Dedek Mraz ni ravno navdušil Pridi, pridi, dragi dedek Mraz! Vabdli smo ga že v za-četku decembra. In je prišel. S svojim pravljičnim sprem-strom se je natotiik pred no viin letom za teden dni nasta-nil v pravljični pečini onkraj velikega pravljičnega gozda v hali A na Gospodarskem raz-stavišču. In tam, v pravljič-nem gozdu, so bdle še glasbe-na, lutkovna in čarovniška in baletna jasa.... V hali B je bila imenitna vesela novoletna arena, v Fe-stivalnd dvorani pa je nepre-kmjeno tekel program pod skupnim naslovom — »Otroci otrokom«, kjer so nastopali osnovnošolci za svoje vrstnike in še mlajše... V celotnem novoletnem pro-gramu je sodelovalo preko 200 nastopajooih, od šolarjev, različnih lolskih orkestrov, te-lovadcev, gojencev Zavoda za glasbeno in baletno izobraže-vanje in artistov pa vse do naših najbolj znanih opernih -pevcev. igralcev ter plesaldev Ob vsem tem je bil na raz-stavišču zopet Luna park, v ki-nu Mojca so vrteli izbrane fU-me za otroke, pa lutkarjti so vabili na svoje predstave in v dvorani Tivoli so bile drsal-ne revije ... Toliko vsega le-pega hkrati, pa vendar. Ko nekaj let v Ljubljani ni bilo »poštene« osrednje novo-letne prireditve za otroke, ni-smo bili zadovoljni, sedaj, kb smo |o imeli, pa spet... Dren zaradi slabe organizacije Obiskovalci, predvsem tisti, prvi večer, smo ogoorčeni za-puščali dedka Mraza, ki ga sploh nismo videli, pa prav-ljični gozd, kamor prav tako nismo prišli, in sploh smo ime-li, skupaj s sitnimi in tečni-mi otroki, vsega dovolj ... Zakaj vendar? Preprosto za-to, ker smo se obnašali tako kot.najbolj brezglava podivja-na čreda, ker smo hoteli vsi, prav vsi hkrati skozi običaj-no široka vhodna vrata hale A, če ne zlepa pa zgrda (debe-la stekla so žvenketala, otroci so cvilili, matere kričale, očet je pa so si s trditni komolci in pestmi utirali svojo pot v gnečo, proti vratom...) In običa.ino kramljanje, kot je v navadi ob takih priložnostih, so zamenjale psovke čez leve-ga in desnega soseda in tiste, »ki se za vraga ne premakne-jo tain spredaj tn one zadaj, ki so znoreli, da tako priti-skajo ...« In t,ako v tem stilu in »živalskem in kvantaškem« jeziku naprej in naprej... Otrooi pa so preplašeni in utrujeni, začudeni debelo gle-dali, sitnarili, da hočejo k ded-ku Mrazu ali se cmerili, da bi radi domov ... Naslednje dni se je gneča nekoliko polegla, ob določenih urah so se v pravljičnem goz-du v veseli novoletni areni in drugod izmenjavale skupine otrok, ostal pa je grenak vtis zaradi številnih »malenkosti«, ki so kazile sioer odlično za-misel in v bistvu samo izved-bo prrreditev kot takih. če smo količkaj pošteni, moramo namreč priznati, da jebilprav-ljičen gozd imeniten, da je bi-la vesela arena, ki jo je v hali B povezoval Bille, imenitna paša za oči in ušesa, da so bile v festdvalnd dvorani pri-kupne igrice in po razstavi-ščnem prostoru je brezplačno vozil preprosto a domiselno sestavljen mali vlak ... Čudni kriteriji za vstop Toda prav številne »malen-kosti«, so, kot rečeno, izničile ves ogromen napor organiza-torjev. 2e same vstopnice, ki v bd-stvu niso bile vstopnice, am-pak spominske značke ali ka-kor koli jih že imenujemo, na primer. Nekateri so jih dobili »preko sindikata«, drugi »pre-ko« krajevnih skupnosti, tret-ji pa sploh nikjer. In če je bil vratar'pri vhodu dobro raz-položen se je bilo mogoče »iz-muzniti noter« tudi brez znač-ke, drugl so si morali značko kupiti... Vsa stvar z značka-mi je tako izzvenela v stdlu naših dedkomrazovskih prire-ditev, ko dedek Mraz nekatere otroke obišče po dvakrat ali trikrat (v podjetjth staršev pa še v krajevni skupnosti ali drugje), drugih pa se sploh ne spomni... Tudi letos so podjetja v večini pripravljala svoje dedke Mraze, več kot pol značk pa je ostaJo neproda-nih... In neprijeten vtis je bil, ko je bilo pravzaprav, razen pre-zasedenega Luna parka, sploh vse zaprto. Vrata so se odpi-rala res vsake toliko časa, to- da, 6e si hotel »priti noter«, si si maral vedno zagotovitl prostor v gneči, sicer se je lahko tako čakanje zavleteio v nedogled... Razočaranl Pa pravljične prodajalne! Je že res, da so si prodajalci pre-ko svojih običajnih oblačil na- . deli pisano poslikane dolge ši-roke halje, toda to je bilo tu-di vse, kar so naredili za pri-jeten pravljični vtis. Tisti sfr veda, ki so se sploh potrudili priti. Seveda pa je škoda iz-gubljati besede o tem, da se niso, razen standardnih igrač, nekaj sladkarij, sadja, šport-nih rekvizitov in dvokoles, do-mislili ponuditi prav ničesar drugega. In tako smo bill torej razo-čarani oboji, organizatorji, ker za svojo, ponavljam, odlično zamisel, z naše strand niso do-živedi niti pnibližno hvalevred-nega odzdva, kakršnega bi veči-na nastopajočih pravzaprav za-služila, razočarani pa smo bi-li tudi obiskovalci, ki smo se v gneči, tei sono jo sami ustva-rili, jezili na vse, po dolgem in počez. Ker se nam je vsem mudilo, mudilo ... In še samo to: Mar naj zdaj, nezadovoljni in ogorčeni, kot smo bili, vse skupaj zaklene-mo v predal in sd rečemo: »Ni-koli več?« Ne, narobe! Nabrali smo si dovolj izkušenj, da bi lahko letošnjega dedka Mraza pripravili takega, kot si ga vsi želimo. In resnično si ga želi-mo! D. Bošnjak