*«ltnlna platana v gotovini f Cena 1 Din ,,Wft U Sl/O+itn" ?. ddofoa UoUi „ Union* ■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■■i Letna naročnina znaša Din 40*—. U redni š tv« in oprava t Ljubljani, ieienbnrgava ulica it l/I. Račun pri Poitni hranilnici it. 16.160. Rakopisov ne vračamo! Telefon it. 31-09. * Mubllanl, dna 29. septembra 1934. Štev. 39 — Leto III. IZH Forma in stvarnost živimo v času, ko je razmah tzv. demokratskih idej dosegel vrhunec svojega azvoja. Enakopravnost je v vseh državah «*scitena z ustavnimi določili, ona pred-aylja eno izmed tako globoko vsajenih lnJenic, da bi si vsakdo dvakrat premislil Predno bi se je dotaknil. V formalnem po-L .smo dosegli tiste ideale, za katere umirali ljudje v treh francoskih revo-ki so s svojo končno zmago utisnile ve°f S0(k)bni evropski kulturi. Svoboda vic z?ruževanja, splošna volilna pra-doh-’t na^e*° ustavnosti itd., vse to so pri-to s za katere se Je izplačalo boriti, poti^^Pnjice, ki jih je treba prehoditi na so ž olišemu *n popolnejšemu. A danes ka- tere • Za nam*> treba je na novo pot, l2nodišče je sedanje stanje. zel ^fars*katera stvar je od daleč za oko Prid a’ mikavna, zapeljiva. A šele ko na if10 nje, vidimo včasih zelo grobe siru6’ V 0(*daleč gladki površini zijajo So razpoke in vrzeli. Taka razočaranja zaf86 ?0jayila ze mnogokrat v zgodovini in sikH posebnega, ako se danes mar- lič yPrašuje, da-li se izplača tako pove-evati ono revolucionarno razdobje, ki je od’?0110 na površje formalno demokracijo, W ere razen lepih besedi in na papirju po se glasečih zakonov človeštvo v veliki nima ničesar. Mesto aristokracije je stopila plutokracija, z drugimi besedami s esto plemstva po rodu je nastopilo plem-j v?..p9,denarju z morda še večjimi privi-Toda revež je ostal revež, tudi če L» ^°®°^e.n> mu je skoro nemogoče, da bi izobrazil, težko, da bo v življenju kedaj fik •• Vlada večine ljudstva je ostala kar ’ 8 morgflna, za katero je drvela a.V^a nar?dov, a se ji je v trenutku, ko mislila, da jo je dosegla, razblinila v nič. In karavana se je uštavila. Išče izho-Qa> kot da bi se nahajala v zasedi. Kaos Se.da',o je karakteristika današnjih dni! v ® vemo, ali se sploh izplača iskati to, za mer smo do pred kratkim težili, upati ge uresničenje stoletja in stoletja progla-2„yanih gesel, čijih zunanjost se je poka-notr V *renutku, k° smo pogledali v njihovo ne n^e.va’ gnila in nepravična. Ali ndai !• v 0 kreniti na novo pot, ne pret«riiC se varliivim slikam, ki so že v tev « *?sti često predstavljale oživotvori-nikda h idealov> za katere pa ne moremo da h SlSurno vedeti, če so resnične. Mor-Ugju pa t0 z°Pet fata morgana, posmeh ^ue namenjen slabotnemu človeku. # * cio,oAko vidimo, da današnja formalna sedat!> yklJub svojim lepo se glasečim beza či„ nikakor ne ustvarjajo onega stanja, °rgan aa je „_________— — ------------- ... nje nii,tak°j izpremeniti, da bo izigrava-nega t!„°vega, k splošni koristi usmerje-Se v h r?e?a čimbolj otežkočeno in 2. da nego za° ♦ e ne smemo boriti za formo, ali bolje arnost- Stvarni, ne pa formalni, pa 2u^ ^ečeno jedro ali notranjost,^ ne opa2oVa ”J0S! mora biti predmet našega izgraclh-11^ *n njeKov* sigurni ter dobri nepn 1 ,?10ra služiti delo vsakega aktiv- ga Poedinca. Pr v* °t>stoi6xZ1 j^amo trenutek, ko vidimo, da prisoj at demokratična obleka nikakor ne ne krasi tmu’ kar se pot* nj° slfriva. Ona raznih i lepega telesa, kot bi se po temveč ^'1° zvenečih frazah pričakovalo, E>a k- Bga’ na pDl gnilega bolnika-ševnost h ta bolnik> v tem slučaju du-veštva . anašnjih narodov, oziroma člo-T°da § * ai kmalu ozdravel, ni verjetno. Pasti, ni rečeno, da mora z njim pro-vseh do« j se lahko reklo> osnovna sila v družbi *viih največjih človeških akcij Predpogoj teznJ’a za enakopravnostjo, kot ki je n;K/iem vsega boljšega. Ne enakost, kopravn r ni b^° in bo, temveč enačiti tudi°St v vsakem pogledu, to mora ysake»n ^ bodoče osnovni ideal in kompas Pravicno*°Van^a’ ^ hoče veljati za resno 8e moramo, da postane vse to, tako Vnvanes formalno, tudi stvarno. Ni ***. oh enakopravnost pred paragra-tere ne more nihče živeti, kot je Miting naše Akcije in Bafa V našem listu in v dnevnikih je bilo že javljeno, da se vrši dne 7. oktobra t. 1. ob pol 11. uri v prostorih hotela Union v Ljubljani velik javen miting one akcije Svoji k svojim, katero je pred dobrim letom pokre-nil Osrednji odbor Narodne Odbrane v Beogradu in so jo začele nato provajati ostale organizacije Narodne Odbrane širom države. Na ozemlju naše banovine je vodil to akcijo poseben odsek, ustvarjen pod okriljem Oblastnega odbora NO v Ljubljani. Ker mora stopiti akcija s svojim programom in delavnim načrtom pred najširšo javnost, je določilo centralno vodstvo te gospodarske akcije v Beogradu za vse večje kraje v državi termine velikih javnih mitingov, za Ljubljano je bil določen termin 7. oktobra t. 1. Vodstvo tukajšnje akcije je takoj stopilo v stik z vsemi predstavniki našega gospodarskega življenja in izdelalo sporazumno z njimi točen program mitinga samega in sledečega propagandnega tedna, tekom katerega naj vsa naša javnost, zlasti pa naš konsument čuje z vseh koncev in krajev, v govorjeni, tiskani in filmani obliki poziv, naj kupuje domače, v naši državi z našimi domačimi delavci in iz naših domačih surovin izdelano blago ter podpre s tem v prvi vrsti našega domačega brezposelnega ali pa preslabo plačanega trpina. Sredi teh priprav pa je nevidna roka zažgala smrdljivo bombo in razširila trditev, da je centralno vodstvo te akcije oz. Osrednji odbor NO v Beogradu sprejel med članstvo te akcije tudi firmo Bafa, in še več, da podpira NO to firmo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se dokoplje še do novih koncesij v naši državi.* Pooblaščeni smo kategorično zanikati to trditev, ki je očividno izmišljena s strani onih zlohotnih elementov, katerim se noče mirnega in sporazumnega dela niti na gospodarskem polju in jim je zlasti ime Narodne Odbrane skrajno neprijetno. Vodenih zgolj od idealizma in brez vsakih osebnih interesov se je zbralo nekaj dobrih nacionalnih ljudi iz članstva Narodne Odbrane ter pokre-nilo to izključno gospodarsko akcijo ne zato, da dvigne ugled NO ali pomnoži število Od-branašev, na čegar prospevanju smo udeleženi prav vsi brez vsake izjeme, pa naj bo naše nacionalno, politično ali versko nazira-nje kakršnokoli hoče. Sodelovanje pri reševanju takih problemov je absolutno potrebno. Mi nacionalisti smo pa imeli pred očmi še drugo misel, ko smo začeli s to akcijo. Če bodo sedeli enkrat pri isti mizi resni in trezni ljudje in koncentrirali svoje delo za reševanje problema, ki je za vse enako pereč, se bodo ti ljudje medsebojno spoznali in se bodo začeli tudi medsebojno ceniti. Ne morda po pozicijah, ki jih zavzemajo v našem javnem ali gospodarskem življenju in tudi ne po pomembnosti institucij, ki jih predstavljajo, marveč le po lastni sposobnosti in po oni požrtvovalnosti, ki je potrebna za delo, kjer ne čakajo nikogar niti slavospevi niti odlikovanja. Jugoslavija je skupen dom nam vsem. Tega ne zanika nihče, pa naj bo njegovo na-ziranje tako ali drugačno. Vsi vemo, da izven Jugoslavije ni življenja niti za jugoslovanski narod še manj pa — da se poslužimo ideologije onih, ki niso v našem taboru — za slovenski, hrvatski ali srbski narod. Kako je ta država urejena, tudi to vprašanje ni bistve- Miting 7. oktobra 1934 važna enakopravnost v življenju, posebno pa v njegovi osnovi, ekonomskem in socialnem dogajanju. A v dosego te stvarnosti bo treba najbrže v marsičem izpremeniti današnjo formo, česar se pa nikakor ne smemo bati ali se pa celo izogibati. Sancin Boris. nega pomena, kadar gre za vprašanje želodca in vsakdanjega kruha. Vsi naši pridobitniki širom države imajo iste interese in hočejo množiti svoje imetje s produkcijo in prodajo svojih proizvodov. Vsi naši nameščenci in delavci imajo zopet skupen interes, vsi ti hočejo pošteno delati in si s poštenim delom prislužiti toliko, da bodo lahko preživljali sebe in svojo družino, svoje otroke pa usposabljati kot strokovnjake v vseh onih panogah, kjer so nam danes več ali manj potrebne še tuje moči. Vsi naši konsumentje hočejo zopet isto, kupovati dobro in solidno blago po solidnih cenah. Naši sotrudniki pri Akciji Svoji k svojim so slišali že ponovno izraze laskavega priznanja iz ust resnih gospodarstvenikov, ki stoje v povsem drugih taborih. To priznanje je temeljilo predvsem na ugotovitvi, da se vrši delo Akcije povsem nepolitično in brezosebno. Iz naroda za narod je vzrasla Narodna Odbrana, iz naroda in njegovih potreb črpa svoj program, izključno temu narodu in njegovim potrebam je namenjeno njeno de- lo. Čemu torej delati ovire temu delu? Saj ne silimo nikogar, da se naj nam pridruži, vsakemu je dano na prosto, da nas podpira ali pa stoji ob strani. Toda če že stoji ob strani in smatra, da je v teh za narod in državo tako kritičnih časih upravičen držati roke križem, naj nas pusti vsaj v miru ter obdrži v sebi in za sebe oni strup, ki polni njegovo dušo in njegove možgane. Te vrstice nimajo namena braniti Narodne Odbrane in njeno delo, dovolj napadov je šlo že preko nje, niti eden izmed njih ji ni škodoval in ni zastavil njene poti, ki ne zavisi od posameznih oseb, marveč je diktirana po več kot 251etni tradiciji in po potrebah naroda samega. Le radi objašnenja oni javnosti, ki tako rada naseda raznim govoricam, smo dolžni pečati se tudi s firmo Bafa, s katero nimamo nobenih zvez in katera ne bo uživala naše podpore tako dolgo, dokler bo s svojim pretiranim izživljanjem škodovala interesom našega malega obrtnika. Mi ne bomo načenjali vprašanja o višini davkov, ki ga plačuje to podjetje, čeprav smo prepričani, da se gotovo ne rine v ospredje davkoplačevalcev. Za nas je glavno to, da nikakor ne gre, da otvarja tako velepodjetje svoje prodajalne po najmanjših krajih naše zemlje in odjeda s tem kruh našemu trgovcu, predvsem pa našemu obrtniku. Če so imele svojčas velike industrije kaj razlogov za otvarjanje svojih lastnih prodajalen za prodajo svojih izdelkov, so ti razlogi danes že odpadli. Dolgotrajna kriza je prečistila vrste naših trgovcev in obrtnikov, kar se je kljub tej krizi obdržalo na površju, to je dobro in zdravo, temu lahko zaupa svoje izdelke v prodajo tudi »naša« industrija. Čim ne bo več prodajalen takih veleindustrij v vsaki ulici, v vsakem trgu in skoraj že v vsaki vasi, pa bo konec največjih pritožb, dobiček ne bo več pripadal samo podjetju kot takemu, marveč se bo delil tudi na prodajalce. Zlasti pa ne bo potem konkurenca našim obubožanim čevljarjem več tako pogubna. Pri današnjem stanju moramo imeti pred očmi predvsem onih ca 20.000 čevljarjev in pomočnikov, katerim samo v naši banovini odjeda kruh taka veleindustrija ne morda radi svoje eksistence, marveč samo v svrho pretiranega povečanja svoje prosperitete. I. C. * Ta trditev je imela tudi namen zavesti v zmoto celo najodličnejše predstavnike našega gospodarstva in pri njih očrniti Narodno Odbrano. Par besed na naslov TPD. V revirjih je mirno. Rudarji so na delu, kot da hočejo doprinesti zamujeno. Če pa razmislijo malo globlje, se jim zopet porajajo temne misli in skrb, da bo morda še dovolj praznovalnih dni. Pa to še ni vse. Najbolj nujen in pereč problem za nje je trenutno bližajoča se zima. Vsak skrben rudar-oče stoji pred velikim vprašanjem, kako obleči svojo družino. Poleti v počitnicah je rudarska deca skakala okoli večinoma gola v črnih kratkih hlačkah. Sedaj seveda to ne gre več, ker je premrzlo in morajo otroci v šolo. Odkod denar za obleko? Mar od pičle plače, za katero je bilo treba gladovati po rovih, da se je njena skromna višina trenutno obdržala. Od te ni mogoče živeti, kaj šele kriti izdatek za obleko. Kredit? Tudi ta je že izčrpan. Trgovci so dajali na kredit, dokler dolgovi rudarjev niso narasli v milijone. Tako se to vprašanje veča, širi pred rudarjem, on pa premišljuje ... Tisti, ki poznajo razmere rudarja \do potankosti, ga razumejo in vedo, v kakih težavah poteka njegovo mukapolno življenje. Vedo tudi, kako težko mu je sprejemati miloščino v obliki darov, kot so jih v zadnjih letih pošiljale razne organizacije v revirje. Sprejemati miloščino človeku, ki bi rad delal in ki se mu zdi ta miloščina skrajno ponižujoča. Premišljujoči o načinu, kako pomagati rudarju, nam vedno in vedno stopajo pred oči časi, ko je TPD v vseh svojih rudnikih delala s polno paro. Naročil je bilo toliko, da jih je družba jedva zmagovala. Seveda je bil tudi čisti dobiček zelo visok. Danes, ko nihče ne more dovolj pametno svetovati, kako pomagati rudarju, se naj TPD ozre nazaj v one čase od prevrata pa do leta 1924. Naj pozorno pregleda svoje knjige in naj ugotovi tedanji čisti dobiček še enkrat. Ob tem lepem spominu bi ji bilo lažje misliti na to, kako rešiti mezdno gibanje delavcev. Lažje bi ji bilo tudi poseči v blagajno in dati prepotrebnemu, skoraj golemu svojemu delavstvu predvsem nabavni prispevek za prvo pomoč. Potem ko bo to v redu, pa naj TPD izvede še enkrat racijonalizacijo svojih rudnikov, toda tako, da ostanejo plače delavstva in nameščenstva nedotaknjene, ker so iste že tako okrnjene, da leže pod eksistenčnim minimumom pri draginji, ki vlada v primeri z drugimi kraji v banovini v naših revirjih. Tudi stalež naj ostane intakten. Pri drugih postavkah bi se morda dalo priprištediti ono usodno svoto 1,800.000 dinarjev, radi katere se je začelo mezdno gibanje. Če se že res od vseh strani zatrjuje, da je kriza na premogovnem trgu vsega kriva, potem naj se pač res vse prilagodi temu težkemu stanju. Ne samo delavec in nižji nameščenec, temveč tudi višje in vodilno urad-ništvo si naj nekoliko pritrga. V mislih so nam n. pr. stalne, potrebne ali nepotrebne vožnje s fijakerji. To je vidno za vsakega prebivalca revirjev. Kje pa so stotine tistih malih in večjih beneficij, ki jih uživajo gospodje, ki pa vse stanejo TPD denar, katerega mora potem prigarati delavstvo in nižje nameščenstvo s svojimi reduciranimi plačami. Saj vidimo dnevno mnogo rudniških pro-fesijonistov na delu okoli stanovanj, vrtov itd. In če jih povprašamo, odgovore, da popravljajo ali delajo za tega ali onega gospoda to ali ono... Zelo slab vtis naredi dejstvo, da se na eni strani tako pedantno gleda na vsako paro delavskega zaslužka, na drugi pa se tako širokogrudno prenesejo izdatki, brez katerih bi se čisto lahko izhajalo. Sicer pa mi ne bomo učili TPD, kako si naj pomaga. To je njena stvar, svetujemo ji le nekoliko bolj podrobnih preiskav njenega organizma pri posameznih rudnikih. Tudi se ne bi vtikali v te zadeve, če bi ne bile postale problem javnosti s trenutkom, ko posegajo v življenjsko moč našega rudarja, ki je tudi del in sicer dober del našega naroda. Za širšo javnost izven revirjev je malo težko razumeti položaj rudarjev. Saj so bile doslej iz revirjev lansirane v dnevnem časopisju le slabe vesti, kot štrajki, poboji, delavski nemiri i. dr. Toda kdor si naše »kna-pe< ogleda malo pobližje, bo videl, da so to vrli ljudje, katere diči zlasti velika potrpežljivost in pred vsem izdržljivost. Koliko pomanjkanja se je moralo pretrpeti v teh delavskih rodbinah zadnje čase, vemo samo tisti, ki živimo v teh krajih. Koliko samo-zatajevanja je bilo treba rudarjem, da so toliko težkih udarcev prenesli brez godrnjanja! Kako resno je naše rudarsko delavstvo, pa kažejo zadnji dogodki, ki so potekli povsem mirno, kar je dokaz, da naš rudar ni več dovzeten za one tajne agitacije, kot jih n. pr. hočejo vnesti v proletarske mase komunisti. Rudar zahteva le toliko, kolikor mu je potrebno za pošteno preživljanje. Tej njegovi zahtevi se je priključila tudi celokupna na-cijonalna javnost. Na TPD je sedaj, da tudi ona s svoje strani stori vse, da se da njenemu dobremu, kvalificiranemu delavcu možnost dostojnega življenja in da se vrnejo v revirje časi, ko so hodili naši ljudje vedrega lica na svoje težko in nevarno delo v osrčju zemlje. Trgovci s topovi Da, svet se je izpremenil. Zivljenske vrednote, pa tudi sile, ki danes nad njim vladajo, so popolnoma druge od onih, ki so gospodarile še pred četrt stoletja, oziroma so vsaj prešle v čisto nove roke. Gospodarji življenja in sveta niso več visoki politiki, imenitni diplomati z rodovniki, ki segajo tisoč let nazaj, razni Hollwegi, Berchtoldi in Izvol-skiji. Sile, s katerimi so ti vplivali na narode in na vsakega poedinca med njimi posebej, kroječ njegovo usodo, se danes nahajajo v drugih, mnogo manj romantičnih rokah. En Ford, Rockefeller, Zaharov, Creusot, Bafa, voditelji svetovnih jeklenih in bombažnih tru-stov, diktatorji bančnih koncernov, prozaični kralji Wallstreeta in Lombardstreeta so vladarji usode današnjega človeštva, oni kroje in določajo njegova čustva, srečo in nesrečo milijonov ljudi, ki le slabo, če že sploh ne poznajo njihovega imena. Ti gospodje v vsakdanjih oblekah in z neestetičnimi plešami premikajo iz svojih pisarn s pomočjo skrivnostnih nerazumljivih šifer miljarde, odpirajo in zapirajo tržišča ter diktirajo življenje sto in stotisočem delavcev in nameščencev, kupcev in prodajalcev. Oni so prevzeli vlogo junaških srednjeveških vitezov, galantnih vojskovodij Ludvika XIV., renesančnih poten-tatov, Napoleonovih kraljev in generalov, diplomatskih mogočnikov, grofov in knezov leta 1914. V njih je danes osredotočena moč zlata, ki bdi nad kolonijami, prestavlja vojske in mornarice, povzroča spore in nosi vojno in mir. A med temi generali industrije in vojvodami borznih manevrov igrajo največjo vlogo mogočniki oboroževalne industrije — trgovci s topovi. Moč zlata v mednarodni politiki je pokazala v najbolj kričeči luči posebna komisija ameriškega senata, ki je v teh dneh preiskovala vzliv oboroževalne industrije na življenje in odnošaje držav. Izkazalo se je pri tem že davno znano, toda vedno pozabljeno dejstvo, da je dejanski nevidni gospodar sveta industrija orožja. Njeni dobro zakriti voditelji razpolagajo z vladami posameznih držav, določajo smernice njihove politike in celo največji narodi so, niti ne zavedajoč se, le igračke njihovih načrtov, stave v veliki igri za velike dobičke. Industrijo orožja bi danes lahko imenovali edino pravo internacionalo sveta. Njeni agentje so prisotni vse povsod, za njih ne obstojajo zapreke niti političnih, niti gospodarskih sistemov, ne brigajo in ne motijo jih krivoverni svetovni nazori in ideologije, izvzemši pacifizma, ki je njihov smrtni sovražnik in ki ga zato pobijajo in preganjajo brez usmiljenja in brez izbire sredstev. Zato tudi v času današnje gospodarske stiske, ko se narodi in poedinci morajo omejevati le na najnujnejše, industrija orožja ne pozna najmanjše krize. Kako bi jo tudi pognala, ko ji gre ob neprestanem žvenketa-nju orožja pšenica tako lepo v klasje, posebno še, ko so svoj sistem izpopolnili tako, da je izključena vsaka konkurenca, ker je oboroževalna industrija navzlic silnemu razmahu in moči le v rokah nekaj mogočnikov sveta, ki ne dopuščajo v svojem krogu nobenega novodošleca. Statistika nam edino lahko pove, kako ti knezi modernega časa delajo in koliko zaslužijo. Po številkah, ki jih je ravnokar objavil oddelek za razorožitev v Društvu narodov, so letni izdatki za oboroževanje na svetu, ki so znašali 1. 1926., ko ni bilo še niti duha ne sluha o kaki razorožitvi, 3522 milijonov dolarjev po zlati pariteti, zrasli 1. 1933. na 4399 milijonov dolarjev ali v našem denarju na neverjetno svoto, ki si jo človeški um niti predstavljati ne more, 310 miljard dinarjev. Kakor so dokazali pred senatno komisijo, je avionska tvrdka Pratt and Whit-ney Aircraft Corporation v svoje podjetje vložen kapital od 1. 1924. do danes, torej v pičlih 10 letih, pomnožila od vsakih vloženih 1000 dolarjev na 11,437.250 dolarjev. To ni nič čudnega, ko gre potreba po granatah in dinamitu tako daleč, da so Kitajci, ki so l 1932. kupili v Ameriki za 10 milijonov dolarjev pšenice za prehranitev svojega glad-nega prebivalstva, to žito na poti do Kitajske zamenjali v Italiji za strelivo, ki so ga rabili v borbi proti Japoncem. Industrija orožja je tudi najnemoralnejša proizvodna panoga, kar jih pozna človeštvo, ki brez vesti in usmiljenja lije iz človeške krvi za sebe zlato. Že prva razkritja po vojni so pokazala, kako ta industrija ne pozna pripadnosti k nobenemu narodu, da stoji nad državami in se klanja samo enemu bogu in gospodarju mamonu — zlatu. Ugotovljeno je, da so Nemci v pomorski bitki pri Skageraku obdelovali Angleže z njihovimi lastnimi granatami, medtem ko so Angleži dušili Nemce pri Ypernu z nemškimi plini. Znana ameriška tvrdka Lammont Dupont je dobavljala v lanski vojni med Japonci in Kitajci orožje za obe stranki in potrosila pri tem ogromne zneske na obeh straneh za hujskanje na vojno, ker bi sicer prenehala njena sijajna konjunktura. Ravnatelj velike ameriške tvor-nice za pline in plamen Federal Laboratories se je potožil: »Revolucije v Južni Ameriki mi dajejo dela noč in dan. Z brazilsko revolucijo sem imel posla preko glave.« Podkupljenje igra v tej politiki, kakor je bilo dokazano pred anketno komisijo v Wa-shingtonu, eno najvažnejših vlog. Čim se pokažejo kje obrisi politične napetosti ali celo vojne nevarnosti, spustijo mogočniki orožja takoj svoje z zlatom natovorjene osle, za katere je vedel že stari makedonski kralj Filip* da preskočijo vsak zid. In začne se preizkušena igra. Del tovora odpade na one, ki ščuvajo, drugi pa na one, ki naročajo. Tako se je pokazalo, da je sin predsednika argentinske republike prejel mastno provizijo pri naročilih nepotrebnega vojnega materijala v Argentiniji, da so bili člani delegacij večine južno-ameriških držav plačani od industrije orožja za pasivno resistenco na razorožitveni konferenci v Ženevi, dočim je znani kralj topov Bazil Zaharov spravil mimogrede provizijo milijona dolarjev za posredovanje pri dobavah municije in orožja Španiji potom ameriške tvrdke Electric Board. Poslovanje je tem vnosnejše, ker si trgovci s topovi nikdar ne delajo med seboj nepotrebne konkurence in če se včasih to dozdeva, je to le videz. Mnogo pametnejše je, razdeliti si lepo svet v cone ter povezati se s tajnimi provi-zijskimi pogodbami zato, da nihče ne bi mogel delati drugemu nepotrebne konkurence. Seveda je morala biti tem tajnim gospodarjem sveta najhujši trn v peti in tarča, ki jo je bilo treba na vsak način zrušiti, raz-orožitvena konferenca, katera je s svojimi prvotnimi ambicijami ogrožala njihove diktatorske pozicije. Zato ni nič čudnega, če je vojna industrija uporabila vse od podkup-ljanja do groženj, da izpodbije in minira razorožitveno konferenco. Vojvode oboroževalne industrije niso štedili z milijoni, ko je bilo treba financirati protirazorožitveno propagando in pri vseh velikih ekstremističnih nacionalističnih pokretih je videti vmes njihove prste. Razumljivo je, če razorožitvena konferenca ni mogla vzdržati tega napada ter je slednjič podlegla. Razkritja pred anketnim odborom v Wa-shingtonu so vzdignila silen prah v ameriški pa tudi svetovni javnosti, tako da so postali rezultati že neprijetni onim, ki so sprožili misel te ankete. Washingtonsko trgovsko ministrstvo in zunanji urad sta se pritožila, da bi znala nadaljnja odkritja škoditi domači industriji pa tudi zunanjim odnošajem Amerike, zato je anketna komisija svoje delo odložila do konca novembra, skoraj gotovo pa je, da se sploh ne bo več sestala, ker bodo znale tajne sile in nevidni vplivi preprečiti njeno nadaljno »neumestno« delovanje. Dr. Stanko Jug. Naše gospodarske in druge zadeve m. Upokojencev je preveč — toži drž. računovodstvo. Res jih je preveč, a kdo je kriv, da so reducirali veliko število uradnikov? Na njih mesta pa so namestili nove moči — torej dvojni trosek za državo. Kdor prosi za upokojitev s polnimi službenimi leti, čaka kljub točnim zakonskim določilom včasih leto dni ali še več. Službe je n. pr. razrešen 1. julija 1934, upokojen pa s 1. oktobrom 1933. To je nepravilno, nezakonito postopanje. Drugi bi rad služil še nekaj časa, manjka mu le leto dni, ali nekaj mesecev do polne službe, pa bo upokojen brez prošnje. Kdor je služboval 83, 34 let in ni sedaj ničesar zakrivil, mora ostati v službi; in ravno tako, če je kdo bil več let predstojnik urada, ali je imel drugo važno funkcijo, se ga zadnje leto ali za slovo brez povoda vendar ne sme degradirati. Včasih so dali upokojencem vsaj lepo besedo za slovo: pohvalo, višji naslov, odlikovanje in zadovoljen je preživljal stara leta. To ni državo obremenilo niti za paro; bilo je dobro in pamotno od državne uprave. Nezadovoljnežev je že itak preveč, naj jih delamo še na tak način. Pomniti moramo, le tista država je res močna, ki ima dosti zadovoljnih prebivalcev. DriavA in državna uprava. Mnogi zamenjajo v nevolji državo z državno upravo. Država je nedotakljiva, vzvišena nad strankami, naš ponos, naš ideal. Za državo smo vedno pripravljeni žrtvovati vse, kar je potreba. Državni upravi se pa že sme kaj povedati, saj se brez stvarne kritike niti zboljšati ne more. Ravno tako je z g. poslanci. Saj ne morejo čudežev delati; čim manj obljubijo, tem boljše, zlasti velja to za g. ministre. A če obljubijo, morajo to izpolniti, ali pa konsekvence izvajati. Še nekaj za g. poslance. V neki bolnici je tako malo prostora, da pogosto ležita dva bolnika v eni postelji. Poleg telesnih bolečin trpita še menda huje duševne, ko sta dva težko bolna tujca skupaj v ozki postelji. Za tako reč mora biti kredit, če prav treba najradikalnejših ukrepov. Seveda bi ne bilo prav, da bi vzeli zdravnikom — za bolnike, kakor so vzeli učiteljstvu za nameščenje učiteljstva. Ker je potreba, bomo plačali vsi plačilazmo/.ni po dohodkih. Davek od čistih dohodkov je najpravičnejši! Dohodninski davek je bil med ljudstvom sicer najbolj osovražen, — a radi načina od-merjenja, saj so že bajtarjem predpisovali dohodnino. Ščititi je treba revne sloje; dohodki pod 2000 Din mesečno za rodbine naj bodo oproščeni dohodnine, zato pa naj davek raste progresivno pri višjih dohodkih. Državna uprava želi, da davke točno plačujemo; zamudnike mora ostro terjati; pokazati mora dober zgled in sama svojo obveznosti točno izpolnjevati. Na ta način je prišlo v modo, da tudi že občine, šolski, cestni in drugi odbori ne plačujejo pravočasno svojih dolgov s kratko opazko — ni budžetske možnosti. Vsak skrben posameznik mora imeti nekaj rezerve za izredne slučaje, za hude čase in nesreče; vsaka občina, cestni odbor itd. mora imeti rezerve, zlasti pa velja to za državno upravo. Po sedanjem načinu sestavljanja proračuna je vsaka rezerva nemogoča, saj še za redne izdatke nimajo in pride vedno bolj pogosto do nemožnosti plačila, do terjatev, zamudnih obresti in pritožb. Kdor sproti plačuje, živi ceneje — edino to je prava gospodarska politika. Nadrejene oblasti dostikrat krčijo proračune po ukazu, ne po potrebi — vse mora biti v dolgovih. Sklep. Ako bo ta članek objavljen, bodo mnogi odobravali vsebino in le tožili, da sem premilo povedal in nisem navedel imena in več konkretnih slučajev. Ko je poleg ime, je žaljivo, če tudi je popolnoma resnično in mora izostati. Pisal sem v dobri veri, da so take razprave v uglednem in neustrašenem listu koristne in potrebne, da ugodno vplivajo na razčiščenje in dajejo pobudo za zdravljenje naših razmer. Nemški glas o Nar. Odbrani Pred kratkim časom je objavil »Leipziger Abendpost« članek o Narodni Odbrani pod naslovom »Narodna Odbrana v Jugoslaviji«. Članek ni podpisan in iznaša zelo zanimive poglede, ki seveda ne morejo biti popolnoma točni, a bodo vkljub temu zanimali vsakega našega čitatelja. Uredništvo. »Pred več nego 25 leti so ljudje v takratni kraljevini Srbiji osnovali neko narodno organizacijo, ki je nosila ime »Narodna Odbrana«. Ta organizacija, ki je imela za cilj, da osvobodi izpod tuje oblasti vse slovanske dežele, je spoznala po svetovni vojni, da so njene sanje uresničene z velikim uspehom. In res, po svetovni vojni je nastala iz male Srbije najmočnejša balkanska država, ki je v početku nosila ime »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, danes pa se imenuje »Kraljevina Jugoslavija«. Sedaj, ko so nem-ško-jugoslovanski odnošaji več nego boljši, zahvaljujoč pozitivni zunanji politiki našega fiihrerja je nastopil čas, da navedemo važnejše točke sedanjih ciljev te organizacije. Ko so skoro vsi Jugosloveni zbrani v eno državo, upira novi vodja NO g. Ilija Trifunovič svoje oči na notranjo konsolidacijo svoje države v smislu pravil organizacije. Zato se sedaj dela na tem, da se vsi deli države tudi duševno ujedinijo. Ne moremo pozabiti, da je NO najmočnejša nacionalna organizacija jugoslovanske države, s čije močjo je treba računati. Interesantno je opazovati, kako se vodilni princip NO izgrajuje po nemškem sistemu. Vsi mestni odbori organizacije stoje popolnoma in sami pod voditeljem, ki je za vse odgovoren. NO povsod organizira mitinge, da ne bi izgubila zveze z množicami. Z ozirom na to, ker stou na stališču rasnega principa, sprejema v svoje članstvo samo one, ki pripadajo slovanski rasi ali pa so v nacionalnem pogledu delali, odnosno dali nekaj za Jugoslavijo. Poleg tega skrbi NO za kmete, delavce, obrtnike in manjše trgovce, kar jasno dokazuje socialno stališče te organizacije. Razlog tej ostri zahtevi moramo iskati v sistematskem protizakonitem izvozu zlata od strani nekega beograjskega žida v Madžarsko, s čimer je bila nanešena jugoslovanski državi milijonska škoda. V tej zahtevi je s pravico naglašeno, da bi ta židovski menjalec ne mogel sam uspeti v tem opasnem in preveč riskantnem poslu, ako mu ne bi pomagali tudi drugi Židje-Kar se tiče gospodarske politike je cnj organizacije pomagati notranjemu gospodarstvu in napraviti državo neodvisno od inozemstva. Zato je sedaj izdala krilatico, da 1® treba kupovati blago samo od tistih držav, ki kupujejo v Jugoslaviji. Energično zahteva stvoritev domače težke industrije, s tem da bi se vse kovinske stvari izdelovale doma-Pri tem se naglašuje, da je v Bosni ogromno železne rude. Ta tendenca emancipacije težke industrije od inozemstva bo brez dvoma zadala težak udarec industrijam orožja nekaterih zapadnih držav.« Premeščanje učiteljstva Pred kratkim objavljeni dopis v »Pohodu« je zbudil v tukajšnjih krogih veliko zanimanje in odobravanje. Marsikateri narodno zavedni učitelj, ki je bil radi svojega jugoslovanskega in Srbom prijaznega javnega udejstvovanja od avstrijskih oblasti preganjan, še danes službuje v oddaljenih in zapuščenih krajih, mnogi pa, ki so s svojim delom zaslužili marsikaj drugega, so dobili kot plačilo lepa, naravnost idealna mesta. Toda to ni vse kar nam v dravograjskem srezu težko teži naša srca in kar hočemo danes na tem mestu s trpkimi občutki povedati vsej naši pošteni jugoslovanski javnosti. V Št. Janžu pri Dravogradu se je udeležil na Cvetno nedeljo 1. 1918. velikega mani-festacijskega zborovanja za ustvaritev velike svobodne Jugoslavije g. Karel Doberšek, sedaj šolski upravitelj in priznan pedagoški ter narodno gospodarski delavec na Prevaljah. V Št. Janžu so bili takrat Nemci in nemčurji, ki so hoteli zborovanje Jugoslovanov razbiti, hudo tepeni in pognani v beg. G. Doberšek se je po shodu podal v Dravograd, od koder se je hotel z vlakom odpeljati na Koroško, kjer je bil nameščen kot učitelj. V Dravogradu pa so se takrat tudi ustavili bežeči Nemci in njihovi slovenski priganjači, naši narodni odpadniki. Ko so zagledali g. Doberšeka so planili nanj in se na ta način maščevali za svoj več kot sramoten poraz v Št. Janžu. Tako so ga pretepli, da je moral v posteljo kot težko ranjen in ostati v njej štirinajst dni. Te dni pa je bil g. Doberšek Karel po službeni potrebi premeščen proti svoji volji in na veliko svojo gmotno škodo iz Prevalj v Pilštajn. Pravijo, da je postal žrtev podle de-nuncije nekega svojega osebnega sovražnika. Kdo je zakrivil to premestitev? Nočemo dolžiti naših oblasti, kot povzročitelja. Ne! Toda nekaj moramo povedati, kar nas že davno boli. Premalo kritično se gleda pri namestitvah, premalo kritično se obravnavajo razne denuncijadje izvirajoče iz osebne maščevalnosti in kar je glavno: Ne vprašuje se več za mnenje zanesljivih v narodnih bojih preizkušenih jugoslovanskih nacionalistov. Dogodilo se je že, da so se iskale informacije o zanesljivosti preizkušenih narodnih jug*}" slovanskih borcev pri bivših naših odpad«1; kih. To kar smo podčrtali smo hoteli tudi danes v glavnem povedati. Ta misel je bistvo našega članka, vse drugo pa je okvir. V svrh° obrambe težko preizkušenih jugoslovanskih nacionalistov smo napisali ta članek kot nepristranski in nestrankarski Narodni Odbra-naši. G. Doberšek ni član NO, tudi ni član JNS ali SKJ, kar je morda služilo denuncijan-tom kot podkrepilo za njihove navedbe. G. Doberšek je kmalu po prevratu skupno s svojim stanovskim tovarišem Modendor-ferjem zašel v marksistične vrste. Podrobna objektivna nacionalna zgodovina bo o Dober-šeku poročala, da je vstopil v marksistične vrste radi tega, da bi od tam odrinil vpliv nemško mislečih socialno-demokratičnih voditeljev. Vstopil je v vrste internacionalno v nemške vode zapeljanih slovenskih delavcev, da jim dokaže, da se tudi majka Jugoslavija zanima za socialno izboljšanje položaja svojih državljanov. Ta dokaz se je g. Doberšeku v marsičem posrečil, vsled česar vživa 1111 Prevaljah v vseh krogih zelo velik ugled. se pa marsikatero vprašanje izboljšanja gmotnega položaja ni uresničilo in so ostala tozadevna Doberšekova prizadevanja brezuspeš'13; temu je bil kriv tudi marsikateri poprevratn1 nacionalist in slovenoborec, ki je imel z Iia' šim narodom le na jeziku čustvovanje. V marsičem je tudi to vzrok, da g- Doberšek še danes ni član naših nacionalnih organizacij in jim dela preveliko krivico, ker vse preveč generalizira. Kot pravi in izkušeni nacionalist spada v jugoslovanske vrste! Svetujemo mu, da vstopi tudi javno tja, kamor že davno spada po vsem svojem gospodarskem in socialnem delovanju, pa ne bo nikdo več izrabljal njegove politične pripadnosti v svoje grde maščevalne namene. Dolžnost pravih jugoslovanski!^ nacionalistov je, da branimo vse tiste, ki so se v najtežjih časih žrtvovali za Jugoslavijo in zanjo trpeli. Vsled tega prosimo naš »Pohod« da objavi ta članek. Narodni Odbranaši Dravograd) Guštanj-Prevalje. Naši javnc>slil Na početku organizovanega boja za gospodarsko neodvisnost in za boljšo bodočnost našega naroda, poziva Narodna Odbrana vse in vsakogar, ki pošteno misli, ^sočustvuje z gladnunf iti ima Kaj ponosa za to' kar je našega — da se udeleži Mitinga njene socialno-gospodarske akcije »Svoji k svojim«, ki bo v Ljubljani v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. ob pol enajstih na vrtu hotela »Union« (ob slabem vremenu v dvorani), da čuje: glas Narodne Odbrane, apel naših proizvajalcev, želje naših konzuinetov in izjavo naših žena. Skrajni čas je, da se z združenimi močmi lotimo samopomočnega dela za poživljenje na šega gospodarstva, za pobijanje brezposelno sti, za preskrbo dela in zaslužka vsem de^a voljnim sonarodnjakom, dela za boljšo dočnost našo in naših otrok. Zunanji udeleženci mitinga ee P ■ • ♦« dan udeleže ugodnosti četrtinske vožnje, ako se lu razvitja prapora Okrožne strelja8'ce družin Ljubljani. Oblastni odbor MO. PO NAŠI ZEMLJI Uubljana IZJAVA. ,.vv Proti meni je vložil pri okrajnem so-uiscu v Ljubljani v marcu 1933 zasebno °zb° g. župan dr. Dinko Puc, ki je bil "Normiran, da sem dne 27. februarja 1933 a nekem sestanku izrekel besede: »Zupan ®esta Ljubljane dr. Puc ima 60.000 Din mesečne plače.« Postopanje je teklo pri sodišču pod Pr. št. Vil KpS 351/33 ter je bilo zaključno pri razpravi od 17. septembra 1934 s Poravnavo. Podal sem izjavo, da nisem t .. namena žaliti g. župana oz. mu oči-s kako nekorektnost, marveč sem hotel drPn^nano sv°j° trditvijo, da ima g. župan se' -k —60.000 Din celokupnih me-dolf Pre.jemkov le reči, da je g. župan o o .situiran, da pa seveda ne morem rrU n.°"ene nekorektnosti, da bi bili torej kr * T1 dohodki nekorektnega izvora. Ta-atni zastopnik g. župana je izjavo odklo- * m zahteval, naj izjavim, da sem se ®«om pravde prepričal, da g. župan ne j->aaa metj socialno boljše stoječe sloje. Vstopil sem nato dokaz resnice. Tedaj le posegel vmes g. minister dr. Kra-jjj! r ter izrazil željo, da se zadeva uredi da n>rn P°t°m- In tako je prišlo do tega, vSev?m ze junija 1933 podpisal izjavo iste (j0 lne> na podlagi katere je prišlo sedaj Pozn°^av?ave' Ugotavljam, da se je vršilo fse jo ^ razprav. Pri vsaki razpravi Pravi g0V0ril° 0 Poravnavi, pri vsaki raz-izjavl izjavljal, da vztrajam na oni dr Kr Sem P0(*a^ na željo g. ministra niic ,amerja, pri vsaki razpravi je zastop-izjavo ’ Puca v nie8°vem imenu to praVi 0c*klanjal in zahteval drugo. Pri raz-PUc 17. septembra 1934 pa se je g. dr. ^ dovoljil s to mojo izjavo. niseiTl0vie stvaren potek te moje afere, — SeI na kolena, ker to ni moja na- vada, ne bo mi treba plačati niti pare razven stroškov mojega zastopnika, tako kot mora tudi g. dr. Puc nositi stroške svojega zastopnika. Kar pa se tiče kleparskih del na stavbi Bežigrajske šole, povdarjam, da sem bil najcenejši ponudnik in da mi je vsled tega magistratni gremij na svoji zadnji seji oddal to delo soglasno. Pripominjam le še to, da sem vložil to svojo najnižjo ponudbo za prevzem tega dela že 4. sept. t. 1., ko nisem vedel in tudi nisem mogel vedeti, ali bo prišlo pri razpravi od 17. sept. 1934 do poravnave ali ne in tudi še nisem vedel, če in kdaj se bo vršila prihodnja razprava, o kateri sem bil obveščen šele pozneje. Ljubljana, dne 27. septembra 1934. Žitnik Rudolf. AKADEMSKI IiN NACIONALNI JAVNOSTI Na ustanovni skupščini Jugoslovanskega nacionalističnega akademskega kluba »Edin-stvo« v Ljubljani, ki se je vršila dne 19. novembra 1933, so bile podane smernice našega dela in glavne točke našega programa, ki jih stavljamo akademski in nacionalni javnosti •v razmišljanje. Kot akademska matica jugoelovenskih nacionalistov na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani želimo zbrati v naši sredi vse zavedne in iskrene jugoslovenske akademike, da bi mogli razvijati medsebojno spoznavanje in sodelovanje vseh jugoelovenskih akademikov kako bi s svojim1 skupnim in edinstvenim delom dvignili splošni akademski ugled, v svrho čim lažje dosege svojih skupnih čilijev v nacionalnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Delovati hočemo za narodno povzdigo, za moralni, prosvetni, zdravstveni, gospodarski, socialni in splošni kulturni preporod! jugoslov enskgea naroda v smislu inteiicij velike jugoslovenske mislli. J ugoslo venski nacionalistični akademski klub »Edinstvo« v Ljubljani je kulturno in nacionalno akademsko društvo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani, ki ima kot predstavnik jugoslovetnske nacionalistične akademske omladine namen gojiti jugoslovensko misel v duhu narodnega im državnega edinstva ‘ter teži za ustvaritvijo integralne Velike Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, ki bo v svojih mejah obsegala vse Jugoslo-vene na vsem njihovem narodnostnem področju. Kot neodvisna akademska organizacija jugoslovanskih nacionalistov stojimo nad vsemi strankarskimi in drugimi razdrapanimi razmerami neomajno na braniku jugoslovenske nacije in hočemo zbrati kader borbenih Juigoslovenov za ustvaritev idealov jugoslo-venskega naroda, ki se ne bodo strašili žrtev za dosego teh zvišanih idealov. Pričakujemo od akademskih in upravnih Oblasti, da še nam dopusti svobodno delovanje na akadlemskih tleh, v kolikor ne bo ta svoboda zlorabljena na škodo narodnega in državnega edinstva. Zahtevamo, da se zabrani vsako delovanje reakcionarnih in razdiralnih grup ter Akademskih društev, ki ne priznavajo narodnega in državnega edinstva. Zahtevamo, da se siromašnim in marljivim akademikom omogoči študij s temi, da se jih oprosti plačevanja šolnin in taks. Zahtevamo graditev akademskih domov in menz, d& se bo tako preskrbljena mladina lahko bolj posvetila učenju in ipo dovršenih študijah mogla kot mlada narodna inteligenca zavzeti položaj v življenju ter pokazati svoje sposobnosti v vodstvu bodoče Jugoslavije. Zahtevamo neokrnjenost Aleksandrove univerze v Ljubljani in njeno izpopolnitev, kar je neobhodno potrebno za uspešen razvoj slovenskega dela jugosl ovenskega naroda kakor tudi za napredek vse Jugoslavije. Ker smatramo narodno in državno edinstvo Jugoslovenov za edino državotvorno silo in temelj našega dedovanja, bomo vedno nastopili proti vsem separatističnim in defetističnim strujam, bodisi srbskim, hrvatskim ali slovenskim. Izrekamo se za popolno versko strpnost iz razlogov, ker je v naši državi razširjenih več ver in ker smatramo vero za najintimnejše čustvovanje vsakega posameznika. Smo proti vsakemu klerikalizmu in se bomo borili proti vsem, ki bodo na verski podlagi skušali širiti neslogo v narodu. Odklanjamo komunistične in druge internacionalne ideje, ki so škodljive našemu narodnemu življenju. Hočemo Jugoslavijo, edinstveno, v kateri se bodo vsi stanovi harmonično razvijali v korist skupnosti. Istočasno odHočno odklanjali velekapital, ki je v rokah anacionalnih in internacionalnih velekapitalistov ter mu napovedujemo brezobzirno borbo. To je naš program, naša smer in naš cilj. Pozivamo vse tovariše, ki so z nami istih misli, da pristopijo v našo sredo, da bomo mogli v složnem delu doseči svoj vzvišeni smoter — Veliko Jugoslavijo ter tako ponesli čist prapor jugoslovanskega nacionalizma do končne zmage. Jugoslovanski nacionalistični akademski klub »Edinstvo« Ljubljana — Aleksandrova univerza. Trbovlje IZ ŠOL Kot odziv na v 26. štev. »Pohoda« objavljeni dopis smo prejeli sledeče pojasnilo, ki ga tu priobčujemo: Trbovlje, 13. septembra 1934. P. n. Uredništvo »Pohoda« v Ljubljani. Prosim, da se dopis iz Trbovelj »Iz šok v Pohodu št. 26 z dne 8. septembra 1934 popravi: Zakonca učitelja na meščanski šoli prejemata Din 150-— mesečne stanarine, a ne Din 200—! Škerjanc Metod, učitelj na meščanski šoli. Na osnovi dopisov, ki smo jih prejeli od strani učiteljstva v Trbovljah, je razvidno, da se ono čuti po krivici napadeno z neresnicami. Radi tega bi želeli, da dobimo od prizadete strani v čim krajšem času obširnejši dopis, da bomo slišali tudi drugo plat zvona in se bo na ta način, kot vsaka stvar do sedaj, tudi ta v našem tedniku popolnoma objektivno obravnavala. Uredništvo. Ježica ŠE MALO O NAŠEM RDEČEM KRIŽU Naše zadnje poročilo v »Pohodu« spo-polnjujemo v toliko, da je odklonila sodelovanje z Rdečim križem poleg tam naštetih tudi še pevska »Osmerka«, pa tako na Ježici ni bilo niti ene kulturne organizacije, ki bi hotela štatirati našim rdečekrižarjem. Ko je v nedeljo RK priredil povorko in akademijo, so ta društva vsa dejansko tudi izostala, pri čemer se s tem seveda niso hotela niti najmanje. postaviti proti Rdečemu križu kot takemu, nego so bile prepričane, da s svojo odsotnostjo najboljše obvaruje svojo nacionalno čast. Tudi so hotele s tem osten- tativno .pokazati višjim civilnim oblastem in banovinskemu odboru RK, da na Ježici z RK ni vse v redu. Na žalost je že polemika med poročevalcem »Jutra« in banovinskim odborom pokazala, da pri banovinskem odboru RK ne žele vpoštevati stališče nacionalnih društev Ježice, nega da žele sedanje za nas nesprejemljivo stanje celo odobravati. Da to ne vodi k sporazumu je jasno, jasno je pa tudi, da ima naš RK tudi za bodoče pričakovati od nas temeljitega bojkota. Nacionalna Ježica je nad stališčem banovinskega RK ne samo neljubo presenečena, nego uprav razočarana. Od oseb, ki odločajo pri sedanjem banovinskem odboru RK in od katerih so bili nekateri svojčas celo vodilni župni sokolski funkcionarji, smo pač pričakovali, če že ne aprobacije našega nacionalnega stališča napram tukajšnjemu RK, pa vsaj nevtralno posredovanje. Tako pa je baš zadnji korak banovinskega RK v tem pogledu več škodoval kot koristil urediti razmerje nacionalnih društev do RK na Ježici. Mi seveda v naprej ne bomo nehali zahtevati, da se na Ježici v pogledu nacionalnega duha napravi pošten red povsod! Nam namreč ni vseeno, kdo je v vodstvu tukajšnjega RK, zlasti pa hočemo od tukajšnjega RK zadoščenja za njega svoječasno odklonitev vdanosti kralju. To namreč ni samo zahteva po korekturi kake formalnosti, nego je to principielen stav, saj vemo, da so baš isti ljudje, ki so svojčas za RK dosegli to odklonitev takrat močno vplivali tudi na nekatere druge organizacije, da so bili oni torej, ne samo odgovorni za svoj nacionalen korak v RK, nego se jih radi njih vpliva na neke druge naše organizacije smatra še tudi za idejne krivce dejstva, da so tudi te organizacije odklonile podpis na udanostni akt Nj. Vel. kralja. Če je to, kar na Ježici vsak nacionalist ve in odločno obsoja, banovinskemu odboru RK všeč in nič v spodtiko, mi tu ne moremo drugega kot pribiti tudi to ravnanje, ali na Ježici pa ostanemo v pogledu nacionalnih principov in morale vseeno dosledni. Culi smo tudi, da se sedanji odbor Rdečega križa izgovarja s tem, češ, mi nismo več stari — nego novi RK in torej nismo več dolžni odgovarjati za grehe starega RK, ki ga več ni! Toda to je uradno-nerodno zavijanje in nič drugega, kajti med starim in novim RK je lahko formalna razlika, pa osebne ni, zato tudi ni razlike v pogledu razumevanja nacionalnosti in razlike med prejšnjim in sedanjim delom teh oseb, da nas niti zadnja akademija RK ni mogla prepričati o nasprotnem. Tam smo namreč čuli, kako izreka neki gospod v imenu obč. RK, občinstva in občine (!) prisrčne pozdrave kralju, ali od sedanjega predsedstva RK, ki je bil na tej akademiji navzoč in je danes najbolj kompetenten v občini dajati izjave za RK, a ki je tudi tisti, pod čigar predsedstvom je bil podpis udanosti odklonjen, od tega gospoda pa teh pozdravov za kralja ni slišalo niti občinstvo, niti zastopniki junaške vojske, okrajni glavar itd. in tudi ne g. Wester, predsednik banovinskega odbora RK, dasi je on osebno pozdravil in pohvalil sedanjo smer dela v občinskem RK na Ježici pod sedanjim vodstvom. Mi s to žalostno konstatacijo zaključujemo za danes razpravljanje o RK na Ježici, prepu-šajoč nacionalni javnosti, da presodi. Gotovo bo stopila solidarno na našo stran. Obenem pa tem potom sporočamo banovinskemu odboru RK stališče nacionalne Ježice: sedanji odbor občinske organizacije RK se mora takoj razrešiti poslov. Prihodnji občni zbor vodi nepristrana nacionalna osebnost. Vsi -oni sedanji člani obč. RK, ki so kot odborniki RK na Ježici odklonili podpis vdanosti kralju, morajo ven iz vrst RK! To je najmanj, kar more biti, sicer bo naš bojkot v bodoče še hujši! POZOR OMLADINCI! Vodstvo ljubljanske sekcije ONO sporoča vsem članom in prijateljem, da se odslej nahaja sekcijski lokal v areni Narodnega doma. O tako zvanih "Šolskih izdajah u s šolo d 'n groza za vse, ki imajo opraviti Šolske’ km-v začetku vsakega šolskega leta Za slaršp > Največje breme je to seveda ril, kaj;., n ^Pohod« je že prošlo leto opozo-drage k ..e včasih po nepotrebnem zahtevajo že davn« Fe namesto cenejših in kako bi se 'Prašani, a^ko napravil red v tem važnem lri zmpSrT-’ za*' da je še vedno povsod kaos Be Pridu J^Va’ .ki ji še ne konca, dokler Pričakujp liste 'končne ureditve, ki je ne f>ost ieJ 'n<) od monopolizacije, kajti nevarni zloroki-Se dolska knjiga pozneje še ®ije il6 b‘Jala kakor doslej. Toda lamenta-^apr,,0!118^0- Dolžnost šolske uprave je, ?)®gati jV1 re<*- Prvi Pa> ki bi moral tu po-r k r’ob« Pr()fesor. Poznal sem profesorja, n^j in ne na vse na^ine zabavljal čez n-x kriijko je moral sam za otroka ku-°*ira) • Pa ie šl° 23 druge, se ni prav CetlejŠih zahteval dražje knjige namesto sm° hotei| bite boljše. A tudi o tem ni- tvpraŠanju danes pisati, ampak o važnem i ,ni ozifu • zv. »šolskih pisateljev«. Tudi v hiteli. 2al S° nas *n ce^° Hrvati že pre-se je tudi to vprašanje reše-r®?iluiaPs8aben<1 to so bila aiah s n ■ Pes,nk?v in pisateljev v poceni primernimi pripombami. Nemogoče je danes, da bi dijak prečital vso jugoslovansko literaturo, glavna stvar je, da prečita vsaj glavna dela. To je brezpogojno potrebno, če nečemo, da se bo večno ponavljalo ono omalovaževanje in nepoznanje drug drugega, ki dela vedno in povsod toliko hude krvi. Zato bi bili v 15 letih našega jugoslov. šolstva že davno lahko oskrbeli poceni izdaje onih del jugoslov. literature, ki jih v šoli potrebujemo. Zadnje dve leti se je začela prava konkurenca v izdajanju šolskih pisateljev. (Pri nas so ljudje tako revni na idejah; kar začne eden, tega se takoj poprime tudi drugi.) Ko bi imeli za vso državo in za vse Sole enake in skupne izdaje, kako bi se vse pocenilo in bi bila možna tudi neka gotovost, da se te izdaje povsod rabijo, da torej učenec v Skop-lju prav tako gotovo pozna Prešerna kakor dijak v Ljubljani Branka Radičeviča, ali oni v Banatu Preradoviča. Zdaj razne zaloge špekulirajo in izdajajo brez pravega reda in načrta, kar jim pride pod roke. Kako je s tem pri nas? Že pred koncem šolskega leta je izšel v zbirki »Mala knjižnica« Jurčičev »Sosedov sin«. Zakaj ravno »Sosedov sin«? Saj smo ga imeli že v izdaji »Jugoslov. knjigarne«. (Mimogrede rečeno: naše založbe so pogosto nepraktične. Jurčiča imamo n. pr. samo v »Zbranih spisih« pri »Tiskovni Zadrugi« in v »Jugosl. knjigarni«, dočiin za mladino nismo imeli posebnih izdaj posameznih povesti, ki so za šolo in za knji/.-nice mnogo primernejše, kakor zbrani spisi, ki so ali prenerodni (Jugoslov. tisk.) ali predragi in prelepi (Tisk. zadr.). Zato bo prav, če dobimo iz teh zbranih spisov raznih naših pisateljev ona dela, ki se največ čitajo in so tudi za mladino najbolj primerna. (V »Zbranih spisih« je včasih taka zmes, da zaradi ene povesti ne moreš otroku dati celega zvezka.) V tem oziru bi obetal »Sosedov sin« dober začetek. Ako pa naj bo to zbirka t. zv. šolskih pisateljev, bi kako drugo Jurčičevo delo bolj rabili kot »Sosedovega sina«. Cena 10 Din ni visoka, dasi bi pri šolskih izdajah morali iti kolikor mogoče pod 10 Din. Poleg tega bi bilo treba pri šolskih izdajah slovenskih pisateljev misliti tudi na to, da bi jih bilo treba izdati tudi za mladino onstran Sotle. Ali naj se za to mladino izda posebna zbirka? To zbirko bi bilo treba zadaj ali pod črto komentirati in neznanejše besede raztolmačiti. To bi bilo treba n. pr. pri S. Gregorčiču, ki ga je pravkar izdala »Mohorjeva družba«. Kot vidimo, ima »Mohorjeva družba« že cel načrt za izdajanje pesnikov in pisateljev, katerih dela naj se čitajo v šoli. S tem se razbremene »Čitanke« za višje razrede, ki jih bo itak treba preurediti. V »Čitanko« spadajo kritični in estetični spisi, dokument časa, ki kažejo kulturno ozadje, dela pisateljev in pesnikov pa spadajo v šolske izdaje. Žal, da tudi pri teh izdajah, če jih hočemo smatrati v šoli za obligatne, ni mogoče iti preko 10 Din. Gregorčičeve izbraue pesmi v Pregljevi prireditvi stanejo 12 Din (vez. 24 dinarjev).. Koliko bi stali vsi pisatelji, ki bi se n. pr. čitali v VIII. razredu? Zato bi bilo treba izbrati res samo najznačilnejše pesmi, s kratkim uvodom in ev. s srbohrvatskim slovarjem na koncu, če smo hoteli, da pojde ta izdaja v šole. Tako ni mogoče. (Tudi obnovitev naslova: »Cvetje« etc. se nam zdi n.eP°' trebno. Saj menda nismo tako neiznajdljivi!) Čemu je v tej zbirki »Rabeljsko jezero«, ki ga deca itak uživa v nižjih razredih, in se nekaj za pesnika neznačilnih pesmi, je vprašanje prav tako kakor, zakaj manjkata »Blagovestnika«, ki imata Vsaj za Šolo svoj pomen in sta polna lepih misli. Morda te misli niso po volji izdajateljem? Tako imamo torej šolsko izdajo S. Gregorčiča na 148 straneh za 12 Din, namesto da bi bili spravili obseg in ceno na polovico. Ker sicer ni potreba šolskih izdaj. Istotako vprašanje je, za kateri razred je namenjen »Martin Krpan«, ki ga zna deca že v ljudski šoli na pamet. Pa menda vendar ne bo za vzor slovenske novele, kakor je označen v »Čitanki« za V. razred, kjer se naj mladina seznanja s slovstvenimi tipi! Tudi izbrani spisi Vodnika — kolikor vemo — so še poceni na razpolago in bi rajše izdali kaj bolj potrebnega. Posledica takih cen bo, da šole takih šolskih izdaj ne bodo naročale in s tem izgubi zbirka svoj pomen. Med tem pa se nam obetajo nove zbirke pod vodstvom »Odbora društev Šola in dom«. Ta založba nam hoče poskrbeti hrvatske in srbske pesnike in pisatelje za naše slovenske srednje šole. Kakor da pride to cenejše, kakor če kupimo iste pesnike in pisatelje v zbirki »šolskih piscev«, kjer so že izšli. Enako nam hoče ta založba izdajati francoske in nemške pisatelje za slov. srednje šole. Ne vemo, čemu imajo naši profesorji svojo organizacijo in zakaj bi ne bilo mogoče izdajati te vrste dela za vse jugoslov. srednje šole! Ali samo zato, da bodo knjige dražje? Ali res ni mogoče, da se enkrat določi, kaj je za naše srednje šole potrebno in da se to izda enotno in enako za vse šole v državi? Šolske izdaje so nam potrebne, to je res, toda na ta način ne bodo dosegle svojega namena. Namesto enotnega načrta razbito delo na vseh koncih in krajih in naša jugoslovenska šola, ki ima namen vzgajati mladino v nacionalnem duhu, bo še vedno hodila po dosedanjih potih brez skupnih kulturnih vezi, ki bi se morale kazati posebno v šolskih knjigah. Stran 4. *POHOD« Štev. 39. „Jadranaši“ v Krku Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran morju. — Velika nacionalna manifestacija v mestu Krku na otoku Krku Veliko delo je za nami. Iz prvotnega skromnega načrta pokloniti spominsko ploščo z dvoglavim kraljevim orlom se je rodila impozantna umetnina v polni plastiki in z njo združena velika manifestacija za naše morje. Odpotovali smo 7. septembra z dobro pripravljeno družino Golarjeve »Vdove Rošlin-ke« in z dobro vpetim oktetom. Krk nas je sprejel ves okrašen z zelenjem in državnimi trobojkami tako prisrčno, da smo pozabili na utrujenost in se takoj začeli pripravljati za večerno slavnostno akademijo. Svečano je zvenela naša beseda, naša pesem na nabito polnem trgu Kralja Petra ir navdušenje za prvi del našega programa je pokazalo, da smemo računati na popoten uspeh im zmago. Dolgo v noč je zvenela naša pesem in v bratskem objemu smo se pripravljali na veliki dan odkritja simbola državne im narodove moči. Že zgodaj zjutraj so topiči in godbe oznanjale slavnostni dan. Na trgu se je zbralo preko 2000 ljudi, ki so navdušeno pozdravljali zastopnika Njegovega Veličanstva krailja Aleksandra in sivolasega vojvodo Tasa Doni-ča, ki je pripeljal močno četo četnikov. Prireditvi so prisostvovali še zastopnik armije, divizije, sreski načelnik v zastopstvu bana Savske banovine dr. Peroviča, župan Kraljič, zastopniki kopaliških poverjeništev, Jadranske straže in predstavniki sokolstva. Pozdravne brzojavke so poslali ban Dravske banovine, župan dr. Puc in predsednik Star. društva Jadrana dr. Zalokar. Po blagoslovitvi prapora četniškega udruženja in slavnostnih govorih simo odkrili in predali spomenik z željo, da staro mesto Krk s ponosom čuva to sveto znamenje velikih idealov akademske omladi-ne z zapadne granice Jugoslavije im z željo, da si bomo Jugoslavijo še v naprej vodili k Jadranu^ kjer je njena bodočnost. Iz vseh go- vorov je izzvenela zahteva razviti v narodu novo kolektivno zavest in vero, ki bo vložila vse maše sile in moči v rešitev jadranskega problema in to v času, ko je Jadran takorekoč tarča neprijateljske diplomacije. Po defiileju četnikov ir sokolov je bila povorka po mestu, popoldne pa nastop sokolov žu-pe Reka-Sušak. Zvečer nas je vzela bajno razsvetljena in okrašena »Slavija« na svoj krov in križarila pod deviao »izlet u napoznato« med Krkom in Cresom dolgo v noč. V ponedeljek mas je povabila streljačka družina na otvoritev narodnega strelišča in prvih 150 strelov smo oddali Jadranaši in se nekateri prav dobro odrezali. Zvečer smo priredili v dvorani hotela Krk poslovilni večer, katerega so se udeležili vsi predstavniki oblasti in organizacij. Težko je bilo slovo in morala nas je ugrabiti veselju sirena iz pristanišča. Zablestel je na framkopansld kuli dvogla- vi kraljevi orel v poletu v spomin vsem padlim borcem in v spomin vsem onim, ki propagirajo idejo proti raši državmi integriteti in ki pod krinko principa »mare nostro« segajo po naši zemlji. Nikakor pa ni maš obisk imperialistične tendence, ampak le dokaz velike ljubezni do onega, kar je bilo in kar je naše. Kakor vedno tako tudi danes stojimo le na braniku svojih pravic, od katerih nismo in nikoli odstopili ne bomo. Kot nasledniki onih od Triglava db Kajmakčalana, ki so ustvarjali to državo, pa tudi kot nasledniki onih, ki so bili že pred 13. stoletji absolutni gospodarji jadranskih obal, ne bomo nikoli dopustili, da bi na teh obalah plapolal drugi nego jugoslovanski prapor. Mi moramo naprej preko jadranske orientacije k veliki pomorski Jugoslaviji. Za nami je velika preteklost junaških prednikov, kakor je pred nami velika bodočnost, za katero moramo živeti, delati pa tudi umreti, če to zahteva čast nacije in domovine. D. V-č. Ljudska higijena (Po blejskem kongresu) Zborovali smo v večjem: mestu naše države (bilo je nekje na jugu, a moglo bi biti tudi na severu). Sešli smo se bili iz vseh strani naše velike domovine tako, da je biil »Prosvetni dom«, kjer se je zborovanje vršilo, poln tujih gostov. Takoj pri vhodu v »Prosvetni dom« sem opazil na desni strani sobo, polno različnih publikacij. Ker so bila vrata skoraj na stežaj odprta, sem stopil v sobo im začel pregledovati sklade publikacij. Videl sem*, da je tu nekaka zaloga publikacij za narodno zdravje, kajti različni časopisi, brošure, knjige itd. so imeli naslove kakor »Zdravje«, »Narodno zdravje«, »Čuvajmo naše zdravje«, »Boj jetiki«, »Nalezljive bolezni«, »Za*zdravje naše dece« itd. Vseh te vrste publikacij je bilo v sobi toliko, da je bila z njimi v pravem smislu besede vsa soba zabasana. Ker je bil v sobi precejšen nered so ležale brošure in knjige vse križem po tleh in prah na njih je pričal, da leže te publikacije že diolgo v tej sobi »Prosvetnega doma« in da jih gre le malo med ljudstvo... Premišljal sem, koliko je stal ta potiskani papir in kdo je plačal tiskovne stroške. Najbrže država, ki hoče skrbeti za ljudsko zdiravje. Nehote sem pomislil, kako škoda je bilo teh tisočakov, ki so ležali zdaj zakopani v temi papirju, kajti znano je, da te vrste knjige in časopise le malokdo čita, posebno pa po krajih, kjer čitanje med ljudstvom še ni posebno razširjeno. Bog ve, morda še zdaj leže tisti skladi knjig, brošur in časopisov v tistem »Prosvetnem domu«, ali pa so morda porabiili papir za druge bolj potrebne stvari. Da je bil pri zborovanju v »Prosvetnem domu«, kjer se nas je bilo zbralo nad 600 ljudi, potreben tudi neki prostor za naravne človeške potrebe, se razume samo po sebi. »Prosvetni dom« je bila še precej nova stavba, zato smo mislili, da bo v njem tudi ta prostor moderno urejen. Ko sem prišel do njega, ime je opozoril neznosen smrad, da tu ni vse v redu. Tudi ljudje, ki so prihajali od tam, so imeli čudno nezadovoljne obraze. Ko sem vstopil, sem našel tam slugo, ki je sedel na stolu im stražil Stokal. Lokal je bil urejen sicer moderno na angleški načini — kakor pravimo — todia ni funkcijoniral. Vode m bilo in polna školjka je pričala, da ni odtoka. Poleg školjke na tleh je stala kibla in na »teni je bil mapis, naj se papir ne meče v skoljlro, ampak v kiblo. Sluga je sedel pred vrati zato, da je pazil na red. Po tleh je tekila ne posebno blagodišeča voda. To je bil kontrast k oni sobi, kjer so bile tiste brošure. Teorija in praksa! Tam cela zaloga brošur o zdravju, ki jih nihče ne čita — tu pod nadzorstvom sluge največja nesnaga, ki priča o ogromni brezbrižnosti, kajti lokal r.e le, da ni odgovarjal higijenskim predpisom, ker ni funkci-jonirala čistilna naprava, ampak se tudi nihče mi zmenil za to, da bi se vsaj sproti čistila nesnaga, ki bi lahko postala zdravju nevarna. V isti hiši, kjer je bila propaganda za narodno zdravje, je bilo tako poskrbljeno za higi-jeno. »Živa slika naših razmer«, 6em si mislil. Na ta »Prosvetni idiom« se »pomnim večkrat, kadar čitam o delu za naše narodno zdravje. »Skrb za narodmo zdravje je in ostane stvar prakse«, je zapisal svoj čas dr. Štampar. In imel je prav. Vse papirnate teorije se raz- blinijo v nič, če ni praktičnih poskusov, ki edini vodijo do pozitivnih uspehov. Tudi pri nas čutimo propagando za narodno zdravje, ki se vrši po časopisih, brošurah, knjigah, a vse to vodi le malokje do uspehov, če ni dela med ljudstvom. Vkljub vsem tem člankom1, pozivom, naukom, napisom itd. opažamo med ljudstvom še mnogo nezdravega in dolžnost nas vseh je, da se proti temu borimo. Zdravniški kongres na Bledu se je mnogo pečal z zdravstvom na deželi. Higijenska razstava, ki je pred par leti žail postala plen požara, nam je na lep način kazala, kako naj se preurejajo naše vasi, da bodo bolj higijen-sko urejene. Nar. Odbrana mora povsod delovati za zdravje ljudstva. Saj je skrb za higi-jemo obenem skrb za našo narodno silo in'— za kulturo. Res je, da s tem morda propade del one primitivne prvotne narodne kulture, ki smo jo videli v lesenih kočah, z malimi okni, v tesnih izbah združenih s kuhinjami in hlevi, kjer sta človek in žival prebivala skupaj, toda čas zahteva, da napravimo konec »idili«, ki je samo dokaz zaostalosti. Pri nas še zdaj spe n. pr. hlapci pri živini v hlevu, kar bi moralo biti prepovedano. Koliko zanemar jenosti je še tu in tam po kmetih. Higijenski zavod ima še ogromno dela, ki ga je deloma že izvršil, kakor posnemamo iz poročil. Seveda samo besede ne pomagajo. Zdravstveni domovi ugodno vplivajo na okolico. Ako je zidtravje najdražji zaklad, potem tudi ne sme biti škoda denarja za zdravje. Toda siromaščina na kmetih postaja tudi v tem oziru nevarna. Zato so pametni sklepi o zavarovanju itd., kajti danes se ljudstvo ne zdravi pri zdravnikih, ker nima denarja. To pa je v zvezi tudi z našim zdravniškim naraščajem. Mladi doktorji in doktorice bi morali iti med ljudstvo, seveda podprti z vladno naredbo. Naši prosvetni in sokolski domovi bi morali biti ob enem zdravstveni domovi. Tako bi najlepše služili svojemu cilju. Naše vasi so se po vojni zelo izpreme-nille. Vsepovsod nove hLše, slamnate strehe so izginile, nove prostorne sobe postajajo bivališče kmečkih družin. Mnoge vasi so popolnoma prenovljene. A za to lepo zunanjostjo se skriva še marsikaj zastarelega. Ako pogledamo nekoliko po hišah, vidimo še mnogo nesnage in zanikarnosti, ki bi se dala od praviti. Tu bi bila potrebna včasih intervencija Okrajnega zdravnika ali zdravnice. Res se čuti napredek povsod, pospeševati pa ga moramo ravno na tem polju z vsemi sredstvi. Pogosto so slabe higijenske razmere po hišah in vaseh posledice brezbrižnsoti, ki jo je treba odpraviti. Direktor Hig. zavoda dT. Petrič je podal na Bledu obširno poročilo o dosedanjem delu, ki ga je zaključil: V zadnjih letih se je začelo zanimati podeželsko prebivalstvo tudi že za javna letna in zimska kopališča in za kanalizacijo vasi. Higijenski zavod dela tozadevne načrte, ne more pa priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi zaradi zreduciranih kreditov. Istotako se stalno dviga stanovanjska higijena podeželja. Pri novih stavbah se po^ vsadi opaža težnja, da si gospodar ustvari svetlo, zračno in suho stanovanje. Razen tega tudi občine kot gradbena oblaetva prve stopnje dosti skrbno pazijo na to, da se dosedanji higijenski nedostatki kmečkih hiš pri novih gradnjah in prezidavah ne ponove. Urejevanje greznic in gnojišč vrši Higijenski zavod le še v redkih primerih tam, kjer je to potrebno v zvezi z asaniramjem vodnjakov ali studencev. Skrb za higijensko ureditev hlevov, gnojišč in greznic prevzema v vedno večji meri kmetijski oddelek banske uprave, ki ga pri tem vodijo zlasti gospodarski oziri. Brez dvoma diviga izvajanje asanacijskih del na podeželju zdravstveno stanje vasi. Je pa od tedaj, ko so se začele izvajati asanacije sistematično, pa do danes preteklo še premalo let; zato je bil' dobrote asanacij deležen le manjši del podeželja, zaTadi česar o vidnih uspehih asanacij za prebivalstvo kot celoto še ne moremo govoriti. V tem oziru orjemo še ledino. Eno pa je gotovo: da morata v vprašanjih asanacij higijenik in praktični zdravnik hoditi skupno pot v korist splošnega zdravstvenega napredka naroda. Nar. Odbrana odganja od naroda vse, kar je slabega, zato mora delati tudi za ljudsko zdravje s tem, da v svojih vrstah propagira smisel za čistočo, snago in telesno higijeno. Vsa narodna društva morajo pri tem sodelovati z rOko v roki. Začeti mora šola, ki bi morala — kakor se to že godi — imeti v svojih prostorih nele telovadnice, ampak tudi umivalnice in kopalnice. Vzporedno s šolo mora delovati Sokol. Kopeli v sokolskih in zdravstvenih dbmovih bi morale postati obča ■ljudska potreba. Občina bi morala v lastnem interesu — pa tudi z ozirom na svoj ugled —; skrbeti za higijenske naprave in nastopati proti gospodarjem, ki ne skrbe za to, da hi vas izglodala čista In čedna; vsak sosed ima pravico zahtevati od soseda, da se ozira nanj in da ne kvari okolice z zanemarjenimi gnojišči itd. Tako bodo postale naše vasi bivališča zdravega in krepkega naroda. Higiena-mora preiti s papirja v življenje. To je prvo pravilo za (lepše življenje našega naroda. Vsak nacionalist želi, da more tudi v te® oziru s ponosom pokazati na svoj narodi. Zavedati se moramo, da je 9 hišno in ,telesno higijeno v najožji zvezi duševna higij®" na in da je torej y ljudski higijeni začete« vsake višje narodne kulture. !• NAS POKRET RAPALLSKI DAN Vsako leto 12. novembra se spominjamo onega žalostnega trenutka, ko je bila vsemu svetu javljena vest, da je od našega narodnega telesa odrezano Primorje. — Letos naj bi se vršila proslava rapallskega dne po vsej Dravski banovini z istim programom. V ta namen je sklical osrednji odbor društva »Bra-nibor« vse nacionalne organizacije k skupni seji. Sklenjeno je bilo, naj bosta posvečena spominu žalostnega rapallskega dogodka 11. in 12. november. Ta dva dneva naj ne bo nobenih veselic pač pa naj vsi nacionalni krogi sodelujejo, da bomo poživeli in utrdili med narodom spomin na Rapallo, ki naj nas neprestano opominja na naše dolžnosti. — Članstvo NO opozarjamo, da sodeluje pri pripravah za rapallski dan. Točnejša navodila bodo objavljena pozneje. Službene vesti IZDAJA OKROŽNIC Razposlali smo na vse naše krajevne odbore in poverjeništva tri okrožnice št. 336, 339 in 340/34. Pozivamo vse organizacije N. 0., da naloge, ki jih vsebujejo okrožnice, točno izvedejo. Če bi katera naših organizacij ne prejela teh okrožnic, naj nam to takoj javi. Oblastni Odbor Narodne Odbrane v Ljubljani. Središni odbor Narodne Odbrane v Beogradu je na osnovi člena 8., odstavka V., pravil pod št. 4007 od 7. julija t. 1. potrdil novoizvoljene odbore naslednjih krajevnih organizacij: KRŠKO Predsednik: ing. Cerjak Dinko, šumski referent; podpredsednik: Završnik Hubert, notar; tajnik: Zrimšek Miha, davčni uradnik; blagajnik: Vanič Janko, šolski upravitelj; odborniki: dr. Borštnik Vladimir, odvetnik; Bratkovič France, geometer; Jurčec Franc, klobučar; Rumpret Fero, pek; vsi iz Krškega; Mikolavčič Ivan, posestnik, Stara vas; Zlatič Drago, kolar, Stara vas. Nadzorni odbor; Bon Vinko, veletrgovec; Škoda Franc, orožnik v p., dr. Vidmar Drago, san. ref., vsi iz Krškega. LJUBLJANA-ŠIŠKA Predsednik: Korbar Avgust, šol. upravitelj v p., Ljubljana, Podlimbarskega 31; podpredsednik: Komac Anton, žel. uradnik, Vižmarje; tajnik in blagajnik: Dežela Viktor, žel uradnik, Ljubljana; odbornika: Brovč Franc, žand. narednik, Št. Vid; Miklavčič Franc, žel. uslužbenec, Ljubljana, Podlimbarskega 34. Nadzorni odbor: Blanč Franc, drž. uradnik, Ljubljana, Malgajeva 13; Ogrin Rudolf, žel. mehanik, Ljubljana, Celovška 75. Hrastnik: Predsednik: Farčnik Ivo, rudn. nam.; podpredsednik: Draksler Blaž, rudniški strojevodja; tajnik: Tanšek Jože, rudar; blagajnik: Hofbauer Lojze, učitelj; odborniki: Istinič Viktor, delavec; Šau-berger Rudolf, rudn. nam., Vastič Miloš, rudar, vsi v Hrastniku. Nadzorni odbor: Člana: Gačnik Vilko in Tušek Drago, delavca v Hrastniku. Popravi! Na prvi strani zadnjega »Pohoda« se nam je vrinila neljuba pomota. V četrtem stolpcu natisnjeno geslo ne končuje s pozivom: Podpirajte brezposelnost!, temveč je pravilno: Pobijajte brezposelnost! LJUBLJANA, ŠENTPETER-MOSTE Predsednik: Lipnik Janko, dimnikarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33; podpredsednik: Žitnik Rudolf, kleparski mojster, Ljubljana, Hradeckega cesta 39; tajnik: Dele-ja Zdravko, privatni uradnik, Ljubljana, Ko-rytkova ulica 32; blagajnik: Tumpej Franjo, sod. ofic., Ljubljana, Jegličeva ulica 10; odborniki: Djordjevič Franjo, inštalater, Moste, Pokopališka ulica 6; Gerbec Franjo, trgovski poslovodja, Ljubljana, Korytkova ulica 32; Paljevic Rudolf, poštni zvaničnik, Moste; dr. Petrič Karel, direktor Higienskega zavoda, Ljubljana; Šolar Herman, magistratni uradnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 75. Nadzorni odbor: predsednik: Slana Fran? sekreter banske uprave v pokoju, Ljubljana, Poljanska cesta 87; preglednik: Tratar J°*e* učitelj, Ljubljana, Korytkova ulica 34; dejo" vodja: Kariž Albert, poštni zvaničnik, Moste- LJUBLJANA, VIČ-GLINCE-ROŽNA DOLINA Predsednik: Zaletel Vinko, učitelj, K0*" na dolina IV/22; I. podpredsednik: Ažm8-® Andrej, delovodja, Vič; II. podpredsednik-Borštnik Bruno, žel. uradnik, Rožna dolila VIII/14; I. tajnik: Hladnik Ivan, strojni t®**' nik, Ljubljana, Tržaška cesta 26; II. tajnj*j; Kosec Filip, gled. nam., Rožna dolina VIA®* blagajnik: Pišljar Rudolf, bandažist, Ljubil8' na, Tržaška cesta 19; odborniki: Gašperin J®" nez, ključavničar, Rožna dolina 11/31; Jamni* Alojzij, dipl. agronom, Rožna dolina lX/3”* Paternost Metod, poslovodja, Rožna dolin8 IV/21; dr. Stare Emil, odvetnik, Rožna doli' na IV/21. Nadzorni odbor: Česnik Drago, učitelj v p°~ koju, Večna pot 1; Marinčič Ivan, stavbni teh" nik, Glince, Tržaška cesta 15; Perkon Kar®** obratovodja, Vič. LJUBLJANA, kolodvorsko-bežigrajski okraj Predsednik: Deržič Ivan, načelnik drž-žel., Ljubljana, Masarykova 5; podpredsednik1 Jevak Matko, špediter, Ljubljana, V. Z. ul. 5» tajnik: Kostanjevec Josip, bančni uradnik Stožice 107; blagajnik: Patik Klavdij, žel-uradnik, Ljubljana, Herbersteinova 1; odborniki: dr. Arko Venčeslav, zdravnik, Ljubljana, Pleteršnikova 30; Boltavzer Roman, uradnik OUZD, Ljubljana, Ipavčeva 2; Cvetk® Franjo, železniški uradnik, Stožice 107; L«' schiitzk.v Josip, železniški uradnik, Ljubljana, Avenija S 30; Škof Franc, šef glavnega kolodvora, Ljubljana, Masarykova 5. Nadzorni odbor: Deržaj Rudolf, trgovec* Ljubljana, Slomškova 1; ing. Fine Franjo? načelnik državnih železnic, Ljubljana, Reslj®' va 31; Majcen Ciril, restavrater, Ljubljana? Masarykova 5. Središni Odbor Narodne Odbrane v Beogradu je na osnovi člena 8 odstavka \ naših pravil pod št. 5323 od 14. IX. 1&* potrdil novo izvoljene odbore naslednji« krajevnih organizacij: Jesenice—Koroška Bela: Predsednik: Žvan Andrej, učitelj, Ja' vornik; I. podpredsednik: Hudina Ferdo, mag-pharm., Jesenice; II. podpredsednik: Puc Matevž, tov-delavec, Jesenice; tajnik: Skender Oton, učitelj, Koroška Bela; blagajnik: Mohorič Ivan, tov. meh-? Jesenice; odborniki: Fatur Filip, cestni nadz-r Koroška Bela; Svetlin Jože, priv. nam., Javornik; Šega Boris, tov. gozdar, Jesenice. Gorje pri Bledu: Predsednik: Stana Janko, knjigovodja? podpredsednik: Starič Franc, tov. del.» tajnik: Sodja Lovro, tov. del.; blagajnik: Arh Lovro, tov. del. Vsi na Blejski Dobravi. Krajevna organizacija N. 0. Sv. Jako Trnovo-Barje bo priredila v nedeljo 7- 0 tobra t. 1. v gostilni Kaučič na Privozu (Prule) nagradno keglanje. Začetek keglanja bo ob 10. uri, konec ob 23. uri. Dobitki bodo nadvse epi i praktični. Vabimo vse člane N. O.,0 r došli tudi prijatelji. Wdftor* •4MTornl nri*dntk Mir»»la» MateHt. — M Kiniu »hramba« tisk*™# iadrago, r.». • a. Ernest Vargacon. — Tinka tiskarna Merkur