niti za prežga-nje moke nimam več. Če bomo tole prestali, ne bomo imeli kaj dati pod zobe."
"Misliš, da so samo tebe obrali? Vso vas so izpraznili," je odgovarjala druga ženska.
Zastopniki
^^Enakopravnosti" •
Za st. clairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76t'h Street
UT 1-6888 #
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457
e
Za newbursko okrožje; FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
Chicago, m.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD opportunity to buy Delicatessen on Northwest Side. Good trade. 25 years established. Living quarters. 2 rooms in rear. Selling, leaving city. Best offer.
Call SHeldrake 3-3308
HELP WANTED—Domeslic
PLEASANT HOME offered to competent maid. Assist with care of 2 children. Private room. References required.
Rogers Park 1-1174
COMPETENT Woman — Housekeeper. Some cooking. Must like children. Will take you along to Michigan summer home. Own room. $35.
Village 8-3134
HOUSEKEEPER — Resort hotel. Salary, room and board. Possibility of year round employment.
Rose Lane Lodge, Williams Bay, Wis., LAke Geneva 5-4071
GOOD HOME for housekeeper or elderly couple. Private 2V2 room apartment. Care of 4 children. Easy light housework. $20 week and board.
Skokie 5623 Collect
GOOD HOME to right party. Want companion for my mother. Room. Board. Salary.
UNiversity 4-3633 Before 6 p. m.
COMPETENT Woman. Assist with care of IVi year old baby and cooking. Other help. $35-40 week. References required.
EAstgate 7-7668
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Nice Couple, baby girl, needs 4-5-6 room furnished or unfurnished apartment or house. Moderate rental. North or Northwest.
WEllington 5-4577
"Ugonobili _nas bodo, neverni-ki! Zaobljubila sem se na Brezje, če bomo srečno prebili."
"Prišli bodo Nemci in potem bo po nas," je rekel moški glas z globokim, godrnjavim glasom.
"Oni pa pravijo: svoboda in samo svoboda."
(Dalte prihodnjič)
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas. kjei imamo moškega in žensko, da umerila opore.
MAIlDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
BEING EVICTED—New owner wants our apartment. Responsible couple, 3 young children, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. 9 years living at present address. North or Northwest. Moderate rental.
INdependence 3-8868
RESPONSIBLE Couple, high school daughter, urgently needs 2-3 bedroom unfurnished apartment. Vicinity North or Northwest. Moderate rental.
NAtional 2-8899 No respone call RAndolph 6-6125
BUSINESS OPPORTUNITY
WONDERFUL opportunity to buy Delicatessen - Coffee Shop in conjunction with fountain. Established 7 years. Good trade. Best offer. Come out to
318 Lake St., Oak Park Village 8-7615
HARDWARE STORE — Established 18 years. Will sacrifice for $8,500. (Owner).
Phone Village 8-0817 or Stanley 8-9572
FOOD SHOP — Established. Corner neighborhood store with 5 beautiful rooms. Low rent. West of Pujski. Gentile trade. Can t handle alone. Money maker-Price $2,000 plus stock.
LAwndale 1-179^
GOOD opportunity — Cleaning " Tailoring Store. Good trade. * rooms living quarters. Owner. Slovak. Can not handle alone-Husband passed away. Best ot-fer.
PAlisade 5-711*
HELP COUPLE
STEADY — All around year job for couple. Cleaning arid tenance. Religious Institute -Good living quarters. SuitJ^i salary.—Rodfei Zedek Commu nity Center.
PLaza 2-2244
FEMALE HELP WANTED
FACTORY HELP
Needed litimediatelv
For Afternoon Shift Available Hours of Work 4 p. m. to 12:30 Midnight Top Rates Cafeteria Good Transportation Company Benefits Apply in Person Employment Office South Side Entrance
KRAFT FOODS CO.
505 N. SACRAMENTO
Miss Borchers