--------iiwiiii
m amerikanski Slovenec	psi
Newspaper ~	slovenski
in United PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	list v.
States of Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage!	ZDrkivah
^AmeHca^ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;	Ameriških.
~ ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH ^	IL
psss—._____(Official Organ of four Slovene Organizations)
STEVT7no ) 155---
7=----'	__CHICAGO, ILL., PETEK, 9. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 9, 1935	LETNIK (VOL.) XLIV
pi vojni tajnik zaslišan - fiitanie izuovi o umi
P« ^	—
ff euatski odbor želi dobiti na zasliševanje predsednika yelikega utilitetnega sistema, H. C. Hopsona, a ta se R* dva tedna skriva. — Preiskava v hiši bivšega voj-nega tajnika spravila tega v jezo.
I^^ington, D. C. — Na
Kv0j V°Jaški način je pokazal Šenj° Jezo vojni tajnik v biv-p j Hooverjevem kabinetu, ; st0 ' hurley, ko je v sredo na-L^1 Pred senatskim odbo-ice' ^ ima "alo£o, cla pre-lili 1Tlahinacije, ki so jih vo-^ ma«nati utilititnih družb j. kongresnimi, da prepre-,re) sPreje,m zakonskega ^poga, s katerim bi se rti] fnapraviti konec velikim petnim družbam. Predlog et Jl1 Pred nekaj tedni spre-jer'e ''e ^ vedno v konici med zastopniki senat-L 111 poslanske zbornice, ki la^Se ne morejo zediniti; se-'1e namreč sprejel tako-fi<l'lQ "smrtno obsodbo" za r ' ružbe, po kateri bi se moljih poslovanje ukiniti . leta 19-12. Poslanska zbor-
ilta ■
.le to točko črtala.
E': V .
|61 mkrajnejših srecVtev so i L^aj poslužili magnati, da'
prG5'ij'° sPreiem tega pred-1 Omenjeni senatški od-|daj preiskuje njih de-:kong},%)tovil, da so pošiljali ^iš,. e^ikom proteste z iz-■>oJjr. imeni, oziroma so [knjig • 'mena v/< telefonskih s]a]j 'n s temi podpisi odpo-lo&0(j.^Zo3avke. Pri tem se je iav^ '°> da so poslali brzo-ti SqS Podpisi nekaterih oseb, iaVt) bile že mrtve. Brzo-e d*"užba 'Western Union' lbjav.Gg tega pretekli torek le bj, a svojo ugotovitev, da Npoj 8amo iz Warren, Pa., jboj ih takih protestnih I lisi Jvk najmanj 180 s pod- J
fSe, rih la'stniki niso dali I
fi$0 8a dovoljenja za to in j pbi]niti vedeli, da se je upo- [ fw nj'ih ime. Kakih 175 T5 »e	Je 'pa izpričalo.
Nil, '|e kljub temu uporabil | t|je podpis, dasi so dovolje-'
I ^ nile-
K^liševanje bi rad dobil T V °dbor neko osebo, ki JrHj en° javnih vlog pri delu med kon-jW0ci '> in ta je predsednik |tilitvtek1' Gas & Electric •on. -f sisteam, Harry C. Hop-(jeU m°ž J'e bil tudi P°vod': i HnnbiVŠi vojni tajnik iz"i
,i	v jezo. Hopson se
j vl , sPretno skriva, dasi . te^ni detektivi iščejo že K	da ga Privedili
i^so l! anj'e- Pretekli to-feVo ®tektivi preiskali Hur-m, , n«o blizu Leesburg, znano je, da sta si §X ln Hopson dobra pri-
t^čil iT° počet.ie je Hurley I' 1je °t nesramen čin pro-i-otj J1« samemu, kakor tudi 4%v 0Vi dr»žini in da je
r^ik °Sebne prostosti posa-/t v»
A\ i
'Praševanjem pa je
CH da je prejel L'Vh. utilitetnih družb za LV° pr°ti omenjenemu 4 V $25'°00- ■ S takim $ )t; Nj ^aslužkom se je mož
M	in pod Pritiskom
L al- da je leta 1933
/ ^0,o0 Uitetne družbe do-da prepreiči se-
RDEČI KRIŽ V ETIJ0P1JI
Preskrbljeno za ranjence v
bodoči vojni.
—O—
Addis Ababa, Abesinija. —
Pretekli torek se je v tukajšnjem mestiir izvršila slovesna ustanovitev etijopijskega Kde čega križa. Mecl bogatejšim prebivalstvom so se pobirali zanj prispevki, h katerim je vlada dodala okrbg $40,000. Doslej je bila Abesiniia brez te institucije in ako bi ne bila i ustanovljena, bi bili v vojni | težje ranjeni vojaki zapisani gotovi smrti. Domačih zdrav-' nikov in zdravil namreč pri-J manjkuje, tujezemski zdrav-j niki pa bi ne mogli poslovati! zaradi nezadostnih sredstev.
-o--
S SILO MORAL BITI VRŽENI IZ URADA
Chicago, 111.—Služba okrajnega šolskega superintendenta mora biti skrajno prijetna, da jo je tako težko pustiti. Dosedanjega superintendenta, O. F. Akena, so morali dejansko in osebno vreči iz njegovega urada, katerega se je trdno držal in se za-barikadiral v njem. Pretekli ponedeljek zjutraj bi morali svoje mestu prepustiti našle-, ciniku', N. J. Pufferju, ki je bil izvoljen že lanskega novembra. Aken pa je trdil, da j Puffer nima kvalifikacij, ki se Izahtevajo za to mesto, namreč |šiirile)tne aktivne učiteljske jslužbe mu manjka, in vide d [tega se je odločil, da se mu ne jbo umaknil. Zaklenil se je v |svoj urad in ostal tam 33 ur. |V torek zvečer pa so prišli ištirje možakarji, ki so vlomi-|li ključavnico in vrgli Akena |iz urada, v katerega se je drugi dan vselil Puffer.
-o--j
TRUK BREZ LUCl POVZROČIL NESREČO
i Chicago, 111. — V bližini Grand ave. in York rd. blizu ' Elmhursta se je v torek pono-!či zaletel neki avto v ozadje nekega truka, ki je stal par-kan ob cesti brez luči. Resne poškodbe je dobil pri t<^m šestletni deček, ki se je vozil v avtomobilu, Albert Brumm,, in ranjene so bile tudi njegove tri sestre. Dva moška, ki sta vozila truk, sta po nesreči
pobegnila, a so ju kmalu ujeli. ____<>— -
SlfMTE AMER. SLOVENCA*
natsko preiskavo na borzah. Med zasliševanjem se je izrekla tudj neka pripomba, iz katere se razvidi, zakaj se utilitetni magnati upirajo razpustitvi velikih korporacij, namreč, da je omenjeni Hopson spravil v žep iz blagajn Taznih utilitetnih driržb$560,-000, dočim niso 'družbe pla-■ čale nikakih dividend delni-• čarjem.
ŠE EN PREDLOG
V NAČRTU
Vladne pogodbe samo za človekoljubna podjetja.
Washington, D. C. — Predsednik namerava stavit; kongresu, predno se ta razide, še en pjreHlog, za katerega bo zahteval, da se sprejme kljub' zapoznelemu zasedanju. Pc i tem predlogu bi se dala pred J sedniku pravica, da sklene po-! godbe za razna vladna dela1 samo s takimi tvrdkami, ki se ! glede plač in deltovnih ur ravnajo po kodeksih bivše NRA. Tudi, ako bj kaka tvrdka sta-jvila nižjo ponudbo, ne sme I Priti v poštev, ako ne izpolnil: jomenjenega pogoja. I; |	--o--
STRELA MU STRGALA OBLEKO
McHenry, 111. — Ob križi-' šču cest št. 12 in 20 sta stala! v torek popoldne tukajšnji po-', licist Frank Myers in neki j! voiznik truka iz Minneapolisa, I ko se je ravno vlila ploha. Oba' Ista stopila pod bližnje drevo,1 V katerega pa v naslednjem1 trenotkir udari strela in oba moška omami do nezavesti. Policistu je obenem raztrgalo ,vso obleko. Za oba se priča-Ikuje, da bosta okrevala.
--o-
JUDJE IZGNANI IZ ZDRAVILIŠČA Berlin, Nemčija. — V bavarskem mestu Bad Toelz, ki je znano zdravilišče, je pretekli torek izdal župan ukaz, da se morajo vsi judovski gosti izseliti iz mesta tekom 24 ur. Okrog 400 Judov se je tedaj zdravilo v tamošnjih toplicah i in vsi so se takoj pokorili uka-z,u\ Policija je tudi zaprla enega najboljših hotelov, ker je njegov lastnik Jud.
BOGATAŠI UMIKAJO KAPITAL
Washington, D.C. — Priča-1 kujoč, da bo kongres odobril I zakon za povišanje davkov na darila in zapuščine, so nekateri bogataši že zdaj izvršili korake, da se jim izognejo. Tako se je ugotovilo, da je zadnje dni deset oseb oddalo svojim domačim v obliki daril nad milijon dolarjev. Tekom par tednov pa se je na ta način oddalo celo več milijonov dolarjev.
KRIŽEM SVETA
—	Bogota, Colombia. —Tukajšnje mesto je pretekli torek obhajalo 297. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki se je vršila procesija k grobu ustanovitelja, don G on- ' zalo de Quesada. Ime je do-j bilo mesto po neki bližnji indijanski vasi.
—	Bern, Švica. — Švicarski federalni odbor je v torek odredil, da se prepove nadaljnje izdaj an e lista Adula. ' in sicer zaradi njegove proti-državne propagande. List je namreč priporočal, naj se švicarski kanton Tessin priključi Italiji.
—	Dunaj, Avstrija. — Kakor poroča neki tukajšnji list, je jugoslovanska ' obmejna straža ustrelila šest Albancev in dve deklici, ki so prekoračili mejo in se z orožjem ustavljali. Baje so imeli namen, deklici prodati v Jugoslaviji.
—	London, Anglija. — Iz mesečnega poročila, izdanega iz ministerstva za delo, se razvidi, da je 22. julija padlo število brezposelnih pod dva milijona, kar se je zgodilo prvič tekom zadnjih petih let. Lani je bilo ob tem času 153,-000 več brezposelnih.
UMAZAN
ZLOČIN
Mrs. Dunkel naročila umor vsled ljubosumja. — Nadlegovala Mrs. Smith dolge' tedne.
—o—
Chicago, 111. — Pomožni državni pravnik je v sredo prečital pred sodiščem, kjer se vrši obravnava proti Mrs. Smith in Mrs. Dunkel, podrobnejši opis o okoliščinah zločina, katerega ste omenjeni ženski izvršili nad Ervinom Lan-gom. Prečitane izpovedi staj obtoženki svoječasno pri zasliše-j vanju podpisali.
Iz zapisnika o izpovedi Mrs. Dunkel. se razvidi, da je ta ženska naročila umor zaradi tega, ker je bila ljubosumna na Langa. Lang je namreč stanoval pri njej na 1212 Wave-land ave., in imela sta med j seboj intimno razmerje, dasi je bil on star 28 let, ona pa nekaj nad 40, in je bil Lang prej poročen z njeno hcerj'o, ki je v decembru umrla. Ko se ji je Lang "izneveril," se je, sklenila maščevati nad njim in najela za to Mrs. Smith.
M,rs. Smith je izjavila, da jo je Mrs. Dunkel dolge tedne nadlegovala, naj odstra-1 ni Langa. Smith se je nato od-! ločila, da je brzojavila v New York po nekega Italijana, da bi storil umor. Ker ta ni prišel, je nato sama izvršila j gnusen čin.
Državni pravnik je nato izra-j :'A\ zahtevo za smrtno obsodbo za | obe, dočim je njun zagovornik izjavil, da ne kažete dovolj um-' ske odgovornosti za umor, da bi se ju tako kaznovalo. Sodnik Harrington, ki vodi obravnavo! brez porote, je obe proglasil krivim umora.
DELAVSTVO ZAHTEVA POSREDOVANJE
Atlantic City, N.J. -—Delavska federacija je naročila' predsedniku Greenu, naj vlo-j ži apel pri Rooseveltu za po-| sredovanje, da se prepreči vojna med Italijo in Abesmijo,| češ, da se za njo ne more naj-' ti nikako opravičilo in postati utegne nevarnost za svetovni mir.
-o-
REPUBLIKANCI VESELI NE-ZNATNE ZMAGE
| Providence, R. I. — Po strahovitem porazu', ki so ga dio-živeli republikanci po celi 'Ameriki v dveh zaporednih volitvah, so zdaj veseli vsake ;drobtinice, ki jim pade v roke. Tako jim je dal povod za (raj an je izid volitev, ki so se |vršile v enem kongresnem di-striktu tukajšnje države pretekli torek, da se izpolni me-jsto poslanca Condona, kateri Ije bil imenovan sodnikom v državnem vrhovnem sodišču. Pri volitvah je zmagal republikanski kandidat Ch. F. Risk proti demokratu A. Prince. Dasi republikanci sami priznavajo, da so razne lokalne zajdteve igrale vodilno vlogo pri teh volitvah, vendar slika jo izid kot udarec proti Roose-'veltu in njegovemu New Dealu.
Iz Jugoslavtle.
Oblastva preiskujejo zadevo glede smrti letne Frančiške Rokavec, o kateri pravijo ljudje, da je umrla na posledicah nečloveškega postopanja. — Smrtna kosa in I druge številne vesti iz domovine.
Bolna starka med živino v hlevu
Maribor, 20. julija. — Že dne 6. julija je v Zgornjem Jakobskem dolu umrla 66 letna Frančiška Rokavec. Kmalu po njeni smrti so se začele širiti govorice, da je starka umrla radi grdega ravnanja in pomanjkanja. Govorice so prišle na ušesa oblastem, ki so uvedle preiskavo in dognali marsikaj kar so izpovedale priče.
Frančiška Rokave je že pred leti izročila svoje posestvo hčerki Ljudmili poročeni Fras. Ne dolgo potem jo je huda bolezen zaradi odprtih nog. prikovala na posteljo, da se ni j, mogla sama niti čistiti. Namesto da bi domači klicali zdravnika, so jo nekega dne, : meseca januarja, kar enostavno spravili v hlev med živino ter jo pustili ležati na otepu slame poleg krave in nihče se j več ni brigal zanjo, le hrano J so ji še prinašali. Tako je leža la poleg krav v nepopisni ne-' snagi, brez odeje, na pol gola in bosa. Radi nesnage so se ji začele rane gnojiti, da je re-vica gnila pri živem telesu.
Marca je kupil posestnik Fras kravo in starka se je morala umakniti živinčetu v list-njak. V hlevu med živino ji je bilo vsaj toplo, dočim je v mrzlih pomladnih mesecih v listnjakir trpela poleg silnih bolečin in nečistoče še mraz. Poleg tega pa so jo domači vedno bolj zapostavljali. Hlapec, ki je služil pri Frasu, je pripovedoval orožnikom, da ji po tri in štiri dni niso dajali jesti, na prošnje pa so ji odgovarjali s psovkami in udarci. Mnogokrat ji je hlapec dajal kruha, ki si ga je pritrgal, da je potolažil najhujši glad uboge reve. Noge so ji v mra-j zu zatekle in počrnele in iz odprtih ran je neprestano tekel gnoj, po katerem je smrdelo tako, da ni mogel nihče I več pri njej vzdržati. Posušila se je do kosti/
Bolne starke so se slednjič domači toliko usmilili, da so jo prenesli v mal prostor poleg sobe, kj ga priče nazivajo luknja. Tu je bila zopet prepuščena sama sebi. Vedno bolj je slabela in šele nekaj dni pred smrtjo so jo prenesli v sobo ter položili na posteljo, j Tu jo je odrešila smrt nadalj-nega trpljenja. Soseda, ki je prišla mrtvo pripravljat na oder, je pripovedovala orožnikom, da so se črvi kar vsuli iz ranjenega in razjejdenega telesa, ko so ga dvignili iz postelje.
Hči pokojne in njen mož sta sama priznala potem orožnikom, da sta mater pregnala iz hiše v hlev-, ker jo radi bolezni v hiši nista mogla več trpeti. Ne priznata pa, da bi jo bila tepla ter da ji nista dajala dovolj je-!sti. Številne priče pa nasprotno
pripovedujejo o silnem trpljenju in mučeništvu starke toliko grozot, da se nad tem zgraža vsa okolica.
-o-
Obilo novaca
Ljubljanska občina je pri Državni hipotekami banki najela dva in pol milijona dinarjev posojila, da s tem denarjema odkiupi municijska skladišča na ljubljanskem polju ter zgradi novo skladišče kje v bližini Ljubljane. Denar so pripeljali v Ljubljano na treh tovornih avtomobilih. So namreč sami srebrni ko-i vanci izvečine Po 50 Din in če bi jih dejali na en tovorni avto, bi se pod težo srebra polomil. — V okolici starega municijskega skladišča se namreč najbolj širi mesto in mestna občina hoče z odpravo skladišča, obvarovati prebivalce pred morebitnimi nevarnimi eksplozijami.
--o-
Father Omaji v Škocjanu Iz Škocjana poročajo, da je prinesel pozdrave amerikan-skih rojakov Father Oman iz Clevelanda, ki se je mudil na evharističnem kongresu v Ljubljani in sedaj v družbi prof. dr. Trdana, obiskuje Slovenijo. Vozita se v avtomobilu, katerega šofira sam g. župnik Father Oman.
-o-
Fižol delijo Banska uprava dravske banovine je poslala v Trbovlje 5000 kg fižola, katerega so razdelili med revnejše prebivalstvo, ki je z veseljem sprejelo skromno darilce." Med rudarji vlada namreč silna revščina, zlasti med temi, ki ne delajo. Pa tudi oni kateri so še zaposleni, malo zaslužijo, saj delajo komaj po dva dni na teden, da zaslužijo skoraj samo za redne dajatve, to je za bolniško blagajno, pokojninski sklad, itd., da jim ne ostane za hrano ničesar.
-o-
Smrtna kosa Iz Kranja poročajo, da je umrl g. Janko Kmet, dolgoletni župnik na Vojskem nad Idrijo, katerega je že pred tremi leti zadela kap, da ni mlogel opravljati sv. maše. Služboval je v Boštanju ob Savi, v Toplicah pri Novem mestu, Sv. Križ pri Litiji, Sp. Idriji, Vojskem, odkoder se je 14 dni pred smrtjo preselil v Lokovec pri Čepovanu na Goriškem, kjer ga je dohitela smrt.
Nesreča izseljenca
Med izseljenci, ki so prišli iz Francije na evharistični kongres v Ljubljano, je bil tudi 11 letni Rudolf Lesar iz Merlebacha v Alzaciji-Loreni. Fantiča je v Mariboru, ko so bili romarji na povratku, zadela huda nesreča. Zadela ga je možganska kap, da je ohromel na polovici telesa.
GOSPODINJE POSEGLE PO BOJKOTU
Cene mesu so neutemeljeno previsoke. Takega mnenja so bile vsaj gospodinje Hamtramck distrikta v Detroitu in organizirale so se ter vprizorile bojkot proti mesu. Gornja slika jih kaže, ko so piketiale pred trgovinami z mesom, in so bile pri tem tudi uspešne.
ugodnosti, kot pri katerikoli drugi ameriški inšuranc kom-paniji in boste manj plačali za zavarovalnino. Dragi rojaki tukaj y Detroitu, priporočam vam, da se glede pristopa v Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, obrnete na spodaj podpisanega.
Glede dela je tukaj v De-roitu tako, da smo po večini dobili nekaj časa "počitnice," pa upamo, da bo Bog dal, da se spet odpre delo. Zato ni treba odnehati s kampanjo za najstarejšo slovensko podporno jejdnoto in ta je Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. — Pozdrav vsem čitateljem.
Michael Zunich 17174 Hull Ave.
-o-
LEPO JE BILO V MINNESO-TI
Chicago, III.
Kakor vsako leto, tako sem se tudi letos podala na počitnice v Minnesoto, da tam obi-ščem svoje še živečo mater, brate in sestre ter sorodnike, ki jih imam v Minnesoti, kakor tudi svojega sina, ki dela
v West Duluthu.'— Sestra Jerome m« je tiudi povabila, da se udeležim svatovanja. Njena hčer Rose, ki je bila učiteljica na ljudski šoli, se je namreč poročila.
Ko sem prišla v Duluth, sem se najprej ustavila pri si_ nu Adolfu, nakar sem se podala naprej na Eveleth k svo jim sestram in k materi. Stanovala sem pri vsakem nekoliko časa. Zato se prav lepo zahvaljujem Zakrajškovi in Jeromovi družini ter bratoma Josipu in Antonu Bombaču na Ely in njunim družinam, katerim Bog plačaj.
V Minnesoti sem bila štiri tedne, kjer sem obiskala veliko prijateljev in prijateljic ter drugih rojakov. Po štirih tednih bivanja med njimi, sem se zopet podala k svoji družini. — Minnesota je v resnici lepa dežela in zlasti poleti je prav prijetno tam živeti. — Hvala lepa vsem, za vso postrežbo ki sem jo bila med vami deležna. Ostanete mi za vedno v najboljšem spominu.
Mrs. Anzelc
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA-
TARZAN NEPREMAGLJIV!
Napisal: Edgar Rice Burroughs
(Metropolitan Newspaper Service)
IpxrfaxoN
»♦,»#14, IMr.r Rkb MiiimuKlit, 1jh.~Kw. wTfl-W QO Pfwlurrd >.» Ptniliu* IVrnk« *mt 1*1»V«i nWrkhutwl b»
y.Ni'J^U PUATUKB SYNDICATE. INC.
znamenja
da je vam ta mesec potekla naroc* nina za "Ara. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših J0' kalnih zastopnikih, ali pa pošlji^ isto direktno na upravo. Tisti, & lahko in morejo poravnati naroČn1' no točno, naj ne čakajo na oporni116 iz uprave, ker z pošiljanjem opoi*1' nov ima uprava stroške in Opomin za obnovitev naročnine )e poleg vašega imena in naslova.
Ko je Zveretova družba -bila tako nepričakovano presenečena od številnih strelov ki so se oglašali pred njimi, je Zveri takoj naročil enemu izmed črncev, da vzame Zoro iz prvih vrst v zadnje, kjer je bolj varno. Pa tudi sam se je umaknil, potem ko je Romeru naročil, da prevzame; vodstvo spredaj.
Meksikanec Romero je s Pavlovo pomočjo kmalu razvrstil črnce v bojno vrsto, katera se je krila v visoki travi. S temi se je počasi pomikal proti neznanemu sovražniku, ki je še vedno streljal nanje. Kitembo je pa z ostalimi napravil drugo linijo in jo uvrstil tako, da je prodirala od strani.
Kmalu po prvem divjem streljanju neznanega sovražnika ki je napadel Zveretovo četo, je streljanje naenkrat potihnilo in je zavladala mučna tišina, ki je Zveretovo tolpo tako zmešala, da niso prav nič vedeli pri čem da so. Vznemirjalo jih je pa tudi to, ker niso niti vedeli od katere strani sovražnik napada.
"Obrnite se takoj nazaj!" je zadonel piočan glas, ki je očividno prihajal z velike trave spredaj. "Nazaj!" doni neznani glas. "To je zadnji opomin in kdor tega opomina ne bo poslušal, ga čaka gotova smrt!" V vrstah so se zganili. Da bi jih opogumil je Romero zapovedal streljati, a dobil je odgovor za predrznost.
"*"» " """"	_ "AMEK1KANSK1 SLOVENEC___•_Petek, !l. augusta
Amerikanski Slovenec
£r_vi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta JStl.
Izhaja v»ak dan runa nedelj, dom* teljkov in dnevov po praznikih,
Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave J 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina)
Zi celo leto -tS.OO
Za pol leta-----3.50
Za četrt leta ---- 1.5Q
Za Chicago, Kanade la Evropo:
£a celo leto _„_$6.00
Za pol leta____— 3.00
Za &trt leta -—1.75
The first and tke Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1SH.
Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by J
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year__$5.00
For half a year -2.50
For three month«--1.50
Chicago, Canada and Evrope:
For one year..................$6-00
For half a year - 3.00
For three montha	, —- 1.75
JM It A. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani
MTMBtR iK
vrfl^r uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Uide list. t-■ Zs zadnjo številko v tedni Je fas do četrtka dopoldne. >— Na dopise fJol*™.! bre2 Poduiaa s« n» ozira. — Rokopisov nrednijtvo as vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
Vsega dovolj - totiar
Zgleda, da družba ne more najti izhoda iz sedanje gospodarske krize. Dan za dnem prihajajo novi zakoni in sklepi, ki pa perečih gospodarskih vprašanj, od katerih zavisi zadovoljivo življenje družbe ne odpravijo. Zares težavno in veliko je to vprašanje. Najboljše moči in možgani, kar jih posedujejo narodi, niso kos tem vprašanjem.
In vendar je denarja in materielnih snovi in blaga, ki j ga potrebuje življenje družbe več ko dovolj. Življenjskih j potrebščin, kakor drugega blaga je toliko, da gnije in ga uničujejo, ker ga trg ne more konsumirati. Denarja leži še na milijone in milijone po raznih varnostnih shrambah, ki plesni in nikomur ničesar ne koristi. Družba pa pri vsem tem čezdalje bolj propada in toži po neznosnih gospodarskih težavah, ki jo morijo iz dneva v dan, iz leta v leto.
Zares čudna kombinacija! Vsega ima svet dovolj, vsaj tako, kaže slika družabnega položaja na eni strani, a na drugi strani pa vse gospodarsko propada. Kje so vzroki?
Poglavitni vzroki so v ljudeh samih, ki tvorijo druž-, bo. Profitni sistem, v katerem še vedno živimo in katere- j ga se mora več ali manj držati vsakdoj če noče propasti, je, tak, da izsesava. Saj je očevidno, da se ne izdeluje blago po potrebi v družbi, marveč radi dobička, ne koliko ga jej potreba, ampak koliko ga je potreba, da bo čimveč zasluž- , ka in dobička. To ustvarja čezmerno bilanco blaga, več kakor ga more svet konsumirati. In zopet, ta in ona fir- i ma, ali pa narod, ne gleda, da bi dobil le toliko naročil, ki bi zadostovale za obrat njegove industrije, s katerimi bi se preživeli oni, ki so odvisni od njih obrata, marveč vsaka firma, vsak narod gleda, da z divjo konkurenco in poslužujoč se vse vrste korupcij in raketirstva, da dobi kar največ mogoče naročil. Zakaj ? Radi profits! In ta sistem nosi v sebi tisto prokletstvo, ki gospodarsko tare ves svet. In vse to radi golega pohlepa po profitu.
Razmere v družbi bi ozdravele čez noč, ko bi se pre-drugačila sodobna notranjost današnjih ljudi. Ali pride kedaj do tega? Bog zna! Toda eno je gotovo, da dokler družba ne pride do tega spoznanja, toliko časa jo ne bodo gospodarsko rešile nobene socialne postave in nobeni ukrepi. Morda začasno, a stalno nikdar.
Za današnje čase je neobhodno potrebno, ako se hoče rešiti družbo iz gospodarske mizerije, da se skrajša delovni čas, da bi našli vsi brezposelni delo. Minimalni zaslužek povprečnega delavca bi moral biti tak, ki je potreben za primerno sodobno življenje. Vsem slojem bi se moralo nuditi zagotovilo bodisi potom socialnega zavarovanja, ali kakor že, v času bolezni ali nesposobnosti za delo, zadostne vire za življenje in za starost in onemoglost primerno penzijo za primerno življenje.
Mednarodno trgovino bi morali narodi med seboj ure-
diti tako, da ne bi ista ogrožala trgovine nobenega posameznega naroda. Vsako divjo in neumestno konkurenco bi morali odpraviti. To bi odpravilo tudi vzroke za večne mednarodne prepire, ki nastajajo in izvirajo po največ iz zavisti radi trgovine med narodi.
To so pač tako lahko umljivi vzroki, kateri pa seveda ne gredo v račune velekapitalistom, kateri so tiste ribe, ki ne morejo živeti drugje, kakor le v vodah profitnega sistema.
Vsakdo lahko vidi, da družba ima rešitev za vse svoje' težavne probleme v svojih lastnih rokah. Zdravilo ima družba sama — a ga ne zna uporabiti, ali pa ga noče!
PRIPOROČILO SLOVENCEM V DETROITU
Detroit, Mich.
V dolžnost sj štejem zapisati, kako se mi silno do pade naš katoliški list Amerikanski Slovenec. Prav lepa hvala ure-niku in vsem, ki tako lepo zlagajo in pišejo novice in dopise. Resnica je, da če bi katoliški Slovenci ne imeli tako odločen katoliški dnevnik kot je Amerikanski Slovenec, kateri brani vero in nam priporoča vse najbolje, bi bili v tem ozira veliki reveži. — Znano je, da je katoliško časopisje ravno tako potrebno vsaki državi, kot so potrebne drevesom korenine, kot je potrebno živčevje in žile človeškemu telesu. Zato je dolžnost vsakega ga Slovenca, ki je v tej državi, da podpira, naroča in bere Amerikanskega Slovenca. — Je to moj prvi dopis v ta list in ne bom preveč hvalil, kei se list dovolj hvali sam. Kdorkoli ga prebira, to lahko sam vidi. Priporočam pa čitateljem in naročnikom, da listu priidobe novih čitateljev in novih naročnikov. Vsak teh, ki še nima naročenega Ameri-1 kanskega Slovenca, se bo lah-1 ko sam prepričal, kot sem se I jaz, o vrednosti tega lista. Ko mi je zastopnik Steve Potočnik tukaj v Detroitu priporočal, da bi se naročil na Amerikanskega Slovenca, sem ga na njegovo priporočilo .naročil samo za pol leta. Mr. Zunich, je rekel, ne bo vam žal, če vzamete ta časopis. — Omenil sem mu, da "Mister" ni doma in da je le Mike tukaj. — Ko boš enkrat imel Amerikanskega Slovenca, ne boš hotel več biti brez tega časopisa. — Res je tako, Steve, od tedaj nisem bil brez njega in tudi bi ne hotel biti brez njega. Tako se mi zdi, pravi večina teh, ki sprejemajo Amer. Slovenca.
, Dolžnost vsakega katoličana torej je, da podpira katoliške liste, tudi dnevnik Ameri kanski Slovenec in pa katoliške organizacije, kot je KSKJ. Zato' tudi priporočam cenjenim naročnikom in bralcem Amerikanskega Slovenca, da pristopajo v omenjeno Jednoto. Poskusite in prepričali se boste, da boste imeli boljše
NEKOLIKO SPOMINOV (Poroča M. Oblak)
Elkhart, Ind.
(Dalje.)
Ker že govorim o vožnji, bom pa še povedala, kako sem |enkrat pozimi vozila v Ljubljano; ta pot je bila še skoro [najbolj težavna. Ker je bilo pozimi in precej snega, poti pa slabe, sem morala konja pofprei peljati h kovaču, da mu čevlje (podkve) nabr.irsi, d(a mi kje mrha konjska ne pade, ker se je moral, poseb-ino v klancih, kot je v Kranju 'Jelenov in Gaštenski ter oni tam v Medvodah, dobro vpre-!ti. Vedno sem se bala, kaj bi bilo, če mi konj pade v klancu. Kako bom sama vzdigo-vala konja in držala voz, da ne bo šlo vse skupaj nazaj ? V takih slučajih sem imela vedno s seboj IdJebelo podporo, da sem jo podložila pod kolesa. Kolikokrat sem tiščala voz in tako konju pomagala, jda sva bila poprej na vrhu. V takih časih ni bilo prav nič prijetno voziti, ker me je dostikrat zeblo, da sem bila trda, četudi sem imela očetovo suknjo in sem bila okolu nog ovita s številnimi plahta-|mi, pa je mraz vseeno našel pot do živega, d!a sem morala stopiti z voz,, pognati konja in teči za vozom toliko časa, da sem se zopet ogrela. Pa sem bila vendar vedno zadovoljna in vesela in zdrava, zato so me oče, ko so videli da sem korajžna in da se ne ustrašim vsakega zajca, radi poslali kamorkoli. Tako so me neko jesen, že proti božiču je bilo, spravili s konjem in vozom v Ljubljano, sami pa da pridejo ■ drugi dan za menoj z vlakom. |2e prejšnji dan je začelo snežiti in jaz sem se odpravila nekako ob 3. uri popoldne od doma. Vzela sem voz, ki je imel samo legnarje, na katerega sem položila desko, da 'sem lahko sedela. Bolj, ko sem se bližala Ljubljani, bolj je snežilo. Saj bi mi ne bilo nič, če bi bil konj tak, da bi se mu pot kaj umikala pod nogami, a je bil revež ves trd v nogah, zato smo ga pa tudi morali peljati naprodaj. Pot se nikakor ni odmikala in zdelo se mi je, da smo vedno na enem mestu; sneg je pa nale-taval hujše in hujše in postajal vedno debelejši. Daleč od Ljubljane sem še bila, ko je sneg že zakrival pot. Čepela sem na vozu, vsa mokra in da-si zima ni bila posebno huda, vendar mi je bilo neprijetno in me je že začelo zebsti. Nekako četrt kilometra od Medvod, kjer je bilo treba iti po klancu, sem si mislila, da voza ne bo treba zavreti, ker ga itak sneg zadržuje. Ko to tako premišljujem, vidim, da mi konj naenkrat telebne na tla. Kaj sedaj? Konj se niti ne premakne in mislila sem, da več ne vstane. Stopim z voza in ga pocukam za uzdo ter nekoliko dregnem, da bi se pobral, a se še zmeni ne. Nekaj časa mu zlepa prigovar-
jam, ker pa nič ne pomaga, ga z jezo spravim pokoncu in je tudi šlo.
Noč se je že delala, jaz sem pa bila še tako daleč od Ljubljane. Bog ve, sem rekla, kolikokrat mi ta pokora še pade. Vsedla sem se bližje njega na voz, vzela v roke bič ter mu pritisnila par gorkih s pripombo, da naj bolj previdno in pa j malo hitreje stopa in res sem | ga pripravila, da je začel ur-neje stopati. Sklenila sem pa takoj, da ga tuidi ceneje prodam kakor je oče naročil, če bi se pokazal kupec, samo zato, ker ga nisem rada imela. Prepočasen je bil, a jaz bi rada takega, da bi ne bilo treba biča, samo vajeti bi premaknila, pa bi zdirjal — in pa lep da bi bil in se svetil, kot na- j biksan. Tudi rep sem mu zna- i la zavezati in vtaknila včasih i kako zeleno vejico v rep, a če mi ni bil konj po volji, sem ga bolj z nevoljo odrivala. Oče je bil pa seveda drugih misli, ki ni gledal toliko na lepoto, kot na to, da je prihranil kak goldinar in je vedno kako že ob-jnucano stvar prignal domov.
— Nekako ob 9 uri sem tisti večer prikrevsala z mojim fuksom do Figovega bi rta v j Ljubljano, kamor mi je oče ! naročil, da na konja denem. Vsa sem bila mokra, ko sem konja izpregla in v hlevu kamor sem ga privezala, je bilo prijetno toplo. Kupci in konjski mešetarji so v velikih trumah prihajali in konj je bilo veliko, tako da je bil hlev kmalu poln. Jaz sem svojega fuksa postavila prav na konec k zidu, da bi me kateri ne brcnil, ker konji so včasih vseh muh polni. Za mojega fuksa sem vedela da me ne bo, ker ni mogel še nog skoro več vzdigovati. Kmalu je prišel k meni neki možakar, ki je gledal za take konje kot je bil moj in me je vprašal, če je naprodaj in koliko je cena. Brž povem ceno in še primaknem par kronic k ceni ki mi jo oče povedal, za j katere sem mislila, da poj de- j jo v moj žep. Možak ogleduje I fuksa od zadaj, od spredaj, m^ni se je zdelo, kako fajn bo, če jaz konja prodam pre-dno pride oče. Možak pravi da toliko ne da, jaz mu zatrjujem, da mi je oče rekel, da ga ceneje ne smem dati. Ponujal mi je namreč zanj 110 goldinarjev in tedaj sem že videla> da so šle moje kronce, kateri sem primaknila, po gobe ter še nekaj očetovih zraven. Povedal a sem kupcu, da bodo oče hudi, če ga dam po tej ceni, a je pristopil gostilničarjev hlapec s pripombo, da bodo konji drugi dan prav gotovo ceneje, kot se da soditi po množini, ki jih je že prišlo in jih še pride drugi dan. Malo sem to stvar premislila, da se zna to res zgoditi in pa to, da bi morala v slučaju da konja ne prodamo, zopet furat po snegu1 proti domu, sem sklenir la, da konja prodam p0 tej ceni, pa naj me oče tudi na-tepejo, samo da gre mrha
konjska od hiše. Mož mi 1 udari v roko, kot je bila nav| da ter mi da 20 goldinarji are. Fiiks, sem rekla, nič vj ne boš tlačil trave, najbiTPliv boš šel kam za gulaš. Vesef ome da sem konja prodala predaje, so prišli oče, sem se zdela ^vo, ma sebi že skoro ponosff0vin< Ogledovala sem pa takoj turta c druge konje in ugibala, Mnenji rega bi kupila, če bi bila #fl"ar gospodar, ker za očeta serj-da vedela, da bodo spet gletf*0 2j da kupijo kakega že izrabi^. stis nega. — Ob osmih se zjut' pripeljejo oče in sem jihs.„ ' čakat na Gorenjski koloch' 11 k.
Ko sem jim pripovedovala,1
je 1'uks že prodan, mi še vfr jeti niso hoteli. Ko sem §e vedala, da kupec ni hotel; 'leJ; konja več dati, niso rekli "jj.^0 a ko so potem videli kupč>\ kakšna je bila, so bili še ve* pali li, da sem ga dala za to cePtičn, ker konj je bilo toliko in kf čija tisti dan tako slaba, da® Kva, dobil konja za vsako bile Na dvorišču pri Figovcu je t'0sPos]; pec izročil očetu potem !ef|vi ii ostali denar za kjupljeiiC^oš konja, nakar so oče nekol '"'W, ogledovali okoli, da bi ku N, i drugega, a če so gledali ne Nač liko boljšega, je bil 'že dri in tako ni bilo nič, ker oče cil'ževj h&teli da ostane še kaka M r Pa : ca. Jaz sem silila, da bi vi 13 tega ali tega, pa nisem usp( )'a,o. Nato sem še rekla, da W '^a, bova spravila domov voz. ' ^ ma ga menda ja ne bova 1 i: kla po takem snegu. Ali 18e, ( boste tukaj pustili, ali' V tn°r.i Na vlak ga menda ja ne 1 ^t, ste dali, sem še govorila " °v-tu. Pa so oče dobili nek^ SilfM da je voz pripeljal, saj ji*1 1 bilo tam veliko z Gorenji ^ki ga ter mu dali par kronic j^i to in voz je bil doma. Me«' bilo povsem všeč, ker sva||^®e brez konja domov, vse raje|» a S bila zopet f urala, čeprav K? ,r> pri tem bredla sneg, samll; bi imeli zopet drugega k*®^« in pa skrbelo me je, kakšno! \> ^ časno pokveko bodo oče spet§oIa ^ kod prignali. Midva sva se P^Nčaj" ljala z vlakom 'do Kranja.,1tojijH koder sva bila v eni uri ' i J. hoje doma. — Tako smo °s'!Heth'r nekaj časa brez konja '"Ha, smo ga nujno potreboval^ Stj^ nam ga dali sosedovi, ki s°>tat.n li vedno dobri z nami. !jše' s: ga večera so pa oče že Prfl ske pozno prifurali domov n/ c, " mrho tam od Velesovega. r^0 o tem nisem niti vedela, ifj^'f1 nisem, stopila zjutraj v da nakrmim živino in P01"' e^J'1 zem kravo. Nič kaj vesel*1! sem bila tisto jutro, ko ; ^ opazila tisto suho krevs« d0v' hlevu in sem tudi rekla o'ce ''' da s tem ne grem nika"1'Nj Konj je bil zares, tako su^'j S^ sem rekla očetu, da teni^1 i ^ bo moči naložiti Iškafov, ^ še sam komaj prestavlja T^ ge. Oče pa so rekli, da se ^ 1 pri nas popravil, čemur j i])^ jaz nisem verjela, ker je ^ % ^ že prestar, najmanj toliko ^ ti)le ^ sem sedaj jaz, ko to K ^ Nekaj časa res nisem h°tC H,,j nikamor z njim, a če v1 , (Dalje na 3. strani.) ><lr]j
—, -s to
Petek, 9. augusta 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
FARMARJI SE POBUNILI
KAKO SEM SPOZNAL IN NAŠEL RESNICO'
|	Napisano drugim v zgled in korist
Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste.
(Dalje.)	v
Da! Cimnižje Bog človeka oniža, čimbolj ga obišče z brid- v ostmi in poskušnjami, temvišje d a hoče dvigniti. Prav, kakor h avna človek, čimvišje hoče ka- r
0	stvar vreči, temnižje gre prej t njo proti tlom, da dobi večjo b
toč za lučaj kvišku.	j
So pa taki slučaji tudi p oseb- z a božja pota, po katerih Bog lice koga v poseben stan, v ka- v jrega bi sicer nikdar ne prišel p am.	s
Zato pa je potrebna posebna r ožja višja šola, šola trpljenja, n ala bridkosti in preizkušenj. t Skozi tako nenavadno šolo je i, ilo iti tudi meni. Kaj takega ni srn nikdar slutil in pričakoval, z e manj pa, da bi me to pripel j a- 1; > v stan, do katerega nisem imel i: ikdar ne veselja, ne nagnjenja,
1	za katerega me je bilo po edi- v
0	tej poti mogoče pripraviti. j Ce prav že 29 let star nisem
iti enkrat razmišljal o tem, bi e li oženil ali ne. Ce mi je kdaj ehote prišla misel na to, sem jo akoj zavrnil, kot nekaj narav-ost nemogočega, ker ne le to, n avme je odvračalo od te misli v ioje slabo zdravje, preslab za- r lužek in nevarno delo v rudni- s :u, temveč sem bil tudi, kar se ° s tikalo moje osebe, nasprotnik •< akona in čudil sem se, da se to-iko ljudi odloči za ta "mučeni- i ki stan", kot sem jaz takrat za- ( on imenoval. In če bi mi kdo rerokoval, da postanem papež ^ li predsednik Združenih držav 1( meriških, bi bil to lažje in prej erjel, kakor pa to. da bom kdaj 11 topil v zakonski stan.	v
Cital in slišal sem večkrat o tjpoti in vzvišenosti deviškega r n stamskega stanu in o obljubi 2 stega; vendar pa se. mi moj s umski stan ni zdel pred Bogom % oliko vreden, da bi se njega t 'rednost povečala, če bi se z ob-jubo zavezal, da ostanem v sam- x ikem stanu celo svoje življenje, 1 josebno še ker bi s tem ne do- * vrinesel nobene odpovedi, ker, na 1 :enitev itak mislil nisem in sem md za popolnoma izključeno, da 1 )i se kdaj poročil.
Vendar pa sem se polagoma endar le sprijaznil s to mislijo. 1 Mislil sem se z obljubo zavezati 1 j.stati vse žive dni sam, če tudi ' 3 i imel na izbero v zakonskem stanu vse bogastvo, vso in največjo zemeljsko srečo, naj sij a j- ' lejše življenje, v samskem sta- • iu pa največjo revščino, največje trpljenje in naj bedne j še življenje, za kar. pa naj bi mi Bog dodelil milost, čimveč storiti za /ast Božjo in blagor bližnjega.
Sestavil sem bil v ta namen dolgo izvirno molitev, v kateri sem se Bogu popolnoma daroval in izročil. S to molitvijo sem se nameraval enkrat ob poljubni! priliki posvetiti Bogu in se mu izročiti kot žrtev, kakoršno bi si On izbral, ako bi bila to njegova volja, za to žrtev pa, da bi mi, Bog dal milost storiti kaj za čast j božjo in v blagor bližnjega, videč kako se dandanes dela nečast Bogu, kako se širi nevera in brezboštvo in kako se ljudi kar J na debelo pripravlja ob vero in j r. tem ob srečno, časno in večno' življenje, tudi med ljubljenim ( slovenskim narodom, posebno še med slovenskimi izseljenci v A-meriki.
Obenem sem nameraval s to molitvijo Bogu obljubiti, da ostanem za vedno v samskem stanu.
Pogled na tedanje žalostne verske razmere med ameriškimi !Sloveni me je bil nagnil k takim idejam, kajti preveč sem poznal
1	vso revo, vso bedo, vso nesrečo ibrezvernega življenja in življenja brez Boga, v katerega neusmiljeno s svojim protiverskim bojem in delom pehajo satanovi [najemniki naše dobre, pa nevedne in ne poučene in lahkoverne 'ljudi, da bi mogel z ozirom na
vse to biti hladnokrven.
Ker sem nesrečo brezvernih, veri in Bogu sovražnih in o veri dvomečih ljudi dobro poznal iz lastne skušnje in jo v obilni meri že sam okusil, zato mi je šla tembolj do srca enaka nesreča bližnjega, da, prav tako, kot moja lastna nesreča. Zato ne bi bila zame nobena žrtev prevelika.
Torej moj načrt je bil: enkrat v kratkem porabiti ono molitev po prejemu sv. zakramentov in se.z njo Bogu posvetiti in se darovati kot žrtev in obljubiti ved-ni samski stan, za kar naj bi mi Beg dal milost in pomoč pri de-iu za Boga in bližnjega.
Prišel je čas, ko sem se čutil zato razpoloženega in pripravljenega in sem sklenil ta načrt izvršiti.
Da! Jaz sem mislil, nameraval in sklenil storiti tako, a Bog je mislil in sklenil drugače.
5. ČLOVEK OBRAČA, BOG PA OBRNE
Ravno, kc sem mislil omenjeni načrt izvršiti, me je nekaj nenavadnega iznenadilo. Obšel me je roj nekih čudnih; nenavadnih, skrivnostnih misli, katerih si nisem mogel razložiti, kai in od kod so. Zdele so se mi neumne, lažnjive, prazne sanje in sem se jih skušal otresti. Ali zastonj. Obletavale so me le še silnejše in mi bile družice noč in dan. Pravile so mi, da mi je Bog odločil zakonski stan, kar pa mi je bilo do zdaj prikrito in da zato naj nikar ne naredim obljube vednega samskega stanu.
Obenem pa so mi te skrivnostne misli kazale zakonski stan zame v tako lepih in vabljivih slikah in mi prigovarjale naj to verujem in v to privolim, da je to volja Božja in moja sreča.
In čimbolj sem se branil to verjeti in v to privoliti in čimbolj sem skušal temu ugovarjati, tembolj so me prepričevale, da je to resnica, da me Bog hoče v zakon in da mi bo k temu sam pomagal. Le verujem naj to, v to privolim in — čakam.
In dokler nisem pod njih silnim pritiskom res to veroval in tudi — čudeč se zato samemu sebi — v to — privolil, nisem imel prej miru. Še le ko sem se bil vdal popolnoma, so te misli, kakor so se bile pojavile, tako tudi prešle.
To zame resno in težko duševno stanje je trpelo enajst dni in sem bil vsled tega znatno shujšal.
Kmalu za tem pa sem začel o tem, kar sem imel že za resnico, dvomiti, ali bo to resnica, kar so mi one misli naznanjale, ali je bila to samo prevara in da se kaj enakega več ne ponovi.
Naj pa bo glede tega tako ali tako, sklenil sem z obljubo vednega samskega stanu počakati, ,češ, mogoče bo pa vehdar le res-5 niča, da Bog neče, da bi mu žrtvoval zakonski stan, pač pa, da mu žrtvujem samski stan. Saj to
I	bo zame še večja žrtev.
j Zamislil sem se bil včasi v to j in se videl f duhu srečnega v zakonskem stanu in to, tembolj, (ker si zakona nisem sam izvolil, temveč Bog sam. Ko pa sem se obenem zopet spomnil tega, kar sem prej zmeraj mislil, namreč, ' da vedno ostanem sam in sem se i hotel tega še z obljubo zavezati, i'sem se nehote zdrznil. Pretreslo ime je, ko sem se spomnil enega )|i-n drugega in čudil sem se tako i nagli in nenavadni spremembi.
II	Obenem s to spremembo je 1 j pri hrumel' nad mano tudi nenu-> člen, prej neznan mi in nikdar -'sluteni vihar, ki me je iznenadil,
-	navdal s skrbjo in slutnjo, da se i bo moje stanje Bog ve kako raz-i vijalo in da vtegne vsa stvar za-
-	me postati še silno resna, kar je eitudi v resnici bik).-
a'	(Dalje prih.)
so mi dali tam domačo hčer Miciko za "partnerco" pri tc mlačvi. Jaz sem bila za prvo Si in sem snope odrivala ko so bili omlateni. Ona menda ni b še nikoli mlatila, ker mlatila ši je tako nerodno, da je zlomila •več ročnikov. Namesto da bi b s "cepcem" mlatila, je udar- ss jala z ročnikom po snopu in g, namesto da bi ji cepec žvižgal U ipo zraku, kar je bil znak da n Ije tak znal mlatiti, je ona na- ii pravila s cepcem "prlosk" in n ,1'očnik je bil pri glavi odlom-jl.jen, snopu se pa ni prav nič n poznalo in največkrat sem mo- s rala sama oba snopa omlatiti. n Par dni je tako delala z mano, t; i nakar so m; dali njeno drugo n |sestro za partnerco, kar je d ,bila velika■ - razlika in jaz ni- n 'sem več trpela. — Ko smo de- s jkleta hojdile žet, smo dosti- k krat tudi celih 14 dni žele, j' razun nedelj in enkrat odo tri z i tedne. Hodile smo na Jezer- li 'sko in nas je šlo pet skupaj, .š Polje je bilo tam daleč v hri- k ; bih, kar je bilo za nas nerodno P i in smo bile mnogo, bolj u.tru- a jene, kot pri nas, ko imamo a i polje bolj v ravnini, pa smo se \ j privadile. Enkrat smo morale s .celo čez Jezerski vrh, ker gospodar je imel tudi tam kmeti- 1' jo. Bilo nas je kakih 20 in i smo kar na senu spale. Takrat i' sem se toliko nasmijala, da ■' j sem mislila, da se mi glava od t I zadaj odpre. Šalile smo se vso * noč in menda ni nobena za- l tisnila očesa, pa smo drugi s 'dan vseeno delale. Za malico 1 ,nam je dekla največkrat pri- 1 [pravila špehovo solato, katero Ž !smo vedno silno rade jedle, a ' J enkrat seim v solati opazila l nekaj, kar mi je solato pri-studilo za dolgo dolgo časa. ^ |Drugače je bilo pa tam luštno, ' ker nas je bilo veliko skupaj in je vedno katera kaj povc-i' dala. da smo se smijale in po- js zalile na utrujenost, ker vča-j1 isih nas je tako hrbet bolel,!1 , da smo že komaj čakale, daj1 nas pokličejo k južini ali ma- ■ lici. — Ko smo tam požele ves}1 . oves, tam namreč se jejo naj-j' več ovsa, smo se odpravile do-j1 mov, celih 6 ur peš, česar se I
L I
pa nismo ustrašile, Romalo |' ' smo vsaka s svojo culico v ro-|! ki, v žepu pa .nekaj kronio! denarja, spet vesele, da smo . nekaj zaslužile. Pot se je vila vJna desno in levo, ob krasnih jKravankah, kjer izpod skal! | izvirajo in žubore bistri sto-1 denčki izpod mogočnega Grin-tovca. Lep je ta spomin, še ^ -lepši pa pogled na vse lepe 'strani naše Gorenjske. Rada fbi te še videla, rada občudovala tvojo krasoto, ti moja Gorenjska dežela, a ne vem, mi bo li dana prilika da vas | vidim, prijatelji moji. — Pri- j ' jateljici Ani Blažunovi naj ve.! 'jlja ta. spomin, s katero svo , ~ | skupaj žele in marsikatero I
.! uganile, katere se vedno z j i
j najlepšimi spomini spominjam, dasi ona že počiva v ^ črni zemlji, večni sen. Morda i pa tudi ona kedaj misli name, saj se itak snidevi, poprej ali jdej, v krasoti pod božjimi go-( rami, onstran groba..
■ (Konec jutri)
--c-
h Katoliški Slovenci, oglašajte il svoje prireditve v "Amerikan-;o kem Slovencu"!
kapitlju namreč nismo mogli »o prisostvovati.	M
v ••	1	m
Po večerji smo sli v cerkev,	.
kjer smo molili in peli s patri	, .
do pol 8h, ob 8h pa je bila v opa-	. tovi kapeli večerna molitev in "puneta" (točke premišljeva- ,e
n.ia).	s
"Danes obhajamo spomin za- ja četka Jezusovega trpljenja," ta- ni ko je govoril p. Štefan; "pre-|p( mišljujmo danes in jutri to trp- |je l.jenje ter se uživimo v tisto do- ipj bo! Kje bi se našli ali bi bili ta morda med onimi ki jih je Božji jl j Sin ozdravil in so mu na cvetno p< nedeljo klicali: Hosana! na Vel. ra četrtek pa so šli nadenj s koli in p. orožjem ter na Vel. petek vpili:1 n. Križaj ga! Smrt mu! Morebiti S€ pa bi spadali med ljudi tipa ve-'bi likega duhovna Ane in Kajfe, 'se farizejev, Ponci.ja Pilata, suro-j^ vih rimskih vojakov, ali celo med ljudi kova izdajalca Juda Iška-'r. rijota! Spoznajmo v teh dneh|te čudo največje Božje ljubezni, da sj je nas vseh tip vedno in le samo p tip Jezusa, našega Boga in Bra-'^ i ta; kajti le taki bodo vredni nje-,-,
* I
gove zapuščine na današnji dan::
—	Zakramenta ljubezni, sv. Ev- ' iharistije — in pa, kakor je sam ■ : j rekel: "Eno zapoved vam dam, 'C( i da se ljubite med . seboj!" . . . I
j Tako je govoril p. Štefan in nas i vezal v največjo Ljubezen, ki je SJ 'na današnji dan začela trpeti. P
I
(Konec prih.)	!s< -o-- | z
M SL9V. NASELBIN ;S
I (Nadaljevanje z 2. strani.) ^
i drugače, sem vseeno morala. Silno nerada sem šla, če je bi-j^ lo treba iti v kakšno vas, semj ^ že mislila, da vsakdo le mojega konja gleda; in res, ko sem jI enkrat peljala skozi Britof ne-j ^
ka j lesa, mi reče Pavovčev .
ii
France iz Britofa, ki se tudii^ nahaja nekje v Ameriki: "'Mi-
y
cika, ali imaš s seboj žakelj, ' da boš vanj pobrala tiste ko- ^ sti, če se ti konj razdere?" Lahko si mislite, kako me je ^ bilo sram in najraje bi bila, ! Franceta z bičem po glavi oplazila. Takoj ko sem prišla
t 1	°	I
domov sem očetu povedala i
1 i
'kaj je Franc rekel in rekla, ' i . ,	-	.s
'da s. tem konjem ne grem ni- ^
/kamor več; Sami vozite z njim, ^
j ''ali pa drugqga kupite, sem
[rekla, a ker je bil konjiček|
r dober za potegniti, ga niso ta-1 ^
r ko kmalu prodali in šele čez j.
dalje časa smo Idobili enega
l belega, ki je bil prav lep in ^
sem ga rada imela ter šla z,
j njim z veseljem povsod in ta^
je ostal več let pri hiši.
J Tako .je bilo nekdaj. Z ve- ^
i	sel jem je človek delal, žvi- ( : žgal in pel, nikdar nisem poznala otožnosti. Ko sem do- _
, rastla in postala močnejša,
sem, ko smo doma podelali,,' . morala iti drugam delat, bodi-j _ si žeti ali kositi. Vsako jutro I'
-	vstajati ob štirih ali še poprej | lin hoditj "a delo daleč v dru-l
J go vas. Nikoli ne bom poza-j , bila, ko sem hodila na Suho mlatit celih l t dni skupaj in j .'le nedelja nam je bila počitek.! o Četudi; je'bilo delo težko, sem o bila vseeno vesela, saj smo do-t bili od mlačve po 60 krajcar-i-'jev, kar-je bilo za tiste čase
ii	že lepa plača za en dan. Kali ko je bil človek vesel tistih o krajcerjev in ves tr;ud je bil v pozabljen. Spominjam se, ko
tam razne urade. Da na poslopje ki niso preveč pazili in da so uničili jpr marsikatero zgodovinsko dragocenost, je jasno in še danes ^. kazno.	i/
To je trajalo do 1. 18,96, ko je to bilo belim menihom spet dovo- j") Ijeno bivanje v avstrijskih deže- nj lah, in v Stični se .je obnovilo prejšnje življenje, ki pa je bilo v( po potrebi prikrojeno novemu času in razmeram. Od tedaj do m danes se je samostan lepo razvil, jj Patrov je nad 20, bratov 35, ta- ^ ko da šteje samostanska druži- m na s hlapci, deklami in "gosti" skoro vedno okoli 100 članov.
V Stični je sedaj edini samo- v( stan belih menihov — cisterci-janov — v Jugoslaviji.	^
Približno tako zgodovinsko sliko samostana v Stični nam je jj' podal p. Ambrož. Ko smo si ogle- ^ dovali stavbo, dolge hodnike, ■ dvorane, stare slike, hranilne stolpe z linami, debele zidove, rj znamenit vhod, poln dragocenih ^
štukatur, ki bi jih bilo treba .
j<
obnoviti, pa ni denarja. Dalje smo si ogledali cerkev, lci je bila L prvotno krasna romarska bazi-j
g<
llika, kar se še prav dobro pozna! i v cerkvi sami i v podstrešju, kjer so prvotni zidovi še ohra-jn njeni in prekriti z neokusno'^ streho v nekakim baročnem sti-irp hi, kar je bilo pred približno 200 J leti; ko je tedanji opat to pre- j dela val, moderno, danes pa se vsakemu zdi škoda.
Zanimalo nas je vse in p. Ambrož ter presv. p. opat, ko je spet prišel k nam, sta vse pojasnjevala.
Prehitro nam je potekal čas j ogledovanja, kajti že nas je po-'(j zdravi j al p. Bonaventura, ter g nas prijazno vabil v sobo, ki je1 j( bila določena za skupne sestan-L
I
k6'	K
P. Bonaventura se je nedavno J
vrnil s Holandske, kamor so ga j.
poslali učit se izdelave posebnih j
holandskih sirov za samostansko ^
!mlekarno..Pater se je dobro na- c
učil delati sir in pa be je poleg (
tega še seznanil s sijajno versko
organizacijo Evharističnih kri- j
žarjev na Holandskem. In o tem ;
nam je poročal; kazal je slike, ^
programe, navodila vse nam je i
pojasneval, ker to nas je močno
zanimalo. Tudi pri nas v Slove-' ' 1 ni j i se ustanovi ja nekaj takega^
■ in pet slovenskih deklet iz naj-'|
odličnejših katoliških družin ,iel(
že na Holandskem, da se po treh j1"
■ letih kot katehistinje: to je žen-;1
ske pomočnice duhovnikov v c
smislu katoliške akcije, vrnejo v
• Slovenijo in razširijo ta pokret. '
, Bilo bi potrebno, da jih gre na '
i Holandsko še več, najmanj de- •
i set, pa je združeno s prevelikimi 1
, denarnimi žrtvami, česar posa- -
) mezna dekleta oziroma družine;
i'ne zmorejo, organizacije pa tudi 1
; še ni.	j:
i j Tako živ je bil ta pomenek, :
-	da smo zamudili molitve in petje 1 i v cerkvi, ki se je začelo ob 3h.
II	Ko smo se v cerkvi in v psal- 1 ,'mih znašli, smo že z večjo ko-,1 J jrajžq pomagali levemu ali desne- ,' 11 mu koru menihov.
-j Po tem nam je p. prior razla-' . 'gal pomen lepih obredov Vel. i1 petka.
Ko je končal, je p. prior od-' s šel v kapiteljsko sobo, kjer so d brali mandata "ali Kristusovo
-	zapuščino apostolom" ter je opat .i vsem umil noge v spomin evan-li gelijskega dogodka v dvorani i- zadnje večerje, mi pa smo odšli e iz samostana, da se pred večerjo e'malo sprehodimo; obredom v
mWBURGŠK[ POPOTNIK
(Dalje.)	no.
L. 1473. so napadli predvsem Koroško, na kar se opira zgodovinska povest: "Miklova Zala".
L. 1474. je pridrvel Ahmed paša na Muljavo pri Stični in zasužnjil okoli 4200 mož in žena, ostale pa pomoril. Bil je takrat tam semenj sv. Miklavža (povest Jurčiča: Jurij Kozjak
-	slovenski janičar.)
L. 1528. so spet kakor blisk pridrli nad Stično, ki je bila že nanovo pozidana pa tudi utrjena, tako, da je Turki niso mogli zavzeti in oropati; zato je pa okolica toliko več trpela. Ko so bili naslednjfe leto Turki pred Dunajem tepeni in odbiti, so na- " zaj grede divjali po Štajerski, ^ Kranjski in Hrvatski ter uničili 11 vse, kar so dosegli. Tudi Stična n tedaj ni vzdržala in Turki so sa- Cl mostan drugič riazdejali.	^
To je bilo tudi zadnjikrat, ker potem je slava polmeseca'b zašla.
Zatem je nastopila doba pro-testantizma, ki jo je Stična do- P bro prebila. Bilo je sicer nekaj j3 opatov, ki so bili naklonjeni novi c Lutrovi veri, vendar to ni imelo ^ resnih posledic in zgodovinarji ' prištevajo opata Lovrenca Rei-nerja celo med najvplivnejše ka- 11 toliške reformatorje te dobe; v s okolici Stične je bila namreč cela vrsta gradov z gospodarji lu- s teranske vere. Poznan je novo-meški prošt Polidor Montana, znani katoliški reformator, ki 's ga je vzgojil njegov stric, opat ^ iz Stične, p. Volbenk Neff. Ta- ( krat so lutrovci takole prisegali: c
. . kakor gotovo mi gotovo po- 's
magaj Bog in njegov sveti evan- ^
gel i j !"	8
o
, Razburjenje radi nove vere je s nekoliko poleglo in stički samo- p stan se je lepo razvijal, njegov |]j ugled je rastel, dokler ni zasedel j avstrijskega prestola cesar Jo- ^ žef II. Ta je smatral pokorščino r cerkve papežu za vmešavanje s tuje (papeževe) države v av- ] strijske razmere, v Jožefove i 'pravice; on ni priznaval cerkve ( za samostojno družbo z nadna. ^ ravnim smotrom, temveč jo je hotel popolna podrediti državi, i Po njegovem je bila glavna na- f loga cerkve, da pospešuje držav- j no korist ali "javni blagor". Trdil je, da je redovništvo člove- ( ška iznajdba, ker ga Kristus ni . potrdil. Zato je vse samostane, i ki se niso pečali z vzgojo mladi- ] ne ali delovali v smislu njegovih ] idej, kratkomalo razpustil, njih posestva in imovino pa prodal i ali zasegel v korist erarja (dr- | žavne blagajne).	|
Tudi Stično je Jožef II. obso-1] dil na smrt, čeprav so menihi z , vso vnemo podpirali ljudsko šol- i stvo in celo izdali slovenski ka- , tekizem. Vsi so se začudili, ko je • oktobra 1. 1784. prišel ta od- i lok. Takratni opat, baron Franc Taufrer iz Višnje gore in tudi drugi menihi, po večini vsi do- ■ mačini, so izjavili, da bodo poslej živeli in delovali kot posvetni duhovniki* Samostanske dra-' .gocenosti in opravo so razdelili [ (med razne župne cerkve. Dragocene knjige so poslali na Dunaj ' in v Ljubljano, kar pa so zelo^ zanikerno opravili, in se .je mnogo knjižnih dragocenosti, starin, i rokopisov in listin pogubilo in ; pokončalo. Komisar Schell, ki je i imel nalogo razpustiti samostan, je ponujal te stare knjige in! i pergamente knjigovezom, ki'pa; ; niso mogli ničesar uporabiti; ■ nato je to prodajal ,funt po eni i krajcar kramarjem in branjev-l cem kot makuleturo (papir za t zavijanje). Tako je bil arhiv in j . knjižnica Stiškega samostana, , ki sta spadala med najbogatejše! i v Avstriji, skoro ves-razvlečen, 1 in uničen, razven kar se ni ne-j
-	katerim menihom posrečilo, I a spraviti na varno dragocenih i knjig in drugih umetnin. Spo-
-	min na ta dogodek hrani danes i še stara narodna pesem: "Od v gorvzdignenia setiškega klo-i, 'štra". Cerkev je ostala naprej >, župna cerkev, duhovniki so bili a seveda posvetni in ne redovniki, i, ostalo poslopje pa so prevzele !-1 posvetne oblasti, ki so namestile
vPHv samostanov takrat ni
omejen samo na versko živ-
fie, ampak je segal tudi na v
gospodarstvo, promet,
|ovino, umetnost, sploh na vse p
duševnega in družabnega
fjjenja. Po pravici pravi duho- 11
f francoski pisatelj Montalem- 1;
er> da se mora Evropa za svojo ^
|iko zahvaliti le menihom.
jP Viških menihih trdijo stare
lne, da so iztrebili gozdove p
.Laščah in ob Krki "na baj- n
u" kjer so nasadili vinograde. 11
Kmetje — samostanski pod- 7'\
mki — niso toliko trpeli ka- 0
(f oni pod graščaki; tlaka je bi- b
i miIejša in tudi druge služno- L
bile hude, tako da so ta- Zi
prekali: "Pod krivo (opato. K
r Palico je dobro služiti." f . t(
Icna je bila skozi ves sred- rv 1 1 Vplf .,,.„. L J* najuglednejši samostan
f ,VaUjskem. Naklonjene so h bik , , Ijtospo svetne m cerkvene z;
lest^^6 *er ga obdarovale s po-
jei 1 1,1 ustanovami. Tako jim'
vojvoda Ulrik III. po-,1'
)je M pod L-iubel.iem P°d Po-|b , ' da v svojem gostišču |0 tel 0 sPrejemajo revne i)0- ^ Stiski menihi so tamkaj r Zevali cesto in gostinjec, p FPa se je ob strašnem potre- n L ^48. oboje močno poško-r^0, Da> »e je takrat zemlja 0 kakor se še ni od stvar-
} sveta, to nam potrjujejo ^ 'z onih časov, kjer bere- v ^a je bilo od Jadranske- 7l "i 0lMa do Donave porušenih 8 I est, mnogo cerkva in nad 40 1!
Ev'Gora Dobrač se -ie takrat 5
C "a V ziljsko dolino in pokri-'1 a(' !6 vasi in trgov. Hudo je " s| takrat in stiški menihi so v 8 ! f esreči plemenito vršili svo- , )i|jJolžnost.	' r
še ni bilo v deželi škofije, s % a Stična tudi cerkveno sre- t •E? in opat je imel blagoslav- s ifc'^fkvene paramente in ra- ž ^^ovska znamenja. Vse to c 1! V še do danes.	t
je bila samostanska;? •'N»4i!6lrb) vzgajali mladi na-fo,]ija 2a latinske šole in se je z ]. jl'^Stnost. To šolo omenja i 4et)i:?93. patriarh Barbo. Kot 1 1 fftian .111 kronist zgodovinsko 1 ''I Stir 'le cistercijan p. Bernard 1 »K J On je zapisoval v sa- i liše kroniko najimenit- ( 'eMe Zg°dovinske dogodke, za- i If', ^lrril''ih članov, listin, pra- ] 'His ?6Stev in Privilegijev. I '%ijaa tudi knjige sv. Gre- i Jf| k-.Liber moralium. Na kon- i fl1' el^.'^f' ki je .je opremil s ] 1' ;t»ii l^' slikarijami in inicijal- : črke), se je pod- : e C.®rnard, najmanjši izmed ; hi Kristusovih', ter še i n»l tp]j111 Prošnje: Kadar boš, či- ■ ' Htij ^ knjigo 'v roke, i J 1 prosim, mojega tru- ' Pomagaj z dobroto mo- h
'iflidj
e s trgovino so se pečali in t ^čij 0patija je imela veliko ' ^ s pristanišči ob Jadran-1 " "itie^0^11! bila je oproščena ^ h, it.tla mitnicah po vseh ce-^ t>ok|.'s° vodile k morju. " lelu !h 100 let po potresu je j idUj aše kraje nova nesreča. ^ 's t Turki. Nihče ni raču-^ '^ki strašnimi roparskimi % so prihrumeli kakor d ,Vse pokončali in po 11:iu kakor blisk odšli s \icna hitrih konjičih nazaj ^dežele.
i'it ^ maja 1. 1469 so Turki IjjJwveli v naše kraje; ^it i le ®rabeg. Ko so na-B' ^o Že tret->ič diviali pri ( ^ "apadli tudi Stično, ki utrjena. Opat Ulrik \ 2 nekaj brati pobegniti.
iW'lnihe 80 Turki ujeli, %]; k°njem za repe in jih ;Xli' Jm°stan so pa do tal }• kali tnik mesta Celja po-I	in koliko gorja je
KnQa Kranjskem in ,'n - J samostanov oro-Porušenih, redovniki in ■%k{ Pobiti' ali odgnani v 'H Cerkva porušenih, i,? gnanih v Turčijo, u vasi oropanih m ^ ll° Vs-, kamorkoli so prišli, ^L " P°žžano in opustoše-
Slika kaže del kakih 2000 mehikanskih farmarjev iz okolice mesta Matamoros, blizu ameriške meje, ki so nedavno navalili na javna poslopja v mestu in zahtevali, da mestni odborniki odstopijo.
Stran B
_____	_	PIERRE L'ERMITE |
'Deklica z odprtimi očmi'	j
....................................................................................................'	...................................:--skega izvirnika
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
r Stran 4
Petek, 9. augusta 1935 J ---——' j;
traj prišlo v stanje navadnega mrtvega trupla, so hitro dali zopet posebne inj«| cije, da preprečijo razkroj J — čez dve minuti je opic? oživela.
-o-
Prenagel odgovor. — 0®
"Ljuba moja, ti zapraviš cdj
premoženje za lepotila, ki !j
pa nič ne koristijo."
Ona: "Oho, to pa ni re!| =
Videti bi me moral brez nj'^pl * * * !
Med vajenci. — Oskar: ' '•J .
se moj mojster razjezi, po$j § ne rdeč ko kuhan rak."
Benjamin: Čudno. če se P; moj mojster razjezi, zar«" jaz po obeh straneh."
Na jzanimivejše vesti |
Amer. Slovencu: čitajte R"' n _.>«<
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, bi radi voznika za selitev, ali PJ drug prevoz, tedaj me pokličite ®| telefon.
JOHN ŽELEZNIKA?
Auto Truki za splošni pre»( v,
2045 West 23rd Street, Chicago," p, _Tel. Canal 4534 _ j t)j
In konec je živahnega vrvenja na ulici, na voglu pri pošti.
In konec je veselih, svetlobojnih družb, dolgih izprehodov z vozovi, na kolesu, na le Goa, na vrh Devina, Elouxov ali Barba-tre...
Gozda La Chaise ne poživljajo več sivi oslički. Hotel Saint-Paul, kjer poleti vse šumi od veselih pojedin ... hotel Saint-Paul postane miren samostan, v čigar u-branosti hodi častita mati z neslišnimi koraki ter streže redkim pobožnim popotnikom, ki se izgubijo tja, da se posvetijo sa-movanju.
Tudi kapelica, kjer sta se poročila Dominik in Lolita je zaprta... in zvon spi svoje težko spar.je v svoji z mahom obrasli lini.
Obala de Domes izgleda kakor puščava, ki ima na robu vabeče kabine ...
In leseni pomol, ki se med sezono vsak dan dvakrat napolni... pomol, kamor morata radi prevelikega navala orožnik in carinik včasih prepovedati dohod, se izteguje v morje kakor velika mrtva roka, ki ne drži več žive duše.	i
In ni ga očesa, ki bi motrilo obzorje, da odkrije v daljavi dim parnika iz Ponica ali onega iz Pouliquena.
Trava raste na stezah, ki so obsenčene s starimi hrasti in mimozami; pesek v An-se Rouge, v Louzeauxih in v la Claire ne i kaže več sledov tisočev in tisočev deških in dekliških nog, neznatnih človeških morskih rakov ...
Jesen je ... Zima je ... Pomlad s kratkim prebujenjem kadar mimoze cveto, potem spet zasanja spanje... a to je le še dremanje, spanje bitij, ki slišijo iz daljave silni klic solnca in se pripravljajo na popolno prebujenje.
To prezimovanje, ki je tako prijetno tistim, ki menijo da "mački raste rep, ne da bi ga trebalo vleči", je vsako leto na novo togotilo prekipevajočo nrav tete Cecilije.
Tako je bila torej naravnost navdušena, da je prejela vabilo naj uredi "Staro Rakovico" ... Bil je žarek luči... ozna-nenje, da se naposled zopet začenja sezona, in da bo imela spet priliko koristno uporabiti zadržano in morečo ognjevitost svojih pet in štirideset pomladi. Rolanda pa čuti praznoto v duši. Brez posebnega navdušenja hodi po hodnikih stare hiše in posluša samogovor svoje tetke:
"Dobro kupčijo je napravil gospod duhovnik ... Izpod sto tisoč frankov bi mu mojster Renaul dan današnji ne sezidal take hiše. On je pa dal zanjo dvajset tisoč... Poglej to zidovje ... Najmanj meter so široke stene!... Pa dvorišče!... In kuhinje!.. "Kje pa bo kapelica?" V skladišču soli. Prostor sem že zaznamovala. Škoda, da imajo tla na nekaterih mestih madeže, ki jih ni mogoče več osnažiti. Pojdiva, v prvo nastropje, od koder je lep razgled." —
Res je bil od ondod razgled nekaj vreden. S podstrešja je bil sicer še lepši, toda teta Cecilija, ki je bila. nekoliko široka, si ni upala skozi ozko odprtino, ki je peljala na vrh. Rolanda sama je splezala gori.
Ves otok se razteza pod opazovalcem od zgoraj kakor relief. V bližini značilna
cerkev, stara trdnjava z dvema stolpičema na strehi... priča nekdanjih neštetih junaških in divjih prizorov ... Ob vznožju obzidja je bil ustreljen elbski paladin, sedeč na stolu, ker je bil brez nog, in še zdaj počiva tam, med cerkvijo in starimi vrati.
Malo dalje od te zelene ploskve so gozdovi.
Na levi leži les Eloux in le'pinski gozd.
"V sredi" vsega tega, kakor je dejal sveti Frančišek Šaleški, pa so barbatreški in la guerierški mlini na veter.
Tako se otok odpira Rolandinim očem... Otok, ki je njen otok, v svoji slikoviti obliki podoben rebru ... Kajti rokav gre po ravnem traku zemlje od la Fosse do le Gueriniere ... otožna, divja pot med dvema morjema ... In rebrno mast tvori baš mesto Noirmoutier s svojimi strehami iz okrogle rimske opeke, obložene z zlatim mahom, in kupčasto ogledalo solarnic, v katerih se danes zrcali lepo julijsko soln-ce...
Rolando je prevzela bajnost tega pogleda,-ki ga prekrasno obdaja v azuru in smaragdu neskončnost valov. Otok je podoben ladji, katere sprednji del bi bil jezik kopnega, imenovan la Fosse, a vrtinec krmila valovi in tok, ki gre v smeri otoka Yen.
Toda kljub vsej tej krasoti iščejo Rolan-dine oči nekaj drugega ... najti si žele tam doli, poleg skupine borov dolgo, ravno, dobro znano streho.
Ali bo ta streha kedaj njena?
Strašno vprašanje za dekletovo srce L. Kajti njena sreča ali nesreča se začenja z dnem poroke; če je razprostrla svoje roke v objem moža svojih sanj, ali — groza — drugemu ... sebičnežu ... skopuhu ... nestanovitnežu ... bedaku ... neotesancu ... tistemu, ki se žal, prepogosto razkrije takega.
Je li bil Filbert mož njenih sanj ?
Da in ne.
Bil je mož njenih sanj... toda nikakor ne vseh njenih sanj.
Mož njenih sanj po svoji poštenosti, odkritosti in svoji ljubezni. Pri njem je ne čaka nobeno presenečenje; pozna in ceni j ga izza rane mladosti.
Kolika varnost!
Toda Filbert je kakor vsakdanji kruh ... tisti, ki ga od nekdaj je ... tisti, po katerem ima samo poseči, pa je njen ... tisti, ki ga brez težav doseže in ki zato ne zbuja njenega poželenja.
In — kakor je pač zagonetno žensko srce — Rolanda je sanjarila še o nečem drugem . .. o neznancu, ki bi bil kakor nova stran v knjigi... kakor neznan pojav ... o nekom, ki bi bil potica mesto vsakdanjega kruha.
Resnično, prav ta nedoločena predstava ji je prav iz najbolj skritega njenega kotička branila izreči Filbertu pred tednom dni odločilno besedo.
Ko ji je tistega večera prigovarjala teta Cecilija, naj se ne prenagli... naj premisli ... da se utegne nemara pojaviti še kak princ v blesteči opravi, iz neznanih dalj, da jo odvede v sanjsko deželo... je ta enostavni nasvet proti njeni volji odjeknil globoko v njenem preprostem, ne časti željnem srcu.
(Dalje)
=TISKOVINE=
«vse vrste za društva, trgovce in
obrtnike izdeluje lično in točno	###
Slovenska tiskar nfa<
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
POGLED V AFRIKO
kjer kuhajo politično vreme
Ni dolgo tega, ko sem se vkr- t cal na italijanski parnik v Mom- s bassi, da se odpeljem v Evropo t po desetletnem delovanju v ko- 1 lonijah. Tretjega dne smo do- ■fc speli v Mogadišu, ki je najvaž- i neje pristanišče ital. Somalije, r Ko pogledaš na luko, vidiš da je \ vse z naglico zaposleno z voja- 1 škimi pripravami. Petnajst par- i nikov je pripeljalo vojaštvo. i Vojna letala so brnela v ozračju, s Moštvo nekega tovornega par- j nika si je preganjalo dolgčas z lovom na some (morske volkove) J in zares so ujeli velikanski t eksemplar. Tega ljudožrca so na- c glo ustrelili in ga potegnili na j krov.	i
Pomorska policija je prišla na našo ladjo; kdorkoli je hotel na suho, si je moral izprositi dovo- s jljenje. Na tisoče vojakov si je de- i lalo šotore na vročem pesku Mo- 1 gadiša, v pekočih žarkih tropič- j nega sonca. Saj si ni moči misliti, ; da bi bil na svetu še kje kak ,1 kraj, ki bi bil bolj gol, bolj brez-': upen, bolj od vročine ožgan, ka- < kor je Mogadišu. — Na ladjo je prišel angleški časnikar s sprem- ( Ijevalcem. Neki list ju je poslal, da bosta poročala o italijansko- . abesinskih dogodkih. Dotlej smo bili na ladji samo kolonisti s Kenije in Ugande. Zdaj je prišlo še 150 italijanskih vojakov. Bolnike in ranjence so pripeljali z majhnimi čolni. Položili so jih v mreže, žerjav jih je potegnila j kvišku in namestili so jih v bolniški oddelek parnika. Cez 24 ur smo odsopihali. Štiri dni nam je bilo lepo na krovu, nato smo dospeli v Massano. Ta luka je žarišče vseh italijanskih, velikanskih priprav za vojno. Asmara, Jglavno mesto Eritreje, leži za jkakih 120 km v stran in je z železnico v stiku z obrežjem. V Inki so se gnetle vojaške prevozne ladje, tovorni parniki in bojne ladje. Ladje, ki so priplule za nami, so morale počakati zunaj, dokler niso dobile prostor. Med temi ladjami je bil razkošni parnik z 22.000 tonami, ki ga je laška vlada rekvirirala za prevoz vojaških čet. Vzdolž obrežja so se grmadile velikanske gore vojnega materijala vseh vrst: lesa za barake, železnih stebrov, bodičaste žice, tračnic za ozkotirne vlake, živil za armado, o-,1'ožja, municije, cementa in katrana, pločevin, tovornih vozov in drugih bojnih priprav. Z ladje poleg nas so izkrcavali mule, ki so jih z žerjavi spuščali nizdol. Neznansko klaverne so bile te živali, a udane v svojo hudo usodo. Malo dalje je hitelo 140 vojakov na suho. Nekaj predpo-topnih arabskih džunk (čolničev) je bilo na verigah kraj zidu. Nedaleč so stali oklopni tanki, strogo zastraženi. Komaj je nekdo izmed nas dvignil fotografski aparat, že je bila pri
or. j. e. mm
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO I CELI DAN V URADU.
- rojak! SLOVENCI!
Kadar želite o. Mfe^r k.rasiti Brobove svoji jI jih dragih, ne poza-Ji . £ bite' da imate na alsŽSPIIl.. razP°lago lastnega •- rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam •
Kadarkoli nameravate kupiti na-podpisanega za vsa pojasnila in za grobni spominski kamen, pišite na cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. '	Telefon 2 - 4787
Mk. i iimi i i .ii«——— .................................
njem vojaška patrulja. Videli smo tudi ameriške tovorne avtomobile. Ordonance na motornih < kolesih so divjale križem kražem -"fekozi gnečo, medtem ko so se morali velikanski Fordovi avto- } mobili hočeš nočeš prilagoditi . polževi počasnosti vozil š kame- <5 lami. Skozi ves ta metež, trušč j-in hrušč je donelo, enakomerno, Jj žalobno popevanje domačinov, ki so polagali tovore na žerjave in jih razkladali.
Nekdo izmed nas je šel na po- T što, da bi kupil znamke. Stati je jj moral v kačasti vrsti več ko uro 1 dolgo in suvali in brcali so ga
i
sem in tja, da je bil primoran napol nezavesten vrniti se k nam — pa brez znamk.
Ko smo bili vsi na krovu, smo j se zabavali s tem, da smo metali i novce malim zamorčkom v vodo. I. Ko so se dvigali iz vode, so za,' morčki držali novce v rokah in . jih devali drugim v usta. Ko so , I bila usta nagačeno polna, so po-I skakali v čolnič in odveslali k | drugi ladji.
Še zmeraj so se valile množice Italijanov na parnik. Vojaki in delavci so polegli po hodnikih tretjega razreda, izrabili so sleherni kotiček. — Pozno popoldne so se odprle nebesne zatvornice in kot bi mignil, je vse plavalo v vodi. Ozračje se je ohladilo. Pristanišče je bilo pod vodo, ne-jskončne množice cementa, kupi jkrme — vse je bilo premočeno.
Težko je, da bi se mogel člo-: vek zamisliti v to, kako bi bil narod, kakršni so Abesinci, pod-. jarmi j en. Kaj zmore armada, pa . če je še tako oskrbljena in izvež-bana z evropskimi pripomočki, 'spričo te daljne daljne dežele, ki je brez potov, brez vode in polna . skalovja! Kakor so pripovedova-tli italijanski častniki, bi se v de-, ževni dobi, septembra meseca, . začela ofenziva. Splošno so prepričani, da se vojaški sili Itali-[ janov, zlasti še zračnim napa-. dom, Abesinci ne bodo mogli > delj upirati ko 8 do 4 mesece. . Drugi pa si prišepetavajo, da bo l j ta italijanski vojaški pohod ko j tista Napoleonova pot v Rusijo... . A kdo bi mogel prerokovati, kak-
[	IZŠEL JE	^
I. zvezek pesmi
,	pod naslovom
3 "Iz življenja 1 za življenje" i
ej zložil Ivan Zupan
>■ urednik "Glasila K. S. K. J." §1
CENA LIČNO VEZANE iff
KNJIGE $1.25 S POŠTNINO H VRED.
Naroča se pri:
IVANU ZUPANU
e 493 E. 120th St., Cleveland, Ohio 1
l_	Dobi se tudi v
'i	KNJIGARNI
"AMER. SLOVENEC"
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Sedanje in bodoče gospodinje!	J
PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knji£e' ^ ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, | ^
SESTRE M. FELICITE KALINŠEK	^
- VELIKA--^ J
"SLOVENSKA KUHARICA 1
i ' I
Obsega ?28 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, ve#»v!l
v celo platno.	sij
CENA $5.00	h
_^____!>
Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi.
obžudr
iranja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA nA p0- l0, DIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in ZUfrp 'i
dinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENJ
..............__............................ -—■— ;
Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo!	[*t
Naroča se od:	? !
r
Knjigarna Amerikanski Slovenec	, S
flL
1849 W. Cermak Rd.	Chicago,
Phone: 2575 in 2743
ANTON NEM ANIC H & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
P © Z O M !
Illlll KDOR HOČE DOBRO PIVO PlTl :—— SI GA MORA PRI
John Mochevarl
NAROČITI!
West Side Distributor of Monarch 1
2215 W. 23rd Street, Tel. Canal
CHICAGO, ILLINOIS _______.__>
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
— PHYSICIAN & SURGEON —
Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Da'1'' Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only.	.
Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin j>7$y Phone Canal 9694—9695
DR. RAY A. OLECH,
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road	<
Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday. F day and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. ^^
gQSTlC BROTHERS
— SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 969^
sna usoda je namenjena poedi-nim narodom!
-o-
ZANIMIV POIZKUS Z OPICO
Los Angeles, Čal. — Tukajšnji 32 letni kemist, dr. Ralph Willard, poroča o zanimivem poizkusu, ki ga je izvrši! nad neko opico in potom katerega upa, da bo našel način sigurne ozdravitve za jetiko, raka in podobne bolezni, namreč potom zmrznjerya. Poizkus se je pričel v četrtek zadnjega tedna in sicer s tem, da so opico z etrom umorili, na kar so ji dali posebne injekcije, da so preprečili strjenje krvi. Willard in njegovi pomočniki so nato urno delali, da preprečijo tudi razpadanje trupla in v ta namen so ga postavili v položaj, da je zmrznilo in postalo trdo kot kamen. Tri dni je nato ostalo truplo v prostoru s temperaturo 20 stopinj pod ničlo. V nedeljo zju_ traj je sledil višek poizkusa. Truplo so vzeli iz mrzlega [prostora in ga postavili v gor-kega, kjer se je počasi začelo tajati. Ko je v ponedeljek z ju-