XI. UtRlk. 1/h.iin vsaki fetrtck ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nclrankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo Ido 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven A> .lije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorlci, dvori!sv. Hilarlja štev. 7. V Gorici, dne 10. decembra 190H. 50. itevilka. slovensko m vero in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici Naročnino in naznanila s p i e j e m a upravništvo v tioriri, Scinciiiška ulica 5. 1<> Posamezne številke sc prodajajo v tolia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu iu na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petii vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več ■ ki at pp pogodbi Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izredni občni zbor „Slov. katoliškega političnega in gospodarskega društva za kobariški okraj“. V nedeljo 6. t. m. je sklicalo „Slov. kat. politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj“ izredni občni zbor v Kobaridu „pri Nemcu“ v salonu. Vkljub najslabšemu deževnemu vremenu se je bilo zbralo k zboru društvenikov poln salon. Vsa čast gre dvuštvenikom iz okraja, da se niso splašili silnega naliva in grdih potijl G. predsednik, Ivan Lapanja, pozdravi zbrane zboiovalce in govori o razmerah naše sedanje gorii-e politike, Neka čudna neprijetna dejstva, ki jih opazujemo zadnje čase na shodih na Goriškem, kjer vidimo nekega poslanca kat. narodne stranke nastopati z liberalnimi poslanci, kažejo, da se v Gorici nekaj meša, da manjka po nekod načelne stalnosti. Sicer pa bo o tem pojavu razpravljal jeden poznejših govornikov. Namen današnjemu zboru je tudi razgovor o ustanovitvi zavarovalnice za govedo za kobariški okraj, o kateri točki bo govoril g. tajnik. G. poslanec govori dalje o bohinjski železnici, ki bo železnica svetovnega pomena. Poslanci katoliško-narodne stranke so delovali na to in dosegli tudi, da se zgradba železnice izroči tvrdkam, ki bodo oddale delo domačim močem in uva-ževale naš slovenski živelj. A tu mora z žalostjo in ogorčenjem pribiti, daje državni poslanec, Oskar Gabršček, na Dunaju lazil okoli ministrov, da bi se sploh cela črta bohinjske železnice oddala laški tvrdki Sard-Lenassi, ki sploh noče upoštevati Slovencev. Na prizadevanje kat. poslancev je ta tvrdka dobila le en del železniške proge, večji del pa tvrdka Redlich-Berger, ki pravično in narodnopravno postopa pri oddaji železniških del. Pri gradbi bohinjske železnice se je na novo poživilo vprašanje o zgradbi lokalne železnice Sv. Lucija-Kobarid. V ta namen je g. poslanec povabil vse župane kobariškega okraja v posvet v Kobarid, in tu so se enoglasno zedinili za LISTEK. Kovačev študent. Burka v treh dejanjih. Priredil Soški. (Konec.) II. dejanje. Prizorišče: Mestna ulica v temni noči. I. prizor. Študent Janez (lepo opravljen privihra precej korajžen iz krčme na ulico in poje): O ja, zmeraj vesel, vesel, O ja, zmeraj bom vince pil, O ja, zmeraj bom vince pil, O ja, dokler bom živ. O ja, kadar pa umrl bom, O ja, vinca več pil ne bom ; O ja, den’te me v črni grob, O ja, firkeljc na grob. O ja, kdor bo tam mimo šel, O ja, vsak le poreče to : O ja, ta je bil vinski brat, O ja, pil ga je rad. — to, dase po skupni prošnji pozove deželni odbor, naj on sam h sredstvi, ki mu stoje mi razpolago, vzame to zadevo v roke in jo izvrši. Tozadevno prošnjo so vsi župani celega okraja tudi podpisali, in poslala se je prošnja tudi že deželnemu odboru v Gorico. Zdaj ko se bo zgradila bohinjska železnica svetovnega pomena, bodo gotovo tajci skušali izrabiti naše vodno moči in ž njimi obogateti. Zato predlaga g. poslanec, naj občino toozirno pre-strižejo tuji naval in v izkoriščenje naših vodnih močij skušajo ustanoviti v ta namen zadrugo. To predlaga v resen premislek občinam tolminskega okraja. Več zadev je še, ki v našem okraju čakajo nujne rešitve, kakor reguliranje Šjaka, Drganjščka, Nadiže. Ljudstvo samo naj za ureditev teh zadev skupno in slovesno povzdigne svoj glas, ter s tem pomaga poslancem pri njih tozadevnih prizadevanjih. Za g. poslancem dobi besedo društveni tajnik, Ciril Metod Vuga. Že dve leti, pravi, se peča naše društvo z mislijo, da bi se ustanovila zavarovalnica za govejo živino za ves kobariški okraj. Konečno stopa društvo danes s tem vprašanjem na dan in vam je predlaga v presojo in premislek. Na vas je, da se izrečete za zavarovalnico ali ne. Svobodno vam. G. tajnik razloži nato zborovalcem namen zavarovalnice, pojasni jim pravila giedč zavarovalnice in odškodnine, sploh bistvene točke, ki se tičejo zavarovanja. A pokazalo se je, da ta zadružniška ideja še ni zadostno prešinila našega ljudstva, in predlog se je po daljšem razgovoru odklonil. Tako čaka zavarovalnica za govedo na Kobariškem ugodnejših razmer in časov. G. Ivan Leben, kurat na Libu-šnjem, vpraša g. poslanca, kako je s hipotečno banko v Gorici. G poslanec pojasni, kako je z oddajo posojil pri hipotečni banki, in razloži natančno za razne svote način in čas amortiziranja najetega posojila. Tudi je on vsak čas pripravljen dati tozadevno pojasnila društvenikom, ki bi se hoteli poslužiti hipotečne banke. Kovač (se oglasi za kulisami s hreščečim basom v isti melodiji, kot je pel zgoraj Žan to kitico): Ljubi očka, draga mati, Meni strašno slabo gre; Ni mi v šolah več prestati : Kruh študentov je — gorje. — Janez (osupnen): Kdo si, kdo si, bratec mili, Ki deliš z menoj gorjfi ? Pridi, — še ga bomo pili — Dobri očka plača vse. Kovač: Šmentrana ta tvoja žeja, Ki gasiš jo noč in dan! Ko se tebi vince smeja. Meh jaz gonim ves znojčn. Janez (užaljen) : Kdaj sva pasla skupaj krave, Da mi drzno praviš : „ti ‘ ? Kovač: Tiho I Lahko ti prek glave Kaka gorka prileti I — G. Ivan Leben, govori o politiki. Vsebina njegovega govora bi bila ta: Mi kot narod slovenski hočemo obstati in še nadalje se lepo razvijali. A glavni pogoj in podlaga našega obstanka in razvoja je — šola. Narod brez šol je narod brez prihodnosti. A, žal. vlada nam ne da potrebnih šol. V Gorici so nam dali šolo na skrajnem delu mesta — v stari Cattinellijevi vojašnici, katero so že vojaki bili zapustili, ker jim je bila nezdrava. In tukaj naj se torej zdaj šola naša slovenska deca! Dati šolo na takem mestu, se pravi — šole ne dati, in naša mladež v Gorici tudi res ne obiskuje te šole. V Gorici imamo — nemško gimnazijo. Slovenske gimnazije mi Slovenci nimamo. To je zavira, da se veliko naše slovenske mladeži ne more izšolati, ker je nevešča nemškega jezika. Naš otrok mora v Gorici stopiti šele v II. normalni razred, da se tekom dolgih treh let šele pririne do gimnazije. A plačevanja tolikih stroškov se naši stariši bojč, čemur je posledica, da se naša mladina zadržuje na srednjih šolah. A šole dajejo narodu može, ki bi delali za narod, in ker so radi mnogih ovir in nemškega jezika naši mladini te šole največkrat nedostopne, zato nam manjka mož. Korošci v sedanjih resnih narodno-politič-nih časih nimajo zadostnega števila svojih mož, ker nimajo svojih šol. Slovenci nimamo tudi nobenega vseučilišča. Naši mladeniči morajo obiskovati nemški vseučilišči na Dunaju in v Gradcu. Tu ni slišati nobene slovenske besede. Imeli smo nekdaj na teh vseučiliščih nekaj slovenskih stolic, a še te so se odpravile. V oči^led tem našim žalostnim šolskim razmeram je treba, da se skupno slovesno oglasimo in v to predlagam naslednje resolucije: Zborovalci „Slov. kat. političnega in gospodarskega društvu za kobariški okraj“, zbrani na izrednem občnem zboru v Kobaridu zahtevajo: a) da vlada prisili mesto Gorico, da premesti slovensko ljudsko šolo v središče mesta; Janez: Kaj, — še drzen mi postajaš, Ti plašljivi nočni čuk?! — Če še kaj mi ponagajaš, Te potipljem za klobuk! — Kovač (plane na oder in ubere sina za jopič na hrbtu): Stoj, ne vtečeš več mi, — slavček! Čuk je pesmij tvojih sit. — Zdaj, prebrisani hinavček, Pojdeš z mano se učit. S kladivom boš pisma pisal Na razbeljeni papir, A z rokavom čelo brisal Potno, črno kot hudir. Nič ne kujaj se, — kar z mano! Čaka vže težkč te meh: Zbistri glavo ti pijano, Da pokoro ti za — greh. (Kovač odvede sina. — Zavesa pade.) III. dejanje. Prizorišče: kovačnica. Prvi prizor. Janez (opravljenkot kovač pri dela): b) da vlada ustanovi v Gorici sloven-sko-laško gimnazijo; c) da vlada ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. (Dalje prihodnjič.) Razgovor zastopnikov »vzajemno-zavarovalnih društev za zavarov. goveje živine". Kakor je „Pr. List" že objavil, se je vršil dne 30. novembra razgovor zastopnikov naših zavarovalnic za govedo v Gorici „Pri zlatem križu“. Shod je bil prav dobro obiskan. Velika večina zavarovalnic je poslala po več zastopnikov. Videli smo tam zastopnike zavarovalnice goriške, pevmske, štverjanske, šempeter-ske, mirenske, lokviške, sežanske, povir-ske, križke, kamenjske, črniške, rihem-berške, dornberške, prvaške, biljenske, vrtojbenske, sovodenjske, bukoviške, ren-ške, marijaceljske, šempaBke. Obširno pa je svoje mnenje pismeno naznanila bovška zavarovalnica. Snovalci zavarovalnice za kobariški okraj bo pa poslali vprašanje, da-li naj osnujejo krajevno, ali naj čakajo na deželno zavarovalnico. Razven omenjenih gospodov zastopnikov so se razgovora udeležili še nekateri drugi prijatelji kmetijstva, kakor ravnatelj g. Dominko, potovalni učitelj g. Štre-kelj, živinozdravnik tolminski, • deželni odbornik g. B e r b u č in drugi. Ob 11. uri je deželni poslanec g. B. Grča otvoril razgovor. Izrazil je veselje nad tako obilno udeležbo in zahvalil gospode prišlece za njihov prihod in zanimanje. Nato so navzoči zastopniki posameznih zavarovalnic poročali o stanju istih. Biljenska se ruši; izredne nezgode in pomanjkanje duha vzajemnosti provzroča razpadanje. Goriška vspeva sicer dobro, a pobira po 2% zavarovalnine. Dornberška se drži dobro, dasi-ravno se računa zavarovalnina samo po 1%. Sežanska trpi pomanjkanje, kar ni čudo, kajti plačuje se tam samo 70 vin. od 100 K. Lok viška izhaja izborno z 1% zavarovalnine. Dobro se godi zavarovalnicam v Povirju, Črničah, Kamnjah. V Št. Ferjanu je premalo govede zavarovano, Študent sem bil, zdaj sem kovač, Adijo bukve, šola 1 V klopeh ne bom več trgal hlač, Adijo šolska smola i Gospod ne bom in ne baron, To me je vže minilo. — Ne smem v kavarno ne v salon — Kovaško motovilo. — Minister biti ne želim, Še manj pa ban hrvaški, Po tronih nič ne hrepenim, Je lepši meh kovaški. — Tu piham, kurim, kujem, žgem, Pa srečen in vesčl sem; Samo to znam, samo to vem, Kar vže poprej zapel Bern : Študent sem bil, zdaj sem kovač, Adijo bukve, šola! V klopeh ne bom več trgal hlač, Adijo šolska smola ! (Zavesa pade.) komaj lf>0 glav in plačujejo samo 60 vin. od 100 K. Rihemberška posluje izborno, ima od vseh največo zalogo prihranjenih kronic. Vse druge zmagujejo stroške z zavarovalnino po 1%. l©h poročil je posneti, da v obče se tirja zavarovalnine po 1%, da po več se plačuje samo pri eni, pri dveh pa po manj. Da zavarovalnice pri tako nizki zavarovalnini in mnogih nezgodah dobro izhajajo, to je pripisovati temu, da vso upravo oskrbujejo požrtovalni gospodje sploh brezplačno. Le tnintam se tajniku in oglednikom daje kaj malega nagrade. Vodstvo in blagajnica se povsod oskrbuje zastonj. Po tem zanimivem poročilu je sledil razgovor o deželnem zavodu za zavarovanje goveje živine. Deželni poslanec g. G r č a je v velikih potezah na-črtal uredbo nameravane deželne zavarovalnice. Omenil je, da pri razgovoru v deželnem zbora se je pojavila trojna misel: 1. Ostanejo naj sedanje krajevne zavarovalnice in dodajmo jim deželno zvezo; 2. Ustanove naj ae nove krajevne zavarovalnice pod nadzorstvom in vrhovnim vodstvom dežele in združijo naj se v deželni zvezi; 8. Ustanoviti je deželni zavod po vzgledu obstoječega na Koroškem in drngod. Obveljala je tretja misel, a s precejšnjimi spremembami. Govornik opomni, da v dež. zboru sklenjeni zakon oziroma pravila deželnega zavoda za zaravovanje goveje živine so dobila vladno potrjenje. Zdaj ima dež. odbor nalogo, da ustanovi zavod. Deželna zavarovalnica. Zavod je deželna naprava. Vrhovni upravitelj je dež. zbor, ki bo zavod upravljal po dež. odboru, ta pa po ravnatelju. Na čelu zavoda bo torej ravnatelj, od katerega se zahteva, da bode dal po svoji znanosti, ter po tehničnih in upravnih zmožnostih popolno poroštvo, da je kos svoji nalogi. Imeti bo moral diplomo ži-vinozdravnika in vse tiste zmožnosti, ki se zahtevajo za mesto živinozdravnika v državni službi; poznati bo moral oba deželna jezika. Ta ravnatelj bo postavljen v IX. činovni razred s pravico do VIII. in VII. činovnega razreda. Želeti je, da bi Be dež. odboru posrečilo za to važno mesto pridobiti res zmožnega in domoljubnega činovnika. Ustanovitev. Govornik omenja razprave v dež. zboru ter pove, da konečno je bila sprejeta določba, da zavod bo mogoče ustanoviti še le tedaj, ko se bo ustanovilo najmanj 20 krajevnih zavarovalnih podružnic — ter preide na podružnice. Omeni, da o ustanovitvi teh je bila v deželnem zboru dolga in temeljita razprava. Poročevalec dr. Marani je zagovarjal misel, da zadostuje pet lastnikov, kateri zavarujejo skupaj najmanj 60 glav živine, da se ustanovi podružniaa v kakem okoliša, ki ga določi osrednje vodstvo. Poslanec Grča je po daljšem pojasnilu dosegel sklep, da se Bme podružnica ustanoviti v kaki županiji ali v manj* šem ali večem okoliša še le tedaj, kadar k 7 i varovanju v določenem okolišu pristopi najmanj 20 živinorejcev z vsaj 100 glavami govede. Z ozirom na to najmanje število živinorejcev in glav živine se more velika podružnica razdeliti v več podružnic, in več podružnic se more združiti v eno. Ustanovitev, razpust, kakor tudi razdelitev ali razdruženje, potrebuje potrdila dež. odbora. Poslovanje podružnic. Vsaka podružnica bo urejena blizo tako, kakor so naše sedanje zavarovalnice. Vsaka si izvoli avojega predsednika in podpredsednika, ki pa bosta morala biti potrjena od dež. odbora. Ravno tako si izvoli iz svoje srede vsaj dva nadzornika. Le-ti bodo kot podružnično predsedstvo poslovali v svoji podružnici, sprejemali nove ude, izvrševali splošno ogledovanje v mesecu aprilu in oktobru vsakega leta. Pojasni važna in odgovorna opravila, katera ima predsednik pri poškodbi ali bolezni zavarovane živine in sploh pri prometu. Predsednik bo pobiral tudi zavarovalnino in jo oddajal osrednjemu vodstvu. Od vplačane zavarovalnine pojde 1/8 v krajno blagajno in ‘/a v okrajno. Odškodnina. Odškodnina se bo plačevala ‘/o iz krajne in l/s 'z okrajne blagajne. Visokost odškodnine odmeri OBrednje vodstvo na podlagi cenitve, katero izvrši predsedstvo podružnice po določilih pravil. Iznos odškodnine je določen različno za razne slučaje, splošna odškodnina znaša 86% vrednosti po cenitvi. Govornik razlaga tudi organizacijo osrednjega, okrajnega in podružničnega zaloga. Omeni, da deželna uprava bo pač več stala nego sedanja uprava. Našteje še slučaje, v katerih bo prispevala dežela, ter poziva navzoče zastopnike sedanjih zavarovalnic, da izrečejo svoje mnenje. Ze med govorom so nekateri gospodje dajali na znanje, da jim ne vstreza nameravani deželni zavod. Razgovora so se udeležili sploh vsi zastopniki dosedanjih krajevnih zavarovalnic. Tu bomo navedli le skupno glavne pomisleke in ugovore. Prvi ugovor je bil, da v dež. zavodu se hode vsaka obravnava in rešitev predolgo vlekla, od krajevne do okrajne in deželne instance. Organizacija bi morala biti bolj jednostavna. Vladal bo deželni birokratizem, češ, vse je osnovano tako, da se nastavi mnogo uradnikov. Ugovarjalo se je, da bo uprava predraga, češ, čemn naj ae ravnatelja postavi v IX. ali celo v VII. činovni razred. Zdaj je pri naših zavarovalnicah uprava sploh brezplačna. A kdo ae bo hotel potem še žrtvovati pri podružnicah, ko bo imela centrala bogato plačane uradnike? Zopet drugi ogovor je bil, češ, da pri deželnem zavodu bo težja kontrola pri nezgodah in zamudna, da pri sprejemanju tuintam manjša sigurnost. Reklo so je, da krajevne podružnice ne bodo imele sploh nobene koristi, pač pa sitnosti in večjo zamudo pri upravi in kar je glavno, večje stroške, ker pri deželni bodo dragi ogledi, dragi zdravniki, vse bo zahtevalo plačila, n. pr. predsedniki, ogledniki itd., češ, najodgovornejše opravke imamo mi, zakaj bi ne imeli i plačila, ko so okrajni in deželni nastavljenci bogato plačani. Samostojnost nam odvzame, nič pa nam ne da v nadomestilo deželni zavod. Posl. Grča je v obče priznal, da dobi uprava bolj birokratično lice in da bo stala več nego pri samostojnih krajevnih, pa skušal je ugovora vsaj ublažiti. Opozoril je, da tudi nameravana, pa od c. kr. vlade ne priznana „Zvezau ima podobno upravo, kakor deželna. Rekel je, da pri deželni mora pač biti nastavljen izobražen veščak, ker drugače bi vlada ne potrdila pravil, da dež. uslužbence bo plačevala deželna blagajnica, da bodo podrnžnice v potrebi dobivale predujem itd. Glede okrajne organizacije da je potrebno, da se naslanja na zakon o pospeševanju govedoreje. Vsa tolažba pa je le malo izdala. Reklo se je: Mi hočemo urejeno, hitro poslovanje in ceneno uredbo. Dežela naj podpira krajevne zavarovalnice. Denar, ki se bo izdajal za ceAtralno upravo, naj se obrne v podporo potrehnim zavarovalnicam. Dovoli naj se nam nadrobna prodaja mesa v sili zaklane živine. Dežela naj osnuje „Zavezo“ samostojnih zavarovalnic. Ker je bila ura uže jedna čez po-ludne, in obilica želj in predlogov, katere so stavili nadučitelj g. Križman, kurat č. g. Rojec, potovalni učitelj g. Strekelj, ravnatelj g. Domidko in drugi, tako obširna, da se jih ni moglo temeljito obravnavati v kratkem času, je dež. odbornik g. B e r b u č predlagal, naj se izvoli odbor, ki naj pravila deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine vsu-stransko pretrese in stavi prim&rne predloge zastopnikom sedanjih zavarovalnic, kateri naj se svoječasno zopet skličejo v konečno sklepanje. Politični pregled. Naš notranji politični položaj. — Poslanska zbornica bode zborovala le še ta teden, potem pa se državnozborsko zasedanje odgodi, posebno pa zaradi tega, ker se ne dajo Čehi nikakor pregovoriti, da bi vsaj gled6 proračunskega provizorija opustili obstrukcijo. Vlada je primorana torej pretrgati zasedanje, da si s pomočjo § 14. priskrbi računski provizorij. Ker so sedanje parlamentarne razmere v Avstriji nevzdrž-ljive, in ker se je dr. Koerberjeva vlada proveč angažirala pri Nemcih, sodi se tudi v rosnih političnih krogih, da ni izključeno, da pride že koj o novem letu tudi pri nas v Avstriji do ministerske krize in to baje prav zaradi tega, ker so se baje tudi v najvišjih krogih naveličali sedanjih neznosnih razmer, in ker baje žele, da pride konečno vendarle do nekega miru med narodi. Naš avstrijski državni zbor. — V petek je zbornica poslancev vspre-jela v vseh treh branjih načrt jsakona glede lajšave bede v po ujmah poškodovanih kronovinah. Dotični kredit so je zvišal od 16 na 20 milijonov kron. V ti seji jo predložil vojni minister zakonski načrt glede števila novincev za leto 1904. V tem načrta se zahteva isto število novincev, ki je bilo dovoljeno tudi za leto 1903. Med raznimi interpelacijami, ki so bile stavljene v ti seji, naj omenimo one poslanca Marcheta in tovarišev, zadevajoče uvoza italijanskega vina in zahteve italijanskih ekspediterjev, da bi se tudi ono vino, ki je bilo doposlano do 31. decembra t. I. v naše luke po 31. decembru obdačilo b carino 3‘20 gld., ki je bilo spravljeno v svobodnih skladiščih. Interpelantje vprašajo ministra za trgovino, ali misli tadi on, kakor je to storil ogrski minister, tako zahtevo italijanskih ekspediterjev odbiti. Poslanec Spinčič in tovariši pa so interpelirali ministerskega predsednika, kot voditelja ministerstva notranjih zadev, zaradi pomazanja hr-vatskega napisa čreske zadruge. Gosposka zbornica se snide dne 12. t. m. ob 1. ari popoludne. General Albori, novi načelnik Bosne in Hercegovine. — Vojaški listje objavil upokojenje generala konjiče, barona Appela na njegovo lastno prošnjo, ter imenovanje feldca^majstra barona Albo-rija poveljnikom 16. voja in načelnikom deželne vlade za Bosno in Hercegovino in imenovanje feldcajgmajstra IIorsetzkyja poveljnikom 1. voja. Pri ti priliki je cesar izd^l baronu Appelu lastnoročno pismo, v katerem se spominja njegovega izvrstnega službovanja v vojni in v miru ter obžaluje njegov odstop od sedanjega mesta. Ob jednem mu je podelil cesar briljante k Marije Terezijevemu vojaškemu redu. — Politični položaj na Ogrskem. — Torej obstrukcija v ogrskem parlamentu bliža se v resnici svojemu koncu. Kossuthovci in grof Tisza so se med seboj pobotali. V petek je imela namreč KosButhova stranka sejo, v kateri je bil s 46 proti 28 glasovi vsprejet tale pied-log: Neodvisna stranka izjavlja slovesno, da bo, ako ministerski predsednik izjavi ter zbornica odobri, da na Ogrskem vsako pravo (torej tudi vprašanje službenega in poveljnega jezika v vojski), ki izvira iz narodne volje, izražene potom zakonodaje v interesu skorajšnjega izvedenja institucije madjarske vojske ter uvedenja madjarskega službenega in poveljnega jezika in narodnih emblemov, vzgajanja madjarskih častnikov ter gojenja madjarskega vojaškega pravosodstva — vedno borila se za te točke ter jih vzdrževala na dnovnem redu. — S tem predlogom bil je zadovoljen in soglašal ž njim tudi grof Tisza, kar je v sobotni aeji ogrskega parlamenta javno priznal, pri kateri priliki so mu opozicijonalci burno ploskali. Ker je ljudska stranka zahtevala, da se odpravijo dvojne seje, zgodilo se je tudi to. Vsled tega se je v sobotni seji zapisnik prejšnje seje verificiral brez vsakih ovir in se je po izjavah grofa Tisze in KoDsulha, ki so soglašale z zgoraj omenjenim predlogom, nadaljevala mirno razprava o kontigentu vojaških novincev. — V ogrskem parlamentu pojde zdaj, ko so dosegli opozicijonalci vse, kar so hoteli, kakor po loju. Predsednik francoske republike Lonhct ne bo vsprejet od papeža. — Iz Pariza so poroča da je gotovo, da sv. oče Pij X. ne vzprejme Loubeta, ko pride v Rim na obisk italijanskega kralja. interpelacija v italijauskem parlamentu zaradi avstrijskega veto pri izvolitvi papeža. — V zbornici je in-terpeliral poslanec Paterno, ako je znano vladi, da je Avstrija pri papeževi volilvi vložila veto, in ako je bilo v tej zadevi kaj dogovorov mej Italijo in Avstrijo. Zravje nemškega cesarja. — D:i je zdravje nemškega cesarja hmlo omajano, tega ne zanikajo danes več niti nemški oficijozni listi. Tako pi^e n. pr. „Preuss. Correspondenz“, da cesar ne more niti govoriti ter da mora zapisovati svoje želje in vprašanja. Omenjeni list pravi, da je bolezen cesarja jako potrla in da izgleda tako, kakor da bi v zadnjih dneh ostarel za mnogo let. List priznava, da so na Nemškem v resnih skrbeh zaradi nevarne cesarjeve bolezni. Dopisi. V Podgori je na praznik Brez-madežnice obhajala Marijina družba slovesno svoj glavni drijžbeni praznik. Manj so se dekleta pripravljale s tridnevnico, katero je vodil č. g. o. Vilibald, kapucin. Po govoru bil je vsak večer slovesen blagoslov. V torek so imele družbenice Hkupno sv. obhajilo, katerega se je udeležilo mnogo drugih vernih. Popoldne bil je sklepni govor in slovesen družbin »hod, pri katerem je bilo šest deklet na novo v družbo sprejetih in so se jim slovesno svetinje Marijine podelile. Po ahoJu smo imele v društvenih prostorih domačo zabavo, obstoječo iz petja, igre in šaljivega govora. Petje, v katerem na„ nevtrudno vadi g. J, Justin, smo oskrbele same. Za igro in šaljiv govor nas je pripravila prednica naša g čna U. Presrčna naša zahvala obema za trud, kateri z nami revnimi delavkami imata. Tako se po Bvojih močeh vnemamo me uhoge hčere Marijine za Boga in naš narod. Kako drugi to pespešujejo, Vam kdo drugi lahko sporoči. Podgorka. Iz kanalske doline. — Vedno deževje vstavilo je delo na novi železnični progi. Celih štirinajst dni že počiva delo na vsej progi. Tuji delavci so v veliki stiski, ker ni zaslužka. Zato je že mnogo Italijanov pobralo šila in kopita ter so vrnilo v kraljestvo polente, ki pa se z lastovicami vred zopet vrnejo, ker v Avstriji se Italijanom še vedno dobro godi. Minnli petek so podjetniki in delavci v obojnem predoru za Prilesjem in v Babjem zobu obhajali god svoje zavetnice, sv. Barbare. Delo je celi dan počivalo. Ob 10. uri je bila v cerkvici sv. Ahacija sv. maša, katero je daroval 6. g. vikarij plavski. Udeležili so se sv. maše državni inženirji, inženirji podjetništva, podjetn;ki in delavci v predorih. Sv. Barbara jim izprosi, da se kakor dosedaj tudi v prihodnosti ne zgodi ni-kaka nesreča pri nevarnem delu. Delo v predorih napreduje prav povoljno, ker je svet trd, in ni treba obokovati. Na eni strani prileškega predora pa so zasledili razpoke v zemlji, ki so 20—40 metrov visoke. Sedaj preiskujejo te razpoke, jeli mogoče ne bodo ovirale na-daljnega dela. V anhovski županiji je že meseca septembra potekla doba dosedanjemu županstvu. A kakor vse kaže, dosedanji župan nima nikake Bile, da bi vkrenil potrebno, da se razpišejo nove volitve. Gotovo mož nima časa, ali pa se mu je županjski stolec tako priljubil, ter se boji, da mu ga nove volitve izpodmaknejo. Priporočali pa bi g. županu, da najde vsaj toliko časa, da pazi na policijski red in na zakotne godce, ki po anhovski županiji v petek in svetek vlečejo harmonike ter ubogemu ljudstvu iz žepa izmikajo trdo prislužene novce. Žalostni so taki slučaji, kakor se je dogodil na sv. Andrej v Ložicah. Na sv. Andrej, torej v andventnem času, so tamkaj rajali in plesali, kakor da je pustni torek, ne da se je kdo zmenil za to. Jeli to v blagor ljudsvn, o tem naj razmišljajo g. župan, ki je Abrahama že davno videl. Zato priporočamo g. županu anhovskemu, da vrši v tem pogledu svojo dolžnost, in Občinarji izvzemši krčmarji, mu bodo gotrvo hvaležni. Drugače pa tudi on skoraj gotovo pride „na Klanec1*. Vsled deževja je Soča silno narasla, ter je po njej plavalo vse polno drevja, hlodov, desk, samokolnic in drugega orodja, katero so vode odneslo in pri-plavile v Sočo. Od nedelje na ponedeljek po noči so ljudje celo noč na plavskem mostu lovili lesovje in orodje. Kucža, dne 9. decembra 1903 — Ker vidim, da se ne oglasi nobeden iz naše občine proti krivicam, ki jih dela nam železniško podjetništvo oziroma železniška uprava, primoram sem nekoliko teh krivic opisati, da bo vedela še jav-noBt, da ne gre vso tako gladko in po pravici, kakor si mislijo merodajni gospodje. Prva naša nesreča je zloglasni pBaufuh^er1', stanujoč v Klavžah. Ta človek (Nemec žid) ne razume nobene slovenske besede Domačini, lastniki zemljišč, se morajo zmirom prepirali ž njim, on se jim pa smeje. On dola po svoje, vzame svet v svoje potrebe, ne da bi se pogodil z lastnikom. Ko se pa kak posestnik pogaja ž njim, mu toliko obljubi, da še pridelka ne plača. Da ne bom preobširen, naj navedem lo en slučaj iz naše občine: Mali posestnik s Kneže, Martin Kogoj št. 109, ima sina Romuniji, Ta ima na knežkem polju zemljišče, njivo in travnik. Kupil je sam to zemljišče sč svojimi žulji, kar ei je krvavo prislužil v ptujih deželah. Obdeluje zemljišča pa njegov oče, ker sina ni doma. V tem svetu je tudi kamenolom, odda- ljen 60 metrov od žel. proge. „Baufuh-rer je očeta nadlegoval, naj mu proda kainenolom, a ho nisla itiorIh sporazumeti. Oče jo pisal sinu, sin je prišel domov, ali „Uaul'iihrer“ mu je tako malo ponujal za kamenoli>in, da za listo cono ni hotel dati. Ker jo pa sin v službi v Homuniji, ni imel časa doma ostati več kakor 10 dni. Preden je pa odpotoval od doma, je naredil očetu pooblastilo, in pa ceno mu je povedi! za katero lahko proda kamenolom. Ali kaj se je zgodilo? Ko je sin odšel, postavi podjetništvo delavce in začeli so dolati brez dovoljenja in sporazumljenja s6 starčkom. Starček je Sel k železnični upravi v Klavžah, ali tam so mu odgovorili, da naj gre tožit. Ko vidi starček, da ga nočojo slišati, poda se k okr. glavarju v Tolmin. A ta je starčka kar odpravil in rekel, da ne more pomagati. Tako je šel 4 krat brez uBpeha. Ali nam pa tudi ne gre v glavo, da bodo nam ti podjetniki kar tako jemali naša zemljišča, kakor se njim poljubi brez primernega plačila. Vidite, take krivice se gode tukajšnjim posestnikom. Na glavarstvu nočejo pomagati svojim davkoplačevalcem. Mi Občinarji odločno protestiramo proti takemu postopanju. G. okrajnega glavarja pa prosimo, da ne dopusti, da bi se nam take krivice godile. Več Knežanov. Novice. „Kat. polit, društvo za sodni okraj Ajdovščina" prir.di v nedeljo 13. t. m. ob 3'/a pop. javen shod pri Rebku na Goričici, h kateremu vabi vse somišljenike. Imenovanje. — Višje deželno sodišče v Trstu je imouoval.o za avskul-tanle gg. Ivana Ivančiča, Ljnbomira Tomažiča in dr. Alfonza M o s c h e t a. Pomaknjecje v ■višji činovni razred. — Gospo«] dr. France Kos, profesor na tnkajšnjim c. kr. ženskem izobraževališč je bi! tg dni pomaknjen v sedmi činovni razred. Čestitamo. t P. Janez Sohel, — Z Dunaja se por ja, da je umri preč. o. Janez Sobel, nekdanji provincijal usmiljenih bratov, ki je bil prej tudi mnogo let prijor v tukajšnem samostanu usmiljenih bratov. Na Goriškem se marsikdo s hvaležnim srcem spominja blagega pokojnega Sobela. V zadnjem času se je pojavil pri njem pogrešek na srcu, ki ga je Bpravil v prezgodnji grob. Njegovo delovanje bo s& zlatimi črkami zapisano v zgodovini usmiljenih bratov. Svoj čas je spisal lepo zgodovino svojega reda. Priporočamo ga vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev I Bog mu povrni nad zvezdami, kar je dobrega storil za bolni človeški rod I Smrtna kosa. — V Komnu je umrl v 86. letu svoje dobe vpokojeni sodni sluga g. Mihael Logar, lastnik srebrnega zaslužnega križa in spominske kolajne za 52-letno zvesto službovanje. Pokojnik je bil v okraju jako priljubljen. N. v m. p.l V Mirnu je dne 9. decembra umrla po kratki in mučni bolezni g.u Frančiška B n d i n roj. Marušič, krčmarica „Pri Slovenki11. N. p. v m.l Za slovensko sirotiSče oziroma za „katoliško društvo detoljubov“ so darovali : P. n. gg. Marija Globočnik 1 K, N. N. 2 K, K. C. 30 v., B. N. 40 K. Razprodaja knjižice „Catacheticau pokojnega Jos. Pavlice je vrgla še 5 K. Za „Alojzijevlšče“: Preč. g. dr. Fr. Žigon 20 K, preč. g. Jos. Fon 2 K. Bog plati I „11 Popolo“ mej solisti. — „11 Popolou je sedaj preklical v polnem obsegu grdo neresnico o verski anarhiji v krški in tudi splitski škofiji. S tem bi bila pravda končana, če bi se ne bil „11 Popolo“ po svoji lastni krivdi pogreznil v — osebnosti— Po pravici povemo, da ne vemo, kako se bo rešil. Kakor je videti iz zadnje številke, so gospodje okolu „Popolou popolnoma zbegani, in ker si drugače ne morejo pomagati, pomagajo si z znano sofistiko___ V svoji zbeganosti pravijo, da glasno oporekajo naši trditvi, kakor da bi bili dotično vest o anarhiji v krški škofiji pobrali iz „Piccolau. To glasno oporekanje je le šarlatanstvo, kajti mi nismo nikdar tega pisali. Pisali smo dobesedno: „11 Popolo“ je poročal golo neresnico, kakor je neresnična bila ista trditev v tržaškem „Piccolou. S tem ni rečeno, da ste jo pobrali iz „Piccola“, ampak je pribito samo grdo dejstvo I Dalje pravijo, da so dotično vesi pobrali iz katoliškega časopisa „V o c o Ca t to lica*1 v Tridentu. To je za nas nov dokaz, da pišejo o anarhiji v krški škofiji framasonski listi in tudi katoliški italijanski listi. Morda pa je dotično vest pobrala iz „Piccola“ ali še iz kakega slabšega časopisa tridentinska „Voce Cattolica“ ? I Kaj ? Sicer pa pišo „11 Po-polou v št. 47., da so dotične vesti o anarhiji v krški škofiji prišle iz — Rima Gospodje okolu „Popola“ so sedaj v kleščah in se zvijajo na vse strani, pa vse jim ne more pomagati. Dalje I Gospodje okolu „Popolau pišejo v zadnji številki sč svetim strahom, da so pripravljeni, ako položimo pri kakem kreditnem zavodu 1000 K, imenovati ne le enega, marveč več slovenskih rojakov, ki so ob času, ko je Njega Veličanstvo presvotli cesar imenoval premi-lostnega knezo-nadškofa Andreja Jordana, grajali „Primorski List“, češ, da bi bil moral bolj slovesno pisati I Toda mi smo v zadnji številki s ponudbo 1000 K slovesno pozvali uredništvo lista „11 Po-polo“, „ii a j nam i m e n u j e le enega slovenskega rojaka, kateri je grajal postopanje „Pr. Lista-pa jc bil ob enem pripravljen prevzeti uredništvo ali vsaj pisati slavnostne članke”. Mi dobro vemo, da so nekateri slovenski rojaki in zlasti nekatere slovenske korenike okolu „Popola“ grajali „Pr. Listu, kar je pred kratkim sMd slovenske duhovščine vzel z obžalovanjem na znanje, a drugo vprašanje je, če bi bili hoteli list uredovati in zanj delati. Sofisti okolu „Popola“ so se hoteli na ta način izviti iz kočljivega položaja, pa so \ ravno s tem dokazali, da ne morejo na dan niti z enim samim imenom. če bi gospodje nam samo enega imenovali, bi bili mi zelo veseli, in „Primorski List1* bi dobil urednika. Pisarija lista „11 Po-polo" je sama sofistika, nevredna katoliškega lista. Ker so po na-Sem prepričanju gg. okolu „Popola“ premišljeno izpremenili sporno točko, smemo jim po pravici zabrusiti v obraz: s p i-rito malignatore. „11 Popolo- pravi: „Ako ni č. g. dr. A. Pavlica urednik „Primorskega Li-Btau, vprašamo ga, zakaj je na prvi strani zapisano, da rokopise sprejema uredništvo na dvorišču sv. Hilarija št. 7.?“ Gospodje sklepajo tako-le : Na prvi strani „Pr. Lista11 je zapisano, da je uredništvo na dvorišču sv. Hilarija št. 7., tam nekje pa stanuje č. g. dr. A. Pavlica, tedaj je on urednik I Odgovarjamo: Na prvi strani lista „11 Popolo" je zapisano, da je uredništvo v Nunski ulici št 14, v prvem nadstropju od znotraj. Poizvedeli pa smo, da stanuje tam vpokojeni profesor Sessich, tedaj je on urednik lista „11 Popolou 1 Vprašamo, ali je tako sklepanje pravo ? Ne I Saj je znano, da stanuje urednik v drugi hiši, nekoliko nižje, čeprav ima v hiši št. 14 svoj varen lož. Gospodje okolu ..Popola“ citirajo proti nam besede: „Et nune e rudi m i n i“, mi pa proti njim rajše une besede: „0 u o m o d o cecidisti... q u i mane oriebarisl" „11 Popolo- piše dalje, da se ne boji delikatnega orožja, s katerim smo mu zadnjič zapretili. Mi pa vemo iz pravega vira nekaj drugega ... Pravijo, da se ne marajo več dalje spuščati v osebnosti, s katerimi so nas prvi začeli obkladati, mi pa pravimo, da bi to za nje tudi ne bilo varno ... Mejnarode" pregovor pravi: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na Bolncel Radi tega svetujemo, naj nas sč svojim strupenim jezikom nikar ne izzivajo, ker vreča je že prepolna. Prihodnjič morda še kaj. Praznik sv. Andreja v malem semenišču. — Malo semenišče je praznovalo letos predvečer svojega zavetnika sv. Andreja izredno slovesno. Bilje to dan, časten in pomemben ne le za zavod sam, ampak vreden, da izve o njem tudi naša slovenska javnost, saj je malo semenišče sreča in blagoslov za vso škofijo, dasiravno se tega ne vpo-števa dovolj. Bil je dan slave, sreče in veselja, kajti prevzvišeni knez in nadškof je milostno blagovolil počastiti ta večer zavod s svojim obiskom in izvršiti cerkveno slavnost. Imel je najprej presrčen in ljubezniv nagovor na gojence, vnemajoč jih k ljubezni do križa, s katero 8e je toli proslavil veliki njihov zavetnik sv. Andrej. Resnobno-milo je zrla častitljiva podoba sv. Andreja na ta slovesen in ginljiT prizor: Višji pastir oznanja Božjo besedo nežni mladini, vspndbuja jo k ljubezni do krščanskih vzorov, da vresniči kedaj nade, ki jih slavi na njo Prevzvišeni in z njim vsi njegovi verni podložniki. Dal Bog, da bi našlo besede Prevzvišenega nadvladiko vzprejeinljiva in rodovitna tla v srcih gojencev! Sledile so litanijo in blagoslov z Najsvetejšim. Prevzvišenemu sta asistirala veleuč. g. profesorja dr. Brumat in Cleri. Navzoči so bili tudi monsig dr. Faidutti, monsig. Kofol in monsig. Wolf. V dokaz svoje velikodušne in preblage naklonjenosti do zavoda ostal je Prevzišeni tudi med večerjo v krogu svojih gojencev. Velečastito vodstvo in gojenci so se zahvalili pred obodom svojemu očetu in nadpastirju za izkazano visoko čast, katero jim je blagovolil nakloniti s svojim obiskom, zatrdili so mu svojo najpokornejšo udnnost, ljubezen in zvestobo ter položili pred njega svoja goreča voščila k njegovemu godu. Gojenec iz nižjih razredov je izročil Prevzvišenemu pester šopek krasnih svežih cvetlic. Obed se je razvil v sijajno manifestacijo ljubezni in vdanosti gojencev do premilega nadvladike. Po živahni koračnici, katero je zasviral domači orkester, broječ nad deset močij, zaorila jo iz zvonkih mladeniških grl navdušena Nedvedova „Večernica“ v pozdrav visokemu gostu. Orkester je proizvedel še več glasbenih komadov v splošno zadovoljnost. Najbolj pa je do-padal italijanski zbor skladatelja Rote „Psalmou s spremljevanjem orkestra. Mogočni, veličastni akordi, ki segajo globoko v dušo! Posebno proizvedba te umetne skladbe je pokazala, da gojenci pridno gojijo petje in godbo. Tadi med službo božjo je bilo petje vseskozi dostojno, ustrezajoče liturgičnim predpisom. Sijaj slavnosti so povzdigovali praznično okrašeni in razsvetljeni prostori. Posebno altar v kapelici in jedilnica sta bila ozaljšana zares umetniški. Oko se je razveseljevalo nad bujnim zelenjem, ki se jo košatilo povsod, nad venci, ki so prepletali stene, nad bogato razsvetljavo, ki Be je razlivala od pisanih lampijonov. Ko je odhajal Prevzvišeni nadškof, zažarel je vrt v bleščečih umetnih ognjih, cvetličnjak se je svetil v mnogobrojnih lu-čicab. Ob sklepu slovesnosti priporočil je Prevzvišeni gojencem, naj skrbno gojijo v sebi ogenj svetega navdušenja do pravih vzorov. Povdarjal je, da ga je privedla med nje skrb za dragi mu zavod in da je njegova srčna želja spopolniti ga v internat, ki je v današnjih razmerah nujno potreben. Ta slavnost je zopet pokazala, kako spretnemu, skrbnemu in požrtvovalnemu možu je izročeno vodstvo malega semenišča. Vsaka hvala bi bila odveč. Delo hvali moža! Naše ljudstvo, čegar sinovi vživajo tolikere dobrote od toga zavoda, naj bi se pa zavzelo z vso vnemo zanj, da se čim prej vresniči veliki načrt Prev-zviSenega nadškofa in njegovih prednikov. To bi bilo le njemu v največjo korist. Povodnji. — Iz vseh krajev dohajajo poročila o velikih škodah, katere bo povzročile zadnje dni velikanske povodnji, ki so bile letos tako splošne, kakor da bi se hotel ponoviti vesoljni potop. Pri nas v Furlaniji, v Dalmaciji, v Bosni, na Kranjskem, na Ogrskem, po celi spodnji Italiji, na Češkem in Moravskem lilo je zadnje dni tako močno, da so reke in potoki prestopili bregove, da je voda preplavila polja, podrla mostove, hiše, železnice, tako, da je železniški promet na več krajih popolnoma ustavljen, posebno pa v zgornji Italiji in na Tirolskem. Kakor rečeno, je napravila voda pri nas največ škode v Furlaniji, kjer sta izstopili reki Soča in Ter in mnogo drugih potokov. Na železnici Tržič-Čer-vinjan je promet popolnoma ustavljen, ker je železnična proga na več mestih hudo poškodovana. Kakor pripovedujejo, trebalo bo najmanj deset dni, dokler bodo to železnico vsaj toliko popravili, da bodo zamogli zopet po nji vlaki voziti. Nnj-večjo škodo je napravila voda okoli Št. Petra ob Soči. Tu je bilo celo nekaj hiš pod vodo in so se njih prebivalci nahajali v veliki nevarnosti. Voda je stala tam sploh po vsem polju nad 1 meter visoko, pa tudi blizu Gradišča je bila, posebno v nedeljo po noči, nevarnost velika, ker je tudi tam Soča prestopila bregove, ter pretila vasem, nahajajočim se v njeni bližini. — V Stračicah so morali v pon-deljek ustaviti delo v tovarnah. Istotako je bilo delo ustavljeno tudi v tovarni v Zdravščini. Soča je privalila v ravnino vse polno drv, hlodov, samokolnic itd. Celo dva čolna so našli v bližini Sovodenj. — Pa tadi snega je zapalo nje dni nenavadno mnogo po vseh goratih deželah. Posebno mnogo ga je na Tirolskem, Koroškem in Gorenjskem. V celovški okolici, kjer je snežilo 40 ur zaporedoma, nagrotnadilo se je toliko Biiega, da so se udrle pod njim tri hišo. Priročni zakonik zn pokličimo grulijo Goriško - Gradiščansko, katerega je izdal g. Ernest Klavžar I. 1892, se zdaj tiska v drugi popolnjeni izdaji in bode izšel, kakor je pričakovati, meseca februvarja prihodnjega leta. Cena mu ni še določena, priobčimo jo ob svojem času. Knjige društva sv. Jeronima so došle. Gg. člani naj se potrudijo po nje do poverjenika g. ces. svčtnika Fr. Vodopivca, stanujočega v ulici Barzellini št. 12. Najdene reči. — Učenec Vitori Avrelij je oddal na policiji zlato zaponko, katero jo našel v ulici Corso Krancesco Verdi. Izgubljena volnena ruta. — Na potu od Podsel do Ušnika je izgubila te dni neka oseba veliko volneno ruto. To ruto je baje tudi v resnici pobrala neka druga oseba, katero je nekdo videl. Zato stori prav dotična oseba, da prinese ruto v Dšnik in jo odda pri Ivanu Rušiču, da se tako izogne morebitnim sitnostim. Našla se jc vreča. — Na cesti iz Št. Andreža do Rubij našla se je vreča, v kateri se nahaja do 16 K vrednosti. Kdor jo je zgnbil, naj se oglasi v Sovod-njah h. St. 102. Nesreča. — 22-letna F. Gregorič iz Prvačine padla je z voza tako nesrečno, da se je hudo poškodovala, posebno na obrazu, ter da so jo morali prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ji morali zašiti rane na petih meBtih. Nedobro došel gostje bil 27-letni Anton Volčič iz Št. Andreža, ki je obiskal v nedeljo svojega znanca Černiča, kajti odnesel je iz znančeve hiše tako razbito glavo, da je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Bohinjske novice. — Snega imajo letos v Bohinju nenavadno mnogo. Pa tudi na Bači je zapadel na nekaterih meBtih sneg nad 2 metra visoko. Flazovi so tam jako poškodovali telefonske žice. — 4. t. m. so pri bohinjskem predoru vsi uslužbenci praznovali praznik sv. Barbare. Slovesne sv. maše, katero je daroval č. g. župnik z azistenco, udeležili so se je vsi uradniki, inženirji in delavci s svojo zastavo. Podjetnik grof Cecconi je napravil delavcem opoludne v hotela v delavski dvorani obed, k večerji pa je povabil vse uradništvo. Glasba. — Štiri božičnice za moške zhore s predigrami in poigrami za orgle. Uglasbil Danilo Fajgelj Op. 280. Cena 40 vin. V Ljnbljani, 1903. Založil uglas-bitelj. Tisk J. Blaznika naslednikov. Pod tem naslovom izšle so ravnokar 4 božičnice, ki pevcem ne bodo prizadevale nikakih težkoč. Ker nam božičnih pesmi za moške glasove nedostaja, zato 8 veseljem pozdravljamo to zbirko pesmi, v katerih se prijetno menjujejo zbori in čveteroglasni stavki. Pesmi te izrazujejo kaj srečno tako imenovani „božični ton“, a so vseskozi cerkvenega dnha. Lepo tiskani zvezki so tako po ceni, da si jih lahko vsaka cerkev po številu pevcev naroči. Naročuje naj se zvezke pri skladatelju v Gorici, Gosposka ulica, št. 14. Ravnokar je tsšla ,Družinska pratika1 za leto iqo4. „DruSinska pratika“ za l. 1904• se dobiva v vseh trgovinah na Kranjskem> Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Goriikem. Glavno aaloto imajo v Ljubljani tvrdke A ner-Koren lan, J. Hordik, A. Krisper, U. iCmau im V. PitreliC, Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. v Gorici. F.iiina krojafnica prve vrste, civilna, vojaška in uradniška. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za H. duhovSčino gotovih sukenj. Imam izdelane In izdelujem jopiče, pelvgrine in zimske suknje s kožuhovino za dame po najiiovejšem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. Se priporoča sl. občinstvu M. Poveraj. A Teodor Slabanja, [tj [H, srebra r, H || v Gorici, ulica Moroli 12, U priporoča prečast. duhovščini za |j L J izdelovanje cerkvenih posod in W orodja. Pripravo cerkvenega o- r!? rodja olajšuje revnim cerkvam M b tem, da daje tudi na obroke. H ■i Obroke si pa preč. p. n. gospod H, bi naročevalec sam lahko določi. ■■ Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlčjega priznanja jubilejne razstavn na Dunaju I. 1898. (n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maže in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi nsjuljudneje. mm Ki«« (*«» ««««««i Odlikovana civilna in vojaška krojaška delaviiica •> «-4> ^ Anton-a Krušič- Gorica, ul. Jos. Verdi 33. J3ogata znlocia domačega in angleškega sukna. Velika izber izgotovljenih oblek za gospode in dečke, površnih zimskih sukenj, havelolcov ifd. Jvfaročila po novi meri se izvrše s posebno natančnostjo. V////A 'sssssssssssss/sssssss/issssssssss ^ B#a « §«$ * # ««« , * M« ««# « « & XnAitX>tXt* s mm Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po polumesečnojne-vadign6ne obre3tipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom n« osebni kredit po 6% In na vknjižbo po BVt’lQ „ Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vttak (lan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne. % i