.the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of! america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero ta narod — za pravico in resnico — od boja Ho zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — 8. R DRUŽBE SV, MOHORJA X CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši;
in najbolj priljubljen. slovenski
list ▼ združenih državah ameriških,
ŠTEV. (No.) 122.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 24, 1926.
LETNIK XXXV.
SHOD KATOLIŠKIH SLOVENCEV V CHICAGI.
(Dalje.)
Nato je predsednik shoda pozival k besedi Mr. J. Jericha kot časnikarja, kateri je kot drugi pozdravil prevzv. škofa, veleč. g. kanonika Dr. Opeko in veleč. g. patra Regala Čebulj O.D., provincijala slov. frančiškanov iz Ljubljane ter vse ostale preč. gg. slov. duhovnike in vse udeležence. Izvajal je:
"Odbor slovenske sekcije 28. evharističnega kongresa me ;le določil, da naj v imenu ameriško - slovenskega katol. tiska Vas pozdravim in spregovorim par besedij o katol. tisku.
Zato v imenu ameriško - slovenskega katoliškega tiska ftajprvo prisrčno pozdravljam prevzvišena slovenska škofa, ki sta prihitela v imenu naše stare domovine, kjer je nam tekla Povečini zibel, ob kateri so naše slovenske matere t pele lepo slovensko pesem, ki jo nam tujina nikdar ne vzame iz spomina. V tej zibeli so nam slov. matere vcepljale edino zveličavno Kristusovo vero, radi katere se danes ves svet zbira v tem našem trimilijonskem mestu, da ga primerno počasti in da še bolj utrdi svojo vero v Njega. Zato pozdravljena nam slovenska apostola, naša slovenska škofa! Pozdravljeni tudi vsi sta-1'okrajski in ameriško - slovenski svečeniki, ki šte se zbrali na tem velikem shodu kot naši voditelji skozi življenje. Pozdravljeni vsi gostje iz stare domovine, kakor tudi iz vseh naselbin, ki ste prihiteli na ta veliki Gospodov shod. Pozdravljeni vsi.
O veliki važnosti katoliškega tiska bi se dalo marsikaj povedati. A danes ni čas, da bi vam to na široko razkladal. Posegel bom nekoliko v to vprašanje, a kratek bom.
Neki kat. urednik-duhovnik je tako-le karakteriziral katoliški tisk:
"Zdi se mi, da dandanes zavzemata na svetu dva predmeta najvažnejši mesti. In to sta olje in pa tisk. Olje rabijo ženske v kuhinji, rabi ga strojnik, rabijo ga za kurjavo in še za tisoč r.azličnih stvari. Niti najmanjši kolešček se ne vrti dobro, ako ni z oljem namazan. Tisk pa se mi zdi, da je enako važen dandanašnje dni. Časopis čita vsak od najrevnejšega pa do največjega bogatina. Slab tisk kvari ljudi in iste upropaščuje.
otiska jih v nemoralno življenje in meče tisočere v časno in večno pogubo. Dobro časopisje, predvsem katoliško, pa dviga tisočere iz blata življenja in jih vodi nazaj k vzornemu, človeka vrednemu življenju. Katoliški časopis je rešil že marsikaterega časne in večne pogube, dvignil ga je iz blata in pripekal nazaj k Bogu, da je spoznal svoje zmote in je začel zopet zivljenje, ki je vredno Človeka. Ni ga večjega misijonarja na svetu kot je dober katoliški časopis. Je kot olje, ki maže ko-^sje naših misli in naših duš, da se vrte v smeri proti Bogu. ^ečen narod, srečni ljudje, ki imajo močno katoliško časopisje.
Mi ameriški Slovenci smo po dolgih letih v tem oziru vendar led prebili. A pazimo, da nam zopet ne zamrzne. Prebi-■lajmo ga naprej, kakor smo ga doslej, delajmo in širimo na Vso moč katoliško časopisje in naše katoliške fronte bodo ne-Prodirne. Pomnite vsi, da tisk je^ velesila. Z močnim katol. tiskom bomo Slovenci močni, brez katol. tiska bomo brez orož-•la in sovražniki bodo z nami ravnali, kakor bodo hoteli. Zapomnimo si to!
Končam in vse lepo zahvaljujem za posluh, obenem pa še hcem: naprej Slovenci za večje in močnejše katoliško časo-P'sje!
Predstavljen je bil nato občinstvu po predsedniku in vo-a'telju shoda indijanski duhovnik, rodom polnokrvni Indija-llec» Rev. Gordon, kateri je nastopil živahno pozdravljen od občinstva. Rev. Gordon je imel na glavi znamenito in-'•lansko peresno pokrivalo, ki spada k indijanski narodni noši. , ' S. je nam povedal v angleškem jeziku, da je on sin očeta, aterega je krstil v Michiganu naš slovenski sloviti misijonar *of Baraga. Povedal je, koliko dobrega so storili naši sloven-1 misijonarji med Chipewa Indijanci, ki so jim oznanjali sv. fro in omiko krščansko. Uspeh je vsestranski, on kot duhov-'k, sam kot polnokrvni Indijanec, je že sad tega dela in tru-. a> v splošnem pa jih je velika večina sprejela vero Kristusovo So s tem postali njegovi vojščaki. Govornik je žel za svoj . °Vor živahno- odobravanje. Marsikateri navzoči je ravno po njegovih besedah še bolj spoznal veliko delo, ki ga je vršil °venec škof Baraga med tedaj divjim narodom, katerim je Vnašal krščansko omiko in kulturo.
fa	Pa nastopilo pevsko društvo "Adrija" od sv. Šte-
ti'on "Z	in zaPel° prekrasno pesem "Evharistični
v- Zatem je bil pozvan k besedi zastopnik jugoslovanske jJ1 ' generalni konzul iz Chicage, Dr. Božidar Purič, ki je v
nu vlade pozdravil slovenska škofa in vse navzoče. So)- pa Je Predsednik shoda naznanil, da bo klical k be-t)r 1 starokrajske goste. Najprvo je pozval k besedi veleč. g. koj- ^^aela Opeko, kateri je nastopil burno pozdravljen. Ka-v0f'lG. Opeka že po naravi velik mož, tako pa še mnogo tol1*1 °n v govorništvu. Spregovoril je z vso resnobo o ka-j^ski cerkvi, o Kristusu itd. Povedal je, da se je ž*e poganski ^ v starodavnih časih trudil z vsemi mogočimi reformacija-j • A vse je bilo žaman. Svet ima samo enega velikega re-8Vomatorja in to je Kristus, ki je s svojimi peterimi ranami, s »Vef^ 0<1 1,,udi nezapopadenim velikim trpljenjem dvignil čojo lZ te5a-iev i" pokazal, kako morajo ljudje živeti, ako ho-*oi° l)0,jSih časov bodipi tu na zemlji, zlasti pa po smrti. Do
Pa je pripravil slehernega poslušalca, ko je spregovoril o (Daljo na 2. struni.)

Iz Jugoslavije
NAŠIM ROJAKOM V FRANC IJI SE GODI JAKO SLABO, TO PRIČAJO ŠTEVILNA PISMA, KI JIH PIŠEJO TI TRPINI SVOJCEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Rev. P. Evstahij, O.F.M.:
Skrivnost presvete Evharistije.
EVHARISTIJA—sladkost in zahvala, milost in zadnje večerje spomin! Božja Beseda Skrivnost nam je dala, v nji smo deležni božanskih dobrin...
EVHARISTIJA—Zveličar je Trta, v Njem pa mladike smo verniki mi: grozdje svetosti za rajskega vrta večno trgatev sedaj naj zori!
EVHARISTIJA—Očetu daritev vedno poklanjaš, Zveličar Gospod, s Srcem se tvojim dviguje molitev Cerkve—neveste za bedni naš rod...
EVHARISTIJA—Duhovna si hrana,
tvoje življenje preliva se v nas . . . Blažena duša, ki Tebi je vdana, v njo se zariše Tvoj žarni Obraz!
EVHARISTIJA—Med nami prebivaš, Božji Prijatelj, naš Kralj in Gospod, v Hostiji beli obličje zakrivaš, v srca razlivaš potoke dobrot!
Skriva telesnim očem Te zavesa
nežnih podob kot oblaki nebo__
Slepa si duša brez vere očesa, veri odkrito je Tvoje Telo ...
Hvaljen, zahvaljen za miljeno vero, hvaljen, zahvaljen za sveto Skrivnost, hvala za milosti zvrhano mero, hvala za Mateje Cerkve svetost!
ODMEVI EVHARISTIČNEGA KONGRESA.
■ " '
Chicago, III. — Naše mesto je navajeno na to, da ima v svoji sredi vedno vse polno gostov. Vršijo se razne konvencije, razstave, pride kakšna višja oseba iz Wa,shingtona itd. . a vse to tako nekako neopaženo ide mimo nas, kot nekaj vsakdanjega. Osem in dvajseti evharistični kongres pa ne more iti kar tako preko nas — preko našega mesta, da bi se moglo reči — neopaženo.
V pondeljek, ko je bila v stadiju pontifikalna maša, je odpovedala poulična in nadu-lična železnica, take množice še niso videli. N.adulična železnica je imela tri ure zamude, navadno vozi po tri tisoč kar, ta dan je pa bilo le 1800 voz v prometu. Kaj pa so tudi hoteli, ljudstva je bilo vse črno, noben voz se ni mogel nikamor premakniti. Dasi je bil ves policijski Aparat na delu tej nalogi ni bil kos. — Chicago je dosegla rekord, kajti še nikoli v zgodovini ni bila gostiteljica tako velikemu številu gostov. Natančno število, koliko ljudi
je bilo v pondeljek v Grand parku, ki so se, ali bi se bili radi vdeležili pontifikalne maše se ni moglo ugotoviti, kar je bilo seveda nemogoče, povprečno se sodi, da je bilo kakšnih 400,000 oseb. Da je nekaterim prišlo slabo in so padli v nezavest, temu se ni za čuditi, ako pomislimo, da so nekateri že od ranega jutra, ko je še tema vladala nad mestom, sedeli v stadiju in si na ta način zasi-gurali prostor.
Kakor v pondeljek, tako tudi v torek, ko je bil ženski dan, je bilo pri maši v stadiju 160,-000 žen, pravijo, da je prekašalo v sijajnosti prireditev prejšneg.a dne. Prostor v stadiju je bil napolnjen žensk, redovnice so pele pri maši "Missa Rosa."	^
Poročilo pravi, da vse prireditve, kar jih še pomni zgodovina ,ne le našega mesta, temveč Amerike sploh, se ne da primerjati s- to prireditvijo. Občudovanja vredno je in svet občuduje vodstvo te prireditve.
Že prostor — stadij sam na sebi je podoben areni, kjer so n.aši prvi kristjani raje umirali grozne smrti, kakor pa zatajili Boga — umirali so kot mu-
čeniki. Vse to bo ostalo v spominu obiskovalcem svoje žive dni. Vreme je bilo krasno — lepo kakor že dolgo ne. Soln-ce je obsevalo altar, kjer se .je na tako slov. način darovala pontifik.alna maša. Skupno se računa, da je bilo nekako pol milijona ljudi v stadiju in v bližini, ko se je brala pont. maša.
KONGRESNIM!
V sredo večer se vrši ob pol 8. uri Slovanski shod v Armory na 16. cesti in Wabash avenue. Vsi Slovenci so vabljeni, da se tega shoda udeleže.
NAZNANILO ČITATELJEM
Ker se smatra danes v četrtek 24. junija kot praznik v Chicagi radi slovesne procesije, ki se vrši v Mundelein in skoro vsa podjetja v našem J mestu počivajo, tudi v naši tiskarni delo počiva, radi tega list v petek ne bo izšel. Prihodnja številka našega lista izide v soboto 26. junija. Toliko v vednost našim cenj. čitateljem.
UREDNIŠTVO.
Pismo iz Francije.
Creutzvald, Francija. —Dne 18. m. m. smo tukaj pokopali 261etnega mladeniča Justina Močnika, doma iz Reke pri Cerknem. Bolehal je že dalje časa, kal bolezni pa je najbrže že prinesel iz domovine. Za-duhli zrak, večni dim in prah v podzemeljskih rovih mu je pa naglo izpodjedal že itak rahlo zdravje ter je dne 15. m. m. v tukajšnji rudarski bolnišnici podlegel neizprosni morilki sušici. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili vsi rojaki domačini ter mnogo drugih Slovencev, ki so pokojnega poznali kot mirnega mladeniča. Vsa čast gre tudi onim tovarišem iz še bolj oddaljenega Forbacha in Klein-Roselna, ki so pustili delo in se prišli poslovit od poko. Justina. Pri pogrebu je igrala godba J»ug. podp. dr. Edinost, kojega član je bil; položilo mu je na grob tudi krasen venec, predsednik pa je imel nagovor. Bodi ti lahka tuja zemlja francoska, dragi Justin, preostalim v domovini pa naše sožalje.
Tukaj nam gre zmiraj slabše. Frank pada, draginja pa se dan na dan dvi&a. Da pa drže delavstvo nekoliko v ravnotežju, dodajo nekaj odst. draginj-ske doklade, kar pa nikakor ne zadostuje v primeri z naraščajočo draginjo. Slovenci so se začeli v precejšnjem številu vračati v domovino. Posebno oženjeni, ki morajo voditi dvojno gospodinjstvo in denar pri tej valuti domov pošiljati. In tudi mi bi se radi vrnili domov, pa kaj ko je doma menda še slabše kakor tukaj. Vsako pismo, ki pride iz domovine, najsibo iz tega ali onega kraja, vse toži; draginja, brezposelnost, veliki davki in še slabe letine. Ljuba domovina, koliko prirodnih sil imaš! Ali ne bi mogli teh moči izrabiti in u-stanoviti kakšna podjetja, da bi se vsaj najpotrebnejši preživeli doma, zadovoljni tudi z malo plačo? Tujina nam reže trd kruh, izpostavljeni smo telesnim in moralnim nevarnostim in ko tuji kapital izčrpa iz tebe vse moči, te pa pošljejo kot "Auslanderja" tja, od koder si prišel, v breme že itak obremenjenim občinam.—P.O.
-o--
Dvojni umor.
Zakonca Jožef in Antonija Kos, zadnja roj. Kurnik, ki sta se šele pred kratkim poročila, sta stanovala v Jurjevskem dolu čisto sama v hiši št. 53, ki je blizu župne cerkve sv. Jurija, kakih 15 korakov od okraj-
ne ceste, ki vodi iz &t. Jurija v Sv. Jakob.
Dne 30. maja je prišel dopoldne v tisto hišo Janjez Krdutič iz Maine po nekih opravkih. — Ko vstopi v drugo sobo, se mu je nudil strašen prizjor. V postelji ;je ležala žena [Antonija z razbito glavo, tako da so bili izstopili možgani. Imela je ve? ran tudi po rokah. Na tleh poleg postelje pa je ležal mrtev mož Jožef Kos. Imel je rano na glavi, hrbtu in trebuhu. Rane so očividno prizadete s sekiro. Kako je prišel storilec v hišo, se še ne ve.
Da bi se izvršil roparski u-mor, ni misliti, ker je ostalo vse drugo nedotaknjeno; v gospodarjevi obleki, ki je ležala na mizi, so našli vsoto 115 Din, katerih bi ropar bržčas ne pustil.
Antonija Kurnik je bila podedovala po 1. 1925. umrli Ivani Tomažič, pri kateri je bila rejenka, posestvo, kar je povzročilo pri drugih sorodnikih Ivane Tomazit1 veliko jezo. V zadnjem času so bili med u-morjenima in sorodniki imenovane zaradi dedšččne večkrat prepiri. Seveda se iz tega ne da in ne sme nič sklepati, ako se ne najdejo druge in dicije*
Sodna preiskava je v polnem teku.
-o--
Aretacija sarajevskrh komunistov.
Policija je aretirala v Sarajevu tri komuniste in sicer Mi-lutinoviča, Paviča in Skoriča, ker so ob prilike proslave dvajsetletnice štrajka v Sarajevu razdeljevali letake, kakor trdi policija, prepovedane vsebine. Državno pravdništvo je areti-rance do obtožbe izpustilo. Posebno nevarni torej ti komunisti ne bodo.
-o-
Država gradi stanovanjske hiše
Direkcija šum v Zagrebu je v dvorani visoke tehnične šole v Zagrebu razstavila projekt zgradbe stanovanjskih hiš za svoje uradnike. Redek slučaj v naši zgodovini.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din___I 9.45
' 1,000 " -9 18.60
2,500 " -9 46-23
5,000 " -9 92.00 "
10.000 •• -1183.00 *
100 Ur__9 4.40
200 " _9 9.45 >
500 " _920.25
1,000 "_____939.25
Pri večjih svotah poseben popusL
Poštnina ]• v teb cenah že vrača-nana.
Zaradi neitalnost! cen !• nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar »prejmemo.
Nakazila a« Izvršujejo po pošti kil pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO
Pisma in pošiljke naslovite na: '
zakrajSek £ CeSark '
465 W. 42nd ST., NEW YORK. N, Y.
POZDRAVNI VEČER ZA PREVZV. ŠKOFA V SOUTH CHICAGO.
So. Chicago, lit.
Vse farane sv. Jurija v So. Chicago vabimo, da se udeležijo pozdravnega večera našega prevzv. knezoškofa dr. A.B. Jegliča, ki se vrši ob pol osmi uri v petek večer, 25. junija. Pridite polnoštevilno, da počastimo našega prevzv. vladiko.
Velika udeležba ženstva na evhar. kongresu. - 0 shodu.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...................................... 6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year ........................-— 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Evharistija -- naše življenje.
Napisal Very Rev. Regalat Čebulj, D.D.
Evharistični dnevi so skoraj končani. Upajmo, da so božjega jetnika naših tabernakeljev veselili. Pričali so mu, da narodi, ki so odposlali svoje zastopnike, Gospoda ljubijo. Iz src je prišel kongres, zato ni bil samo zunanja manifestacija, ampak je s svojimi mogočnimi prireditvami globoko posegel v duše vseh vdeležencev. Ljubezenski je z neodoljivo močjo objela nepregledne trume kongresistov, naj vžiga vsepovsod. Zlasti pa naj tradicijonelno ljubezen našega naroda do pre-svete Evharistije vzdržuje v nas samih ter v srcih naših pre-milih gostov. Po njih pa tudi v celi naši stari domovini. Ne samo vzdržuje, ampak prekvasiti mora vse naše življenje. Zasebno in javno. Evharistični Gospod mora biti naše življenje. Pravtako, kakor je bil vernikom prvih časov krščanstva. Zato so bili tudi junaki vere in čednosti. Heroji, ki so stoletjem vzori.
Kaj je naše zasebno življenje brez ljubezni do presv. Evharistije, ki se izraža zlasti v pogostem in vrednem prejemanju Njega, ki je življenje? Vse prej, ko življenje. "Resnično, resnično vam povem, če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi." Tako govori Tisti, čigar besede ne bodo nikdar prešle. Zgodovina narodov jih potrjuje. "Kedor pa je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga obudim poslednji dan." V srcih, v katerih biva Kristus, je življenje. Bujno življenje, ki je podlaga delu, blagostanju, veselju. Življenje, ki preide v večno življenje.
Kedor hoče našemu narodu dobro, naj ga vodi k viru življenja. On, ki je življenje, je vzdrževal našim dedom nadnaravno življenje. Polni tega življenja so delali, trpeli. Ne s srdom v duši, ampak vdani v božjo ljubezen. Zato pa zadovoljni. Tudi z malim. Ohranili so nam vero, poštenje, narodnost. Umirali so v upanju na večno življenje in častitljivo vstajenje. Evharistija jim je bila življenje. Bodi tudi nam! Zlasti nam, ki živimo v težkih časih. V te je gledal evhar. papež Pij X. Zato je pa odprl tabernakelje mladini in odraslim. Njegova odloka o prvem in pogostem sv. obhajilu sta trdna temelja za življenje milosti in sreče v razruvanih časih materijalizma. Slovensko ljudstvo, tudi tvoje življenje ogrožajo veliki in mnogoštevilni sovražniki. Toliko nevarnejši so, ker vstajajo iz tvoje sredine. Tisti so, ki ne nosijo Kristusa v srcu, zato tudi ne ljubezni do tebe. Sami brez nadnaravnega življenja, ubijajo to življenje v dušah drugih. Zato njihovo delo izpodko-pava srečo in zadovoljnost. Saj, kjer ni življenja s Kristusom, tam je smrt. V smrti pa ni veselja, ki temelji samo na Gospo-' du, ki je življenje in zato tudi veselje.
Slovensko ljudstvo, tvoje življenje je le v Kristusu. Naša povestnica to resnico krepko podčrtava. Ako nočeš smrti, o-klepaj se vedno Gospoda v presv. Evharistiji. Ne sledi tistim, ki jih ne vidiš pri obhajilni mizi. Mrtvi so. Mrliči te ne morejo voditi in osrečiti.
Kaj je naše javno življenje brez ■ ljubezni do evharistič-nega Boga? Kristusu odtujena javnost naj odgovori. V premnogih krajih skrajno neurejene socijalne razmere z neizprosno silo zahtevajo popolni preokret. Usmeriti bi se moral po evangeljski pravičnosti in ljubezni. Neugnano teženje po uživanju je množicam menda edini cilj življenja. Naslajanje, ki je nudi poltenost, izpeljana prav do zadnjih posledic. Vedno bolj naraščajoča nezaupljivost med narodi. Vsak vidi in obožava le sebe. Prav tako, kakor so delale paganske države. Je-li zato svet srečen? Vedno hlepenje po sreči nam potrjuje nasprotno. Žalostna perspektiva za bodočnost! Skoraj povsod smrt in zopet smrt! Kedo naj oživi nepregledne množice dušnih mrličev? Kedo naj jih vzdrži žive? Edino le tisti, ki je sam življenje in je prinesel na svet življenje. Življenje in delivec življenja pa biva v naših tabernakeljih. Tam' bi moral iskati svet življenje. Zato sv. cerkev z velikimi evharističnimi kongresi svoje vernike vodi k presv. Evharistiji. Pri njej naj bi si okrepili življenje. V posesti polnosti življenja naj bi tiste, ki še ne žive, vodili k Njemu, ki deli in hrani življenje. Življenje v Bogu. Zato tudi življenje socialne pravičnosti. Življenje samozataje. Življenje ljubezni. To bi bilo življenje prave sreče. V toliko jo bodo narodi vživali, v kolikor bodo živeli iz presv. Evharistije. Kadar bo v narodih zavladal evharistični Kralj s'svojimi nauki in .s svoj«- milostjo, takrat, in le takrat bo svet deležen božjega življenja, prave sreče in miru, za katerem vse teži.
POROČILO O SHODU.
(Nadaljevanje 1. strani.) domovini, kjer imamo svoje drage, na katere pogosto mislimo, kjer imamo svoje rojstne hišice, kjer imamo svojo zemljo, svoje domove, ki nam vzbujajo vesele spomine, a poleg teh imamo tamkaj tudi svoje drage, ki počivajo v domači slovenski zemlji, one, katere smo tako ljubili, ki so bili nam najdražji, da bi jih izkopali iz grobov s krvavimi rokami, ko bi jih to nam dalo žive nazaj. — Govorniku je občinstvo dolgotrajno pritrjevalo.
Nato je bil pozvan k besedi prevzv. skopeljski škof Dr. Janez Gnidovec, katerega je občinstvo stoječ pozdravilo z gro-movitim ploskanjem. Prevzv. škof je spregovoril ves ginjen, zahvaljujoč se vsem za veliko uljudnost in prijaznost ameriških Slovencev. Govoril je tudi on o veliki božji ljubezni do ljudi. Pre vzvišeni škof je bil navdušeno aklamiran za njegov krasni govor.
Zdaj pa je bil pozvan k besedi knez in škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič, kateri je šel z mlad,eniško pogumnostjo na oder, z veselim, smehljajočim obi*azom. Občinstvo je vstalo raz sedežev in več minut ploskalo in klicalo knezu in škofu: Živeli! Dobrodošli naš škof! itd. Ko je aklamiranje nekoliko poleglo, je začel prevzv. s smehljajočim obrazom. Najprvo se je zahvalil veleč. gg. duhovnikom za vse priprave in sprejeme in povedal je ves ginjen, da on to občuduje s posebno pozornostjo. Nato je govoril o Kristusu in to tako prepričevalno, da se le redkokedaj čujejo take jedrnate besede. Povedal je, kako je Kristus za svet trpel, da bi dokazal svetu svojo veliko ljubezen. Prevzv. škof je nato še pohvalil ameriške Slovence za njih globoko versko zavednost. Posebno je pohvalil Joliet, kjer je videl, da j-e vsa naselbina pristopila k mizi Gospodovi. Ravno tako druge naselbine v chicaški okolici. Pohvalil je ameriške Slovence, ker skrbijo za svoja kulturna društva, potom katerih se širi prava kultura in prosveta. Prevzvišeni je bil številnokrat prekinjen z navdušenjem, ki je prekipevalo med občinstvom, ko je zrlo pred seboj tako velikega slovenskega moža kot je knez in škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič. Ko je prevzvišeni končal svoj govor, yje občinstvo zopet vstalo raz sedežev in več minut pritrjevalo z gromovitim ploskanjem krasnim očetovskim besedam prevzv. škofa. Takega navdušenja še ni pomniti na kakem shodu med ameriškimi Slovenci. Vse to potrjuje, kako narod ljubi in čisla tega po duhu tako velikega slovenskega moža. To bo ostalo vsem v najblažjem spominu.
Kot zadnji govornik je zatem nastopil Rev. Tundersen, nemški duhovnik, ki se je pa popolnoma privadil slovenskega jezika med Slovenci na Westfalskem, da govori istega prav gladko. Govornik je pozdravil shod v imenu westfalskih rojakov. Povedal je, da so sedaj bolj slabe gospodarske razmere na Westfalskem, zato se tudi naši slovenski naseljenci v Westfaliji hudo izseljujejo v Francijo in drugam. Gospodarske razmere so slabe in temu sledijo zelo slabe delavske razmere. Govornik je bil navdušeno aklamiran, kajti vsi so se čudili kot rojenemu Nemcu, da tako" gladko govori slovenski jezik.
Nato je pa predsednik shoda Rev. Plevnik še enkrat v lepih besedah pozdravil in pa zahvalil vse navzoče, ki so prihiteli na ta veliki slovenski shod v Chicago. Zahvalil je vse, ki so tako velikodušno pomagali pri tej prireditvi in nato je naznanil kratek odmor.
Med. tem časom pa so pripravljali v dvorani za banket, o katerem pa sledi prihodnjič.
(Dalje prih.)
tala, kot archpriest Rev. V. Šolar in Rev. A. Horvath in Rev. P. Podbregar kot "deacons of honor" in domači g. župnik Rev. John Plevnik kot ceremonijar.
Nekaj posebnega je bilo slišati, ko je cerkveni pevski zbor prepeval pod vodstvom prof. R. Zupanca. Veličastno so donele velike mogočne orgije v veliki prostrani cerkvi sv. Jožefa.
Najlepši prizor pa je bil, ko je med sv. mašo pristopila k mizi Gospodovi cela fara. To je, kar je glavno pri katoličanih, kajti le pri obhajilni mizi se utrjujejo katoliški značaji in teh ne manjka v Jolietu.
Pridigo je imel prevzv. škof ljubljanski Dr. Jeglič sam pred sv. mašo. V ognjevitih besedah je prevzvišeni pozdravil 28. mednarodni evharistični kongres in ljudstvo poživljal k pogostemu pristopanju k mizi Gospodovi. Njegove krasne očetovske besede bodo ostale vsem v neizbrisnem spominu.
Po zajutrku so se prevzvišeni škof in ostala duhovščina odpeljali nazaj v Chicago k veliki pontifikalni sv. maši, ki jo je daroval v Chicagi v škofijski stolnici Najsv. Imena papežev legat kardinal Bonzano.
Lepe so bile te ure, ko je bival med nami jolietskimi Slovenci naš slovenski škof Dr. A. B. Jeglič, katerega ves slovenski narod bodisi doma ali na tujem neizmerno ljubi, kot otroci svojega očeta. Prevzvišenemu škofu smo hvaležni za ta obisk, katerega ne bomo nikdar pozabili. Prisrčna hvala, Bog plačaj in Bog vas živi še mnogo let svojemu narodu, za katerega živite in trpite.	,
Velika manifestacija katol. Slovencev pri sv. Štefanu v Chicago.
PREVZV. ŠKOF DR. A. B. JEGLIČ BLAGOSLOVIL NOVO ZASTAVO DRUŠTVA NAJSV. IMENA TER VODIL SLOVESNI SPREJEM NOVIH CLANOy V DRUŠTVO.— NAD 100 SLOVENSKIH MOŽ IN VELIKO ŠTEVILO FANTOV SPREJETIH V DRUŠTVO. — SLAVNOSTNA PROCESIJA NA PROSTEM, KATERE SE JE UDELEŽILO DO 1500 SLOVENCEV.
Sijajen sprejem knezoškofa Dr. Jegliča
v Jolietu.
SLOVENSKA NASELBINA V JOLIETU, TAKOZVANEM "SLOVENSKEM RIMU," JE PRIREDILA DOSLEJ NAJVELIČASTNEJŠI SPREJEM KNEZOŠKOFU LJUBLJANSKEMU. — KAKIH 30 AVTOMOBILOV JE PRIŠLO PO KNEZOŠKOFA K SV. ŠTEFANU V CHICAGO.
Slovensko ljudstvo, ohrani svojo ljubezen do presv. Evharistije! Evharistični Kristus ti bodi življenje. Z molitvijo in zgledom pa vodi tudi druge narode, med katerimi živiš, k evharističnemu Kralju. Tako boš mnogo pripomogel k zboljšanju težkih razmer, v katerih živimo. Vedno in povsod bodi evharistično življenje — življenje sveta!
Joliet, 111. — Tak sijaj in veličasten sprejem kakor ga je priredila knezu in škofu ljubljanskemu slovenska naselbina, je mogoč samo v našem Slovenskem Rimu — Jolietu.
Okrog poldne v soboto je prišlo kakih trideset avtomobilov najlepše okrašenih, ki so nosili vsak svoj napis od podpornih, cerkvenih in drugih kulturnih društev, po visokega gosta, kneza in škofa Dr. A. B. Jegliča v Chicago k sv. Štefanu. Posebna delegacija z Rev. John Plevnikom, slovenskim župnikom v Jolietu na čelu, je prišla po škofa. Nekako ob dveh so naredili jolietčani, katerih je bilo po številu blizu 100, špalir od slov. župnišča v, Chicagi do avtomobila, v katerem se je vozil prevzv. škof. Ko se je prikazal prevzvišeni na vratih, tedaj so mu vsi navzoči zaklicali krepki: Živio! Nato pa se je začela avtomobilska parada pomikati izpred slov. cerkve sv. Štefana ter je odpeljala proti Jolietu.
V Lemontu je pričakovala druga velika skupina jolietča-nov z avtomobili, kateri so se pridružili paradi in tako povečali veličastno parado, ki je na to krenila skozi Lockport na Broadway proti Jolietu.
Ko se je parada začela približevati Jolietu, so se že za-čuli jolietski zvonovi cerkve sv. Jožefa in so z milim in lepo ubranim potrkavanjem naznanjali naselbini in okolici, da prihaja visoki gost na obisk slovenske naselbine v Jolietu.
Okrog cerkve na North Chicago St. je bilo vse zagrnjeno od pestre množice ljudstva, ki je v znak pozdrava mahala prihajajoči paradi s tisočerimi zastavicami ter vzklikalo polno radosti in veselja. Ko je prevzv. škof ljubljanski izstopil iz avtomobila, tedaj je zaorilo iz tisočerih grl: Živio naš škof! Dobrodošli! itd. Bil je veličasten prizor, ki bo ostal vsem v trajnem spominu.
Nato se je podal prevzv. škof in duhovščina proti župni-šču, kjer so čakali odborniki številnih društev, kakor tudi cerkveni odbor in drugi, cla so pozdravili v imenu fare in društev in naselbine visokega gosta.
Zatem se je prevzvišeni in duhovščina podala v cerkev, kjer so opravili, zahvalne molitve in zapeli zahvalno pesem, nakar se je podelil sv. blagoslov z Najsvetejšim. S tem se je zaključil glavni del sprejema.
Naslednje jutro ob 5. uri pa se je služila slovesna pontifi-kalna sv. maša, katero je daroval prevzv. škof Dr. A. B. Jeglič sam ob številni azistenci domače in druge duhovščine. Asisti-rali so kot dijakon Rev. Benigen Snoj, kot subdijakon Rev. Bu-
vsa ogromna množica je dvignila kviško goreče sveče in za-oril je gromov it odgovor: hočemo in prisegamo! To se je ponovilo trikrat. Nato se je ta lepa cerkvena slavnost zaključila.
Vsega ljudstva skupaj je bilo okrog cerkve prav gotovo do 2000. Procesije pa se je udeležilo nad 1500 ljudi.
Na tak živ javen način se še ni versko manifestiralo v slovenski naselbini v Chicagi. Je res nekaj, kar je naredilo neizbrisen utis na vse, ki so to veličastno manifestacijo videli.
Da, tudi Slovenci smo še verni narod. Se živi v nas živa slovenska vera. Če kaj ,je to dokazala naša verska manifestacija zadnji pondeljek večer pri sv. Štefanu v Chicagi.
Chicago, 111. (Izvirno.) — Take veličastne verske manifestacije, kakor so jo imeli ameriški Slovenci pri sv. Štefanu v Chicagi, ameriška Slovenija še ne pomni. Bilo je v resnici nekaj, kar udeleženci ne bodo nikdar pozabili. Kmalu po 6. uri zvečer začele so se zbirati pestre množice našega ljudstva od blizu in daleč. Okrog 7. ure zvečer je bil prostor okrog cerkve sv. Štefana podoben pravemu mravljišču. Ves blok okrog cerkve je bil zakrit od številne množice, ki so-prihiteli k slav-nosti, kakor je bilo za ta večer naznanjeno.
V svetoštefanskem zvoniku oglasili so se zvonovi, na katere sta pritrkavala Mr. John Kosmač in Mr. Anton Kremesec in še drugi.
Najprvo je vkorakala v cerkev duhovščina s prevzv. škofoma Dr. Jegličem in Dr. Gnidovcem. Za njimi je vkorakalo kakih 250 članov društva Najsv. Imena; za njimi društvo Krščanskih žena in mater. V prednje klopi so šli najprvo novi kandidati za društvo Najsv. Imena, katerih je bilo nad 100: na drugi strani pa je bila velika vrsta kandidatinj za društvo Krščanskih mater in žena.
Najprvo je bila slovesna pridiga, katero je imel sam prevzvišeni škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič. V mojstersko zbranih besedah je nagovoril naše matere in očete, kakor tudi našo mladino in jim je s pravim očetovskim naukom slikal veliko odgovornost v današnjem življenju, ki jo ima in nosi vsak človek na svetu. Povedal jim je, kaj je treba človeku, ako hoče živeti kot se za pravega kristjana spodobi, treba je, da predvsem spoštuje in ljubi svojega Boga in potem svoje bližnje. Vzvišene očetovske besede prevzvišenega so segale vsem globoko v srca in bodo ostale vsem v neizbrisnem spominu.
Nato je prevzvišeni blagoslovil novo zastavo društva Najsv. Imena. Takoj na to pa je sprejel v društvo nacl 100 novih članov po obredu društva Najsv. Imena. Krasen in znamenit je bil prizor, ko je prevzv. škof v svoji škofovski opravi zaprise-gal nove kandidate. Slovesno jim je prevzvišeni stavljal vprašanja iz obrednika in kandidatje so krepko glasno odgovarjali in obljubljali večno zvestobo evharističnemu Kralju Jezusu, v katerega društvo so pristopili. Prav tako tudi kandidatinje za društvo Krščanskih mater in žena. Ta prizor je mogočno vplival na vse navzoče in slovenska javnost v Chicagi, kakor gotovo tudi po drugih naselbinah ne pomni kaj. takega. Vse bo ostalo udeležencem, ki so videli te lepe obrede, v neizbrisnem spominu.
Takoj nato pa se je vršila slavnostna procesija z Najsvetejšim in to pot zunaj na prostem. Procesija je šla po 22nd Pl. do Wood Streeta, tam po Wood do 23rd Streeta, od tam po 23rd do Lincoln Streeta in od tam nazaj v cerkev sv. Štefana. Frocesija je bila dolga skoro tri bloke. Bilo je gotovo nad 1500 udeležencev. Najprvo je nesel pred procesijo ministrant križ in poleg njega sta šla dva ministranta z gorečimi svečami. Za njimi so šla podporna društva z zastavami, potem društvo Najsvetejšega Imena, za temi male deklice, oblečene v bela oblačila, ki so prepevajoč trosile rožice pred Najsvetejšim. Za temi so šli ministranti, potem duhovščina in za temi so nesli štirje nrožje nebo, pod katerim je nesel prevzv. knez in škof Dr. A. B. Jeglič presv. Rešnje Telo, ob asistenci številne duhovščine. Kot častna straža so šli ob strani prevzvišenega štirje Kolumbovi Vitezi v svojih uniformah četrtega reda. Za temi pa so šla ženska društva, podporna in cerkvena, ter splošno ljudstvo.
Nekaj posebno karakterističnega je bilo to, da so vsi v procesiji nosili v rokah goreče sveče, kar je v večernem polu-mraku naredilo najlepšo sceno.
Ko je prišla procesija nazaj do cerkve, so med tem naredili mali altarček na stopnicah, kjer se je kar zunaj podelil blagoslov z Najsvetejšim. Jako impozantno je bilo, ko je pestra množica pokleknila z gorečimi svečami, ko se je podelilo blagoslov z Najsvetejšim.
Še to naj ne pozabimo omeniti, da je V procesiji krasno pelo pod vodstvom prof. I. Račiča cerkveno pevsko društvo "Adrija," katere pevke so nosilo v procesiji lepo slovensko narodno nošo, kar je naredilo slavnostni obhod še toliko lepši.
Po svetem blagoslovu pa se je oglasil na cerkvenih stopnicah domači preč. g. župnik Rev. K. Zakrajšek, O.F.M., ter jo z gromovitim glasom zahvalil vse udeležence. Nato pa je spregovoril še o presv. Evharistiji in Njemu Kralju, kateremu se te dni klanja ves svet. Vprašal je tudi vse svečano, ako hočejo ostati Še zanaprej zvesti temu evharističnemu Kralju. In
NA ZNANJE KATOLIŠKIM SLOVENCEM. j
V nedeljo, 27. junija, kakor že znano, bo pri nas v Lemontu slovesnost, prva svojega znaoanja za Slovence v Ameriki, kronanje milostne podobe Marije Pomagaj po presv. kne-zoškofu Dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču.
Predragi Slovenci! Zgodovinskega pomena za nas vse bo ta slavnost. Kako ganljivo bo, ko bomo prvič zbrani s svojih1 rojaki iz stare domovine, n,Unl na čelu ljubljanski vladika i1' presv. škof Dr. J. Gnidovec p« naši skupni in najboljši Materi na amerikanskih slovenskih Brezjah v Lemontu!
Ko bodo ljubljanski škof P0' lagali krono na Jezuščka i11 Marijo, se bo gotovo vsak med nas pričujočih došlih in tukajšnjih sorojakov spomnil čudodelne podobe M.arije Poi»a' gaj v stari domovini, pred katero je večkrat klečal, se ji srC' no' priporočal in se ji zahvaljeval. . •-• •	ef. .
Pridite, dragi rojaki in roja-kin je v kar moč obilnem štev1 lu, da se skupno s svojima na«' pastirjema poklonimo in posvetimo naši skupni Materi tudi v imenu vseh ameriških roj.ak°v> katerim ne bo mogoče tedaj u' deležiti se te prelepe slavnost'-
Ves Vaš trud, katerega boste imeli ta zgodovinski dan v čas Mariji, Vam bo ona obilno P0' plačala. Na svidenje tor.aj kresno nedeljo, 27. junija, Prl Mariji Pomagaj v Lemontu !
Slovenski frančiškan« v Lemont, 111.
NOVA VLADA V FRANCIJI'
Kabinetna kriza v Franciji 'c končana, Paul Doumer Je zopet finančni minister, Brl and je še nadalje ministef za zunanje zadeve.
Pariz, Francija. — Posreči'*' se je Aristidu Briandu, tudi desetič sestavili kabinet, s te^ je kabinetna kriza v FraliC^ končana. Najvažnejše mesto ministrstvu, zlasti francoske'1] je ono, katero zastopa financ^ minister. Na to mesto je Bria" imenoval Paula -DoumeiM1^ Briand je pa še nadalje , ministrskega predsednika, di minister za zunanjo zad^ '
Doumcrjev načrt za resi1 finančne krize ne bo vsem P ^ volji. Ratifikacija washingto^ ske pogodbe za ureditev vol'1 ga dolga Francije, Doumer n odobruje, ker je za Frafiei.l^ pretežko breme. Pa tudiV.ah'c' va, da se direktni davki zvi^ ^ jo. Kar se tiče odobrenja shingtonske pogodbe, Poim"11'. soglaša z novim finančnim 111 r, nistrom, dočim Briand in tov' riši pritiskajo nato, mi.l sprejme. To*vprašanje jo v/'|. lo največ časa na konefci'11' j katero pa je ostal6 do večer še nerešeno.
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAH SKI SLOVENEC".
Pismo iz Afrike.
ISLAMSKI KONGRES V KAJIRI. — DRŽAVNE VOLITVE V EGIPTU. — VOLITEV GRŠKEGA PRAVOSLAVNEGA PATRIJARHA V ALEKSANDRIJI.
Sredi maja je bil sklican splošni islamski kongres v Ka-jiro. Namen tega kongresa je bil pripraviti pot, da bi izvolili novega kalifa, katerega moha-medani že nimajo dve leti.
Prišlo je s celega islamskega sveta samo 28 odposlancev, kar je zelo malo za 240 milijonov mohamedanov. Odposlanci so prišli z Jave, Transvala, Maroka, Tuniza, Tripolitanije, Sirije, Palestine in iz Poljske, kjer je menda 15,000 mohamedanov. Poslancev pa ni bilo ne iz Rusije, Perzije, Afganistana, Turške Arabije, Iraka in iz angleških kolonij.	^
Kongres je imel prvo sejo takoj prvi dan, 13 .maja. Za predsednika so izvolili rektorja islamske univerze, Azhar, v Kajiri. Že pri prvi seji je med zborovalci prišlo do hudih prepirov, ker je večina sklenila, da se morajo vsi govori poprej predložiti komisiji kongresa, nato se smejo prebrati, prosto govoriti pa se ne sme. S tem predpisom je kongres preprečil vsako nepotrebno govorjenje.
Že drugi dan, 14. maja, sta se zoper kongres pri egiptovski vladi pritožili Italija in Španska; prva, ker so bili med odposlanci mohamedani iz Tripolitanije, kjer zdaj vlada Italija, pa odposlancem ni bila daTa dovoljenja,da bi smeli priti na kongres, Španija pa je protestirala zoper odposlance Abd-el Krima, ki je po mnenju Špancev upornik in nima pravice odpošiljati delegatov na kongres.
Ta dva protesta sta kongres zelo motila.
Druga seja kongresa je bila 15. maja in zopet zelo burna. Odposlanci iz Palestine so namreč protestirali zoper francosko vojskovanje v Siriji. Kongres je skoraj s silo odstranil to vprašanje z dnevnega reda, češ, to ne spada na kongres,s čimer pa veliko odposlancev ni bilo zadovoljnih. Druga seja je izvolila pododbor, ki naj se peča z vprašanjem, kakšne zmožnosti in kakovosti mora imeti prihodnji kalif.
Tretja seja je bila 17. maja. Po nasvetu pododbora sklene kongres, da mora prihodnji kalif imeti sledeče lastnosti:
1. Riti mora veren mohame-dan, ki verske dolžnosti tudi izpolnjuje.
2.	Mora biti pravičen moz.
3.	Biti mora zadosti učen v svetnih vedah.
4.	Biti mora telesno zdrav.
5.	Biti mora spreten mož, ki bo zmožen, da zastopa kot glava mohamedansko vero in jo tudi ščiti.
(?. Mora biti iz družine Ko-rešitov, ker iz te družine je bil tudi prerok Mohamed.
Po splošnem mnenju časopisov imata vse te lastnosti samo flva moža, Fuad T., kralj egip-
tovski in Iben Saud, kralj Iled-žasa (Arabije.)
Četrta in obenem zadnja seja kongresa je bila 19. maja. Tu je nastal hrupen prepir, ki se je sukal okrog zahteve, da mora kalif imeti politično in re-ligijozno oblast, t. j. da mora biti svetni in obenem verski srlavar islama.
Da svetna ^oblast ni posegla vmes, se je zahvaliti samo rektorju univerze, ki je kongres po kratkem govoru zaključil.
Rektor je v sklepnem govoru obžaloval, da več kot polovica islamskega sveta ni bilo zastopanega na kongresu; drugič, da so se za ta kongres premalo interesirali, ker je prišlo tako malo odposlancev, in tretjič, da bi bilo želeti več mirnega duha na kongresu.
Vsi listi soglašajo, da se je kongres popolnoma izjalovil.
Zakaj islamski kongres ni imel uspeha ? Poglavitna vzroka sta dva: Razcepljenost islama in angleško nasprotstvo. Rusija in Turčija sta že naprej sporočili, da se njih državljani kongresa ne bodo udeležili; Angleška pa, ki ima v svojih kolonijah polovico mohamedanov, ni marala, da bi se ti kongresa udeležili, ker ji v sedanjih razmerah noben izmed dveh kandidatov, ki edino prideta za kalifat resno v poštev, ni ugajal. Iben Saud, kralj A-rabije je Angleški naravnost sovražen; v Egiptu pa, kjer je kralj Fuad, zmaguje Angležem sovražna stranka. Za Angleže je bilo torej najprimernejše, da se vprašanje kalifata odloži.
Prav ob času islamskega kongresa v Kajiri, so se vršile vEgiptu državnozborske volitve, pri katerih je egiptovska narodna stranka, ki ima Zaglul pašo na čelu in je Angležem naravnost nasprotna, z veliko večino zmagala.
Zaglul paša pa ni samo zoper Angleže, temveč zoper vse tujce v deželi zlasti še zoper Evropejce in se drži gesla: A-frika Afrikancem, Egipt E-giptčanom, z drugo besedo: Evropejci pojdite domov, od koder ste prišli. S tem geslom je egiptovska narodna stranka agitirala in zmagala.
Takoj po volitvah pa je Angleška namignila po svojem generalnem zastopniku v Kajiri, da ne bo trpela neredov v Egiptu. Od tega časa so neprenehoma posvetovanja pri angleškem zastopniku. Vsak dan prinašajo listi, da angl. rezi-dent sprejema Zaglul pašo, drugi dan dosedanjega ministrskega predsednika Ziver pašo, potem pa da bo šel kralj v London. Parkrat so listi poročali, da bo Angleška tesneje vajeti nategnila, kar bi se reklo, če ne bo šlo z lepa, pa zgrda.
20. maja je bila v Aleksan-driji in sicer v stari cerkvi sv.
LURŠKA MATI BOŽJA V MUNDELEIN.
Poleg veliko drugih znameriitosti, ki se vidijo v Munde-je tudi natančen posnetek Lurške Matere Božje, kjer se ""ajo na romarji, ki se nahajajo na evharističnem kongresu.
Sabe volitev novega grškega razkolnega patrijarha. Volivcev je bilo okrog 120, ki so po veliki večini lajiškega stanu, le nekaj je bilo duhovnikov. Število kandidatov se je s tem, da jih je egiptovska vlada več od volitve izključila, mnogi pa so sami odstopili, tako skrčilo, da sta bila nazadnje samo še dva: Nikolaj Nuvias, metropolit su-danski, kandidat domačinov, in Meletios Metaksakis, bivši p atrij ar h carigrajski, ki ga je bila turška vlada izgnala, ker ni turški državljan. Za tega drugega so se zlasti bogataši in pa državljani grške vlade potegovali.
Splošno se je pričakovalo, da bo izvoljen Nuvias. Zoper Ma-teksakisa so listi pisali grozne stvari. Tukajšnji grški listi so mu očitali grehe zoper vse božje zapovedi, posebno pa še zoper sedmo. Prinesli so, da je bil iz Carigrada odnesel celo patrijarhalno blagajno, okrog . 8000 angl. funtov, ko so ga bili Turki izgnali. Seve, ko bi jo bil v Carigradu pustil, bi jo bili odnesli Turki; tako pa je mogel ta denar pri volitvah v A-leksandriji porabiti in ga je tudi porabil in zmagal. Po vsem mestu je znano, da je vsak volivec dobil na roko 19 angl. funtov, 20 pa na ček, ki bo po volitvi izplačan, če bo Metaksakis zmagal. In glejte, zlato železna vrata prebije in Metaksakis je zmagal z večino 11 glasov. P. A. Č. -o-
TO IN TAM.
OPERIRANA KRAVA.
Angleški listi poročajo o u-speli operaciji, ki jo je izvršil neki živinozdravnik na kravi, ki si je zlomila nogo. V nekem malem škotskem selu živi reven posestnik, čigar celo premoženje obstoji iz ene krave in ! enega konja .Nesreča je hotela, da si je na paši krava pri nesrečnem padcu zlomila nogo in kazalo je žival ubiti. — Seljak, ki je bil ves obupan, se je obrnil do živinozdravnika dr. Jamesa Galowaya, ki je odrezal zlomljeno nogo in jo nadomestil z leseno tako spretno, da se lahko krava giblje tako kakor preje.
NEURJE NAD TRSTOM.
Trst. — Tu je divjala nad mestom in okolico huda nevihta. Nad Trstom se je med močnim grmenjem in bliskanjem utrgal oblak in mesto je bilo hipoma poplavljeno. Trga Barriera in Goldoni sta bila v nekaj minutah pod vodo. Nastala je velika panika, ker je voda odnašala košare s sadjem in sočivjem proti Corsu. Voda je udirala tudi v trgovine. Nad eno uro je bil ustavljen ves promet. Morali fso nastopiti ognjegasci, ki so pomagali prazniti trgovine. V carinski urad je udarila tudi strela, toda k sreči je osobje ostalo nepoškodovano. Padala je tudi toča, ki je posebno v najbližji okolici napravila po vrtovih in vinogradih izdatno škodo. Porodila o hudi nevihti v istem času prihajajo tudi iz pokrajine, predvsem iz Kanalske in Vipavske doline. K sreči pa je tem krajem prizanesla toča, tako da je upati, da škoda v vinogradih ne bo prevelika.
BREZŽIČNI TELEFON NA M. ROSA.
Na 4600 metrov visokem Monte Resa montirajo brezžično telefonsko postajo. Tako bo telefon brezžičnim potom prvikrat v visokih Alpah stopil v reševalno službo. S tem bo marsikatero človeško življenje oteto pred smrtjo v gorah.
-o-
POZOR DRUŠTVA MILWAUKEE IN WEST ALLIS, WIS.
Dr. sv. Jožefa št. 103 KSKJ. priredi svojo 201etnico 29. avgusta t. 1. ter prosi vsa krajevna društva, da se blagovolijo ozirati na to ter ne priredijo .kakšne nasprotne veselice.
A. F. Kozleuchar, tajnik
SENUSIDI.
Sedaj, ko se Mussolini trudi, da uredi kolonijalno politiko Italije, da razvije moč tretjega i Rima, se je po časopisju in v \ politiki zopet pojavilo ime Senusidov. S Senusidi bodo imeli \ Italijani bržkone še prav toli- j ko opraviti kakor Francozi in c Španci z rifskimi Kabili.	2
Senusidi so muslimansko \ pleme, ali pravzaprav red, ki 1 ga je v sredi 19. stoletja usta- 1 novil in organiziral Alžirec j Mahmed ibn Ali el Senusi. Red ] je ustanovljen v svrlio gojenja j strogo religijoznega življenj^ j in borbe zoper vse nasprotnike < islama. V Evropi je bilo naprej t čuti o njih, ko so Francozi za- < sedli Alžir. Vplivu Senusidov ] se pripisuje, da je bilo tedaj u-morjenih nekaj evropskih raz- i iskovalcev.	:
Senusidi žive ob mejah Ma- 1 roka, Alžira, Tunisa in Tripoli- ] tanije, nekaj pa se jih je izse- i lilo v druge kraje orienta. Se- ] nusidi baje pospešujejo še se- 1 daj trgovino s sužnji med severno Afriko in Turčijo; dasi govore proti temu zelo stroga < verska načela, ki se v splošnem strinjajo z nauki korana, ki jih : Senusidi absolutno upoštevajo, dočim ima ostali islam mnogo kompromisov z drugoverci.
Ob prvem pohodu Italijanov v Tripolis se je mnogo čulo o Senusidih. Koncem akcij, ko so morali Turki svojo severnoafriško provinco odstopiti Italijanom', so se tudi Senusidi, prihajajoč v masah z juga in zapada, postavili proti Turkom, očitajoč jim, da so tudi oni le vsiljivci v onih krajih, ki jih naseljujejo izza davnih časov Arabci. Zapretili so jim, da jih bodo smatrali za vojne ujetnike, ako ne zapuste Tripolitanije. To je bilo Tjurkom neprijetno, a ni bilo tako opasno, • ker je bilo Senusidov malo in so bili slabo oboroženi. Vendar 1 se je 1. 1912. v Kairu raznesla " govorica, da je Enver-beg v av-1 tomobilu pobegnil pred Senu-1 sidi iz Tripolitanije.
Med tripolitansko vojno so
■	igrali Senusidi precej pomemb-
■	no vlogo in so zadrževali do ! zadnjega turške vojake in vojno opremo. Pričela so se pogajanja med Senusidi in Italijani,
1	ki so poslali tedanjemu njiho.
-	vemu poglavarju šejku Sidi 1	Said el Hilelu dragocena dari-
-	la, zlasti orožje. Šejk je darila 5	blagohotno sprejel in prav mu 1	je bijo, da ga Italijani uvažuje-1	jo. Diplomatsko si je znal od
-	Italijanov tudi pridobiti zašči-3	to svoje osebe in prestolice, ki 1	jo je postavil v majhni oazi 1	Djarabube, na meji Egipta in 1	Cirenajke. Oaze ločijo od E-3	gipta skoro neprehodne pešče-1	nine, vendar si je šejk utrl pot I	do Kaire, da pridobi privržen-'	cev in trgovinskih zvez.
Svečeniki Senusidov se odli-
-	kujejo po svoji gorečnosti in j zgovornosti .Oni podžigajo tu-i di arabska plemena severne n l Afrike, ki vrše svoje verske
dolžnosti precej malomarno. n Za vsem tem tiči seveda islam ~ kot verski in politični činitelj n afriških rodov, e	-o-
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA.
Neki Anglež je pred kratkim iznašel mehanični stroj, ki je pravo čudo. Z neverjetno hitrostjo polni steklenice, jih zamaši, zapečati ter etiketira in sicer v eni uri nad 7000. Steklenice napolni natančno do določene višine. Okrušeno ali počeno steklenico pa "odkloni." Etiketo vzdigne, nato jo zmoči, pritisne na steklenico, potem pa obriše ter posuši.
STRELA ZAŽGALA PETRO-LEJSKI VRELEC.
Bukarešta. V petrolejski vre-' lec Steaua Romana, ki daje dnevno sto vagonov nafte, je udarila strela in ga užgala. U-krenjeno je bilo vse potrebno, da se požar ni razširil na okolico.
ZDRAVSTVO. i
ZDRAVJE V DRUŽINI.
Družina je temelj človeštva in civilizacije, temelj družine pa je zdravje. •	\
Resničen je slovenski prego- h vor, da žena podpira tri ogle j pri hiši. Po svoji naravi ni si- ] cer zmožna, da bi skrbela za ( življenska sredstva za družino • v toliki izmeri, kakor mož, je 1 pa v drugem oziru istotak, ako ne še bolj važen činitelj. Ona je pravzaprav prava vladarica, prava voditeljica družinskega življenja. Na njej leži tudi glavna naloga, da skrbi za to, da ostane družina zdrava in na ta način tudi zadovoljna. Da ta smoter doseže, ji stoji več pripomočkov na razpolago.
Narava je najboljši zdravnik. Podaja nam v roke več zdravilnih sredstev, za katere nam ni treba drugega, kakor poseči po njih. Sveži zrak je j eden izmed glavnih. Imeti ga moramo dovolj vedno, podnevi in ponoči, ako si hočemo o. hraniti zdravje. Mati, ki se boji nočnega zraka, in zvečer skrbno zapre vsa okna, si ravno to nakopava na glavo, čemur bi se rada izognila.
Drugi izborni zdravstveni pripomoček so solnčni žarki. Ne boj se, da bi solnce otroku škodilo. Kakor je bleda in slabotna cvetlica, ki raste v senci, tak postane tudi otrok, ki pogreša solnca. Pusti otroke, naj. se celo poletje igrajo zunaj na prostem. Na sebi naj imajo le najpotrebnejšo obleko, kolikor ie pač po postavi morajo imeti. To bo utrdilo njih telesa in o-jačilo odpornost proti boleznim. V zimskem času nadomeščaj solnčne žarke z ribjim oljem, katerega naj otroci jemljejo po navodilu v malih množinah.
Na gospodinji je tudi leže- ii če, da daje družini pravo in zdravo hrano. Naj si matere zapomnijo, da denar, ki ga prihranijo s tem, da dajejo, svoji družini slabo ali neza--dostno hrano, je pristradani, denar; tega denarja ne hraniš za se, ampak za zdravnika, ki| ga boš prej ali slej primorana klicati v hišo. — Sadje in sve-ža zelenjava, zlasti zelena list-1 nata solata, je hrana, ki vsebuje neverjetno mnogo zdra-j vilnih in krepilnih snovi. Isto-I tako naj družina ne pogreša jajc, mesnin mleka; zlasti slednje ima toliko redilnih sno^ vi, da ga ne moremo nikoli preveč priporočati.
Mati mora skrbeti, da dobi nje družina vsak dan potrebni počitek. Pri tem tudi sama na-' se ne sme pozabiti. Mati, pazi na svoje zdravje, kajti iz lastnega prepričanja najbrž že veš, da je cela hiša narobe ih( v neredu, kadar je mati bolna. Privošči si vsak dan nekoliko minut za opravilo, katerega imaš najraje, da se na ta način, nekoliko odpočiješ od dnevnega truda in si razvedriš duha. Isto priporočamo tudi tvojemu soprogu. Glej, da dobi vsak član družine dnevno vsaj Oisem ur spanja, otroci seveda, še več.
Dom mora biti za cel«o družino ljubo in prijetno sn-edišče, okrog katerega se 'najrajši zbira in kjer je bivaiaje najslajše. Nikoli ne sme d.om izgubiti svoje privlačne side na nobenega člana družina, Da dvigne dom do take viširiie, za to je v prvi vrsti poklicana mati.
ZDRAVNIK ~L MORILEC.
Dresden. —e Tukaj je vzbudila veliko senzacijo aretacija sanitetnega /svetnika dr. Boe-hle-ja. Osamljen je, da je u-strelil svo/Jo tretjo ženo in u-moril tucli enega svojih otrok iz druge^ga zakona. Domnevajo, da j}e dr. Boehle svojo zelo premočno tretjo ženo, ki jo je že P1 reje enkrat izkušal umoriti. u.bil, da bi dobil njeno ded-š^ino.
• -	1
I ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Kanada.
Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. ^
Po velikosti je Kanada skoro tako velika kot cela Evropa in večja kot kontinentalna Amerika in obseguje čez tri in pol milijonov kvadratnih milj. Ge-ografično se deli v devefe provincij, en teritorij in tri distrik-te. Ob Atlantiškem morju so tri male provincije: Nova Scotia (Arcadia), New Bruswick in Prince Edward Island. Te se imenujejo tudi primorske provincije, ker ležijo ob morju. — Potem sledi najlepša provinci-ja Quebec proti zapadu, in Ontario. Z Ontario se neha tako-zvana "East Canada," vzhodni del Kariade. Tam je tudi meja kanadske "East politike," ki je dosedaj zahtevala vse udobnosti zase na račun zahodnih provincij, kar pa se je v zadnjem času zelo spremenilo. Za tem sledijo proti zahodu: Manitoba, Sasketchewan in Alberta, ki se imenujejo prerijske provincije in so današnji zaklad pšenice — kanadski E-gipt. Zadnja provinca, British Columbia, meji na Tiho morje. Severno od te leži Yukon territory in pa distrikti: Keewatin in Franklin. Največja voda, ki sega v Kanado, je omenjeni Hudson Bay. Politično ima vsaka provinca svojega premierja in svoj parlament. Federalna vlada ima svoj sedež v Ottawa, Ont. Poglavitna meja med A-meriko in Kanado gre po 49. severni paralelki.
Kanada ima približno 10 milijonov prebivalcev vseh narodnosti. Francozov je čez tri milijone, dosti Angležev, ki zasedajo skoraj vse javne urade; ogromno število' Nemcev iz Evrope in južne Rusije; Slovanov iz Rusije in Ukrajine na tisoče in mnogo drugih narodov celega sveta, razun Italijanov. — Uradna jezika sta angleški in francoski.
Vlada ni ravno monarhistič-j na, pa ima angleški kralj svo-j jega zastopnika v Ottawa. Da bi Kanada ne bila republika in I ne monarhija, dala ji je svoj čas Angleška ime "Dominion of Canada." Pri vladanju je pa I od Angleške neodvisna in se zdi, da zmiraj bolj *ie- dvisna .postaja celo v vprašanju voj-iske in mornarice qli celo o napovedi vojske. Duh pri vladi je ^ demokratičen,, prepričanju pa krščanski, v politiki libera-■ len. Kanada ima tri politične stranke; tfe so: liberalna, progresivna/m konservativna. Liberalni je na krmilu. K njej 1 spadajo tudi povečini katoličani. Beseda se mora vzeti v resničnem pofnenu, ne pa v staro-krajskem. Pomeni za Kanado (pa, da hoče vsem provincijam biti liberalna, radodarna, ne s.amo velikim vzhodnim, kjer so velike industrije in pa kapi-. tal doma.
Konservativna se svoj čas n! . skazala katoličanom kar mogo-i'. če njeno ime obeta, c Progresivna —r po naše fort-l šritlarska — sedaj več ali 3 manj dela z liberalno. Sedanja vlada je izvanredno močna in
-	se bodočnost za Kanado prika-, zuje v najprijetnejših barvah, i Svetovna vojska se šj zmiraj
-	kot rudeča nit vleče s o'.i par-. lamentarne razprave pri fede-. ralni vladi in daje smer politič-_ nim strankam; to pa zatega-
delj, ker je svoj čas Meighen zastavil ves svoj vpliv, da se gre Angleški na pomoč v vojski. Bil je tedaj konservativni premier, Skoro da ni prišel letos zopet na stolec.
Postav ni pol toliko kot v A-meriki, pa gorje, kdor ž njimi navskriž pride. Angleška je znana za strogost postav in Kanada je to strogo odgovornost pred postavo od nje podedovala. Zločinci, katerim se je posrečilo čez mejo uiti. se branijo iztiranja v Kanado z vsemi sredstvi, ker vedo, da jih bržkone vešala čakajo. Z denarjem tukaj pred postavo nič ni opraviti. Spomnim se ravno slučaja, ki se je dogodil pred enim letom. Nek amerikanski Italijan prišel je s svojo ženo v Kanado, da bi s tihotapstvom žganja hitro bogat postal. Ko se je peljal čez mejo ž njo in z whisko, je bil zasačen od ame-• rikanskega obmejnega policista, katerega je tudi "presto" ustrelil. Njegovi prijatelji niso mogli na auto streljati, ker kanadska postava prepoveduje streljati na skupine, če je i žen-i ska vmes..— Bila sta vseeno i vjeta in tudi "praesto" obeše-■ na. V senci vešal se sedaj joče t neka druga žena, ki je na sumu, da je svojega moža ubila. Obravnava pride še-le na vrsto. Zločinov je tukaj malo in življenje je varno. Takozvani "holdups" so zelo redki injna-lokateri uide pravici. Ta ameri-kanska šega se tukaj slabo splača. V Kenaston, Sask., cerkev in farovž celih 8 let nista bili zaklenjeni ne po dnevu ne po noči in vino, katero so enkrat pokradli, so spravili lepega večera med božjo službo. Pa ta vrsta tatvine se je nekako smatrala za legalno! Eden vzrokov je, da tukaj ni velikih mest, kjer bi se zločinci varno skrivali, drugi pa, da je krščansko prepričanje precej živo, policija pa izvrstna. Menda! je tukaj tudi kakih 4000 komunistov in nekaj časa je izgledalo, da bi začeli zgago delati. Sedaj je zopet vse mirno, čeravno jih vlada precej v miru pusti. Imamo tukaj izvrstne komuniste, tudi iz Rusije, pa so druge vrste in jih bom drugikrat posebej opisal. O socialistih še nič nisem slišal in če so kje, se gotovo dobro obnašajo. V tem oziru gleda Kanada z bistrim očesom čez mejo, da ne pride sem kaj, kogar ne potrebujejo. To i glede amerikan-skih tiskovin. Pred kratkim, so bili izključeni iz poštne cirkulacije "American Daily Mirror," "Evening Graphic" in "Detroit Times," katerim je kmalu sledilo več amerikanskih publikacij. Tudi glede priseljevanja postaja vlada bolj kočljiva. Razun farmarjev, tujci niso dosti dobro došli in pri najmanjšem prestopku se. morajo vrniti. Vobče je ljudstvo tukaj . zadovoljno in mirno. Lahko bi 1 rekel, da bi tukaj vsak lahko zadovoljen pod svojim figovim drevesom živel, če bi tukaj fige rastle! Ampak danes, 9. aprila, čeravno toplomer kaže 60 stop. F., še ni upanja, da se bo s setvijo kmalu začelo. Ker je nam zima bila dobra, misli, da lahko dalje pri nas ostane, pa (Dalje na 4. strani)
V KANADO
Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska pisma naslovite na "Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada."
Simon & Oberhoffner
— NOTARJI ETC. — 1717 — 11. Ave.	Regina, Sask., Canada
KANADA.
(Nadaljevanje s 3. strani.) mi jej voščimo že dolgo srečno pot!
Od vseh zapadnih provinci) je Sasketchewan najimenitnejša. Ne samo, da je največja, ampak tudi po produkciji naj-bolja. Letos obhaja dvajsetletnico svojega obstanka kot pro-vincija. Leta 1905. je najimenitnejši kanadski državnik in zvezni premier Sir Wilfrid Laurier stavil predlog, naj se uredita dve novi provinciji: Sasketchewan in Alberta. — Predlog je prišel v veljavo 1. septembra 1905. Neki stari pisatelj pravi, da dežela, ki nima zgodovine, je najbolj srečna. Sasketchewan in Alberta do 1905 zgodovine nista imeli, ampak potem se je začela zanimiva in dolga povest o napredku Sasketchewana in Alberte. Leta 1905 je imel Saskatchewan malo pod 260,000 prebivalcev, letos pa malo čez 800 tisoč. Leta 1905 je bilo tukaj dvoje mest, danes jih je sedem. Ravno tako so narasli trgi, vasi in naselbine.
Največji napredek pa je dosegel Saskatchewan v teh 20 letih v raznih pridelkih. Leta 1905 znesla je pšenica malo čez 26,000,000 mernikov, leta 1925. pa celih 253,000.000 mernikov! Obdelane zemlje je bilo tedaj 1,130,084 akrov, sedaj pa 22,000,000. Da s pšenico tudi drugi pridelki napredujejo, je umevno in to se je začelo šele pred nekaj leti, tako da dandanes Sask. prideluje skoro vse v veliki meri, kar se tukaj da sejati. N. pr. koruza je še takorekoč novodošlec. Sask. ne samo razpečava ogromno množino žita na vse kraje sveta, ampak podal se je tudi na konkurenco z vsako deželo glede vrednosti svojih pridelkov ter odnesel šest prvih ko-lanj iz Chicage. Mlekarne so bile tedaj štiri, ki so pridelale 132,440 funtov putra, sedaj jih, je šestdeset, ki so pridelale 10 milijonov funtov. Večina tega j gre na Angleško in v Ameriko.:
Šolskih okrajev je bilo tedaj j 894, sedaj jih je 4597. Tedaj j tudi ni bilo še nobene šole, ki bi| bila čez navadno ljudsko šolo. Sedaj ima svojo univerzo z 1200 slušatelji, dvoje učiteljišč in pa višje šole so pridejane 1000 drugim okrajem, ki imajo precejšno število otrok ali pa vsaj dajo priložnost šolarjem, ki dalje proč stanujejo, da se morejo tam začasno naseliti za pouk. Železniških tračnic je bilo 1. 1905. 1551, sedaj pa G500.
Cest in potov, ki so pod oskr-bjo nadzornikov, ima Sask. dandanes 200,000 milj. Leta 1910. Sask. ni imel več kot kakih 3000 telefonov in sedaj blizu 70,000. Istega leta je bi-j lo tukaj 531 avtomobilov, letos jih je blizu 80,000. In sicer je bil prvi avto le Ford, medtem, ko se sedaj nahajajo in najdejo avtomobili vseh raznih izdelkov. Vendar Ford je kralj posebno na deželi, ker je še vedno najpripravnejši, obenem
pa tako priprost v mašineriji, da se ga vsak lahko privadi in ga tudi lahko popravi če treba. Tako se bo Ford držal še na nedogledno bodočnost. Če človek pomisli, da naša pota niso betonirana, ampak bolj iljnata, bo lahko razumel, kaj Ford za taka pota pomeni. Med večjimi mesti so seve pota tudi betoni-rana, pa večina farmarjev na takih potih ne živi. Pred 20. leti so se ljudje v nedeljah po deset milj daleč s parom volov v cerkev vozili. Konji so bili tedaj dragi. Pa ko so prišli konji v rabo poljedelstva, so bili voli rešeni tudi nedeljske tlake. Malo zavidljivo so se 'gledali s tistimi, ki so še zmiraj tmorali vole rabiti, ker si še konjev niso mogli kupiti. Ko so I po že vsi konje imeli, pa so si •imenitnejši kupili kak star For-Jdek in zopet je prišla zavist 'med farane. Zdaj pa, ko ima i že vsak skoraj avtomobil, pa njim tudi Ford ni več dosti. — Tako so n. pr. v mojej fari sedaj vsi izdelki avtomobilov zastopani, Fordov pa najmanj — od Forda pa do Greislerja. Ko sem faranom v podfari povedal, da si bom nov Ford kupil, ker se mi zdi najbolj praktičen, pa st» mi smeje rekli: "Gospod, to že lahko storite, pa morate svoj Ford eno miljo od cerkve pustiti!" In avtomobil je lepa pa tudi važna priča za velikanski napredek Saska-tchewana.
Seve, cel svet je napredoval od leta 1905. naprej, posebno še sosedna provincija Alberta; pa nikcfo ne more tajiti, da ta napredek Sask. ni vsega občudovanja vreden in to že zavoljo same pšenice, ki je našim farmarjem lansko leto prinesla $260,000,000. ' ■
(D.alje prih. petek.)
NAŠE INDIJANSKO PREBIVALSTVO.
Skupno število Indijancev v Združenih državah znaša 349 tisoč 595 duš. Splošno nazira-njc, da Indijanec izumira, ne odgovarja dejstvom, kakor je to razvidno iz podatkov nabranih s strani federalnega de-partmenta za notranje stvari. Indijansko prebivalstvo Združenih držav, brez Alaske, povečalo se je za 2693 oseb v fi-skalnpm letu, ki se je zaključilo 30. junija 1925. Tekom zadnjih dvanajstih let se je skupno indijansko prebivalstvo povečalo za 18,976 duš. — V vzhodnih pokrajinah Združenih držav človek redkokdaj srečava pravega Indijanca, ali na zapadu, zlasti na Jugo'zapa-du, Indijanec tvori znaten del tamošnjega prebivalstva. Večina Indijancev živi na rezervacijah, t. j. na zemljiščih, posebno določenih za nje.
Ko so se evropski naseljenci končno zavedeli, da ima tudi Indijanec neke človeške pravice in ni prav, da bi bil pod-jarmljen oziroma uničen, se je splošno sprejelo načelo, da se
poedina indijanska plemena namestijo na rezervacije, in to v njihovo lastno korist, da se obvarujejo pred brezvestnimi belokožci in belokožci pred njihovimi napadi. New York, Massachusets, Rhode Island in druge države so izvedle to načelo v kolonijalni dobi in po iz-vojevanju neodvisnost/ in tudi vlada Združenih držav se je ravnala po tem načelu od začetka syojega obstoja. Nekatera plemena so dosegla visoko stopnjo civilizacije in blagostanja. Večinoma so se križali z belokožci in v neki meri tudi s črnci, ki so jih poprej imeli za sužnje. Raztresenih po raznih državah je vsega skupaj kakih 185 rezervacij. Vladni organi strogo nadzirajo te rezervacije, da se vanje ne pritepejo brezvestni belokožci, in skrbijo za umno in telesno dobrobit Indijancev. Svrha federalnega varuštva je ta, da se Indijanci ^privadijo k civiliziranim metodam samo vzdrževanja, mesto
da bi bili odvisni od lova, ki i ' ^landanes nudi le jako beden
.vir za obstanek, ali od vladine jpomoči, katera pa v nikakem slučaju ne izostane, kadar se Indijanec nahaja v potrebi, j Skoraj dve tretjini vseh Indijancev živita v štirih državah. V Oklahomi jih je 120,000, v Arizoni 44,000, v South Dakoti 24,000 in v New Mexico 22,-500. Petnajstorica drugih držav jih ima čez 5000 vsaka. California jih vsebuje 18,800, Minnesota 14,300, Montana 13 tisoč, North Carolina 12,000, Washington 11,700, Wisconsin 11,300, North Dakota skoraj 10,000, Michigan 7600, New York 6100, Nevada 6100 in O-regon 6000. V državi Delaware živita le dva Indijanca. V jako obljudenih državah, kot so Illinois, Ohio in Pennsylvania, živi le nekoliko stotin Indijancev, in država' Indiana, ki bi se po svojem imenu pomotoma smatrala za domovino Indijancev, ima le 125 rdečekožcev znotraj svojih mej.
Okoli stotisoč od 120,000 kidijancev v Oklahomi spada k takozvani petorici civiliziranih plemen: Creeks, Chero-kees, Choctows, Chickasaws in Seminoles. Ta plemena so leta 1823 prejela od federalne vlade v zameno za svojo zemljo, ki so jo drugje posedovali, dvajset milijonov akrov zemlje v Oklahomi, ka» je približno enako površini Hrvatske-Slavonije in Bosne-Hercegovi-ne skupaj. Ker so ta plemena sprejela civilizirani način življenja v daleč večji meri kot druga indijanska plemena, dobila so pridevek "civilizirana plemena." Za časa svoje naselitve v Oklahomi ustanovili so neke vrste konfederacijo in plemensko vladavino, ki je v mnogem bila podobna vladnemu sistemu Združenih držav. Leta 1906 je ta plemenska vlada prenehala obstojati in zemlja je bila razdeljena'med po-
samezne člane teh plemen in podeljeno jim je bilo ameriško državljanstvo. Vsak poedini član te petorice plemen dobil je 40 akrov kot homestead in povrh tega od 100 do 300 akrov zemlje. Da se prepreči njihovo izrabljanje, se je omejila njihova pravica, da bi svojo zemljo prodali belokožcem. Tako Indijanec, da si uživa vse državljanske pravice, ostal je tudi nadalje omejen kar se tiče svoje lastnine. Toda število tako omejenih Indijancev dnevno pada vsled postopanja neke posebne komisije, ki $>dloča o sposobnosti poedinega Indijanca, da čuva svoje pravice. Na teritoriju plemen Chickasaws in Choctaws so se našle velikanske naslage premoga, petroleja in asfalta, ki se raztezajo po površini kakega pol milijona akrov. Ta ogromno bogata indijanska ozemlja je vlada oddelila in se vsako leto oddajajo v najem v svrho eksploatacije. Na tak način je belokožec vstopil v rezervacije, in posledica tega je, da so poprej izključno indijanske naselbine danes skoraj popolnoma izginile iz tega dela Ok-lahome. Članovi petorice civiliziranih plemen živijo na odrejenih jim zemljiščih, obdanih od belokožnih sosedov, s katerimi se začenjajo čimdalje bolj mešati na podlagi enakosti. — Cherokee Indijanci niso bili fi-nancijalno tako srečni kot njihovi sosedje, ki dobivajo mastne dohodke od eksploatacije svojih zemljišč, in pravijo, da so mnogo bolj agresivni in da kažejo visoko stopnjo inteligentnosti.
Poljedelstvo je glavni poklic članov petorice civiliziranih plemen. V njihovih stanovanjih je opažati velikanski napredek. Dasi je še dandanes videti na rezervacijah koče z eno ali dvema sobama ali sobicama, vendarle so se take koče umaknile modernim lesenim hišam s tremi do štirih sob. — Vlada vzdržuje mnogo šol za indijanske otroke. Razun pri teredno majhnem številu Indijancev, starši kažejo željo in voljo, da se njihovi otroci izobrazijo. V nekaterih mestih belokožci nimajo radi, da indijanski otroci pohajajo šolo skupaj z njihovimi otroci, ali v bolj naprednih krajih je videti lepo število malih Indijancev, ki redno pohajajo šolo. Imamo precejšnje število občin, kjer so Indijanci člani šolskega sveta, in tudi med učitelji je nekaj Indijancev. Razun vladnih šol je tudi cerkvenih šol, katoliških in protestantskih. Mnogi člani Chickasaw in Choctaw plemen, zlasti oni, ki živijo v zapadnem delu teritorija, zavzemajo častna mesta, mnogi so distriktni uradniki, člani šolskih svetov in prvaki v cerkveni organizaciji.
Indijanci v Ottawa County štejejo 2167 prebivalcev; med njimi so takozvani Osage Indi-

A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
• PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
H0PAMI1A "The Happy Hoppy Drink'
Napravite pijačo ne da bi bilo treba variti.
Uopamma ie 100% čisti sladu} izvleček, Vfcepuje tiste snovi, K itere ima lniiclj, "hop oils" napravi pravi okus. — Rezultat jc isti kakor če se kuili s tunelom. Treba le z uirzlo vodo zmešati. — Prirejeno od ekspertov pivovarjev.
Epa kana $1.00.	En tucat $9.00.
Pošiljamo po pošli na C. O. D. Boliemien — temno, Pilsener — svetlo. Povejte ali hočete Uoheniieu ali Ptlsenef. PrektipčevaLei pišite nam po eelie
THE H. D. FREES CO.
1255 Wellington Avenue	■	Chicago, Illinois.
Mathilda Ludwig
VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI -
V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in sc prepričate, da smo najcenejši, v. najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski.	P-
2202 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 1277.
janci. Slučajno so našli petrolej v njihovem teritoriju, vsled česar so postali najslovitejše indijansko pleme Združenih držav. Dasi mnogo tega, kar se govori o njihovem bogastvu, je pretirano, vendarle je res, da Osage Indijanci prejemajo na leto na najemninah svojih zemljišč približno deset milijonov dolarjev. Oni so menda najbogatejši narod na svetu, kar se tiče dohodka poedincev.
Neprimerno največja rezervacija v Združenih državah je Ona Navajo Indijancev, ki se razteza čez tri države: Utah, Arizona in New Mexico, in ki zavzema površino 20,000 do 25,000 kvadratnih* milj. Večji del te pokrajine je gorovje od 6000 do 8000 čevljev visoko. Navajo Indijancev je 33,000. Prirodno bogastvo njihove rezervacije je jako omejeno, in izkopava se le mehki premog. Glavna industrija je reja ovac in koz. Mnogo volne uporabljajo za tkanje odej, radi katerih ti Indijanci slovijo po vsem svetu. V tej industriji je zaposlenih 5500 žensk, in vrednost letnega produkta se ceni na $750,000. Navajo Indijanci so znani kot najbolj varčni in delavni izmed vseh indijanskih plemen. Radi tega jih dostikrat nazivajo "indijanske 2ide." Na vsak način med njimi ni resničnega siromaštva. Oni se vzdržujejo v pokrajini, kjer belokožec sploh ne bi mogel obstojati. Navajo je po svojem poklicu nomad in zato odločen individualist, zato med njimi skoraj ni družabnega življenja, pa tudi nikakih vasi. Položaj ženske je ugleden, toliko socialno, kolikor ekonomično. Družine nasledujejo po materini strani. Dočim konji in goveda pripadajo moškim članom plemena, ovce in volna so lastnina žen. Stanovanja Navajo Indijancev odsevajo nomadski način njihovega življenja. — Vsled nomadskega življenja in radi nepristop-nosti rezervacije je nepismenost med temi Indijanci večja kot med ' drugimi plemeni.
Mnogo bolj družabnega značaja so Pueblo Indijanci, ki so se v Arizoni in New Mexico povzdigli iz stopnje cuvjaštva do samostalne polucivilizacije.
8240 Pueblo Indijancev stanuje v 18 pueblos — to je špansko ime za vas. V splošnem oni odločno ohranjajo stari način življenja in se trmasto upirajo vsakemu prizadevanju, ki se protivi njihovim tradicionalnim običajem. Prirodni viri bogastva so jako pičli. Ni tam ne rud, ne gozdov. Površina je večinoma gola, ki ničesar ne rodi razun s pomočjo irigacije. Vendarle ti Indijanci živijo večinoma od poljedelstva. V šestih vaseh hodijo za časa sezo-
ne delat kot poljedelski delavci v ranče belokožcev in Mehikancev. V šestorici vasi se še vedno bavijo z lončarstvom. Mehikanski vpliv je vzrok, njihovega slabega napredka. Tekom dolge vrste let so Piieblos imeli svojo lastno obliko vlade. Vsako leto so izbirali svoje "principalos" (prvake) in na-glašali pravico do samouprave. Smatra se pa, da je ta plemenska samouprava mnogo doprinesla k njihovemu nazadnja-štvu, ker drži mnogo bolj naprednih in prosvetlenih Indijancev pod jarmom sistema, ki je v mnogem sličen fevdalizmu.
Dokaj znatno je število onih članov indijanskih plemen, ki so zavzeli odločno in tudi prva mesta v javnem in profesionalnem življenju te dežele. — Tako je to pleme dalo svetu nekoliko zdravnikov velikega imena in reputacije, kot sta dr. Charles A. Eastman od Sioux Indijancev in dr. Susan Le Fl^sche Picotte, Senator Robert L. Owen iz Oklahome je deloma Cherokee Indijanec. — Trdi se, da je tudi pokojni senator La Folette imel v sebi nekaj indijanske krvi.
Iz vsega tega je razvidno, da "ubogi Indijanec" ne zaslužuje več tega imena. Seveda je še vedno revnih Indijancev, celo jako revnih. Ali je tudi mnogo bogatih. Po nedavno izdelani cenitvi indijanskega odseka departmenta za notranje stvari,-skupna vrednost indijanske lastnine znaša 1656 milijonov dolarjev. Ta cenitev vključuje vrednost imetka plemen in poedincev. Ako bi bila ta imoyi-
na enako porazdeljena med vse Indijance, bi vsak Indijanec, moški in ženska, dete in odrasli človek, posedoval skoraj $5000.
PROSPERITETA V ZED. DRŽAVAH,
Velik je prebitek v drž. proračunu, a vendar predsednik Coolidge še nadalje priporoča, naj se pazi na izdatke, ki niso potrebni.
Washington, D. C. — Malo
je držav na svetu, ki bi se mor gle ponašati s prebitkom v drž. proračunu. Naša velika republika je ena tistih — njen prebitek za fiskalno leto 1926, ki se končuje koncem tega tedna znaša 390 milijonov dolarjev.
Predsednik Coolidge je pov-darjal v svojem govoru na polletni seji vladne organizacije za trgovino in obrt, da je ta prebitek nepričakovano velik in se tega niso nadejali. Pri vsem tem pa vendar predsednik priporoča ekonomijo, izdatki naj se omejijo le na najpotrebnejše in je tudi povdar-jal, da ni treba misliti na zo-petno znižanje davkov v bližnji bodočnosti.
-o-
VELIKA EKSPLOZIJA V EVANSVILLE, IND.
Evansville, Ind. — Nastala je eksplozija-velikega plinove-ga tanka pri Southern Indiana Gas in Electric kompanije, ki je napravila škodo katero cenijo na več tisoč dolarjev. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
ROJAKOM ¥ WA9KEGAH-N0RTH CHICAGO
Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
Phones: 2S75 in 2743.
Asitoii Nemamtclt & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET. ILL.
>*••**«•* www ••««*« vrirxrwwwv

"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega1 izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en z<*b, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravjo z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	štv. sobe 204
Phone: 4854
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.

OBDELANA ZEMLJA, 15 do 20 milj severno-vzhodno od Spokane, ob tlakovani cesti, živinoreja, zemlja prvovrstna, studenec in potok, raste vsakovrstno žito, zelenjava, sadje. Od $6 do $20 za aker, 10 let za plačevati po 6 odstotkov. Pišite za po-i drobnosti. Edwards & Bradford Lbr. Co., Desk E„ Elk, Wash. ________740-čdop
LAKE SHORE letovišče pogozdeno, v sredini drž. Minnesota, l^išite za pojasnila na lastnika, Box 102, Murray County, Hadley, Minn. 741-č,s,t
PRODA 2-6 sob, hot water lit., kopel, garaža. Henry Kraus, 1827 So. 60th St., Cicero 3655-M,	736-t do t
UGODNA PRILIKA.
DELICATESSEN, candy, ci^Tiiio-derno opremljeno, nobene konkurence. 7208 S. Halsted St.
70'-" d,-č
ROOMING HOUSE, vedno polno, 15 sob, rent samo $90.00 na 1317 Washington Blvd.	721-sdos
PRODA ALI ZAMENJA 160 ak. v N. Dakota, dobro poslopje, v lepem mestu, vknjiženo $2500, zamenja za poslopje v Chicago, 63d St. C. Swan-son, 1716 W. 61 st St. Rep. 7575.
__ 731-t,sr,č
ICE CREAM PARLOR, cigar store, 1401 W. 5lst St., vogal Blvd. 9690.
______734-t,sr,č
RESTAURANT, Cafe, Lunch Room, na vogalu Broadway St., St. Louis, Mo., dobra kupčija. Za 4 sobe pohištva, nizka cena, rent $1500. 1344 Broadway. St. Louis, Mo. 727-1 do t
PLUMER BENEWAH COUNTY, Idaho, ima dobro zemljo, fino podnebje, čista voda, transportacija, šole v bližini, nekaj obdelane zemlje, cena je nizka. Naslov: Plunimer Commercial Club, Plumer, Idaho.
___________________ ___ 739-č.s.t
POHIŠTVO PRODA; lepo uro, Spaulding Italian opremo, rczljana oprava za jed. sobo. Veliko druge-oprema za knjižnico, Crown Derby ga pohištva, katero ie v vašo korist, da si ogledate. Tudi preproge in omare. 6434 Bosworth Ave.
738-č,s,t
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah OEni? 7. TAT TUT TIT Inkor. v drž. 111. Severne Amerike OMJJuZl uUlJlM ILL. Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI OQBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111,
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI .ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
li klijenti so prihajali iz 25 raznih dežel.
Tako je, skoraj neopažena od širšega občinstva, organizacija, ustanovljena od priseljencev, postala integralen del javnega življenja v Ameriki. Po vzgledu newyorške organizacije so se slična društva za pravno pomoč ustanovila tudi drugod po Ameriki.
DAROVI ZA EVHARISTIČ-NI KONGRES,
i
Župnija sv. Štefana, Chicago,
III. Dr. sv. Družine štev.
9, D. S. D.
Nabiratelj John P. Pazdirtz. Župnik Rev. Kazimir Zakraj-šek.
$1.00: Duller, Alois, Pazdirtz John P., Fale John, Zu-nich Nick, Husich George; Ko-lich Frank. Zalac Jakob, Ka-tich Peter, Mr. in Mrs. Verbis-car, Brodaric Anton, Lasich Joseph.
50c: Verbiscar Barbara, Verbiscar Jos., Mrs. E. Collier. St. Francis Church, Ottawa, 111. Dr. Srca Jezusovega, štev. 15, D. S. D.
Nabiratelj Joseph Medic. Župnik Rev. F. Eugene.
Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 541,161.41.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se Bloški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
\
ris Kati, Erjavec Mamie, Erjavec Francis, Majnaric Josefina, Turk Helena.
-o-
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
ZIDANA HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, blizu kare ,hot water ht. 1859 So. Hamlin Ave. Craw. 52S0. 711-p do p
S. O. S..
Takoj mora prodati ali zgubi vse. $4000 denarja v posestvu. Največja ponudba se sprejme. 160 ak. Starke Co., Ind.' $2000 ima na zemlji 130 ak. Adams Co., Wis. $2000 na 146 ak. pri Dunne Co., Wis. Thomos 113 N". Oak Park Ave., Oak Park, 111. Ph. Euclid 6150__________716-s.t.sr
POSLOPJE s stanovanji 2-4 in 1-6, prazna lota tudi garaža. 1748 Wellington Ave.	724-sdos
FARME NA P_RODAJ_
20 AKR. Holton, Muskegon okraj, C. Risch, 654 Briar Place, Chicago.
722-sdos
LAKE FARM 80 ak. ob drž. ccsti. 60 milj do Detroit, v jezeru dober ribji i lov, vse snažno, na zapadni strani, Manning. 40. E. Newall, St. Flint, Mich.	_
FARME V CERNON OKRAJU MISSOURI, 100 ak. hiša 4 sobe, hlev, kokošnjak, veliko drevja, ki plača farmo. Štiri milje do trga, cc-na $3500, le nekoliko takoj .ostalo na dolga odplačila. — 80 ak., dobra hiša, gospodarska poslopja, sušilnica, drevje, cerkev in šola blizu. — $4000, pogoji lahki. Druge prilike od 10 ak. dalje. Abstrakte in drugo _ preskrbimo mi._713-p do p
NOVA DVONADSTR. hiša. lesena, zid. podlaga, 5 sob, moderno. -431S N. Austin Ave. 1st._737-t,sr,č
POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena;
takoj mora prodati. 121 E. Grand! Ave.	_ 694-č do č
Bsmiača trgovina Domače potrebščine
■ J. L. Telser ■
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III.
Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
IZ GLAVNEGA URADA DR. SV. DRUŽINE.
Pol-letna seja glavnega odbora Družbe sv. Družine sfe vrši sredi meseca julija. Ako ima katero društvo ali posamezni elan kako priporočilo, prošnjo ali pa pritožbo, naj to pismeno naznani najkasneje do 10. julija, da potem predložim glavnemu odboru.
Cenjene krajevne tajnike se prosi, da pošljejo mesečne' asesmente gotovo do 30. junija, da mi bo mogoče sestaviti Pol-letno poročilo pravočasno. .Društvo katero ne bi poslalo asesmenta do tega časa, se bo| vpisalo za dolg. Prosim da^se
DRUŠTVA ZA PRAVNO POMOČ-
Dandanes imamo v Združenih Državah čez sto društev za Pravno pomoč (Legal Aid Society) h katerim se lahko obračajo oni ljudje, ki niso v stanu najeti odvetnika, ko jim je treba nasveta in pomoči v pravnih stvareh. Pred polstoletjem je obstojalo le eno društvo te vrste, "nemško društvo za Pravno pomoč" v New Yorku. la organizacija, ki se danes 2QVe enostavno Legal Aid Society, je dne 8. marca tega leta proslavila svoj zlati jubilej. L. 187(5 so se namreč nekateri Anierikanci nemškega rojstva sestali v pisarni prejšnjega governor j a Edward Salomon in Ustanovili organizacijo, ki naj brezplačno nudi pravno pomoč onim osebam nemškega poko-1'enja, ki radi svoje siromašno-s(i niso v stanu plačati stroške Privatnega odvetnika. Tedaj so
Nemci priseljevali v velikem številu in ugotovilo se je, da ti Priseljenci radi neznanja jezi-fa in navad te dežele so padali v kremplje brezvestnih ljudi,
Da naim sloveaskim. udeležencem
28. evharističnega kongresa
ne bo treba iskati spominkov te slavnosti po mestu in se mogoče izpostavljati nevarnosti, da jih kdo opehari ali celo okrade, smo za to priliko nabavili posebno veliko zalogo vsakovrstnih praktičnih devocionalij, ki so najprimernejši in tra jni spominki na to veliko in velepomembno slavnost. Poleg popolne izbire rožnih vencev, molitveni-kov, križev, kipov, itd. imamo še posebne suvenirje za to slavnosti, katere je bilo mogoče dobiti:
PERL ROŽNE VENCE s posebno malo ev-haristično svetinjico na zlati ali srebrni
verižici ...................................................... 75c
GUMBE ZA MOŠKE................................ 25c
MALA SVILENA BANDERCA ....................25c
MALE SVILENE ZASTAVICE.................... 50c
ZASTAVICE ZA PARADO, 12 in. x 18...... 20c
ZASTAVICE ZA PARADO, 8 in. x 12...... 10c
RAZGLEDNICE EVHAR. KONGRESA .... 5c SLOVENSKE ZASTAVICE.......................... 25c
Vse go'ste, kakor tudi ostale Slovence in Slovenke uljudno vabimo, da si ogledajo našo zalogo in preskrbe spominke. Od 16. junija naprej bomo imeli prostor odprt tudi zvečer. Vsem skupaj :
Dobrodošli!	,,
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
POSEBNA CENA $69.50
za emajligano peč, nikjer ceneje. Druge yrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
le kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	č Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, HI.
Johnu Gornik
slovenska trgovina Z oblekami in krojaCnica.
CLEVELAND, OHIO.
«,217 ST. CLAIR AVE
Rev- John Miltlavčič:
SPOMINI
Nato sem šel v. bližnjo cerkev in tam sem pstiil dolgo. Ona se me ie naveličala čakati 111 .ie odšla.
Vidite, povsod čakajo sleparji in slepari-da bi človeka pripravili ob denar.-Ako n bil dal jaz tej ženski iz denarnice 50 lir, J1 bila ona morda potegnila denarnico iz in jaz bi bil ob vse lire.
ovc smo se peljali mimo Mantue, ^ avije v Milan. Od tu je drdral vlak pro-1 m<H'ju in ustavili smo se v Genovi, potem "mo bili en dan v Niči, odtod smo se vozili j C'annes proti Marseille, Cette, Tarbes v 'llrd- Vso to pot sem že opisal v Ave' Ma-1,a leta 1924.
br^ kurda sem se vrnil začetkom septem-Na domačih tleh sem se ustavil v Rafali pri Zidanem mostu, kjer je bil rojak
g. Peter Koprivec za kaplana. Vsak dan sem šel ž njim na bližnje hribe k podružnicam, kamor je šel maševat g. Peter. Kuharica v župnišču me je poznala od dijaških let, ko je bila kuharica v Alojzijevi-šču, jaz pa sem imel takrat ondi hrano o-poldne in zvečer. Še poprej je pa kuhala v Škof j i Loki g. župniki] Blažu Sokliču.
En dan me je nagovorila, ko sem šel od maše in mi je povedala, da me dobro pozna. Stisnila mi je v roke dva bankovca po 10 goldinarjev.
Povedati vam moram, da nisem prišel suh domov. Imel sem denarja okrog 100 goldinarjev. Kako sem prišel do toliko denarja, vam bom sedaj-le razložil. Kot sem vam že povedal, sem dobil v Loki za potovanje v Lurd 200 goldinarjev. Ta denar bi bil zadostoval za tje in nazaj.
Ko smo se pripeljali do francoskega mesta Nice, sem jaz takoj šel malo v mesto, da si ga ogledam. Ker nisem dosti pazil na
uro, sem v hotelu Continental nekoliko zamudil kosilo. Ko vstopim v obednico, je bilo že vse zasedeno. En češki duhovnik mi išče prostora in vsedel sem se tned stare gospe z Dunaja. Te so me izpraševale, odkod sem. Jaz sem jim vse povedal, kaj je bilo vzrok, da sem se napotil v Lurd, in kako sem dobil denar. Gospe so imele sočutje z menoj in so namignile onemu češkemu duhovniku. Povedala mu je ena gospa nekaj na tiho. Nato je gospod glasno povedal vsem navzočim (bilo jih je 400), da bo za me pobiral denar in je prosil, da naj vsak da kaj malega. Pobiral je držeč velik klobuk, kamor so metali zame denar. Nato mi je izročil čez 100 goldinarjev.
Jaz sem se vsem lepo zahvalil. Vidite, to je bilo vzrok, da sem naza.j prinesel tolika denarja.	•
V Loko prišedši je g. oče Feliks Zavod-nik oznanil v nedeljo, da bom jaz dve nedelji zaporedoma pri drugi maši govoril o
Lurdu. Obe nedelji je bila polna cerkev poslušalcev.
Ostale dni sem preživel v samostanu. — Koncem septembra sem vstopil v III. leto semenišča. Do velike noči je bilo vse po navadi. Po velikonočnih počitnicah je pa g. prelat Kulavec povedal meni in nekaterim mojim sošolcem, da bomo koncem šolskega leta posvečeni v mašnike.
Kdo je bil bolj vesel kot jaz Prerokovanje g. Kosmača se bo dopolnilo. Ko sem bil še majhen, sem vedno govoril, da bom postal gospod in ta misel me je spremljala vsa leta mojega dijaškega življenja. Sedaj sem videl moj cilj pred seboj. Začel sem se takoj pripravljati za ta vzvišeni stan. Učil sem se še bolj pridno in začel sem šteti na j-prvo tedne, potem pa dni do onega presrečnega trenutka. •
Nazadnje se je začel oni dan bližati. — Pred 10. julijem smo vsi kandidati duhov-skega stanu imeli duhovne vaje.
V katoliški cerkvi je navada, da morajo vsi oni, ki se hočejo posebno posvetiti Bo-gu, prej iti v samoto, da lahko nemoteno premišljujejo o novi službi in se z raznimi Verskimi vajami in molitvijo pripravljajo na velevažen korak. 10. julija so nam dali prevzvišeni g. škof Jeglič subdijakonat. — Subdijakon dobi sledečo cerkveno obleko: Okrog vrata mu škof dajo naramnico (humeral), potem mu oblečejo albo, belo oblačilo dolgo do tal, nato ga prepašejo z belim pasom (cingulom) in na levo roko mu denejo naročnik (manipel). 11. julija smo imeli zopet enodnevne duhovne vaje', 12. so nas škof posvetili v dijakone.
K prejšnji cerkveni obleki so nam dali štolo. Naslednji dan so bile zopet^ duhovne vaje in zadnji dan priprave pa zakrament mašniškega posvečenja.
to vpošteva.
Opozarjam tudi naj se pošlje zdravniško preiskovalne liste za tiste člane kateri bodo spre-' jeti zadnjo nedeljo v mesecu, gotovo do 30. junija. Listine katere bodo prišle pozneje v glavni urad, bom primoran računati pristopnino, kajti ravnati se moram po sklepu in odredbi glavnega odbora.
Upajoč da mi boste šli na roko, da se stvar pravočasno izvrši, ostajam z bratskim pozdravom Vaš udani sobrat
t
Josip Slapničar, gl. tajnik.
ki so jih pod eno .ali drugo pretvezo oropali njihovih revnih prihrankov. Ta nova organizacija je pod imenom "German Legal Aid Society" odprla svojo pisarno na 39 Nassau Street, v New Yorku. Tako je začelo gibanje za brezplačno pravno pomoč v Združenih Državah. To akcijo so torej začeli priseljenci sami.
L. 1890, ko so se začele po-množovati prošnje za pravno pomoč tudi s strani drugih narodnosti, se je sklenilo razširiti delokrog poprej samo nemške organizacije n-a vse narodnosti, plemena in veroizpovedi.
Zato dandanes edini pogoj, ki se zahteva od človeka, ki se obrne na društvo za pravno pomoč, je ta, da je dotičnik o-čividno vreden te pomoči in da ni v stanu plačati za službo privatnega odvetnika. Dne 1. junija 1896 je bilo ime organizacije spremenjeno na "Legal Aid Society."
Tekom petdesetih let svojega obstoja je ta organizacija' pomogla 878,346 ljudem. Pov-j prečni strošek za vsak pravni slučaj je znašal $1.40. Mnogi odlični ljudje so podpirali ali še podpirajo to organizacijo. Med nekdanjimi člani odbora najdemo taka imena kot Carl Schurz, Joseph H. Choa-te, Arthur von Briesen in Theodore Roosevelt. Sedaj ima organizacija med svojimi podporniki take odlične pravnike, kot so Charles E. Hughes, Elihu Root in William Howard Taft. Glavna svrha organizacije je ponuditi pravno pomoč, brezplačno, ako je treba, kar po-menja, da se nikomur ne vzkrati pomoč, tudi ako ni v stanu plačati začetni strošek 25 centov. Pomoč se daje vsakomur, ki se zdi, da je vreden iste. Ako klijent priznava ali je očividno iz zanesljivih virov, da je bil kriv tatvine, goljufije , ali sploh nepoštenega ravnanja v neposredni zvezi z zadevo, radi katere on nastopa kot tožitelj, tedaj mu organizacija utegne odreči svojo službo. |
Lani je organizacija zastopala 28,900 pravnih slučajev. Organizacija ima svoje pisarne v raznih delih New Yorka. Pravde, ki jih je sprejela, so najraznovrstnejšega značaja. Pravde prihajajo od delavcev, ki so bili vzkračeni na času in mezdi, Od žen, ki jih je mož zapustil ali s katerimi on slabo ravna, oziroma ki želijo ločitev, razporoko ali razveljav-ljenje zakona, od sirot, kateri ne morejo priti do svoje neznatne dedščine vsled neskončnega odlaganja na soduiji, od zakonskih, ki hočejo adoptira-ti kakega otročiča, od lahko-mišljenih izposojevateljev, ki so se zatekli k oderuhu, od vdov, ki ne morejo kasirati zavarovalne police, od pomorščakov, ki so prišli v roke brezvestnih vkrcateljev itd.
Organizacija je bila ustanovljena od priseljencev in za priseljence, ali dandanes tuka'j rojeni Amerikanci tvorijo več kot polovico vseh klijentov. Od 28,900 oseb ki so se 1. 1925 obrnile za pravno pomoč 16,-383 je bilo rojenih v Ameriki, 1598 na Anglešku- ,1329 v Rusiji, 1290 na Nemškem, 1237 na Irskem ,1202 v Italiji; osta-
$7: Onedy Thomas.
$5.00: Sacred Heart Society Branch No. 16, D. S. D.
$2.00: Medic Jos., Nick in Ursula Kozarich, Kozarich Thos., Medic Jos. Jr., Nagle Frank.
Društvo sv. Lavrenca, štev. 14,
D. S. D., E. Pittsburgh, Pa.
Nabiratelj Anton M.alesic.
$2.00: Pavlakovich Frank Miketich George.
$1.25: Malesich Anton.
$1.00: Malek Peter, Oblic Thomas, Zgwich S., Assanhich Thomas, Augustin Jos.
50c: Zgwich Math, H.arami-ja Frank, Juratovic Andrej.
25c: 'Tomasich Anna.
Župnija sv. Jožefa, Rockdale, Illinois.
Nabiratelj M. Kastelc. Župnik Rev. J. Plevnik.
Dr. Marije Pomagaj, št. 119 k. S. k. j.
$1.00: Kastelc Mary, Lozar Frančiška, Bostijancis Mary.
50c: Zupančič T., Erjavec T., Kovacic Mary, Gutnik Mary, Zupančič Tony, Muha Margaret, Kostelc Amalija, Jagodnik Rose, Fahek Terezija, Mohnaric Frančiška, Bolte Lucija, Zabukovec Ursula, Drnu-li Marie, Turk Katerina, Cala-
GARAžA
kjer lahko shranite avtomobile, katere tudi popravljava in čistiva. Delo prvovrstno — postrežba točna — cena nizka. Posebno se priporočava obiskovalcem evharističnega kongresa. Peiji se po 22. place zapadno do garaže na 2226-30 So. Leavitt ceste.
LEO. F. BASKOVITZ in A. F. BOGOLIN JR.,
lastnika.	s,t,sr,č
IZD Al A VEC
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL
F. V.
SLEMENIK
"Kakor vidite. Naj se vam poklonim, draga gospa," pričenja črni vitez, "pozdravljam vas po dolgem, dolgem času, odkar sva se poslednjikrat videla."
Lavri pridejo na misel besede, ki jih je Vovk pri zadnjem odhodu od strica Gregorja iz Ljubljane izustil: Vitez Vovk se bode znal maščevati. — Tako je mrmral med zobmi vitez, ko mu je bil stric Gregor brez ovinkov povedal, da Lavra nikdar ne bode njegov.a. — Kaj ga je torej prignalo na Visoko, se vpraša Lavra.
"Vem, da se čudite," nadaljuje Vovk, kakor da bi vedel njene misli, "vem, da se čudite, kako da pridem k v.am, ki ste me mrzela od nekdaj. Prišel sem le opravit prijateljsko dolžnost, da vam to in ono sporočim o vašem —"
"Torej veste kaj o njem ? Govorite! Živi ?"
"Odpustite mi, ako vam prej kratko razložim razmere med vašim možem in med menoj. Ne smete misliti, da nosim srd do vas v svojih prsih. Nikakor! Dasitudi ste mi odrekla svojo roko ter jo podala Vitu, vendar bodite prepričana, da čutim le ljubezen do va«, kakor nekdaj," se hlini in laže Vovk. "Kakor nekdaj vam le dobro želim. Ako sem moral odstopiti, vedite, da sem' tem lahkeje odstopil, ker ste vzela Vita, ki je bil vedno moj prijatelj."
"Moj ljubi mož mi je včasih pravil, da se poznata, in še v tem pismu, ki ga je poslal iz Ljubljane, vas omenja. Pa povejte, kje je Vit? Pripravljena sem tudi najhujše slišati!"
"Kakor nalašč," si misli Vovk, ko zagleda pismo, "zmaga je moja."
"Žal mi je," pravi nato glasno, "da vam ne morem povedati najboljših novic. Meni poka srce, da vam moram naznaniti nesrečo Slovencev pri Budačkih. Solze mi silijo v oči, kadar pomislim, da sem se iz strašnega boja vrnil na svoj dom in nisem svojega prijatelja pripeljal v Lavrino naročje nazaj. Gospa I Vi ste izgubila ljubega moža, jaz pa dragega prijatelja!"
"Eože mili, usmili se me, reve!" vzklikne Lavra in omahne. Vitez jo pristreže in rahlo položi v naslonjač. Okoli bledih, tankih ustnic se mu plete hudoben smeh ^ "Saj sem rekel, Lavra, da pride dan maščevanja; to je šele začetek!" Vzame pismo v roke, in ko se prepriča, da ima popoln Vitov podpis, radostno z glavo prikima ter ga vtakne v žep. Anka prihiti iz bližnje sobe, in ko vstopi, takoj spozna, kake vesti je moral prinesti ta tujec; plane k materi ter se zgrudi na njeno krilo. S satanskim veseljem ogleduje Vovk ta prizor prevelike bridkosti. "Le umiri se, da čuješ mojo pripovest do konoa, ohola Lavra," mrmra vitez Vovk.
Pobrotljive solze olajšajo srčno bolečino. Z nadčloveško močjo premaga mati svojo žalost in poljubi Ankino čelo: "Ne plakaj, u-bogi otrok! Bog bo skrbel za naji. Ti si ostala
meni in jaz tebi. Poslana nama je od zgoraj bridka žalost, poslana nama bode tudi tolažba. Zveličarjevo podobo; "On naju ne bo pustil brez tolažlie." Prime jo za roko in pelje v drugo sobo; ne sme čuti, kaj ima vitez še povedati o nesreči. Mati ji bode vse mileje, tolažljivejše razodela o svoji in njeni izgubi.
Vitez stoji med oknom, roki križem 'na prsih, in ko se Lavra zopet prikaže, nadaljuje otožnega glasu:
"Gosp.a, jaz sem kmalu pri koncu; sam nerad govorim o zadevi, ki mi je prizadejala toliko bridkosti."
Skuša napraviti prijazen obraz, pa iz globokega malega očesa vedno šviga srditi žarek, da je celo lice protivno. Pripoveduje o slovenski vojski, o junaškem konjištvu, o ne-številnih Turkih in o nesrečni bitki.
"Ste torej tudi vi bili pri konjištvu," ga vpraša Lavra.
"Kaj pa; vse plemstvo in njegovo spremstvo. Kar nas je bilo boljših znancev, vsi smo se bojevali skupaj. Vaš Vit, — odpustite, da ga zopet jemljem' v spomin, — se je nosil, kakor se le more nositi junak. To je vsakdo rekel, in Herbart Turjaški sam mu je med vročim bojem zavriskal srečo, ko je bil ravnokar s svojimi podrl celo vrsto naskakujočih sovražnikov. Tako je udrihal po turških glavah, da so se ga začeli sovražniki izogibati; ali Bogu bodi potoženo," žalosten beseduje naprej, "slavni junak je končal toliko drago življenje. Tolažite sebe in hčerko s tem, da je storil junaško smrt z.a domovino!"
Vitez neha govoriti, kakor da bi same žalosti ni mogel dalje.
"Torej ne bom več gledala tvojega prijaznega lica, moj Vit, ne poslušala tvojega sladkega govora, ne mogla se ponašati s teboj. Naj se izide po božji volji! O Vit, moj Vit!" vzdih ne Lavra in pokrije lice z rokami.
"Naj v miru počiva v bratski zemlji," dostavi ter se vgrizne v jezik, da mu smeh ne uide. "Gospa, verjemite mi, da bi rajši počival na Vitovi strani, kakor da moram praviti toliko žalostne oči. Kmalu hočem končati, ali pa naj zdaj že končam."
"Nadaljujte, vitez, in povejte mi o mojem možu kar veste," prosi oplakana Lavra.
"Turki videti, da se nikakor ne podamo, planejo od vseh strani na nas. Pade naš načelnik Turjaški, za katerim naj vsi kristjani točijo sloze, padejo drugi. Trikrat več je pa padlo Turkov. Jaz se zrušim na zemljo in v istem trenotku vidim Vita, da mi med šviga-jočimi meči migne z roko, kakor da bi hotel reči: z Bogom! — V turškem taboru se potem zavem," laže naprej črni vitez, "in tu izvem, da so Turki pobrali vse ranjenčte in da je tudi Vid med njimi. Moja rana — glejte, tukaj mi jo je vsekal turški meč," pokaže nad zatilnikom belo rižo, kjer mu od mladih nog ni rastlo las.
Za prenovljenje duha..
V tem velepornembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha"ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-•tve ob času selitev in vse kar spada ▼ to stroko.
Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Knjigarna
"Amer. Slovenec"
nudi za to priliko sledeče knjige:
Na noge v sveti boj..............	..$0.35
Prilike ............................	.35
Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.	. 1.00
Več luči 2. zvezka...........	. .20
Koledar Moh. dr................	.20
Skupaj ..........................	$2.10
n
VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ,
DOBITE ZA.................................................. A
i
z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega Časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
PRISTOPITE
k našemu 1927
■ VACATION CLUB
ki se baš sedaj ustanovija.
SH First National Bank
Največja in najstarejša banka v Joliet-u.
= H
■	Premoženje to banka xna3a »13,000.00000
HEi kSJBSr
lil
tWWMOT
MMfMUit
ČITATELJI!
Dr. H. Rosenbltth
Iz Pmniysla, Avstrija; specialist že 25 let za
SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasiftura okrevanje.
DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik. Office in Home	Uradne ure:
21.49 W. Division Street	8—11 A. M.; 2—5 P. M.
Phone Humboldt 2429	7—9 zvečer.
DR. J. F. KONOPA	»
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W, Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Afftiitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 24 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
................i........................Trm
...........■■■■■■..■«,............................
> PISANO POLJE;
^	J. M. Trunk.	5
zdaj ne, vere ne more biti konca, saj Črne in Trunk, lenuha v kapitalistični družbi, jo sicer ubijata, a je ne bota ubila. Pri tem so on sam in vsi socialisti veliki "verniki," in se želja glede zadnje popotnice more u-resničiti.
Doslednost je sicer nekaj lepega, a Mr. Žlemberger se za take malenkosti ne zmeni. —-"Prečastiti župniki so zabiti dovolj, da si domišljajo, da bodo uspeli v teh nakanah," namreč priti do blagajne S.N. P.J., kakor namreč Mr. Žlemberger stvar vidi. Res, zanikani zabiti morajo biti ti duhovniki. Mr., Žlemberger namreč svetuje:' "Ne vtikajte se v stvari, ki vam ne gredo prav nič mar (vsaj jaz se še nisem vtikal v kako jednoto kot podporno jednoto). Pustite SNPJ. in j njene uradnike popolnoma v miru (tudi to je vsaj meni vse eno, kdo je uradnik SNPJ., >n vsak uradnik bo imel mir pred vsakim duhovnikom, ko bo on pustil vero v miru), pa ste lahko prepričani, da vas bomo tudi mi člani pustili, kakor pustimo v miru vse duhovnike, k1 vršijo samo njihov (? ?) poklic, druge pa pustijo v miru." To-raj z — mirom, pokopališčnim mirom, mirom spečega hišnega čuvaja, ki se ne oglasi, ko tatovi hišo izropajo, bi po nasvetu Mr. Žlembergerja duhovniki lahko vse dosegli, toraj tudi — milijone za prazne cerkvene blagajne. Pa kaj boš, ko so tako zabiti, da "napadajo," ne pustijo uradnikov pri miru, da bi ti mirno ukradli zadnjo trohico vere članom iz srca. Ob-rekljivcev in hinavcev v dopisu kar dežuje, vprašanje je samo> kje je hinavščina!
In miljoni za prazne cerkvene blagajne! "Cerkve jih nimajo, SNPJ. jih ima," pravi Mr. Žlemberger. Ali ni to jed-notin denar? Ako meni Mr-Žlemberger, da bi "Črne, Trunk in Koverta" ta denar vtaknili v prazne cerkvene blagajne, ko bi jim uspelo, "za kar se toliko prizadevajo," P°" tem mora biti pač tudi mnenja, da ga lahko kdo drugi nekam utakne! Kakšne čudne misli se razodevajo?
Da je zgražanje polno, 6® Mr. Žlemberger zgraža tudi nad tem, ker "Amerikanski
Slovenec prodaja Mater božjo na palce," kar pač dokazuje, da on še ni kupil podobe kakega rdečega "svetnika," in on zgražanja prodaja kar na — koše.
* * *
Številka 4.
Ta je dospela iz Rentona, Wash., kjer se "zgraža" Anton Chater. Mesto zgražanja moral biti vesel frančiškanske
reklame, saj piše: "CimboU bodo koristolovci napadali našo jednoto, toliko bolj bo napredovala." Kaj hočete več?-
Pripoveduje nekaj o psih m mačkah. Obžalujem, ako delo pod zemljo težko, pa fll sami delajo to delo še težje, ker odklanjajo to, kar bi .i1'1 moglo malo dvigniti, in mesto sebe pa delajo druge odgovorne. Ako so "socialistične in svobodomiselne ideje" tako bla^1" ne, kako to, da je pri takih idejah življenje prav pasje?
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografih
719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu 0 činstvu v naklonjenosti
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., kdor potrebuje sveže rože 1 vence, dobi največjo izber pri meni.
FR. PENGAL,
Plitva roba.
Glas Svobode ima novo kolono: "Kratki pripiski." Označba "kratki" bi še bila, dasi bi označba "plitvi" bolj odgovarjala vsebini. Označba "pripiski" bi se imela glasiti "prepi-ski," ker izvirnega je bore malo, vse prepisano, in prepisalo brez umevanja, kakor pač pri kakem "filozofu" ni drugače mogoče, ko piše o filozofičnih vprašanjih, a filozofije niti še videl ni. Slovenski "filozof" za-frkavlja ''svete modrijane" in se sklicuje na "pamet" ter se dela, kakor bi on vse posekal. Morda v smešenju, a ne v dokazovanju.
Pod nekim člankom je podpisan znani Zvonko Novak. — Ideologija v članku in "Kratkih pripiskih" je ena in ista, toraj bodo "Kratki pripiski" duševno delo — Zvonka Novaka. Sapienti sat, to ime raztol-mači vse.
* *. *
Bo pač narobe res.
Prosveta je odprla rubriko "Odgovori zgražanja na frančiškansko reklamo." Prvi se "zgraža" John Kobi, New Du-luth, Minn. Osebnosti in osebni doživljaji tvorijo središče zgražanja." Ne vem, če je u-pravičeno, ako obrača doživljaje v svoj prid, dasi bi mogla kaka krivda biti tudi na duhovniški strani. Vse osvetljuje stavek: "Odločil sem se toraj živeti, kakor učijo socialisti in to jaz upoštevam za pravi Kri-stov nauk." To bo zadostovalo.
Baje je imel težavo glede dela. Pravi, da je pri tem popolnoma nedolžen. Soditi po tem, kako on piše, bo nedolžnost precej dvomljive vrednosti. Zagovarja glavnega urednika Prosvete. Piše: "On (Jože Za-vrtnik), urednik Prosvete le dela svojo dolžnost, ko odbija vaše napade." Glede "napadov" bo narobe res, enako, ko pravi: "Vi ste začeli prvi." — Strast slepi.
Narobe res bo tudi, kar piše glede verskega ali in, >. nega političnega prepričanja v strokovnih unijah. Prepričan sem, da Kolumbovi vitezi niso zanesli v nobeno strokovno unijo nobenega verskega boja, ako so pa to začeli kaki ku-klux-klani, potem pač ne morejo Kolumbovi vitezi biti krivi, če je prišlo do boja.
Vsa zadeva ima drugo lice, in "zgražanje" je brez podlage.
Drugi zgražar.
Ta je Mr. Nace Žlemberger, Glencoe, O. Prijatelj mu je prinesel A. S. in ta "je vedel, da bom odgovoril na ta farška obrekovanja." Tako prijateljevo prepričanje je moralo silno podvizati Mr. Žlembergerja, da je mogočen v pisavi, in gotovo mora biti Mr. Žlemberger prepričan, da je vse grozno poteftal. Izpraznil je ves svoj duševni "cekar" ft^rškega srda in še malo več. Na rešeto pride pismo iz Fredericka, Colo., Vo-diška Johanca, ljubljanski škof, bisaka, rdeča brošura, maškarade, miljoni, prazne cerkvene blagajne, interesan-ten oglas Matere božje, in še tucat drugih "zgražanj." Tak vsestranski pisatelj in pisač pa še ni prišel do pravega razumevanja vede in vere, drugače bi ne stavljal o "diktiranju" togo-teče se duhovščine, niti ne ponavljal, kar je slišal od g. Mo-ieka, "veruj, pa bo," še manj odklanjal vero, "češ," verujemo, kar smo videli, da se je zgodilo, "ker take 'vere' nima prav noben katoličan, in je prav v njegovem smislu verovati — hič vedeti." Pri takem "modrovanju" odkrije vso svojo notranjost s stavkom: "Mi verujemo, kar hočemo." Ako
Nove obleke za poletje
z enimi ali dvojnimi hlačami.
ZA MOŠKE IN DEČKE; I MAMO TUDI V ZALOGI OBLEKE ZA IZ-
VAN-RE DNO DEBELE.
Baš došla velika mno-I žina. Z eno ali dvojno vrsto gumbov — zadnja novost iz najbolj-l ših tovaren v deželi. — Posebna lepa izbira v svetlih barvah, sive ka-1 kor tudi temnejše, u-I ključeni modri serge.
Vse obleke so delane I na roko. Nikjer ne mo-• rete dobiti boljših; ce-j ne zelo nizke, za $25.00
dobite lepo obleko. —	'
Druge vrste do $50
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.