Štev. 10. Izhaja 10. in 25. dne vsakega nicscca. Stoji za enlo leto 3 rld — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila tkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, »znanila in reklamacije pošiljajo se uprav ništvn v M ari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste. S.-- V Mariboru, 25. maja 1896. Tečaj XVII. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". in -a.r e: Iz daja, te 1 j M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dop isi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Rciserstrasse 8. Pismom, na katera sc želi odgovor, naj so pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neoziramo. NefrankoTana pisma, se ne sprejemajo. Ilokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. 4 Nadvojvoda Karol Ludovik f Cesarsko rodovino je zadela zopet bridka izguba. Dne 19. t. m. ob ya7. uri zjutraj umrl je namreč po dolgi, mučni bolezni brat našega presvit-lega cesarja, nadvojvoda Karol Ludovik. Splošna žalost je zavladala povsem širnem cesarstvu, kajti pokojni nadvojvoda je umel kakor malokedo pridobiti si občne simpatije po svoji dobrotnosti in prijaznosti, s katero je z vsakim občeval, po svoji vnemi za vse dobro in lepo, za umetnost in znanost, sploh po svojih izrednih krepostih. Jako se je zanimal za industrijo, skoraj je ni bilo večje razstave na Avstrijskem, katere on ni posetil; mnogim je bil pro-tektor. Za družbo „Rudečega križa" si je pridobil mnogo zaslug. Bil je general kavalerije, a vzgojen ni bil za vojaško službo, ampak za državno. Leta 1855. bil je imenovan cesarskim namestnikom na Tirolskem, kjer se je skazal zlasti leta 185'J. o priliki laške vojske. Bil je trikrat oženjen. Njegovo rodbinsko življenje se je odlikovalo po izredni prisrčnosti. — Pokojni nadvojvoda je bil blag človek ven in ven, umevna je torej žalost vse cesarske rodbine, kateri pa bodi v tolažbo sočutje vseli avstrijskih narodov. -©$© -Pouk o pravopisju*). Smoter vsemu jezikovnemu pouku v ljudski šoli je dvojen, in sicer: mora se učenec dovesti do tega, da po govoru razodete misli drugih natančno razume, in da sam svoje misli pravilno in umljivo izraža. Svoje misli pa izražamo ustmeno ali pismeno. S pismenim podavanjem mislij peča se v ljudski šoli spisovni pouk; v spisih izraža sc uspeh in praktična stran jezikovnega pouka. Hočemo li, da obrne otrok vso svojo pozornost vsebini spisov, položiti moramo v njeni že zgodaj temelj za pravilno obliko; to pa se zgodi s pravopisnim poukom. V ljudski šoli je torej pouk v pravopisji prevelike važnosti, in že glede na njegov praktični - *) Govoril pri zborovanji slovenjebistr. učit. društva dne 9. marca meseca t. I. Henrik Druzovič, učitelj v Toličanah. pomen vreden, da obračamo nanj veliko pozornost. Uspebi v tem predmetu vendar mnogokrat niso taki, kakoršni bi morali biti. Uzroki tej prikazni iskati so deloma v raznih zunanjih okolščinah, ponajveč pa v šoli sami. Jako temeljito je o teh razpravljal H. Trunk.*) I. K j e j e iskati u z r o k o v slabim uspehom v pravopisnem pouku, in kako jim je v o k o m priti. 1. Veliko oviro dela pravopisju slab jezik, katerega ljudstvo mnogokrat govori. Učitelj naj z vsemi sredstvi deluje na to, da govore otroci vsaj v šoli in mej seboj v pravilni materinščini, kajti prvo pravilo v našem pravopisji se glasi: Piši besedo tako, kakor se izgovarja. 2. Jako važno je pa tudi, da se vzbudi v učencih zanimanje do stvari; to se pa najložje doseže, ako se vzamejo posamezne besede in stavki iz raznih učnih predmetov. 3. Istotako se tudi premalo gleda na razumevanje; pravopis ne da se priučiti le na mehaničen način. Pravila naj se iz več, od učitelja in učencev navedenih primerov razvijajo in konečno izrečejo. 4. V sedanjih šolah pa se tudi prerado opušča črkovanje. Od tega časa, kar se je njega raba pri čitanju opustila, izbacnilo se je popolnoma iz šole. Za pravopisni pouk pa je vendar velike važnosti, in to posebno na nižji in srednji stopnji, kajti otroci dobe pri tem natančno sliko cele besede, in so torej v stanu, besedo pravilno zapisati. Ravno tako naj se tudi goji razzlogovanje besed. 5. Nadalje pa nam primanjkuje učne poti. V obče zamoremo glede pisave slovenskih besed razločevati štiri vrste. V prvo vrsto spadajo besede, ki se tako pišejo, kakor se izgovarjajo, pri katerih torej dobi vsak glas tudi svojo črko. Tukaj se mora učitelj pri vajah posebno ozirati na tiste besede, v katerih se nahajajo podobno se glaseči soglasniki (s, z; č, š, ž; m, n; d, t; g, k; f, v; 1; ter skupine šč, mn), kajti ti so si v izgovoru jako podobni, in učenci jih radi tega pogostoma zamenjujejo. Potrebna je torej tukaj obširna in temeljita vaja posluha. Prezirati pa se tudi na tem mestu ne smejo podobno se glaseče besede, v katerih imajo seveda navedeni soglasniki glavno vlogo. V drugo vrsto spadajo besede, ki se pišeje po določenih pravilih. To so besede s topljencema lj in nj, kakor tudi s samoglasniškim r. V to vrsto spadajo še besede, ki se pišejo z veliko začetno črko. Pri besedah tretje vrste gledati je na njih izpeljavo, kajti kjer sta si izreka in izpeljava navskriž, ondi razsodi izpeljava: pisava po izpeljavi je imenitnejša in stanovit-nejša od pisave po sami izreki (Šketova Slovnica). V četrto vrsto spadajo tujke, ki se rabijo deloma v slovenščini. O teh pravi Stritar**): „Ogibajmo se kolikor moči tistih tujk, ki pačijo, naj se vidijo še tako imenitne in gosposke, vsaki jezik, tudi slovenski. Tu pa nimani v mislih takih tujih besed, ki so se že popolnoma ukoreninile in udomačile pri nas, tako, da jih le učenjakovo oko spozna za tujke; take rabimo brez premisleka. Tu ne smemo biti prestrogi, drugače nam ne bo nazadnje že nobena beseda dovolj slovenska. — Tiste slovenske besede, ki smo jih postavili namesto iztrebljenih tujk, ohranimo; ne zamenjavajmo jih zopet z drugimi, ko so se že udomačile in jih tudi že rabi, ali vsaj ume prosto ljudstvo". 6. V pravopisnem pouku treba pa je mnoge, mnoge vaje. Kar se je enkrat shva-talo, to naj se večkrat mej letom ponavlja; pri takem ponavljanji naj se snov tudi primerno razširja. *) „Zur Reform des orthogr. Unterrichtes". Nekaj njegovih migljajev porabil sem tudi pri sestavi tega spisa. Pis. **) „Lj. Zvon" 1895. s 7. Neka nedoslednost pri našem pravopisnem pouku pa je prevečkratno prepisovanje iz beril. V tem sredstvu najdejo nekateri glavni sloj pravopisju; kako površno pa se to prepisovanje godi, imel je že vsak priliko opazovati. Ko še otroci ne znajo dobro citati, pobirajo črko za črko, ter jo zabeležijo; ko so pa že zmožni gladko čitati, berejo že pri prvem pogledu celo besedo. To pa mnogo upliva na prepisovanje. Pa tudi preveč raznovrstnih slik se učencem na ta način ponuja, nekatere besede nahajajo se prevečkrat, druge pa poredkoma ali celo ne. Koristno je prepisovanje le takrat, če učenci besedo natančno pogledajo, ter jo potem naenkrat, torej brez prenehljaja zapišejo. Res je, da se prepisovanje v naših razredih z več oddelki ne da odstraniti; vendar mora mu učitelj odmeriti večje pozornosti, posebno glede navedenih štirih vrst besedij. Sedaj pa k metodi! Tu ste dve stranki: prva zahteva, da naj bo glavno sredstvo za pouk v pravopisju oko, t.j. učenci naj se vadijo v prepisovanju; glavno vodilo pri tem pa je, da se skrbi za to, da otrok ne vidi pogrešno pisanih in tiskanih besed. Učenec mora si zapomniti pravilno pisano besedo, torej njeno sliko. Označili smo nedoslednosti te metode, ko smo govorili o prepisovanju. Druga stranka naslanja pravopisni pouk na posluh, ter zahteva, da učenec z razumom deluje, in ga navaja, pravilno in lepoglasno govoriti in dobro slušati, ter koneeno na tej podlagi pravilno pisati. Večina metodikov vjcma se s temi nazori; kajti praksa je bila tekom časa pokazala, da so slike besed za pravopisje male vrednosti, zakaj, glavna stvar pri pravopisju je, da se noben znak z drugim ne zamenjuje, izpušča, ali dostavlja; čim bolje pa otroci berejo, tem manj pogledajo posamezne črke, in tem slabše tudi radi tega pišejo. (Dalje prili.) -- Kako praznuj slovensko učiteljstvo 501etnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. (Dalje.) 4. jednega blagajničarja za vse oddelke. VII. Uprava Zaveze. § 29. Zaveza se upravlja: A. po upravnem odboru. B. po zavezini delegaciji. A. Upravni odbor. § 30. Upravni odbor s sedežem v Ljubljani sestoji iz 18 članov, katere voli delegacija. Odbor voli izmed sebe : 1. Predsednika, 2. dva namestnika, jeden mora stanovati blizu predsednika, 3. dva tajnika, oba morata stanovati blizu predsednika, Blagajničar mora stanovati blizu predsednika, 5. osem odbornikov, 6. urednika društvenega glasila, 7. generalnega nadzornika in poročevalca »Narodnih (ljudskih) knjižnic", 8. generalnega nadzornika in poročevalca »Jubilejni samopomoči slov. učiteljstva", 9. generalnega nadzornika in poročevalca »Jubilejnega zaklada za ustanovitev učiteljskih domov in konviktov". § 31. Prvih pet funkcijonarjev, namreč: Predsednik, jeden oziroma drugi namestnik, dva tajnika in blagajničar tvorijo direk-torij, ki sme v nujnih slučajih se posveto- 10* vati ter svoje sklepe v odborovem imenu objavljati. Posvetovanja in sklepi direktorija, kateri zadevajo »Narodne (ljudske) knjižnice", „Jubilejni zaklad" oziroma učiteljske dome so le tedaj pravomočni, ako se izvrše v prisotnosti dotičnih generalnih nadzornikov, kateri so v teli posameznih slučajih člani direktorija. Člani direktorija se navadno volijo tako, da se nahajajo v primernej bližini, opravičene izjeme se dovoljujejo. § 32. Osem odbornikov se izvoli tako, da so trije iz Spodnjega Stajarja, dva iz Kranjskega, dva iz Primorskega, Istrije in Trsta, a jeden iz Koroškega. § 33. Generalni nadzorniki se tudi lahko volijo brez ozira na kronovino. Delovanje upravnega odbora. § 34. Upravni odbor je sklepčen, ako je najmanj deset njegovih članov pričujočih, di-rektorij pa, če so trije funkcionarji navzoči. Brez predsedništva t. j. brez predsednika oziroma njegovega namestnika ni niti di-. rektorij sklepčen. § 35. Upravni odbor vodi in upravlja zavezo slov. učiteljskih društev, »Narodne (ljudske) knjižnice", »Jubilejno samopomoč slov. učitelj stva" in »Jubilejni zaklad za ustanovitev učiteljskih domov" oziroma ustanovljene učiteljske dome. § 36. Upravni odbor določa vspored in kraj glavnega zborovanja ter stavi predloge o podelitvi častnega članstva. § 37. On poroča v glavnih zborovanjih po pristojnih generalnih nadzornih o učiteljskih društvih. Narodnih (ljudskih) knjižnicah", »Jubilejnej samopomoči slov. učitelj-stva", »Jubilejnem zakladu" oziroma učiteljskih domih. On določa knjige in časopise vseh strok, katere se smejo" v »Narodne (ljudske) knjižnice" vsprejemati ter voli, bodi si izmed sebe, bodi si izven sebe ocenjevalni odbor za oceno spisov za mladino; on upravlja ves Zavezin imetek uštevši »Jubilejno samopomoč" in »Jubilejni zaklad" ter ustanovljene učiteljske dome in rešuje vse društvene zadeve. § 38. Upravni odbor imenuje sopomočnikc pozameznim poročevalcem, ako se izkaže potreba. Ti sopomočniki se smejo vdeležiti sej upravnega odbora s pravico posvetovanja, a ne glasovanja. § 39. Veljava sklepov upravnega odbora je odvisna od relativne večine glasov. Pri jedna-kein številu glasov odločuje glas predsedništva. § 40. Delavnost upravnega odbora je triletna. Upravni odbor je odgovoren delegacij in glavnemu zboru. § 41. Ako se kateri član upravnega odbora ustevši predsednika izkaže nesposobnim svojega društvenega poklica, ga sme delegacija odštaviti ter na njegovo mesto za ostalo upravno dobo izvoliti drugega. § 42. Delovanje upravnega odbora se določi po opravilnem redu, katerega sestavi odbor, a delegacija ga potrdi. § 43. Upravni odbor predloži pred jubilejnim dnevom 2. grudna 1898. Njegovemu Veličanstvu, našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. slavnostno spomenico o jubilejnem delovanju slovenskega učiteljstva z ozirom na učiteljska društva, »Narodne (ljudske) knjižnice", »Jubilejne samopomoči" in »Jubilejnega zaklada" kot udanostni poklon slov. učiteljstva in vsega slovenskega naroda. § 44. O p o s a m e z i h f u n k c i j o n a r j i h uprav, nega odbora. a) Predsednik je reprezentant Zaveze in vseh njenih podružnic ali oddelkov, ter jih zastopa osebno in pismeno na znotraj in zunaj. b) On predseduje direktoriju, upravnemu odboru, delegaciji in glavnemu zboru, izvršuje s pomočjo odborovih članov sklepe delegacije, glavnega zbora in upravnega odbora oziroma direktorija, podpisuje s tajnikoma društvene spise. Brez njegovega podpisa se iz društvene blagajnice ničesar ne izplača. c) Koncem vsakega meseca mora pregledati v prisotnosti jednega ali obeli tajnikov blagajniške knjige in blagajnico. d) Predsednik sklicuje seje direktorija in upravnega odbora. Zborovanje delegacije skliče le na podlagi sklepa upravnega odbora oziroma direktorija. e) Predsednik mora razpisati sejo direktorija, ako jo pismeno zahtevata dva uda direktorija, sejo upravnega odbora pa, ako jo pismeno zahtevajo štirje udje upravnega odbora. Ako se brani ustreči zahtevi, smejo podpisanci z izrecnim sklicevanjem na ta § razpisati sejo v svojem imenu, katera se vrši pod pred-sedništvom jednega predsednikovega namestnika. § 45. Oba namestnika zastopata predsednika, ako je zadržan, v vseli njegovih pravicah in dolžnostih, in sicer določa v slučaju potrebe žreb, kateri od obeh ga naj nadomestuje. § 46. Tajnika sta dva. Predsedniku najbližji ali v istem kraju stanujoči tajnik skrbi za vso konceptno in pisarniško delo ter podpisuje s predsednikom vse društvene listine, spise dopise itd. on dela priprave k vsem odborovini in društvenim sejam, piše zapisnike ter poroča o njih v časopise. Ako ne more sam dela premagovati ga v spo-razumljenju ali nalogu predsednikovem odstopi primeren del svojemu tovarišu. Ako stanujeta oba tajnika v istem kraju, podpisujeta oba vse spise ter si delita delo na polovico. Tajnika vodita opravilni zapisnik, troškovnik tajništva ter sestavljata zavezino kroniko. § 47. a) Blagajnik vsprejema ves denar, ki do-speva Zavezi za kateri si bodi njen oddelek. On vodi glavno knjigo bla-gajnične knjige vseh zavezinih oddelkov se vodijo popolnoma ločene druga od druge, torej posebej za učiteljska društva in „Narodne (ljudske) knjižnice", posebej za ^Jubilejno samopomoč slovenskega učiteljstva", posebej za „Jubilejni zaklad za ustanovitev učiteljskih domov" in posebej za zavezino glasilo itd. b) Vse svoje knjige je dolžan na željo nemudoma predložiti v pregled ne samo predsedniku in vsem ostalim članom upravnega odbora, temveč tudi vsakemu od posameznih učiteljskih društev kadar si bodi v to svrlio odposlanemu pregle-dovalcu, kateri se mu izkaže s potrebnim certifikatom. Odposlancem brez certifikata ne sme predlagati niti knjig, niti blagajnice. § 48. Osmini odbornikom odkaže v slučaju potrebe direktorij opravila v društvenih zadevah. §. 49. a) Generalni nadzornik „Narodnih (ljudskih) knjižnic" nadzoruje delavnost okrajnih in krajnih knjižničnih nadzornikov, sestavlja statistiko in letno poročilo o stanju vseh knjižnic ter poroča o vseh knjižničnih zadevah direktoriju oziroma upravnemu odboru, delegaciji in glavnemu zboru. b) On vspodbuja in opominja v svojem imenu okrajne in krajne knjižnične nadzornike k uspešnemu delovanju ter skrbi kot njihov vrhovni duševni vodja za razvoj knjižnic med narodom. c) On zastopa Zavezo pri slavnostih nNarodnih knjižnic" za katere sme imenovati za posamezne slučaje svojega zastopnika. d) Njegovo potovalno nadzorovanje je odvisno od sklepa upravnega odbora. e) On ima podpis: „Generalno nad-zorništvo »Narodnih (ljudskih) knjižnic na Slovenskem". V nujnih manj važnih, v njegovo področje spadaj očili zadevah sme sam ukaze, naredbe in navodila proti poznejšemu potrdilu direktorija oziroma upravnega od- bora izdajati. V važnejših stori to di-rektorij oziroma upravni odbor. f) On vodi opravilni zapisnik v vseh v njegovo področje spadajočih agend, piše vseobčo kroniko „Narodnih (ljudskih) knjižnic", ter sestavlja svoj troškovnik. O priložnostih je dolžan pregledati blagajniško knjigo in blagajnico svojega oddelka. § 50. a) Generalni nadzornik »Jubilejne samopomoči slovenskega učiteljstva" opravlja vse agende tega oddelka, daje potrebna navodila in pojasnila v svojem imenu ter nadzoruje blagajniške knjige in blagajnico svojega oddelka. b) On poroča direktoriju, upravnemu odboru, delegaciji in glavnemu zboru o razvitku in delovanju te podružnice, vodi opravilni zapisnik, troškovnik in sestavlja kroniko svojega oddelka. c) On rabi naslov oziroma podpis: ,,Generalno nadzorništvo Jubilejne samopomoči slovenskega učiteljstva". § 51. Generalni nadzornik »Jubilejnega zaklada za ustanovitev učiteljskih domov oziroma konviktov" opravlja vse v ta oddelek spadajoče agende, daje potrebna navodila in pojasnila v svojem imenu ter nadzoruje blagajniške knjige in blagajnico tega oddelka. On poroča direktoriju, upravnemu odboru, delegaciji in glavnemu zboru o razvitku in delovanju te podružnice, vodi opravilni zapisnik, troškovnik in kroniko, katera se predloži upravnemu odboru v potrdilo. On rabi naslov oziroma podpis: »Generalno nadzorništvo Jubilejnega zaklada za ustanovitev učite ljskihdo m o v, oziromakonvito v". § 52. Urednik društvenega glasila urejuje za-vezino glasilo. On vodi opravilni zapisnik oziroma pismovno knjigo, sestavlja račun o dohodkih in troških glasila, glasilno kroniko in posebni pismeni troškovnik. On daje vsa potrebna pojasnila svojega področja. Za glasilino vsebino je državnemu pravdništvu odgovoren on, a ne Zaveza. § 53. Posameznim funkcijonarjem določa delegacija potrebno remuneracijo iz zavezine blagajnico. § 54. Vsak funkcionar upravnega odbora je odgovoren predsedniku, a ta ž njimi vred direktoriju, upravnemu odboru, delegaciji in glavnemu zboru. Koncept kronike vseh oddelkov potrjuje direktorij oziroma upravni odbor. Društveni akti vseh funkcijonarjev so lastnina zavezine registrature. § 55. V upravni odbor se smejo voliti le člani Zaveze in sicer bodisi ljudski in meščanski učitelji in učiteljice, učitelji obrtnih, trgovskih, srednjih in visokih šol, aktivni ali neaktivni učitelji in učiteljice, bodisi posvetnega ali duhovskega stanu. B. Delegacija. § 56. Zavezina delegacija sestoji iz: 1. upravnega odbora, 2. delegatov, poslanih od posameznih učiteljskih društev, 3. okrajnih knjižničnih nadzornikov. D e 1 o v a n j e delegacije. § 57. Delegacija določi čas glavnega zborovanja Zaveze, izvoli upravni odbor, potrdi dnevni red glavnega zborovanja, izvoli društveno glasilo in njegovega urednika, poviša ali zniža letne doneske članov posameznih zaveznih društev, razsoja prepire v zadevi Zaveze ter sklepa o izpremembi pravil in o razpustu Zaveze. § 58. Delegacija pregleda in potrdi upravne troške posameznih funkcijonarjev upravnega odbora, račune Zaveze in vseh njenih oddelkov ter določa remuneracijo posameznim funkcijonarjem. § 59. Delegacija prideli šolske okraje, v katerih ni nobednega učiteljskega društva, v ustanovitev jubilejnih narodnih (ljudskih) knjižnic tistim učiteljskim društvom, katera se mu dozdevajo v to svrho najsposobnejša in najpripravnejša. V nujnih slučajih jih sme prideliti tudi upravni odbor. § 60. Delegacija določa denarne zavode, v katerih se zavezina gotovina varno nalaga, ona daje upravnemu odboru dovoljenje vzdi-govati za določeni namen odmerjeno vsoto n. pr. za zgradbo učiteljskih domov itd. Vzdigovanje glavnice oddelka »Jubilejne samopomoči" spada neomejeno v področje direktorija. § 61. Delegacija določa naročnino za zavezino glasilo in kolikokrat na mesec mora isto izhajati, ona določa občno mero honorarja za izvrstne glasiline razprave, članke in listke, ona določa vsako izpremeinbo v izdaji, oziroma v uredništvu glasila. Delegacija voli pedagogiški odbor za izdavanje peda- gogiških knjig in razstavni odbor za ustanovitev stalne učilne razstave. § 62. Delegatom je pri zborovanju delegacije upravnemu odboru dokazati bodi si s katerim veljavnim aktom bodi si z znanimi pričami svojo istost (identiteto), ako se to zahteva. Delegat, ki ne more dokazati svoje istosti, se sme od upravnega odbora izključiti iz delegacij i nega zasedanja. § 63. Veljava sklepov delegacije je odvisna od relativne večine glasov. Pri jednakem številu glasov odločuje predsedništvo. Delegacija je sklepčna pri vsakem številu pričujočih delegatov. Izvenredna seja delegacije se sme vršiti večkrat na leto, ako to upravni odbor, oziroma direktorij sklene ali ako to jedna tretjina učiteljskih društev pismeno zahteva. (Dalje prih.) Društveni vestnik. Občni zbor ,,Pedagogiškega društva" v Krškem dne 7. maja 1896. Predsednikov namestnik pozdravi navzoče, posebej še zastopnika duhovskega stanu in gg. tovariše iz zelene Štajerske, ter otvori zborovanje. — Nadalje omeni v kratkih potezah glavne zasluge slavnega pedagoga Pestalozzi-ja, kateremu v spomin zbor zakliče slavo! Potem prečita tajnik poročilo o društvenem delovanji od zadnjega občnega zbora, ter posebno še omeni zadnje društveno zborovanje v Novem mestu. Ker bode to poročilo v kratkem natisneno v društveni knjigi, opustimo sedaj natančneji opis. Letošnja društvena knjiga bode obsegala nastopno tvarino: 1. Frančišek Ser. Jamšek (životopis s sliko). 2. Važni spisi Jana Komenskega. 3. O situvacijskih črtežih in risanji zemljevidov (s prilogo). 4. Dopisovanje v meničnih zadevah. 5. Pogled v kemijo in alkemijo. 6. O lepopisji v ljudski šoli. 7. So li deška ročna dela potrebna ali ne in kako jih je gojiti? 8. O kolegijalnosti. 9. Ozir po pedagogiškem polji na Slovenskem od leta 1892. do 1896. (s slikami Pra-protnika, Ribnikar-ja, Tomšiča). 10. Nova šolska klop in tabla (s podobo). 11. Donesek k strokovni terminologiji. 12. Zgodovinska črtica o hrvatskem šolstvu. 13. Tajnikovo poročilo o društvenem delovanji. Rešitev prošnje „Zaveze" za Ribnikarjev spomenik se priporočilno prepusti odbora. Odborove izjave v časopisih se soglasno odobre ter odbora izreče zahvala za vrlo hranitev društva. Blagajnikovo poročilo o gmotnem stanju društva se je vzelo na znanje, pregledovalci računov, gg. Adlešič, Lunder in Saje, so našli vse v redu ter račune odobrili. V blagajni je sedaj blizo 90 gold. gotovine. V odbor so se volili kot predsednik J. Bezlaj, kot tajnik J. Rupnik, kot blagajnik Fl. Rozman, dr. Romih za pevovodjo, kot odborniki pa J. Lapajne, J. Ravnikar in A. Sest. Letnina za ude ostane prejšnja 1 gld., oziroma 1 gld. 10 kr. za tistega, ki dobi knjigo po pošti. Določitev prodajalne cene knjigi se je pa prepustila odboru. Temu sledilo je jako zanimivo in obširno predavanje g. Rozmana „o vzgoji" vzlasti domači in o otroških igrali. Razprava o tem preložila se je na prihodnje zborovanje, poročevalca pa naprosilo, da sestavi kratek pregled glavnih misel (teze). Zborovalcem je bil tudi jako všeč razstavljeni plastični zemljevid krške okolice, katerega je izdelal učitelj g. J. Ivane ter tudi navzočim natančneje pojasnil. Naša šolska lista objavila sta že popis tega zemljevida, ki bi bil izdelan za celo kranjsko deželo, Gkrat daljši in Gkrat širši kakor sedanji stenski Baurov zemljevid. Prihodnje zborovanje bode meseca oktobra v Boštanju. F) nI 'lo n// o/iv/zM«' iru Načrt za računanje na (Profesor L. Lavtar.) II. Učni Ura Šolsko prvo drugo t r e t j e neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno 1. Določba številnega mesta v vrsti do 20. 8=5+. (1. rač., 15) Vaje: 1+1= 2x . =2 polovica od 2= (2. rač., 19, 20) v prost. 1-30 Množenje ulomkov s celimi štev. (3.Rclib., 48) 2. 3. Hitro računanje v štev. prostoru 1-10 5+.=8 (1. rač., 15)