Krai I	
	V'' 1		
»t, 11. ■ 1 —	eden.		a« .
			


NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
w:
CLEVELAND, O. PETEK, 5. JULIJA 1912.
novice.
iji dan je tukaj, ko še l*h-
dobite pravico, da volite v jeseni. Pridite, da ne bo prep^cno.
Naročnikom
—	Zadnji Čas, da plačate račun ža plin v našem uradu je četrtek ir. julija do 10. dop.
—	Velike kompanije v Cle-velandu bodejo letos poldrugi Prvega pol leta j; .preteklo milijon dolarjev več plačale oa }n marsikateremu naših cenje-davkih kakor lansko leto. ; nih -naročnikov je pretekla nje-
, . ...... gova naročnina. Vsak bo vedel,
—	Na gtavni polici,sk, po-,(]a mora bi(j	, iran 0(,
iUj^sovmei, v torek svoj dan. j naročnikoVi ker sicer ne mo_
Neki policist je pripeljal neko' DR .ŽAL. M. BOŽJE. j žensko pred poročnika. Na
re shajati. Vsak ve, da rad bere raz<ne novice, ki jih prinaša
Vsak. kdor hoče voliti jeseni	SCtf - * «•	»
predlsemka Zjedmjeinih drzav^	Policijskemu .poročniku je pa-
ima še priliko do sobote opol-	(n0 per0 u roke> ostaij policisti
dne, da položi pri sodišču pro-	s0 pa pjanii; jz svojih sedežev
šnjo za drugi papir, katerega	;n |loteli po časnikarske repor-
bo dobil 5. oktobra, 31 dnij	terje v drugo sobo, da so priča
pred volitvami. Ker vemo^ da	teg.. prizora. No, pozneje se
vas je še iflndgo, ki ste lahko	j, skazalo, da se ženska res
deleižni te prilike, vas pros;mo,	lak0 pj^ tocia nj prav v nobe-da »ne odlašate. Hitro na delo, |nem SOrodu z znano ženo mili-da ne bo zamujeno. Letos je
■
posebno dobra prilika za vse, da se dobi papir. Kdor do sobote opoldne še tie bo pripravljen, da uloži prošnjo, ta je prepozen in ne bo mogel jeseni voliti. Upamo, da bi radi postali državljani m da vas pride še mnogo.	, .
—	Mladeniško podporno dr. Žal. M. Božje priredi v nedeljo Dvajset društev se je oglasilo velik piknik v Dahler vrtu. in prijavilo svojo udeležbo pri lepi paradi, ki se bo razvila po St. Clair ave. do 55. ceste. Znano je, da člani dr. 2. M. Božje vedno radi prdejo na vsako vese'ico slovenskih društev, kamor so povabljeni, in sicer v velikem številu, zato pa bi jih morali društveniki podpirati in se tudi njih veselice udeležiti. Najbolj zanimive bodejo razne dirke na vrtu. Dirka v vrečah za moške, dirka za dekleta, dirka na "šajtergo",
rka z nitjo in šivanko, dir-na treh nogah-, dirka t jajci in drugo. Ža vsako dirko je določeno lepo darilo, kot zlata - petnica, gugalni stol, miza, zaboj cigar in mnogo drugih krasnih stvarij. Vsi društveniki raznih društev, ki se udeležijo parade in piknika bodejo fo-! tografirani po celi poti korakanja, in njih slike se bodejo potem kazale v raznih gledališčih po Ameriki. To delo je prevzela The Cleveland Film Co. Sploh so pa fa»ntje pripravili toliko raznovrstne zabave kot nikdar prej. Društvu pa, ki obhaja letos svojo petletnico častitamo, da bi še naprej tako uspevalo in se razvijalo kot do-gedaj.
—	Ob priliki Sokolskega piknika v nedeljo se je pobiralo za Ciril Metodovo družbo, in nabrala se je lepa svota v pomoč slovenskim šolskim otrokom v stari domovini. Daro-
| vali so: St. Savich $1.00, po ; .50c sledeči; Jos. Kozely, Jos. Gornik, F. Tekavec, L. J. Pire, V. šivitz, John Judnic* po 30c Fr. Trebeč; po 25c Fr. Streho-vec, K. Lapajne, Fr. Hudover-nik, Al. Pavlin, Jos. Jarc, J. •Pekolj, Fr. Sober, J. Ježek, Fr. Čeme, J. Pajk, J. Marinec, J. tyrvsek, J. ždlich, Mary Trebeč, M. Kos, C. Armbruster, FFr. Marn, L. Gričar, M. Luk-ner, K. Rogelj, J. Smuk, C. Kunstelj. Eden je dal 20ct. dva po 15c dvanajst po ioc in eden po 5c skupaj nabranega $11.80, kar se s hvaležnostjp >re}me na znanje in odpošlje a pravi naslov.,
- Neki F. J. O. nam je poslal neko pritožbo, da je bil pri nekem urarju jako slatfo postrežen in skoro ven vržen. Ker pa dotična oseba v svoji pritožbi ni podpisala polneg^ imena, ji ne moremo pomagati.
—	V prvi polovici letošnjega leta je umrlo v mestu 4099 oseb, a lansko leto v istem času, 4003. vendar pravi zdravst-
ti urad, da je letos položaj ugoden ker moramo upo-
jonarja Thawa,' ki se nahaja v Mamici radi umopa.
—	Kakih 50 delavcev je zadnjo soboto zaštrajkalo pri W. S. Tyler^ Co. <na 36. cesti in St. Clair ave. Pcl:cija je bila hitro obveščena. Policijski poročnik pa je štrajkarjem prebral postavo, kako se postopa z ljudmi, ka<!ar je upor, nakar so se ljudje razšli. Med delavskimi vrstami je spor radi linijskih in ne-unijskih delavcev.
—	John Kolacs je pred nedavnim časom bil podrt na tla na javni ulici od neke mule, ki je zdivjala in bila Inst Jefferson Coal Co. ZatožM je kom-panijo na $15.750 odškodnine. Ker pa do srede Še niso mogli zvedeti, kako je muli ime, in kakšne barve je, .se obravnava ni mogla vršiti. Zagovornik je pa v sredo zvedel, da se mula "piše" "Jack" m da je črna. To se je zapisalo v sod-nje akte, nakar se je obravnava takoj pričela.	• .
—	Direktor jav(ne varnosti Springborn je šel v sredo k delavcem, ki delajo na central-nem viaduktu in jih prosil naj delajo vsak dan 12 tir, da bo viadukt gotov, do 12. julija. Seveda dobijo za to delo posebno plačo. Direktor Springborn se je »javil, da se ne oglasi dovolj' ljudi j, ki bi hoteli delati.
—	John Lavelle je vložil tožbo proti John Michelly za $500.00 ker je pes slednjega ugriznil Lavella. Sodnik je nemudoma priznal odškodnino poškodovancu.
— Društvo Vrh Planin v Collinwoodu nam fnaznanja, da sprejema nove člane še tekom nadaljnih treh mesecev brez vstopnine. Rojaki imajo najlepšo priliko, da pristopijo k dobremu društvu.
IZ SO. CHICAGE, ILL.
Cenjeni g. urednik. Naj sporočim o žalostni nesreči, ki se je pripetila v naši naselbini. Ponesreči se je obče znani rojak John Kueič, gostilničar. Pred svojim lastnim domom se je ponesrečil s tem, da je padel skozi ograjo sedem čevljev globoko in se tako hudo poško* doval, da leži že dva tedna v bolnišjiici. Vsi mu želimo, da b: se mu zdravje kmalu povrnilo.
Z delom gremo tukaj prav dobro naprej, ker delamo s polno paro. Ne smem pa tudi pozabiti omeniti piknika društva sv, Florijana, št. 44. K. s. K. Jednote, ki je letos obhajajo svojo i9letnico. Zahvalim se vsem društvom, ki so nas nbitskala in nam takof pomagali, da se je veselica tako ugodno zaključila. Omeniti moram tudi o našem vrlem rojaku Fr. Me-doshu, ki je na veselici imel tako krasen govor, da smo bili vsi zadovoljni in gamjeni. Pri povedoval je, kaj pomeni društvo in Jednota.
Pozdravljam vse čitatelje te-kateremu želim n
domovin«. Delavski članki, po? učni nauki in razmotrivanja koristijo vsem, ki berejo. Poleg tega pa imate za zabavo lepe povesti in romane, ki od časa do časa shajajo v listu. Z zadovoljnostjo bilježimo, da se naš list č: m dalje bolj razširja in agitacijska pot našega zastopnika po zapadnih rtrza-vah nam je »naklonila stotine novih naročnikov. Ponosni smo lahko, če rečemo, da smo po številu naročnikov danes drugi slovenski liit v Ameriki, ker število bralcev lista je že zdav-nej prekoračilo število "3000. To znači capredek, katerega vsi želimo.
List "Clevelandska Amerika" je danes v vsaki slovenski naselbini, in mnogi nas vprašujejo, zakaj nimamo zahvalnih dopisov o listu. Mi ne potrebujemo zahval, re mi in ne naša tiskarna, ker delo, če je dobro in pošteno narejeno, se samo hvali, Vsak naš naročnik je agitator za«.našo stvar, ki je In bo: Slovemko-napredma stvar. Pri nas upoštevamo naj-prvo Slovence, se borimo za slovenski jezik, ki je tako kruto zatiran v stari domovini in v novi. potem šele pridejo* na vrsto druge stvar. Mi nismo strankarski, pač pa nad strankami in povemo duhovnu, na-prednjaku aH kbmti druzemii vsakemu svoje. Tako je prav. Vsi nimamo vedno prav, in kjer se pokaže napaka, ki bi škodila narodu, pokažemo to napako, da se ljudje vedo ravnat! po njej. Za to pa prosimo najizdatmejše pomoči od naših naročnikov. Osetyih opominov za enkrat ne bodemo pošiljali, pač pa prosimo vsakega poštenjaka, ki je naročen na naš list, da poravna svojo naročnino v najkrajšem času, ker sicer smo' prisiljeni s 1. avgustom ustaviti list vsem, ki kaj dolgujejo. Kdor neče lista, naj naravnost pove* in nikdar več gy ne bo dobil, kdor pa rad bore in se izobtezuje pri tem, kdor potrebuje dnevnih in drugih novic, kdor hoče koristno berilo, kdor rad čita lepe povesti, ta bo ostal pri nas in z veseljem poslal $2.00 za list, ki je ed'ni, ki shaja dvakrat na teden v Zjedinjenih državah.	x
Uboga
(Pod zaščito bajonetov in samokresov. — Redarji se boje. — Poslanica jugoslovanskih akademikov v Pragi. — Od strahu^ obolela . Cuvajeva Žena.)
Koplje lastni grob.
Veliko izmed nas koplje svoj lastni gro<b, ker ne pazimo 40_
h nagajajo.
Takoj ko se je raznesla novi-, ca o Wilsonovi izvolitvi kandidatom, se je dvignil denarni trust.
IZ DEŽELE ABSOLUTIZMA.
V Zagrebu, 18. ju-nija.
Zagreb je sedaj podoben mestu, ki je pravkar pokorjeno: vse mesto mrgoli, redarjev s samokresi ob boku in orožnikov z nasajenimi bajoneti. Po ulicah ini opaziti tistega živahnega vrvenja, kakor ga je sicer opažati v veselem Zagrebu. Vsak hiti molče po svojem poslu in se izogiblja na ulici govoriti celo z najboljšim svojim prijateljem. Zvečer je mesto kakor izumrlo, samo redarji in orožniki stopajo odvaž-no po ulicah in cestah. Sem-tertja nastane v kakšni zapuščeni ulici kak šunder, \akoj so vsi orožniki pokonci in hite da polove nevarne izgrednike.
Najbolj zastražen je'Markov trg, tu stoji ob vsakem hišnem vogalu po par orožnikov in redarjev, ki z največjo skropu-loznostjo pazijo cia vsako kretnjo redkih onih os^b ki jih vodi pot preko Markovega trga.
Na tujca, ki prispe .v naše mesto, Niapravlja vse to vtisk, kakor da bi bil v kraju, kjer je pqlno nevarnih zarotnikov.
In res, v zaporih se nahaja na stotine "zarotnikov". A ti "zarotniki ' so Sftmo srednješolci — dečki, stari 15 do 18 lit, fantički, ki so šele pred kratkim zamenjali kratke svoje hlačice z dolgimi.
Izmed akademikov je zaprt edino še atentator Jukič sam. V nedeljo so namreč izpustili iz preiskovalnega zapora viso-košolce: predsednika "Hrvaškega podpornega društva" Juika (Baričeviča in njegove tovariše Kinrino, Kurtoviča in Budaka.
Legenda, da je bila zarota proti Čuvaju zasnovana in skovana pri izletu hrvaških akademikov v Bel grad, je torej padla v vodo — V veliko žalost gospoda Čuvaja in njegovih hlapcev.
Sedaj pa iščejo "zarotniki" med — otroci, toda zdi se, da bodo tudi ti "poiski" med otroci ostali brezuspešni in da bo s tolikim vikom .napovenana akcija proti hrvaškim "revolu cijonarjem" končala s fiaskom in blamažo gospoda kraljevskega komisarja.
Naporna služba . in smrt re darja Borščaka sta med redar-stvenimi organi povzročila splošno nerazpoloženje.
« ,.	Redarji so dam in noč na no
vol, na pravilno prebavljanje	v'slnžbi, a za V5C nj;ho.
hrane. Na prebavljalne organe ^	n e dohiva^ na_
so mora vedno jako natančno ^^	^ ^ se
potem čuditi, ako se ti ljudje skušajo osvoboditi dosedajnih službenih vezi ter si poiskati udobnejših in manj odgovornih služb.
GLEDAJO KRIZO.
New York, 3. julija, V torek zjutraj, ko se ni še prav mič vedelo, kdo bo izvoljen demokratičnim kandidatom, je boril a na VVall Street prav dobro delovala in mnogo cen je. šlo kvišku, ker se je vsako blago dobro prodajalo. Kakor hitro se je pa zvsdelo, da je Wilson zvoljen, tedaj so na trgu cene začele padati, in nobena stvar jih ni mogla več pripeljati na vi-šje mesto. Borzni magnati, ki bi silno radi videli, da bi prišel na predsedniško mesto kak njim udan človek, se bojijo, da pride na predsedniško. me*to človek, ki jim bo izprašal njih kosmato vest, nakar ■ne hi mogli tako odirati ljudi, kot so j:h sedaj. Iz raznih krajev prihajajo poročila o vzne-nrirjeitju na borzi, da banke začenjajo z grabljenjem denarja, in da ni več neomejenega kredita na trgu kot je bil doi sedaj. To zopet slabo tipljiva •na velika podjetja, ki ne morejo in si ne tvpajo delovati kot v mirnem času. Seveda, počilo Še ne bo kmalu, ker se razmere zasukajo, vendnar moramo vedeti, da jmajo ameriški bor-zijanci silno oblast v rokah ter lahko vsak trenutek vzburijo vse Zjedinjene države.
Napredna zmaga. Dve nesreče.
Demokratska narodna konven- Melvin Vaniman, znani
cija je pri svojem zborovanju izvolilo napred-njaka Wilson?, kandidatom.
grtb oroinike iz vse dežele, da
bi s tem paralfzirali eventualno popustljivost redastven'h
organov
Orožtništvo je permamentno v službi 120 mož. Tudi okonjeni redarji se gospodi ne zde več povsem zanesljivi, zato so na Markovem trgu "okonjili" tudi
štiri orožnike.
♦ * *
Jugoslovanska akademična mladina v Pragi je imela pre
46 GLASOVANJ.
Bait'more, 3. junija, ob 2. zjutraj. Demokratična narod-via konvencija se je danes zjutraj končala nekaj minut pr;d 2. uro, ko je bil enoglasno imenovan za podpredssdniške-ka kandidata T. R. Marschall, guverner driave Indiana. Dvakrat se je gla.-ovalo o njem, iti pri obeli glasovanjih ni mo-gtl dobiti večine,* ko so delegate naenkrat vstali in enoglasno odobrili Marschallovo kandidaturo. Delegatje so se takoj • dvignili s svojih sedežev, utrujeni in zaspani. Prepevajoč narodne pes vi so zapustili dvorano, da hitijo proti svojim domovom.
Baltimore. 2. junija. Z več kot dvetretinsko večino je bil danes popoldne izvoljen demokratičnim kandidatom za predsednika guverner Woodrow Wikon, napredni kandidat demokratične stranke. Nominacija je prišla nenadoma, ko se je vršil eden najbolj zanimivih bojev v zgodovini konvencij. Konvencija je trajala osem dnij predlo je izvolila kandidata. Glavna borilca sta b la speaker Champ Clark in guverner Wilson. Enkrat je imel Clark že več kot polovico io£8 delegatov, petem pa ga je \Vil-m posekal. V tore^c popoldne so se pa zjedmili. Wilson je dobil 992 glasov Clark 84, Harmon 10. 725 glasov je treba, kdor hoče biti zvoljen kan didatom.
Novo izvoljeni predsedniški kandfdai: demokratične stranke je bil rojen v Staunton, Va., 28. decembra 1856 kot sin dr. Jos. Wilsona, prebisterijanskega duhovna. Že v svojih mladih
tekli četrtek	sestanek. "'«ih se je z vso močjo posvet«
na katerem je razpravljala 0lstlu^am m uce^ Vz8°Je'n Je
paziti Če hitro jeste ne bodete dobro prebavljali in tudi koristna snov ne pride v želodec, da dela hrano za telo. Ravnajte se po našem nasvetu in dajte
»i čas za jed. Ce nimate apeti-	izmed redarjev le-
ta. ne pozabite, da morate ta- , , A	. / .
kvj rabiti Trinerjevo ameriško bdl polegtegapred ocm.d.
J . . T L.«I.i sa v danih razmerah prav lah-grenko vino. Jo zdr,v,lo, ki	dolcti taka usoda, kakor Po-
narejeno « čistega vma gron-	a	^ ^
rad na semenj svoje prebavljalne organe, da .^e-	t||di
jo v redu 1» preženejo sitnosti.:	>
Ozdravi vrtoglavost, bruhanje .	..
d tilImk Tn« skl redarji cisto mc niso nav-m zaprtje. Po	M	^ t0, da bi mrH za
Tnmer, I333'39 So. Ashland
Ave. Chicago, 111.

Čuvaja.
Sladko je pač umreti za domovino — za ideal vseh idealov, ne pa za tirana in nasil-ndka.	-Pfejf
V tem prepncai
CEZ CESARJA.
Berolin, 2. julija. Nemški Ii-( sti že zopet udrihajo: čez svoje- odpovedalo svoj ga cesarja, ker je pred kratkim darjev, čeg da podelil več amerikanskim mi- svojih glav v tor iijonarjem visoke redove. Po- , Ta odpoved
razmerah in dogodkih na Hrvaškem. Po vsestranski debati je bilo skltnjeno, podati hrvaški vladi protestno brzojavko, akademični mladini v Zagrebu pa izraziti svojo solidarnost.
Brzojavka, poslana hrvaški vladi, se glasi:
"Naš tovariš Jukič je bil po aretaciji v ječi zlostavljen. Dobro razlikujemo dejanje Juki-čevo od navadmega zločina. Na Hrvaškem je navaden zločinec z zakonom zaščičen.
Proti taki inkvizitorski tor-turi mi podpisani vsi solidarno profestujemo in svečano obe-, čamo, da se bomo proti takšnemu zlodejstvu borili z vsemi sredstvi."
To brzojavko so podpisali vsi v Pragi bivajoči hrvaški, srbski itn- slovenski akademiki.
Brzojavni urad v Zagrebu je to brzojavko dostavil vladi.
Druga brzojavka je bila naslovljena na predsednika "Hrvaškega akademičnenga podpornega društva Baričev&a in se je glasila tako-le:
"V vseh težkih dneh, ki jih preživlja nas narod, vas, tovariši, solidarno spremljamo v borbi h z zaupanjem pričakujemo, da boste v tej skušnji vztrajali, pripravljeni, da storimo vse, kar je v blagor naroda našega." .
Ta povsem nedolžna brzojavka ni bila dostavljena na- "lenki, ker so izrabljali nasel-
je bil na vseučilišču Princeton.
■
kamor je prišel leta 1875. Vsa štiri leta, kar je bil na vseučilišču. je bil prvi izmed vseh dijakov. Kot 22 leten mladenič je že pisal važne in uplivne spise. Leta 1883 ?e je poročil z Miss Ellen Axon, ko je dve leti pozneje odprl odvetniški urad v Atlanti. Potem je pa študiral na univerzi v Virginiji in pozneje na Johns Hopkins univerzi. Leta 1890 so ga poklicali na Princeton vseučilišče, kjer je učil pravoslovje in politiko. dokler ni bil leta 1902 izvoljen predsednikom vseučilišča. Kot tak se je vedno prepiral z odborniki vseučilišča, ktr niso bili dovolj napredni. Leta 1910 se je odpovedal predsedništvu univerze ^n sprejel kandidaturo za guvernerja . države New Jersey. Bil je zvoljen. Takoj po izvolitvi je žačel preganjati poetične bose in trustijane v svoji državi. J>risilil je postavodajo, da je uvedla primarne volitve, in je postal velik zagovornik iniciative, referenda in sodnijskega odpoklica. Wilson je skozi in skozi npareden. Precej sovražnikov si je pa pridobil med inozemci, ker je spisal knjigo "History of the American People", v kateri se je izjavil, da so politični elementi in trust i- * jani največ napredovali v A
slovniku.
iiike in ker so njegovi nasprotniki dobili denar od naselnikov.
Dne 2. julija, 1912 je pa bil imenovan demokratičnim kandidatom za predsednika, ko moralo 46. krat glasovati

plovec, ki je hotel z koplovom preko morja, se je ubil.
HARRIET QUIMBY.
Atlantic City, N, J., 2. j Pred očmi 3000 gledalcev
je velikanski balon "A razpočil v zraku kakih čevljev nad zemljo na t kosov, da ni bilo videti nih ostankov. To se je z zjutraj ob pol sedmih. V zrakoplova je bil Melvin niman, ki je že lansko epkrat šel z zrakoplovom ko atlantiškega morja, p 144 milj daleč/konečno pa del v vodo. Letos je namera narediti drugi poskus, pa je dohitela nenadna -mrt. vijo, da so solnčni žarki t; direkno padali na velik rezervoar s plinom, kjer je na desetisoče kubičnih če v plt:na, da se je sle lnji raz] Nastal je grozen pok. Za sekund je bilo" videti v velikanske plamene, potem je pa vse zgubilo; pol mi dolarjev je zgorelo kot bi nil. Truplo Calvin Vanimai brata vodnikovega, je pr brez glave iz zraka, d štiri druge osebe zrak padle s tako silo v vodo, da še .-edaj niso dobili. Med dalci je bila tudi Vanimai žeria.
Boston, Mass., 3. julija, spodična Harriet Quimby, ;enska, ki je dobila v Ar licenco za zrakoplovst prva ženska, i /0111 letela p kanala i* Angleškega cosko, je brla danes jedno s svojim sprcmlje nekim Willardcm. Oba dla z višine 1,000 čevljev liv Dorchester Bay. V o je vladal hud vteer, in hotela Miss Quimby svoj koplov obrniti, jo je veter, vrgel zrakoplov Škuj tako da sta oba stroja, se več kot st vrtela po zraku ter ti čno padla kakih 20 kor brega v vodo, ki je pa daj le pet čevljev vis dec je pa bil tako se obe tiurpli zarinili do ljev globoko v morsko Gledalci tega prizora sc v motornih čolnih bližje Harriet je imela zlo ml j ro vse kosti, njen sprem pa je krvavel iz vsak na telesu. Nj h obleka popolnoma raztrgana, se je ubilo h 41 zrakop lansko leto pa 73.
—Novi raznašalec lista m stopnik je Evstahij Brezov ki je upravičen pobirati nar nino. Ker se ravno sedaj b prvo polletje svojemu in mhogim naročnik« tekla naročnina, profil poravnajo naročnino, da omogoči redno dostavlj sta.
DENARJE V »TARO DOMOV
pošiljamo:	- '5
za | 10.35.............
xa 20.50 .............
za 41.00.............
za 102.60 .............
za 204.50 .............
za 1020,90 .............
Poitarlna Jc všteta pri Doma m nakazan* *v Izplačajo brez vinarja , Nato denarne pošli/ Ie. kr. poštni hranilni «? dneh.
Denarje nam p< do 150.00 v gotov afi registriranem eke po Domeetlc ali pa New Yoii
FRAN tU Corttandt
2 k - ,
__ nja po zidovju, vse to dela ječo romantično, in človek bi mi-
NaroČnina:	da * t0 >*ko !e? kr
O-	$-200 »jej sedita Giovanmtti mE
i .........$3 00 Iva delavska vodja in menda
evetand po 'poit'i'.$2.50	vstajenja sodnikov ker
leSJSce po 3 cente. tfh slučaj še sjdaJ nrpnsel na ie2ne ,cev v J i rrfld. Oba sta bila v Lawrence
in pomagala delavcem, da so se organizirali v unijo. Oba sta večkrat govorila v prilog
jsi brez podpisa in oseb 'tjpsti se 'tie sprejemajo.
Pi-. dopisi in denar „aj
•	se pošilja na:
"Clevdandska Amerika" 119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio.
Tuesdays and Fridays
Rr?--~
Read by 15.000 Slovenians (Kramers) in the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request .....
Tel. Guy. Princeton i89.
as second-class matter 5th 1909. at the post at Cleveland, Ohio, utile Act of March 3. 1879.
53. Fri.July 5.1a Vol. V.
dela nasilje?
(Konec.)
rji so seveda tudi napadli policijo, in go-tudi. da v.-ak zločin kazen. Pa imamo tudi ko se je kazen krivič-gala. Bil je neki Sirec Nekdo se je proti nje-tožil, in bil jc zaprt, so, da je ta Sirec narc-proti policiji. Sodni-tem ni imela nobenega ca za kot onega, ki čil. Sirec je delal ji, kjer je pomival t. In dasi je osem oseb da je bit isti čas. o ;m pravi t oži te Ij, da bi se I zgoditi napad. Sirec pri delu, je sodnik Sirca obsodil. ?ki štrajkar z ifnenom je sedaj zaprt v držav-Bil je v hisi, ko je po-■na drugi strani ceste po-štrajkarje. Kakor je ?am )Ovuloval, je bil tako raz-H, ko je videl, da je pokoli mahala po ženskah, zgrabil za revolver in v zrak. Policija je pa da je bil revolver naproti njej.Okna so bila , in ined hišo ter policijo zid. Zunaj niso dobili ;nih znakov kroglje. Toda slučaja ne navajamo v co. Bruno ne bi smel stre-, ker se s tem pregreši proza; varnosti. Omeniti pa «0 to, ker povemo še o drugem slučaju, ki se je iče končal. >hn Breen je pogrebnik v Mice. In ko to pišemo, še vedno šolski komisar v tem mestu. V prvih dnevih jka .-o ga pregovorili lju-p, Ki so imeli več dobička njega kot on, da je kupil lamil :n ga položil na treh fcllčnili krajih, celo na poko-ilišče ie nesel dinamit. En din umi ta je pa dal v hišo revne italijanske družinel je pa nazanil policiji
J-na mit v mestu. Vsak-t -
do m«a sedaj vedeti, da bo la italijanska družina to-j in obsojena, in da zgubijo ijkarjfi radi tega simpatije pri ljudeh. To la prišlo je drugače. Po-
nuariju so "priredili štrajkarji po mestnih ulicah parado in govore. Nastala je zmešnjava. Nekdo je ustrelil. Prišlo je na dan, da je streljal policist Be-noit. Kroglja je zadela neko žensko Lopezzi. Umrla je. Niti Ettor niti Crovamneti ,nista bila tedaj v bližini teh prostorov. Ettor je bil pri štrajkarjih tako priljubljen. Bil je štraj-kar.-ki general z velikim uspehom. Toda oblastem je bil trn v peti, posebno pa kapitalistom, lastnikom tovaren. Tuhtali in mislili so na vse načine, kako bi ga dobili v roke. Lahko bi ga prijeli za manjše prestopke, toda inekdo bi položil varščino in rešen bi4 bil ječe. 'Morajo ga prijeti radi umora, potem ne more nihče postaviti varščine. In ker modri kapitalisti niso mogli najti ničesar druzega, so pogrun-tali to-le:
Unija, k kateri spada Ettor in njegov tovariš, uči nauke, ki povzročajo nasilje, in ker sta Ettor in Giovannetti voditelja unije, in ker govorita po ulicah, tedaj poživljata k javnem uporu, ki. se je tudi zvr-šil, in pri katerem uporu je bila ubita žena. Torej Ettor in Gio-varpotti sta kriva, ker sta govorila o uporu, pri katerem je policijt ustrelil ženo.
Ettor še nikdar prej ni videl ustreljene žene, jo ni poznal, še slišal ni o njej, in tare) tudi njen sovražnik ne more biti, pač pa bi bil vesel, če bi uboga delavska žena še danes živela. Pa vendar so ga prijeli kot upornika in morilca te že-ne.	1
Ettor je bil neprestano spremljan od privatnih detektivov. Njega so sovražili kapitalisti in morali so .najti vzrok, da se ga znebijo, in saj veste, da vzrok dober, če se ga iz trte iz-vije. In sedaj sedita oba v ječi že cele mesece, od januarija. Na prosto ne moreta, ker ju sodnlja ne pusti kot "morflca".
To je napačno. To je kriv:ca. Če se hoče boriti proti kaki stvari, če hočemo, da bodejo tujezemci spoštovali vzvišene nauke ameriške svobode, tedaj se mora v imenu postave proti njim postopati pravično, ne pa s pomočjo goljufije in eriv-ice. Kako more delavec spoštovati postavo in misliti o njej pravično, če vidi, kako se vaznuje človeka, ki je hotel z dlnamitom pognati v zrak revno delavsko družino, in kako e kaznuje delavca, ki se bori za syojo pravico? Ne. postava mora učiti, da je etnkaka pra-. tea za vse, da se mora enako kaznovati vsak enak zločin. In ker vdiijo delavci, da ima pra-iee dvojno mero, za to so pa štrajkali, zato so upori, za to 50 neredi in nemiri. Prej ne t»o miru in reda ter spoštovanja pred pravico.
V Kozmovi kovačnici.
Ljubo Mrak.
Kovač Kozma je bil velik :u močan človek. Najtežje kladivo, ki ga je dvigal njegov vitki pomočnik, črnooki Hrvat Mirko, z obema rokama, je r>r sukal kakor igračo v des-
liik je bil izdan, ker ni do niči. Slovel je za. najmočnejši varovati uega
previdno znal jera jezika. Zaprli so g .taj nrslite, da je dobil? $500 moral plačati, in on je zelo mož. In kaj, mislite, da j- postava prisilila, da je od-svojo čast? Ne. nikakor n ie še dane* šolski ko-v Lawrence!! Ko člo-rc o takih nas ljih. ne
korenjaka dakč po okolici Enkrat sem ga obiskal. Naslonjen na kladivo, po-koncu stoječe na nakovalu, je gledal v ogenj. Bil je velike postave, suhljate majhne glave, in prijaznih sivih oči, ki sO mu gledale izpod rjavih ob-smojenih obrvi. V kotu pa je vpel Marko, kodrolasi Hrvat, , Naj ornem-] trt igral. na ustno harmoniko n delal z nogo takt. Ne-• - 4 ko sem
va
jo, čudno se glaseča med prs-njem irjavicd.
a je naložil na ogenj oglj<Kter zagonil stari meh, da ;e zaškripal ka«kor vzbujen iz sanj.
Marko je igral dalje. Kozina je tel spremljati z žvižgom glas harmonike, dvigati črno desnico. Trudna noga mu je z nervozno naglico gonila meh.
"Nehaj. Marko!" se je naenkrat zadri Kozma skoro sirovo. Vstal jte pomočnik in se^ zasmejal.
"Lepo igra«. Marko 1" sem ga pohvalil. Pogledal me je presenečeno, skoro boječe.
"Vi se šlaite, to je igrača," je pričel živahno, "enkrat je bilo, da, takrat sem igral." Potem je obmolknil. "Toda dolgočasilo Vas bo." "Nič me ne bo dolgočasilo, -le govori."
In potem je nadaljeval: "Komaj d-eset let sem bil star, ko so šli skozi našo vas potujoči muziki. Eden je prenoči! pri nas. Lep ni bil tiVi človek. Bil je velik in suh. Na čelu je imel veliko bradavico, da bi jo komaj pokril z mojim palcem. Toda igrati je znal — na gosli. Celo tisto noč se mi je sanjajo o njem rn> njegovih gostih. Zjutraj sem se vzbudil še pred solnčnim vzhodom in pogledal sem k peči, kjer je bilo tujčevo ležišče. Muzikant ni spal, ampak naslonjen na peč je lam vzdiha!: "Alma, Alma!" Strah me je bilo in vendar sem ga vpraša*!, kaj mu je.
"Nič mi ni, -n-ič," je odgovoril, "le spavaj, malček!"
"Gospod, ali smem, ali dovolite, da pogledam vašo m liziko," sem ga vprašal boječe.
"Le poglej, kodrolašček," mi je rtkel. In sitopil sem k mizi, gledal vijolino in zdelo se mi Je, da so vstajali tedaj glasovi preid menoj, mili in vzdihujoči; zdaj so padali, zdaj se spet dvigali. Gospod z bradavico pa je igral in se smejal tiho, otožno.
Vzdramil sem se. Stal je pred menoj. "Ali ti je všeč moj inštrument?" me je vprašal. Jaz sem mu zamišljeno pokimal In
mu pogledal v oči, ki so bile solzne.
Tisti dan* je bila nedelja in ostal je cel dan pri nas.
iSviral je, pri peči sedeč, % 1 vijolino in tudi meni jo je d^ v roke. Igral *em tudi jaz, seveda slabo. On me je pohvalil. Skoro všeč mi je bil tisti človek, le — bradavica!
Pozneje sem se izučil kovača, toda muzika mi ni šla iz glave. Kupil sem si gosli in se sam priučil igrati. Enkrat sem se pridružil muzikantom. Bili so slučajno tisti, ki so šli pred leti skozi našo vas, le on*ga z brada-vico ni bilo. Čul sem, da je1 umrl za jetiko.
Alma je bila hči našega gospodarja in mož z bradavico je bil vanjo zaljubljen. Hodila je z nami in pobirala' denar* Njemu je bila nezvesta in to mu je še nekoliko pripomoglo, da je hitreje opešal.
Tudi jaz sem se zagledal vanjo, čeravno je bila par let starejša od men«. Ljubila me je kakega pol leta in potem se mi je izneverila.
Zapustil sem njo in nje družbo ter ostal sam. Dolgo sem blodil okrog. Jel sem obupa-vati in enkrat sem v obupu vrgel vijolino v vodo. Žal mi je bilo, toda prepozno.
Prišel sem tudi v ta kraj in mojster Kozma me je sprejel za pomočnika. No, zdaj Je vse to minulo. Ampak vijolina, to vam je instrument !"
"Zakaj si ne omisliš druge," sem ga vprašal.
"Imel sem jo, toda mojster......"
Pogledal sem Kozmo
"Odpusti, Marko,( aH jaz nisem mogel drugače," se je 0-pravičeval Kozma. "Pomislite, kadar je igral, sem jokal. I-gral je jako žalostno, veselo igrati ni znal. Oba sva postala ob teh glasovih tiha in zam -šljena. Se delati se nama ni lju-, bito. In enkrat mi je dovolil, da sem vzel jaz gosli v roke. Dal je nežno igračo medvedu. Potegnil sem 2 lokom enkrat, dvakrat, in dve struni — sta Marko
cd
, .„,=1 v slogi." Zaigral je Markb, Kozma je prijel debel železni drog in kladivo je zazveneloA
sa, balg se Je zida, bala ljudi, bala se je kaplana, ki je s celim imenom oznanjal iz prižnice "potepewke" in svaril
Zapustil sem kovačnico. ž njimi, kakor da bi bile kužne, v daljavi mi je čudma mešanica druge ljudi, bala ;ie je nesreče
gk<sov udarjala na uho.
V nebo.
Kazimir Tetmajer.
Po Skupnikovih Uplazih v Tatrali je šla Hanca. Veter je pihal. Zdelo se ji da jo hočev vreči v dolino, Hladno je bilo in čeprav je imela kožuh na sebi a povrh toplo ruto, ji je vseeno prodirala- zima do kosti. Po nebu So se valjale debele snežene plasti; sobice skoro brez leska, kakor nirtvo je komaj bledo razsvitljevalo svinčene oblake. Okrog i»n okrog je ležala neizmerna puščoba in tak šum se je gnal čez gore od vetra, da ji je strah stiskal prsa. Kakor da ječi cela Tatra, tako se je slišalo.
Ampak Hanca je šla vseeno daljie.
Če bi jo bil kdo srečal, bi joj bil giotovo vprašal.
"A zakaj greš, ti dekle, v te gore, v to puščavo, v ta šum? Žive duše ni več tam, samo strah preiži tam na t»e, samo smrt bo za^jala v te s svojimi strašnimi zobmi, slabost te bo vrgla in konec bo s teboj. Kdo pa gre v planine koost jeseni? Vrni se, če se hočeš še kdaj vrniti. Le pojdi dalje in nikoli več n»e boš ugledala zenene trave, niti jasnega žita. Veter te bo razhladil, zameti te bodo zasuli, orli in jastrebi bocfo raznesli tvoje mlado telo po gorah, Zakaj greš tja, dekle?"
T-a'ko bi jo bil gotovo spraševal vsak, kdor bi jo#bil srečal, ampak ircihče več jo ni mogel srečati. Pastirji in divji lovci so že davno obesili svoje puške po stenah, kajti divje koze niso večjjvredne strela; nihče več se ne vlači po gorah.
Ali Hanci prav, četudi je tako neizmerno puato naokrog, da jo ne bo vprašal nihče, zakaj gre im po kaj gre.
Kaj bi mu odgovorila? Beži v planine pred svojo nesrečo in sramoto. Kam? Zakaj? Tega ona ne ve, na to niti ne misli. Gre naprej, da bi šla, daleč od Ijudij. ' -- Težki čas se bliža in skriviti to dlje je bilo že težko. Marsikteri seje to pripetilo ali revnejše si ni moglo poiskati. Oče mati sta umrla in nista pustila Hanci ničesar, kar je bilo, zapila sta ie prej. Rodbina pa, bogata' rodbina, o takem d'ekktu kakor je Hanca še slišati ni hotela. Vojta Kronjec, ki ji je obljubil, da jo bo vzel, je r^kel le: "()stani^ Bogom!" in odšel v Afoeri$». Hanca je ostala sama
1 at a. zapuše^	HH
zidu, ki se ni brigal za njo in ki bi jo spodil zdaj po svetu, to ve gotovo: In potem? Kam naj gre? Kaj naj počne? Umrla bi prej od lakote predno bi prišla zopet k zdravju; in pa kdo jo bo vzel v službo z majhnim otročičem. Ko bi bili ljudje vsaj dobrega srca. Ko se je Ko-zjakovi Žefki to primerilo, ji nI,rekel nihče ničesar, ker je bogata, za H&nco pa je vse s prstom pokazovalo, komaj da so malo posumili, kaj se pripravlja.
In vendar je ona tudi človek in tudi božji stvor, kakor oni drugi.
Strašen obup jo je premagal. Že prej ji je bilo hudo na svetu, da je včasih mislila, da ne bo prestala a vendar se je zdaj še le prav začelo. Skočiti čez most ali kaj?'Večkrat je šla na most ali kadarkoli je pogledala v to tiho, kalno vodo, zeleno in skoraj negibno, vselej jo je stisnilo v grlu nekaj groznega in bežala je proč, kakor da bi jo kdo grabil za lase in s silo hotel potegniti v tolmun.
Tudi v vodnjak je poskušala skočiti, ali skočiti v to črno brezno je bilo še teižje
Pokoriti se je morala 9a to srčno brezkraj
Visi, sama, sam-11 a službi pri
svoje in hude usode — in ni vedela kam naj se dene.
Nekoč v nedeljo popoldne je sela Hanca na skladbico..jJ*v za krčmo in se zajokala. Jokala je tako, da je skoraj oči iztočila od solz, potem se je oblekla in šla. Šla je naprej k goram in sama ni vedela, kam-gre.
Pot k Gosenčevim Stavom je znala, krave je pasla tam prej, tja se je torej obrnila. Na Skupnikovih Uplazih je bilo čez gležnje snega ali Ham-ca je vseeno šla. Začrnele so se pred njo gorske koče in planjšave. Mili, mogočni Bog, kako ji je bilo lepo tukaj enkrat I Koliko se je tukaj naveisebla in nasmejala! Tudi Vojta je pasel tukaj in tu sta se zaljubila eden-v druzega na Hančino nesrečo. In Vavrinkova Bronka in mli n^rjeva Mariša ste pasli tod. Kolikrat so Šle vse skupaj na Zelen vrh, legle v travo na solm-ce in pele, da je odzvanjal odmev od vseh planin. Solnce se je tam tako prelestno razlivalo po gorski paši, kakor nikjer drugje. In kamur koli se je o-brnil pogled, povsod črne krave, rdečke in rj^vke i«n belke, od povsod zvenkljajo zvonci a tam pod vfookimi pečinami se belijo Vojtove ovce, kraguljci cinkajo a Vojta piska na piščalko in poje:
"Težko mi ni, lehko mi ni, le k Hanči si srce zeli.. A ona mu je odgovarjala: f "Če bi od dneva ključe imela opoldm* bi si noč odklepa-la..."
Tako sta se pela in odpevaja, da so odmevale gore in doline in solnce je bilo jasno in toplo, da se je vsaka cvetlica nasmihala.
Oh, ali pa- kadar je stari To-mek zaigral v koči na gosle 111 je Vojta skočil k plesu! Ni ga bila nad njim plesalca. Tako se je »nesel nad zemljo, Ivakor da ima sokolova krila privezana. Vsa dekleta so ga hotel: pojesti z očmi ali on je hodil le za njo, za Hanco.
Ali pa kadar je Šel dež in so vsi skupaj posedli okrog ognja. Vojta jo je objel v pasu in jo pritisnil k sebi, da ji je skoro srce skočilo i| prsij. Kadar jo je poljubil se ji je vse stemnilo pred očmi in težko se je odtrgal obraz od obraza.
Milejši ji je bil kakor te zve-nebu. Stari Tomek je pripovedoval povesiti a oni so poslušali sedeč pri ognju, eden poleg druzega.
Mili, mogočni Bog, vse to je minilo, kakor da je človek prespal.
""Minilo je in ne bo se vrnilo..
Pastirske koče so ostale že na njo; šla je proti Zeten-em vrhu. Snega je bilo vedno več, veter je bril vedno močnejše, dih se je davil v prsih. Tam nekje po skalnatih robih so preletele preplašene divje koze,
ena, dve... pet jih je naštela .....»■ .......-
iz
Hanca v lje,
Začele s in nekaki r&čfojjlamenčki so ji letali pred WAL spočetka bolj poredka, potepi oa vedno gostojše, vedno bolj rtl^či, kakor krvav dež. In inraAii bilo, kakor da bi bilo celo\elo obloženo z ledom. Tudi v gl je začelo Hacci nekako čudn šumeti, kakor bi jo nekaj žgalo v možganih. Obstala je. Povsod gore, bele planine, črne,
da- knjem' smr«
j so rasli zameti a »na e opuščati -sile kor za svinčenim
solnce bre-z leska, kakor Pusta, neizmerna '£iain<
Hanca je hitela dalje. ] bila je že skoraj, zakaj je j begnila iz vasi in če je tam zadaj zai njo kakšna Mešalo se ji je: kakor da nekje daleč zvonili zvonovi
1 duhovnik, kakor takrat, ko jeNj-mrla njena mati. Včasih Jaljfe na tretji strani, j
Teelinč Better Aire
^uuuuueagaaca^Jjg^^J^IJ^-i^ ^
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Ricbterjevim
PHIH-Ekpellebjepi.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družiua bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice,
r. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
^ Pi. RlghUrJ«T> Oopyc>	(^ miiMo.)
/
J1 Li.. 1IL.L-__LLL—.
mmmmmamm
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu sloreiuko angleške slovnice, tolmača in angleftko «1ot, alo-vaija. Kqjiga trdo ▼ platnu rezana stane $1. — in jo je dobiti pri:
V.J. KUBELKA, 88 f. M5 St, New York, N.
J aaeassss Največja saloga slovenskih knjig. Pilite po cenik. ■
Rabite plin in hranite denar!
Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin. Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo kurivo. Plin je cenejši kot premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. če hočete še več zvedeti o plinu, pridite v naš urad in v^n bodemo z veseljem povedalL Pokazali vam bo-demo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroški.
RABITE PLIM
ki vas ne velja toliko kot mislite
IPS
The East Ohio Gas Co.
' Masonic Temple Building, 1447 EAST 6th STREET.

m vazn
šiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje y staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grč s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše paraike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa grredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Posiljatve je nasloviti:
FRANK
toraj
m
rm&M
počili

m
Glavni sedež: Cleveland, O.
.V H

_____,_____GORNIK, 6105 ST. Ctair Ave.
.Jsednik MARTIN COLARIC, 1188 E. 61st St. c, FRANK HUDO VER NIK, 1243 E. 60th St. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave.
i$P
mm
Nadzorniki:
>N OSTIR, 6030 StyClair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; MIHAE^ W INTER, 6030 St. Clair ave.
Porotniki:
lHČIN, ^218 St. Clair Ave.; 5
FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave.
»nec ANTON GRD IN A, 6127 St. Clair Ave. )vni zdravnik J. M. S E LIS KAR, 6127 St. Clair Ave.
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na ivnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVELANDStfA AMERIKA.
veter tako žalostno, ka-:or da grobovi ječe. Hanci so e začele šibiti noge, v očeh ji je delala tema a v glavi šumelo in gorelo čim' dalje olj* Potem se ji je zdelo, da vse vali »na njo in jo za-va: skale, gore in oblaku tila je tesnobo, neko težo ptedh in ramah, kakor na i poti v ludzimbe^ski cer-'kvi, pri roženkranski Materi Božji, ko je mislila, da jo bodo liudje zadušili v gnječi. Tu se spomnila na ludzimbersko r Božjo v modrem plašču z zlato krono nad oltarjem, anca je že takrat goreče mo-i lila k nji, čuteča nad seboj ne-\ srečo. Tudi zdaj je hotela mo-| liti njej na čast, ali ker je ž« tako dolgo hodila in so se ji noge tresle pod njo, je začela le šepetati: Zdrava Marija«, milosti polna, Gospod je s te-
• ; ■ .	„	V
boj----
V tem se je »nad Uplazem zatresla neka bliščoba: Hanca toe je zdrsnila: Kaj je to? In svetloba je vedno bolj na-čala, bližalo.se je Hanci, sre-in blesteče. Hanca se j 2 prestrašila, v glavi ji je melo še- bolj močno, -noge, se ji šibile, hotela je bežati ali zdelo se ji je, kakor da prihaja s te svetlobe tih in pro-sladek glas: "Ne boj se. Hanca je obstala. Zopet se je oglasil glais:
"Pojdi r
"Kam?" je zašepetala Hanca. Glas je odgovoril: "V ne-
Hanca se je opogumila, povzdignila oči in zagledala lice, sladko kakor med, oči kakor potočnice. Nekaj kakor modri ^ plašč je plahtelo v svetlobi a v višini, se ji je zdelo, da se blesketa zlata krona.
"To si ti. Kraljica uvcfbe-ška?" zašepetala Hanca.
zdelo se ji je, da je Mati prikimala in da je pred a proti Lilijovem vrhu. nove sile so' navdale o, noge so postale trdnej-glavi se je šumenje neko-:o pomirilo a zime skoro ču-1 ni. Tudi veter je za par notkov utihnil. Samo oblaki vedno večji, vedno bolj te-preprezali nebo in vedno bolj megleno je brlelo je brlelo sobice, mrtvo popolnoma. Hanca je šla spočetka hitrp ekako slutnjo v srcu aH so se ji spet začele me ge, rdepe iskre so se za utririjati pred očmi. vgla-ji je divje šumelo, velika slabost jo je prevzela, komaj, komaj je vlekla noge iz sne-
roke in noge. Zima ji je začeta lezti po telesu, kakor mravljinci m> taka slabost se jo je polastila, da je komaj dihala. Kakor bi ji nekdo mašil ušesa in oči, nič ni vedela, ničesar mislila, samo čutila' je, da je čim dalje več snega okoli nje, da ji pokriva že noge in zasipa^ va jprsa. Naenkrat ji je postalo toplejše. Veter je utihnil v zraku, celo solnce je par trenotkov svetlejše zasvetilo izza sneženih oblakov in posrebrilo gore s svojim leskom.
Hanca je brez moči gledala predbe. Čutila je, da se godi ne-<aj čudnega z njo, nekaj je le

"Gospa, sela bi!" je zašepe
"Pa sedi!" je odgovoril glas ^ 6vetlobe. Hanca. je torej sedla pod ve-skalo, naslonila ste- je s hrb-na njo in potegnila boleče k sebi. Ali svetloba je za-nekako pojemati, temnela ugasnila.
et ni bilo ničesar okoli samo gore, slcale in bel
žaloste« in nem... ► vse se je zlivalo Hanci v zmes gor in snega pod neboma
zapoveš ?" je zase ni dobila.
- ipi
tur in domino/' Neki angleški list se bavi z zgodovino maške-rad in pravi, da je posebno prestolonaslednik Juri rad hodil »na maskerade. Nekega dne se je hotel udeležiti nekega ve-leelegantnega plesa, kar mu je pa njegov telesni zdravnik prepovedal. "Vsaj nočem plesati," je odgovoril prestolonaslednik, "hočem le opazovati kot domino preoblečen*." Zdravnik je zmajal z glavo. "Če noče vaša kraljeva vi'sokost odnehati," je rekel, "tedaj moram izjaviti, da ne morem prevzeti odgovornost za eventualne posledice." "Je popolnoma vseeno", je odgovoril prestolonaslednik, jaz pač vseeno pojdem. Vsaj veste: "Beati sunt Uli, qui mo-riuintur in domino."
čudna sodna razprava. "Journal Debats" pripoveduje o nekem slučaju, s katerim se je baviJo londonsko sodišče. Slikar O'Connor je bil pozvan, naj plača svoji zaročenki odškodnino, ker se <ni hotel z njo poročiti. Toda slikar je pred sodiščem navedel vzrok svojega postopanja. Njegova žena je namreč vedno nosila oklep. Nekega dne je bil slikar zelo ljubosumen na svojo zaročenko ter je streljal na m j o, vendar pa ni zadel. Zaročenka je iz strahu pred zopetnim napadom! pukila oklep iz pluto vi ne in pločevine, ki ga baje rabijo tudi vojaki in ki ga ne more prestreliti niti kroglja iz vojaške puške. O'Connor je veinomer prosil zaročenko naj odloži oklep, ter jo zatrjeval,
e na-
rodaj od e so v$e
selbine mnogo his $1800 do $3500. med St. Clair ave. in Superior. Podrobno ne bom opisoval, ker vsak ki želi kupiti, mora vse >rej ogledati. Kadar vam čas pripušča, se oglasite pri John Zulich, 1197 E. 61, cesta. Tel. Princeton 1326 L.	(58)
Čedna soba z vodo, brez pohištva ali s pohištvom se odda v najem. Brez hrane. Vprašajte na 1075 E. 64-th St. (55)
denelo v nji, trdelo. Vedno ve-_____ _____ ^
čja slabost jo je obhajala, težki <ja ne ve£ ljubosumen. So-spanec jo je silil.	| ^ik je prišel na pametno ide-
"Zaspala bom," je zašepetala.' jc pr05il je gospodično, naj ■V tem se je zamračil cel	0klep, da ga preskusijo,
svet, veter je zapihal, kakor la- in pokazalo se je, da ga pre-vina je planil z gor, cele obla- strejj navaden- revolver. Soke snega je podil pred seboj, jii'k je vsled tega prav lahko Oster, drobew led je začel ši- pregovoril zaročenko, da ni hati Hanci v obraz, do pasu jo več inosi|a oklepa. Zaročenec je že zametal veter, v oči in v je pa obljubil, da ne bo več ustaj ji je tlačil sneg. Topla kri ljubosumen. Trgovec je moral ji je še enkrat zavrela v licah p0vrnitj znesek, ki ga je dobil in v sencih.	t pklep. Par dni pozneje je
Žavest se ji je spet vrnila z b?ja poroka. bridko bolestjo. "To je moja mirt," je pomislila, prestrašena se je hotela vzdigniti, vstati, ali bila je popolnoma oslabljena', v glavi se ji je znova skalilo. Slišala je šum, videla je gore, ali vedno manj, vedno slabejše.
PRIPOROČILO.
Rojakom v San Francisco, Cal. naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušin« 2110 19. cesta. San Francisco. Cal..
Zopet ie zagledala v mraku, ki je splošno znan in spoštovan
____" '___ _ Lt« 1...	ma/rli .. ... aapotkini Uniol/nm or9
na snežnem oblaku v megli svetlobo, mnogo bledejšo, kakor prej ali mnogo bližje, skoro čisto poleg sebe. Da zazdelo se ji je. da se dotika njenih ram neka roka. Povzdignila je oči: isti obraz, sladek, kakof med. oči kakor potočnice. In zopet se ji je zdelo, da sliši itati tihi in tako shrdki glas: "Pojdi!"	v
'.Kam?" je zašepetala Ha/n-ca.
"V nebo. Daj mi roko," je rekla Mati Božja.
In Hanca ji je podala roko in je šla.
-o-
RAZNO.
Samega sebe testamentarič-no zapustil. V New Yorku je neki meščan zapustil testamen-tarično svojim prijateljem farnega sebe. Njegov testament je zelo intresamten. Prosi, da bi napravili iz njegovih kosti gumbe' v premeru iVt do 2.l/» inč. Njegova koža naj se ustro-jiin naj se napravijo iz nje male vrečke. Iz nekaterih delov njegovega telesa naj se napravijo strune. Koncem svojega testamenta je napisal: "Vse to zapuščam svojemu prijatelju Jakobu Heyesu, ki s tem lahkp razpolaga, kakor hoče." Vsakdo si lahko misli, kako vesel obraz je napravil dedič. ..!
Boj med finančnimi stražniki in tihotapci. Na avstrijsk strani, nedaleč od avstrijsko-laske meje, sta trč:la 2 avstrijska finančna obmejna paznika na tri tihotapce. Bila je tema iftu nasprotniki se niso torej prej za-al«, dokler niso zadeli druzega. Tihotapci tak,
v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se v vseh poslih, ki se tiče našle tiskarne in lista z zaupanjem obrnejo na njega .
Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna.
Mali oglasi.
V najem se odda soba za ene ga ali dvav. Vprašajte na 1064 E. 64th St.
Pohištvo naprodaj prav poceni. Čisto novo in imajo lepo prili ko <novoporočenci, da pridejo do lepega pohištva poceni Vprašajte pri Fran MiheliČ, 1095 E. 64 St.	(54)
spi
s

POZOR!
Varujte se nepravdanega ptička po imenu Josipa Tomš: ča, dama iz Begunj«pri Cerknici, št. 13. Pobegnil je iz Cl«ve landa 21. junija, ostal dolžan n<a hrani svoto $41.00, ukrade iz Kovč*ka Jakobu Hiti $88 in Primožu Lavriču $11.00. Je bolj srednje postave, ima spre dij nekaj pozlačenih zob, kostanjeve lase in je špičastega obraza. Star je 18 let. Kdor V naslov, dobi
Dobro idoča kovačnica naprodaj. Poizve se na 4636 St. Clair ave in vogal 47. ceste. (53)
Svoj k svojim še ni propadlo!
Prank J. Turk, ima trgovino z modnim blagom. Prosim odtujene rojake, da se zavedajo svoje narodnosti, in da še vedno upoštevajo navedene besede, ki so večj<ega pomena kot cela pridiga. Svoji k svojim je naredilo nas to, kar smo. Naše trgovine kažejo, da smo napredni. Naši zavedjri trgovci pomagajo narodu. To se je pokazalo kaj jasno 17. junija na sodivji Združenih držav, ker so bili skoro vsi. trgovci iz St. Clair-a za pHčo novim kandidatom za državljanstvo. Včasih se priimri, da ko je človek že dobro podprt od svojih rojakov, da se ne zaveda več svoi k svojim, jaz sem pa še vej^> istega mnenja. Torej če hoSete dobro blago šrt cene primerne, se priporočam vsem zavednim rojakom.
FRANK J. TURK, 1361 E. 55. St. blizu St. Clair.
I- (57)
uistro-
s. co.

I Direktna voinjamed New Yorkom lil Arutro-Ojrrsko
NIZKE CENE.
y
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, pros- £ to vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Franz ^ Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi £ avstrijski jeziki.
Kompanija ima sledeče dvovijake: 4' Kaiser Franz Joseph I., Martha j* 4. Washington, Laura, Alica, Argen 3 tina, Otenia, in nove ladije se ie £ j ■ delajo. Za vse podrobnosti se obr- [ £ nite na generalne agente.
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St New York, N.Y.
ali pa na priznane agente v Z. D. in Canada

SLOVENSKI £ FOTOGRAF.
6122 ST CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za ienitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.

7CI C SLOVENSKI POGREB-JU3IF ZtfJDJUEr, NIK IN TRGOVEC. :-:
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
!D.Tiimi]aiti]miiiiiiiiiiii:iiii!iiiii!Diti[tininijiiimi«<iii
Saloon na prodaj, in sicer eden v Collinwoodu na stop 116 in. eden na 6033 St. Clair ave. Eden izmed teh dveh se mora prodati, ker gospodar radi velikega opravka v obeh saloo-nih sam vsega ne more voditi. Lepa prilika za Slovenca, ker se poceni proda. Vprašajte na 6033 St. Clair ave. vogal 6j. teste. •-:■	/" I (54)
Delo dobijo takoj delavci v foundry. Stalno delo. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Hubbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave:
Prihodnjič
ko se pogledate v zrcalo, poglejte svoje zobe. Skrbite, da imate Čiste zo/be in varujte svoj želodec. Slabi zobje povzročajo mnogo bolezni, kar vam je mogoče znano. Jako važno je, da imate $ista usta. Desetletna garanciji gre vedno z našim delom, in naši zadovoljni bolniki so^aš najboljši oglas. Vprašajte jih. Zaprto samo ob sredah popoldne odprto vsak večer do osmih. Govorimo razne jezike'. Ženska postreižba.
V»'y-?'f*• ,	1 j» *,"-■
RED CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje
Evropski način zdravljenja bolezni.
Zdravljenje kroničnih bolez-mj, krvi, strupa, revmatizma, živčnih bolezni j, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljen-ie v grlu, zdravljenje jjljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovštkih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in prp-fesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri
Dr. L. E. SJEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. •Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od
10 do 19.	'
M I i 11 i 11 l i l i H-I-H-H H i I' 111 UMI ,
m
«»
■ji>flWHi!Tiiii!:"i!!tMi-?i"l';pjMi' M'iffl f'T't Tflri'
Najnovejše za rojake
Naprodaj je re sta v ran t »na St. Clair ave. in ima Slovenec najlepšo priliko, da si naredi kaj denarja. Restavrant se opusti, ker lastnik odpotuje iz mesta. Vprašajte v našem uredništvu. 54	♦
DR. HOLLANDER.
ZOBOZDRAVNIK.
Govori slovensko in angleško. Odprto zvečer in v nedeljo zjutraj. Vhod na 55. cesti, nad lekarno, nasproti Lake Shore banke. Pazite na pravi vbod.
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo; Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
1093 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
Vi se bodete čudili ;
kako velike koristi za človeško zdravje je

:; Father Kneipovo grenko vino :
1 "	——
To grertko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bo< dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo se bo sam prepričal o njega pristnosti.
Zahtevajte Kneipa!
katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar ali lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mt edini glavni založniki in razprodajalci Kneipovega vina.
Prva HlovenwkH dlriižbH
š OHIO BRANDY DISTILLING
6102-Q4 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
fr'M Iff i'f't 11 y I' ■!■ ■!1'M* >1 ft 'fr 'f "M"
sa
***************** JOHN fiORNIK, rrrr
Priporočam m T»em rojakom * nakup lepih, modernih In trp«i-nlt •pomladno in letne oblek ter lukenj. Prodajam obleke po meri ln ie aarejone. Priporočam ae slavnim drafttVom ▼ nanravo uniform In isvriujem tm druga krojaška naroČila. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebičtau EDINI ZALOtNIK VSEH 80K0L8KIH POTREBŠČIN.
Tel Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIMI
i

NAZNANILO.
Slovenskim rojakom naznanjam, da sem odprl SLOVENSKO MESNICO
v prostorih na 6112 Glass ave. (poprej Smole.) Vsi, ki bodete moji odjemalci ste lahko prepričani, da bodete pri meni vedno najbolje postreženi z vsakovrstnim mesom, klobasami in drugim. Svoji k svojim. Otvoritev je v soboto, 6. junija. Se priporočam, g " 4 - ) ANDREJ PELAN,
-----U. I J ______ ■■'--------! J______L-.1. -T"*"!'
mmmmmimmmmmmmmmmmm
Največja slovenska trgovina in pogrebni .zavod.
Razdeljena V dva dela ln ▼ polni meri s najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina xa nakup pohištva, orodja, premo«, poeode, blrve, stekla ln drugo. Pogrebni zavod Je a najfinejšimi pripravami preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše sprevode v sadovoljnost Ijudlj. zakar Imamo brea števila cahval. Za vsaki slučaj Imamo dve ambulance ln fine kočije. Trgovina odprta noč ln dan. S« prtporo* ram vsem Slovencem ln slovenskim društvom
Tel. Princeton 13»1. ]k	TRGOVEC ln
Bell Bast 1881. A. UrCllDtt, 6127 ST.
-. MU,	--L--

HISE IN LOTI NJIPRI
v finem poletnem okraju Jia lahka odplačila. Loti $50.00 do $200.00. Pet dolarjev plačate takoj, in na mesec. Cesta je tlakana skozi po celem zc 10 minut od cerkve in sole. Vzemite Shore ro do stop 126J4 in korakajte vzhodno 15 1 kler ne pridete do Krakar-jevega zemlji"

T*
Historično politični roman.
spisal Sir John Retcliffe; za Clev. Ameriko priredil L. J. P.
T
v resnici se začuje Čez tre rczgetanje konja, ki j< prihajati od kraja med jhni in me.ct hacienda Takoj item se začuje e.nak glas se drugih iivalij.
'Karamba," šepeta traper, "Komanč ima prav. Indijanci morali nited nami in med naciendo nastaviti straže." "Moji beli bratje naj poča-§ kajo trenutek," odvrne Komanč; "v kratkem jim priife-s^im sporečilo." In ne da bi čakal odgovora, prisloni svojo pu-co na skalo in odide.
['nilo je pol ure, Jaguar se ravno tako tiho kot je Ne da bi zinil besedico, i a uzdo kpn ia, na kate-je sedela senorita in ga )rna nazaj.
"Zlodja, kaj pa je, Komauč? irori!"
' Komanč se pa «:ie da ustav-pač, pa hiti do gotove raz-nazaj. Sele ko so bili med li in pečinami dovolj od-:ni od prvotnega mesta, i za trenutek in reče: 'Moj bs4i .oče je govoril o ;em skrivališču, kjer ima ivljenc konje. Ali me hoče tja peljati?" "Seveda, toda zakaj se naj
Miino, ko še ne vemo vzro-
Hi',	m I
•leča Puščica z dvesto :i je med nami in hacien-r straži pot." "oda moj oče?" prosi seta vsa v strahu. "Za voljo device, ne pustite moje-očeta brez pomoči." "Veliki Bog bledoli&nikov čuval hacitndera. On ima imenito zidovje med sjboj in i, i>.v njegove oči so e pomoči ne m lati kot našo pre*


so nadaljevali pot in Križonos ter Železna Roka sta dvakrat ozrla nazaj, da bi lela, če jim kdo sledi. Opa pa nista pobegle ap^ške >zc, ki jim je ves čas še od tbt rišča sem sledila. Sla je za li prav do skrivališča. V pol uri so bili tam, rav-ob onem času, ko so na ha j|f®:vdi s topom streljali na A-iče. Odmev poka je prišel do išes, in ko je Dolores z veda imajo tako Uvrstno ferambno orožje na hae'endi, ji bila nekoliko pomirjena in je gotovo pričakovala na zmago svojega očeta.
Skrivališče, ki je bilo inano Krizonosii in Diazu, je bilo ja-ko srečno izbrano. Majhna četa ljudij se je lahko tam branila proti veliko večji množici.
jt nekaka votlina, popolnoma v pečevju in skalinah, sto obrastla od vseh stranij : neprodirnim grmovjem. Tu-"lj so jih že pozdravili konji, Katere so pustili prejšnji dan v skrivališču. Zakurili so ogenj, A pJP j* razsvetljeval votUno in da se ženske orjejo, ker noči so v tropičnih krajih precej hladne. Treba jim je bilo tudi hrane, ker Križonos in Železna Roka že od včerajšnjega jutra nista ničesar zavžila. Se poprej pa priredi Križonos ranjenemu KJeistu ugodno ležišče in sedaj ob svitu ognja natanko preišče njegove rane. S spretno roko mu poišče krog-Ijo iz rane, ki se ni globoko zadrla. Slabe j ša pa je bila rana na kolenu. Komančinja, ki je poznala zdravilne roie, je že prej ves čas trgala ob potu zelišča, katera je sedaj zdrobila med -dvema kamnoma in jih položila ranjencu na rano. Ko je bilo vse to odpravljeno, je pa vzel Križonos iz svoje torbe nekaj kosov jelenjega mesa, katero se kmalu začne v votlini. Duh pečenke je prijetno bodel v nos. Ker je bilo tako majhno Število, ni preostajalo. druzega kot nakar po-njih «na po-
lini prav izvrstno dišalo, in celo senorita je bila zadovoljna z njim. Anglež je imel s aeboj tudi steklenico ruma, ki se ja po tolikih nadlogah fc> trpljenju vsem jako prileglo:
Ker je bilo do solnčnega vzhoda še kako dobro uro, so si preganjali čas s tem, da so si pripovedovali dogodke iz svojega življenja. Začel je Križonos, ki js občutil že toliko grenkobe, kar je*taval po svetu. Svoje dinij je bil premožen farmar na meji Me'ksike in Zje-(linjovih držav; imel je krepit .i>a sina krasno hčer Marijo. Nekcč fo pa prišli Apači, požgali hišo, opustošili vso farmo in odgnali vse živeče s seboj v puščavo. Brat Križonosa je b i raztrgan štirih bivolov pred očmi Križonosa, njegovo ženo so rttdeči zlodji živo zažgali in ji trgali meso ras relo, njeno hčer so pa oneča-stili i.v jo potem vrgli nekemu mesticu, ki je bil znan pri A-pačih kot Etistac Seville, in ki je za leze val bledoličnike ter jih bdajal Apačem. Ta Seville je izdal tudi Križonosa Apačem, da o napadli njegovo posestvo in pomorili vse njegove sorodnike. Pet dnij je tedaj ležal Kr žonos v puščavi, brez vode iti hrane, dokler ga slučajno n'so našli prijazni potujoči ble-doličniki in ga oživeli.'
"Kaj pa. ali ste kecfaj slišali o usodi svoje , hčere Marije?1' vpraša Diaz.
Križonos žalostno pogleda pml sebe: "Marija je postala iena Evstaca in živi v vigva-mtrpri A pač i h."
"To je laž!" se oglasi neki glas v votlini, "ona je mrtva." da še <ni bila popolnoma fjpgp^ko spusti Križonos svojo puško in skoči kot tiger k mesticu, ki je sedel v kotu votline.
"Prokleti! Izdal si se! Moje oči me torej niso varale, ko sem te včeraj in danes opazoval!"
Mestic se pa bratiii z vsemi močmi. "Pustite me, senor, tu je popjota. Jaz nisem Evstac, moje ime je Miguel Lopec, jaz senr 7 Guajmasu poznan ter i-niam ženo io otroke."
Križonos pa ne spusti svoje žrtve, pač pa vleče mestica proti izhodu votline, kjer ga Vrže na tla in začne vleči nož izza pasa.
"Ali misliš, prokleti, ki si huji kot rodeči lopovi, da se očetovsko srce .ne briga za svojega otroka, četudi ga je zgubilo? AH misliš, nesramnež, da ne vem, da te je glavar Apačev pregoljufal in sam vzel mojo hčer za svojo zono. mesto da bi jo da! tebi, kakor je obljubil? Leta in leta sem zaman iskal tvojo sled, in prosil Boga milosti, da te izroči v moje roke. Ura je tukaj — Bog me je uslišal •— pripravi se na račun."
"Milosti Usmiljenje! Priznam svojo pregreho — toda milost!"
"Nihče se ne bo izdajalca Hjsmilil t Umri i,n bodli proklet!"
Roka Križonosa se dvigne, da zasadi mrzlo jeklo v srce izdajalca, ko prime Križonosa mehka, toda odločna roka.
"Prijatelj," reče železna Roka, "oprosti, ker ti odrekam pravično kazen, toda mož ne sme umreti, ne sedaj, ne tukaj."
"Kaj. senor, vi hočete* čuvati morilca, ki mi je najdražje na svetu ukradel?
"On zasluži stokratno smrt, in jaz sam mu pošljem ob prvi priliki krogljo v glavo, toda .vi ste pozabili, da sem mu jaz obljubil prostost!"
"Kaj me briga vaša obljuba, jenor Železna Roka, jaz sledim svojim nagonom in imam svoje maščevanje, in nikogai ni, pri moji. t,"
"Ne prisegajte, senor Kri-od vrtne
kHžonos stisne zobe in potegne nož od vratu nesrečnika.
"Vstani", reče, "varen si! Toda gorje tebi, če se zopet srečava! Vas pa hočem zapustiti, ker mojega sovražnika prijatelji ne morejo biti moji, in nikdar ne bo Križonos stanoval skupaj pod streho morilca svojih otrok."
Potsm pa vzame svojo puško in pomigne Diazu. "Pojdi, sin moj," reče, jaz »ne maram biti več tukaj, in ti možje možje zadostujejo, da branijo ženske, dokler ne pošljem od haciende sem poročila ali pomoči. Zdravstvujte, gospod železna Roka, najina pota gredo narazen."
In ne da bi zinil še eoo besedico, odkoraka z Diazem iz votline. Tiho molčanje, globoka potrtost in čut, kot bi staremu možu naredili krivico, se lahko ^ere na obrazih vsih, ki so ostali. Oči vseh se po-besijo na tla, (lasi se je umaknil mestic v najbolj oddaljeni, kot. Samo oko Vonodonge je sledilo obema odhajajočima
it zvrii
napad na skrivališče. _Sme i so pač srčni, kadar pa začujejo strel iz puške iz nevidnega kraja, tedaj pa zgubijo precej svoje korajže im «e Umaknejo v skrivališče, ker niso prepričani in ne vedo, koliko sovražnikov imajo pred seboj. In na to je Železna Roka tudi računal. Takoj ko je padel prvi strel iz votline, so se Apači previdno umaknili. Železna Roka je potem streljal na posameznic Apače, vendar je kmalu uvidel, da se toliki sili ne bo mogel dolgo ustavljati.
Da se je pa boj nadaljeval na ta način dolgo, za to je pa skrbela druga okolnost. železna Roka in Jaguar nista imela dovolj streljiva s seboj. Na to okolnoft je opozorila Jaguarja njegova sestra, ki je basala puške.
"Karamba." mrmra Železna Roka, "mislil sem, da se lahko zdržimo tukaj do večera in streljamo, ker Indijance zadržuje njih strah pred napadom.
Tako je minilo pet minut, Toda lopovi so dovolj' pametni, in Železna Roka je hotel bas da spoznajo, da imajo opraviti
spregovoriti, ko se začuje onstran skrivališča strel, kateremu kmalu sledi indijanski kričanje kot znamenje napada.
Z onim skokom je Železna Rioka pri vhodu votline, s puško v rokah, "Riuteči lopovi so napadli naše prijatelje," za-kliče, "hitimo jim na pomoč. Jaguar."
Toda roka Vonodonge ga zadrži. "Prepozno je," reče, "mrfVa ?ta ali pa v rokah A-pačev, in tudi Železna Roka jim ne more pomagati. Poleg tega pa moraš pomisliti, da imamo drugo dolžnost."
"Res je, Komanč," odvrne ttaper, "toda žal mi je,' ker starcu nismo mogli dokazati, kako radi bi mu prišli s puško in nožem nastproti izdajalcu. Onadva ne bi smela od nas, pač pa bi jim morali pokazati skrivni izhod iz votline. Toda ta trmoglauec .ni hotel poslušati, dasi ima dovolj sivo glavo, da bi lahko rabil več pamet1. Ali čujfeš, kako divjaki kričijo veselja, ker so dobili dva tako hrabra moža v pest? Mislim, da bodemo imeli kmalu dovolj te zalege v svoji sredini, ker 50 Apači gotovo opazili obadva, tla sta pršla od sem. 'Ali kaj vidiš Jaguar?"
Vprašanje je bilo kmalu potrjeno, ker Vonodoijga pomeri s puško in strelu sledi krik. Apač, ki se je hotel približati kraju, se je mrtev zgrudil na tla.
Potem pa stopi Komanč v notranjost votline, da pomiri ženske, dočim zavzame Železna Roka njegovo mesto. Ve-tnni Cvetlici zapove, naj vzame puško ranjenega častnika i»n "pomaga Železni Roki. Senorita je bila sicer prestrašena, vendar pri zavesti, dočim je njena služabnica jokala na vso moč. Mladi Kleist je pa kljub svojim ranam vzei v roke revolver in dobro čuval vsak, migljej treh ujetnikov. Vonodonga razloži senoriti, kaj se je zgodilo, in Dolores je bila tako navdušena^ da Je sama zgrabila puško in šla na pomoč Železni Roki ter Ko-4 mančinji. Jaguar jo pa prosi, da se zadovolji s tem, da pomaga basati puške, da ostali lahko nemoteno streljalo.
V tem je zadel strel Železne Roke, ki zajedino pokliče Jaguarja k sebi. Lepa Dolores je sprevidila, da lahko več koristi, če se drži Vonodongine-ga sveta in pomaga obema basati puške. Mala posadka skrivališča je imela štiri puške.
Oni Apač, ki je pobegnil iz taborišča,> Katero so napadli fia-ši tovariši, se je pridružil svojim bratom in jim izdal skrivališče sovražnikov. Leteča Puščica se je takoj podal s svojimi vojniki proti votlini, da napade tam največje sovražnike apaskega rdou.
Tako se je zgodilo, da so imeli Apači dovolj časa se po->kriti v bližini in nenadoma napasti Križonosa in Diaza, ko sta slednja prišla iz skrivališča. Strel, katerega so slišali v votlini, se je sprožil Kri-
samo z eno.puško. Mi moramo misliti na to, kako se umaknemo, kaj ne Jaguar4"
Komanč pa pokaže na ranjenca in na kruljevca. "Moj beli brat ve, da bo težko prinesti ženske na varno."
"Naj bo kar hoče, mi -moramo ven iz te votline, in če tudi prepustimo ranjenca njegovi usodi zajedno z ženskami. Z njimi ostanejo tudi trije jetniki, Apači bodejo planili v votlino, in bodejo seveda silno razjarjeni, ko ne bodejo dobili svojih' žrtev v njej. Mogoče, da bodejo ranjenca pWstili v miru, mogoče ga v prvi jezi posekajo. Vi pa," in Železna Roka se obrne proti lordu, "če ste kristijan, bo-dete znali varovati njegovo življenje, ker ste z rudečimi zlodji v zvezi. Mogoče nam da Bog svojo milost, da oprostimo ranjenca še iz hujše stiske, kakor je sedaj."
"Kar se tiče mene, bom držal svojo besedo," reče lord, "b nihče ne bo zvedel, kam ste odšli. Upam, da se bodemo zopet videli, in da tedaj ne bodemo sovražniki eden druzega. Tedaj bodejo tudi bolje mislili o meni kot sedaj."
Kot v odgovor traper reče samo Jaguarju :"Čas je, da gremo. Ti Jaguar pojdi naprej in kaži senoriti pot.Tako mladič, vzemi tudi te dve puške, in jih vrzi v prvi kanal, ker ni potrebno, da bi jih Apači si prisvojili."
'Komanč je bil medtem za-posljen pri ženskah. Z lahnim dotikljajem roke se približa $voji sestri, Vetrni Cvetlici in ji reče:
"Pojdi! Vetrna Cvetlica mora biti rpva. Vojnik zna umreti, tudi če je njegova koža bela,"
To povelje je deklico silno prestrašilo. Toda bila je navajena pokorščine. Rahlo se je dvignila, «n ko se še enkrat sklone preko ranjenega, čuti Kdeist, da mu padejo solze preko lica. Kleist stegne roko proti njej:
"HVala, Komea! V zadnji minuti svojega življenja bom pomnil tvojo dobroto."
"Na svidenje, bledoličnik," reče Komanč. "Glavar bo maščeval tvojo kri."
Tri ženske, ki so ostale v votlini, so se stisnile k steni. Bile so to Komančinja, Dolore« in njena služabnica. Čakale so, da najde Vonodonga pravi skrivni izhod iz votline. Kmalu se mu to delo posreči, in Vonodonga spelje srečno vse tri ven iz votline. Kmalu nato se prikaže tudi Jaguar,
"Ali imaš vse pripravljeno?" Vpraša Komanča. Bojim se, da predno mine deset minut, bodejo Apači nam ie za petami. Nekaj nameravajo, in najbrž se pripravljajo -na napad. • "Moj beli brat ima smodnik. Vonodonga <gre naprej in vodi ženske. Železna Roka pa naj zapre pot, ko začuje tuljenje apaških psov."
"Naprej, Jaguar, jaz zaprem
t
t ♦
4 *
.•v« • j
4»
4 +
4 4 4
4
+
"4* ♦
4
4
+
4
4
+
4
4 4 4 4 4 4 4 4
I
mmmmmm—mmmmmm i	■ I n	......... mi.....
-
Nekatere osebe so podvržena napadom čudnih slabostij, katerih n nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta^labost pride naenkrat, brez svarila naredi ljudje nesposobne za delo, trudrt« in obupane. Ta slabost je poi krat posledica nereda prebavljalnih organOv Lahko je želodec bolan, ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slalu živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotkW in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno A^avilo, ki deluje na vseh prebavljalnih organih.
Očisti celo telo in	___
Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem.
To zdravilo, katero lahko rabijo vsi Člani družine in katero bi morali Izrabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano
Tririerjovo Ameriško GRENKO VINO, m
To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rude če ga vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri:
Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov,
zaprtju in njegovi posledici, ponovnih glavobolih, revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, napetju in bruhanju.
in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer in exporter.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
4
4
%
+ +
4-4 4
4 4
H
4>
4 4 i
m
4
*•>+ + 4 + 44 + + -I- + + + + +

flreenhut = Goodman
IMPROVEMENT CO
3

lil
Ima na prodaj petdeset krasnih lotov. Vrednost zemljišča raste vsak dan. Del zemljišča je na West-ropp Ave. in E. 143. cesti. Dve minute od cerkve, sole in tovarne ter White City Parka. Tu lahko greste na sveži zrak in zraven
Naredite denar pri zemljišču.
Najbolj pripraven svet za domačno, Iger je zrak čist. Šest minut od Euclid Beah parka. Da te lote hitro prodamo, jih lahko dobite, da nekaj plačate naprej, drugo pa na lahke mesečne obroke. Mi postavimo hiso za vas in vi plačujete toliko kot za rent na mesec. Kmalu imate lahko svojo lastno domačno. Kupite sedaj, ko so nizke cene. Kare vozqo mimo vsake tri minute. Obrnite se na:
» ROBERT SCHOLL, 14816 Westropp Ave.
•i
ali
na
Mr. Greenhut, 1200 W. 9th St. M.
ni nikogar
poti" kriči
;zna Roka.
TeL
5127
TeL
I
M
im