LETO SV.
LJUBLJANA, 29. MAJA 1926.
STEV. 24.
fcMOČNlNA'ZA’IVCOSLA-VDO'ČETHTLETNp-OlN-15* CELOLETNO-DIN-OO/Z A-INOZEMSTVO 1E DODATI
»OiTNlNO/OGLASI'*>6 ženikv/ posamezna It e v i lk A • p o - 01N • 150'
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 ’
A
D
s
/A\
K5
VREDN!{tVO IN VPRAVA y •'VČITEL1SKI ‘TISKARNI/
k rokopisi • Se Ne vrA-
& XAlO/ANONIMNI DO-*P!$I * $E • NE • PglOBČV -lElO/POSTNlNA PLAČANA V* GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
t
France Šlajpah
I. obl. tajnik
1. VI. 1924.
■J*	t
Stanko Žnidaršič Žarko Boltavzar
obl. četnik
glavar Orjune Šiška
Borci padli na braniku Nacije pred navalom komunizma na tragični, a slavni 1. junij 1924, ko je razvila Orjuna Trbovlje svoj jugoslovenski prapor.
Junaki! Orjuna stoji zvesta Vaši oporoki iia mrtvih stražah in verno čuva poganjajočo žetev Vaše dragocene setve. Prapori, ki ste jih ohranili Vi pred grabežljivimi rokami napadalcev, kljubujejo vsem viharjem in ni več daleč dan, ko pohitimo z i^jimi na čelu do končne Zmage ali junaške Smrti!
Vitezi molka, spavajte mirno! Orjuna je razumela Vaš ukaz in znak svojega poslanstva. V molku bo čakala dne, ko bo Beseda zamrla nia Vaših nemih ustnicah, izšla in se vrgla do
nebes ter ukazala z Vašo voljo in pogumom prežetim, iia zadnjo pot J&oPavelicanja po Pasijonu, ki ste ga Vi započeli na krvavih trboveljskih ulicah.
{■ ■ ■
Slava Vam in večnaja pamjat!
Na razpust, gospodie....
Radltavd zahtevalo razpust Orjune.
Obhajamo drugo obletnico odkar je troiica naših najidealnejših bratov izdihnila P od navalom komunizma svoie junaške duše. Komunizem ie danes strt, ali Da se ie Drihrulil pod olaščkom loialnosti in državljanske zvestobe. Potajil se le tudi oni moskovitsfci radičevski sel jaški boljševizem zibog koieea ie bila upravičeno razpuščena bivša stranka hrvatskih čudotvornih mirotvor-cev. To licemersko potaienie ie bilo izvršeno s toliko spretnostjo da ie prevarilo skoro slehernega in da ie med naivno dobročutnimi Jugo-sloveni nasedlo naimani 80 odstotkov temu izpreobrnienju.
Obstoje oa neovrgljivi znaki, da ta stranka ni odkrito obračunala s svojo temno preteklostjo in da fiTOji se, vedno neke or ikri te namene, navzlic vsem iziavam in deklaracijam njeniii voditeljev.
Eden teh znakov je brezerimerilo sovraštvo proti Onimi. ki navdaja pristaše te stranke. Od treska. ko so po izhodu iz rune Stone’ »red obliičjp. Krone. Pa do da-„‘n..ie bilo čuti iz ni'ih ust nepretr-nrinnoeri?° zahtev in obljub, da se nvn kt raft>usti in Orjunaše.'Poza-n slehern6rn shodu je njihov zgovorni lea<ier naelašal brezDO-membnost J^osiove-nstVci. vm dru-gi strani Da zahteval, da se nosite-liico tega pokreta razpusti in zatre. Ni je bilo vladne krize Dri kateri bi ne, bilo od strani radičevcev zahtevan razpust Orjune. Dočim So bili
v vs°h driieih mešetarijah neizmerno DOOustlsiVi. so obstajali baš pri tei točki neizprosno trdi.
, Sprejeli so zbog tega ooetovano zagotovilo; da bo ta njihova vroča želia izDolnjena in da bo Orjuna razpuščena. Podpisani so bili že celo tozadevni akti ki na Sn romali v koš radi veta ored katerim le moral kloniti brezpogojno Veliki mučenik hrvatske"a seliaškeca naroda.
Zakal se je ta močna sila tolikanj zavzela Za Orjuno. o tem bo govorila zgodovina: kakor o vseh nienih delili: ki so vse drugačne cene nego stranke habsburškega h'm-nopojca. Dejstvo ie. da ni bilo najti Dri vseh osemnajstih vladah ene. ki bi imela dovoli poguma načeti z rušenjem Oriu«e in nienega vztrajnega ter uspešnega oroDagirania edin-stva države in naciie. Bila ie marsikomu bodeč trn v neti. vendar je doslej še ni bilo roke. katera bi ga riskirala izvleči.
Vstal pa ie sedai končno mož s čutaro in izrekel, da bo razpustil Orjuno. ker ie v veliki meri do njeni zaslugi pričela zahajati njegova Zvezda. Direkten povod ie — »atentat v Stari Pazovi«. Ukrenieno fe vse. treba .v samo še podpisa in Orjuna ii' bila!
O »atentatu« na vzvišeno osebo bodečega dirigenta kvarteta S. H. S. B. govorimo na drugem mestu. Ugotavljamo pa. da bi bil razoust Orju-ne zboe tega morda namišljenega atentata absurd, ki zlia stati naše Političark še težke izkušnje. Orju-naši niso komunisti ali mirotvorci z ldeiami. katere so za silo rastle s po-mocio moskovskih in rimskih Dro-paeandnih fondov. Nilh idei« so plod trolicnia in izkušeni najboljših sinov
te zemlie m krik protesta celega naroda ki vidi uničevanje njegovih naivečiih dobrin in nridobitev ste-čenih s tolikimi žrtvami po onih. ki so mu bili dosedai samn v nesrečo tn propast.
Orjuna se danes istoveti z Jugo-slovenstvom. ki ie "ostalo no vseh preganjanjih in zatiranjih že pravcata vera s fanatičnimi verniki, ki so s heroiičnim umiranjem dokazali, da ie Orjuna prelomila s Dreteklostjo naroda tlačanov in da se v nienih vrstah porajajo liudie. ki so oriDrav-ljeni tudi za eno samo žal besedo proti svoji organizaciji žrtvovati brez pomišljanja svoja mladosti kipeča življenja. In to organizacijo ljudi, koiih nihče ne bo premišljal niti za hip zapustiti vse svoie dobrine in se za niene cilj e žrtvovati, skušajo razpustiti liudie kateri so neštetič izpreminiah svoie nazore In politiko le zavoljo včasih naftntai-malneiših osebno materielnih koristi.
Orjuna se razpusta ne plašii. ne go naravnost veseli ker bo v tistem binii šele lahko dokazala. rta je na veliko žalost nienih voditeliev danes še veliko boli potrebna, kakor te bila pred petimi leti ko ie zavihral nlen prvi prapor ob modrem Jadranu. Dokumentirala pa bo lahko brez pomišljanja i vso ono silno moč. ki io ie doslei akumulirala v svojih četni" škili sekcijah.
Gospodje žive morda v dobri veri. da bi z razpustom Orjune nri-šli samo za pol koraka bližje uresnj” čitvi niihovih temnih načrtov. Uver-leni bodite rovari;, da ne boste v tei smeri napredovali niti za las. ker
tega ne bomo mi nikdar dopustni, če nas tisočkrat razpustite. Položene zakletve da bomo glasom naših pravil branili enotnost in nerazdeljivost države z vsemi duševnimi in fizičnimi silami, ne morete naralizi-rati vi z vsemi dr. Pernarii in žan-darmeriio cele zemlie. Eksperimentirale bo preneseno na vaše grbe in vašo kožo. na kateri bomo polagali končni obračun za našo razpustitev. Oriunaši smo pripravljeni in privajeni na vse! Videli bomo. kdo bo odnehal in kdo bo znal lepše in odločneje umirati ko bo Šlo za enotnost in nedelivost naroda in države!
Gorje Vam p« razpustu Oriune! Gorfe Vam. kadar bomo nosili znake obrnjene proti srcu in kadar bo iz naših gumbnic gledal bezizrazni ščitek našega znaka v sramotni dan! Gorjp Vam kadar bodo naši oonostii. okrvavljeni, s slavo ovenčani s poljubi naših umirajočih borcev blagoslovljeni prapori zazidani v osrčie naših gora na severu In lugu! Neprestano nas bo žgal naš troboini znak do srca samega, neprestano bodo naši zazidani praoori hrepeneli po luči dneva, neprestano bomo škripali z zobmi nad sramoto da državne barve naših praporov ne moreio svobodno vihrati v svobodni domovini!
Gorje Vam oismarii bi farizej', koritarii ih korupcionisti. gadia zalega in pobeljeni grobovi! Spoštujemo zakone, na oprezu Da bomo. da ne boste nikdar pod njihovo zaščito rušili temeljev edinstva naroda in nedeljivosti države. Smešno nam Je Vaše sovraštvo do Oriune. drag hi mil nam te Vaš strah!
Oderiunt dum metuant — naj nas le sovražijo, samo da se na« boje! To ip naše geslo in verujte VI. ki hočete s^dai z umazanim) rokami erabiti do naših kristalnočistih nra-porlh. da bomo parirali vsak Vaš udarec tako po naši organizaciji kakor 00 enotnosti države. Vrnili ga bomo deseterno. kajti zakleli smo se. da ho absolutno zavladal federalizem separatizem hi komunizem samo preko naših truoel!
Po razpustu bomo krotki, kot golobi in zviti kot kače. da Vam bodo blazine v »Damin trde kot kamen. da Vam bodo svinčeno težki sni preganjali spanec z Vaših oči. Gorie Vam, ko bomo sneli firmo in pričeli 7, našo akcijo nelegalno izpod zemlie. izza plota, itzza zidu. odkoder šedai pošiljate Vi svoie strupene puščice na nas!
Na razpust gospoda, toda gorje Vam! V. A. P.
„Atentat“ na Radiča.
O atentatu na predsednika Ur-, vatske seliačke stranke ie dovelj izčrpno poročalo že naše dnevno časopisje. Iz izpovedi atentatorja Slavka Mikica je razvidno, da ie naDravil atentat samovoljno in da ie le hotel junaškemu runašu malo pokaditi s smodnikovim dimom, Zato so napori radičevcev. da bi zbog
tega neresnega atentata izkonstru-iralij vzrok za razpustitev Orjune zelo neresni. Priobčujemo izjavo Oblastnega odbora Vojvodinskih Orjun. ki dokazuie sporedno 7 izjavami Slavka Mikica, da nima Or-iuna s tem atentatom nikakih vezi. Iziava se glasi:	:	1	y
r
Stran 2.
•ORJUNA«
IZJAVA OR.IUN VOJVODINE.
Organizacija iugoslovenskih nacionalista smatrala je e. Stjepana Radiča kot nosilca hrvatstke separatistične ideologije, izven mei njegovega etničnega teritorija, samo kot neko atrakciisko središče za zbiranie vseh onih. ki ne ljubijo te države v prvem Tedu Nemcev, Madžarov in bivših komunistov med Srbi 'm Slovaki. Dosledno temu svojemu naziranin ie onemogočila prvi Radičev upad v Srem 1. 1924. v St. Pazovi. Plačala ie to s smrtjo dobrovoljca Rade Uroševi-ca, katerega ie zahrbtno ubila ra-dičevsko-komimistična banda. Odkar so po famoznem sporazumu radikali začeli s celokupnim državnim aparatom in svoio izvršno oboroženo silo države varovati Radičeve defetistične sprehode- po Voj-
vodini. smo mi ustavili pojedine akcije, organizuioč mase in zbirajoč sile za skorajšnji končni obračun z razširjenim separatističnim blokom. Zozdrom na to. organizacija nima veze z dogodki v St. Pazovi fn Somboru in ako tudi antiiu-goslovenska. nemoralna m nesod-jalna politika sedanjega režima povzroča še težje hi razumljivejše slučaje.
Dobroslav Jevdevič.
direktor »Viidovdana« in politični tajnik vojvodinskih Oriun.
O osebi atentatorja bodi povedano da i-zhaia iz strogo nacionalne
hercegovinske družine, koii posamezni člani so se ves čas voine borili na strani Srbije prott Avstriji. En sin je bil častnik in je prešel k Srbom s celim svojim vodoan. Drug!
Pa ie pozneje pobegnil m umrl v vrstah srbske vojske Pri umikanju nekje v okolici Prizrena. Oče pa je ob orilki demonstracij, ki so tih priredili »šuckoraši« m mofaamedancl proti Srbom ustrelil, braneč pred nihni svoio hišo. enega teh demonstrantov. Bil ie obsojen ored divizijskim voinim sodiščem m opremljen v petrovaradinske kazemate, kjer ie ostal do razsula Avstrije. Mikič sam ie zelo odločen človek in ie soreiel aretacijo povsem mirno. Skrbi ga samo. kai bo dejalo nieeovo četniško vodstvo fn da ne bi zbog njegove nepremišljenosti trpela organizacija. O osebnih posledicah. ki mu Drete po tem činu Pa tih smeie prejema na svoie rame in pravi, da se ni rodil tam. kjer se žabe leželo.
Gospodarstvo — obrt te na robu propada. Davčni viiak z neznosno silo pritiska na kmeta-obrtnika in liudstvo strahoma gleda v bodočnost ter se povprašuje, kai bo. če bo šlo tako dalie. Zaman išče pomoči pri tistih, ki Srn dolgo vrsto let zaupa krogliee. Kmet ie prisiljen prodati zadnji rep živine iz hleva prisjlien *e odprodati najpotrebnejše da Se reši naraščajočih dolgov in bobna Zastonj so prošnie trpinov, kai pač briga gospode beda in propast tistih, ki so iib spra-vUi do polhih, korit. Ti. ki bi lahko odpomogli bedi. teh fo ne briga, tiste na. ki se bore z vso silo za dobrobit kmeta-delavca proklinjaio in blatijo po časopisju. V agitacijski voz vprezaio "tudi duhovščino, da raz prižnic udriha po naprednih — nacionalnih organizacijah, češ. da so vsi v zvezi s hudičem. Prepovedujejo ooset naprednih hiš gostilen in trgovin s nodlimi in samo klerikalcem dopustnimi sredstvi ubijajo naše napredno obrtništvo, ki ie že itak na robu propada. Groze, da kdor ie naročen ali samo bere napredno časopisje, da ga ne bodo prevideli s svetotaistvi. ijm odrekajo ookoo na blagoslovljenem pokopališču br.e7. duhovnika i» žv<
T i..	  j*	a	_	:.,/i
n.la. Liudstvo ie do skrajnih me; zbegano.
Krška dolina le znana širom domovine Po svoji klerikalni vzgoji. Skozi desetletja iih drži klerikalna stranka potom duhovščine v kleščah. da ie že težko prodreti. Pri nas se že od razsula bore razna društva in organizacije da bi vsaj delno privedle liudstvo. posebno mladino na pravo not in io pripravili resno za boi proti separatizmu. Ravno v tem pogledu ima Oriuna vCflke zasluge. Ljudstvo se oz5ra v nas z nekim zauoanieni vidi Dač naše delo ra pravico ki zatirane. In čim večil so naši usnehf tem hujši ie terorizem nasprotnikov, ko izbregledavaio. da bo kmalu konec niih slave hi moči.
-	Kaj vse si klerikalci uoajo naprtiti kmetu, nai jasno priča sledeče:
Za narod ...
Pri nas imamo precei obsežno župnišče. Samo v prvem nadstropju je poleg 15 m dolgega hodnika — še 8 sob. Dokler ie gospodaril rajni g. dekan ie bilo župnišče v najlepšem redu. Vsako naimamšo poškodbo ie popravil sproti, saj ie imel aaileoše posestvo daleč naokoli — ter obvaroval farane bremen. Ko Pa le vsled starosti onemogel, je prevzel' pred kakimi 10 leti uprav-ništvo sedanji dekan in zanemarili šo župnišče, ki ie bilo krito z deščicami. Ker skoro deset let niso bile primerno oskrbovane ie pričela vlaga prodirati v podstrešje, da so pregnili skoro vsi strooi Farani so dekana večkrat opozorili na to. toda on iih ie tolažil, bo že. bo že. Med tem časom oa si ie preuredil hleve za govedo in konie. napravil razne shrambe za kočijo in vozove ter sezidal najmodernejše hleve in kopališče za prašiče. — Sedaj hočejo popravljati in zidati. Sklicana ie bila komisija, v katero so bili povabljeni občinski odborniki, ki ne spadajo v našo faro. Načrt ip. bil sprejet z večino klerikalnih glasov. Po načrtu so cenili, da bo adaptacija ‘ stala ca. 3,000.000 kron Ko pa se ie to razvedelo med ljudstvom ie ^vladalo silno, ogorčeni**, in- hzzva-7f Še pri tako vernih klerikalnih ovčicah oster odpor. Da bi ublažil nerazpoloženie ljudstva, ie g. dekan izjavil raz prižnice:	»Govori
se. dn bo poprava iarovža stala tri milijone. Pa to ni res Kdor to razširja ie lažnivec.« Obenem oa so bile iz vodstva lansirane vesti, da bo stalo vse skupaj borih 300.000 K. Naprednjaki, katerim ie mar dobrobit in otaišanie bremen ljudstvu so vložili protest, toda bil ie odbit. Na konkurenčni razpravi Pa se ie izkazalo. da ho vsota natbrže Še znatno prekoračena. Bilo ie več ponudnikov.
Vse to si »špogajo« gospodje s pomočjo klerikalne stranke, stranke ki se tako često baha. kai Hi koliko ie že storila za našega kmeta. Nr tim dovoli, da z večnimi hutska-nh ubiialo vero in ljubezen do svojega bližnjega, hočejo nam očistiti tudi žepe. Ali ni to vnebovoljoči
greh. da v teh' težkih' časih, ko živi naše liudstvo v skraino mizernih razmerah, dovolijo klerikalci svojemu vodij tak luksus. Naravnost gnus nas popade, če primerjamo revščino po vaseh in udobnost farov-ške gospode. MaK kmet Si ne more privoščiti in popraviti nfti najpotrebnejšega. Gospodar s svoio včasih 10-člansko družino soi v eni sobi. v kateri ni več prostora kot za postelj in mizo — otroci do tleh. stari oče — mati na na mesto Počitka. se morata zadovoljite s oečlo. In zadovoljni so vsi. čeprav se bore za vsak košček kruha od zore do mraka, samo da pridelajo toliko, da se preživijo. In take reveže stiskalo do mozga in ne pomislijo da bo vse to zidano s krvavimi žuli? tega revnega kmeta-delavca. Ne smili se jim bedna deca. ko bo morala vsled pomanjkanja zmrzovati. Marsikatera solza se bo otrnila po velem od solnca ožganem licu. marsikatera kletev bo padla, ko bo treba prispe" vati in si utrgavati že itak pičel in trd kruh.	Vl
In še to.
V	preteklem letu ie bila dozidana nova šola v ŽVirčah. Bila ie zelo potrebna, ker otroci so morali ure
mladež m' v zdravje in napredek, če mora v dežiu in snegu tako daleč. In sedaj, ko ie šola dograjena, se ie dobil eden izmed tukajšnjih klerikalcev. k; ie bil tako nesramen da se ie v »Slovencu« obregnil na prav podel način. češ. čemu ie treba za 40 otrok zidati šolo. kdo bo plačeval davke v teh težkih časih itd. Proti koncu članka Da se baha kako lepo napreduje delo uri župnišču in kako sila potrebno da ie to bilo.
Vidite, s tako brezobzirno nesramnostjo izigravajo klerikalci našega kmeta. Za 40 otrok, za te pač ni treba šole. ampak farovž — to ie seveda za vzgoio naše mladine neprecenljivega pomena. Tu bo črpal naš kmet — naša mladina duha iugoslovenskega in se vzgajala v naprednem, državnem duhu kot ie to no farovžih že od pamtiveka v praksi.	S.	F.
Zadnje narodno štetie ie pokazar Io. da ie v Kočevju dve tretjini Slovencev in ie ena tretjina Nemcev. Vendar kake razmere vladajo tul Ko čitamo časopise, ki prinašajo vesti o razmerah v katerih žive na-
Razmere v Kofevlu.
»
ši bratje onkrai mei in ko čitamo »Gotscheer Zeitung« fn gledamo početie Nemcev, se nam tihi gnev veča in veča in ne bo čudno, če bo posoda potrpljenja tudi tu enkrat polna.
Mesto ima Že na zunal popolnoma nemško lice. Nemški napisi na prvem mestu, na mnogih mestih pri zagrtzencih celo samo nemški ali
pa ie slovenski spacan in skrit v kakem kotičku. — »Gesangvereta*
ima nemoteno svoje vale. »Tumve-rehr« propagira enkrat pod firmo »Svoboda«, drugič zopet kot »Soor.t-verein«. Naižalostneiše deistvo pri tem je. da liudstvo dopušča, da šolska deca zahaja k telovadbi »Thurn-vereina«, sai ie vendar, v kolikor smo informirani, to Dreix>vedano. Gimnazijci vSai ne zahaiaio k tej telovadbi — med tem ko le Marijinemu domu tudls k srcu orirastla.
Opozarjamo merodajne faktorje da napravijo red v tem oziru. Naloga vzgojiteljev ni le med štirimi stenami gledati svoio deco. nege skrbeti za narodno vzgoio — in ta se vrši zunaj med liudmi. Od družbe v katero pohaja ie odvisna tudi nacionalna bodočnost mladine.
S te v. 24.
J Ne mislite, da ako molčimo ni* cesar ne vidimo, ali pa se ne zavedamo naše naloge. Nikakor. Naše oko ie pazno na straži in vidi vse, kar se godi mnogokrat tudi za zaprtimi durmi. Dejstvo, da Oriuna-šev v Kočevju ni. ne bo držalo. Od dne do dne se množe naše vrste in precejšnje število nas ie že. Ne kažemo na zunaj naše moči, ker ča-itamo. da boste prišli sami do spoznanja. Toda svaka sila dn vremena.^ Čaša Potrpljenja se napolnjuje in čuvajte se. da je ne napolnite.
Gledali bodemo na vsak način, da se nacionalne razmere v Kočevju utrdiio in bomo Predvsem naravnost nbiavliali nreereške onih ki so v prvi vrsti poklicani, da skrbe za naroden razvoj v mestu.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Po občnem zboru ie tudi novomeška Oriuna pričela novo življenje; Novi odbor sije nadel nalogo, da izpopolni čet" niško sekcijo. Vrli brat četni komandir ie organiziral dva DODolna voda, tretji vod oa bo v kratkem organiziran. Vsak teden se vrše redne vežbe. četniki se teh vežb udeležujejo polnoštevilno, z zanimanjem slede ooveliem svoiega komandirja.
V	slučaju slabega vremena Da se vrše sestanki, ker se četniki urijo v govorništvu vrše se tu predavanja iz zgodovine Jugoslovenov. nastanku naše države, o bratih onstran meja. tako da se bodo fanti e iz okoliških vasi zavedali težke naloge, ki čaka Orjuno.
Razveseljivo ie dejstvo, da je med četniki popoln vod kmetskih fantov, ki do trdem delu doma na polju, prihajajo Do skoro uro daleč na vežbo. Tudi med narodom si Orjuna pridobiva trda tla. Bratie četniki iz mesta naj bi si to zavednost priprostih fantov vzeli za vzgled in tudi oni ne zaostajali za niimi. Medsebojno tekmovanje bo rodilo obilo sadu.
Meščani pa se nekam mlačno ozirajo na naše vrste. Slišijo s e po mestu gla9ovi. da ima Oriuria vsak teden redno vežbe. čutijo da živimo. za to se nas oni. ki nimaio čiste vesti, bole-	'•	"'“j*"
Vas brate širom Slovenije pozivamo da se razvitja prapora, ki se bo vršilo tekom poletja polnoštevilno udeležite, s tem pokažete kako velika in disciplinirana ie naša or-iunaška vojska.	V	P.
Škofja Loka. Da o razvoju organizacije ni bilo zaznamovati notranjega zastoja, v času ko ni bilo zunanjih nastopov, te prirejala tukajšnja Oriuna predavanja, katerih vseh je bilo okrog 20. Danes navajamo zadnja štiri s pripombo da iih br. Oriune morejo pod pogoji dobite direktno Dri nas. Kot gost ie predaval g. Horvat o temi »Alkohol In nacionalizem«. Predavatelju smo bili prav hvaležni, ker nas ie Ponovno utrd.il v veri. da so odredbe O. O. glede pijančevanja popolnoma na mestu in bi bilo 1© želeti da se tudi dosledno izvajajo. Br. Batista ie v svojem referatu »O postanku nacionalizma psihološki razpravljal o vseh fazah razvoja naCionlne ideje med Človeštvom sploh in le svol večer prav lepo izpolnil. V proslavo 50-letnice rojstva Ivana Cankarja nam je s. Rantova v krasnem Predavanju priklicala v življenje vso zem-sko pot in trpHenie tega našega ge-niia. Takih besed bi si želel še več. kajti največje zanimanje ie bilo Ja-
sna priča, da nam ie vsem šlo do srca. 20. maj nam ie izpolnila tema »Oriuna in fašizem«, v kateri nam je br. Brezovec objasnil obširno in temeljito vso razliko med Orhino in fašizmom.
Zadnie predavanje, letošnje sezite ie mišljeno za 27. maj. nakar hočemo posvetiti vso pozornost javnim nastopom. Poleg navedenega ima tukajšnja Oriuna v programu tudi izlete. Kot prvi se ie vršil na Golico. Žal. da so nekateri brati© izostali zaradi namišljene slabe poti in udeležba vsled tega ni bila za-dovobiva V projektu so tudi pešiz-lete na Sv. Jošta, v Poiiansko dolino in Železnike, da se tam sestanemo z našimi sosednimi Oriunanr,
V	poletju pa nameravamo na Triglav. Spored ie torei obširen: od dobre volie članstva ie seveda odvisno. da se vse to tudi izvede.
Javna zahvala. Šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se najsrčneje zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem raznih predmetov v društvene namene, za prevažanje teh na grad itd. ter narodno zavednim udeležencem Jurjevanja na gradu.
. Trbovlje. Na binkoštno nedeljo 23. t. m. se te vršil dobro obiskani Članski sestanek tukajšnje mestne Orjune. Sestanka se ie udeležil ‘■br. dr. Drnovšek. Podal i<* Članstvu zdrave smernice za bodoči življenjski boj. za pravice brezpravnega delovnega človeka v svoji domovini.
Njegova izvaiania ie članstvo z navdušenjem in zadovoljstvom sprejelo in pozdravljalo.
Smelo trdimo, da vlada v trboveljski Orjuni nezlomljiva volja in zdravo trdno nacionalno prepričanje, Zastonj ie želia daleč nadmoč-nih tujerodnih nasprotnikov in niih" pomagačev. Orjuno onemogočiti.
Ta trdna volia in nacionalno pre-.pričanie pa d^ie našim nasprotnikom. zlasti tujercdcem vendar resno misliti in bo kljubovalo niih nameram i v bodoče, še prav daleko-sežno.
Kdor ni v nacionalnem delu z ha-mi. ie Tiroti nam.
Nas ne straši, ako se nam tujec ne sramuip. odiedati naš kruh. kakor tudi ne. ako se meče naše najboljše nacionalne borce v iečo. To nam je v čast in ponos, da nismo brezpomembni in da k naša pot edino prava.
Kopirni stroji.
THE REX 00., Ljubljana.
Naročajte „Pobedo“!
Naš pokret.
Pozdrav voivodincev. Na Binkoštno nedeljo ie imel Štab Oblastnega čelnika br. Dobroslava Jevdjeviča plenarno sejo. na kateri so se reševala razna pereča vprašanja. Iz t^ga sestanka ie bil odposlan br. Velikemu četniku Marku sledeči brzoiav:
Vojvodinski četnišk? bataljoni pczdravlfauičj te očekuiu. d* če sa tobom na čelu u naikračem roku za-grlitl u borbu sa kobnhu i nemoralnim radikalsko - radičevsklm režimom. koii vuče do blatu dostojanstvo l ponos mrtvih 1 živih trorodne slobodne Jugoslavije.
. Štab obl. čelnika.
V	Krškem se ie vršil v nedeljo
16..	t. m. zelo uspel dobro obiskan sestanek četnikov posavskega bataljonskega okrožja na katerem ie predaval delegat štaba O. Č. Pokazalo se ie. da naša stvar v Posavju dobro napreduje. Zlasti se lej>o razvija naše poverjeništvo v Stari vasi
pri Vidmu, k? se bo pretvorilo v naikraišem času v mestno organizacijo. So to izredno zanesljivi, zreli in naravno inteligentni naši seliakl katerih zrelost In vera v dobro stvar bi bila lahko za zgled marsikaterim meščanom. Posavje z vztrajnostjo naprej, uspeh ne bo izostal. Pozdravljeni!
Sijajen shod Oriune se ie vršil v Bečegu. ki slovi kot trdniava radikalov in kjer se dosedai še ni mogla nobena iugoslovensko ori-ientirana grupa zasidrati. Zboru je prisostvovalo čez tisoč liudi, ki so oduševljen.o klicali Oriutii in močni ter pošteni Jugoslaviji. Oriuna vrši dobro in vztrajno svojo nalogo probuiania naroda tn ustvarjanja iugoslovenskega fronta.
Oblastna skupščina Orjune zagrebške oblasti se bo vršila dne 6. iuniia t. 1. z običajnim dnevnim redom. Ura ih kraj bosta še pravočasno naznanjena.
Veliko zborovanje Oriune o Hočah. Na binkoštno nedeljo popoldne so se sestali nacionalisti iz Hoč v gostilni »Prj pošti«. Obiskali so jih Hotinčani Dcxj vodstvom vrlega brata Filipa Primeca m Dobrovčani-četniki 7. bratom TuŠekom na čelu. Brate fe Vasi »Skoke« ie pripeljal naš dični br. Blumberger. Zborovanja. ki ga ie vodil br. Pavel Knaflič. organizator nove Orjune. v Hočah, sta se udeležila tudi br. dr. IrgoKč kot zastopnik mariborskega oblastnega odbora in br. Konečnik. mestni glavar Orjune Rače-Podova.
Na zborovanju, na katerem sta imela daljše navduševalne nacionalistične govore brata dr. Irgolič in Konečnik. se ie izvolil sledeči odbor. koiega naloga bo. da organizira novo »mestno organizacijo« Oriune: bratie Joško Pehar, predsednik; Martin Kobola podpredsednik: Anton Mušič tajnik: Drozg Janko, blagainfk: odbornika brata: Pavel Knaflič In Rafokl Franc.
Oriuna Vrhnika Je Imela v soboto 22. t. m. v prostorih br. Jelovška
svoj redni mesečni sestanek, na katerem ie poročal br. Berščak iz Ljubljane. Sestanek ie bH primeroma dobro obiskan, vendar bi bilo želeti, da se takih sestankov udeleže vsi člani brez razlike, kateri niso nuino zadržani. Upati ie. da bo tudi vrhniška Orjuna svoie delovanje oživila.
Ženska sekcija Oriune Št. Ja-kob-Krakovo-Trnovo v Ljubljani ie imela dne 15. maia t. 1. svoj izredni občn; zbor. katerega se ie udeležilo primerno število članic.
Otvoril ie skupščino komisar br. Zvonimir Satler, ki ie. s toplimi besedami pozdravil navzoče članice, opravičil delegata Oblastnega odbora kateri se n; mogel vsled drugega organizatoričneea posla udeležiti skupščine, ter nato nodehl besedo delegatu Orjune St. Jakob-Krakovo-Trnovo. ki ie v Svojih lepih in jedrnatih besedah podal pregled delovanja Oriune. posebno ie povdarjal kako važna ie za vse Ju-goslovene ravno ženska sekcija, katere naloga le. da vzgaja naš na-
raščal v nacionalnem narodnem m iugoslovenskem duhu in to v dobrobit našemu junaškemu kraliu. narodu i« državi Poročilo in izva-jariia br. delegata so navzoče članice z navdušenjem in nritrjeva-nietn soglasno snreiele.
Po poročilih so sledile volitve ter so bile soglasno izvolieoe v odbor sledeče sestre:	predsednica
Gizela Franzlova; podpredsednica K. Šterkova: tajnica Sterlekarjeva; blagajničarka N. Javornikova iu odbornice: Murovec. vVahtar, Ju-vanec in Jerajeva.
Ker je bil dnevni red izčrpan, i© br. Satler ob 22. uri zaključil lcp° uspelo skupščino s pozivom na čim intenzivnejše delo!
V	nedeljo, dne 30. maia t I. se vrši ob 3 url popoldne na dvorišču Sokolskega doma lavni shod delavske Oriune Gaberje. V slučaju slabega vremena Da v gostilniških prostorih. K obilni udeležbi vabimo vse somišljenike in prijatelje Or iune.
Risanke, dnevniki in beležnice,
Vodmat, 28. VI. 26
ielidie renel Mjlfigaolnte!
IGN. VOK
LJUBLJANA
Podružnica Novo mesto.
Zahlnaji« in kupujta edino le nele domete
Ciril in Metodove vžigalice
Dobijo ee povsod.	O	lavna	zaloga	pri	tvrdki
IVAN PERDAN nasledniki v Ljubljani.
L. 1849. se je bliskovito raznesla po celem svetu vest:
ZLATO
seje našlo v Kaliforniji! Stotisoče ljudi je pohitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi so jo naSIL — Vam ni treba več iskati zlata v Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob potrebi kupite ZLATOROO TERPEN TINOVO MILO, kajti vsak tisoči komad vsebuje zlatnik po 10 frankov. Poskusite svojo srečo 1 — Mnogo zlatnikov se je že našlo, mogoče ga tudi Vi najdete!
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN) Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
Sa priporoča za dobavo vsakovrstnega
tiskanega In barvanega bombažnega blaga
• e
je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tlskarsiška dela Cd najprlpro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih In tudi uajvečjih nakladali. Časopise, revije, mlad. liste.
I,
reklam. listov. Lastna trenita šolski zrezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole
Orjuiiaši, pripravljajte se na razvitje prapora Orjune St. Peter
Zahvala.
V" > '
Za počaščenje spomina in za vse dokaze sočutja ob smrti soproga, brata in strica, blagopokojnega	■
dr. Karla Trillerja
izražamo vsem prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vencev" in vsem, ki so nam in javnosti tako nenadoma odvzetega rajnkega spremili v tako Častnem sprevodu k zadnjemu počitku, svojo iskreno In najprisrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala veljaj se za zadnje spremstvo prečastiti duhovščini v Ljubljani, Škofji Loki in Stari Loki, zastopnikom javnih uradov, korporacij in zavodov, Sokolskemu sa-vezu ter sokolskima društvoma v Ljubljani in Škofji Loki, ki je priredilo pokojniku v svojih prostorih zadnji bratski »prejem, vsem govornikom za ganljive poslovilne govore ob rakvi in odprtem grobu ter škofjeloškim pevcem za pesmi, ki so jih pokojniku tako lepo zapeli v slovo!
Ohranimo vsi blagopokojnika in vzorno njegovo delovanje v trajnem spominu!
V	LJUBLJANI, dne 27. majnika 1926.
Žalujoči preostali.
j| Kupujmo in podpirajmo izvrstno Jjjj
| Kolinsko cikorijo |
A	domači	Izdelek.	g
£ES3I5<3e>fflE>at5<3SCNaS5<a&<33CS>a
Službene obiave.
ČETNIKOM LJUBL.INSKIH C. S.!
Spomin oadlih iunakov v Trbov-liah proslavimo s tiho svečanostjo dne 1. Umila. Zbor točno ob % na 5. uro ziutrai na Taboru. Udeležba za vse četnike strogo obvezna. Ostale člane vabimo k udeležbi.
Mestni glavar.
LIST »ORJUNA« ie prešel glasom skleoa sete Oblastnega odbora 7. dne 27. maia 1926 v roko konzorcija »Oriune«.
Kronika.
Zdravo SOKOLI!
O očim hrumi preko zemlje nebrzdani politični vihar, ki *razjeda dobrine našega naroda in zemlje v toliki meri. da se .ie bati naihujšega
—	dela Sokol zvest svojemu programu in ciiiem preko vsega neumorno naprej. Tiho ie delo. ki ga vrši na stotine vaditeljev Po telovadnicah tega našega najbližjega društva in o niem ni čuti dnevne hvale in slavospevov, ki so danes
po lastni ceni?
prišli med nami že tako v modo. Pred vratmi telovadnic se ie ustavilo nemočno tudi gibanje onih zapeljancev. ki niso mogli doumeti globino sok evengelija in ki so hoteli razdeliti ter razrušiti ono. kar je bilo ustvarjeno oo tolikih naporih. Sokol, ki ie ostal zvest iugosloven-sk< zastavi, ie doživel zopet radostni hip. ko ie v nedelin zavihrala državna trobojnica v Lvonu in s ponosnim vihranjem oznanjala zmago Jusoslovena na mednarodni tekmi telovadcev. Z njo ie dvignilo proti nebu oči stotisoče najboljših sinov iugoslovenske zemlie. ki vidi io ravno v tej novi zmagi naših vrlih bratov Sokolov neovrgljivi znak. da poljeio navzlic vsem tegobam v nas še vedno tolike sile. da bomo v pravem času za vedno obračunali z rušilci stebrov raz koiih vihra naša trobojnica, ki si mora i v bodoče tudi pri drugih tekmah, ne samo telovadnega značaja, priboriti častno mesto.
V	iugoslovenski prapor na lvon-skem telovadišču oa se uoira z globokim zadoščenjem tudi stotisoče oči naših zasužnjenih bratov onkraj zapadnih meja. Saj vidijo nii-hovi zatiralci ki imaio polna usta samohvale in poveličanja svoiih mladih sil. ki se niso niti drznili v Lyon na nekrvavo tekmovanje v zavesti, da bodo sramotno Poraženi od bratov onltt brezpravnih sužnjev, ki so Jim izročeni v Primoriu na milost in nemilost...
Mladinski dan ».Iugoslovenske Matice«. Dne 30. t. m. priredi »Ju-goslovenska Matica« v Ljubljani mladinski dan. ki bo obenem tudi manifestaciia iugoslovenske srednješolske mladine za trpeče brate pod težkim igom savojske zvezde. Pozivamo vse sredniešolce-nacionali-ste. da sc te domoliubne manifestacije kar v naivečiem Številu udeleže.
Znano ie. da ie pred nekai dnevi ista za naše zasužnjene brate tolikanj blagodejna ustanova priredila v Siniu proslava Zrimsko-Franko-pansko. ki ie imela na vzooredu tudi domoljubno igro »Istra«, katero pa ie bila na pritisk črnosrajčnih fanfsronov. kateri nas šmatraio že kar za svojo kolonijo, sedai ko so ii naši zapadni. besed polni ori.iatel.ii poklonili Protektorat nad Balkanom, naša oblast prepovedala.
Velika ie sramota, ki io mora iugoslovenski narod pretrpeti po krivdi naših diplomatov od strani naših zapadnih sosedov zato naj
pokažejo naši sredmešolci. da imaio še čut za naciio in za trpeče brate. ne pa da se. ko se jim ie že par” krat upravičeno očitalo popolnoma mlačni in nezainteresirani za idejo uiedinienia vseh Jugoslovenov od Soluna pa do Trsta.
30. t. m. naj pokažejo, da sta jim promenada in nogomet vendar pustila še toliko časa,, da iavno izrazilo svoie sočustvovanje, c trpečimi brati in da ie na današnio mladino stavliati vendar Še nekoliko nade.
Niti eden ne sme opustiti In se ne udeležiti teh manifestacij mladinskega dneva!
G. Pašlč slovi kot velik orliatelj in zbirateli rud. Poleg tega ima tudi ne malo veselje do zbiranja rudarskih koncesij katerih ima že 156 v posesti.
40 pešpolk »Triglavski« praznuje danes svojo slavo v spomin na
P. LUKAS
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Srlporoča za Izdelavo prvovr-Ii Škornjev, gorskih, lovskih, Športnih ter vseh vrat luksuznih
Čevljev točno po meri.
Putniiil prizntito solidna.	Cent	imeini.
dan. ko ie zrušil odpor sovražn ka pri vasi Kotle prigodom Koroške ofenzive leta 1919. K slavi naših .junaških Triglavanov iskreno čestitamo.
Fordova karavana ie vzbudila v Ljubljani mnogo pozornosti in občudovanja. Iz pogovora z enim njenih udeležencev smo izvedeli, da ie bilo doslej prodanih v naši zemlji
Radi opustitve Čevljev
lianil-i "	1
prodaja iste tvrdka
Ant. Krisper
Mestni trg 26 od 1. maja dalje
Bailioliia so ie ihIm Puch-koleia i iitiEiiiii r
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIC IN DRUG
lansko leto preko 1000 Fordovih avtomobilov. Glavno zastopstvo Fordove firme se nahaja v Trstu in tako ic na račun Droviziie zaslužil tržaški laški posrednik preko deset milijonov dinarjev.
Radovedni smo. v čem tiči vzrok, da ne posluje Ford neposredno z našo državo in čem« ie dobro, da obremenjujemo našo trgovsko bilanco s pasivno postavko
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica St. 24
lO.000.000 Din. k! bi lahko ostali doma in v domačih rokah. Bo že gotovo zopet kaka modra uredba, ali kai sličnega.
Književnost.
»Ženski Svet«. Pravkar dospela 5. številka prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše XXXIV. — Marica Nadliškova-Bartolova (Minka
To morate čitati!
t
f1
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično eistiti in likati samo pri tvrdki
Jos. Reich
LJUBLJANA
Poljanski nasip 4-6;
Poizkusite In presenečeni bodete!
■ M i
\
J*
Govekarjeva). — Pomladna pesem (Ksaver Meško). — Bi plakala. pesem (Dora Grudnova). — Povest male Dore — nadaljevanje (France Bevk). — Iz spominov Sofije An-dreievne — nadaljevanje (I. Vovk). Krivice: Anka (Poldi Leskovčeva). -- Prešernova živlienska tragedija (Karlo Kocjančič). — Pomladna pesem (Tea B. Abb.). — Slovanske umetnice: Avgusta Danilova (Fr.
v, >
Lipah). — Dete izprašuje (Fr. Loč-niškar). — O ženi (M. Kokaljeva).
—	Moda (1. Breščakova). — Večerna. pesem (Dora Orudnova). — Izvestia: Naše delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Hi-gijena. — Gospodinjstvo. — h naše skrinje. — Književna poročila.
Osobito bogata ie modna priloga za poletie. Poleg lepili modelov za obleke, kostume, bluze, pred-
pasnike in perilo ie na zadnji strani kroin* pole. česar doslei ni bilo, mnogo prav ličnih predloe za veze-nie: stenski Drtički za kuhinje, risbe za proee kuhinjskih nolic in omare. otroške blazinico bordur^V križnim vbodom in štirivoglati motivi. katere slednie ie narisala zna-., na sotrudnica »Ženskega sveta« ga. Mila Šentjurčeva iz Slo ven j-gradca.
Olga dr. Bergmannova roj. Potočnik naznanja v svojem imenu ter imenu sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod
med. univ; dr. Rihard Bergmann
okrajni in železniški zdravnik Okrožaega tirada za zavarovanje delavcev inbratovske skladni ce, namestnik zdravniškega »veta za Slovenijo, odbornik zdravniške komore, podpredsednik Zveze blagajniških zdravnikov, organizator železniških zdravnikov, organizator okrajnih zdravnikov, I. podstarosta Jugoslovenske gasilske zveze (Ljubljana), načelnik gasilske župe Žalske, načelnik prostovoljnega gasilnega društva Žalec, občinski odbornik trga Žalec, imsjitelj reda sv. Save IV. klase, zlate kolajne za gradjanske zasluge I. klase, član gasilske župe žalske itd.
r •	} V
v ponedeljek, dne 24. maja ob 7. zjutraj po dolgi in težki bolezni v 45. letu starosti preminul.
Pogreb predragega pokojnika je bil v sredo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne z doma na žalsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se je brala v četrtek, dne 27. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v žalski župni cerkvi.
——• ti ~
rte,. H j
te*.
Žalec, dne 29. maja 1926,-
§T
t’'
*V.
1<’
V
Direkcija državnib železnic v Ljubljani javlja lužno vest, da je preminul bivši direktor obratnega ravnateljstva južnih železnic v Ljubljani, gospod
Viktor Bračič
Pogreb pokojnega se je vršil v četrtek, 27. maja 1926 ob 17*30 iz postaje Celje na ondotno pokopališče.
V	Ljubljani, dne 28. maja 1926.
Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljata tužno vest o smrti večletnega člana nadzorstva, gospoda
.V
Viktorja Bračiča
ravnatelja Južne železnice v p., itd.
ki je dne 24. maja 1.1. v Gradcu preminul. Zavod, kateremu je blagopokojnik posvetil vse svoje požrtvovalne sile, mu ohrani trajen in hvaležen spomin.
V	Ljubljani, dne 28. maja 1926.
Lasfctfk In izdajatelj .Oblastni odbor. Grjuna y Ljubljani.
iTisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja E ranče Štrukelj.
Odgovorni urednik; Jože Špan.