Poštnina plačana v eofovlnl. Maribor, ©e?eU 29. oktobra 1937 Stev. 247. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeraan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA ••Mala voina na Poslednji dogodki v Abesiniji so zbudili svoje odmeve malodane v vsem evropskem časopisju. Vse to, kar se razodeva ob teh časniških odmevih, kaže, da je še precej daleč Pacifikaeija Abesinije in da morajo Italijani računati še z ogromnimi materialnimi žrtvami, predno se jim bo posrečilo pomiriti Abesinijo. »Frankfurter Zeitung« poroča na Primer iz Rima_ pod naslovom »Mala V,°. . v Abesiniji«, kako se je italijanski tisk v zadnjem času večkrat pečal s prehajanjem Abesincev v sosednjo Kenijo. Ti Abesinci so bili pretežno člani nekdanjih abesinskih čet. italijanski tisk toži, kako so bili ti bc-Kunci v Keniji dobro sprejeti in kako so jih porazdelili v posebna taborišča. Ne samo da niso britanska oblastva, kakor navaja »Azione Coloniale«, ničesar ukrenile proti navalu teh be-Kutieev, ampak so jih k temu celo spodbujale. Navedeni list navaja, kako sta dva britanska letalca s posebnimi letaki, ki sta jih sipala iz letal, spodbujala skupino Abesincev, katerih je bilo preko 1000, k prehodu preko meje. Razen tega je guverner v koloniji Mombasi sprejel pred nedavnim v privatni avdijenci štiri znane Abesitice, ki so pripotovali iz Evrope. Navedeni list piše, da so bila taborišča za abesinske begunce, ki so se Prvotno nahajali v bližini meje, premeščena v notranjost kolonije in me-'J »Azione Coloniale«. da se nahaja danes v teh taboriščih okoli 5000 Abesincev. . Ob zadnjih uporih v Abesiniji so 'zgubili Italijani, kakor poročajo iz službene strani, 103 vojake, med temi 49 častnikov. Ravno to število častnikov je, ki precej preseneča. In vendar razjasnjuje to zadevo okoliščina, se v uradnih italijanskih poročilih navajajo izgube domačinov. Nedvomno se razmerje mrtvih vojakov m častnikov izenačuje, če upoštevamo število padlih domačih vojakov. Po 2adnjih uporih, o katerih smo že poročali, znašajo izgube Italijanov od j* januarja 1935 do 30. septembra ,|37 točno 4004. Od tega je 1647 pa-v borbah ali pa je umrlo na posledicah ran, zadobljenih pri teh bor-°ah, dočim so ostali umrli radi bolez-j*1 ali kakšne druge nesreče v službi. ,., 8P-000 italijanskih delavcev, ki se nahajajo v Abesiniji, jih je v istem Udobju umrlo radi bolezni in drugih nesreč 1446 oseb. ,! osebno razvneti so v poročevalski službi rimski listi, ki poročajo iz ondona, da se organizira sedaj v ntanski Keniji baza protiitalijanske propagande in se v tej zvezi naglaša, a je abesinski minister Tekle Hava-ate ostal v Mombasiju. kjer se bo ia\, a* delj časa z namenom, da vo-sko organizira abesinske begunce, V2lf nahajajo na oeriferiji Kenije. Na-hi-;iC britanskemu demantiju, da niso v„ _anska oblastva dovolila Tekle Ha-lii.Hafu bivanja v Keniji, poročajo ita-te '1S> a se * c^le Havaria- A\fn.^arle mudil tamkaj delj časa. za l nJa italiiar-’kili čet v Abesiniji v njih dveh mesecih proti abestn-nii/11- uP?mikom predstavlja po mrie-pa ,'taiiianskih listov zaključno fazo h‘, .;ije Abesinije. Zanimivo je, da li '^ntjra v tej zvezi »Ciiornale d’lta-2 m npkatcrih britanskih listov k; ,anchcster Ouardianom« na čelu, Pripisujejo uporniški akciji v Abe- Berlin predzid/e japonske diplomacije v Evropi BERLIN, 29.. oktobra. Japonski poslanik v Berlinu grof Mušakoji je odstranjen s svojega mesta in sicer radi tega, ker ne spada med pristaše nemško japonskega protiboljševiškega sporazuma. Na njegovo mesto pride dosedanji šef evropskega oddelka v zunanjem ministrstvu Togo, kar pomeni zmago one struje v Japonski, ki vidi v Berlinu najvažnejšo japonsko prijateljsko točko, važnejšo od Londona in važnejšo od Washingtona. Odslej bo Berlin predstavljal nekakšno predzidje japonske diplomacije v Evropi in bodo odslej vsako leto v Berlinu konference japonskih diplomatov, ki sq akreditirani v Evropi. Bernske sgmedje: S/VOsm je M vendode oasteiftifeu! RIM, 29. oktobra. Agencija. Stefani poroča: »Basler Nachrichten« objav-i Ijajo senzacionalno vest, da jc bil pokojni ameriški predsednik Wilson za- govc smrtjo prejenjal tudi njegov vpliv na versejsko konferenco. Navedeni list navaja, da je prišlo na sled tej zaroti ameriško poslaništvo v Ber- iStrupljen na nekem banketu, na ka-|nu in da jc dobavil strup neki curiški terem so mu agenti neke prizadete kemik. ! sile nasipali v jed strup, da bi z nje-1 Uossftfo imdms&e City )to(ifi?... LONDON. 29. oktobra. Po poročilih diplomatskega urednika »Daily Ex-pressa« namerava Eden v kratkem razgovarjati se osebno z grofom Cia-nom in to iz razloga, da bi se angle-ško-italijanski odnošaji v Sredozemlju izboljšali. List pristavlja k tej vesti, da bi sporazum med Veliko Bri- tanijo in Italijo v vseh spornih vprašanjih imel nedvomno za posledico posojilo londonske City Italiji. Ta uspeh bi omogočil italijanski fašistični vladi nadaljnje izkoriščanje Abesinije, kar je bilo doslej nemogoče, ker primanjkuje Italiji za to potrebnega kapitala. %®§l$wski tuadmlu m srnja kiti kem kupiti ed Biim BERLIN, 29. oktobra. Badensko sodišče je odstavilo nekega župana, ker je v aprilu leta 1936 prodal svojo kravo nekemu židovskemu prekupčevalcu. V obsodbi se navaja sledeče: Prepoved trgovskega poslovanja z Židi za uradnike sice. ni nikjer zabeležena, vendar pa ne obstoja prav nobeden dvom, da mora. odnosno da bi si moral biti vsak uradnik svest, da se že iz principa ne more spuščati z Židi v prav nobene kupčije. Uradnik se mora, kakor vsak strankin pristaš, zavedati, da pomaga državi in NSDAPu v borbi proti židovskemu vplivu. K temu pa spada tudi to, da se tudi v poslovnem poslovanju izogiblje Židov. y mšiia eda fogtoiMm m HStnekm BERLIN, 29. oktobra. Rajhovsko notranje ministrstvo je izdalo posebno uredbo, ki prinaša v dosedanjo trigonometrijo nove osnove v pogledu merjenja. Na podlagi te uredbe bo krog razdeljen na 400 delov !n ne kakor dosedaj na 360. Za prestavo merilnih aparatov je predvidena prehodna doba, ki bo trajala do 1. aprila 1945. V tej naredbi pa je izvzet sistem geografskih in koordinatnih linij. V trigonometriji se podvržejo funkcije kotov novemu sistemu izračunavanja. Po tem novem sistemu se bo morala torej spremeniti in reformirati dosedanja tabela logaritmov učenjaka Gausa. Potrebo te reforme dosedanje delitve kroga na 400 delov utemeljujejo s tem, da je na ta način omogočena znatno lažja operacija decimalnega sistema in merjenja. jsiiiiji v zadnjem času pomen in zna-: čaj upora, dočim gre po italijanskih I službenih poročilih samo za akcijo »razbojniških band«. Pravo ozadje pa |se razjasnjuic ob zanimivih okolišci-| nah. ki jih je mogel predslutiti vsakdo, ki je računal s samozavestjo in ponosom abesinskega naroda. Italijanska oblastva so namreč, hoteč organizirati v Abesiniji kolonialno vojsko pol milijona vojakov, pretvorila vso Abesinijo v veliko taborišče, v katerem je vsak sposobni Abesinec uvrščen v vojaško službo kot vojak. Sedaj pa sc je zgodilo, da so se Abesinci, potem ko so dobili orožje od Italijanov in potem ko so bili po Lahih uvedeni v način sodobnega vojskovanja. dvignili proti okupatorjem in so bili Italijani napadeni z italijanskim orožjem in italjansko inunicijo, tako da je bilo v številnih mestih in obmejnih krajih grozno krvoprelitje. Begunci, ki prihajajo v Džibuti vedo pripovedovati o groznih represalijah od strani okupatorskih oblastev pripovedujoč, da je položaj v Abesiniji slej ko prej zelo resen ... $asftedoeske Gdmke Nestalnost na mednarodnem lesnem trgu. Po poročilu dunajskega odbora za les (C. I. B.) se je mednarodni lesni trg proti koncu septembra zelo oslabil. Vzrok je v špekulaciji uvoznikov, ki računajo na beso, nadalje v padcu tečajev, napeti politični situaciji ter padcu cen za surovine. Izvoz v avgustu je znašal skupno 5,132.000 kubičnih metrov, od česar je odpadlo na Rusijo 1,555.000, Finsko 1,570.000, Latiško 348.000, Švedsko 573.000, Poljsko 255.000, Avstrijo 215.000, Češkoslovaško 184.000, Romunijo 143 tisoč, Jugoslavijo 109.000, Estonsko 77.000, Litvo 64.000 in Norveško 33 tisoč kubičnih metrov lesa. Naš letošnji izvoz lesa. V prvih devetih mesecih 1939 je znašal izvoz lesa iz naše države 911.077 ton v skupni vrednosti 857.1 milijona din, napram 469.172 ton v vrednosti 453.5 milij. din leta 1936. Letošnji lesni izvoz predstavlja 18.8% celotne vrednosti izvoza. Glavni kupec našega lesa so bili letos: Anglija 154.733 ton za 198.7 milij. din, Italija 226.420 ton za 168.2 milij. din, Nemčija 101.329 ton za 122.3 milij. din, Madžarska 09.860 ton za 60.4 milij. din, Nizozemska 42.750 ton za 36.3 milij. din, Argentina 30.936 ton za 28.2 milij. din, Alžir 18.355 ton za 16.2 milij. din. Tujski promet v primorski banovini. Po statističnih podatkih splitske banske uprave je letos obiskalo primorsko banovino 99.889 tujcev s 655 tisoč 458 nočninami. Lani je obiskalo primorsko banovino 85.418 tujcev s 522.250 nočninami. Povišanje železniških tarif. Pričetkom leta 1938 stopijo v veljavo nove tarife jugoslovenskih državnih železnic, ki imajo tendenco zvišanja obstoječih tarif, in sicer v blagovnem prometu. Vrednost denarja. 1 ameriški dolar din 43, 1 nemška marka din 19.45, 1 avstrijski šiling din 8.80, 1 švicarski frank din 10, 1 angleški funt din 215, 1 češkoslovaška krona din 1.52, 1 italijanska lira din 2.28, 1 francoski frank din 1.42. Ker so letos povsod slike slabo obrodile, bo žganja bolj malo. Isto jc tudi v Bosni, kjer pridelujejo največ sliv. Večinoma so prodali že sveže slive.v inozemstvo. Radi tega se je dvignila tudi cena žganju. Povprečno se je podražilo za 25 par pri stopinji alkohola. Ponekod so začeli žgati žganje kar iz vina, ki je letos bolj slabe kakovosti. To žganje je za približno 10% cenejš- kakor slivovka. Sme! se, bajaco... Kaj je novega V »Na tisoče mrličev na japonsko kitajski fronti ter — vznemirjenje v Londonu!« (Iz »Ošiš. jsža«J Kai so sklenili lugoslovenski škofie v Zagrebu V naši javnosti je bilo precej zanimanja za konference jugoslovenskih škofov, ki so trajale sedem dni in ki so se včeraj dopoldne zaključile. Sklepi konferenc so razvidni iz naslednjega službenega komunikeja, ki j,e bil včeraj opoldne izročen predstavnikom posameznih zagrebških listov: 1. Katoliški episkopat je na svojih rednih konferencah razpravljal o vprašanju konkordata med Sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo. Smatra, da mu čast ne dopušča reagirati na ulične napade, ki so nastali v zadnjem času proti končni ratifikaciji konkordata, kakor tudi, da ni potrebno reagirati niti na iskrenost 191etnega prepričevanja o enakopravnosti katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Katoliški episkopat bo znal v vsakem primeru braniti pravice katoliške cerkve in 6 milijonov katolikov v tej državi, ter je za reparacijo vseh krivic izdal potrebne ukrepe. — 2. Katoliški episkopat je soglasno uredil vprašanje katoliške akcije na ozemlju kraljevine Jugoslavije. — 3. Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije izreka svoje popolne simpatije nemškim katolikom z željo, da bi nemški narod čimprej Posledice silovitega orkana, ki je besnel po Hercegovini, so nedogled-ne. Južna železniška proga Sarajevo —Mostar je tako poškodovana, da bo komaj mogoče vpostaviti normalni promet v 15 dneh. Proga je zasuta na devetih mestih, ponekod je celo porušen gornji in spodnji del, dočim so tračnice zgrmele v Neretvo. Radi vpostavitve hitrejšega prometa, se proga ne bo popravila na dosedanji trasi, ampak na novi. Potniki potujejo v Hercegovino in Dalmacijo iz Sarajeva z avtobusom preko Nevesinja, ker je glavna cesta na več mestih StudiM&M MtHt€ fE mmmmummmammmBmamm Seja občinskega odbora. Drevi je seja občinskega odbora, na kateri se bodo razpravljale važne občinske zadeve. Gledališka sezona Sokolskega društva. Dramski odsek sokolskega društva je v soboto teden pričel novo sezono z Pohlovo komedijo »Zakonci stavkajo«. Svojevrstna komedija je vsestransko uspela in je trikrat napolnila dvorano. Vadi se že nova igra in sicer »Zorka«, ki jo bodo igrali v drugi polovici novembra. Na repertoarju pa so še za letošnjo sezono: »Slučaj z ulice«, opereta »Hmeljska prlncezinja« in Komedija »Nedolžni lalikoživec«. Znano je, da Studenčani radi posečajo gledališke predstave. zadovoljivi, zlasti pri naraščaju. — Zdravo! doživel Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. — 4. Španski episkopat je poslal vsem katoliškim škofom na svetu kolektivno pismo, v katerem jim podaja pravo sliko o dogodkih v Španiji. Episkopat kraljevine Jugoslavije je proučil to pismo in poslal s svojih konferenc španskim škofom primeren odgovor kot izraz svojega sočustvovanja in solidarnosti. — 5. Katoliški episkopat je obravnaval tudi splošne razmere na svetu. Ugotovil je, da paralelno z zavračanjem Kristusovih naukov po svetu rastejo nasilja, krivice in zla vseh vrst. Tega zla ne morejo odstraniti niti krvave revolucije, niti nove paganske religije, nitj katerakoli človeška znanost, marveč zgolj samo popoln povratek h Kristusovemu evangeliju. Zato poziva svoje vernike, da podvoje svoje molitve, da bi Bog izgubljene privedel spet nazaj k spoznanju resnice, pregajanim vrnil mir, cerkvi pa njeno svobodo. Že danes so nekateri nadškofje in škofje odpotovali iz Zagreba, med njimi tudi oba slovenska škofa. Ostali se vrnejo v svoja rezidenčna mesta še ta teden. pokvarjena in razbita. Veliko škode so napravile tudi poplave in prihajajo iz raznih krajih Bosne in Hercegovine vesti o ogromni škodi. Poplava je zahtevala tudi več človeških žrtev. Stari mlinar Miloš Botič je utonil, pri Brežnici je Neretva naplavila truplo 151etnega dečka. Narasla Glogašnica je odplavila v Neretvo Spahičevo rodbino skupaj z njihovo kolibo. Lepeni-ca je tako narasla, da je odnesla oziroma porušila 16 večjih in manjših mostov. Poplava je tako velika, kakršne ne pomnijo že od leta 1905. Prepričani smo, da bodo tudi letos imeli obilo prilike se v Sokolskem domu razvedriti in nasmejati. Javna ljudska knjižnica. V Sokolskem domu posluje vsako sredo in soboto popoldne javna ljudska knjižnica, ki razpolaga z nad 5000 slovenskimi knjigami. Je to ena izmed največjih podečelskih knjižnic v Slove-večjih podeželskih knjižnic v Sloveniji. V prid knjižnice prireja sokolska akademije. Letošnja prireditev bo jutri. Starši in ljubitelji mladine in studenške knjižnice udeležite se prireditve. Moder nasvet. Nekdo vpraš- starega možaka, kako bi se odkrižal neprestanih obiskov, ki ga stanejo debele novce, pa mu starec kar odgovori: »Posodi siromakom denar, a bogatine nadleguj s prošnjami za posojilo, pa se te bodo izogibali siromaki in bogatini!« PMetki Žmshten ©cvSrek »Kmetski iist« številka 43 piše- »Fige nam kažejo. Da me ne boste lobirali s priimkom kakega denuncian-i ta — povem naprej, da tega iaž ne trdim, ampak drugi pravijo, da se je opustošeni domovini praksa tako, da uvedia v naši po toči in povodnjui tako zvani prečanski fabrikanti lahko izžemajo to našo ne bogato, ampak samo zabuhlo zemljo tako, kakor iz-žema ob ponedeljkih zjutraj skr okati šnopsar limono, da uteši svoj za kislino nenasitni želodec. Da pa ne ostanem na koncu koncev le grd denunciant, baraba, ali celo kaj hujšega, ker sem se upal utrgati v našem zelniku na pol prepovedano cvetko, mi dovolite, kmetje in kmetice, da se vam izkašljam prav tako kakor se izkašlja grešnik pri spovedi, da sem to brau, čeprav nisem ko-štrun, na plankah v nekih cajtengah. Ali kakor ne gre osel na led brez copat — tako nisem hotel jaz z resnico na dan toliko časa, dokler se nisem na svoje špegle prepričal, da je res v knjigi »Davčne oprostitve in olajšave«, ki jo je napisal vis. docent dr-Murko, poleg drugih zanimivosti, zapisano z dodatki tudi tole: »Tvornica aluminija, Francoska družba tuniških fosfatov v zvezi £ družbo Dalmatienne (pavšalna ob-davčba za 50 let), Francoska gradbena družba Batignolles (melioracije okrog Pančeva) Siemens Bauunion in Deutsches Konsortium (pančevski most). D. d. avijatičnih delavnic Bre-guet (izdelovanje zrakoplovov), Francoska družba Batignolles in Gute-hoffnungshiitte (zemunski most), Put-nik (pogojna oprostitev, odvisna od maksima plačane dividende, ugodnost postopno pada). — Rudniki: Trepča Mineš, Zletovo Mineš, Novo Brdo Mineš, Bclasica Mineš, Kopaonik Mineš, Brskovo Mineš, Rudnica Mineš (vsa podjetja oproščena dopolnilnega davka k družbenemu davku, samoupravne doklade maksimirane na 10, oz. 20%). Losinger &. Co., Bern (gradnja železnic Požarevac-Kučevo), Pe-trovac-Žaguvica - meja (oprostitev vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, trošarin in carin). Batignolles (gradba železnic Kuršumlija-Priština, Belgrad-Pančvo, oproščena tudi državnih in samoupravnih trošarin od predmetov za pogon strojev, in sicer, če jih kupi v državi neposredno od producenta). Tvrdka Ed' mund Boyer iz Angersa (gradnja železnic, oproščena tudi monopolske takse za nekatere predmete državnega monopola). Evropska družba za hipotekarni kredit v Parizu (gradnja železnic Veles-Prilep), Borski rudniki bakra. K tem pride še iz najnovejšega časa »Višegradska industrija« (Vistad), ki jo vodi inž. Stankovič. Tudi ta družba ne plača ne državnih ne banovinskih in ne občinskih davkov, niti trošarine na tok in nobene carine na uvoženo blago.« Oskubljeni kmetje, za danes naj vam zadostuje ta skromen, a drugače prav žrnah-ten ocvirk. Ko boste tega do je^j prežvečili in prebavili, bom poskrbe za nov futer.« jitik im tietee$&vme Orkani in poplave rušijo ter uničuiefo Scitifinkf vtstt Vsesokolski zlet v Pragi 1938 Celokupno Sokolstvo — celokupno Slovanstvo bo poletelo v zlato Prago, da ramo ob rami s skupnimi vajami in mišljenjem pokaže celi Evropi — vsemu svetu, da je Sokolstvo — da je Slovanstvo nedeljiva celota. Vsak Sokol bi moral biti pričujoč na tej manifestaciji sokolske misli, da bo tudi on kot poedinec — tvoril celoto. Do X. vsesokolskega zleta, ki bo za-J cetkom julija 1938. v Pragi, je samo še nekaj mesecev. Teh 8 mesecev naj bo osem mesecev nepretrganega intenzivnega sokoskega dela v telovadnici. Treba se je začeti pripravljati za zlet. Zato vsi v telovadnice! Vsakdo naj ve, ki hoče v Prago, da mora biti telovadec; in to, dober telovadec! Načelništvo Saveza 9KJ je sklenilo, da povede na ta zlet samo prave Sokole, ki so bistvo zleta razumeli, zato zahteva tudi poimenske prijave udeležencev že do 1. januarja 1938. Navodila: V sokolski odpravi se bo zleta udeležilo samo članstvo in naraščaj, ki je včlanjeno v sokolski organizaciji vsaj 6 mesecev. Vsak udeleženec zleta mora imeti slavnostni kroj, nastopajoči razen tega še telovadno obleko. (Kroj članic in naraščaja je spremenjen). Starejše članstvo, ki izpolnjuje gornje pogoje, mora v svrho priučenja redovnih vaj poseča-ti telovad. ure v svojem društvu. Vsi od najmlajšega pa do najstarejšega bodo smeli v sokolski odpravi v Prago samo, če bodo imeli gornje pogoje in vsaj od i. januarja 1938. dalje redni telovadci, ki bodo .brezhibno obvladali za Prago določene proste vaje, starejši člani (-ice) pa vse redovne vaje. Razen s prostimi vajami želi naš sa-vez sodelovati tudi v naslednjih tekmah: Člani v občih tekmh v višjem in srednjem oddelku; v deseteroboju; v pla vanju; v slovanskem izmenskem teku 4x100 m (tudi s članicami), v odbojki; košarki in smučanju. Moški naraščaj v šesteroboju; v peteroboju; in četvero-boju. člani in naraščajniki, ki bodo tekmovali v Pragi v občih tekmah ali v vi-šebojih, niso obvezani, da tekmujejo v 1. 1938. po našem tekmovalnem redu, po-siužiti pa se morajo češkega teksta, ki se dobi pri Savezu v Beogradu. Želeti bi bilo, da bi pri kateri panogi teh tekem sodelovala tudi kaka vrsta iz naše župe; samo malo poguma in volje je treba. — Zdravo! — Načelništvo župe Sokolsko delo na Teznem Telovadeče članstvo je zaključilo poletno sezono dne 17. okt. z društvenimi tekmami v prostih panogah. Doseženi so bili sledeči uspehi: Člani: Peteroboji: 1. br. Jurkovič Martin 2884,3 točk, 2. Keber Teodor, 3. Šeruga Franček, 4. Breznik Maks, 5. Leber Franjo, 6. Akifijev Aleksander. Višji moški naraščaj: Peteroboj: 1. Kovačič Karol 1958 točk, 2. Bajec Oto, 3. Bajec Alojz. Nižji moški naraščaj: Troboj: 1. Kranjc Viktor 1680.5 točk, 2. Vertačnik Alojz (1420.25), 3. Bajec Slavko (1282.25), 4. Bezjak Iv., 5. Majcen Zdravko, 6. Kovačič Ernest, 9. Kovačič Emil, 8. Novak Jože, 9. Pliberšek Kazimir. Uspehi so prav Masaivk o sebi (K 28. oktobru.) Nato je odpotovala Šarlota v Ameriko in jaz sem se vrnil na Dunaj. Vrgel sem se na svoje habilitacijsko delo o samomoru. Nenadoma sem dobil brzojavko od Mra Garrigue-a, češ, Šarlota je padla z nekega vozr. ter se je poškodovala; pridem naj. Ko sem se pripravljal na potovanje, je prispelo od nje pismo, da ni tako hudo ter da naj se ne dam motiti v svojem delu. Jaz pa sem bil nemiren in sem se odpeljal — leta 1878. — z ladjo »Herder« iz Hamburga čez Le Havre v Ameriko. Tistikrat je trajalo potovanje iz Hamburga v Ameriko 12 do 14 dni; toda naš prevoz jo bil pjsebno viharen in tako smo potrebovali 17 dni. Ladja »Herder« in cela vrsta drugih ladij družbe »Ham- burg - Amerika - Linie« je bila prav slabih; ladja »Herder« se je na svoji prihodnji vožnji potopila, enako se jo potopila tudi ladja »Schiller«. Neke noči, ko sem že ležal v kabini, se je zaslišal močan pok in voda je vdrla v prostor. Moral sem smatrati, da tonemo — toda bilo je čudovito; ostali potniki so bili iz sebe, kričali so in molili; jaz sem ostal negibno ležati ter sem čakal, kaj se bo zgodilo... Počil je bil samo kotel za pitno vodo. Našel sem Šarloto že skoro ozdrave- lo. Toda kaj sedaj? Prevdarjal sem, ali naj ostanem v Ameriki in si poiščem zaposlitve, ker ser na Dunaju bil izgubil radi svojega odhoda svoje dohodke od poučevanja. Morda bi mogel priti tudi v Ameriki na kako univerzo ali h kakemu listu. Toda odločil sem se, da se vrnem ter da provedem svojo habilitacijo. Prosil sem zato Mra Garrigue-a- naj nama da denarja za tri leta, dokler ne bom mogel sam preživljati svoje rodbine. Mr. Garrigue je bil star Viking in Atnerika-nec. V Ameriki se razume po sebi, da more mož ki se poroči, vzdrževati svojo ženo sam. Odklanjal je torej podporo, ki jo je smatral za doto, že od vsega po-četka. Potem nama je vendar dal tritisoč mark in vozna listka. Nekaj časa nama je pošiljal majhno podporo. Šarlota je bila eden izmed 11 otrok. Dva sta bila sinova; eden izmed njiju je postal trgovec, drugi je študiral ter je rano umrl. Dekleta so bila zelo nadarjena in samostojna; dve sta še danes odlični učiteljici glasbe. Vsak član rodbine jc imel drugo vero; vsi so bili vzgojeni svobodno, da se v verskem oziru odločijo svobodno, čim odrastejo. Mr. Garrigue je bil agnostik — tedaj so imenovali agnostike često ateiste, — toda narav-stveno odličen človek, dober soprog in oče, pravi Amerikanec, ki je vzgajal svo- je otroke k delu in resnicoljubju. Šarlota je bila unitarijanka. Njena zunanjost jo bila lepa; imela odlično glavo, boljšo od mene; značiln je, da je ljubila matematiko. Hrepene < je vse syoje življenje po spoznanju; toda njeno čustvo po tem ni trpelo. Smr J je bila kakor hoja iz sobe v sobo, ta. neomajno je verovala v neumrljivost. V moralnem oziru ni bilo na njej niu sledu onega anarhizma, ki je razširjen Evropi, t. j. na kontinentu; radi tega .< bila tudi vestna v politiki in v socija n> vprašanjih. Bila je proti kompromise, ter ni nikoli lagala;' njena resnico JU nost in njen odpor proti kompromis sta imela velik vzgojni vpliv name. so 1. 1906. demonstrirali delavci za s bodno, enako in tajno volilno piavizhodila moja žena ž njimi v povorki. (Daije stodi.) HfMmu Mmm K. Capek: Bela bolezen V okviru snočnje proslave čelioslo-vajškega narodnega praznika ob 19. obletnici osvobojen ja z uvodnim od-sviranjem čehoslovaške in jugoslovanske himne ter učinkovito recitacijo g. Drlega z okusno okrašenega odra s slikami Nj. Vel. kralja Petra ;Kljub [,lzki naročnini našega lista, ki po H. in prezidenta dr. Beneša je bila 'možnosti vsestransko informira naše na- Mašim MMtemkomi letošnja premiera Čapkove »Bele bo-Jezni«. Ob uprizoritvi te znamenite drame v Malčevi režiji ob koncu lan. sezone so se pokazali številni nedostatki in pomankljivosti v celoti in posamič, ki so bili posledica naglih, prenaglih Priprav, tako da ni bila uprizoritev dovelj pripravljena in zadovoljiva. Snočnja predstava pa je pokazala vsestransko dograditev ter izpopolnitev ne toliko v sceničnem oziru, kolikor v izdelavi posameznih likov. Pri vseh nastopajočih je bilo zaslediti kar naj^ boljšo voljo, da lansko kreacijo primerno dopolnijo ter izklešejo. Mirno lahko zabeležimo, da je bila snočnja Predstava za najmanj 50% na višjem nivoju umetniškega ustvarjanja, kakor lanska premiera, ko so bližajoče se počitnice in nervozna hitrica marsikaj pokvarile. Ta Čapkov slavospev demokraciji 'n pacifizmu, ki vsebuje žolčne izlive Proti diktaturam ter imperializmom vselT vrst, je doživela sinoči v nabito Polnem gledališču prepričevalen uspeh, tako da je občinstvo mestoma °b odprtem odru dajalo duška svojemu navdušenju. V osredju priznanja jn hvale je bil N a k r s t o v dr. Ga-'en, ki ga je Nakrst ob snočnji predstavi dopolnil predvsem v smeri tem-Peramentnejšega in še bolj poglobljenega podajanja. Tudi P. Kovičev dr. Sigelius je kazal ostreje in mar-kantneje zarisane poteze in je zlasti v drugi sliki postavil ta lik na precej višjo kreacijsko stopnjo. Tudi Gromov maršal se nam je zdel sinoči elementarnejši, bolj doživljen in bolj življenjski kakor ob lanski premieri, Prav tako Košičev oče, ki je bil ob lanski premieri vendarle nekoliko Premedel, ki pa je ob snočnji uprizoritvi vse drugače zaživel v svojem rodbinskem krogu. Tudi ostali sodelujoči so pokazali napredek in beležijo lep uspeli, mati E. Kraljeve, nči B. R a s b e r g e r j c v c, F. D u j-^cv sin, Košuto v prvi in B ročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Te dni smo poslali zamudnikom opomine, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. Radvanje; Mir Anton, mizarski pomočnik, . . a’ - Pobrežje, in Klinar Ivanka, pripravljalka, z e v drugi asistent, Crnoborijevj Pobrežje; Kunst Kare!, tovarniški ključavnici« Š.t a n d e k e r j e v drugi in ničar, Studenci, in černešek Alojzija, ”erdonikov tretji časnikar. V drugem dejanju je prevladoval G o rinškov baron Kriig, vidno boljši °d lanskega. V zadnjem dejanju so se ' sarski pomočnik, Radvanje, in Pušauer Uspešno priključili še Aneta E. Star- Alojzija, kuharica, Pobrežje; Frangeš ?e v e, Verd oni ko v Pavel in F. Franc, kurjač drž. žel., Radvanje, in Hor-P ujče v pribočnik. Močneje je bila vat Cecilija, vdova Smode, Radvanje; Jo-lzražena tudi zaključna skupina prcdžef Sauerbrun, uslužbenec mestnih pod-maršalovo palačo, ki pa bi jo bilo tre- ’ jetij, Aleksandrova 36, in Greiner Alojzija, ba še nekoliko krepkeje* plastičneje posestnica, Pobrežje; Cvetko Anton, tka-Povdariti. Snočnja uprizoritev »Bele bolezni« v okviru letošnje proslave čehoslo-vaškega narodnega praznika beleži v letošnji dramski sezoni nov uspeh, ki lahko priključimo k dosedanjim Uspelim uprizoritvam mariborske drame. ki -se letos očitno vznenja nad Preteklima sezonama 1935-36 ter l?36-37. _ V. Našim naročnikom Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam naročnino za inesec november nakažejo takoj v začetku meseca, da s tem upravi vsaj nekoliko olajšajo poslovanje. Tudi zamudnike prosimo, da svoj dolg čim preje poravnajo. UPRAVA »VEČERNIKA«. Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). Odbor Rdečega križa v Studencih naznanja, da bo kakor vsako leto, tako tudi letos na dan Vseh svetnikov prodajalo sveče na pokopališču v Studencih, ter je radi tega vsakemu drugemu prodajalcu prodajanje sveč na pokopališču v Studencih zabranj,eno. Srce Nemčije — Berlin obiščete najugodnejše in najcenejše ob priliki ogromne mednarodne lovske razstave, pri kateri sodeluje 30 narodov na 50.000 nr razstavne površine, od 7. do 16. novembra s posebnim vlakom »Putnika«. Vožnja, prenočišče, zaju-trek, prevozi v hotele itd. le Din 1575. Na potovanju ogled mest: Monakovo, Potsdam, Hamburg, Lipsko, Praga. Vse informacije pri »Putniku« Mari-bor-Celje-Ptuj. Mesarske prodajalnice bodo to nedeljo predpoldne odprte, v ponedeljek na praznik Vseh svetnikov pa zaprte, na kar se cenj. občinstvo opozarja. Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24.— dim. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. Že 1 do 2 dni ppsd nastopom potovanja dobite železniške vozne listke za vse postaje tu- in inozemstva z vsemi možnimi popusti po originalnih cenah brez vsakega pribitka pri »Putniku« Maribor - Grad. Istotam dobite brezplačno vse potrebne informacije radi potovanja, železniških zvez, hotelov itd. Nakup in prodaja valut po najugodnejših dnevnih tečajih, kfeditna pisma, hotelski boni, vizumi, srečke drž. razredne loterije itd. Ako se poslužujete »Putnika«, štedite na času in denarju! Sokol Maribor II Pobrežje vprizori v nedeljo 31. okt. ob 20. uri v dvorani br. Rcnčlja času primerno dramo v 5 dej. Mlinar in njegova hči. Pridite! Ribiči ob Dravi nimajo več uspeha, lec Pobrežje in T^ršek^vatn^Tkalkalpopa .vsakemu- tudi začetniku, je uspeh roDrezJe- in ,erSek lvana- tkalka< i zasiguran, če bo lovil 6. novembra Iz profesorske službe. Upokojen je Alfonz Vales, profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Pogreb avstrijskega generala. V četrtek popoldan so pokopali z vsemi vojaškimi častmi na mestnem pokopališču na Pobrežju vpokojenega avstrijskega generala pl. Rieglerja, ki je bival zadnje čase v Gradcu, kjer je tudi umrl. Pogreba se je udeležil v častnem številu tudi oficirski zbor mariborske garnizije z brigadnima generaloma gg. Hadžičem in Č. Stanoj-lovičem ter polkovnikom Boževičem na čelu. Častna četa 45. peš. polka je oddala častno salvo, baterija havbic pa je naznanila, da polagajo k zadnjemu počitku generala. Vojaška godba je odigrala žalostinke. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Cojhter Konrad, tovarniški delavec, Pobrežje, in Dobaj Roza, delavka, Pobrežje; Vovk Jožef, strugar drž. žel., Studenci, in Lešnik Terezija, tkalka, Studenci; Poštrak Vincenc, zidarski pomočnik, Frankopanova 41, in Izek Terezija, šivilja, istotam; Hraš Jožef, tkalec, Studenci, in Trstenjak Ana, tkalka, Studenci; Ribič Ivan, delavec, Studenci, in Kolenc Ljudmila, služkinja, Studenci; Frangeš Anton, ključavničar drž. žel., Jan Kollarjeva 7, in Husel Danijela, predica, Studenci; Fišer Jožef, i ključavničar drž. žel., Studenci, in špec Ana, navijalka, Studenci; Herič Maks, tkalec, Zg. Radvanje, in Korenjak Katarina, tkalka, Zg. tkalka, Radvanje; Komaricki Franc, elek-tromonter, Pobrežje, in Podhraški Katarina, predica, Pobrežje; Hujski Janez, me- Na Dunaj! Dunaj kliče! Kliče s svojo lepoto in starodavnostjo, s svojo zanimivo sedanjostjo. Kliče s svojim velemestnim šumom in razgibanim ritmom; kliče s svojimi neštetimi, vsakovrstnimi Kino Union Samo še danes, petek j spe^Seta" ^e^dSiT^o Ustiva >Lepa gospodična Schrag« z Hansi c »o razstava Knoteck. Soboto premiera najaktuel- j(ui,arska tekma,lu^cekrasne predstave5 prI katerJh dir.g._ rajo pomembni dirigenti raznih naro-dov. Kdo bi si tega ne ogledal? Za vse je poskrbljeno: za glasbenike in ljubitelje gledališč, za sedanje in bodoče gospodinje, za vse, ki radi stopajo v veličast velemestnega življenja in velemestne slikovitosti. Naš neutrudno iniciativni »Putnik« omogoča Mariborčanom, da si vse to še nevi-deno ter nedoživljeno ogledajo in to precej poceni. Vizum in vožnja z luksuznim avtokarom samo 260 din. Krožne vožnje! Ogledi pomembnih ustanov. Pokušnja Heurigerja v Grin-zingu! Od 4. do 7. novembra! Prijavite se takoj, ker je še samo nekaj mest v luksuznem, udobnem avtokar-ju na razpolago! Našim inserentom! Ker ostane sobotna številka z dne 30. t. ni. radi nedelje 31. In ponedeljka I. novembra, praznika Vseh svetnikov, tri dni aktualna, ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge nagih čita« teljev, priporočamo to številko našim pridobitnim in poslovnim krogom kot dobro insercijsko konjunkturo. Oglase za to številko sprejema uprava »Večernika« na Grajskem trgu 7/1. nadstropje, tel. 2455, do p e t k a 29. oktobra do 18.30, v izjemnih slučajih še v so. boto 30, oktobra do 9. ure (jopo I d n e. bota, oktobra ob 20. uri: »Sodnik talamejski«. i^ed C. “e'!a> 31. oktobra ob 15. uri: »Bela bolezen«. Znižane cene. — Ob 20. uri: * vaški svetniki«. Znižane cene. v , Svet* v mariborskem gledališču. sobto zvečer klasična španska ljud-V'a ‘ffra »Sodnik Zalamejskl« (red C). nedeljo dve predstavi: popoldne a ' letos zelo simnatično sprejeta apkova novost »Bela bolezen« (Zni-- ne cene!), zvečer pa nadvse vese-111 zabavna kmečka komedija »Tri-vaški svetniki«, tudi brežje; Božeglav Metod, ključavničar drž. žel., Frankopanova 30, in Berlak Karlota, tkalka, Stritarjeva 45; Božak Alojzij, tovarniški barvar, Pobrežje, in Kozar Neža, tkalka, Pobrežje; Marinčič Danilo, pomožni tovarniški delavec, in Kramer Angela, hče tovarniškega delavci, iz Ruš; Klinc Ivan, orožniški podnarednik, in Ema Kramberger, zasebnica, od Sv. Marjete ob Pesnici; Ledinek Janez, ključavničar, in Lašič Štefanija, krčmarjeva liči, od Slivnice pri Mariboru; Rošker Janez, sodarski pomočnik, in Jelovšek Ivana, hči posestnika, Dol. Počehova 29; Sekula Alojzij, tovarniški delavec, in špelec Ana, delavka, Pekel 12; Tomažič Stanislav, trgovski poslovodja, in Magdalene Elvira, trgovska pomočnica, od Sv. Martina na Pohorju; Rebernik Ivan, trgovski nameščenec, in Vollmeier Marija, kmečka hči, od Kaple; Klanšek Henrik in Anderlič Marija; Ledi- l ie cenah. nek Jožef in Šeligo Antonija. Bilo srečno Mestna podjetja, avtobusni promet, sporoča cenj. občinstvu, da vozi avtobus dne 31. oktobra ob 7. uri na ob znižanih Pohorje do odcepa. Vožnja bo samo pre i -» Ponedeljek samo večerna v slučaju zadostnega števil Pri ava n:i.strojenju tega dne zelo Prijave „ ',n.-'rna znamenita Schillerjeva tra ^1Ja »Marija Stuart«. sprejema na Glavnem trgu 119. ure. i prijav, prometna pisarna do 30. oktobra do majhno sobico. V očigled velikih stro-skov za nadzidavo se nadzidava menda pač ni izplačala... Občinstvo se obvešča, da se bo radi dveh praznikov in preobilice tvarine dostavljala pisemska pošta 1. novembra na praznik Vseh svetnikov, pokojnine pa v torek 2. novembra. Poceni mes0. Jutri, dne 30. t. m. bodo ob 9. uri dopoldne prodali na Glavnem trgu 24 kg oporečnega govejega mesa po znižani ceni. Na vseh treh mariborskih pokopališčih ... je nastalo zadnje dni živahno yrvenje, znak, da se bližajo Vsi sveti. Svojci okrasajo grobove svojih dragih z zelenjem in rožami, ki jih je letos v izobilju, ker še ni bilo mraza. Posebno ganljivo je ob svežih grobovih, kjer pridne roke osirotelega malčka, mlade vdove, ali pa osivelega starčka razgrebajo zemljo ter jo zasajajo s cvetkami, oškropljenimi Z grenkimi solzami... Tudi kamnoseki imajo polne roke dela, da dokončajo številne nove spomenike. Žrtve iz svetovne vojne bodo dobile letos svoj skupen spomenik, ki bo za kapelico. Izredno lepo jesensko vreme daje nado, da bo letos rekorden obisk pokopališč, kakor ga že ni bilo zadnjih par let. Ehrlichova tovarna gori! V soboto 30. t. m. bo našim vrlim gasilcem dana možnost, da ob domnevnem požaru Ehrlichove tovarne preizkusijo svojo spretno strumnost. Ob 20. uri bodo gasilci na telefonski poziv odhiteli na kraj »požara«, kjer bo v notranjem objektu »eksplodiral« parni kotel. Gasilsko vodstvo si je izbralo Ehrlichov objekt kot točko požarne nesreče baš radi tega, ker je ta objekt eden izmed najtežje dostopnih objektov v Mariboru. V dvorišču ni vode inje gašenje ravno radi tega zelo otežkočeno. Gasilci bodo morali ufie™ati Potrebne količine vode iz bližnjih cestnih hidrantov. Pri tej vaji sodelujejo vsi vozovi in moštvo, ki jo razvrščeno ob Jezdarski, Betnav-ski in Puškinovi ulici. Mariborčanom se bo nudila nrilika, da od blizu opa- , . -jzujejo ves potek te za naše lokalne formalno dve sobi dejansko pa samojmestne razmere izredno zanimive ga-eno ker se soba, kjer je bil doslej re-,silske vaje ter da sledijo, kakor je to gistracijski oddelek uporablja kot bilo že večkrat, hitri, strumni in uspe-predsoba Predstojništvo mestne po- šni gasilski akciji naših agilnih gasil-licije je torej pridobilo za uporabo le!cev. ki so noč in dan na razpolago ob osmi uri v revirju Sokolskega dru štva Maribor III v Narodnem domu ob priliki »martinovanja«, ko bosta igrali dve godbi in se bodo vsi prav dobro zabavali pri dobrem vinu, okusnem prigrizku, pri plesu in v baru. Izlet v Graz z luksuznim avtokarom >, Putnika« o-d 31. okt. do 1. nov. za le Din 110.—. Na razpolago je še par sedežev. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Obvestilo. V nedeljo dne 31. oktobra in v ponedeljek dne I. novembra na praznik Vseh svetnikov ostanejo trgovine v mestu Mariboru zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Soba, ki stane 30.000 dinarjev. Te dni so se končala dela pri nadzidavi' poslopja predstojništva mariborske mestne policije v Ulici 10. oktobra. Stroški za nadzidavo so znašali preko 30.000 dinarje’' in je efekt ta. da sta se pridobili dve sobi. in sice.r v prvem in drugem nadstropju prizidka. Policija je na ta način pridobila Zadnje UtefauuM vesli Odmevi k Mussolinijevemu govoru »ECHO DE PARIŠ«: NI MOGOČE VZDRŽATI MIRU. »EPOCQUE«: MUSSOLINI USMERJA RAJH V AFRIKO. »DAILY TELEGRAPH«: PRVOKRAT V ZGODOVINI. ma za interese za druge države. Sedanji trenutek je neprimeren za kolonialna vprašanja. Anglija si želi soglasje z Nem- PAR1Z, 29. oktobra. »Echo de Pariš« meni k včerajšnjemu Mussolinijevemu govoru, da ni Musolini nič manj in nič več zahteval, da se kolonije, ki so danes v posesti Anglije in Francije, vrnejo Nemčiji. Navedeni list pravi: čimbolj pospešujemo nemško borbo za sirovine, tembolj pospešujemo nemško oboroževalno silo, ki je naperjena proti nam. Pod takšnimi pogoji ni mogoče vzdrževati miru ob istočasni popustljivostji napram Italiji in Nemčiji. »Epocque« pa piše, da usmerja Mussolini Nemčijo v Afriko, da jo odvrne od Srednje Evrope. Važna je ugotovitev, da se smatra Italija kot nasičena v kolonialno političnem oziru. LONDON, 29. oktobra. »Daily Tele-graph« piše, da se je prvokrat zgodilo v zgodovini, da se kakšen državnik zavze- čijo ,takšne zahteve pa bi utegnile soglasje le motiti. PARIZ, 29. oktobra. Francoski vladni krogi povdarjajo, da ni Mussolinijev govor niti najmanj spremenil stališča Francije v kolonialnem vprašanju. Francija je pripravljena, da pristane na soekploataci-jo kolonij od strani Nemčije, vendar pa samo pod pogojem, da se istočasno uredijo vsi evropski problemi. Nemčija bi morala v tem slučaju svečano izjaviti, da priznava nedotakljivost pogodb in da ukinja oboroževanje. V ostalem pa je francosko stališče popolnoma identično z angleškim. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP-a v Mariboru (službeno). V nedeljo 31. t. m. sodijo: »Lendava«:»Sla-vija« (Varaždin) jr. dr. Brandl._ predtekmo k tekmi »Železničar«:»ČŠK« g. Bizjak, stranska sodnika pri glavni tekmi gg. Nemec Fr. in Peteln. Prosim event. zadržane sodnike, da si sami poiščejo zastopnika. — V smislu službenih objav s. o. pri LNPu št. 1(V12 pozivam vse sodnike, da mi do 4. nov. t. 1. nakažejo po Din 20 za nove sodniške značke. — Poverjenik. $ se je, da nekdo pleza po boku ladje. Sredi tišine, ki je tu vladala, se je raz- ločilo naporno, a zadrževano dihanje dveh človeških prsi. Blanko je obšel strah in nehote se je stisnila k Volkulji. »Kaj neki to pomeni?« je vprašala tiho in trepetajoče. Volkulja se je hotela umakniti in jo potegniti s seboj; toda v tem trenutku sta dva moža, oblečena v mornarsko obleko, bosa in gologlava, skočila na ladjo in jima zastavila pot. Blanka je bolj mrtva ko živa omahnila na bližnji divan in prestrašeno vzkrik-nila. Rde n izmed obeh mož je skočil k njej in ji pritisnil svojo težko roko na usta. »Nikar ne - vpijte, moja lepa gospodična!« je dejal posmehljivo in z grozečim pogledom. »Razumem sicer, da se človek v prvem hipu ne more ubraniti presenečenja, toda midva sva prestala nocoj preveč nevarnosti, preden sva prispela sem in bi šla nerada nazaj radi vašega kričanja. Vsaj lepo srebrnino si hočeva še prej ogledati na tej ladji. Ali me razumete?« Tedaj se je obrnil k svojemu tovarišu: »In kje je Slepec?« je dejal nestrpno. »Najbrže si je izbral krajšo pot.« ** odgovoril drugi. »Torej sva spredaj, na ladji n etn klJi' IVU?« »Menda že,« j« mirno dejal Debelun. Medtem se Volkulja ni zganila in izpregovorila niti besede. Stala je Popt* norna mirna in ogledovala prizor ter trudila, da se pokaže hladnokrvno, v resnici morda ni bila. . _ Debeluh je zapustil Blanko, ko n iQ svoje razložil položaj in se obrnil »O, o! je dejal in pomežiknil tovarišu-»tako lepih demantov ni dan.« videti vsak (Dalje.) Izdala konzorcij »Jnitra« v Liubliani, Odgovorni urednik MAKSO KOREN- Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.