Jflwi o o .a'v 'o ,0 'O fr A °) t>. Leto 2 - Štev. 6 (30) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 15.-31. marca 1975 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Odgovorni urednik: Izidor Predan Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir VSTAJENJE Zima je minila in točno, kot vsako leto, se ponavlja vedno zaželeni in nestrpno pričakovani čudež narave, ki se prebuja iz zimskega spanja in ki se oblači v praznično in pisano obleko pomladi. Istočasno s praznikom narave, polnim življenja, luči in barv obhajamo Kristusovo Vstajenje, praznik krščanskega upanja in jamstvo naše prihodnje neumrljivosti. Ta neomajna vera v Kristusovo vstajenje nam pomaga premostiti težave sedanjega življenja in nas bodri da se pogumno borimo za i-deale pravičnosti, svobode in resnice, ki nam jih je predlagal sam Kristus. Po fizičnem in moralnem trpljenju, ki se je končalo s smrtjo na križu na veliki petek, je Kristus končno doživel zmagoslavje in s tem dokazal, da smrt ni nepremagljiva, da duh prekaša materijo in da razum premaga grobo silo. V tem smislu postane Vstajenje nesporni simbol odrešenja in osvoboditve za vse tiste ljudi, ki se ne morejo braniti, ki so reveži in zatirani ali pa ki na ta ali oni način trpijo, ker so bili prizadeti v svojem človeškem dostojanstvu. To ne velja samo za posameznike, ampak tudi za tiste narode in tiste narodne manjšine, ki so prisiljene živeti, kot piše S. Salvi v svoji najnovejši knjigi: «Odrezani jeziki», na lastni zemlji kot v koloniji. Danes mi lahko trdimo, da preporod Beneške Slovenije iz nerazvitega kulturno-gospo-darskega stanja, v katerem je bila obsojena živeti v zadnjih sto letih, se je že začel. Tudi v tekočem letu smo opazili znake tega vstajenja: na Dan emigranta v Čedadu, ko so bila ustanovljena nova kulturna in športna društva in na pravkar končani Nacionalni Konferenci o emigraciji v Rimu kjer so predstavnikom slovenskih emigrantov iz Benečije posvetili veliko pozornost. Zdi se tudi, da so mimo vsi tisti preziri, zasmehovanja, ponižanja in bičanja, ki jih je bilo naše ljudstvo deležno v velikem tednu svoje pretekle in polpretekle zgodovine. Upamo, da bo leto 1975., ki se je tako lepo začelo, pomenilo korak naprej v borbi za dokončno vstajenje naše zemlje, bodisi na kulturni, socialni in ekonomski ravni. Mislim, da lahko zaključimo te vrstice z zadnjo kitico prekrasne poezije Simona Gregorčiča: «V pepelnični noči», kjer so evidentirane vse želje, upanja in pričakovanja zgodovinskega trenutka, ki ga doživljamo. «Le vstani, ubogi narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je - vstajenja dan!». Božo Z. RESURREZIONE L’inverno è finito e puntuale, come ogni anno, si rinnova il miracolo sempre atteso e desiderato delila natura che si risveglia dal letargo invernale indossando il vestito festivo e variopinto della primavera. E in concomitanza con la festa della natura, piena di vita, di luce e di colore celebriamo la Resurrezione di Cristo, festa della speranza cristiana e garanzia della nostra immortalità futura. E’ questa certezza nella risurrezione di Cristo che ci aiuta a superare le difficoltà della vita presente e a batterci per gli ideali di giustizia, di libertà e di verità proposteci da Cristo. Dopo le sofferenze fisiche e morali e dopo la morte in croce subita il venerdì santo Cristo si è preso la rivincita dimostrando che la morte non è invincibile, che lo spirito ha ragione della materia e che la ragione supera la forza bruta. Così la Risurrezione diventa un simbolo inequivocabile di riscatto e di liberazione per tutti i deboli, gli indifesi, i poveri e gli oppressi che in qualsiasi modo sono offesi nella loro dignità di uomini. E ciò vale anche per i popoli e le minoranze nazionali che spesso sono condannati, come scrive S. Salvi nel suo ultimo libro: «le lingue tagliate», a vivere come in colonia. Oggi non possiamo tranquillamente affermare che la rinascita della Benečija da uno stato di sottosviluppo culturale ed economico nel quale è stata costretta negli ultimi cento anni è già ini- VESELO VELIKO NOC ŽELI VSEM MOVI MATAJUR PRVA NACIONALNA KONFERENCA O EMIGRACIJI V RIMU SLOVENCI VIDEMSKE PROVINCE ZA PRIZNANJE SVOJIH PRAVIC NA KONFERENCI SO SPREJELI DOKUMENT ZVEZE SLOVENSKIH EMIGRANTOV IZ BENEČIJE, KI STA GA PREDLOŽILA CONT IN DEL MEDICO Na vsedržavni konferenci o izseljenstvu, je bil sprejet dokument Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki sta ga predstavila beneška delegata na konferenci Ado Kont in Dino Del Medico. Dokument vsebuje kratko zgodovino Beneške Slovenije in oris sedanjega položaja ter navaja vzroke nastanka zveze in njene cilje. Dokument na začetku pravi, da je bila Beneška Slovenija priključena Italiji še leta 1866, da pa Italija ni spoštovala avtonomije, ki jo je prebivalstvo tega področja, z lastnim jezikom in lastnimi tradicijami, uživalo še stoletja. To avtonomijo so spoštovali že oglejski patriarhi in Beneška republika, medtem ko so jo Habsburžani ukinili. Prav zato pa so slovenski prebivalci Beneške Slovenije pričakovali, da bodo pod Italijo spet postali enakopravni državljani, vendar so doživeli razočaranje. Namesto da bi gojila njihove običaje in tradicije, njihov jezik in njihovo nacionalno individualnost, je italijanska država pokazala jasno voljo, da izko- renini iz njihove srede vsakršno slovensko nacionalno značilnost ter je začela zavestno asimilacijsko akcijo z uvedbo gostega omrežja italijanskih šol, s postopno odpravo edinih središč slovenskega šolskega življenja — namreč župnijskih šol, z ita-lianizacijo vsega administrativnega delovanja, s kulturnim, političnim in družbenim zatiranjem. Zaradi nemočnega družbe-no-gospodarskega položaja področja — je dalje rečeno v dokumentu — je začelo prebivalstvo, ki se je po večini težko preživljajo s kmetijstvom, zapuščati lastno zemljo. Tudi to je bil navidezno neboleč način asimilacije in raznarodovanja. Položaj slovenskega prebivalstva, ki je skozi desetletja znalo ohraniti svojo nacionalno individualnost in govorilo slovenski jezik vsaj v družinskem krogu in v cerkvah, kjer so še bili slovenski duhovniki, se je s prihodom fašizma na oblast še poslabšalo, saj fašizem ni mogel dopustiti obstoja neitalijan-skih skupnosti v okviru ita- lijanske države. Zato so uvedli pravi fizični in psihološki teror, da bi preprečili prebivalstvu, da bi govorilo v lastnem jeziku, da bi ohranilo slovenska imena in priimke in slovenska krajevna imena. Leta 1933 so preprečili tudi uporabo slovenskega jezika v cerkvah. Med vojno, ki so je Slovenci Beneške Slovenije udeležili kot vsi drugi državljani, je položaj postal še bolj dramatičen. V odporniškem gibanju pa so številni Slovenci teh predelov segli po orožju proti fašizmu in nacizmu in v velikem številu stopili v vrste slovenskih partizanov. S tem so opravili jasno antifašistično in nacionalno izbiro, ki jim je niso mogli preprečit. V tem obdobju so partizani prvič v zgodovini beneške Slovenije odprli slovenske šole, v katerih so vsaj za nekaj mesecev otroci naučili osnovnih elementov svojega knjižnega jezika, česar jim italijanska država ni omogočila. Povojno obdobje je za prebivalce Beneške Slovenije pomenilo veliko tragedijo, ker so nacionalistične sile, ki se niso spoprijaznile z vstopom dela Slovencev teh dolin v slovenske partizanske enote, sprožile fizični in psihološki teror s sodnim in administrativnim, kot tudi političnim in ekonomskim preganjanjem, Prebivalci Beneške Slovenije so upali, da bodo lahko v novi antifašistični, demokratični in republikanski ureditvi uživali vse pravice, ki so jasno zapisane v členih 3 in 6 ustave in ki zadevajo enakopravnost državljanov, pripadnikov nacionalnim manjšinam, ter posebna določila za zaščito manjšin. Toda politični, družbeno - gospodarski, kulturni in šolski položaj Beneške Slovenije se ni izboljšal, ampak se je bolj poslabšal ter se je slovensko prebivalstvo, znašlo pred politiko asimilacije in raznarodovanja, ki je demokratične politične sile niso znale ali niso hotele preprečiti. V petdesetih letih se je zaradi takega položaja in zaradi hitrega slabšanja gospodarskih pogojev začelo mno- Nadaljavanje na 2. strani ziata. I sintomi di questo risveglio li abbiamo osservati anche quest’anno in occasione della Giornata dell’emigrante, nella nascita di nuovi gruppi culturali e sportivi e quando durante la recente Conferenza nazionale dell'e-migrazione i rappresentanti dell’Unione degli emigranti sloveni della Benečija sono stati fatto segno a particolari attenzioni. Sembra che i segni dei flagelli, delle derisioni e delle umiliazioni che il nostro popolo ha dovuto subire nel venerdì santo della sua storia passata e recente stiano scom parendo. Ci auguriamo che il 1975, iniziato sotto buoni auspici, segni un'altro passo significativo verso la totale rinascita culturale, sociale ed economica della nostra terra. Penso non sia fuori luogo riportare a questo punto un versetto della poesia «V pepelnični noči» di Simon Gregorčič che in maniera significativa esprime i desideri, le speranze e le attese del mo-rnenlo storico che stiamo vivendo: «Le vstani, ubogi narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je • vstajenja dan!». TA ŠTEVILKA JE POSVEČENA TEŽKIM PROBLEMOM EMIGRACIJE Na nacionalni konferenci o emigraciji v Rimu govori predsednik vlade Aldo Moro. SLOVENCI VIDEMSKE PROVINCE ZA PRIZNANJE SVOJIH PRAVIC Nadaljevanje s 1. strani žično izseljevanje v tujino, ki je popolnoma izpraznilo doline, ki sestavljajo Beneško Slovenijo: celo uradni statistični podatki trdijo, da se je izselilo 42 odst. prebivalstva, medtem ko realni podatki govorijo o 60 odst. V vsem povojnem obdobju niso Slovenci videmske pokrajine uživali niti tistih pomanjkljivih svoboščin, ki so bile zagotovljene Slovencem na Tržaškem in na Goriškem. Vsaka slovenska pobuda na kulturnem, vzgojnem a l i šolskem področju je bila zatrta, preprečena ali omejena. Slovenski jezik je bil ignoriran, zavestna pripadnost slovenski narodnosti pa je veljala kot protina-cionalno dejanje. Dokument Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije navaja nato okoliščine, v katerih je prišlo do ustanovitve zveze. Zamisel se je porodila med slovenskimi emigranti v Švici, ki so želeli tako organizacijo, ki naj bi ne postavljala samo družbeno - gospodarskih zahtev, lastnih vsem delavcem - emigrantom, ampak v prvi vrsti zahtevo o priznanju pravice, da pripadajo neki nacionalni manjšini v okviru italijanske države. Tako je leta 1968 nastalo v Švici Društvo in nato Zveza slovenskih izseljencev in njihovih družin iz Beneške Slovenije, katere namen je bil združiti slovenske emigrante v vseh delovnih mestih Evrope in Italije. Združenje je odprlo svoje sekcije v Švici, v Belgiji, v Franciji, v Zahodni Nemčiji, v Argentini, v Kanadi in v največjih središčih severne Italije. Zveza se ni omejevala samo na gospodarske zahteve v tesni pozevazi s sorodnimi organizacijami izseljencev, ampak je postala tudi sredstvo političnega, kulturnega in družbenega boja za priznanje pripadnosti Slovencev iz Furlanije slovenski manjšini kot eni sami skupnosti od Trbiža do Tržaškega zaliva. V tej akciji je zveza izražala želje svojih več kot tisoč članov pri italijanskih diplomatskih in konzularnih oblasteh v državah, kjer so bili izseljenci zaposleni, pri deželi Furlaniji - Julijski krajini, pri sorodnih združenjih in pri sin- dikalnih organizacijah. Priredila je tečaje slovenskega jezika in kulture, slovenske manifestacije, kulturne prireditve vseh vrst ter tiskala bilten v slovenskem, italijan skem in furlanskem jeziku. Na zasedanju deželne kon-zulte za izseljenstvo, ki je bilo 25. januarja 1975 v Pordenonu, so njene zahteve o priz nanju pravic Slovencev v Furlaniji podpisala tudi druga združenja in organizacije, kot so «Ente Friuli nel mondo». ALEF, ACLI, Palfriul, CGIL, CISL in UIL. Te zahteve zadevajo naslednje točke: Slovencem v Furlaniji mora italijanska država priznati status nacionalne manjšine kot delu širše slovenske nacionalne manjšine v Italiji; treba je odobriti konkretne zakonodajne ukrepe za reševanje odprtihvprašani slovenske nacionalne manjšine s pobudami države, dežele in krajevnih ustanov; Slovencem iz Furlanije je tre ba dati možnost uvedbe poučevanja slovenščine v šolah Beneške Slovenije; treba je spoštovati in obnoviti krajev na imena slovenskega izvora; treba je uvesti posebne radijske oddaje, namenjene prebivalstvu Beneške Slovenije; treba je najti možnost, da bi delovno silo teh področij zaposili doma z načrtovanjem investicij na industrijskem, kmetijskem, turističnem in drugih sektorjih za omogočenje povratka emi grantov. Samo z uresničitvijo teh zahtev — je rečeno v vaključ-nem delu dokumenta Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije — bo demokratična in antifašistična I-talija izpolnila svoj dolg do prebivalstva, ki živi v njenem okviru že 109 let in je bila v vseh teh letih smatra-no samo kot brezoblična masa podložnikov, ne pa kot skupnost državljanov, katerim je treba priznati vse pravice, za katere so se herojsko borili v antifašističnem boju. Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije poziva zato vse organizacije izseljencev in vse organizacije italijanskih delavcev, naj nudijo polno solidarnost njenim zahtevam, ter popolno podporo in konkretno pomoč v fazi uresnišitve zahtevanih pravic. Na konferenci o emigraciji v Rimu Govoril zastopnik Zveze beneških emigrantov Ado Cont Na nacionalni konferenci o emigraciji v Rimu, ki se je zaključila v soboto 1. marca, je v komisiji, ki ji je predsedoval proračunski minister Andreotti, govoril tudi predstavnik Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine Ado Kont. Seje se je udeležil tudi deželni odbornik Furlanije -Julijske krajine Dal Mas, ki je Kontu po njegovem posegu čestital. Ado Kont je seznanil konferenco o dramatičnem položaju, v katerem se nahaja prebivalstvo v hribih Furlanije in še posebno prebivalstvo Beneške Slovenije in nadaljeval: «Na tem ozemlju videmske pokrajine živi slovenska manjšina v izredno težkem položaju. Zadostuje samo podatek, da znaša osebni dohodek v Benečiji 90.000 lir in da je eden najbolj nizkih v Italiji. 70 odstotkov prebivalstva se je izselilo». Potem ko je Kont govoril o zvestobi prebivalstva Beneške Slovenije, o rtjegovi udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni, o boju beneških Slovencev proti nacizmu in fašizmu, je poudaril, «da to prebivalstvo živi v tem težkem položaju samo zato ker govori jezik, ki ni italijan- ski». «V Dolini Aosta francoska manjšina dela in živi v miru na svoji zemlji. Isto velja za nemško manjšino v deželi Tridentinska - Gornje Poadižje. To velja tudi za del slovenske manjšine v tržaški in goriški pokrajini, ki je zaščitena z mednarodnimi dogovori. Toda slovensko manjšino v videmski pokrajini se je hotelo raznaroditi in za dosego tega cilja so se uporabila vsa sredstva: Obuboža-nje dežele, ki je posledica izseljevanja, represija in bolj ali manj nasilno ustrahovanje. Kot da to ne bi bilo dovolj, se nam vsilili še vojaške služnosti, zaradi katerih je onemogočen kmetijski razvoj in gospodarski razvoj nasploh. V Rimu se ne ve, ali se noče vedeti nič o teh vprašanjih, medtem ko se deželni upravi ne prepušča pravi- ca, da bi te stvari sama reševala. To sili ljudi v tujino. Kriza torej postaja izredno huda zlasti sedaj, ko je zajela celo Evropo. Danes je v tujini mnogo naših izseljencev brez dela in se ne morejo vrniti v svoj domači kraj, kjer bi še slabše živeli. Dežela Furlanija - Julijska krajina je z zakonom določila nekatere ugodnosti in pomoč izseljencem, ki se vračajo. To je zelo lepo in dobro. Toda izseljenci se vračajo samo takrat, ko vedo, da bodo v domačem kraju lahko dostojno živeli. Zato je treba korenito spremeniti vso dosedanjo politiko do prebivalstva naših krajev. U-radno je treba priznati slovensko manjšino in ji z vsedržavnimi in deželnimi zakoni omogočiti, da bo živela na svoji zemlji. Menim, da zaradi tega ni treba spreminjati ustave, kot nekateri to trdijo. Mi zahtevamo, da se uresniči italijanska ustava, da se spoštuje njen člen 6, ki pravi, da italijanska republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine. Če bomo spoštovati to načelo, bomo lahko začeli resno govoriti o povratku dveh tretjin našega prebivalstva, ki je sedaj prisiljeno živeti in delati v tujini. Samo tako bo republiška in antifašistična Italija delno plačala svoj dolg in krivice, ki jih je storila temu prebivalstvu, ki je mnogo dalo, a zelo malo dobilo». Tudi delegat izseljencev iz Beneške Slovenije Dino Del Medico je govoril o vprašanjih beneških Slovencev, o njihovem boju za obstoj in o hudem raznarodovalnem pritisku, ki ga že toliko časa prenašajo. Del Medico je o vsem tem in o življenju izseljencev iz Beneške Slovenije govoril za francoski, švicar-ski in luksemburški radio. LaMalfa, trdeč, da je šlo za kršenje načela kompatibilnosti med raznimi sektorji italijanskega gospodarstva, se pravi med mezdami in plačami, investicijami itd. Predsednik Confindustrie Agnelli je med drugim poudaril, da bo zvišanje točke draginjske doklade znašalo od 1.400 do 1.500 milijard lir na mezdno odnovo od 29.000 do 30.000 milijard lir leta 1975. To je nekaj manj kot 5 odstotkov, od katerih pa jih bo država prav gotovo pobrala okoli 400 milijard z raznimi davščinami in še nekaj več zaradi zvišanja tarif javnih storitev. VELIK ODMEV NA GOVOR ADA CONTA Govor zastopnika Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije ADA KONTA na vsedržavni konferenci o izseljenstvu v Rimu je imel velik odmev bodisi med prisotnimi na konferenci, kot tudi med javnostjo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Njegov poseg pa je tudi s posebnim poudarkom omenjen v u-radnih aktih konference. V uradnem poročilu o delu prve komisije je na tretji strani med drugim rečeno: «Gospod Kont je opozoril predsednika komisije, ministra Andreottija, na vprašanja slovenske manjšine v videmski pokrajini. Ta manjšina, z razliko od podobnih slovenskih etničnih skupin v goriški in tržaški pokrajini, ne uživa nobene zaščite s strani mednarodnih pogodb, njene osnovne kulture, politične in ustavne pravice pa so vsak dan teptane, kar sili dobršen del prebivalstva k izseljevanju. Potrebno je u-radno priznanje statusa te manjšine s strani vlade ter izpolnitev določila člena 6 u-stave kot nujen korak na poti k omogočanju povratka znatnega dela prebivalstva, ki je odšlo za kruhom v tujino». PROFESOR SIMONCINI, podpredsednik CNEL, pa je v uradnem poročilu, ki ga je podal v soboto zjutraj med plenarno sejo ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov vlade (prisotni so bili med drugimi ministri ANDREOTTI, RUMOR, TOROS, COLOMBO in predsednik vlade MORO) med drugim dejal: «V prvi komisiji je bilo 48 govorov, med katerimi je bilo 28 posebno zanimivih, štirje od teh pa zelo veljavni, saj so nam prikazali velike probleme, ki jih še nismo poznali: med te naj omenim intervencijo Ada Konta». V svojem zaključnem posegu je Si-moncini tudi dejal, da je treba seveda pomagati Jugu, prav tako pa je potreben pomoči tudi Sever, predvsem Veneto in gorski predeli Furlanije (Karnija, Beneška Slovenija). Konferenca o izseljenstvu je imela torej za beneške Slovence velik pomen: seveda pa je potrebno, da pridejo sklepi konference res do izraza, da ne bo ostalo vse samo pri besedah, kot se pogostoma dogaja, ampak da bodo zaključkom in sklepom konference zares sledila dejanja. DOM PASQUALE GUJOM BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI 21 - ' --=== Incidentalmente notiamo quanto fosse giusta l’osservazione del Musoni se anche ora traspare in molti dei nostri, la diffidenza verso gli sloveni del goriziano, di Trieste e di quelli d'oltre confine che, alla fine, sono della stessa «razza». SERVILITÀ’ — Questa qualità gli è stata utile per la sopravvivenza. E' indubbio che gli Avari fossero violenti e combattivi, mentre i nostri erano più pazienti. Dove sono ora gli Avari? Da secoli sono scomparsi. Erano superbi abeti e sono stati spazzati dalla bufera del tempo; il giunco che si piegò è ancora vivo. Si dimostrò valido il proverbio cinese: «Se il tuo nemico ti perseguita, non vendicarti, ma siediti sulla sponda del fiume e attendi: vedrai passare ondeggiando il suo cadavere sulle acque». E' sconcertante, a volte, la servilità verso tutti quelli che rappresentano l'autorità con il potere di coercizione, e la sfacciataggine verso chi non ha questo potere o non è solito usarlo. Umile col potente e sprezzante col debole. Qui, invece del proverbio cinese, usa quello arabo: «Sono pecora se vieni come leone; so- no leone se vieni come pecora». Il caporale è già un simbolo di autorità. Ne consegue che la parola di un caporale è vangelo. La parola di chi cerca di assisterlo nelle sue cose, non ha tanta importanza. Forse anche perchè, come direbbero i giudei: «Di te sappiamo tutto, mentre del caporale forestiero non sappiamo nulla: nè chi sia, nè di dove venga». I detti del suo tenente o capitano di compagnia, hanno più peso di un premio Nobel e sono trasmessi ai figli come la quintessenza della sapienza. Probabilmente un tale prestigio deM’autorità o del suo simbolo, hanno origine nella Paura ancestrale di tutto quello che era più forte di lui e da cui non poteva attendersi alcun bene, ma solo danno se non vi si fosse adeguato. Anche ora, se nei paraggi si aggirano carabinieri o finanzieri, il suo spirito non è tranquillo e pensa di chè po- trebbe essere trovato colpevole. Che l’autorità sia in funzione di servizio del cittadino, non lo persuade. Si direbbe che nelle sue cellule germinali si sia annidato il gene della diffidenza nel tempo in cui, per monti e boschi, veniva braccato dai gendarmi per venir arruolato o dai Turchi per essere venduto sui mercati saraceni. Ma il prestigio rimane, perchè, anche se lo teme, ammira il più forte. COMPLESSO DI INFERIORITÀ' Questo, senza dubbio, è il difetto più evidente. Riesce spesso difficile spiegare agli estranei il perchè diversi della nostra gente dimostrino un così marcato senso di inferiorità e, perfino, ostilità (che cercheremo di decifrare più avanti) per il proprio essere un gruppo etnico distinto nel contesto della Nazione. Specialmente se si fa il confronto colle altre grandi minoranze italiane: la francese e la tedesca. Queste due non hanno complessi di inferiorità: la prima è a ridosso della «grandeur» gallica; l’altra è come un cucciolo tra le zampe del molosso teutonico. Gli abitanti delle Valli hanno alle spalle una Slovenia linda, colta, ma piccola. Se questi stessi abitanti costituissero minoranza di vicini ricchi, forti e potenti, quali la Russia o l’America, scoppie-rebbero di fierezza. Oltre a ciò, ne rimasero completamente staccati, sul piano politico soltanto, da diversi secoli. Dal tempo dei Patriarchi il loro decorso storico fu del tutto differente. Di comune non rimase che la lingua, il folclore, i canti, la liturgia e, naturalmente, l'«anima». A parte l'isolamento e la parvità, il complesso di inferiorità è motivato da diversi fattori che cercherò qui di e-lencare. 1 - Il primo fattore è di carattere generale. E’ fondato sulla presunzione che fa del dialetto un simbolo di arretratezza. Di qualsiasi dialetto italiano; tanto più del dialetto delle Valli, perchè non ha alcun addentellato colla lingua ufficiale italiana. Simbolo di arretratezza perchè è collegato al tempo passato, alle sue tradizioni, al comportamento del popolo che lo usava, alle credenze, perfino alla foggia di vestire. Cose tutte ritenute dalTuomo moderno, che brama fare bella figura, come un vestito fuori moda e inadeguato al tempo presente. 2 - L'ignoranza è un'altra ragione del senso di inferiorità. Il discendente di una antica ed illustre famiglia si vanterà dei propri avi, mentre il figlio di un uomo finito in malo modo, o soltanto insignificante, non parlerà volentieri del proprio genitore. (Continua) Na konferenci o emigraciji v Rimu sta v prvi vrsti, od desne proti levi, predstavnika Zveze beneških emigrantov. Tretji je Del Medico, četrti Ado Cont. PRIME RIUNIONI DEI CONSIGLI SCOLASTICI I consigli di classe Dopo le recenti elezioni nelle nostre scuole, si sono riuniti i Consigli di classe e di interclasse. La nota nuova, soprattutto nelle scuole medie, dove tali organismi già esistevano, è stata la presenza dei genitori, chiamati a prendere la parola sui problemi relativi alla classe e, soprattutto, circa le adozioni dei libri di testo per il prossimo anno scolastico. Già in precedenza a S. Pietro al Natisone (ci pare unico esempio di assemblea degli eletti finora riuni-a) i consiglieri dei vari organi avevano votato all'unanimità un ordine del giorno che raccomandava agli insegnanti la limitazione delle nuove adozioni e la non adozione di libri di cui non si‘preveda l'utilizzo didattico. L'assemblea ha anche proposto: riunioni periodiche del Comitato dei genitori, composto da tutti gli eletti nei consigli di classe, le assemblee dei genitori delle varie classi, riunioni con gli insegnanti i corsi di sostegno per i ragazzi deboli in qualche materia, conferenze sull'orientamento. Così, nei successivi consigli di classe si è potuta constatare la possibilità di un dialogo concreto fra genitori ed insegnanti. Il fatto grave è stata l’assenza di molti genitori eletti nei consigli di classe. Nelle scuole medie essa (è valutabile per lo meno al 50 per ° cento. Assenza o assenteismo? La convocazione dei consigli durante la settimana, in orario di lavoro .esclude di fatto molti genitori dai loro diritto-dovere di partecipare ai lavori degli organi in cui sono stati eletti. Sono questi i genitori socialmente appartenenti a classi più deboli, soprattutto operai e contadini. Così accade nella scuola media dì S. Pietro e S. Leonardo. Per S. Pietro vale anche un problema di metodo: una parte di responsabilità spetta a quanti, ispirati da una logica discriminatoria nei confronti del Comitato Scuola Democratica, haon^jya^^ili^di'parte'cipa" re. Ora, a cose fatte, bisogna rimediare studiando orari meno impossibili. Questo, si dice, dovrebbe richiedere agli insegnanti ed al personale di servizio della scuola un impegno di carattere extra-sindacale. Per conto nostro siamo sicuri di poter contare sulla sensibilità di molti insegnanti, soprattutto locali, sui problemi della scuola delle Valli del :;M 1P" àm Ližo Juša iz Petjaga je lepo godel na harmoniko na Jeronišču. La seconda puntata dell’articolo di D. Pittioni verrà pubblicata nel prossimo numero Predsednik B.P.D. Joško Kukovac je dobil od bratskih društev več daril. XIV. KONGRES FURLANSKIH KOMUNISTOV Od petka 28. februarja do nedelje 2. marca je bil v Vidmu XIV. kongres komunistov videmske federacije. Na kongresu je podal obširno poročilo sekretar federacije, Renzo Pascolat. V svojem govoru, ki je trajal tri ure, se je dotaknil vseh glavnih problemov današnje družbe, predvsem pa je obravnaval ekonomsko krizo, ki je prizadela vso Zahodno Evropo, da je ta kriza posebno prizadela delavce. Potem, ko je obsodil kapitalistični razred, da je odgovoren za to krizo, je nakazal pot, katera bi, po mnenju komunistov, rešila Evropo in Italijo iz sedanje krize, ne da bi pri tem nosili največje breme delavci in kmetje, odnosno bolj revni sloji prebivalstva. Rekel je, da sta se pokazala KD in sedanji vodilni razred v Italiji za nezmožna v reševanju velikih problemov, ki so se pojavili pred sedanjo družbo, da se ti lahko rešijo samo z drugačno, bolj odprto politiko do širših delavnih množic, z zgodovinskim kompromisom, ki ga ponujajo komunisti katoliškim silam. Precej časa je posvetil v svojem govoru tudi vprašanju obstoja slovenske manjšine v videmski pokrajini in poudaril doslednost komunistov v boju za priznanje pravic Slovencem. V zvezi s tem je omenil tudi konferenco, ki jo je sklicala Partija o slovenskih problemih v Vidmu 13. februarja letos. V soboto 1. marca zvečer sta še bolj globoko obravnavala to vprašanje poslanec Lizzerò in prof. Pavel Petri-čič iz špetra, kateri je bil izvoljen na kongresu v federalni komite. V nedeljo 2. marca je zaključil kongres član centralnega komiteja Segre. Na kongresu so sprejeli politično resolucijo, ki obravnava, med drugim, tudi vprašanje Slovencev videmske pokrajine in obvezuje Partijo za nadaljno borbo, na vseh ravneh, za priznanje naših pravic. Izvoljeni so bili novi organizmi Partije in delegati za vsedržavni kongres. DREKA KO SE JE EMIGRANT UARNU DAMU, JE UMARU NA PRAGU SVOJE NOVE HIŠE U nedjejo 9. marca popud-ne se je raznesla kot blisk žalostna novica po usjeh naših dolinah, da je umaru u Vidmu Ernest Trušnjak iz Peternjela. Star je biu 55 ljet. Rajnik Ernest je djelu an živeu u Belgiji nad 20 ljet. Biu je tudi član Zveze beneških emigrantov. Djelu je an šparu, frank za frankam, da je lahko kupu v Vidmu hišo, kjer je želeu preživjeti svojo staruost, kjer je želeu uživati svoj težkuo zaslužen penzion. U nedjejo 9. marca se je uarnu iz Belgije. Iz štaciona je šu naraunost na svoj novi dom, ves veseu, da bo pozdravu an objeu ljubo ženo, ki ga je težkuo čakala. Tuo pa, na žalost, mu ni bluo parpuščeno. Ko je paršu do praga svoje hiše, ga je dole-tjela sarčna kap an preča po-tle je umaru. Njega nenadna smart je žalostno odjeknila med use-mi parjatelji an znanci, ki so ga jubili an spoštovali. KRAJ U nedjejo 2. februarja so podkopali pri Devici Mariji, na Krasu pri Dreki Pepa Krajnika - Fošča. Imenu je 66 ljet. Umaru je u čedaj- skem špitalu u petak 28. februarja. Buogi Pepo je ča-ku nad 30 ljet, da bi mu zazidali hišo, ki so mu je Nemci raznesli z mino 1944. leta. Tega ni učaku. živeli je u Zalaznikovi hiši. TIPANA UMRL JE ŽVAN TOMASINO - MINUT IZ KRNAHTE Z veliko žalostjo je sprejel ves tipanski komun novico, da je umrl 78-letni Giovanni Tomasino, Zvan Minut po domače, doma iz Krnah-te. Kdo ga ne bi poznal po vsej okolici, saj je bil tako dober in priljubljen v vsaki družbi. Njegov sin Vi-gio, vojni invalid, je bil do nedavne upokojitve komunski uradnik v Tipani, hčerka Vinčentina pa si je uredila življenje v Švici. čeprav ni našega Zvana več med nami, ga še vedno vidimo sedečega pred domačo hišo v zaselku Javor, ki pripoveduje mlajšim, kako se mu je godilo po svetu in kaj je treba storiti v vasi, da ne bi bilo tako trdo življenje. Poslušati ga moramo še naprej, čeprav leži že nekaj tednov pod trdo zemljo viskorškega pokopališča, kamor so ga položili k zadnjemu počitku v spremstvu vseh vaščanov. Dragi Zvan, počivaj v miru in vedi, da tvojih dragocenih nasvetov ne bomo pozabili, živel boš še naprej med nami in poslušali te bomo, kot vedno. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. PISE P ET AR MATAJURAC Dragi brauci! Zmjeraj je vic ljudi, ki mi pišejo, pripovedujejo an svetujejo, kaj an o čem naj bi pisu. Nekateri mi svetujejo, da bi pisu o naših starih pravcah, drugi so za pisanje smješnih reči, trečji, da bi ošteu tiste, ki nas slabo komandirajo, tiste, ki očitno kradejo naši deželi, ne ba bi šli u paražon. Puno je tudi tajšnih, ki bi radi pisali o svojem življenju, o naših starih cajtih, ko njesmo imje-li zadost kruha an polente, a smo bli usedno veseli an smo se med sabo imjeli buj radi kot donašnji dan. Zgodbo o tem, kar se mu je zgodilo, ko je biu majhan, je napisu ROMEO BRIZ iz Kraja, ki živi sada u Butriju. Zgodba nje pru zgodba, ker je resnična. Jest vam jo samuo prepišem, ne bom nič odvzemu, ne dokladu, saj nje potrjeba. Nje potrjeba niti postrajat, ker piše Romeo Briz. zlo lepuo po našem. Romeo je dau naslov zgodbi «Naša zibelka», an začne takole: «U sakai družini po naši Slovenski Benečiji je tekla, le malo ljet od tega, zibelka. Naše mamice an stare mate-ra so nas zibale in nam prepevale slovenske pesmice. Jest sem najstarejši brat od mojih šest sestri an bratou. Ko sem kumaj no malo odrasti, sem muoru že začeti zibati moje mlajše brate, dopoldne u šolo, poldne varvat otroke doma. Oče an mati sta odšla delat na grunt in mene sta naročila, da naj ložim spat, ednega za drugim, use moje brate, da pa muoram te nar-mlajšega zibat, dokler ne bo zaspal. Zgodilo se mi je vič-krat, la prej ko sem položit spat te zadnjega, je te parvi že ustal an prosu, naj mu dam župo. Spominjam se, da sem ankrat zibal mojega brata, ki ji biu že odraščen. Ko sem misliu, da že spi, sem ga nehati zibat, on pa uzdigne glavo in mi reče: «Zibaj me!». Taktio sem biu jezen, da bi ga biu kar narobe obernil za uso zbelko. Ko se je vernila proti večeru damov naša mati, me je uprašala pervo stvar, če je spal te mali. Jest ji kar jezno odgovorim: «Nič ni spal, zdaj derži ga pa ti, jest sem ga že do glave sit. Ona mu je kar hitro napravila (papo). Ložla je eno žlico cukra u e-no belo ruto in od zadej zavezala s špago in jo je omočila u mljeko. To je bila tradicionalna «Kupra», kakor so ji pravili. To mu je položila u ustice in mu zapela tisto materino, pravo slovensko pesmico: Čin, čin, čiu, Drežinca, kje so oučice, gor pod eno skal-co imajo bele nožiče...» in tako dalje. Pervo pesmico, ki jo je slišalo u naši Benečiji usako male dete, je bila zapeta u pravim materinem, slovenskem jeziku». Vas pozdravja Romeo Briz an z njim tudi vaš Petar Ma-tajurac. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ŠPJETAR ŠE O DJELIH U ŠPJETARSKEM KOMUNU U zadnji številki Novega Matajurja smo pisali, kaj-šne djela namerava an je na-meravu napravit špjetarski komun an povjedali, da so ble ustavjene zavoj o ekonomske krize, ker se je use podražilo an je zmanku denar. U teli številki vam napišemo še n jeki novic o dje-lih, ki so ble opravjene an ki jih mislijo opravit u bližnji prihodnosti na oze-mju komuna. Na statalni cjesti, med Špjetrom an Muostom, je bla te dni reti-ficirana cjesta. Odstranili so nevarni ovinek, ki so ga imenovali ovinek smarti. Djelo je opravla A.N.A.S. an je koštalo vič milijonu lir. U Ažli bojo razširili britof. Djelo bo koštalo 16 milijonu lir. Znano je, da je vožnja, ki peje iz rečanske doline skuo-zi dugo Ažlo u špjetar an sovodenj sko dolino zlo tež-ga, garda an nevarna, ker je cjesta uozka, previč stisnjena. Nevarno je bluo za šoferje, a tudi za judi u Ažli, kjer je paršlo že vičkrat do hudih nesreč. Sada bo tale nevarnost odpravjena. Judje, ki se bodo vozili iz sovodenj ske an u sovodenj sko dolino, ne bojo vič muorali voziti po Ažli. Izpod Klenja do mosta čez Aborno pod Ažlo so začeli graditi va-rjanto. Djelo bo opravla videmska provincia an bo koštalo nad 60 milijonu lir. Pru takuo mislijo zgraditi novo cjesto u Špjetar na drugem kraju Ažle. Ta bo pejala od provincijalne, ki vodi u Čedad iz rečanske doline. šla bo čez puoje, preko industrijske cone an se bo povezala s statalno 54, ki peje iz špjetra u Čedad. Tuole bo lepuo za šoferje an za judi u Ažli, ma Ažla bo izolirana med dvjema cjestama. Slabo bo za domače ošte-rije an pudgarje. O djelih u špjetru bomo še pisali. ZA VEČJO PRODUKCIJO GUBANC U četartak 27. februarja so se zbrali u špjetru predstavniki konzorcija za gu-bance s predsednikom E.S. A., Dl N AT ALI JEM, da bi pregledali, kakšne so možnost za povečanje produkcije te naše sladke specialitete, ki se je uveljavila na trgih raznih italijanskih mest. Gospodarji pekarn, ki pečejo gubance po naših dolinah, so šli do sada naprej s svojmi močmi, a usedno so se dobro afirmirali. Zastopi se, da če bi bili dobili po-muoč, bi bili rezultati še buojši. Troštajo se, da sada jim bo pomagala E.S.A. (Ente per lo sviluppo dell’arti-gianato), zatuo je paršlo u špjetru do zgoraj povjedane ga sestanka. NOKULA SE JE RODIU MALI IVAN CICONE Francesca in Fabio Cicco-ne sta končno dobila bratca, ki se je rodil prve dni telega mesca. Prijateljem Almi in Remu, ki je učitelj v šoli na Mašerah, izrekamo najbepše čestitke in voščila. Malemu otroku, kateremu bo imé Ivan, naj gre naša dobrodošljica in naši topli pozdravi. GRMEK ROMEO CLODIG OSTANE PISARNIK NAŠEGA KOMUNA U torak 25. februarja je paršla na naš komun komisija, pred katero je opravu izpite (esame) za komunskega pisarnika Romeo Clodig. Romeu je šu konkorš lepuo. Sada ima zašigurano djelovno mjesto. Djela na našem komunu že skoraj 4 lje-ta an je dokazu, da se zastopi u pisarniško djelo. Use je lepuo opravu, kar mu je bluo naloženo, pa tudi judje ga imajo radi, saj jim pomaga an gre na ruoke, če le more. Radi imajo tudi Gianna Trušnjaka, ki djela že vič ljet na komunskem oficihu. Lahko se pohvalimo, da imamo dobre komunske pisarni-ke, pa tudi dobrega kumun-skega sekretarja. Želimo, da bi bli zmjeraj tajšni, pošteni, pridni an bardki. Tuo bi buo u interesu naših judi an tudi njih samih. SKALE TE «KARŠČENE MIŠI» SO ODNESLE SALAME Njeso bli ne psi ne mačke, ki so pojedle Jurmanovim u Skalah 15 ljepih salamov, pač pa te «okarščene miši», katere se ne bojijo mačk. Tatvine so zelo rjedke po naših vaseh. Piše gospod Gujon iz Matajurja u sojih bukvah, da niso naši kume-tije niti zaperjali hišnih vrat, ko so šli na djelo z doma an da nje obedan nič obednemu ukradu. Al smo paršli ob tole lepo navado, ob tole lepo čednost? Al bomo muorli hiše zaklepat? Tudi u Gorenjem Germeku so uzdarli u hišo našega emigranta, ki je bila zapuščena. Kaj so iskali, kaj so odnesli, je težkuo vedeti, ker ni gospodarja do- želimo, da bi karabinieri kmalu odkrili te «karščene tati ji ve miši», ki ne djela j o časti naši zemlji. HOČEMO NOGOMETNO IGRIŠČE V GRMIŠKEM KOMUNU Morda je prvič, ki pišemo na Novem Matajurju, da čje-mo od našega komuna an majhan kamp, kjer bi cabal balon brez nadlegovat obed-nega. Do sida smo muorali cabat balon tu kortdlne od šuol u Klodiču, kjer smo razbival šipe, smo muorali cabat ta na cjestah an se var-vat makin. Nismo nikoli u-šafal an primiran prostor za cabat balon. Nečjemo an kamp velik kot rjesni, ker vemo, da se na more, ma an mikan kamp, se nam zdi, da nija takuo težkuo za narest. Če bi imeli an kamp bi lahko nardil adno škuadro, ku jo imajo u Sv. Lenartu an u špetru. Marko Predan VELIKI GRMEK Mlademu paru, Mariucci Bucovaz an Beppinu Krajniku iz Gorenjega Grmeka se je rodiu u čedadskem špita-lu 18. marca parvi sin, pru an ljep puobič. Uzdjeli so mu ime Leonardo. Mlademu paru čestitamo. Leonardu pa želimo puno zdravja an sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. SEUOE U srjedo 5. marca je uma-ru u čedadskem špitalu Flo-reancig Anton - Uolacu iz naše vasi. Star je biu 76 ljet. Rajnkega Floreančiča so imjeli usi radi, zak je biu pošten an dobar človek. Njega pogreb je biu u petak 7. marca na Ljesah. TAMARA SDRAULIG IMA ŽE ŠTIRI MJESCE Je ponos mame Nelle an Beppina Sdrauliča iz Seuza, ki živita u Čedadu. Tata an mama jo imata takuo rada da sta ji obecjala za šenk bratraca. Buog jima daj srečo. ODPRL SE JE RIBOLOV V nedeljo, 2. marca se je odprl za tisoče in tisoče italijanskih ribolovcev ribolov v sladkih vodah. Mnogo ribolovcev (pescatori), se je napotilo proti bližnjim potokom, se vsedli in čakali, da se plovec (galleggiante) premakne. Veliko ribolovcev smo videli po naših dolinah, ker so naši potočki polni postrvi. Prihajajo iz Furlanije, iz Rezije in seveda, domačini. Vprašali smo neke Furlane, če je po naših potočkih veliko rib. Odgovorili so nam, da največ jih plava kjer je prepovedano loviti. Niso pa hoteli povedat, da ribe, ki so imeli v avtu, so bile ulovjene prav v tistih krajih. Isto nedeljo smo zagledali pri «beli vodi» nekega človeka, ki je lovil ribe brez dovoljenja - (licenza). Vprašali smo ga kako, da ga že dolgo ne vidimo loviti ribe (nekoč smo ga videli skoro vsaki dan v potoku s ternakom v roki). Smešno je bilo, ko nam je odgovoril: «Nisem mogel loviti rib, ker je bil ribolov zaprt!». Marko Predan SV. LJENART U KRAVARJU TUDI POZI MI BREZ PITNE VODE Ne samuo poljete, ljetos so u teh marzlih zimskih mjescih brez pitne vode, ker jim komun preslavo skarbi za vodovod. Akvedot v Kravarju je slab. Rjes je, da ga pogostu postrajajo, a to nje zadost. Potrjebno bu buj glaboko stegniti roko u blagajno, u kaso an opraviti djelo, takuo kot se spodobi, takuo ki gre. Voda je živi jenskega pomjena an zavojo njenega pomanjkanje na tarpe samuo judje, pač pa tudi žvina. Sada vozijo vodo u Kravar sudatje u velikih cisternah, ki pa ne zadostuje u-sakdanjem velikim potrje-bam. Domačini se že sada boje poljetja, ko bojo tudi garla suha po tardem djelu an pru gotovo še ne bo vode,da bi jih zmočili an ugasnili žejo. Daj nam Buog usaj zadost daža, če nam ljetos njesi po-šju niti snega an se je tudi zavojo tega use presušilo. PISMO IZ BELGIJE PO CJESTNI NESREČI JE UMARLA GISELLA BLE-DIG, UDOVA KJUK Imjela je 56 ljet. Paršla je za možam, Tiljam čjukam iz Hostnega, u Belgijo. Mož je pred ljeti umaru zavojo minierske boljezni, zaradi silikoze. Ostala je sama z o-troki. Usi so jo imjeli radi, a tuole ne more bit zadost za obednega. Za živjeti je trjeba delati, posebno če imaš družino. Djelat je hodila tudi Gisella Bledič an zgubila je življenje. ko jo šlo na djelo. In-vestirau jo je auto. Odpejali so jo u špitau, a mjedihi ji njeso mogli nič pomagat. Podlegla je poškodbam, ži- vjela je u Velaine, blizu Ta-minesa s svojimi otroki. U-marla pa je u četartak 13. februarja. Pogrebli smo jo u pandjejak 17. februarja. Puno emigrantu iz Benečije, ki živijo u Taminesu an u Velaine jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Nje tragična smart je žalostno o-djeknila med sfupnostjo emi grantov iz Benečije, ki živijo na celem ozemlju Charleroi. GORENJA MJERSA Dne 28. februarja je umaru Qualizza Bepič iz Gor. Mjerse. Star je biu 72 ljet. Njega pogreb je biu u nedeljo 2. marca na podutan-skem britofu. SREDNJE DEMOGRAFSKO GIBANJE U preteklem ljetu 1974 smo imjeli u našem komunu naslednje demografsko gibanje: rodilo se je 10 otruok - 5 puobčju an 5 čičic; umarlo je 20 judi - 13 mož-kih an 7 žensk; poročilo, oženilo: 19 parov. U naš komun je paršlo sivet 23 judi (imigranti - par-šliki), 13 možkih an 10 žensk; Zbrisanih iz registrov (e-migranti): 16 - možkih 5 an 11 žensk. Takuo imamo u našem komunu, kot po drugih komunah Benečije, malomanj usa-ko ljeto na doplih martvih kot rojenik. Število judi gre usako ljeto na manj. Dne 31. decembra 1974 smo štjeli u sredenjskem komunun sa-devetstuo an dva človjeka. RAUNE DEVETNAJST MILIJONU LIR ZA NOTRANJO CJESTO U gorenji konac vasi so z-gradili lepo cjesto. Djelo je koštalo 14 milijonu lir. Bluo pa je potrjebno zgraditi tudi podpuorne zidove, za kar je dau ašešorat za djeo u Trstu drugih 5 milijonu lir. Djelo je opravla domača impreža, z domačimi delavci. Podbonesec SPET SO MORALI PREGLEDAT KOMUNSKI PRO-RAČUN (BILANCIO) Na zadnjem komunskem konseju, ki mu je predsedoval šindak Angelo Salvagno, so morali spet pregledati komunski proračun za tole ljeto, ker se predvidevajo novi dohodki (entrate) in novi izdatki (uscite). Na zadnjem konseju so sparjeli tudi nacionalno pogodbo, ki jo je dežela integrirala in ki zanima ekonomski tratament komunskih uslužbencev ( pisarni-kov, impiegatovi. Na koncu konseja so pooblastili šindaka, da zaprosi deželo za kontribut, na podlagi zakona 24, ki jim bo služu, ki ga potrebujejo, za zgraditev vodovoda Zejc-Brišče an u Puler. Rino Sta n i g, ko je bil v šoli na Akademiji. U TRSTU ODKRILI FINAN-CARJI 120 LITROV HAŠI ŠE VEGA OLJA-MED SKUPINO FINANCARJEU TUDI POROČNIK (TENENTE) RINO STANIG IZ DOLENJE MJERSE-URJEDNOST ODKRITEGA BLAGA ZNAŠA MALOMANJ 8 MILIJARD LIR U srjedo 6. marca so odkrili tržaški financarji u veliki an luksuzni limuzini treh libanonskih tihotapcev (con-trabandjerju) 120 litrov hašiševega olja, katerega urjed-nost znaša 7 milijard an 500 milijonu lir. To je dragoceno mamilo. Da se dobi tarkaj olja, je trjeba distilirati (kot kadar se kuha žganje) najmanj 15 kuintalu surovega hašiša. Do sada njeso bli še nikdar odkrili takuo velike količine hašiša u Evropi. Trije Libanonci, brata Kais an Tanaus Kairus, stara 27 an 34 ljet an njih ku-žin Rabo Kairus, star 32 ljet, so prevozili dugo pot, prej ko so parši u Italijo. Šli so iz Libanoma sfuozi Sirijo, Turčijo, Bolgarijo an Jugoslavijo. Na usjeh konfi-nah jim je šlo gladko. Gladko jim je šlo tudi na konfin-skem bloku pri škofijah pri Trstu. Ustavila jih je skupina financarjev na cjesti, ko so se že vozili naprej. Odkriti tihotapstvo nje bla lahka stvar, ker je bluo blaguo lepuo skrito. Med skupino financarjeu, ki so odkrili takuo veliko urjednost, je biu tudi poročnik (tenente) Rino Stanig iz Dolenje Mjerse, star 32 ljet, lepuo poznan po naših dolinah kot rjesan človek. Sta-nig je poročen. Z ženo an o-trokam živi v Trstu, kjer ima službo že parbližno dvje ljeta. Mala Tamara Sdraulig z mamo in tatom.