Leto LXVII PoŠfnina plačana Y gofovinl. V LJubljani, v pe!e(c, dne 23. junija 1936 Jev. 141 a Cena 2 din Naročnina mesečno . 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9fa Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VENEC Čekovni račun-. Ljubljana številka 10.030 in 10.349 za inserate. U pra va: Kopitarjeva ulico številka 6. Telefoni uredništva ia nprave: 40-01, 40-02, 404)3, 40-04, 40-05 —» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Alt gre tudi brez spletkarjenja? »Ni redko, da razmišl ju jem o praktični vrednosti naših krščanskih nravstvenih načel,« nam piše neki naš naročnik, »in prihajam do sklepa, da so na gotovih področjih brez vrednosti. Naj vam navedem primer: Kako boš dandanes brez pro.tek-cije, in io ne oziraje se na osebno vrednost ali nevrednost, mogel dobiti količkaj po-membno službeno nastavitev in kako bi se na svojem mestu mogel obdržati brez neprestane borbe z brezštevilnimi nasprotniki, ki se naenkrat pojavijo, čim si se povzpel malo višje. Tu nič ne pomaga poštenje in sposobnost: udariti moraš nazaj z enakim orožjem, s spletko in poniglavost-jo, ali pa te pohodijo in vržejo med staro šaro. To je danes že vsakdanje, tako delajo vsi, ki se hočejo obdržati na površju. Je to znamenje dobe. v kateri živimo. O teh stvareh Vi seveda ne boste pisali, ker Vam je gotovo težko ali skoraj nemogoče, v javnosti načenjati takšna vprašanja, pa čeprav so zelo pereča .. To pismo našega bravca zadeva brez dvoma ob jako pereče družabno vprašanje, zato tudi zasluži javen odgovor. Če odgovorimo na bistvo vprašanja, bo že podan, tako mislimo, odgovor tudi na vse druge misli, ki jih pisec v tej zvezi načenja. Jedro vprašanja, ki ga pisec stavlja, pa je po našem mnenju v tem, da se v neki službi ali zlasti na nekem vidnejšem družabnem položaju, če si si ga že enkrat priboril, ni mogoče obdržati z nravnimi in poštenimi sredstvi. Ko bi bila to resnica, bi za krščanski družabni red in za družbo, ki se še imenuje krščanska, bilo res zelo žalostno spričevalo... Gotovo je, in to skuša vsakdo, da je življenjska borba dandanes hujša in težja, kakor pa je bila morda kdaj koli v preteklosti. Vzrok ni samo v tem, da je sedaj velika obljudenost in da je za vsako količkaj vredno službo ostra tekma, ampak ker se v tej tekmi mnogi poslužujejo res vseh, tudi nepoštenih sredstev. Vsi ljudje niso dobri in je velika zmota dobrih in poštenih, če mislijo, da btido zato, ker so pošteni in nikomur ne store nič zalega, mogli iti skozi življenje brez sovražnikov. Ravno, nasprotno: njih poštenost in ravna pot bo pri mnogih vedno vzbujala nasprotovanje in celo mržnjo. Otroci teme sovražijo luč, pravi že sv. pismo. Zato se nam ne zdi nič bolj neresnega, kakor v nekaterih posmrtnicah sicer dobro mišljena, a dvomljiva pohvala rajnega, da v življenju ni imel nobenega nasprotnika. Vsak pošten in značajen človek ima nasprotnike, ravno ker je značajen in se neomajno drži svoje poti. Kar se posebej razmer med nami Slovenci tiče, se nas naša majhnost drži prav povsod in v vseh mogočih oblikah udarja na dan. Ta slovenska majhnost se med drugim javlja v izredni nevoščljivosti ki je naša poglavitna grda narodna lastnost. Slovenski človek je tisti, ki se vam pelje v Belgrad in iz lastnega žepa plača vožnjo sem in tja. samo da nekoga očrni in mu izpodnese tla, pa čeprav bi sam osebno od tega ne imel nobene koristi. Srbi so sejiad to »nezainteresirano« slovensko nevo.ščlji-vostjo vedno najbolj čudili. Nekdo drugi kvečjemu podere nasprotnika zaradi tega, da sam stopi na njegovo mesto. V razmerah, kakor pri nas vladajo, se zato ne smete čuditi, če na vsak korak naletite na ljudi, ki so neznansko pametni in praktični, ki se spuščajo v življenjsko borbo premočrtno in brezobzirno, prosti vsake plemenitejše misli, ki bi jih utegnila pri čim hitrejšem napredovanju ovirati. Tako osvojene postojanke je res da največkrat treba braniti s takimi srcdst\»i, s kakršnimi so bile pridobljene. Toda zadovoljen in resnično srečen ni pri tem prav za prav nihče. Toda kljub tem nepovoljnim okolsci-nam je še vedno mesto tudi za idealne javne delavce, ki se morejo na svojih položajih obdržati brez spletkarjenja in ocr-njevanja drugih, skratka, brez nepoštenih sredstev v nujnem življenjskem boju. Njih najmočnejše orožje je ravno njihova odkrita in ravna pot, po kateri izpolnjujejo brez ozira do sebe in drugih svojo dolžnost. Toda predpogoj za uspešnost te poti je, da ni omadeževana z madežem sebičnosti in iskanja lastnih koristi. Čim je podan ta nujen predpogoj, potem dotični tudi za svoje ravnanje ne bo iskal hvale, priznanja in časti. Za naše slavohlepje so namreč ljudje najbolj občutljivi in jih najbolj nemilo dime. Zavistni, kakor mnogi so. ne morejo trpeti, da bi se kdo drugi po vzpenjal preveč visoko nad svojo okolico, loko ga zapletejo v neštete spore in premrcke, v malenkostno dnevno vojsko z ljudmi, ki sicer ne zavzemajo v družbi nobenega položaja, mu pa vzamejo dragocen čas m ga onesposobijo za širokopotezno in resno delo. Boriti se proti spletkam kovarjev s proti-spletkami, je najbolj brezplodno delo. ISa tem pol ju in s tem orožjem jim nikdar ne i . ■> , ,, i — —^ "'imi ff Anglija vsak dan močnejša Lord Halifax o .treh načelih angleške zunanje politike Spor z Japonci zavzema vedno večji obseg U London, 22. junija. AA. Na banketu, ki je bil snoči prirejen na čast zunanjega ministra lorda llalifaxa je imel Churchill pozdravni govor, v katerem je pohvalil trud lorda Halifaxa za ohranitev miru. Med drugim je Churchill dejal: Popolnoma ee strinjamo z lordom Halifaxom glede tega, da je mednaroden položaj nemiren, in to ne samo v Evropi, temveč tudi na Daljnem vzhodu. Vemo, da moramo v času, ko 60 sile lako močne, nastopati obširno in da moramo pretrpeti ono, čemur se ne moremo izogniti. Prepričani smo, da je naš državni tajnik za zunanje zadeve pripravljen varovati čast države in da se bo točno držal obveznosti, ki jih je dala vlada njegovega veličanstva. V svojem nadaljnjem gpvoru je Churchill povedal razloge, zakaj se je septembra minulega leta protivil vladni zunanji politiki in zakaj se zdaj on, enako kakor vsi Angleži, strinja z vlado gledo mednarodnih problemov. Sestali smo se, da Cham-bfeHainu in lialifaxu v primeru, ako bosta smatrala to potrebno in ako bosta dala za to znak, nudimo vso podporo stranke. | Za Churchillom, je govoril lord Halifax. Glede dogodkov v Tjencinu je izjavil, da. so je položaj v Tjencinu poslabšal zaradi nesporazumov. Med tako nesporazume spada mnenje japonske vlado, da jo imela Anglija namen izkoristiti Tjencin v vojaško namene na škodo japonskih vojaških interesov. Ako Japonska ostane pri tem, kar jc japonska vlada večkrat izjavila, da ne bo škodovala angleškim interesom na Daljnem vzhodu, potem obstoja upanje, da so bo to vprašanje rešilo na prijateljski način. Svoj govor je lord Halifax končal s pripombo, da obstojajo tri načela, na katerih sloni angleška zunanja politika: 1. Velika Britanija je zerlinjena zdaj bolj kakor kdajkoli ter zavzema na svetu tak položaj, da se lahko reče, ila jo odličen. To lahko najmerodajnojše potrdi zunanji minister. 2. Narod Velike Britanijo jasno in točno ve, kakšno politiko mora voditi. 3. Anglija je močna in postaja vsak (lan močnejša. Glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo je lord Halifax dejal: Prepričan sem, da imamo isti cilj ter upam, da bomo sklenili sporazum. Ako se to doslej ni zgodilo, smatram, da to ni naša napaka. Japonska zahteva odhod tujih ladij iz Svatova Anglija in Amerika sta zahtevo odbili • Svatov, 22. junija. AA. Japonske pomorske oblasti so poslale tujini ladjam v luki Svatov ultimatu m, naj danes do 13. uro zapustijo luko. V ultimatu pravijo Japonci, da ne morejo prevzeti odgovornosti za varnost tujcev in tujih ladij po tein roku. V luki se nahajata angleški rušilec »TainiU ter ameriški rušilec »Pitebury«, ki pa doslej nista pokazala, da bi imela namen pokoriti se ultimatu. Angleške pomorske oblasti so izdale nalog, da rušilec »TainiU ostane še nadalje v Svatovu, da ščiti interese angleških- državljanov. Izve ee? da bo ameriški rušilec »Pltebury« ostal prav tako še nadalje v luki Svatov. Angleški parnik »Jong-Čau« ter norveški parnik »Proponent« bosta izvršila evakuacijo angleških ter norveških žen in otrok, kakor tudi onih Angležev in Norvežanov, ki želijo zapustiti Svatov. Oba parnika bosta zapustila luko še danes popoldne, ker se pričakuje napad kitajskih čet Japonski ultimat se tiče vseh tujih parnikov, ki se nahajajo v luki Svatov in ne samo vojnih ladij. Angleški rušilec »Scout«-, ki je zasidran izven luke, se pripravlja odpluti v luko. da podpre rušilec »Tainit«. Prav tako bo ameriška vojna ladja »Ashvill« prispela jutri v luko Svatov. Ameriški admiral J a r n e 1 je odklonil japonski ultimat, da ima ameriški rušilec »Pilsbury« zapustiti Svatov. Izjavil je, da ho USA zahtevala od Japonske odškodnino za življenje in premoženje Američanov, ki bi trpeli zaradi vojaških operacij pri Svatovu. Kitajska ofenziva proti Svatovu Tokio, 22. junija, b. V odgovor na japonsko ofenzivo pri Svatovu so kitajske čete nastopile marš proti mestu. Deveta kitajska armada pod poveljstvom generala Ušivea nastopa ob reki Han severno od Svatova. 17. kitajska divizija pod poveljstvom generala Švantava napreduje proti Čao-jangu, ki leži jugovzhodno od Svatova. Istočasno nastopata tudi io8. divizija pod poveljstvom Cang-juaena in 159. pod poveljstvom generala Tana iz pokrajine Kvantung proti vzhodu. Na jugu pokrajine Kvantung, vzhodno od Kantona se že vodijo ogorčene borbe, v katerih se ja dO sedaj posrečilo Kitajcem potisniti Jaj>once iz njihovih postojank. V severni pokrajini Hopsi so Kitajci potopili več transportnih ladij na reki Jangce. Na jugu pokrajine Šansi so Kilajci zavzeli razne stra-tegične postojanke in vrgli Japonce nazaj v smeri Taijena. Italijansko mnenje Rim, 22. junija. AA. Diplomatični urednik agencija »Štefani« piše: Ko se je zapadni tisk znašel pred odločnimi nameni Japonske, se je zatekel k pretnjam o sankcijah in gospodarski blokadi. Pod Edenoin je bila blokada tako neuspešna, da so se ji morali odpovedati celo oni, ki so jo izvajali. Grožnja z vojaškimi ukrepi se je pojavila potem, ko so ostale grožnje s sankcijami brezuspešne. V Singapuru ;je neke vrste vojni posvet, ki se ga udeležujejo visoki poveljniki angleških in francoskih vojaških sil na Daljnem vzhodu. Demokratski tisk ni dal nobenih obvestil glede sklepov, ki naj bi se sprejeli na tej konferenci, toda ni težko uganiti, o čem se na konferenci pogovarjajo. Niti proti Japonski v Aziji, niti proti osi Italija—Nemčija v Evropi ni mogoče ničesar ukreniti. Japonska nadzira vse kitajske . vode in otoke. Sovražne pomorske sile v teh vodah bi imeli velike težave z ozirom na velike razdalje od svojih oporišč ter z ozirom na podporo, ki bi jo nudile japonskim vojnim ladjam japonske letalske sile. H o n g k n n g nima več neposrednih zvez z zaledjem. To je osamljeno oporišče, ki nima možnosti za odpor. Tudi I n d o-kina se ne more braniti, ker se nahaja izven Skrajne obrambe Singapura. Razen tega obstoja v Franciji bojazen, da je sklenil S i a m tajno p o g o d b o z Ja p o n s k o. Poskusi obkoljevanja Italije in Nemčije v Evropi in komproinitiranjn z Moskvo lalrko samo poslabšajo posledice napak, ki sta jih Anglija in Francija do sedaj že napravili. Chamberlainove izjave London, 22. jun. AA. Reuter. Predsednik vla-ne Chamberlain je v spodnjem domu danes izjavil, da je vse pripravljeno za izselitev žensk in otrok, angleških državljanov iz Svatova. Potrebno število trgovskih ladij je bilo poslanih v Svatov, japonske pomorske oblasti pa so obljubilo, da bodo olajšale izseljevanje in spoštovale angleško imovino. Glede Tjencina je predsednik vlade dejal, da na angleško področje v Tjencinu prihajajo zadostne količine svežih živil, vendar so omejitve ostale nespremenjene. Narejen jo tudi žc razpored za pospešenje izselitev angleških žensk in otrok iz Tjencina. Dve angleški vojni ladji ostaneta za zdaj v Tjencinu. V Svatov je prispela danes vojna ladja »Tinet«, druga vojno larlja, »Skaut«, pa naj bi prispela tja jutri. Dobava hrane prebivalstvu na Ktilangsuju jo otežkofena, ker je prekinjeno dovažanjo življenjskih potrebščin z A moja in s kopnega, ni pa še težav za nabavo življenjskih potrebščin z ladjami, ki pripadajo tretjini državam. Na neko drugo vprašanje je Chamberlain odgovoril: Glede Tjencina, kjer je položaj postal še ostrejši, se seveda nadejamo, da bi se bilo mogoče razgovarjati o tem vprašanju kot o lokalni stvari. Ce pa ta pogajanja ne bi uspela, mi razpravljamo o tom. kakšen drugačen korak bi morale storiti. Admiralski posvet v Singapurju Singapur, 22. junija. AA. (Reuter.) Danes so se začeli razgovori med britanskim in francoskim kopenskim in mornariškim štabom o obrambi daljnovzhodnih posesti. Konference se udeležuje 44 častnikov o b e h držav. Razpravljali bodo tudi o najnovejših dogodkih v Svatovu. „?premenili se bomo v narod vojakov" Švicarski predsednik o zadržanju Švice v vojni Luzcrn, 22. junija. AA. (Havas.) Predsednik švicarske države je govoril na dan strelske zveze in dejal med drugim: V trenutku nevarnosti bi se Švica hitro spremenita iz naroda delavccv v narod vojakov. Švicarski narod je pripravljen vsak čas izvesti to preobrazbo in zvezni svet sc ne hi niti sekunde pomišljal, da pokliče Švicarje pod zastave, kadar bi bilo plat zvona. No želimo se odreči načelu nevtralnosti, ki smo ga sami hoteli in ki smo nanj svobodno pristali in ki so ga tolikokrat evropsko velesile tako slovesno priznale. Preteklo leto smo izdali velikanske denarje za razvoj naše obrambe, skoraj miiljardo frankov. To pomeni za našo državo orjaški napor. Prepričan sem. da bo naš narod tudi v bodoče prenašal neobhodno žrtve za krilj® teh ogromnih izdatkov. ggBBBBjilMBam Nova slovaška ustava Republika — 80 poslancev — Judje morajo ven iz gospodarstva Bratislava, 22. junija. AA. DNB: Vlada je sprejela načrt ustave slovaške republike ler ga predložila parlamentu. Načrt obsega 13 poglavij s 87 členi. V prvem poglavju se določa republikanska oblika države. Drugo poglavje določa pravice predsednika republike, ki ga voli parlament za dobo 7 let in ki je vrhovni poveljnik vojsko. Tretje poglavje govori o sestavi vlade. Predsednik iii ministri imajo izvršilno oblast. Četrto poglavje se bavi z državnim svetom, ki ga sestavljajo predsedniki strank, člani vlade, predsednik parlamenta ter člani predsedništva boste kos. Lahko da se spustimo z nj.ir v boj z enakimi ali še hujšimi sredstvi in jih končno tudi premagamo in uničimo. Toda takšen postopek le redko prinese no- tranji mir in zadovoljstvo. Pred ljudmi, ki so nam sovražni in zavistni, se je najbolje na nek način izolirati. Na javno pozornico in v življenjski metež posegamo le toliko, kolikor zahteva dolžnost. Potem pa se zopet umaknemo k svoji družini, k svojim knjigam. k delu ali v prosto naravo — to soza nas mesta tihe sreče. Na ta način od družbe ničesar ne zahtevamo, najmanj pa slave in priznanju. Če tako ravnamo, smemo šc najprej upati, da nos bodo tudi ljudje pustili v miru, ker jim nismo več na poti in jim brez mržnje pustimo, da iščejo svojo priljubljenost in love svojo srečo po potih, po katerih jo je res najtežje najti. To je po našem prepričanju pot, ki more kljub zavisti in sovražnosti mnogih ljudi poštenega javnega delavca sc tudi danes držati na vidnem položaju, ne da bi se mu bilo treba nosluževuti nepoštenih sredstev v življenjski borbi. Še več! Prepričani smo. da spletkarjenje in kovarjenje resnično plemenito čutečega človeku, ki vedno možato zastopa svoje prepričanje in gre svojo ravno pot, sploh ne more streti, že zato ne, ker ne stremi za cilji, ki bi mu jih zavistna okolica hotela že vnaprej preprečiti. Pač pa mu bo marsikaj uspelo v življenju, česar ne dosežejo nikdar tisti, ki šele v' uničenju svojega bližnjega vidijo možnost za svojo porast. Dosegel bo celo to, česar morda ni pričakoval: mir in za-dovoljnost srrn, ono torej, kar pametni ljudje imenujejo srečo. Dr slovaške narodne stranke. Državni svet pripravlja listo kandidatov za parlamentarne volitve ter ima pravico poslancem odvzeti mandat. Peto poglavje govoii o parlamentu, ki bo štel 80 poslancev. Šesto poglavje se nanaša na politične stranke. Ostala poglavja prinašajo določbe o stanovskih organizacijah, pravosodju ter pravicah in dolžnostih državljanov. Na osnovi zakona o državnem tajništvu za nemško narodnostno skupino se imenuje državni tajnik za nemško skupino na Slovaškem n a predlog voditelja nemške narodnostne skupino. On lahko predlaga tudi samega sebe. Slovaška država plača stroške za vzdrževanje državnega tajništva, ki naj služi kot posredovalec glede vseli vprašanj, ki se tičejo nemške narodnostne skupine. Osrednja državna oblastva bodo s tem državnim tajništvom sodelovala. Uradni jezik državnega tajništva je nemški. Snoči jo ministrski svet sprejel tudi načrt zakona, ki se nanaša na slovaško državljanstvo ter načrt zakona o organizaciji državne uprave. Razen tega je ministrski svet določil pristojnost državnega tajništva za nemško narodnostno skupino. Dalje je vlada sprejela sklep, da se vsi Zidje odpustijo iz vojske ter se jim odvzamejo kmečka posesiva. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, nevihte, soparno. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in nestalno. Zemunska vremenska napoved: Spremenljivo in nestalno vreme 6 plohami in slabšimi nevihta- 12 Kotranje-politjčni položaj Hitlerjevo darilo - dva stara srbska topa je bilo slovesno izročeno naši armadi Politično žlvljfcnjo v naši 'državi se osredolo-čuje zrfaj okoli brezštevilnih razmišljaj, polemik in raznih nasvetov glede spoiazuma tako v hrvatskem, kakor v srbskem tisku. Velika večina javnega mnenja na obeh straneh je odločno za preureditev države, ki bi zadovoljila obe stranki, kaj konkretnega pa o tem težkem in zapletenem vprašanju ne pove nobeden, prepuščajoč lo lnoro-dajnim činiteljem. Tako zvana srbska združena opozicija, kakor tudi maloštevilni člani skupine Petra Živkoviča, so se žo popolnoma udali v to, da pri ustvarjanju sporazuma oziroma pričakovani rešitve tega vprašanja ne bodo igrali nobene vloge in da je vse odvisno od vladnega predsedniku Cvetkoviča na eni in dr. Mačka na drugi strani. Edino konkretno, kar se te dni bere o tem, kako bo ali naj bi sporazum izgledal, prinaša glasilo zagrebških gospodarskih krogov »Jugoslo-venski Lloydki piše: Obenem s čiščenjem vladno stranke se bodo nadaljevali razgovori z dr. Mačkom, in sicer v te; smeri, da bo sporazum v svoji končni obliki ustrezal vsem tistim hrvatskim zahtevam, ki ne žalijo gotovih nedotakljivih zahtev državne celote in narodnega edinstva.« Seveda tudi to no prinaša nobene jasnosti glede bistva in oblike zaželjenega sporazuma. Kar se tiče vladne stranke, 6e čiščenje v njej hitro nadaljuje in bodo iz parlamentarnega kluba stranke JKZ izključeni razen 35, ki smo jih že imenovali, najbrž še nekateri drugi, v kolikor strankino vodstvo ne bo prizaneslo tistim, ki izjavljajo, da niso vedeli, kaj so podpisali, ko so podpisali Stojadinovičevo interpelacijo, oziroma da niso vedeli, kakšen je njen pometi in namen. Na vrsti je še čiščenje raznih banovinskih in okrajnih odborov stranke, nakar bo postavljen stranki, ki je glavni forum in se zbere najbrž avgusta meseca, na mesto dr. Stojadinoviča nov predsednik. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« v svojem uvodniku od 22. t. m. jiiše, da je nekaterim lahko žal tega ali onega j>ol i ličnega delavca, da pa stranka ne sine prizanašati nikomur, pa naj bo tudi član glav odbora in viden strankin funkcionar, ako se je pregrešil zoper disciplino stranke, ki je več kakor katerikoli njen še tako odličen član. Ali bo treba čakati jiopolne reorganizacije stranke, |)reden se bodo razgovori med Cvetkovičem in Mačkom nadaljevali, ali pa se bodo ti razgovori začeli neodvisno od tega, se še ne ve, jio teh in onih izjavah pa se zdi, da obstoji namen, da se brez ozira na reorganiziranje JRZ čimprej nadaljujejo in privedejo do uspešnega konca. Sem in tja se oglasi kakšna unitaristična Btruja, ki dokazuje, da stara miselnost o naši državi še ni likvidirana, vendar pa se tem glasovom ne pripisuje noben velik pomen. Saj je celo član srbske združene oi>ozici.je, oziroma skupine Ace Stanojeviča, Stojan Spadijer iajavil, da srbska opozicija ne bo delala nobenih težav, če se Cvetkovič in Maček sporazumeta, naj bo še tako zelo v prilog hrvatskega stališča, čeprav srbska opozicija ni za tako rešitev, ua kateri delata vlada in dr Maček. Ker je Ljviba Pavidovjč že zelo v letih, razmišljajo o tem, kdo naj bi za njim oziroma mesta njega stopil na čelo 6rbski demokratski stranki. O tem se v ^elgradu žc posvetujejo in hočejo eni za bodočega predsednika stranke 'Milana Grola, drugi pa Bo.žo Markoviča. Prvi je Davidoviču všeč, drugi pa ne. Tretja skupina pa misli, da še ni prišel čas, da bi se razpravljalo o Davidoviče-vem namestniku, ampak naj se raje preje izvrši koncentracija vseh demokratskih elementov v državi, čeprav jih je, kakor vemo, zelo malo. Zaradi prijateljskih odnošajev Te dni smo bili presenečeni, ko smo v dunajskem listu Neues VViener TagblatU brali podatke o nemški manjšini v Jugoslaviji. Ugledni dunajski list namreč pravi, da ie v naši državi vsega 700.000 Nemcev, in sicer 170.000 na Hrvatskem in v Slavoniji, 400.00 v Sremu, Banatu, Mački in Baranji, 25.000 v Bosni iu Hercegovini ter 50.000 v Sloveniji. Koliko je Nemcev drugod po državi, se lahko prepričamo iz državnega ljudskega štetja iz leta 1931, ki je bilo nepristransko. Ti uradni podatki pravijo, da med 500.000 Nemci, kolikor jih živi v Jugoslaviji, je v Sloveniji Nemcev 25.000, torej jiolovico manj, nego jih navaja »Neues Wiener TagblatU. Nemci' se glede uradnega državnega ljudskega štetja pri nas niso do zdaj nikoli pritoževali in zato ni prav, če se »Neues VViener TagblatU ne drži uradnih številk, kakor se^ jih držimo mi, če gre za dru:.rorodne manjšine v Nemčiji. Postopanje »Neues Wiener Tagblatta« v tej 7adevi je treba obžalovati, ker Jugoslavijo in Nemčijo vežejo odnošaji dobrega sosedstva in političnega prijateljstva ter gospodarskega sodelovanja in takim odnošajem ni v prid, če se listi glede narodnih manjših ne drže lojalno uradno ugotovljenih številk, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Napredek Belgrada V belgrajskih listih beremo, da je letošnja gradbena sezona v državni prestolnici posebno živahna. Sama država gradi letos palačo uprave monopolov, palačo centralnih državnih fondov, palačo uprave grada (to je policijska direkcija), palača visoke trgovske šole, palačo pokojninskega zavoda za zasebne nameščence in institut Ni-kola Tesle, ki sc gradi z državnim denarjem. Borba za Dubrovnik V zvezi z vprašanjem sporazuma se je zlasti v Dalmaciji v iisku pojavila živahna polemika, kam Dalmacija spada. Ni nobenega dvoma, da ogromna večina ljudstva v Dalmaciji tako po narodnem, kakor pa zgodovinskem pravu zahteva, da se Dalmacija v celoti priključi Hrvatski. Glede srbskega prebivalstva na skrajnem jugu eni zagovarjajo, da se priključi bodoči vsesrbski banovini, drugi pa menijo, da bi mogli ti Srbi ostat v hrvatski banovini kot enakopravni. Najbolj se pričkaia za Dubrovnik, glede katerega je znani unitarist dr. Melko Čingrija (Hrvat po rodu) mnenja, da je srbski, kar trdi tudi Marko Murat v letaku, ki ga je te dni izdal. Takih spornih vprašanj bo še cela šuma. Belgrad. 22. jun. AA. Danes so v Arandje-lovcu zelo slovesno posvetili novi banovinski hotel in kopališče v Bukovški Banji. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade in notranji minister Cvetkovič z Djuričičem, Tomičem, Beličem in Aitiparmakovičem. Bukovška Banja spaf.a med najromantičnejše kraje Srbije. Novi hotel s kopališčem je zgradila Hranilnica dunavske ba- nnvino Belgrad, 22. junija. AA. Danes dopoldne je bila zelo slovesna predaja dveh starih topov vodje Kar$-gjorgja, ki ju je voditelj in kancler Hitler podafil jtj- jjoslovanski vojski. Že kmalu' po 10 so se začeli zgrinjati na okrašeni terasi vojaškega muzeja zastopniki društev in korporacij, člani posvetovalnega odbora vojaškega muzeja, ugledni gosti in množica ljudstva. Med drugimi so slovesnosti prisostvovali vojni in mornariški minister general Miljutin Nedič, poveljnik Belgrada general Peter Popovič, osebe nemškega poslaništvu s poslanikom v. Heerenom na čelu, nemški vojaški ataše z letalskim odposlancem in mnogo višjih častnikov. Ob 10.30 je prisjjel odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Durbesič. Goste je sprejel upravnik vojaškega muzej11 general Vukovič, čast pa je izkazala častna četa z zastavo in godbo. Nemški polkovnik Faber Slovesnost se je začela z govorom nemškega vojaškega atašeja polkovnika Fabra, ki je med drugim dej11!: Voditelj rajha in državni kancler Adoli Hitler je odredil, da se imata ta dva topova, ki sta bila 100 let shranjena v dunajskem muzeju, izročiti jugoslovanski armadi. Naročil je meni kot vojaku, da ju izročim prvemu vojaku kraljevine Jugoslavije. Oba topova sta tesno zvezana z razdobjem junaškega boja za svobodo vašega naroda. Bila sta nekoč last Djordja Petroviča, ki so ga njegovi rojaki imenovali Kara-gjorgja, in on je z njima pomagal polagati temelje današnji veliki državi. Skoraj ob istem času v začetku preteklega stoletja so se borili i Nemci i Srbi z isto odločnostjo proti zatiralcem, ki so jim bili začasno vzeli svobodo, V Srbiji je vstal veliki narodni junak in osvoboditelj Djordje Petrovič in pozval svoje rojake na boj, da se otresejo janičarskega jarma. Vsi so šli za njim, za svojim voditeljem. Nepozabne so njegove zmage. Nepozabno je njegovo, junaštvo, nepozabna je njegova sposobnost in nepozabna je tudi njegova velikodušnost. Ustanovitelj jugoslovanskega kr. doma je bil rcšilcc in junak, ki mu zgodovina ne najde enakega po vzvišenosti. Boril se je s tema topovoma. Z njima je zmagoval in z njima je odbijal napade. In ko je le preveč narasla velikanska številčna premoč sovražnika , ni dovolil, da bi padla v roke sovražniku, zato ju je prepeljal čez Savo. Danes pa sta se spet vrnila v državo, za katere svobodo sta se borila in v katerih bosta ostala ponosno, ker je ta država svobodna in odločena za zmerom ostati svobodna. Za to e porok dom Karadjordjevičev in njegov vzvišeni poglavar, ki zvesto čuva volilo Djordja Petroviča. V najglobljem spoštovanju mu sporočam želje za zmago in procvit Jugosl"vije v duhu s slavo ovenčanega Djordja Petroviča, Živel dom Karadjordjevičev in njegov vzvišeni poglavarl Vojni minister general Nedič Pc,lkovnikov govor so vsi navzočni viharno pozdravili, godba pa je zasvirala jugoslovnnsko himno. Ko so se polegli zvoki godbe, je imel vojni minister armadni general Miljutin Nedič tale govor: Ko prevzemam ta dva topova v imenu Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika in jugoslovanske vojske, izrekam globoko zahvalo voditelju in državnemu kanclerju nemškega rajha Adoliu Hitlerju za dragoceni dar. Ta topova vrhovnega voditelja srbskega naroda, ki nam jih po 150 letih vraža voditelj nemškega naroda, nas spominjata na velike,, a tudi težavne, dni boja za našo narodno osvoboditev in na velikega sina našega naroda, ki je bil njegov vrhovni voditelj v teh krvavih in slavnih dneh naše narodne zgodovine. V celi vrsti bojev z majhnimi in primitivnimi sredstvi proti močnemu sovražniku je Karadjordje dosegel Belgrajske novice Belgrad, 22. junija, m. Z odlokom socialnega ministra je nr.iredovala v 8. skup. Pavla Gruden, sestra pomočnica v zavodu za zaščito mater in' otrok v Belgradu. Belgrad, 22. junija, m. V Belgrad je prispel, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Kairu Vladi;! slav MarkovlČ. Po prihodu v Belgrad so mu nezrfa-ni zlikovci ukradli kovček, v katerem je bilo vrednosti za 48.000 din. Belgrad, 22. junija, m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba pravosodnega in finančnega ministra o stalni državni podpori srbski pravoslavni cerkvi. Uredba je z današnji.m dnem dobila obvezno moč Belgrad, 22. junija. 111. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim odobrava ob priliki proslave 550 letnice kosovske bitke, da se izdajo v promet posebne priložnostne znamke v vrednosti 1 din s poviškom 1 din in znamke v vrednosti 1.50 din s poviškom 150 din. Na znamkah za 1 din je naslikan car Lazar, znamke za 1.50 din pa predstavljajo Miloša Obiliča. Naklada jc po 250.000 znamk vsake vrste. mnogoštevilne uspehe, katerih največji pomen so neizčrpne moralne sile, ki jih je vlil našemu narodu, in samozavest in vera v boljio bodočnost, Id sta bili odločilnega pomena za poznejši razvoj narodnega življenja in za ustanovitev prve svobodne srbske države, in pozneje za zedinjenje vsega našega naroda. In ko so nastali težki dnevi leta 1813, vodja Karadjordjevič ni hotel pustiti teh topov v podjarmljeni domovini, temveč ju je odpeljal čez Savo. Veliki vojak iz zadnje svetovne vojne, voditelj in kancler rajha Adoli Hitler, je čutil veliki pomen, ki ga imata za nas in našo vojsko ta topova, in je napravil plemenito gesto z vrnitvijo tega dragega spomina iz dobe največjega gorja in žrtev našega naroda pri ustvarjanju naše svobodne nacionalne države. Ko sprejemamo ta dva topova s čustvi iskrenega prijateljstva, ki jih gojimo do sosednjega velikega nemškega rajha, In ko ju spravljamo v naš vojaški muzej, naj izrazim našo hvaležnost za plemenito darežljivost voditelja in kanclerja rajha Adolia Hitleria z vzklikom: Živeli Živeli Živeli Nato je godba zaigrala nemško himno, nakar je bil uradni del slovesnosti končan. Odlični gostje so se nato vpisali v knjigo vojaškega muzeja, potem so si pa ogledali znamenitosti v njem. Drobne novico •1 London, 22. junija. AA. Reuter: Snoči so našli ostanke letala, ki se je zrušilo pri Bertiardu v Dareinu. Vse tri osebe, ki so bile v letalu, sa našle sfiirt. Med žrtvami se nahaja tudi kraljev žokej James Crooz. Več letal je 24 ur iskalo izgubljeno letalo, ki ga je našel poštar v Bernardu. V zvezi s povečanjem letalskih sil je bilo ustanovljeno mesto glavnega letalskega inšpektorja. Na to mesto je imenovan letalski maršal sir Charles Barnet. Varšava, 22. junija. AA. Pat: Včeraj eo divjale po vsej Poljski nevihte, ki so povzročile veliko škodo. Streia je ubila 10 oseb. Filadeltija, 22. junija. AA. DNB: V filadelfiji so aretirali 6 žensk in 6 moških zaradi zastrup-Ijenja. Afera jo v zvezi z delovanjem znanega »kartela za ubijanje zavarovancev«. Rim, 22. junija. AA. Štefani: Mnogo trgovin v velikih mestih je začelo prodajati krinke proti strupenim plinom za civilno prebivalstvo. V kratkem izide zakon, da bodo morali civilisti, ki imajo v primeru vojne ostati v važnejših mestih in središčih, kupiti plinske maske. Riga, 22. junija. AA. Slefani. Na sovjetskiH tleh blizu estonske meje je nastal velikanski požar, ki je opustošil mnogo tisoč hektarjev gozda. Pogreb Jovana Jovanoviča Belgrad, 22. jun. m. V navzočnosti najvišjih civilnih in vojaških oblasti je bil danes popoldne pokopan »oditelj bivših zemljoradnikov Jovan Jovanovič. Pogrebne svečanosti so se pričele v Saborni cerkvi že ob 3 popoldne ter so trajali eno uro. Vsi navzoči dostojanstveniki so izrekli sožalje pokojnikovi družini. Od pokojnega Jovanoviča se je poslovil zunanji minister dr. Cincar-Markovič ter je poveličeval zasluge pokojnikove, ki si jih je pridobil kot diplomat, predvsem kot svoječasni srbski poslanik leta 1914 na Dunaju in v Londonu. Člani vodstva bivše zemljoradniške stranke so dvignili krsto ter jo nesli iz cerkve. Od pokojnika so se poslovili zastopniki posameznih političnih skupin. V imenu bivših zemljoradnikov je govoril dr. Milan Gavrilovič, osebni sodelavec pokojnika ter verjetno njegov naslednik v stranki, zatem v imenu bivše HSS poslanec Čajkovcc, v imenu skupine staroradikalov Miša Trifunovič, v imenu bivših demokratov Milan Grol, v imenu SDS Milan Kostič, v imenu socialistične skupine Živko Topalovit Nato se je razvil dolg žalni sprevod po Knez Mihajlovi ulici, po Terazijah na Aleksandrovo ulico in potem na novo pokopališče. V sprevodu so nosili številne vence in odlikovanja, V sprevodu je korakala častna četa vojske, častno zastopstvo bivše zemljoradniške stranke, za krsto je stopala pokojnikova družina, za" njimi pa poslanci zemljoradniške politične skupine, potem šef generalnega štaba general Simovič, skupščinski predsednik, nrnister Čvrkič kot zastopnik predsednika vlade in JRZ, senator S m o d e j kot zastopnik predsednika senata dr. Korošca in senata, predstavniki posameznih političnih skupine in ostala množica. Na pokopališču se je pred odprtim grobom od pokojnika poslovilo še več govornikov. Častna četa je izstrelila v slavo pokojniku kot rezervnemu častniku salvo. Vodja bivših demokratov Ljuba Davidovič, ki gs je smrt pokojnega prijatelja Jovanoviča zelo potrla, se zaradi slabega zdravja pogreba ni udeležil. Prav tako ni prisostvoval pogrebu Aca Stanojevič, ki se je te dni mudil v Belgradu, včeraj pa je odpotoval v Knjaževac; na pogrebu 60 ga zastopali Miša Trifunovič in njegovi tovariši. Kongres'kur jačev državnih železnic Belgrad, 22. junija, m. V Belgradu so danes imeli kongres kurjači državnih železnic. Vsi go-govorniki so se zavzemali, da se čimprej uredi službeni položaj številnih kurjačev dr^vničarjev, katerih položaj je zdaj nevzdržen. Popoldne je kongres nadaljeval svoje delo. Sprejete bodo resolucije, ki jih bodo poslali jirometnemu ministru in glavnemu ravnatelju državnih železnic Djuriču. Tečaj za učiteljice Belgrad, 22. jun. A A. Ministrstvo za1 .telesno 1» vzgojo j>riredi 29. avgusta t. 1. splošen tečaj za učiteljice in profesorice. Tečaj bo v Belgradu v proslvorih sokolskega .društva v Belgrajski. ulici Obči šematizem katoliške Cerkve v Jugoslaviji«, iz katerega posnemamo sledeče glavne podatke: Jugoslavija ima samo dve cerkveni pokrajini, ki imata svoja melropolita, to je hrVatsko-slavon-sko in vrhbosansko. Metropoliti ostalih pokrajin so ostali izven mej Jugoslavije. Hrvatsko-slavonsko cerkveno pokrajino tvorijo zagrebška nadškofija, senjsko-modruška in bosan-sko-srijemska (djakovska) škofija ter grško-kato-liška križevska škofija. Ta cerkvena pokrajina meri 44.595 kvad. kilometrov, od tega samo zagrebška nadškofija več kot polovico (22.796 kur). Vernikov šteje 2,548.097, od teh zagrebška nadškofija 1,775.576. Na področju te cerkvene pokrajine je bilo pravoslavnih 743.461, protestantov 57.841, starokatoličanov 5153, Zidov 21.245, muslimanov 4256. Vrhbosanska cerkvena pokrajina obsega vrhbosansko nadškofijo ter mostarsko in banjaluško škofijo v obsegu 51.150 kvad. kilometrov, vernikov pa ima 640.501, od teh samo vrhbosanska 328.281. Na njenem področju je 1.024.977 pravo-slavnih, 7094 protestantov, 11.267 Zidov in 718.074 muslimanov. Dalmatinske škofije 7. otokom Krkoin se raztezajo na površini 13.201 kvad. kilometer in imajo 675.030 vernikov. Pravoslavnih je na njihovem področju 117.505, protestantov 328, starokatolikov 251, Židov 538 in muslimanov 644. Ljubljanska in mariborska škofija se raztezata na področju Slovenije (16.188km3) in štejeta 1.182.092 vernikov Pravoslavnih je v Sloveniji 6745, protestantov 25.717, starokatolikov 102. Židov 820, muslimanov pa 927. Barska, belgrajska in skopljanska škofija se raztezajo na področju Srbije in Črne gore I (105.432 kvad. kilometrov) ter imajo skupaj 116.636 katoliških vernikov. Pravoslavnih je na tem področju 4,365.857, protestantov 4317, starokatolikov 246, Zidov 16.917 in muslimanov 835.568. Bačka in banaška apostolska administratura se razteza na področju Bačke in Banata (18.099 kvad. kilometrov) in šteje 691.957 katoličanov. Pravoslavnih je na tem področju 526.954, protestantov 135.872, starokatoličanov 327, Židov 17.573, muslimanov pa 1271. V vsej Jugoslaviji je torej po uradni cerkveni statistiki od 1. srpana 1937: katoličanov 5,854.313, dočim je po državni statistiki od 1931. pravoslavnih bilo 6,785.499, protestantov 231.169, starokatolikov 7273, Zidov 68.405, muslimanov pa 1,561.166 ter 19.725 ljudi raznih veroizpovedi in !?ekt. Hrvaško-slavonska cerkvena pokrajina ima 681 župnij, 5 samostojnih kaplauij, 1534 cerkva, 735 kapelic, 144 moških in 148 ženskih samostanov. V vsej državi pa je 230 katoliških dekanatov, 1875 župnij in 150 samostojnih kaplanij. Župnije vodi 1881 svetnih duhovnikov in 244 redovnikov. Vseh katoliških cerkva v Jugoslaviji je 4709, kapel je 4258, 167 je moških in 479 ženskih samostanov. Svetnega duhovništva je v dušnem pastir-stvu 2246, v drugih funkcijah 575, upokojenih 288. Duhovnikov-redovnikov je po vsej državi 1168, največ v Bosni in Hercegovini, namreč 328, bogo-slovcev je 1433. Ženski redovi vodijo 9 srednjih in strokovnih šol 7. 928 učenkami, 4 ljudske šole in 6 konviklov. Sesler raznih drugih kongregacij je v Jugoslaviji 6131. Te sestre vodiio 65 srednjih in strokovnih šol s 5044 učenkami, 86 ljudskih šol s 16.405 učenci in učenkami, 142 otroških vrtcev in podobnih zavodov ter 88 domov karitativnega značaja. pa na poljske napade ni več odgovarjal. Toda navzlic temu zunanjemu videzu pomirjenja si ni treba delati nobenih utvar glede tega, da smatra Nemčija vprašanje rešitve Gdanska za perečega, ki mora biti rešeno. Torej ostaja Gdansk še vedno na prvem mestu dnevnega reda evropske politike. Inozemski krogi so sprejeli s pozornostjo vest, da je nemški veleposlanik v Varšavi von Moltke obiskal poljskega zunanjega ministra Becka, pri kateremu je ostal nad eno uro. Javnosti ni bilo ničesar sporočeno o vsebini razgovorov med obema državnikoma. Da sta govorila o Gdansku, se samo po sebi razume. 4 Veliko pozornost je vzbudil članek, ki je izšel v polslužbenem listu »B ii r s e n z e i t u n g«, kjer razlaga poljske težnje po Litvi, češ, da poljska vlada izjavlja, da spada Litva k njenemu življenjskemu prostoru in da ima Poljska do nje pravico tudi na podlagi zgodovinskega prava. »K sreči,« tako piše nemški list, »pa obstojajo še narodi, ki so nesebični, kot na primer Nemčija, ki bodo branili neodvisnost malih narodov proti objestnosti velikih. Ako bi se pripetilo,, da bi nenadno izbruhnila evropska vojna in bi se pripetilo, da Litva za nekaj časa izgine, je ;otova stvar, da bo Nemčija storila vse v svojih močeh, da se Litva spet obnovi svobodna in Neokrnjena.« Ta članek je posebno v poljskih krogih v Berlinu vzbudil presenečenje, ker do sedaj Poljska še ni nikdar izjavila, tla bi hotela pobasati Litvo. Č c mu naj bi Litva izginila v kakšni bodoči evropski vojni? Kdo naj bi jo zasedel? — Tako se sprašujejo ter dodajajo, da je morda le res, da je Litva v pogodbi, ki jo je po odstopu memelskega ozemlja sklenila 7. Nemčijo, slednji dovolila, da v primeru izbrutin svetovne vojne kot »zaščitnica litvanske samostojnosti in neodvisnosti« zasede Litvo, da jo tnko brani nroti morebitnim apetitom Sovjetske Rusije ali Poljske. Med berlinskimi inozemskimi diplomati zadnje dni mnogo govorijo o takšni razlagi članka, ki je izšel % »Borsenzeitung«. Najčistejša belina je RAD I O N b e l';i n a Skupne meje med Egiptom in Turčijo? Senzacionalna vest angleškega lista Turčija - mandat nad Sirijof Egipt - nad Palestino Lonrlon. 22. jun. c. Danes objavlja delavsko plašilo »Daily Herald« senzacionalno vest iz Carigrada. List piše: Na sestanku med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in egiptskim zunanjim ministrom se je govorilo o tem, da naj Turčija prevzame francoski mandat nad Sirijo, Egipt pa naj od Anglije prevzame angleški mandat nad Palestino. Tako bi imela potem Egipt in Turčija skupne meje. (Ali drugače rečeno, Egipt obnavlja po zelo čudni vijugi iste ideale egiptske politike, ki jih je pred več ko 100 leti v svoji borbi proti sultanu hotel doseči veliki prednik sedanje egiptske dinastije Mohamed Ali, po rodu iz Albanije.) Danes podpis pakta med Turčijo in Francijo Pariz, 22. junija, b. Merodajni krogi izjavljajo, da bo francosko-turški pakt podpisan jutri v Parizu. Podpisala ga bosta za Francijo zunanji minister Bonnet, za turško vlado pa veleposlanik Saud D a v a z. Istočasno bosta podpisala v Ankari turški zunanji minister Saradzoglu in francoski veleposlanik sporazum o Sandžaku-Ale-ksandretti. Po tej pogodbi bo Francija priznala Sandžak za Turško področje. Turčija se obveže, da bo spoštovala verske in kulturne pravice vseh narodnih manjšin v Sandžaku-Aleksandretti. Turčija se razen tega odreka Sirije in obljublja, da ne bo delala tdni nobene propagande. Pričakujejo, da bo francoski zunanji minister Bonnet v posebni izjavi ugotovil, Kam drvimo? V angleški »Times« beremo z ozirom na sedanji svetovni položaj sledeče številke: Nemčija trosi za svoje oboroževanje vsake dva dni 1 milijardo 240 milijonov dinarjev v našem denarju, Anglija izda za svojo vojsko 1 milijardo 240 milijonov dinarjev vsake tri dni, Japonska pa isto vsoto vsak«, štiri dni. fovjetska Rusija izdaja za svoje oboroževanje 4 milijarde dinarjev vsakih pet dni, Francija pa 1 milijardo in pol vsak teden. Kaj izdajo Zedinjene države severne Amerike, Italija, pa druge manjše države sveta, ni povedano. Z denarjem, ki ga je Nemčija izdala zadnjih šest mesecev za strojnice, tanke in avijone, bi mogla država podariti en avtomobil vsaki nemški družini. Za denar, ki ga je porabila Francija v tem proračunskem letu za orožje, oziroma za armado, bi lahko vsakemu francoskemu novorojenčku položili v zibelko kot državni dar kapital 90.000 frankov. Za svoje rekrute je Anglija pred tedni naročila toliko blaga, da bi mogel pokriti v metrih vso razdaljo iz Londona do Newyorka. Koliko reve-žev bi se moglo s tem obleči? Od 1. 1932 do 1. 1939 so se vojaški stroški kulturnih držav na svetu pomnožili za 380 odstotkov I Ali ne hiti ves svet v popoln finančni in gospodarski polom in ali je res še kdo tako naiven, da si domišlja, da bi bodoča vojna mogla katerikoli stranki prinesti zmago? Same gospodarske žrtve, da ne omenjamo drugih strahotnih razdejanj prizadetih vsaki stranki brez izjeme, morajo privesti na koncu vse enako v prepad. Pri tem pa je treba pomisliti, da so ljudje in stranke, ki, eni pod pretvezo, da gradijo fronto miru, drugi pod izgovorom, da se hočejo samo braniti, premišljeno delajo za vojsko. Sicer jih je malo, žal pa vladajo svet in ustvarjajo tako imenovano javno mnenje, ki ni resnično mnenje ljudstva, ampak ima samo namen ljudem zamegliti zdravo sodbo. Če ne bi bilo temu tako, bi ne bilo mogoče razumeti, kako izvestni tisk skuša omalovaževati in potvarjati plemeniti namen, ki ga ima poglavar katoliške Cerkve s svojim prizadevanjem za ohranitev miru. Nič ni bolj sramotno, kakor sumničenje tako imenovanega svobodomiselnega tiska vsega sveta, ki je Pija XII. še nedavno povzdigoval v nebesa, sedaj pa mu podtika stremljenje, da bi se dosegei mir, ki bi bil v prid avtoritarnim državam. Čemu ti listi niso prinesli znanega pa-papeževega nagovora v prid miru, v katerem sam slovesno izjavlja, da mu niso mar razlogi in interesi bodisi enega bodisi drugega tabora, ki so dejansko ali pa le navidezno vzrok njihovim sporom, ampak da kot oče vsega krščanstva ponuja vso svojo pomoč, da se najde v popolnem soglasju obeh strank rešitev, ki bi preprečila, da narodi potegnejo meč, namesto da bi se podredili plemeniti suvereni-teti prava, kakor dobesedno pravi sv. oče. Sicer pa poglavar katoliške Cerkve sveta ne sili, da se pomiri, če sam noče. Poglavar katoliške Cerkve dobro ve, da strašna božja pravičnost svoje namene dosega tudi s takimi katastrofami, kakor bi bila svetovna vojna. Če svet noče poslušati razlogov pameti, prava in kulturne vzajemnosti narodov, se bo pač iz-modril v krvi in ognju. In takrat bo sredi razvalin in najhujše gmotne in moralne stiske padel na kolena pred Tistim, katerega ni hotel poslušatL da Francija ne bo nikdar trpela, da bi njene pravice, ki jih uživa danes v Siriji, trpele. Pariz, 22. jun. AA. Havas. »JournaU piše o francosko - turškem dogovoru, ki ga bodo jutri podpisali, in pravi: Posebno važna je okoliščina, da se bodo Turki s to pogodbo obvezali, da bodo opustili vsako propagando in se odrekli vsaki novi zahtevi. To se pravi, da Turki ne bodo zahtevali Alepa in Džezira. »P e t i t P a r i s i e n« razglablja o strateški važnosti novega dogovora in pravi: Turčija ima v morski ožini in v Mali Aziji strateški položaj prvega reda. To bo v primeru sporov zajamčilo Franciji in Angliji zvezo z Romunijo in Sovjetsko Rusijo, Turčija šaina bo pa imela francosko in angleško vojno mornarico, v pomoč pred morebitnim napadom z morja. Sodelovanje teh treh držav bo odločilnega pomena za ohranitev dosedanjega reda v Sredozemlju in za varnost držav ob tem morju, to jc Sirije, Palestine, Sueza, Egipta in Grčije. Turčija ima odlično vojsko in bi mogla vojaško podpreti Romunijo in Grčijo. Obrambna organizacija vsega vzhodnega dela celine bo popolna šele tedaj, ko se sklene pakt s Sovjetsko Rusijo. Po najnovejših poročilih na to ne ho treba dolgo čakati. »Epoque<: Francija, Anglija in Turčija bodo odslej nastopale vzajemno in bodo branile obstoječe mejo v vzhodnem delu Sredozemlja. flTimes" o paktu London, 22. junija, b. V pričakovanju podpisa francosko-turškega pakta, s čemer se je izvršila sprememba položaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, je objavil današnji »T i m e sc značilen članek, v katerem se pisec spušča v optimistična opazovanja nadaljnega razvoja političnega položaja na Balkanu. Dejstvo, da je stopila Turčija na strun zapadnih velesil, predstavlja z zvezo Francije in Anglije s Poljsko najvažnejši steber za razvoj mednarodnega položaja. Za Nemčijo bo to pomenilo, da bi morala voditi, ako bi do tega prišlo, vojno na več strani, za Italijo pa, da bi izgubila nadoblasti v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Francija, Anglija, Turčija zaveznice Carigrad, 22. jun. AA. Štefani. Dopoldne se je pripeljal iz Ankare egiptovski zunanji minister. Sporočilo, ki je izšlo v zvezi z ankarskimi razgovori, je navaden protokolaren dokument z nekoliko političnimi aluzijami splošnega značaja. — 2>Diunliurijet« komentira obisk in pravi: da sta obe državi dobili s severa poroštvo od Rusije, na vzhodu ju pa va-on* VUje., b a g d a d,s ki pakt. Ankara, 22. junija, c. Egiptovski zunanji minister je danes popoldne odpotoval iz Ankare v CaHgrad. Pred odhodom je po radiu v francoščini govoril o prijateljstvu med Turčijo in Egiptom. Poučeni krogi izjavljajo, da je bil obisk egipt-skega zunanjega ministra v Ankari zelo koristen. Razgovori med turškimi državniki in egiptskim zunanjim ministrom so se zaključili s popolnim uspehom, vendar pa sklepi zaradi sedanjega mednarodnega položaja ne bodo objavljeni. Sklenjena bo nova trgovinski pogodba med Turčijo in Egiptom in tudi nov kulturni sporazum. Sovjeti spet odklonili V Londonu postajajo že nervozni Moskva, 22. junija, c. Danes je bil Strang zopet pri Molotovu. Opaženo pa je bilo, da je bil sestanek izredno kratek in da je trajal samo pol ure. Uradno poročilo o današnjem sestanku še ni bil oobjavljeno. Poučeni krogi pa izjavljajo, da je Molotov Strangu izjavil, da Do sovjetska vlada sedaj šele začela vse angleške predloge preučevati. Reuterjev dopisnik poroča, da tudi najnovejši angleški predlogi niso bili sprejeti od Sovjetske Rusije, čeprav je angleška vlada skoraj že v celoti sprejela sovjetske zahteve no samo po vsebini, ampak tudi po besedilu. Zavlačevanje sovjetsko vlade je v londonskih diplomatičnih krogih povzročilo nevoljo in se sprašujejo, če morda niso čisto drugi razlogi vzrok, da Rusija noče pristati Ha noben angleški predlog. Angleška vlada je sicer pričakovala, da bodo pogajanja z Rusijo dolgotrajna, toda da bo zavlačevanje zavzelo tak obseg, tega nobeden ni pričakoval. Francoski poročevalci pa javljajo svojim listom v Pariz, da jini je Molotov izjavil, da tudi novi angleški predlogi niso sprejemljivi, ker jih Sovjetska Rusija smatra za premalo jasne glede, obveznosti vseh treh zaveznic za varnost baltskih držav. Molotov je dodal, da to ne pomeni preloma v pogajanjih, ampak da bo angleški zastopnik moral svojo vlado v Londonu zaprostiti za nova navodila. Moskva, 22. junija. AA. Reuter: Krogi, ki stojijo blizu komisariatu za zunanje zadeve, trdijo, da so novi angleški in francoski predlogi ie predani Molotovu. Predala sta jih včeraj popoldne veleposlanika obeh driav. Sovjetski krogi naglašajo, da ti predlogi ne pomenijo nobene bistvene spremembe prejšnjih predlogov, ki jih je agencija »Tass« ie objavila. Danes se je vrnil z letalom iz Moskve Ro-berts, sotrudnik Williama Stranga v Foreigen Officeu, ki je spremljal Stranga v Moskvo. Roberts bo v Londonu poročal o zadnjih razgovorih v Moskvi ler se bržkone ne bo več vrnil nazaj. Rim. 22. junija, b. V pričakovanju odgovora, ki ga bo na nove francosko-britanske predloge dala sovjetska vlada, poroča italijanski tisk, da vsa znamenja kažejo na to, da sta se Pariz in London prilagodila sovjetskim težnjam, da pa navzlic temu ni bilo mogoče zadovoljiti vseh sovjetskih zahtev ter zato tudi ni bilo mogoče skleniti dokončnega sporazuma, temveč le začasni načelni sporazum z Moskvo. Nemcifa ponudila Rusom kredit 10 milfard din London, 22. junija, b. »Times« poroča iz Berlina, da se bo v nekaj dneh vrnil na svoje mesto nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulenberg. Odkar se vodijo angieško-ru-ska pogajanja, nemški merodajni krogi kažejo ve- Os Rim-Berlin in Arabci Ibn Saudov zastopnik pri Hitlerju Berlin, 22. jun. TG. Nemški tisk do zadnjih dni ni priobčil nobenih opazk glede obiska, ki ga je pri H i 11 er j u v Berchtešgadenu napravil posebni odposlanec Ibn Sauda, kralja Arabije, namreč knez Khalid al Hud s. Arabski odličnik je pri Hitlerju ostal dalj časa in je njegov obisk v inozemskem tisku dal povod k najbolj pestrim razlagam. Ker so bile objavljene tudi nekatere razlage, ki očividno nimajo nobene osnove, je nemško službeno glasilo »Deutsche Diplo-matisehe — Politische Korrespon-denz« objavilo izjavo, ki jo je treba smatrati kot uradno stališče nemške vlade do arabskega vprašanja 6ploh. Vladno glasilo pravi uvodno, da so bili odnošaji Nemčije do arabskih držav bližnjega vzhoda zelo površni. V novejšem času pa so se okrepili, kajti nemški narod iskreno in z resničnim veseljem pozdravlja osvoboditveno gibanje arabskih n?rodov. List potem zaključuje: »Nemška država je svoje diplomatske zveze z arabskimi državami okrepila in s tem svoj interes nad njihovim pro-spevanjem jasno poudarila. Nemška želja, da bi sc ustanovilo posebno stalno diplomatično zastopstvo v Ibn Saudovi Arabiji je naletelo tamkaj, kjer znajo vpoštevati prava prijateljska čuvstva, na popolno razumevanje. Obisk Ibn Saudo-vega odposlanca pri kanclerju Hitlerju je dokaz za to razumevanje. Nemčija bo tudi v bodočnosti državam arabskega porekla izkazovala iskreno sočustvovanje in tudi pomoč, ki bo obema, Arabcem in Nemčiji prinesel mnoge koristi, a bo koristil tudi prizadevanjem, da se ustvarijo mirne in zdrave razmere na bližnjem vzhodu«. Francosko mnenje o ozadju nemške politike v Arabiji Pariš, 22. jun, TG. V Parizu so t velikim zanimanjem omenili obisk arabskega kneza Khalida al Hudsa pri Hitlerju v Oberealzbergu. V Parizu so nadalje izvedeli in objavili, da je bil nedavno v Berlinu tudi neki stric mladega iraškega kralja. Francoski listi menijo, da so vse to znamenja za to, kako veliko važnost Nemčija obrača na razmere po arabskih državah. Francoski listi trdijo nadalje, da so nemški in italijanski listi zadnje dni — gotovo v namenu, da bi angleški politiki med Arabci vzeli čim več ugleda — priobčili neko čudno novico, češ, da jc Ibn Saudov sin princ Fejsal poslal angleškemu kolonijalnemu ministru MacDonaldu ultimat (!), naj čimprej uredi palestinsko vprašanje tako, da bodo Arabci zadovoljni. Ta novica je po francoskem mišljenju vzeta iz zraka. Pač pa naglašajo v francoskih političnih krogih, da bi znali poskusi, ki bi jih italijansko-nemška zveza hotela s pomočjo nemškega zaveznika napraviti med arabskimi državami, kršiti italijansko-angleški sporazum, ki izrecno predvideva, da bosta obe državi, to je Anglija in Italija spoštovali dosedanje stanje med arabskimi državami in da niti ena niti druga ne bo,sta poskušali, da si na obalah Sredozemskega ali Rdečega morja pridobila kakšne nove ugodnosti političnega ali gospodarskega značaja. Ker ta obveznost obstoja samo za Italijo, ne pa tudi za Nemčijo, je razumljivo, da Ibn Saudov zastopnik ni mogel in ni smel v Rim, marveč je bil sprejet v Nemčiji, ki nima z nikomur nikakšne obveznosti glede svojega zadržanja do Arabijo. Na ta način — tako pišejo francoski listi — se sedaj Nemčija pogaja v imenu Italije. Uspeh je isti, kakor če bi se pogajala Italija sama. Posledic pa ne more biti nobenih, ker se dejansko ne pogaja Italija, marveč Nemčija, ki r Anglijo ni sklenila nobenega sporazuma glede teh krajev. Zanimivo jc, pravijo v Parizu, da «e je te dni spet začela propaganda italijanske radio-postaje v Bariju v arabščini in za arabske dežele. V Parizu pričakujejo, da bo dvozveza Nemčija in Italija v kratkem času spet položila arabsko karto na mizo sporov, ki jih ima z demokratičnimi velesilama. Podobne vtise javljajo francoski listi tudi iz Londona, kjer pozorno zasledujejo vse razvojne možnosti arabske politike. liko pripravljenost, da dajo Rusiji razne ugodnosti, ki so ji jih doslej odklanjali. Rusija je s svoje strani izrazila željo, da kupuje v Nemčiji blago na kredit, ne pa da ga zamenja za živila in surovine. V Berlinu govorijo o možnosti, oslanslvo je bilo baje pooblaščeno od nemške vlade, da ponudi Sovjetski Rusiji kredit od 75(1 m i I i j. mark (10 milijard din), veljaven za dobo 10 let za nakupovanje nemškega blaga. Nemčija je pripravljena kupiti ogromne količine surovin v Sovjetski Rusiji, predvsem pa ruski les in kože. V diplomatičnih krogih smatrajo, da hoče Nemčija s tem oslabiti položaj angleške diplomacije, ki se pogaja z Rusijo. Poljski ukrepi proti Nemcem Varšava, 22. junija, b. Poljska vlada }e izdala nalog za izgon vseh Nemcev iz Poljske, ki so včlanjeni v inozemskih narodno-sociali-stičnih organizacijah. Kako močno je sovjetsko brodovje Berlin, 22. jun. TG. Nemški listi objavljajo po »Weyers Taschenbuch der Kriegsflottenc nekaj podrobnosti o stanju in moči sovjetskega vojnega brodovja. »Kolnische Z c i t u n g« meni, da je Sovjetska Rusija znala do sedaj dobro prikrivali vse svoje oboroževanje na morju, lako da nikdo nima zanesljivih poročil in podatkov o dejanskem stanju sovjetskega vojnega brodovja. »Taschenbuch«-, ki je zbral vse podatke, ki jih je pač bilo mogoče doseči, je o stanju sovjetskega vojnega brodovja objavil nekatere številke, po katerih ima Sovjetska Rusija na Baltiku, v Črnem morju, na Severnem ledenem morju in na Daljnem vzhodu naslednje bojne edinice: 3 bojne ladje s skupno tonažo 70.000 ton, 2 težki oklopni križarki skupno 16.000 ton, 4 lažje križarke skujino 26.000 ton, 1 matično ladjo za letala 9000 Ion, 1 križarko za polaganje min 4G00 Ion, 3 velike torpedovke skupno 8700 ton, 17 večjih rušilcev skujmo 22.000 Ion, 15 torpednih čolnov skupno 10.000 ton, 160 podmornic. Gradi pa Sov. Rusija naslednje vojne ladje: 3 bojne ladje po 35.000 ton vsaka, 3 matične križarke za letala, (5 težkih križark po 10.000 ton vsaka, 8 velikih torp. križark po 3000 ton vsaka in okrog 25 podmornic. Nemški list pripominja, da je gradnja sovjetskega brodovja počasna, to pa zaradi tega, ker mora Sovjetska Rusija ves oklopni material in težje orožje dobavili iz Amerike, ker sovjetske gradilnice za gradnjo sodobnih velikanskih bojnih ladij niso opremljene. Kralj Jurij se je vrnil Več tisoč ljudi ga je pozdravilo v Southamptonu in v Londonu London, 22. junija. AA. Reuter: Southampton je ves v pripravah za svečan sprejem kraljevske dvojice, ki sc vrne danes v Southampton 6 svojega zgodovinskega potovanja po Kanadi in Zc-dinjenih državah. Vsi današnji listi navdušeno pozdravljajo vrnitev kraljeve dvojice ter naglašajo nepričakovano velik uspeh obiska v Ameriki. »Times« naglaša, da vse prebivalce angleškega imperija navdaja čut hvaležnosti napram suvere-noma. »Daily Telegraph« piše, da je angleški narod iskreno vdan kroni, toda da nikoli ni čutil tolike hvaležnosti napram 6uverenu, kakor sedaj po veličanslvenem obisku v Ameriki. Iz okoliških mest se je zbralo več tisoč ljudi, da pozdravijo kralja in kraljico po njuni vrnitvi iz Amerike. Zaradi hude megle so odpovedali udeležbo vojnih ladij, ki so imele spremljati »Emprcss of Brilain«. Kr. ladja se je marala V60 noč boriti s hudim vetrom in nalo z dežjem in meglo, ki je onemogočala razgled. Kapitan ladje jc od snoči neprestano na kapitanskem mosliču. Kr. princesi nista bili še nikoli tako dolgo ločeni od svojih visokih staršev. Vkrcali sta se na neki rušilec, da se odpeljeta naproti kralju in kraljici. London, 22. junija. AA. (Reuter) Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta prispela v London ob 17.24. Nekaj minut pred prihodom sta oba domova prekinila svoje seje, da bi se člani teh domov mogli udeležiti sprejema nn pomolu pred \Veslminstrom. Ob vsej poli, jio kateri je šel sprevod, so stale velike množice ljudstva. Svečan sprejem na postaji NVaterloo je bil zelo kratek. Kralj se je razgovarjal s Chamberlainom, nato pa je v spremstvu kraljice Elizabete in kraljice Mary šol skozi špalir, ki so ga tvorili člani vlade in (»ploniatskega zbora, jiri tem pa izkazal posebno pozornost na ameriškega veleposlanika Kennedy-ja. Kralj in kraljica sta se odpeljala v Bucking-hamsko palačo z odprlim vozom in sta vsa nasmejana odzdravljala navdušeni množici ljudstva, ki je mahala z angleškimi in ameriškimi zastavami in z napisi »Dobrodošlil<. Ko jo svečan sprevod šel mimo skupine članov parlamenta, se je začelo z mahanji s cilindri in robci. Zvonovi s stolpa \veetminstrske opatije so vabili k svečani zahvalni molitvi Častni lo|iovski streli in glasovi siren z ladij na Temzi so dali sprejemu še večji poudarek. Ko je svečan sprevod šel mimo Keno-lafa, je nenadno zavladala tišina. Kralj Jurij je salutiral, kraljica in princesinji pa so se poklonile. V Buckinghamski dvorec sla 6e kralj in kraljica pripeljala ob 17.58. (jJOAp&dcjtftvjo Bodočnost naše devizne zakonodaje Včeraj smo na kratko izročali o ustanovitvi posebnega deviznega odbora pri Narodni banki, kar je ool)lastila v finančnem zakonu. Ta uredba je tudi že izšla v »Službenih uovinalK. i'o tej uredbi je pooblaščen finančni tmois.ter ustanoviti poseben devizni odbor pri Narodni banki, kateremu določi dolokrog. Nadalje je tudi pooblaščen finančni minister izdati nov pravilnik o ureditvi deviznega in valutnega 'prometa. S tem pričakujemo tudi znatnih izprememb v naši devizni politiki. Kajti dosedanji način vo-denja devizne politike se ni izkazal. Interesenti marsikdaj niso vedeli, kdo jg.merodaje.n, pa tudi poznavalci razmer so včasih zabavljali na ustanove, ki dejansko .liso bile merodajne. Tako smo imeli pred nedavnim priliko čitati obvestilo Narodno banke v listih, da ima ona samo dva predstavnika v komiteju za uvoz in da jasno ona ni' edina merodajna za delo tega odbora. Vemo pa tudi dobro, da je bil prva in zadnja Instanca v skoro vseh stvareh sam finančni minister odn. njegov bančnovalutni oddelek. Narodmi banka pa je bila v veliik večini primerov 6amo izvrševalec odlokov finančnega ministra, pri Čemer so njene ]H>drobne odredbe za izvrševanje odlokov in na-, vodil vzbudile mnogo kritike samo.. na njen račun, čeprav bi bilo včasih potrebno kritizirati oba činitelja. . • ■ - Upajmo, da 1k> nova uredba prinesla jasnost glede odgovornosti in dela na-polju deviznega in valutnega klirinškega in sploh plačilnega prometa z inozemstvom. Finančni minister je podpisal tudi že odlok, po katerem se ustanavlja devizni odbor pri Narodni banki. Ta odbor tvorijo: dva predstavnika Narodne banke (t. j. en viceguverner in devizni ravnatelj, danes sla to viceguverner g; dr. Ivo Belin in devizni ravnatelj g. Kosta Ljubisavlje-vič), načelnik bančnega in valutnega oddelka ministrstva financ (g. Nikola Stanarevič), pomočnik ministra zunanjih zadev (g. Milivoj Pilja) in pomočnik ministra trgovine in industrije (g. dr. Sava Obradovič, ki je bil nedavno imenovan na to mesto). Izvršilni organ tega odbora je edvjzno ravnateljstvo Narodne banke. - - Ta devizni odl>or ima še dva podorgana: to sta uvozni in izvozni odbor.- Uvozni odbor jo obstojal že od prej, ustanovljen je bil pri Narodni banki že leta 193(1, tvorijo ga pa: dva zastopnika Narodne banke, dva ministrstva financ, dva ministrstva trgovine in industrije ter en zastopnik, ministrstva zunanjih zadev. Pridodan je temu odboru še uov član: zastopnik inšpekcije državne obrambe. Izvozni odbor je sestavljen takole: dva zastopnika Narodne banke (viceguverner in devizni ravnatelj), dva zastopnika ministrstva trgovine in industrije (načelnika trgovinskega in industrijskega oddelka), en zastopnik ministrstva financ (načelnik bančnega in valutnega oddelka), nadalje en zastopnik ministrstva za kmetijstvo, zastopnik inšpekcije državne obrambe, glavni ravnatelj Priv. izvozile družbe g. Edo Markovi? In ii pravni k Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. dr. Mi-ljutin Petrovič. VpHjlno; da je z iisfanbvifvfjO'H^VftHKtfg'bd-^ bora ter dveh pododborov uvedena koordinacija v naši devizni politiki. Novi odbor z ohenia pododboroma se lio brigal za devizno politiko, kar je poleg Narodne banke doslej vodil predvsem bančni in valutni oddelek ministrstva financ. Ta oddelek ima namenjeno sedaj vlogo, da skrbi za izvajanje deviznih predpisov in da se zlasti briga za kazenske sankcije proti kršilcem teh predpisov. Iz vsega tega sledi, da bo načelne smernico. dajal sedaj za devizno |>o!itiko devizni odbor pri Narodni .banki s sodelovanjem obeh pododborov, dočim se bo ža izvrševanje teh sklepov brigalo devizno ravnateljstvo Narodne banke. Druga važna točka uredbe, o kateri smo poročali zgoraj, pa je pooblastilo finančnemu ministrstvu za izdajo pravilnika za reguliranje prometa z devizami in valutami. To bo gotovo delo novega odbora z obema pododboroma. Ne vemo še, ali gre samo za izdajo novih dopolnilnih predpisov iili pa tudi za novePzacijo starega pravilnika. Stari pravilnik' iz leta 1931je bil uveljavljen »na hitro, rokot. in .60 je ..moral šele v teku' let izpopolnjevati, kakor so pač nastale nove' potrebe v kompliciranem gospodarskem življenju. Veliko zaslugo pa si bi pridobil novi odbor, če bi načel vprašanje večje jasnosti in doslednosti v deviznih predpisih: Kajti moramo reči, da ie premnogo odlokov kaže, da so bili narejeni zato, da zamašijo luknje v naši devizni zakonodaji, ki so nastale in kar so nekateri iznajdljivi ljudje kaj hitro izkoristili. Sicer vidimo nekaj sličnega tudi drugod, vendar si moramo želeti v interesu našega« gospodarstva, da dobimo poenostavljene devizijie predpise, zlasti pa naj bi odpadlo ludi mnogo formalizma. Pa; še nekaj je važno: pri deviznem prometu pobira danes Narodna banka za 6voje posle .velike provizjje, obenem pa nalaga tudi denarnim' zavodom toliko dela, da dejansko ne moremo reči, da ima Narodna banka prevelike zasluge za provizijo, ki jo dobi. Saj skoraj vse delo opravijo denarni zavodi sami. Dohodki Narodne banke pri deviznih poslih so znatni in pri današnjem položaju denarnih zavodov, ko se jim je znatno zmanjšal zaslužek zaradi manjših deviznih poslov v zvezi z zmanjšanim obsegom naše zunanje trgovine od leta 1930 sem in ko je tudi razlika od obrestne mere znatno padla, pa tudi oslali bančni posli zaradi zmanjšanja prometa ne prinašajo velikih donosov, bi bilo koristno, da 6e pomaga denarnim zavodom s tem, da imajo od deviznih poslov vsaj nekaj zaslužka. Kajti današnji zaslužek požre režija, ki je z ozirom na velike pisarije na vse mogoče kraje in formularje, izredno znatna. Končno smatramo, da bo treba vprašanje pospeševanja našega izvoza v devizne države čimprej spraviti v drugačen tir, kot se nahaja danes. Naše merodajne oblasti so šle po poti dajanja posebnih tečajev za izvoz nekaterih vrst predmetov, pri drugih predmetih pa zopet delajo razlike med posamezniki in se odreja tečaj, odnosno izvozna premija na pr. za nekatere države popolnoma in-dividuelno po prosti presoji merodajnih oblasti. To ni dobro. Kajti z ozirom na gledanje naših ljudi na osrednja oblastva je gotovo, da bodo vedno pritožbe proti individuelnemu postopanju, ker je pač težko verjeti dokazati vedno objektivnost. Posebno ko gre za trgovske posle velikega obsega, bo konkurenčna zavidnost smatrala kaj kmalu, da kaj ni v redu, kar bo prineslo silovite, pa mogoče popolnoma neupravičene napade, na katere, ne bo mogoče odgovarjati, me da bi kršili poslovne tajnosti. kaT bo yse skupaj TOpet po-; vzrOčilo mnogO pametnih in nespametnih govori«;'; Zato bomo mo**k preiti čimprej od fndividuelnega' do splošnega pospeševanja izvoza v devizne države po normah, ju bodo veljale za vse, tako da ,se bomo izognili vsem pTitožbam. Enako bo treba postopali tudi pri kompenzacijskih poslih, kjer se bodo pa vendar lahko naredile izjeme v primerih, ki bodo vredni upoštevanja zlasti zaradi veličine posla in- pomembnosti zan aše gospodarstvo. Ali sle si že ogledali film Samo še danes ob 16 in 19 KINO SLOGA. tel. 27-30 Ovaduh po znamenitem U. Zupančičevem prevodu Noč po izdaji Ob 21. uri Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars Samo Se danes popularna priljubljena umetnica v filmu iz umetniških krogov Žarah Leander I dCT WJT mj Tfc Ifk fe Predstave ob 16.. 19. in 21. uri ■ JLF J^L Ki HINO UNION ICL22-21 I Rudarska in topilniška proizvodnja Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v mesecu maju letos naša rudarska proizvodnja (navajamo za primerjavo tudi še podatke za april 1939 in lanski maj v tonah); Rudarska proizvodnja; maj 1938 april 1939 maj 1939 črni premog 37.439 35.688 40.615 rjavi premog 314.018 316.917 346.463 lignit 88.424 89.939 94.188 železna ruda 52.701 60.318 60.515 boksit 28.596 27.848 28.731 svinčeno-cinkova ruda 74.228 68.412 76.900 Iz teh podatkov je razvidno, da sc letos še najbolj ugodno razvija produkcija premoga, ki dosega znatno boljše donose kot lansko leto. V primeri z lanskim letom ie narasla tudi proizvodnja železne rude, na lanski višini pa se giblje proizvodnja boksita, napredovala pa je proizvodnja železno cinkove rude. Nadalje je dala rudarska proizvodnja v maju letos (v oklepajih podatki za april 19391: nafta 103 (140) ton, zemeljski plin 0.1 (0.26) milij. kub. m, kromova ruda 4.369 (1.984), magnezit 4.843 (6.115), bakrena ruda 86.488 (76.314), pirit 11.913 (10.708). kromov konccntrat 1.220 (1.062), svinčeni koncentrat 8.599 (7.879), cinkov konccntrat 5.587 (5.486) ton. Topilniška proizvodnja je dala naslednje v tonah lani in letos (razen zlata in srebra, kjer je količina izražena v kg): maj 1939 april 1939 maj 1939 železo 3.831 5.734 5.469 baker 3.968 3.377 3.545 svinec 920 505 903 cink 353 505 418 sol 3.709 4.462 4.954 zlato 53 26 47 »rebro 20 55 7 Poleg tega je dala topilniška proizvodnja še 1.086 (874) tone elektrolitičnega bakra. Slavonsko-podravska železnica. Belišče. Glavnica 3.71, bilančna vsota 8.4.1 (10.9), Čisti dobiček 0.1 (0.35) milij., tako da se je izguba iz prejšnjih let zmanjšala na 0.4 milij. din. Nova delniška družba. Banska uprava primorske banovine v Splitu je dovolila osnovanje delniške družbe Luščilnica riža v Splitu z glavnico 0.5 milij. din. Dovoljenje je izdano g. Viktorju Turinu s Sušaka. Odlog plačil je odobren Ljudski hranilnici za Mežiško dolino, r. z. z n. z. v Guštanju za 0 let, za dolgove nastale do 16. februarja 1938, obrestna mera za te stare vloge znaša 2% brutto. Jugoslovanski Ganz, d. d., Belgrad. Glavnica 1.0, bilančna vsota 41.3 (39.5), brutto donos 3.36 (4.2), čisti dobiček 0.005 (0.02) milij. din, tako da se je izguba iz prejšnjih let zmanjšala na 0.299 milij. din. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. _ Ogl. reg S. br. 30474/35._ Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah, dno 15. junija 1939: Voli prve vrste 4.50—5.50 din, druge vrste 3.50—4.50 din, tretje vrste 2.50—3.50 din; telice prve vrste 4—5 din, druge vrste 3—4 din, tretje vrste 2—3 din; krave prve vrste 4—5 din, druge vrste 3—4 din, tretje vrste 2—3 din; teleta prve vrste 5—6 din, druge vrste 4—5 din; prašiči špeharji 9—10 din, pršutarji 7—9 din za Ikg žive teže. — Goveje meso prve vrste 12 din, druge vrste 10 din, tretje vrste 8 din; svinjina 14 din, slanina 15 din, svinjska mast 18 din; čisti med 15—20 din. neoprana volna 15 din. oprana volna 30 din; goveje kože 10 din, telečje surove kožo 12 din, svinjsko surove kože 7—10 din za 1 kg. — Pšenica 225 din, ječmen 175 din, rž 175—225 din, oves 175—225 din, koruza 150 din, fižol 300 din, krompir 100 din. seno 50—05 din, slama 30— 40 din; suhe češplje po 1000 din; pšenična moka do 325 din. koruzna moka 200 din ža 100 kg — Navadno mešano vino pri'vinogradnikih 4.50 din za liter, linejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter. Načrt uredbe o elektrifikaciji Iz Belgrada izročajo, da je gradbeno ministrstvo izdelalo načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanja električne energije, o katerem posnemamo iz belgrajskega Jugoslovanskega kurirja« naslednje: Načrt uredbe obsega saino ona podjetja, ki delajo za zasebno potrošnjo, dočim so izvzeta podjetja, ki delajo za lastne potrebe , železnic, telegrafa, telefona, vojske in mornarice kakor tudi centrale, ki delajo za potr'et>e lastnega gospodarstva, lastnih podjetij in njih nameščencev. Električno |>odjetje še moro opravljati samo na osnovi dovoljenja za -opravljanje obrta, v katerem se med ostalim odreja tujJi- janičevina 5% vrednostj predvidenih investicij • kot garancija za izpolnitev dolžnOSll, določenih V tej uredbi. Ta dovoljenja se bodo v prvi vrsti izdajala državi in samoupravam, nazadnje pa zasebnikom. Dovoljenja, Izdana državi in samoupravam, imajo neomejeno veljavnost, dočim je rok trajanja koncesije zasebnim podjetjem omejen na 10—60 let z ozirom na kapaciteto centrale. Ta omejitev velja tudi za prej izdana dovoljenja, katerih rok trajanja ni bil določen. Po poteku tega roka preidejo podjetja brez kakršnekoli nadoknade v lastništvo države odn. samoupravnih teles, danii pa je pravica samoupravnim telesom, da tudi pred potekom tega roka kupijo podjetja. Uredba izključuje sodelovanje ttijega kapitala v elektrifikaciji. Namesto dosedanjih pogodbenih cen električni energiji, ki so odrejeno sporazumno mod zainteresiranimi strankami, je določeno v predlogu, da cene odreja ban. Odrejene' cene ne sinejo biti take, da bi rezultiralo delo podjetja s pasivnostjo. Uredba določa pravico razlastitve in ugotovitve služnosti na osnbvi Obstoječih zakonov. Lastnik zemljišča ima pravico od lastnika električnega 9mmKino KodeJjevo tei.4i-64m 1 Danes in jutri ob Vs9. uri I film madžarske glasbe in modernih šlagerjev I Princeza llona 1 Poročnik indijske brigade podjetja zahtevati, da v primernem roku odstrani ali premesti naprave, toda odgovoren je za vso škodo, nastalo lastniku dovoljenja, če prevzame samovoljno izvedbo del. Za zgraditev, bistveno spremembo in razširjenje naprav je potrebno odobrenje, katerega bo dala pristojna oblast z ozirom na javno varnost, javni promet ter z ozirom na porabo javnih in zasebnih posestev za določene električne naprave. Električna podjetja morajo zaradi evidence dajati pristojnim oblastem letne podatke o svojem delu in obsegu naprav, dajale pa jih bodo tudi vedno, kadar jih bo zahtevala banska uprava. Ta odredba velja tudi za ona podjetja, ki so izvzeta od predpisov načrta te uredbe. Uredba določa ustanovitev elektrifikacijskega sveta pri gradbenem ministrstvu in pri banovinah. Ravno tako se predvideva osnutek sklada za podpiranje elektrifikacije, katerega upravlja ban po pravilih, ki bodo še predpisana. Določene so tudi davčne olajšave za nova podjetja, ki bi se zgradila v roku 10 let od dne uveljavljanja te uredbe. Čas trajanja in višina teh Poznate me, lepo sem se predstavil* No, jutri se poslednji bo pojavil. Borze Dne 22. junija. Denar Angieškl funt 258,— Nemški čeki 14.30 V zasebnem kliringu so: ostali nemški čeki neizpremenjeni na 14.30. Praga je v zasebnem kliringu v Ljubljani beležila srednji tečaj 150, v Zagrebu 150.25, v Belgradu pa 150.50. Poleg tega je uvedeno za Prago zopet notw ranje uradnega tečaja, ki je znašalo danes 148.25 do 148.75 ter je bil nekoliko nižji kot včeraj. Devizni-promet je znašal v Zagrebu 5,275.249 dinarjev, v Belgradu 4,901.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 905.000 dih. LJubljana — London .1 funt . , •» Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan-Trst 100 Ur t , . Praga 100 kron . . . Amsterdam 100 gold. , Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg '« , Ljubljana — Zasebni klirlng: Berlin 1 marka. «.' , ,.., , , 14.20— 14.40 Praga 100 kron . . ..... 149.80— 151.20 Zagreb — Zasebni klirlng: Praga 100 kron ....... 149.05— 151.45 Solun 1 drahma .•.«.<< 30.65— 31.35 Belgrad — Zasebni klirlng: Praga 100 kron .,,,,,, 149.30— 151.70 Solun 1 drahma ....... 30.70— 31.60 Ljubljana — Svobodno tržišče: Uradni tečaji: , . . , 206.06— 209.26 , „ , „ 116.37— 118.67 , , . . 4383.62—4443.62. , „ , , 995.00—1005.00 , . . , 231.85— 234.95 <*-,-, 149.25— 150.75 , , , 5 2336.00—2374.00 , , . , 1770.62—1788.38 . , , . 748.25— 760.25 olajšav bosta odvisna od kapacitete centrale. Olaj šave obstoje v zmanjšanju predpisnega davka in samoupravnih doklad.'Te'olajšave se nanašajo tu-fi di na že obstoječa podjetja, ki v roku 5 let od dne uveljavljenja uredbe razširijo svoje instalacije s postavljali jem novih naprav, toda olajšave se v tem primeru nanašajo samo na oni del dobička, podvrženega davku, ki se ugotovi po izmeri moči starih in novih naprav. Z uredbo so nadalje določene kazni za kršitve^ njenih predpisov, kakor tudi za gradbo ali razširjenje' električnih naprav brez dovoljenja- in odobrenja.' Te kazni gredo z sklad za podpiranje elektrifikacije. Dovoljenja, izdana pred uveljavljen jem te uredbe, ostanejo še nadalje v veljavi, toda tudi pri tem se imajo uporabljati predpisi nove uredbe. Podjetja, ki so delala brez dovoljenja sedanjih zakonov, bodo dobila priznano pravico do dela, toda uveden bo naknadni postopek za odobritev za zgradbo naprav in njih porabo. Prejšnje pogodbe med občinami in podjetji se morajo predložiti v roku 3 mesecev banski upravi zaradi revizije in odobritve. Ce se pogodba ne predloži, bo ban izvršil v tem roku revizijo pogodbe po uradni dolžnosti, toda na stroške podjetja. Prišel je sveti Vid, češnje zorijo... Brusnice, 21. junija. Tako poje naš narod, najbolj pri srcu pa je seveda ta pesem Brusničanom, ki jim prinašajo češnje lahko rečemo prvi in glavni dohodek. Nič čudnega ni, če gledate daleč na okoli po naši dolini, in ne najdete češnje, ki bi ne bila cepljena. Edino v Gorjancih in na gričkih, poraščenih z gozdom, so še samorastle Češnje, ki nudijo našim izletnikom v poletni vročini okrep-čilo. — »Sedaj je za nas ajdova seva,« pravijo. Brusničani, ko prinašajo v svojih nahrbtnih koših. jerbasih, locanjah in košaricah ta lepi in žlahtni sad v Brusnice, kjer že čakajd trgovci, ki še isti dan takorekoč z drevesa odvažajo brus-niške hrustavke v razne kraje naše domovine. Kakor je zanimivo opazovati, kako spretno nabirajo češnjo na razne načine in z raznimi pripravami, seveda absolutno s peclji, tako je še liolj zanimivo gledati vrvenje v Brusnicah, ko trgovci sprejemajo ta žlahtni sad in dnevno na tisoče kilogramov vlagajo v zaboje. Povprečni pridelek ob normalnih letinah jc 200.000 kg; letos jih bo nekoliko manj zaradi nesrečnega dežja, ki je vzrok, da razpokajo češnje, ko so najbolj debele in najbolj zrele. Te dni pa se je vreme ustalilo in zopet prinašajo krasne in debele češnje. Ta teden bodo najlepše, in te bomo pokazali na IV. češnjevi razstavi v nedeljo 25. junija. Tu bomo videli res izbrane češnje, rumene, rožno nadahnjene, temno rdeče, črne, skratka vse vrste barv in okusov. Jasno je, da prevladuje naša divna brusniška hrustav-ka. Samo na razstavi jih bo kakih 3 do 4000 kg. na razpolago kupcem. Sprejem gostov in začetek razstave bo ob pol 11 pred šolo v Brusnicah in ne ol) pol 10, kakor je bilo objavljeno v »Sadjarju«. Zveze z vlaki (Novo mesto) in z avtobusi so izvrstne. Državni poštni avtobus vozi od izletniškega vlaka in k Izletniškemu vlaku (5 dih do avtobusne postaje Batež-Brusnice). Na razpolago bo ludi avtobus g. Kosa v Novem mestu, ki bo vozil s jTiostaje Novo mesto od vlaka, ki pride iz Ljubljane ob 10.15. Pridite v dolino češenj, ki Vas prisrčno vabi. Mi ne poznamo nobene vstopnine, pač pa Vam bomo postregli s pristno slovensko gostoljubno-stvo, tako, da se boste vračali od nas z najlepšimi vtisi. London 1 funt ..«.„„, 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov 144.86— 147.1Č Newyork 100 dolarjev , . . , 5458.82—5518.82 Ženeva 100 frankov . , . , , 1237.40—1247.40 Amsterdam 100 gold............2906.85—2944.85 Brtiselj 100 belg ............931.08— 943.08 Curih: Belgrad 10.00, Pariz 11.75125, London 20.7675, Newyork 443.625, Bruselj 75.425, Milan 23.34, Anisterdain 235.50, Berlin 177.95, Stockholm 106.90, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9.1475, Buenos Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna Škoda; v Ljubljani 461—464 v Zagrebu 463—465 v Belgradu 464—464.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—401, agrarji 62—63, voj. škoda promptna 461—464, begluške obveznice 87—88, dalm. agrarji 85^-86, 8% Blerovo posojilo 100—101,. 7%, Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 99—100. — Del-' niče: Narodna banka 7400—7600, Trboveljska 173 do 176. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100.50 (100.50), agrarji 62.50—63 (63), vojna škoda promptna 463—465, begluške obveznice 88.50 blago, dalm. agrarji 85.75 blago, 4% severni agrarji 59.50—59.75, 6% šumske obveznice 81—81.75 (82.25), 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 94 blago, 7% stab. posojilo 100 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 172.50—175 (172.50), Gutmann 40—50, Sladk. tov. Osijek 85—90, Osj. livarna 155 do 160, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75—100.50 (100), agrar ji 62.50 den! (62,50) vojna škoda promptna 464—464.50; za konec julija 464—464.50. begluške obvez. 87.50—88 (87.75), dalm. agrarji 85.25—85.75 (85.50)., 4% Sev. agrarji 60.50 blago, 6% šumske obvez. 81—81.75 (81.50), 8% Blerovo posojilo 100.50—101.50. 7% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7400—7500, Priv. agrarna banka 214.50—216 (216). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 148—150, slav. 149—151, ban. 147—151. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 119—121. Tendenca stalna. Promet srednji. Podružnice dunajskega Meinla pri nas. Iz poslovnega poročila dunajske tvrdke Julius Meinl, A. G., je posneti, da je imela družba na sedanjem ozemlju naše' države na koncu leta 1914 tri podružnice od skupno 105 podružnic. V lanskem letu (t j od konca 1937 do konca 1938) je število njenih podružnic v naši državi naraslo od 28 na 34, skuono število podružnic podjetja pa od 484 na 504. Od tega ima Meinl podružnic na samem Dunaju 108, v ostali Avstriji 102, v prejšnji Nemčiji 20, na sudetskem ozemlju 29, v čežkemorav-skem protektoratu 65, na Slovaškem 12, na Madžarskem 63, na Poljskem 34, v Romuniji 33 in v Italiji 4. To so samo podružnice tvrdke Meinl, ne pa tudi družbe Kunz, ki jih je 78 in spada ta družba v Mein-lov koricera. Maribor in naš tujski promet Statistika in računi zadnjih let kažejo, da znašajo dohodki tujskega prometa v Jugoslaviji letno povprečno okoli 800 do 900 milijonov dinarjev. To je gotovo tako visoka Številka, da naS gospodarski in socialni interes ne more mimo nje in zato ne le v privatnih, marveč tudi v javnih, občinskih, banovinskih in državnih krogih vlada vedno večje zanimanje za vprašanja našega tujskega prometa. Prav posebno je ali hi vsaj moral biti interes na tujskem prometu velik pri nas Slovencih. Vrste turizma Predvsem moramo ločiti dve glavni vrsti turizma: notranjega od zunanjega. Pri zunanjem gre za dotok tujcev iz inozemstva, ki nam pomaga izboljšati našo plačilno bilanco, pri drugem gre za promet jugoslovanskih državljanov v notranjosti države, ki ima za posledico porazdelje-vanje dohodkov po raznih pokrajinah države. Brezdvomno ima Slovenija korist od obeh tu-rizmov. V Slovenijo je tujski promet usmerjen ne samo iz inozemstva, marveč tudi in predvsem iz drugih pokrajin naše države. Tako nam dohodki dotekajo iz inozemstva in iz države same. Oba, zunanjega in notranjega, moremo zopet deliti v razne vrste, tako zdravstvenega, zabavnega, športnega, gospodarskega, znanstvenega in verskega. Zaenkrat bi mogli reči, da sta najbolj razvita zdravstveni, ki ga najbolj pospešujejo naša zdravilišča, in zabavni, ki je usmerjen v razna naša luksuzna letovišča. Manj je razvit športni turizem, zlasti če ga motrimo z vidika zunanjega turizma, ki nam še daleč ne da toliko tovrstnih turistov, kakor notranji. Verski turizem je usmerjen v največji meri na Brezje, druga romarska pota Maribor, Sv. Trojica v Slov. goricah, Ptujska gora, Rajhenburg, Nova Štifta in druga, niso toliko znana. Brez dvoma najmanj je pri nas razvit znanstveni turizem, ki ga povzroča želja inozemskih in domačih znanstvenikov po znanstvenih raziskavanjih naše zemlje in kulture. Zaradi popolnosti pregleda omenimo še takozvani politični ali diplomatski turizem, ki izvira iz diplomatskih in političnih potovanj, ki jih je pa pri nas, zlasti v Sloveniji, zelo malo, kot cilj teh potovanj prihajata v Sloveniji vpoštev le Bled in Bohinj, ko se tam preko poletja mudijo naši najmerodajnejši politični faktorji. Mariborsko mesto in turizem Maribor se ima za svoj postanek in razvoj zahvaliti okolščini, da leži na važnem prehodu od severa proti jugti čez Dravo in od vzhoda proti zapadu oh Dravski dolini. Teritorij, na ka-jerem mariborsko mesto leži, je zaradi te svoje lege že zgodaj vzbudil pozornost političnih faktorjev, ki so si ga zagotovili kot važno križišče med jugom in severom, vzhodom in zahodom. Ce je Maribor že nekdaj imel tako važen prometni in prehodni pomen, kolikor bolj je potem važen danes, ko je postavljen na severno mejo Splav na Dravi, Maribor zvečer. naše države, ki velikanskim teritorijem severa zapira dohod k toplim vodam Jadranskega morja. Ta prometni in politični položaj ustvarja iz Maribora dohod v našo državo in v balkanske ter sredozemske dežele. . Nastane vprašanje, koliko se je Maribor doslej svoje naloge za pospeševanje turizma zavedal, koliko je storil in koliko se je trudil, da bi spoznanje o važnosti turizma za naše gospodarstvo v javnosti in pri merodajnih faktorjih prodrlo. Dosedanje delo za pospeševanje turizma Tujski promet je razmeroma mlad. Zato je razumljivo, da Maribor v prejšnjih časih ni mogel v tem oziru imeti pomembnejše vloge. Šele b prevratom in v letih po njem je Maribor v tem oziru mogel kaj več pomeniti in se pripravili za naloge, ki jih ima in ki ga še čakajo. Ce je hotel Maribor v turističnem pogledu izvrševati kako važnejšo funkcijo, je moral najprej primerno urediti svojo zunanjost. Maribor, kakršen je bil recimo pred prevratom ali tik po njem, ne bi mogel prevzeti tujskoprometne vloge posredovalra in važnega izhodišča in središča. Saj so mu manjkali najosnovnejši pogoji, ki bi ga usposobili za tujskpnrometnn postojanko. Zanemarjene ceMe, zaostali gostinski obrati, nepopolna razsvetljava, slabe prometne zveze 7, izletniškimi in letnv.ii&rskimi kraji v bližnji in daljni okolici, popolno pomanjkanje tujskoprometne organizacije, vse to je bilo v oviro. Šele, ko je bilo vse to odstranjeno, je Maribor postal tujskoprometni činitelj. Treba je reči, da si je Maribor pogoje za tujski promet razmeroma naglo ustvaril, kar gre mnogo na račun industrije, ki se je v Mariboru naselila in ki je kot močan davkoplačevalec dala mnogo sredstev, s katerimi so se mogla izvršiti nujna javna dela, ki so iz Maribora ustvarila cvetoče, lepo in snažno mesto, ki s svojo urejenostjo vabi tujega in domačega turista. Pri prizadevanju za olepšavo in modernizacijo mesta gre največja zasluga seveda mestni občinski upravi, saj razen nje nobena druga javna ustanova ni ničesar napravila in prispevala. Hvale vredna jo pa tudi zasebna iniciativa in skrb za estetsko urejenost mestnih in okoliških hiš ter vrtov. Zlasti je bila velika privatna iniciativa v našem gostinstvu, ki se je v kratkih letih iz primitivnih predvojnih razmer dvignilo do lake višine, da more nuditi gostu vse, kar mu daje inozemstvo. Posebno poglavje v vprašanju našega tujskega prometa predstavljajo naše prometne zveze, cestne in železniške. Kar se železniških tiče, Maribor po vojni ni imel reševati večjih vprašanj. Kolikor je za tujski promet treba, je železniških zvez imel dovolj, treija je bilo le izpopolniti promet, kar se je po večkrat napornem delu tudi posrečilo. V tem Ameriške novice po zračni pošti Chicago. 9. junija 1939, zvečer. Zadnje pismo prek morja se je menda precej zamudilo: že naslednji dan, ko se je letalo dvignilo na tretji polet v Evropo, smo brali v časopisih, da se je moralo vrniti — a upamo, da je kljub zamudi srečno prineslo vso ameriško pošto čez morje. Preteklo nedeljo, 4. junija, so trije frančiškani iz Lemontn zapeli novo mašo: eden v Jolietu, eden v Clevelandu. eden v Buffalu. Stavba novega samostana in kolegija v Lemontu pa hitro napreduje; menda se bodo slovenski frančiškani lahko preselili za božič že v novi dom. Nedeljo za nedeljo pa prihaja veliko število Slovencev k njim v Lemont; največ iz Chicaga. Drugih posebnih slovenskih novic ni. . Za ameriško javnost je zdaj seveda najzanimivejši obisk angleške kraljevske dvojice. Pregledal sem vse največje ameriške liste: vsi kakor domenjeni molče o tem, da bi imel obisk kakršno koli politično ozadje. Zato pa tem bolj lia široko skušajo zadovoljiti ameriško radovednost z najrazličnejšimi drobnarijami. Vedo celo povedati, kje so si izposodili nekaj potrebnega pohištva za prvi sprejem na ameriških tleli; kako je gospa Roosevelt za Belo hišo kupila nekaj novih žimnic. ker so bile stare že pretrde; do zadnje natančnosti pa seveda prinašajo poročilo o vseh oblekah in jedeh in dekoracijah. Z nekakšnim demokratičnim ponosom pa vsi poudarjajo, kako se noben Ameri-kanec ni globoko priklanjal, ko je bil predstavljen kraljevskima obiskovalcema, temveč so mnogi nosili navadne letne obleke. To je bila seveda velika razlika v Kanadi, kjer se je vse izvršilo z največjo uradnostjo in je bila na pr. za uradništvo. predpisana posebna paradna obleka, ki je stala vsakega skoraj celoletno plačo. „,.._. Ko sta se kralj Jurij in kraljica Elizabeta pripeljala v VVashington. ju je predsednik Roosevelt s svojo žrnn pričakoval n? postaji. »Gospod predsednik, čast imam, predstaviti Vam Nj. britanski oziru bi zaenkrat bilo še vedno važno poglavje našega vozovnega parka, zlasti pri osebnih vlakih, ki je pač še vedno tak, da za turista ne more biti zadovoljiv, kaj šele privlačen. Težje je bilo vprašanje naših cest. Po prevratu je Maribor čez noč postal središče severnih delov Slovenije, ki pa ni imelo potrebnih cestnih zvez s svojim zaledjem in še danes mu manjka marsikatera nujna cestna zveza, ki bi tudi v tujskopronietnein oziru bila za-ŽPljena. Vendar se je tudi v tem oziru precej storilo, saj je tudi vprašanje modernizacije ceste Št. Ilj—Maribor in dalje proti Ljubljani krenilo z mrtve točke. Nekaj je v tem oziru že napravljenega, za bodoča dela pa ne ohstoja le upanje, marveč tudi načrti in sredstva. Kadar bo to vprašanje dokončno urejeno in izvršeno, bo stavljeno z dnevnega reda ne le za Maribor in njegovo bliž- Znamenje na poiju. njo in daljno okolico, marveč tudi za vso Slovenijo in Dalmacijo važno vprašanje našega tujskega prometa. Mnogo se ima tujski promet zahvaliti tudi mariborski mestni občini, ki je z ustanovitvijo in modernizacijo svojega avtobusnega promela Ustvarila povsem nove možnosti prometa, kar pač ne more biti majhnega in neopaženega pomena, Silen je napredek mariborske tujskoprometne organizacije, ki je ob prevratu morala prevaliti vso veliko pot od ustanovitve ,in prvih početkov Ucf sedanje višine. Eno prvih in častnih mest med tujskopromet-nimi organizacijami ne le v Sloveniji, ampak v Vsej državi gre Tujskoprometni zvezi v Mariboru, ki je predlansko letn obhajala desetletnico svojega obstoja in plodovitega dela za razvoj slovenskega in jugoslovanskega turizma in ki vodi v Mariboru tudi poslovalnico »Putnika*, našega potovalnega biroja. Tujskoprometna zveza je v letih svojega dela za napredek tujskpga prometa storila in navezala z inozemstvom toliko stikov, da' ji moramo za njeno delo biti resnično hvaležni in ji lo hvaležnost v bodeče tudi z dejanji dokazati. Njej ob Opozorilo! Ponovno smo bili opozorjeni, da pobira po Ljubljani neki fant ln neka ženska za kongres Kristusa Kralja prispevke. Lepo prosimo vsakogar, ki bi hil naprošen za dar za kongres Kristusa Kralja, da od nabiralca zahteva potrdilo Kongresnega odbora ali potrdilo župnišča. — Ako na-biraler enega teh potrdil nima, izročite ga brez odlašanja policiji ali žandarmeriji. Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja. stran je v zadnjem času stopil Mestni turistični urad, ki je bil pri mestni občini ustanovljen. Tem ustanovam se pridružujejo razna druga manjša tujskoprometna društva v mariborskem okolišu, razna olepševalna društva, omeniti pa je predvsem treba tudi Slov. planinsko društvo, ki je za po-vzdigo našega turizma izredno mnogo doprineslo. Delo v prihodnjosti Predaleč bi nas dovedlo, Če bi na tem mestu hoteli razpravljati o vseh bodočih nalogah našega dela za tujski promet, za katerega bo pač treba delati v dosedanji smeri. Le nekaj momentov bi radi navedli, ki se nam zdijo omembe vredni. Zunanji tujski promet Je odvisen od vsakokratne zunanjepolitične situacije in od neštevilnih predpisov, ki omejujejo mednarodni denarni promet. Zato se pogoji za zunanji lurizpm menjajo od sezone do sezone in je zalo nezanesljiv. To nas sili, da v bodoče vse sile posvetimo zlasti razvoju notranjega turizma in tako našo gostinsko industrijo rešimo prevelike odvisnosti od zunanjega turizma. Pozornost bo treba posvetiti vprašanju, kako so razvite razne vrste turizmov, o katerih smo zgoraj govorili, in katerega od teh bi bilo treba v večji meri upoštevati, da bi ga dvignili. Doslej je pri nas predvsem razvit zdravstveni in zabavni turizem, močno pa sta zaostala športni in znanstveni, na političnega pa nimamo nikakega vpliva in tukaj tudi nobena propaganda razumljivo ne more ničesar storiti. Pač pa bi se mnogo dalo napraviti za dvig športnega in znanstvenega turizma, katerih pri nas skoraj ni. Zlasti za športni turizem bomo morali mnogo storiti, saj imamo za tega dane vse naravne predpogoje. Pomislimo le na naša smuška torišča, ki bi nam lepo urejena skupaj z udobnimi gostinskimi obrati mogla privabiti nebroj tujih športnikov, katerih doslej še nismo mogli pridobiti, ker jim pač nismo mogli nuditi onega, kar jim daje naša konkurenca. Znanstveni turizem pa bi morali pospeševali ne toliko iz gospodarskih razlogov, marveč predvsem iz narodnih. Saj je za nas velikega narodnega pomena, če nas tuj znanstveni svet spozna in mednarodno javnost seznani z našimi naravnimi in kulturnimi vrednotami. Tretje, kar se nam zdi ob tej priliki važno poudariti, je, .vprašanje naše tujskopronjetne pagande, od katere bo v veliki meri odvisen nas turizem v bodočnosti, Dohodki, ki so jih naše tujskoprometne ustanove do sedaj imele-, sp omogočali propagando v dosedanjem obsegu. Kakor kažejo razmere, pa bo v bodočnosti treba propagando neprimerno ojačiti. ustanove, ki so doslej vršile propagando, pa ne razpolagajo več z nekdanjimi dohodki To nas stavlja pred vprašanje, kaj bo z usodo naše propagandp, ki nam je tako potrebna. Priskočiti bo morala na pomoč država in druge javne ustanove in turizem tako podpreti, kakor podpirajo druge panoge našega gospodarstva. Končno še vprašanje, ki je bolj načelne važnosti. Ne smemo napraviti napake in greha, da bi favorizirali samo nekatere kraje in le tem dovajali dohodke tujskega promela, druge pa zopet, čeprav imajo enake naravne pogoje, zapostavljali. Pri tujskem prometu gre za važno vjirašanje pravilne razpodelitve dohodkov. Zato moramo tujski promet usmerjati povsod tja. kjer so dani za to potrebni pogoji in kjer je večji dohodek najbolj potreben. Vsem krajem enaka naklonjenost in enaka pažnja, bodi vodilo pri pospeševanju našega turizma. Dekliški tabor Slovenske dijaške zveze od 17. do 20. julija 1939 v Slovenskih Konjicah veličanstvi,« tako ju je predstavil Rooseveltu ameriški zunanji minister Hull. Preprosto ju je pozdravil predsednik: »Dober dan. Vesel sem, da se vidimo.« Enako je odgovoril kralj: »Res je veselje za Njeno Veličanstvo in zame, da sva tukaj.« Tak je bil ameriški pozdrav. »Zdaj pa pojdita kar z menoj,« je rekel Roosevelt in po raznih predstavah so se vsi s spremstvom odpeljali. Omenil sem že zadnjič, da sta se angleški poslanik v VVashingtonu in njegova žena nekaj zamerila časnikarjem in tudi senatorjem, ki niso bili vsi povabljeni k popoldanskemu sprejemu na »rdeče jagode«. A lady Lindsay, poslanikova žena, je malo popravila zamero, ko je opozorila časnikarje. da so »Lady Lindsay vrtnice« v katalogu opisane kot »malo robate in zelo trnjeve« ... Varnostni ukrepi so bili pa silno dalekosežni in je bila za celo potovanje, zlasti še za Washing-ton in Newyork, prava mobilizacija policije, armade in mornarice. Čikaška Tribuna je davi prinesla barvano sliko o sprejemu kraljeve dvojice v VVashingtnnu in trdi, da je tn res nekaj izrednega, da je pri razdalji več kot 1100 km izšla v Cbiragi barvana fotografija v časopisu točno 13 ur po dogodku. Prvi natis so napravili po telegrafičnem prpnnsu;. drugi natis pa že po sliki, ki jo je medtem, dve uri kasneje, prineslo letalo. Državno večerjo v Beli hiši so priredili z doslej nepoznanim sijajem. V glavni napitnici je Roosevelt poudaril medsebojno prisrčnost in sporazum, ki naj ga vsi drugi vidijo kot 6vetel zgled. Kaj drugega tudi on ni poudarjal. * V Združenih državah imajo poseben iirnd, ki venomer pregleduje in meri ameriško javno mnenje v najrazličnejših stvareh. Ta trdi, da je v zadnjem času javno mnenje za Roosevelta precej narastlo; notranji minister lekes pa je začel v nekem časopisu že iavno agitacije za Rooseveltov tretji predsedniški termin, češ da je ves kabinet za to; delavske skupine so se za to izrekale iz vseh strani že pred več meseci. Še vedno je dosli pisanja o velikem ameriškem notranjem dolgu; prerej pa se je prav zdaj pisalo tudi o tem, koliko so še drugi Ameriki dolžni, in znani senator Borali je predlagal, da bi kdo spomnil kralja Jurija na veliki angleški dolg, skoraj 6 milijard dolarjev, ki ga prav nič ne odplačujejo.. Roosevelt pa seveda poudarja, da v sedanjih težkih razmerah ne bo šlo brez notranjega dolga. Pravi, da je glavna težava v tem, ker je poleg 11 milijonov brezposelnih v Združenih državah še toliko več milijonov in milijard »brezposelnega« denarja, ki ga ne more mobilizirati, ker se mu veliki denarni in trgovski mogotci upirajo. V poskusih za sporazum in sodelovanje je pretekli teden povabil Roosevelt 8 zastopnikov kapitala v Belo hišo, kjer so mnogo razpravljali ludi s trgovinskim ministrom, ki je pred nekaj meseci nastopil kot poseben »angel miru«. A da ni bilo veliko prisrčnega sporazuma in uspeha, se vidi že iz tega, dn je po konferenci o teh 8 zastopnikih trgov, mjnister izjavil, da o nobeni stvari teh osem ljudi ne ve več, kot bi vedlo osem farmarjev ali osem delavrev . .. Pred kratkim jp ob 35 letnici izdal šolski letnik 1904 s Harvardske univerze spominsko knjigo. Objavljeni so odgovori vseh tpdanjih sošolcev o raznih stvareh Ronspvelt je na nekatera vprašanja takole odgovoril: Koliko ste doslej prepotovali? Okrog 2 milijona kilometrov. Kaj ste najiisali ali izdali? Vsega skupaj preveč. Kakšno javno službo ste imeli? Predsednik Združenih držav... Ta teden pa je izšla tudi silno živahna in zanimiva knjiga ameriškega časnikarja Johna Gun-therja »lnside Asia« Za nas je bila seveda še zanimivejša njegova knjiga lnside Europ", ki jo je prvič izdal pred tremi leti. a izhaja zdaj neštetokrat v vedno spremenjenih, najnovejših izdajah. A tudi ta je sijajna. * Od marca dn julija je morsko potovanje zaradi ledenih gor včasih malo počasnejše; tako sta se kralj Jurij in kraljica Elizabeta več kot dva dni zamudila, preden sta prišla v Kanado. A zdaj bi se še bolj. Posebna mednarodna patrulja za ledene gore (ki so jo ustanovili po strašni katastrofi Ti-tanic?) poroča, da še nikdar od leta 1912 ni bilo toliko velikih ledenih gora kot lelos. Nekatere so po 50 m visoke in do 200 m dolge. Male ledene gore niso toliko npvarne, ker se pač hilro raztope; a samo velikih ledenih gora so našleli nad 800. V ameriških časopisih imamo dan za alnem najrazličnejše barometre. Eni oznanjajo vreme in vročino; v zadnjih dneh smo imeli hude viharje in pošteno vročino, celo v senci nad 40 stopinj. Vlaki, veliki uradi, gledišča in ludi premnoga zasebna stanovanja imajo posebne naprave, da vzdržujejo stalno hladno temperaturo. Drug barometer je o ameriških prometnih nesrečah: samo v Chica-gi je bilo do danes smrtnih prometnih nesreč 282, manjših pa 8718 Ko se v zadnjih 32 urah ni zgodila nobena prometna nesreča, je bil to že kar poudarka vreden rekord. Še drug barometer pa nam kaže stanje raznih zločinov. Tako je na pr. samo v Chicagi bilo do danes 88 umorov in 15.391 zločinov. Na svetovni razstavi je celotna slika vedno popolnejša. A pred kralkim se je oglasil po radiu msgr. Fulton Sheen, ki ga smatrajo uradno kol najboljšega amer katoliškega govornika; kritiziral je, da je kip ruskega fanta — kot glasnika komunistične države — na svetovni razstavi' najvišji. Imajo pa na svetovni razstavi še vedno veliko težav, zlasti zaradi organiziranega ne\vyorškega delavstva. 58 drugih držav, ki na uradno ameriško povabilo razstavljajo, je menda že sklenilo, da ielns odide in ne pride več kmalu, dokler bodo take težave. Tuje države so namreč pripeljale svoje delavce s seboj; a zaradi ostrega nastopa ne\vyorških delavskih organizacij so morali skoraj vsi poleg teh plačevati še enako število newyor-ških delavcev (nekatere strokovne delavce celo po 10.000 do 15.000 dinarjev na teden!) samo zato, da so ti brez dela stali zraven. Celo ameriškim državam se je nekaterim tako zgodilo in nekatere so kar kratko vse odpovedale in se razstave ne bodo udeležile. Vital Vodušek. &xoj&He novice Koledar Petek, 23. junija: Agripina, dev„ mučenica; Ediltruda, kraljica. Sobota, 24. junija: Kres. Rojstvo Janeza Krst-nika. Prvi krajec. Herschcl napoveduje dež. Novi grobovi + G. Anton Prežel), krojaški mojster v Ljubljani, jc izdihnil v ljubljanski bolnišnici, star 51 let. Pogreb bo v petek ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj počiva v miru! Žalujočim 6vojccm naše 60Žaljc! Osebne novice = Promocija, V soboto ob 12 bosta na univerzi v Ljubljani promovirana za doktorja prava gg. Vladimir Seliškar iz Kranja in Ivan Korošec iz Borovnice. Čestitamol = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: gg. Alojzij Jama, Podgora pri Ljubljani, Dušan Vargazon, Niko Lavrenčič, Pavel Maslo, vsi iz Ljubljane, Ciril Hudovernik iz Čcr-nivca, Rudolf Golouh, Franjo Kocijančič, oba iz Maribora in Ignac Ferdič iz Celja. Čestitamo! = Iz politično-upravne službe. Na bansko upravo v Ljubljani jc premeščen politična-uprav-ni pripravnik Martin Lipovec, dosedaj na okrajnem načelstvu v Slov. Konjicah. Na njegovo mesto pa pride Verstovšek Ciril, politično-upravni pripravnik na banski upravi v Ljubljani. i— V zavodu šolskih sester v Mariboru bodo duhovne vaje za učiteljice od 4. julija zvečer do 8 julija zjutraj. Bivše učenke zavoda kakor tudi druge gdč. učiteljice iskreno vabimo! — Šoferski izpiti za V6e vrale motornih vozil Iz območij okrajev Kamnik, Litija, Logatec, Kočevje in Ljubljana-okolica bodo v torek, dne 27 jur.ija 1939 ob 8 pri okr. najelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, I. nadstr. Kandidati, ki so se priglasili, naj puste svoja vozila v Hrenovi ulici ob Ljubljanici. — Banovinska kmetijska šola St. Jurij ob juž. žel. prične 15. septembra nova šolsko leto 1939/40, ki bo trajalo 11 in pol meseca, končalo torej 31. avgusta 1940. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati na upravo šole. Prašnji, opremljeni z 10 din banovinskim kolkom, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolkom 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo, ter izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj priložc uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji jc tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šola V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali 6voje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 100 do 300 din mesečno pa premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva kraljevska banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpare. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere 6e predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Uprava. _ Odstranitev zoprne zobne prevlake? Zelo enostavno: očistite si najprej zobe z zobno pasto Chlorodont, potem pa si jih grgraje temeljita iz-plaknite z ustno vodo Chlorodont. _ Izboljšane zveze vlakov za delavce med Ljubljano in Litijo. Prošnji, ki jo je naredilo delavstvo iz proge Zidani most—Ljubljana za preložitev odhoda vlakov, jc ravnateljstvo državnih železnic ugodilo in ba izvedlo sledečo spremembo: Prvi jutranji vlak iz Zidanega mosta v Ljubljano bo vozil 10 minut prej, tako da bo prišel v Ljubljano tudi 10 minut preje. Zaradi postankov večernega vlaka na vseh postajah pa ni ugodilo s pripombo, da je za lokalne potnike do Lilije vlak, ki odhaja iz L|ubljane ob 18.05, ker delavci končajo povečini z delom že ob 17. Oni delavci iz Kresnic, Jevnice in Laz, ki imajo službo do 18, lahko uporabljajo vlak ob 18.27 da Litije, od koder sc vrnejo nazaj ob 19.01. Delavci iz Zaloga in Dev. Mar. v Polju pa imajo itak na razpolago še vlak ob 19.20. Jčaj jpKavtte.? Novo tovarno so odprli v neki slovenski občini. Občina se je ie vnaprej dogovorila z lastnikom, da bo zaposlil predvsem domačine. Delo se je začelo, toda ie prvi dan je inženir spraševal delavke, v katerih društvih je katera vpisana. Zakaj menite, da je to spraševal? Ali je občina priporočila le občane enega društva? Ne verjamemo! Najbri so tu drugi vzroki. Ali res za tako postopanje ni nobenega paragrafa? Ali naj delavec (ali delavka) dobi takoj ob nastopu sluibe zavest, da je manj vreden, da more vsak čas odleteli, in da je le po milosti v tovarni, dokler sploh je, in to vse zato, ker je poštenega, krščanskega svetovnega nazora. Kdor takšno razpoloženje ustvarja, pač ni palrijotl — Avtomobilska nesreča v Žičah pri Ložah. Dober kilometer iz Žič proti Slov. Konjicam gre cesta po nepreglednem klancu na Žiškem vrhu, na katerem 6ta trčila dva osebna avtomobila. Hajne Weiss, trgovski potnik iz Zagreba se je zaletel v avto Posseka Franca, lesnega trgavca iz Loč. Weiss je vozil prati Žičam, in sicer proti vrhu klanca po levi strani ceste. Pos6ek je vozil pravilno podesni strani in dal znak s hupa. Trčenje jc bilo precej močno. Na avtomobilih so sc razbili blatniki, svetilke, hladilnik in zmeti. Na Possckovem avtomobilu se jc poškodoval volan. Razbila se je tudi šipa, zaradi česar sta Possck in njegova žena dobila nekaj lahkih poškodb na glavi. Zaradi trčenja sta bila oba voza tako poškodovana, da nista sposobna za nadaljnjo vožnjo, Possek ima škode kakih 8 tisač din. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemfte zjutraj še na prazen Selodec en kozarec naravne »Krani-Josel« grenčice. — Naša dramska umetnost na deželi. Slovenski gledališki igralci bado letos v več skupinah priredili dramske predstave po večjih in manjših krajih Slovenije. To je gotovo velikega pomena kot vzpodbuda za gojitev dramatske umetnosti med našim ljudstvom, ki dobi priliko videti in opazovati igranje na visoki stopnji. Med temi potovanji omenjamo potovanje našega prvega dramskega igralca Ivana Levarja in gospe Mire Danilove, ki bosta dala zelo zanimivo in napeto Sominova igro »Atentat« po več krajih v Prekmurju, v Slovenskih goricah in še drugod po našem Štajerskem (Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Ormož, Št. Lenart, Laško, Šoštanj in Slovenji Gradec). Gatovo bo to prvovrsten umetniški užitek za ljudi, ki nimajo sicer veliko prilike, da vidijo dramo na našem ljubljanskem odru, in bo na naši meji tudi pričanje o višini slovenske igralske umetnosti. — Siromašen starček. Pretekli teden je »Slovenec« objavil prošnjo usmiljenim srcem za po-mo,č 75 letnemu starčku, kateri živi na Dolenjskem v veliki revščini in pomanjkanju. Ker 6em se informirala o starčkovem stanju, ki živi resnično v bedi, priporočam starčka dobrim srcem, da mu pomagajo bodisi z živili, 6taro obleko ali denarjem. Starčkov naslav dobite iz prijaznosti Bohoričeva ulica 28, I. nadst., desno. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fil. Kraljevi dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. — Starši! Hočete svojim otrokom ob uspešno končanem šolskem letu nabaviti prvovrstno kolo? Oglejte si tedaj najprva zalogo priznanih odličnih francoskih koles »Aiglon« pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo Viktorju Bohincu v Ljubljani, Tyršcva 12 — dvorišče. Tam dobite na zalogi kolesa od 1.175 din naprej, po ebi&ovi * Žalostna smrt prekmurskega rojaka v Nemčiji, Z zadnjim transportom prekmurskih poljedelskih delavcev je odpotoval iz Čakovca v Nemčijo tudi 30 letni Vendelin Časar iz prekmurske vasi Petešovci. Mož pa se je bil pred časom preselil v Medmurjc v Novo Selo pri Čakovcu. V 6obato Izgredi starih gospodičen z V Londonu se je nedavno 300 starih gospodičen zbralo pred palačo ministrskega predsednika Chamberlaina in 60 z dežniki razbile več oken, ker Chamberlain ni hotel sprejeti spomenice starih gospodičen. Videti jc, da angleški dežniki niso zmeraj enakih misli. Spinster-samsko dekle, je napisano v angleškem besednjaku. Toda spinster pomeni še kaj več. Pomeni za Veliko Britanijo socialno-političen problem prve vrste, po,meni 2 milijona ženskih volilnih glasov in mnogo hudih preglavic za parlament. V teh dneh je moči videti v Londonu, kako hodi na tisoče 6pinsteric z napisi po cestah. Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo skromna besedica spinster, ki prav za prav pomeni kolovrat, še nekoč politično bojno geslo! Kamenček, ki je spravil ta plaz, da je začel drčati, je miss Florence White, ki je načelnica 6pinsterskega gibanja. To je odlačna ženska z naočniki, ki ji je 50 let, in ki je v kratkem času zbrala krog sebe več kot pol milijona članic. Gospodična While je v svetovni vojni izgubila svojega ženina. Dolgo ga ni mogla preboleti in je zatarej sklenila, da bo prav do smrti živela le spominu nanj in da se ne bo nikoli omožila. Ko je gospodična White svojo žalost prebolela, je morala rešiti težavno zadevo: Kako naj se preživlja, ko ničesar nima, ko ne prejema nobene podpore? Ob tej priliki se je izkazalo, da angleške postave jako slabo ravnajo s samskimi dekleti. Med tem ko v Angliji prejema od države zakanska žena ali vdova od svojega 55 leta dalje rento ali pokojnino, 6mejo samska dekleta šele od 65. leta dalje računati na majhno državno starostno podporo. S čim naj se preživlja da tega leta starosti, pa se nihče ne zmeni, tudi delodajalec ne, ki 6Voje uslužbence pač odpusti takrat, ko po njegovem ne morejo več delati. V resnici je to mačehovsko ravnanje s spin-stericami, ki jih država tako rekoč kaznuje, ker niso amoženc, povzročilo dosti socialne bede, Večkrat niso mogla poštama dekleta, ka so bila odpuščena iz službe, niti svojih starostnih premij več plačevati, in so tako izgubila sleherno pravico do starostne podpore. Zdaj pa je gospodična White posegla vmes in je ustanovila spinstersko dopoldne jc dobila njegova žena od moža pismo, da se mu dobro godi in da ba svojega gospodarja prosil predujma, da bo poslal kaj denarja domov. Žena je bila vsa vesela ter je takoj v nedeljo znova šla na pošto, upajoč, da je morda denar že tu. Pa ni bila nič. Ob 11 dopoldne pa ji je čakov-ska pošta izročila brzojavko iz Nemčije, da je njenega moža na polju ubila strela. Lahko si mislimo žalost uboge ženske, ki je ostala sama 6 4 otročiči. * Egiptska princeza v Boki Kotorski. Na patu v Albanijo je prišla te dni v Boko Kotorsko sestra rajnega egiptskega kralja princesa Fahri v spremstvu svojega moža Faruka Labi. Egiptska princesa hoče ostati v Albaniji, da bi tamkaj našla kaj podatkov a svoji rodovini. Eden izmed njenih prednikov, ustanovitelj sedanje kraljeve rodovine v Egiptu, je bil namreč po rodu Albanec. * Albanski emigranti se vračajo. V Albanijo se vračajo sedaj albanski begunci, ki so dolga leta živeli v naši državi. Med njimi je tudi bivši albanski poslanec dr. Kolidži, ki je živel v Du-bravniku celih 14 let, odkar je padla albanska vlada Fan Nolija. * Za stalno gledališče v Varaždinu so se začeli potegovati tamkajšnji meščani, Ze dolgo let deluje odbpr, ki ima namen ustanoviti tam stalno gledališče. Treba bi bilo na leto le 400.000 din za nekaj igralcev ter za razsvetljavo in kurjavo gledališke zgradbe, ki že davna stoji. Večina igralcev pa bi bili diletanti. Ta gledališka drrižina bi hodila tfostovat v Čakovec in Koprivnico. i* Dober uspeh na gimnaziji v Križevcih. Na križevski gimnaziji so bili letos nižji tečajni izpiti tako dobri kakor že mnogo let ne. Od 47 učencev in učenk jih je bilo 10 oproščenih izpita, od drugih 37 pa jih je izpit napravila 17 e prav dobrim, 14 z dobrim uspehom, med tem ko jih ima 5 popravni izpit. Eden, ki pa je bil privatist, je padel za eno leto. * Ženski ponesrečenkl v Zagrebu. Dne 20. t. m sta se v Zagrebu ponesrečili dve mladi ženski, vsaka na svoj način. 21 let 6tara Nada Babičeva se je peljala na motornem kolesu z nekim moškim, V Herccgovački ulici pa je dekle padlo z motorja ter se hudo potoklo. Šivilja, 19 letna Ana Permek pa je padla s tramvaja. Obe 60 morali poslati v bolnišnico. * Staro slepilo za lahkoverne ljudi. Delavec Špiro Ško.pelja se je pripeljal v Zagreb, da bi na posredovalnici za delo dobil karto za Francijo. Na posredovalnici pa ga je nagovoril drug delavec, naj gre ž njim, da mu bo drugje karto hitreje oskrbel Špiro je šel z neznancem, ki je naenkrat na cesti »našel« zlat prstan. Kakar je neznanec razsodil, bi bil prstan vreden najmanj 3000 din. Ker pa je neznanec potreboval denar, bi ga pripravljen dati za en tisoč. In tisti tisoč, vse svoje imetje, mu je res izplačal ubogi Špiro. Ko je hotel potem prstan prodati, so mu povedali, da je brez vrednosti. * Ker se Je modra galica podražila, so začeli dalmatinski trgovci zelo izkoriščati uboge vinogradnike, kateri so zaradi tega hudo nezadovoljni. Oblast je ukrenila potrebno, da se cene znižajo. * Smrtno nevarno je oklal odvetnika svojega nasprotnika kmet Marzim Gregurič iz vasi Miho-ljanci pri Belovaru. Gregurič se je doma najprej stepel s svojim sosedom Lukičem, s katerim je imel pravdo in jo tudi izgubil. Še ves krvav od te-peža je 6edel na kolo ter se odpeljal v Belavar nad odvetnika Marijana Saboliča, ki je zastopal v pravdi Lukiča. Odvetnika je dobil pred kavarno ter mu porinil nož v prsi. Odvetnik je smrtno nevarno ranjen. * Predzgodovinska jama v Bosni. Pri San-skem mo^tu 60 sarajevski muzejski strokovnjaki začeli kopati v jami Hrastovača, kjer so našli zanimive ostanke iz kamene dobe. Našli pa so tudi nekaj redkih ostankov iz rimske dobe. Najdeni predzgodovinski predmeti so še iz dobe 2000 let pred Kristusovim rojsivojm. Dve sestri 50 let poročeni št. Vid pri Stični, 21. junija. Dne 27, maja 1889 se je poročila 25 let stara Zajec Frančiška iz Podboršta (Pustova) z Janezom Zorcem v Zagorici. Imela sta 9 otrok, od katerih jih še pet živi. Oba sta še čvrsta in pomagata svojemu sinu, mlademu gospodarju, pri raznih kmečkih delih. Tri tedne pozneje se je poročila sestra Marija z Anionom Anžlovar, ki inta svojo domačijo pri Sv. Roku ob državni cesti. Zadnji par je poročil dr. Janez Kulavic, semeniški vodja in kanonik, pri katerem je bil Anžlovar več let kot sluga. Obema paroma želimo še mnogo let! dežniki proti Chamberlainu stranko. Spočetka je to storila samo zato, da je imela kaj dela, in komaj je bil kdo, ki bi bil njena prizadevanje resno ocenil. Vendar so se glede na njeno žilavost vsi hudo zmotili. Spinster-ska stranka je v kratki dobi postala jako močna in uspešna Iz 20 članic je nastalo 500,000 članic, ki 60 navdušene za 6vojo načelnico Prihajala jc več in več denarnih prispevkov, in nastala je mogočna organizacija, ki je njena odločna pogla-varica: miss Florence White, Metuzalemi imajo besedo Stoletni strojevodja John Horan ima za seboj 83 službenih let pri železnici Milvvaukee v Ameriki. Ponosen je na to, da je on žc opravljal železniško službo, ko njegovega sedanjega ravnatelja še na svetu ni bilo. Stoenajstletni grški kmet Panelis Velmos prehodi vsak dan 25 km, da proda v mestu jajca in kokoši. Je še .jako zdrav in je navdušen plesalec, ki se udeleži vsakega vaškega plesa. — Sto petletna Magdalena Niedzia-lek iz Lvova se je petič poročila. Staletni Turek Ferid Bey je prišel na sodnijo v Istambulu in je zahteval ločitev od svoje desete žene, ker — se hoče poročiti z 19 letnim dekletom. Sto šestletni Jim Claders v Michiganu, USA, pa je zdravnike in učenjake uganjal v kozji rog. Namreč — nihče ne mare razumeti, kako da je še živ, ko je od svojega 30. leta dalje vsak dan... pijan? — Sto desetletni Srb Cetkevič je nedavno moral v ječo, ker je ubil soseda, ker je baje užalil njegovo družino. V ječi prepeva same junaške pesmi .,, Štorklje branijo svoje gnezdo pred ognjem Blizu Rige na Švedskem je začela goreti hiša, kjer je par štorkelj na slrehi imel svoje gnezdo. aDNasi je vse tramovje že gorelo, sta dolgonogi štorkljež in njegova krotka družica še vztrajala v gnezdu na slemenu. Ko pa se je ogenj začel gnezdu nevarno bližati, sla planila nad goreče trainovje in z močnimi kljuni trgala ogorke in lesene deske in vse to metala na tla, dokler niso prišli gasilci, ki so s curki vode obvarovali njuno gnezdo in hišo. Ljubljana, 23. junija Radio Ljubljana Petek, 23. junija: 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.4 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 S pesmijo k srcu, s srcem k domovini I (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Žene, čuvajmo narodne šege in običaje (ga. Zora Orel) — 18.40 Janez Krstnik v kresnih pesmih in običajih (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Navodila dijakom za počitnice (g. Pavel Kunaver) — 19.40 Nac. ura: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v naših krajih — 20 Koncert. Izvajata ga. Majda Dugan-Lovšetva in g. prof. Čedomil Dugan — 21.10 Kvartet mandolin — 22 Napovedi — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 23. junija, Belgrads 20 Macedonske narodne — 20,20 Igra — Zagrebi 20 Igra — 20.30 Vok, konc. — 21 Klavir — 21.30 Lahka glasba — Pragaj 19 Mozartova apera »Čarobna piščal« — Sofija: 19 50 Pucciniieva opera »Turandot« _ Varšava! 19 30 Ork. in solisti — 21 Schubertov večer — Budimpešta: 20.30 Operetna gl. 22 Ork, konc. — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17,15 Pianino — 21 Plesna gl. — 22.55 Simf. konc. — Rim-Bari: 21.20 Violina — 22 10 Igra — Florenca: 21 Pihala — Dunaj: 20 15 Pihala — Berlin:: 20.15 Italijanska gl. — Hamburg-Vratislava: 20 30 Nova zab gl. — Koln: 21 Opera »Dežela črnih Iabodav« — Frank-furt: 20.15 Skandinavska glasba. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo vprizori v zvezi s tridnevnim trnovskim kresavanjem v 6oboto 24. junija na društvenem prostoru na prostem na ogromnem odru ob prvovrstni sceneriji, ki jo bodo osvetlili številni žarometi v režiji g. Križnarja veseloigra s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Sodeluje godba »Sloga«. Predprodaja vstopnic drevi od 19 do 21 in v soboto od 14 dalje društvenem domu. Zadnja letošnja produkcija drž. konservato-nja v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 26. t. m. Ta dan bodo nastopili gojenci iz šole praf. Janka Ravnika, prof. Šlaisa in prof, Foedranspergove. Produkcija bo ob četrt na 7 v veliki dvorani Fil-harmonične družbe, podrobni spored pa je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Rokodelski oder. »Svetogorska Mati božja« je naslov romantičnemu igrokazu s petjem, ki ga bo Rokodelski oder vprizoril v nedeljo, 25. junija, ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega dama. Ker je ta igra sedaj za 400 letnico prikazovanja Matere božje na Sv. Gori posebno primerna, vabimo vse prijatelje, da se v nedeljo udeleže zanimive prireditve v Rokodelskem domu. Ob neugodnem vremenu ba predstava v dvorani. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 in zvečer od 6 do 8 v Rokodelskem domu. Sestanki Prosvetno društvo Trnovo vabi vse člane, ki so določeni za reditelje na sestanek, ki bo drevi ob 7 v veliki sobi društvenega doma. Občni zbor Kreditne in nabavne zadruge Jeglič to dne 5. julija ob 11 dopoldne v Št. Vidu v zavodu. Dnevni red običajni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek', Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Kanarček zelenorumen s čopko je ušel; če ga je kdo našel, 6e prosi, da ga prati nagradi vrne na Sv. Petra nasip 71/1. I. L. Važen izum za kmetijstvo Višnja gora, 21. junija. Veliko zanimanje vzbuja v Višnji gori in okolici dejstvo, da se je posrečilo gostilničarju in posestniku Jožefu Novljanu s Peščenika pri' Višnji gori napraviti stroj za tolčenje lanu. Stroj je zelo preprost. Sestoji iz lesenega ploha. Sredi ploha je pokončna deska z dvema zarezama, v katerih sta vdelana dva tolkača. Tolkača udarjata na ploh, da je pa udarec ojačen sta zvezana po vzmeteh s plohom. Na drugi strani pokončne deske je kolo, ki ima na vsaki strani tri žeblje, ki se med vrtenjem dotikajo koncev tolkačev in jih dvigajo in spuščajo. Na eni strani kolesa je pritrjen vitelj, na drugi pa zamašnjak, da prestreza tresenje, ki nastaja ob udarcih, in da obdrži hitrost. Če bi hotel napraviti kdo stroj na motorni pogon, se spodaj doda os, na katero se pritrdi kolo, ki se zveže z že omenjenim kolesom. Kakor kaže, je stroj tako enostaven, da ne bi stal veliko. Zalo bi bilo prav, da bi se zanj zavzelo kako domače podjetje in ga spravilo med ljudi. Pridelovanje lanu j>osebno na Dolenjskem, kjer ga pospešuje in kupuje tovarna motvoza in plalna na Grosuplju, vsako leto narašča. Brez dvoma bi ga ljudje še bolj sejali, če bi ne bilo z njim toliko dela. Z omenjenim strojem bi jim bilo delo precej olajšano. Zato pozdravljamo novi izum in želimo, da bi se kmalu razširil in prav uspešno služil svojemu namenu! »^he^m^^BBt^^BBI^BBIB^ ^ 'vucdSAuI ^šdlfJal .; -'{flBiJi s § Senzacija! Zvezdama je adkrila novo zvezdol Ali maščevanje odpuščenega namcščenca. Obiščite POSTOJNSKO JHmO PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJAl — ODPRTA CELO LETO POJASNILA: ENIT, TERAZIJE 16, BEOGRAD p LJUBLJANA Višji tečajni izpit na I. državni realni gimnaziji se je vršil od 10. do 22. junija t. 1. pod vodstvom ravnatelja dr. Capudra Karla. K izpitu je bilo pripuščenih v treh realnogimnazijskih oddelkih 98 rednih in 5 privatnih pripravnikov, v realčnem oddelku 18 rednih pripravnikov in 1 privatist — skupaj 116 rednih pripravnikov in 6 privatistov. Višji tečajni izpit je uspešno napravilo 90 rednih in 5 privatnih kandidatov v realnogimnazijskih oddelkih in 15 rednih in 1 privatni kandidat v realčnein oddelku, skupaj 111. Popravni izpit v avgustu bo delalo v realnogimnazijskih oddelkih 7, v realčnem 3 pripravniki, skupaj 10; za leto dni je bil odklonjen 1 pripravnik. — Realnogim-nazijsko maturo so napravili v oddelku A: Ar-rigler Adolf, Avanzo Leon, Babšek Miran, Bajželj Stanislav, Batič Anton, Batič Stanislav (oproščen ustnega izpita), Bedenk Rudolf, Bencina Anton, Breznik Marko, Demetrovič Anatol, Erzin Gabrijel, Favai Marcel, Felicijan Vladimir, Friedrich Aleksander, Furlan Borut, Gram Dušan, Hadži Dušan (oproščen ustnega izpita), llrovat Stojan, Ivančič Albert, Jamnik Franc, Janežič Miloš, Je-lušič Dušan, Jeras Josip, Kandare Saša, Kastelic Ivan, Kern Vladimir, Korošec Zvonimir, Kostanje-vec Stojan, Lukan Jožef, Luzar Saša, Mausser Karel, Medved Janez, Šile Miran, Vilhar Boris, Zem-ljič Vlastimir, Hubmayer Zlatan (priv.). — V oddelku B: Dolar Davorin (oproščen ustnega izpita), Marolt Marko (oproščen ustnega izpita), Marušič Agenor, Mayer Ernest (oproščen ustnega izpita), Nahtigal Konstantin, Ostaszewski Marcelj, Osterc Ludovik, Pahor Fedor, Pavlin Jožef, Peršič Dušan, Pestotnik Pavel (oproščen ustnega izpita), Peternelj Branimir, Petrin Ernest, Pirjevec Dušan (oproščen ustnega izpita), Pirkmajer Smiljan, Plej Anton (oproščen ustnega izpita), Prešern Igor, Pretnar Jožef, Rupnik Božidar, Sark Mitijan, Sat-ler Jožef, Savnik Zvonko (oproščen ustnega izpi-ta), Sever Bojan, Slovnik Samo, Tominc Marijan, Trotošek Karel, Valant Ivan (oproščen ustnega izpita), Vari Bojan (oproščen ustnega izpita), Ver-lič Jože, Vidmar Dušan (oproščen ustnega izpita), Vipotnik Janez (oproščen ustnega izpita), Wedam Albin, Zupan Gojmir, Žajdela France (oproščen ustnega izpita), Cede Ivan (priv.), Erjavec Stanislav (priv.), Povše Anton (priv.). — V oddelku C: Bano Dušan, Bezjak. Branko, Brenčič Janez, Gruden Dušan (oproščen ustnega izpita), Jenko Miloš, Karič Rajko, Kompare Dušan (oproščen ustnega izpita). Kos Leon, Kumer Janez, Lapornik Adolf (oproščen ustnega izpita), Lombar Janez, Možina Franc, Pust' Milko, Robida Stanislav, Rus Jože, Sedlar Janko (oproščen ustnega izpita), Sodnik Dušan (oproščen ustnega izpita), Šibenik Albin, Vrhovec Stanko, Žagar Maksim, Žolgar Zvonko (oproščen ustnega izpita), Klemene Rudolf (priv.) — Realčno maturo so napravili: Ahčin Branko, Clemenz Hubert (oproščen ustnega izpita), Clemenz Viljem (oproščen ustnega izpita), Ecker Emil (oproščen ustnega izpita), Jenko Samo, Mihi? Vekoslav (oproščen ustnega izpita). Mikvška .Tirži (oproščen ustneua izpita), Pavletič Karel, Pavlin Miran, Pollak Milan, Premelč Bogomir, Schuster Anton, Šuštar Maksimiljan, Tavzes Dušan. Treppo Lenart (oproščen ustnega izpita), Aleš Franjo (priv.). Za na hribe: Lepo vreme, dobra volja in Siamičeve konzerve. 1 Drevi gremo vsi v Trnovo, kjer bo pred cerkvijo koncert godbe Sloge, kres, umetni ogenj in spuščanje raket. 1 Popis rudarjev. Osebe, ki so bile kdaj zaposlene v rudnikih in so stare nad 40 let ter stalno žive v Ljubljani, naj 6e zaradi evidence do 1. julija 1939 zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. — soba št, 6. 1 Razstava šolskih izdelkov na Državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom je odprta danes Ljubljana, 22. junija. Prav za čas kislih kumare, ki se je zadnja dva dni dobro uveljavil z neprijetno soj>arico, je mestna občina sklicala velik sestanek, na katerem so najrazličnejši prizadeti oinitelji razpravljali o izpopolnitvi cestnega prometa in prometnih naprav v Ljubljani. Na sestanek so prišli zastopniki uprave policije, Splošne maložel. družbe, Avto-kluba, Zveze za tujski promet, SPD, Turing-kluba, Združenja avtobusnih podjetnikov, Združenja trgovcev itd. Sestanek je vodil gradbeni nadsvetnik inž. Janko Mačkovšek, kolesarje in pešce pa so zastopali poslušajoči časnikarji. Na sporedu so bila pomembna vprašanja, kakor spopolnitev označbe prehodov za pešče, spopolnitev označbe glavnih voznih smeri skozi in okoli mesta s posebnim upoštevanjem tujskega prometa, izstopanje iz vozov cestne železnice na enotirnih progah, uvedba kaznovanja vseh cestno prometnih prestopkov z listki takoj na mestu prestopka, upeljava enournega pouka o cestno^ prometnih predpisih enkrat na mesec v vseh šolah, opozarjanje občinstva na cestno prometne predpise v časopisju in uveljavljanje strožjih cestno prometnih predpisov, podobnih predpisom v zamejstvu. Spored sam je obsegal obravnavo večjega števila drugih podrobnosti, vendar pa na sestanku ni bilo mogoče obravnavati vsega, ker je zmanjkalo časa. Omeniti moramo, da so po daljših debatah bili sprejeti sklepi da se bodo prehodi za pescce zaznamovali z medeninastimi in bronastimi žeblji. Univ. prof. inž. Hrovat pa je svetoval, naj se pri novih graditvah in preureditvah cest zaznamujejo prehodi za pešce s tem, da se izdela na cestah za pešce določeni pas iz drugega gradiva ali vsaj gradiva druge barve. Ta način je prav gotovo najcenejši in najlažje izvedljiv. Spopolnile se bodo' po mestu tudi nekatere oznake za mednarodni avtobusni promet. Umestna bi bila boljša oznaka za smeri cest na križišču Bleivveisove in Tržaške ceste Za to bi bila najpremirnejša električna ura. Za tujce, ki se vozijo po mestu in si ga ogledujejo, bi bilo treba na važnejših knziscih označiti smeri, ki jih pripeljejo zopet iz mesta. Najboljše pa bi bilo z vsemi znaki opremiti krožno cesto, ki obsega središče mesta. Vsak tujec bi nekje pripeljal nn to cesto in bi na njej takoj lahko izbral tisto smer, v katero se hoče odpeljati. — Dolga je bila razprava o vstopanju in izstopanju iz tramvaja. Končno je obveljalo načelo, da tam kjer je proga dvotirna, nobeno vozilo ne sme prehiteti tramvajskega voza. medtem ko stoji na nostoiališču. Na enotirnih progah pa naj vozila vozilo mimo tramvaja s posebno previdnostjo. Načelo naj tramvajski potnik tudi na enotirnih progah vedno izstopa na hodnik, ni bilo sprejeto za- in jutri dopoldne in popoldne ter v nedeljo dopoldne. Vse, ki se zanimajo za reformno delo na naših ljudskih šolah, vljudno vabimo, da se razstavo ogledajo. Vstop prost. 1 Christi Solari bo pel za revne ljubljanske otroke. Ta slavni italijanski tenorist je že večkrat z največiim uspehom gostoval v naši operi in 6i s 6Voji«n srebrnim glasom pridobil zasluženo občudovanje, sedaj pa hoče znameniti umetnik pokazati tudi svoje zlato srce. Sam g. Christi Solari je namreč pri zadnjem svojem gostovanju izrazil opernemu ravnatelju željo, da bi rad 6 svojim petjem pomagal tudi ljubljanskim revežem, predvsem pa ubogim otrokom. Dobrosrčni umetnik se je odločil, da bo pel v korist Mestnega prehodnega otroškega doma, ki prav uspešne* deluje v 6tari cukrarni. V ta namen bo v operi v torek 27. t. m. izven abonmana predstava Verdijeve »Traviate« s tem odličnim gostom v korist Mestnega otroškega prehodnega doma. Gotovo bo ljubljansko občinstvo znalo ceniti tudi dobro srce slavnega pevca in mu svoje priznanje izkazalo z razprodano predstavo. 1 Mnogo davkoplačevalcev še ni vložilo prijav za znižanje naro.dnega obrambnega sklada, ki morajo to nemudoma napraviti, če hočejo še doseči znižanje. Teh prijav tudi še ni vložilo mnogo samcev, samic, vdovcev in poročenih brez otro.k. Vloženih je bilo tudi precej napačnih prijav. Zanesljive informacije, tiskovine in izdelavo prijav dobite v Prvem društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6-1, od 9—13. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske je tekam letošnje spomladi absolviral vrsto podeželskih koncertov. Zaključni pomladanski koncert bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 20 v dvorani Prosvetnega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Za ta večer je določen izključno le vokalni program in na sporedu 60 najpomembnejši naši mešani zbori ter Maribor, 22. junija. Popoldne je bil v veliki dvorani hotela »Orel« 13. redni občni zbor mariborske Tujskoprometne zveze, na katerega je poslalo 25 članic svojega delegata. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki oblasti in slovenskih mest na Štajerskem in sicer okrajna glavarja Šiška in Eiletz, zastopnik mesta Maribora podžupan Zebot, ravnatelj mestnih podjetij Stabej, zastopnik mestnih mestnih podjetij mag. ravnatelj Šubic, zastopnik mesta Ptuja mag. ravnatelj Zavadlal, iz Murske Sobote župan Hartner, predsednik Trgovskega združenja Čeh, zastopnik poštnega ravnateljstva Kic, zastopnik železnice Amalieri, zastopniki naših zdravilišč, občine Rogaška Slatina, SPD, ljubljanske Tujskoprometne zveze. Posebno pa je predsednik pozdravil glavnega ravnatelja Putnika iz Belgrada g. Karmina Simiča. Predsednik je predlagal pozdravni brzojavki trgovinskemu ministru Tomiču in banu dr. Natlačenu. V nadaljnih izvajanjih je opozoril na obširno poročilo, ki ga je mariborska Tujskoprometna zveza za občni zbor tiskanega predložila članom. Obenem se je zahvalil za podporo banski upravi, centrali Putnika iz Belgrada, mariborski občini in mestu Celju. Poudaril je, da postaja naša Tujskoprometna zveza čim dalje bolj odvisna od podpor, zlasti pa mariborska, ker je izgubila velike dohodke zaradi političnih razmer v sosedstvu. Ravnatelj Loos je potem podal sliko premoženjskega stanja zveze, ki je imela 1 milij. 207.382.14 din dohodkov. Poslovanje je bilo lani pasivno ter je morala Zveza kriti prejemke s podporami centrale in raznih ustanov. Za nadzorni odbor je poročal inž. Fračar. Sledile so volitve novega odbora. Predsednik in podpredsednik se volita imenoma na tri leta, radi nevarnosti, ki grozi potnikom vedno, kadar se na izogibališču srečavata dva voza. Vsi so pozdravili uveljavljenje načela, naj se prometni prestopki kaznujejo takoj na mestu. Kazni naj se pobirajo proti potrdilom, ki naj jih ima prometni stražnik v bloku. Enkratna kazen naj ne presega 5 ali vsaj 10 din. Uveljavljenje tega načina kaznovanja je odvisno seveda od gradbenega ministrstva, ki ima v amendementu letošnjega preračuna pooblastilo, da v soglasju z notranjim ministrstvom ta način kaznovanja prometnih prestopkov določi. Zastopniki vseh navzočih organizacij so sklenili, da bodo za pospešitev tega odloka poslali skupno spomenico prizadetim činiteljem. Prav fiosebno je bil pozdravljen predlog, naj se uvede v ljubljanskih šolah vsak mesec ena ura o cestno-policijskih predpisih. Pouk naj bi bil nazoren. Olajšale naj bi ga ilustrirane brošure in praktične vaje, pri katerih bi mladina pod nadzorstvom hodila po cestah ter se učila hoditi tako, da ne bo spravljala v nevarnost niti 6ebe, niti drugih. Zastopnik Avtokluba je pri tem vprašanju omenil, da je bil Avtoklub voljan že lansko leto žrtvovati 15.000 din za založitev slik, ki bi nazorno kazale najpogostejše prestopke in iz njih izvirajoče nesreče. Žal pa akcija ni uspela,, ker drugi prizadeti činitelji niso podprli prizadevanj gmotno. Tisk slik bi namreč stal okrog 30.000 din. Glede pouka je bila sklenjena resolucija, ki bo odposlana na šolska oblastva. Smotren je bil predlog, naj se v vseh prometnih knjižicah, ki so potrebne, razen lastniku otroškega vozička, slehernemu, ki ima s kakršnimkoli vozilom opravka, natisnejo najvažnejši cestnoprometni predpisi. — Ko je bil govor o propagandi v časopisju, so se mnogi pritoževali nad tendencioznim poročanjem časopisja pri prometnih nesrečah. Na žalost tedaj ni bilo nobenega časnikarja več navzočega, da bi branil čast stanu. (Opomba uredništva: Mislimo, da lahko trdimo za vse časnikarje, da nima nihče interesa tendenciozno poročati o nesrečah; za popolno točnost poročil pa v primerili, ki jih časnikar na lastne oči ni videl, ne more jamčiti.) Dolga vrsla podrobnih predlogov je prišla se v obdelavo. Najpomembnejši sklepi bi bili ti, da bodo na Marijinem trgu še podaljšali verižno ograjo pred Prešernom v smeri proti Sv. Petra cesti, prav tako bodo fiostavili ograjo na vogalu ob Češki banki in podaljšali ograjo ob frančiškanski cerkvi do že stoječe ograje na klancu Miklošičeve ceste. Tudi pred trgovino Urbane bosta na vogalih postavljeni dve krajši verižni pre-preki. Posebna ograja bo postavljena v Gradišču in tudi v Stritarjevi ulici. Anketa je bila prekinjena ter se bo nadaljevala 6. julija. priredbe narodnih pesmi prav tako za mešani zbor. Koncertiral bo celotni zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča, podrobni spored ubjavimo jutri. Opozarjamo pa, da so vstopnice v predprodaji v knjigarni Kautman v Št. Vidu nad Lj. Šentvidčane, okoličane, pa tudi Lubljančane vabimo na koncert Glasbene Matice v St. Vid. 1 Predrzen vlom v trgovino, V sredo jc med dopoldanskim odmorom neznan vlomilec z izredno predrznostjo vlomil v trgovino v Tavčarjevi ulici. Ker železni zastor pred vrati ni bil spuščen, je s ponarejenim ključem odklenil vrata in stopil v prazno trgovino. Prebrskal je vse predale v trgovini in našel v zaklenjenem predalu, ki ga je prav tako odprl s ponarejenim ključem, sveženj bankovcev. Pustil je vse drugo in se zadovoljil s papirnatim denarjem, ki ga je bilo za 15.000 dinarjev. Ko je po kosilu prišel trgovec v trgovino, je takoj zapazil sledove in ugotovil, kaj je odnesel vlomilec. Policija je uvedla preiskavo. 1 Kdo je v Ljubljani in okolici, ki ne ve, da bodo Trnovčani drevi na kresni večer proslavili farnega patrona Janeza Krstnika s tem, da bo ob 20 koncert godbe »Sloge«, nato kres z umetnim ognjem in spuščanjem raket. Kres, ki ga drevi zažgejo Trnovčani je uvod k tridnevni prireditvi Prosvetnega društva Trnovo. Kresu sledi v soboto 24. junija ob 20 veseloigra s petjem »Rodoljub iz Amerike« s sodelovanjem godbe »Sloge«. V nedeljo ob pol 16 bo telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka po telovadbi pa sledi velika žegnanjska veselica s pestrim sporedom. Vabimo vse Ljubljančane in tudi okoličane, da pohite drevi, v so,boto in nedeljo v Trnovo. 1 Pes je prevrnil kolesarja. 35 letnega ključavničarja Josipa Udovča iz Ljubljane, Kavarniška ulica, je včeraj popoldne pred cerkvijo sv. Petra napadel pes in ga prevrnil s kolesa. Pri padcu je ključavničar pobral precejšnje praske po rokah in obrazu. 1 Kolo je ukradel iz kleti stanovanja na Pru-lah št. 19 neznan tat. Moško kolo je sive barve in ima »Kavčičevo krmilo«. Kolo je vrednci 1000 dinarjev. odbor pa se vsako leto nanovo izvoli za eno tretjino. Letos ob zaključku triletnega poslovanja pa so izvolili popolnoma novo vodstvo z novim odborom. Kandidacijski odbor jo predložil sledeče novo vodstvo: predsednik inž. Šlajmar, prvi podpredsednik mag. ravnatelj Šubic, drugi podpredsednik ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina Ivan Gračner. V ta odbor so poslale svoje zaupnike naslednje članice: Olepševalno tujskoprometno društvo v Ptuju, zdravilišče Dobrna, SPD Celje, Združenje gostilničarskih podjetij Maribor, Olepševalno in tujskoprometno društvo Maribor, Avtoklub — sekcija Maribor, Touring-klub Maribor, SPD Slovenji Gradec, SPD Maribor, Tujskoprometno društvo Murska Sobota, tujskoprometna in olepševalna društva Gornja Grad, Ljutomer, Mozirje, Kotlje, Rimski vrelec, podružnica SPI) Mežica, podružnica SPD Slov. Bistrica, podružnica SPI) Slov. Konjice, zdravilišče Slatina-Radenci, Združenje gostilničarskih podjetij Celje, Zimsko-športna zveza Maribor, Celjska obrtna razstava, Društvo za ceste — sekcija Maribor, Tujskoprometno društvo Vitanje. V nadzornem odi>oru so inž, Oskar Fračar, mag. ravnatelj Franjo Robošek in mag. ravnatelj Miha Zavadlal. Preračuna Zveza ni mogla preložiti, ker nima rednih dohodkov ter je odvisna predvsem od raznih nepredvidenih dohodkov in subvencij. Zveza ponovno apelira na oblasti, da se jo primerno subvencionira, da bi mogla svojo misijo primemo vršiti. Članarina ostane ista kot lani. Pri slučajnostih je predlagal predsednik, naj upravni odbor predrugači pravila, ki so bila do sedaj nejasna, in naj se skliče vsako leto sestanek vseh članic pred začetkom sezone in po sezoni. Na prvem sestanku naj se določijo smernice, na drugem sestanku naj se jwda preračun. ni Smrtna nesreča v gozdu. Poročali smo žo o nesreči, ki je zadela 56 letnega posestnika Gregorja Spesa v Tinju na Pohorju. V gozdu je podiral drevje, pa je debela bukev padla nanj ter ga pritisnila čez trebuh. Spesa so j>ripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so pri operaciji ugotovili, da ima črevesje na neštetih krajih pretrgano. Poškodbe so bile tako usodne, da jim je včeraj podlegel. m Železničarska zadruga gradi štirinadstropno palačo. Kakor >je bilo že poroča no, je kupila Nabavljalna zadruga železničarekih uslužbencev v Cafovi ulici 5, poleg kina Union, večje stavbišče, na katerem bo zidala svojo lastno trgovsko in stanovanjsko stavbo. Zadruga je imela dosedaj 6voje poslovne lokale v tuji hiši. Prihodnji teden se bo že vršil na stavbišču komisionelni ogled, nato pa se bo pričelo z gradbo, ker so načrti že gotovi. Zadruga si bo postavila štirinadstropno palačo, v kateri bodo v pritličju trgovski lokali, v nadstropju pisarne, v ostalih nadstropjih pa stanovanje. m Obletnica imenovanja škofa dr. Tomažiča za ordinarija lavantinske škofije bo v torek 27. junija. Ob 8 bo v stolnici slovesna ponlifikalna sveta maša. m Sv. maša za izletnike je vsako nedeljo in praznik zjutraj ob 4.15 v frančiškanski baziliki, tako da lahko dobijo po maši šo vse za izlete v poštev prihajoče vlake. m Nevarno notranje poškodbo je dobil pri padcu š češnje 18 letni posestniški sin Stangler Stanko iz Poiiove. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Pomanjkanjo opeko v Mariboru povzroča velike skrbi stavbenikom, pa tudi tistim, ki bi radi zidali. Mariborske in okoliške opekarne so izvozile veliko opeke v Nemčijo, kjer je nastopilo pomanjkanje opeke, ker so tamošnje opekarne preobložene z državnimi naročili za gradnjo utrdb. Ker naše opekarne na to niso bile pripravi jene ter so pozimi izdelale opeko samo za domače [K>trebe, jo začelo pri nas že spomladi primanjkovati, poleg tega pa se je tudi podražila, kar je zopet velika ovira za gradbeno delavnost. Zaradi ugodne konjunkture se pripravlja v mariborski okolici cela vrsta novih opekarn. m Matura na drž. klasični gimnaziji v Mariboru. Na podlagi uspehov pri pismenem višjem tečajnem izpitu, ki se je vršil od 12. do 14. ju-nija, je bilo 15 pripravnikov, med temi 0 pripravnic oproščenih ustnega izpita, 1 pripravnica pa je bila odklonjena za eno leto. Oproščeni so bili: Barle Lilijana, Brezovšek Marija, Klasinc Marija, Kovačec Vlasta, Ladra Anton, Ločičnik Vladimir, Mlakar Franc, Perne Metka iz n razreda; iz b razreda: Heric Stanko, Kikelj Jaroslav, Krepfl Ivan Novak Anion Šniigoc Franc, Štibler šlpfn-nija,' Vesenjak Jožef. — Ustni izpit so je vršil od 16. do 21. junija pod predsedstvom ravnatelja Martina Mastnaka. Izpit Jo napravilo 82 priprav« nikov, med temi 2 pripravnici: Bredčak Ksenija, Cigiit Štefan, Cugmas Janez, Čeh Jožef, Dimnik Maks, Dobrodel Stanko, Domik Franc, Flie Dra-golin, Iršič Ivan, Jurkovič Vojmir, Klugler Bernard, Kurzmann Erili, Leskovar Leopold, Luskar Franc, Lužnik Ivan, Marinič Julijana, Marion Lju-botnir, Marotti Miroslav, Marovt Stanko, Rogl Dušan, Ropaš Rudolf, Smerdu Rudolf. Stare Karel, Šanda Borut, Šeruga Tomaž, Vegi Koloman, Zimic Alojz, Žagar Alojz; prlvatisli: Bratuš Marijan, Knez Rudolf. Logar Alojz, Magd i č Anton. Popravni izpit v avgustu ima 5 pripravnikov. m Razstava risb in ročnih del bo na drž. nepopolni realni gimnaziji na Zrimjskega trgu (II. nadstr.) v soboto 24. in v nedeljo 25. t. ni. Starši in ljubitelji mladine vabljeni m Smrt v bodi in zapuščenosti. Na podstrešju hleva nekega posestnika v Špesovem selu so našli mrtvega 52 letnega tesarja Ivana Janeža iz Spod. Korene. Janeža je smrt odrešila trpljenja in bednega življenja. Zbolel je na jetiki ter se je nekaj časa zdravil v mariborski bolnišnici, iz katere pa so ga pred 14 dnevi odpustili. Ni imel nikogar, kjer bi našel zatočišče, pa se ga je usmilil omenjeni posestnik ter mu dovolil, da je prenočeval na hlevu. V noči pa 6e mu je ulila kri ter 6e jo zadušil. m Nižji tečajni izpit na klasični gimnaziji. Izpita je bilo o|>raščenili 24 pripravnikov, med njimi ena učenka; izpit je napravilo '18 pripravnikov, med njimi 12 učenk, popravni izpit v av« gustu pa imajo 4 pripravniki. m II. deška meščanska šola v Magdalenskem okraju priredi dne 23. in 24. t. m. razstavo šolskih izdelkov, ki bo odprta od 9 do 12 ter od 15 do 17. Vstopnine ni. m Vsi Dekliški krožki drevi ob 7 sestanek na Livadi! Celje c t Kocmur Marija. V Trnovljah pri Celju je umrla včeraj posestnica Kocmur Marija po daljšem trpljenju, katerega je prenašala z veliko vdanostjo. K večnemu počitku jo bodo položili jutri, v soboto, na vojniško pokopališče. Pokojna je bila dolgoletna naročnica našega lista. Naj v miru počiva. Svojcem naše iskreno sožaljel c Pogreba pokojne l'odrepškove Marije, ki so je smrtno ponesrečila pri padcu s češnje, se je udeležilo lepo število celjskega občinstva, zlasti članstva ZZD. Organizacija ZZ1) je zbrala tudi nekaj denarja, tako da je bila Podrepškova dostojno pokopana. c Tujskoprometno društvo za šmarsko-rogaški-kozjanaki okraj, ki je bil doslej skoraj popolnoma izključen od vsega propagandnega dela v naši banovini, bo v nedeljo, 25. junija, v Šmarju pri Jelšah ustanovljeno. Ustanovnega občnega zbora 6e bosta udeležila narodni poslanec gosp. dr. Anton Ogrizek in prof. gosp. dr. Pavel Strmšek, ki sta dala pobudo za ustanovitev tega prepotrebnega društva. Pripravljalni odbor je pripravil za ta dan propagandno vožnjo z avtobusom iz Celja preko Šmarja, Podčetrtku, Zagorskih Sel, Sv. gor, Pod-srede, Kozjega, Pilštanja, Planine, Jurkloštra in Rimskih Toplic v Celje. c Uotnik z odprlo jeliko v obupu skočil iz prvega nadstropja celjske bolnišnice in se ubil. V sredo zvečer se je dogodil v celjski bolnišnici primer, ki je zelo presunil bolnike in vso javnost. V celjski bolnišnici je ležal 36 letni posestniški sin Fulttut Jožko iz Hraniš pri Veliki lMrešici. Bolehal je na odprti tuberkulozi v grlu in v prsih ter bi čez nekaj dni že zapustil bolnišnico. Nedvomno bi, kakor smo zvedeli, čez nekaj dni žo umrl. Revež je bil popolnoma obupan in tudi duševno zmeden. V takem stanju se je pognal z okna I. nadstropja internega oddelka na dvorišče pred kuhinjo, kjer si je na peščenih tleh razbil čeljust in prebil lobanjo ter dobil notranje poškodbe, tako da je bil na mestu mrtev. Ubogega fanta so položili v mrtvašnico celjske bolnišnice. c Vlomilci nadaljujejo svoje delo. V noči od sredo na četrtek so so vlomilci prikradli na Krekovo cesto, 15 minut od Ocvirkove gostilne, kjer se je pred dnevi dogodil grozen dvojni roparski umor. Vlomljeno je bilo v trgovino Suše Olge na Krekovi cesti blizu Butajevega mostu. Vlomilec se jo prikradel z dvoriščne strani in izrezal šipo na oknu, ki vodi v umivalnico pri trgovini. Vrata je izrezal in prišel do zapaha, ki ga jo odstranil in vdrl v trgovino Tu je prebrskal vse. predale, kjer je iskal denar. Našel pu je le 100 din gotovine, ki jih je vzel, pustil pa je 25 parske in 50 parske kovance, četudi jih jo bilo precej. Ko ni bilo denarja, je pobasal za 3000 din boljšega tobaka in za okrog 3000 din manufakturnega in špecerijskega blaga. Trgovec Suša je slišal ropot, šel je pogledat, ker pa ni ničesar videl, je mislil, da prihaja la ropot od velikega avtomobilskega prometa po Krekovi cesti. c Vpis v rodovnik konjerejske organizacije v Petrovčah, ki je bila ustanovljena pred kratkim, bo 26. junija na sejmišču v Žalcu ob 8. zjutraj. Sprejemale se bodo plemenske kobile do 10 let starosti. Lastniki kobil naj prinesejo s seboj plemenske liste o izvoru živali. c Kuder Franc podlegel poškodbam. V poročilu o veliki železniški nesreči pri železniškem prelazu v Medlogu smo navedli, da sta bila Kuder in Oolavšek tako zelo ranjena, da je njuno stanje zelo resno ter da bosta težko ostala, pri življenju. Kuder je imel težke poškodbe na glavi, prsih, trebuhu, zlomljeno pa jo imel tudi desno roko in težke notranje poškodbe. Včeraj zjutraj je umrL Posestniku Golavšku gre pa že na bolje. c Vojaška godba v Celju dobi nove instrumente meseca julija. Tako smo zvedeli na mero-dajnih mestih. c Občni zbor okrajne mladinske JRZ bo v nedeljo, dne 25. junija, v Domu ob pol 9. dopoldne. Na njem bosta poročala podpredsednik Narodno skupščine g Alojzij Mihelčič o političnem položaju v državi, narodni jioslanec Smersu pa o delu in načrtih organizacije. Za vse odbornike okrajne MJRZ je udeležba obvezna, člani pa so vljudno vabljeni, da 6e občnega zbora udeleže polnošte-vilno. št. Vid pri Stični V št. Vidu nimamo urejenega kopališča. Sedaj je kopališč veliko. Po travnikih, po njivah stoji voda. Otroci se kopljejo, plavajo ali pa zbi-jejo splav in se vozijo z enega brega na drugega. Kmet pa tarna in zdihuje, kaj bomo jedli, kaj bomo dali živini? Na stotine voz sena je uničenih. Krompir so nekateri že dvakrat sadili nn isti njivi. Druga poplava je zopet uničila saditev. Na slotisoče škode je napravila povodenj. Občinska uprava je cenila škodo in prosila davčne oblasti, naj bi odpisale za letošnje leto davek oil poplavljenih parcel. Davčna oblast je pa letos mnenja, da so take poplave nekaj, kar se pogostokrat jioiiavlja. Zato so baje pri določitvi čistega donosa fiosameznih j>arcel upoštevali to okoliščino. To pa ni res. Zakaj pa stoje nekateri travniki, ki so večkrat vsaj deloma jx>d vodo, v prvem bonitetnem razredu? Vemo za večji travnik, knierpga je */» poplavljenega, in vendar je skoraj Vk travnika vpisanega v prvi bonitetni razred. Take krivice bi se morale odpravili. MARIBOR Občni zbor tujsko-prometne zveze Kako naj se uredi ljubljanski cestni promet KULTURNI OBZORNIK Igo Gruden: Dvanajsta ura Slovenska Matica v Ljubljani, 19.'!!), str. 96. Poleg Ingoličevega romana predstavlja leposlovje v letošnjih Matičnih knjigah zbirka pesmi Iga Grudna: Dvanajsta ura. Ni lo prva zbirka znanega pesnika. Poznamo ga iz erotičnih pesmi »Narcisa«, nabreklih iredentističnili i>oslanic in domoljubnih deklamovank v Primorskih pes-niih«, iz otroške zbirke Miška oscdlana in še od drugod. Tudi iz pesmi, v katerih se je skušal približati Bfezinovemu širokemu opisovanju mističnih videnj. Izšel je iz Župančiča pa tudi iz Gregorčiča, če hočete, iz starih realističnih pesnikov, ki so zapustili Grudnu v dediščino preprosto besedo in deklamatorsko odmaknjenost, pa tudi odvisnost od ozračja . od gesel, ki vise v zraku, in ki so glavna inspirucijska sila Grudna pesnika. Tako je dal povojnemu solipsizmu s svoji lili erotičnimi zapiski na jznačilnejši spomenik in ime z narcizmoni v ki ga obsega njegova prva zbirka, malo preveč gostobesedna, da bi bilo pravo pristno ljubezensko čustvo. Domoljubje in naša narodna nesreča s Primorjem mu je navdihnilo časovno pesmi, ki imajo še danes svoj velik zgodovinski pomen in so izmed redkih pesniških dokumentov tedanjega časa. In tako se je pozneje Gruden iskal v drugih vetrovih, dokler ga ni zajela moderna socialna težnja, v kateri je bolj kot kdajkoli prej našel svoj izraz. Toda v tem času je našel tudi sebe, ko ni slepo sledil geslom dobe, temveč se je ob njej samo in-spiriral tor dal dozdaj najbolj svoje pesmi v tej zbirki »Dvanajsta ura«, ki je plod zadnjih let, v katerih se je Gruden povzpel v prve vrste naših sodobnih pesnikov. Nekateri pesniki zadoščajo s svojim notranjim življenjem sam sebi, drugi se zadovolje s slikanjem pokrajine, akvarelov, s tihimi razpoloženji. Gruden pa je kot antena, napeta v svet, ki sprejema tmperaturo časa in dogodkov, jih lovi vase in jim da zveneti v sebi in iz sebe. Tako je tudi lo zbirko vklenil v razpoloženje sedanjega časa, kakor ga čuti tisli, ki se zanima za konstelacijo Evrope in nas samih, ki živimo v negibnem ozračju, v ulici brez vetra, v katerem pa človeški korak zasledujejo sestradane oči volka. Ko vohamo v zraku vihar, ki nas bo zajahal in že divja na Kitajskem in Španskem in čutimo, da je dvanajsta ura, da se človek zave svojega človečanstva: socialnega čustva in čustva bralstva vseli ljudi! Te misli je postavil v začetno in končno pesem, in ta čustva so tudi inspiracija večine njegovih tli objavljenih pesmi, razdeljenih v dva dela: Odsevi z brega in V vrtincih. Prvi del: Odsevi z brega je prišla do veljave njegova ljubezenska pesem, ki je erotična tudi lakrat, ko hoče bili socialna (Dekla Tereza, Pesmi natakarice Pepce) in hi vplivala včasih skoraj malce sentimentalno, da ni tako pristno Grurl-novska. Taka je tudi njegova ljubezen do živali (Grlice), ki preide na koncu že v preveliko mehkobo. Toda njegove izrazito ljubezenske pesmi, so samo odpoved in spomin, samo odsev ter no- si jo v sebi nekaj tragičnega, kakor je tragiki in bolest v času samem. Pesnik marcizma«, opaja-jočih čutov, se je umaknil v depresijo, v tihe pesmi, izmed kaierih so gotovo najboljše »Kam-niške elegije«. Vendar pa v vseli teh pesmih j>o-grešam neko jasnosti, prave urejenosti razmerij, ki se li. pr. v »Pesnikovi izpovedi« 05 pesem) čudno zapletajo med ljubezenskim zatrdilom in hotenim slovesom, in isto morda še drugje (Odgovor na pismo). V tem prvem delu niso tiste pesmi, ki dajejo največjo' ceno tej zbirki, so kljub močnemu čustvu vendar preveč odmaknjene od osrednjega ognja, preveč gledane z daljave in spomina, čutimo hlad, namesto direktnega žara. Pravo ceito in sodobno vrednost daje drugi del, ki nosi naslov: V vrtincu. Tu smo v vrtincih našega časa, na razpotju, kjer luč mrtvaško sveti, in smo sami kot po-grebci, kjer gledamo barake, obešence itd. Tu beremo lepo pesein o papagiijčku Kiki in peterih otrokih prijatelja Jože, elegijo V spomin Totnaža Bizilja, ki je v rodu s Prešernovo Andreju Smoletu, tu so spominski verzi prijatelju Šerkotu, dve pesmi, ki sta prav tako globoki pretresljivi iz-praševalki vesli sedanjemu času. In lake so tudi druge: Na vojaškem pokopališču, predvsem pa Preko vseh meja in Balada naših dni. Obup in rabelj sta z menoj kot rablja na straži nad človekovo vestjo: pošastno gre zakrivljen nad zemljo v oblakih mesec kot krvava sablja. To je osnovno razpoloženje našega časa, ki je dobilo svoj najnazornejši pesniški izraz v teh pesmih Iga Grudna »Dvanajsta ura«, katerih zadnje besede so: Do dna izpijmo le pogrebne čaše in za usodo novega sveta jih treščimo ob tla! To je snovna vsebina zbirke, ki pa itrja tudi svoj umetnostni problem: Grudnovo besedo in njegov verz, njegovo pesnjenje, ki pa ga ne moremo tu načenjati. Vidi se, da je izšel iz Zupančiča, to izpričuje njegovo realistično razumevanje |H>jmov, pa se približal v nekem oziru Gregorčiču in njegovemu prigodnemu pesnenju. Ni brez pomena Grudnova prigodnica ob odkritju Gregorčičevega spomenika, ki pravi o njeni, da najbolj otožno pel si med Slovenci, o vsem, kar žalostnega je na svetu ... povsod si gledal le človeka v bedi, odpiral mu srce, solze otiral... To velja tudi za Grudna, ker mu je notranje soroden, pa tudi v izrazu, v lepi izglajeni formi in tudi v notranjem gledanju na čustvo, katerega opazuje odmaknjen in v širokem opisu, ki kliče k deklamaciji. Komu se bo morda ta oblika zdela I k) ekspresionistični dobi, ki je prinesla v obliko proti ritem in notranjo podobo besede, premalo borbena in nova, toda sila doživetja v teh prigod-nicah je tako močna, da bo ta zbirka ostala kot trajno pesniško delo v našem slovstvu. td. gnezdo Tjencin Sveto pismo II. del Ljudska izdaja Pred dobrim letom je izšel prvi del svetega pisma v žepni obliki in ceneni izdaji, kar je omogočilo večini Slovencev za mal denar kupili knjigo knjig v najnovejšem slovenskem prevodu, odobrenem od škofijstva. Zdaj pa je izšel drugi dol Novega zakona, ki obsega Apostolsko liste in Razodetje v knjižici, obsegajoči 312 strani. Kakor prvi del, so tudi tega prevajali prof. dr. Fr. Je-re, dr. Gregor Pečjak ter vseuč. prof. dr. Andrej Snoj. Tako je prevod skupno delo filologa. stilista in hi bi i sta ter gotovo v vseh malenkostih odličen. Starejši prevodi so bili v marsičem potrebni popravka, toda v marsičem se je bilo Ireba držali tradicije: pričujoči prevod je upošteval vse lo. kakor tudi vsa najnovejša raziska-vanja znanstvenikov in tolmačev svetega pisma ter predstavlja gotovo zadnjo stopnjo razvoja bib-listike in slovenskega jezika. Kakor je znano, je katoličanom dovoljeno brati samo sveto pismo, kakor ga komentira sv. Cerkev, zato so nujno potrebne opombe pod črlo, ki so v tej žepni izdaji kolikor mogoče kratke, zgoščene in poljudne, vendar pa tako podane, da bo ludi najpreprostejši bralec lahko razumel, in sicer pravilno razumel, tudi najglobokejše misli svetega pisma. Posebno v tem drugem delu, kjer so težke misli sv. Pavla, zlasti pa skrivno razodetje sv. Janeza. Ta drugi del obsega poleg listov sv. Pavla in Skrivnega razodetja tudi tako imenovane »Katoliške liste«, ki so: list apostola Jakoba, dva lista apostola Petra, trije listi apostola Janeza ter listi apostola Juda. O vseh knjigah, ki so obsežene v tem delu, je napisan v uvodu kratek napotek o postanku listov in pomenu ter so lep literarno zgodovinski- napotek v branje od Boga navdahnjenih mislit Glavne prednosti te ljudske izdaje svetega pisma II. del so isle kakor v prvem delu: lep slovenski prevod, natančno po grškem originalu, ter kratke a stvarne opombe pod črto, ki pravilno usmerjajo bralca in hranijo čisti smisel svetih pisem. Prepričani smo, da se malokateri narod more ponašati s tako jezikovno dobro prevedenim in stvarno tako jasno razloženim prevodom svetega pisma. Namen te izdaje je, da se svelo pismo kar najbo1- razširi med slovenski narod. Zato je temu primerno tudi ccna izredno nizka. Kakor rečeno, ima knjiga 312 strani žepnega formata, velja pa v celo platno vezana 12 din. Dobita se pa tudi oba dela — I. in II. — vezana skupaj za 20 din, vezana v usnje in z zlato obrezo pa skupno 48 dinarjev, kar je vsekakor malo za (ako knjigo, ki je knjiga vseh knjig imenovana in najzve-stejši spremljevalec človeka in njegove življenjske noti. Tudi za drugi del kakor za prvi velja brez dvoma sodba, kakor je bila izrečena že ob izidu prvega dela: Svelo pismo novega zakona, kakor ga je izdal škofijski ordinariat v Ljubljani, je najcencjša slovenska knjiga! Zalo naj nikogar ne bo brez nje! Kupujte'sv. pismo in darujte ga svojim prijateljem -, lepšega darila si ni mogoče misliti! * Katalog Rtrnssniaverjovc galerije: I. Talijan-ske slikarske Školč. Zagreb 1930. Sir. 48. prilog 138 — Do sedaj je izšlo že 8 različnih katalo-eov te slavne Strossmayerjeve galerije slik v Zagrebu, toda vsi so več. ali manj nepopolni in nesodobni. Zadnji je izšel 1. 19*26, ko se je Galerija preuredila, toda že takrat ie izšel v taki obliki, da je bil mišljen samo prvoizorium. Takrat je tudi Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki je lastnica Galerije, sklenila, da se v doglednem času izda sistematično grajen in strokovno pojasnjen katalog, v katerem bi bile tudi vse reprodukcije opisanih del. To delo je bilo poverjeno dr. Tereyu, ki se je zato večkrat podal v Italijo ter na licu mesta študiral italijanske mojstre, ki predstavljajo eno največjih bogastev Strossniayerjeve Galerije. Toda 1. 1928 je ta priznani strokovnjak umrl. Akademija je zato poverila to delo prof. dr. Arturju Schnči-derju, ki se je lotil znova dela, preštudiral vso najnovejšo literaturo o italijanski renesančni in poznejši umetnosti ter tako pripravil na podlagi najnovejših rezultatov prvo knjigo kataloga, ki obsega vse umetnine v prvih šestih dvoranah Galerije ter so vsa posvečena italijanskim Slikarskim šolam. Tako so v Galeriji predstavniki umbrijsko florentinskih mojstrov XV. stol., tu so slikarji fra Angelica da Fiesole, Filippino Lip-pi, Rossi, beneški mojstri XV. stol. Bellini, Car-paccio, ferarrska šola XVI. stol. Solario, F. de Verona, Paolo VeroneSe, Medulič, Tintoretlo, Ja-copo Palma, st. Benkovič, ki ga štejejo kot An-drija Meduliča k beneški šoli, itd. itd., šole iz vseh stoletij italijanskih mest, katerim so dodane še miniature na dela posameznih mojstrov. Prava vrednost tega kataloga je sicer resda v komentarju, v opisu slik, še bolj pa v reprodukciji podob, ki so brez izjeme opisane v katalogu in vise v prvih šestih dvoranah v zagrebški Galeriji. Tako se, človek lahko že dodobra prej pripravi na obisk v galeriji, kjer bo enobarvne reprodukcijo kataloga lahko izpopolnil z živo barvo izvirnikov ter resnično v vsej globini doumel vse italijanske mojstre. Ko bo celolen katalog tudi za druge dvorane izšel, bo katalog Strossmayer-jeve galerije v resnici eden najpopolnejših. Slovenski učitelj, št. 5. — Vsebina: Pravi trenutek v vzgoji (po Pflielerju Pavel Slapar). — Jesenski načrt. — Iz metodke pevskega pouka na ljudski šoli (Avgust Clemente). — Moji uspehi in neuspehi v šoli (Ana Galetova). — Obisk na Angleškem (dr. V. Brumen). - Nasa narodna zavest, vzgoja in obramba (Etbin Boje). — Donesek k slovenski pedagoški kroniki za 1 1938 _ šolstvo in kulturni razvoj na Islandskem (Ema Deisinger). — Velikonočno zborovanje Slomškove družbe. — Povesti našega organizacijskega življenja. - Sadar Marija roj. pl. Kleinmajer (ko stopa v pokoj). — Poročila društvenih podružnic. - Pridobitve iz solskega prosvetnega dela V. Brumen). — bolstvo po svetu. Tehnika in gospodarstvo, št. 5—6. Vsebina: Filip Uratnik: O gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem šumskem gospodarstvu in lesni industriji v razdobju od 1. 1927—1937. — Adolf Vogelnik: Ugotovitev življenjskih stroškov slovenske delavske in meščanske družine. — Beno Plemelj: Gospodarstvo in promet. — L. Do-lar-Mantuani: Prispevek k karakterizaciji tal v južnem predelu mesta Ljubljane. — S. Lapajne: Nekaj misli k gradnji mostov v Mariboru. — Književna poročila. — Bibliografija. Zadnja knjiga, ki jo je napisal Gabriele d'Annunzio, je Solus ad šolam«. Izšla je po pesnikovi smrti, in sicer v marcu pri Sansoniju. Doletela jo je pa enaka usoda kot prejšnje d An-nunzieve knjige. Nadškof-kardinal iz Firenz jo je za svojo cerkveno pokrajino strogo prepovedal. Kot razlog navaja: je skoz in skoz nemoralna in ruši z roganjem nerazdružljive vezi krščanskega zakona. B. Ze 80 let stopa Tjencin od časa do ča6a na površje svetovnih novosti. Leta 1853. so ga obkrožili Teipingški prekucuhi. Čez 10 let nato 60 mesto zasedle angleško-francoske čete. Leta 1900 sq Tjencin zavzeli boksarji. Leta 1901. je bilo mestno obzidje porušeno na povelje generala Wal-derseeja. Leta 1931. 60 v Tjencinu iznova izbruhnile hude prekucije. Slednjič so ga 1. 1937, zasedli Japonci. In spet se njegovo ime blesti na prvih straneh vseh evropskih časopisov sveta. Vrata za v zaledje Zakaj so sc vsi osvajalci, generali, prekupčevalci, pustolovci, prekucuhi in začasne vlade zanimale 6pet in spet za to mesto? Najprej zaradi strateške važnosti. Tjencin stoji ob stiku dveh rek, Paiho in Hunho, in ima s tem v oblasti vso pokrajino Honan. Mesto je le 70 km oddaljeno od Pečilskcga zaliva in kdor ima ta mesto v rokah, lahko nadzira zvezo med zalivom in kitajskim zaledjem vprav zaradi prekopa, ki druži reki Paiho in Hunho z reko Jangce. Zlasti v vojnem času je to dejstvo jako odlo.čilno, ker morejo čete s pomočjo lahkih topniških čolnov, ki sc morejo peljati navzgor po Jangceju in prekopu, dosti laže slražiti rečno zvezo kot pa zvezo na kopnem. Saj na kopnem že zadošča nekaj odločnih mož, ki na neki posebni progi pokvarijo železniške tračnice, pa jc pokrajina Honan odrezana od 6veta! Neprijetna železniška proga Ze več let ne mine niti teden dni, ne da bi kitajske tolpe ne napadle in izropale vlaka med Tjencinom in šanghajskim zalivom. Večidel ljudi se torej noče več peljati po tej pro,gi in rajši potujejo 40 km daleč po vodi. Navzlic temu je postala negotova zveza po kopnem trd oreh za Japonce. Spočetka sa hoteli to odstraniti s tem, da so po vsej progi, po 50 m narazen, razpostavili oborožene straže, A to ni dosti zaleglo, saj 60 se vsaka noč napadi ponavljali. To je bržkone poglavitni in praktični vzrok za to, da hočejo zdaj japonski generali na vsak način dobiti Tjencin v svojo pest. Beli prijatelji Kitajcev Razmerje med vsiljivci in prebivalci evropskih in ameriških koncesij ni bilo nikdar prijateljsko. Lahkot bi celo dejali, da so Japonci storili vse, da bi 6e čim bolj nepravilno in 6urovo vedli. Po drugi strani pa so bili Kitajci v mestu s tisoč duhovnimi, gospodarskimi in verskimi vezmi spojeni s koncesijami. Bilo je jako do/sti krščanskih Kitajcev, ki so se ob preganjanju zatekli k belim misijonarjem. V sinbritskem kolegiju je bilo nešteto kitajskih dijakov, ki so se skrili za 6voje angleške profeso.rje, če so se sprli z Japonci. Bilo je mnogo raznih kitajskih trgovcev, ki jih je nova uprava oškodovala ali uničila, in ki 60 prišli k svojim prijateljem v koncesijah po pamoč in podporo. Tako torej ni čudno, da vidijo Japonci v Angležih in Francozih svoje sovražnike. Tu se razvija kitajska mladina K temu pridejo še drugi razlo,gi. Tjencin ni samo strateško važna točka, marveč je hkrati eno poglavitnih postojank duševnega kitajskega na- sprotovanja. V meslu in okolici je — reci in piši — 2200 višjih in nižjih šol, dalje še univerza Nankai, ki iz nje ze 20 let izhajajo vse vodilne glave kitajskega nacianalizma. Ti učenci slavnega vzgojitelja Čangsolina so se kot en mož strnili za maršalom Čangkajškom in tvorijo molčeč pa strumen odpor zoper japonsko zasedba. Prav tako je tudi tiencinško časopisje, ki mu predvsem pripadata »Takungpao«, najstarejši časopis sveta (ki je izšel 1. 900. po Kr.!) in pa »International United Press« v angleščini, ohranilo svojo hrbtenica. To je Japonce, seveda, na vso moč razjezilo. Borba za ugledi Po vsem tem človek lahko razume, zakaj se je general Kenji Doihara že koj spočetka vojne nastanil v Tjencinu. General je bil hkrati načelnik japonske ovaduške službe, Doihara je zdaj mrtev, teda mogočni propagandni stroj, ki ga je postavil v Tjencinu, deluje dalje. Ta hoče spraviti Francoze in Angleže ob ves ugled, taka da se ne bi te dve sili tu nikoli več moralno opomogli. Japonci bi radi svojim kitajskim žrtvam, režeč se, povedali: »Le poglejte, kakšni so ti vaši prijatelji! Mi jih lahko do golega slačima!« Resnica je pa, če ne bo Anglija nemudoma kaj ukrenila spričo poniževanja britskih državljanov na Daljnem Vzhodu, bo to zanjo tako usodno, kakar veliko izgubljenih bitk. V Parizu se je neka mlada dama oblekla v n a j -modernejšo (!) obleko, ki je prav taka kot pred 50 leti; krilo je do tal. S PO M T Zopet velik uspeh našega Kukuljeviča Na teniškem turnirju londonskega kluba »Oweens-klub« nastopa tudi naš igralec Kukulje-vič, ki je v tretji rundi naletel na znanega angleškega igralca Austina in katerega je po lepi igri odpravil v treh setih z rezultatom 6:4, 6:4, 6:41 Austin je bil na Wallis-Meyrsovi svetovni teniški lestvici na tretjem mestu in je veljal povsem ra-zumljva za favorita na tem turnirju. Zmaga našega odličnega igralca je presenetila vse angleške kroge in pohvale o njegovi igri se vrste v angleških listih v 6amih superlativih. V. Jungfrau štafeta so priredili Švicarij zadnjo nedeljo, katere se je udeležilo 19 mo.štev, od katerih je prišlo na cilj 17. Eno moštvo je sodelovalo izven konkurence, dočim je imel hokej klub Curih nesrečo, ker sc je pri predaji štafete iz aeroplana na ledenik na Jungfrau-jochu padel avio.n na ledenik. K sreči je bil pilot samo malo poškodovan, dočim 6e ni spremljevalcu prav nič zgodilo. Zmagal je »Ski Klub Wengen« v času 7:17.45, ki si je osvojil prehodnega srebrnega arla, darilo uredništva cu-riškega »Sport-a«. Prihodnja štafeta bo leta 1911. Ob tej priliki bi pripomnili, da je ta štafeta čisto drugačna, kakršnih smo pri nas vajeni. V tej štafet, ki gre čez drn in strn en čas na cesti, nekaj časa po prostem terenu in zopet v hrib in po snegu in končno tudi pa zraku, sodelujejo tekači, kolesarji, piloti, smučarji, motoristi, avtomobilisti in 6icer vsak s svojim instrumentom. Interesantno je tako tekmovanje in je njegova izvedba tudi zelo težka. Matti Jarvinen je vrgel kopje 74.12m Finski lahkoatleti so tudi zadnjo nedeljo postavili nekaj prav lepih rezultatov. Matti Jaervi-nen je zalučal kopje 74.12 m daleč, medtem, ko je prišel Nikkanen le na 70.86 m. Maeki jc tudi v Helsinki zmagal v teku na 5000 m v času 14:49 pred Pckurijem (14:49.2) in Salminenom (14:54.8). Na 1500 m ie zmagal Poljak Kusoczinski v času 3:54.4 pred Fincem Sarkama (3:54.6), Na 3000 m jc bil prvi Pispanen v času 8:30.6. Prvenstvo ameriških visokošolcev V Los Angclosu so imeli amerški visokošolci lahkoatletska prvenstva, pri katerih 60 bili doseženi prav lepi rezultati in sicer: 100 jardov Jcffrey 9.8 sek., 220 jardov Jcfrey 21.1 sek. 440 jardov Miller 47.5 sek., 880 jardov Woadruff 1:51.3 min., 120 jardov zapreke Wolcot 14.2 sck„ 220 jardov zapreke Wolcot 23 sek., krogla Hackney 17.09, kopje Peoples 67.22 m, disk Žagar 49.99 m, 6kok v daljavo Atchinson 7.55 m, skok v višino Wilson 1.98 m. Program za zimsko olimpijado bo razširjen Z odobritvijo mednarodnega olimpijskega odbora se bo program prihodnjih olimpijskih iger razširil. Gre namreč zato, da se prevzame v spored tudi hitrostno drsanje za ženske, ki bo prihodnje leto o priliki pelih zimskih olimpijskih iger že izveden. Na kakšnih progah bodo ženske tekmovale v Ga-Pa, bo odločil kongres mednarodne drsalne zveze, ki bo 22. iuniia v Amsterdamu. Celjski šport Tenis turnir v Celju, ki bi moral biti v ne-neljo v okviru olimpijskega dne, je bil zaradi deževnega vremena preložen, bo v isti namen prihodnjo nedeljo s pričetkom ob 8 zjutraj na igriščih SK Celja v mestnem parku. Na turnirju bodo nastopili vsi celjski igralci ter je za zmagovalca določena diploma olimpijskega odbora. Prvenstvena nogometna tekma med mladina-ma Celja in Maribora bo v nedeljo 25. t. ni. ob 18 na Glaziji. V borbi za prvenstvo LNP bodo nastopili najboljši mladinski igralci onih klubov, od katerih zmagovalec bo nato igral proti mladini Ljubljane. Za srečanje vlada že zdaj v Celju veliko zanimanje'. Tenis sekcija SK Celja vabi vse, ki imai;o veselje do igranja tenisa, da se prijavijo in vež-bajo na igriščih v mestnem parku. Z ustalitvijo vremena so igrišča zdaj urejena ter nudijo možnost igranja. Vsem, ki se interesirajo, predvsem začetnikom, sporočamo, da je stalno na razpolago učitelj. Mladino in odrasle vabimo, da se prijavijo polnoštevilno, saj je prijavnina zelo nizka. Atletska sekcija SK Celja poziva vse atlete, da se gotovo udeležijo treningov, ki bodo pod vodstvom trenerja g. Kleina v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na Glaziji. Ker bo 2. julija tekmovanje za državno prvenstvo, je dolžnost vseh, da se temeljito pripravijo. — Načelnik-. ZFO Izpiti za telovadni in športni znak Izpiti za telovadni in športni znak se nadaljujejo v nedeljo 25. 1. m. ob 8 zjutraj na Stadionu v Ljubljani. Kandidatje, ki so zadnjo nedeljo tekmovali za ta znak, naj pridejo v nedeljo spet na Stadion, da dokončajo tekmo S seboj morajo prinesti knjižico »Telovadni in športni znak«. Bralje iz oddaljenejših krajev bodo polagali omenjeni izpit v Mariboru ob priliki tabora (najbrž v soboto 1. julija dopoldne). Tekme v Mariboru Kakor kažejo prijave, bodo tudi mariborske tekme svojevrsten dogodek v naši organizaciji. Prijavilo se je veliko vrst za telovadne tekme in odbojko, lepo število atletov za lahko atletiko in plavanje ter mnogo posameznikov za orodne, iahkoatletske in plavalne tekme. Višek vsega tekmovanja bodo tvorile prvenstvene tekme v dvanajstero- in deseteroboju, kjer bodo naši mednarodni telovadci merili svoje sposobnosti. Najzanimivejše bo torej na praznik 29. t. in. popoldne, ko so na vrsti poljubne vaje. In tudi nalši lahkoatleti ne bodo zaostajali. Med njimi bo borba še zato izredno velika, ker se bo že v Mariboru odločilo, kilo nas bo v lahki atletiki zastopal na mednarodnih tekmah v Liegeu. Konjenica za Maribor Pozivamo vse dobre jahače, ki se udeležijo mariborskega tabora v kroju, da se prijavijo takoj za konjenico. Nekaj konj je že na razpolago. Oprema: Škornje z oslrogami in bele rokavice, drugo dobile v Mariboru. Skušnja za jahanje bo v soboto 1. julija ob 4 po|x>ldne v Mariboru. Konjeniki! Pošljite svoje prijave takoj pripravljalnemu odboru v Marihoru. Tudi tisti, ki imajo svoje konje in sedla bodo uvrščeni 'v konjenico. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Osservatore Romano To vatikansko glasilo je prineslo zgodovino kongresov Kristusa Kralja, ki je bila napisana in mu od|x>slana na izrecno željo, sporočeno nam iz Rima samega. Že dvakrat je list prinesel sliko o Ljubljani; pina udeležencev. Izredno zanimanje za kongres poleg panorame Ljubljane povečano sliko kongresnega znaka z velikimi črkami: »V Ljubljani bo od 25. do 30. julija mednarodni kongres za kraljestvo Kristusovo. Glej manifest slovesnega zbora vernikov in pogled na plemenito mesto, čigar odlična katoliška tradicija obeta srečen potek plemenite in grandiozne svetovne prireditve I« Grofica Zichy za kongres Tudi z Madžarskega se obeta precejšnja skupina uedeležncev. Izredno zanimanje za kongres pa kaže grofica Livija Klara Zichy, sestra nadškofa v Kaloczi, Julija grofa Zichyja. Pisala je nadškofu in mu priporočila, naj kongres podpira, kar je nadškof tudi obljubil. Poskrbela pa je tudi, da se po madžarskih samostanih veliko moli za kongres. Navodila za II. vajo za »Igro o kraljestvu božjem« na Stadionu 25. junija ob pol 4 popoldne 1. Druge vaje 6e morajo udeležiti vse organizacije, kongregacije in ustanove ter zavodi, ki eo, oziroma liodo danes in jutri še dobili posebno okrožnico. Odgovorni voditelji naj okrožnico temeljito premislijo in vso storijo, da bo njo zahtevani v čim večji meri ugodeno. 2. Na Stadion tnora^o priti vsi sodelujoči v svojih organizacijskih skupinah. Zaradi tega naj se zberejo prej kje v bližini Stadiona. Vhod na Stadion je z Vodovodne ceste. 3. Vsi oni, ki so se udeležili prve vaje dne 11. junija, naj prinesejo besedilo igre s seboj. 4. Vsi oni, ki jih je organiziral g. D. Petančič, zlasti voditelji, so najvljudneje vabljeni, da se te vaje udeležijo, v kolikor jim to dopuščajo denarna sredstva. — Vrhovni režiser. Vadite pesmi za »Igro o kraljestvu božjem«! Pri »Igri o kraljestvu božjemu pojejo igralci iin vsi gledalci sledečo pesem: »O Bog, v nebeški slavi«, »Pojte hritoje in doline«, »Kraljevo znamenje, križ stoji«, »Daj mi, Jezus, da žalujem«, »Milo Jezus prosk, »Jezus, vse tolažbe vir«, »Usmiljeni Jezus, ozri se name!«, »Dopolnjen je obljubo čas«, »Vi, oblaki ga rosite«, »Kristus, Kralj vseh večnih časov«, »Mogočno se dvigni nam spev iz srca« in »Povsod Boga«. Prosimo pevovodje in organ iste ter prečastito duhovščino po vsej Sloveniji, da takoj začno te pesmi vaditi z ljudstvom. V kolikor pesmi niso primerne sedanjemu delu cerkvenega leta (kakor n. pr. po3tne in adventne), naj'se ljudje zberejo posebej k pevskim vajam. — Vrhovni režiser. Po vintčarshem tabora Zahvala viničariev ter njihove zahteve •i Ljutomer, 20. junija. Viničarski tabor je za nami. Navzočnost voditelja Slovencev g. dr. Korošca in g. ministra Snoja, pozdravno pismo g. bana, pozdravi zastopnikov Kmečke zveze in okrožja Fantovskih odsekov ter izgovorjene besede in sklepi so mogočno odjeknili v naši javnosti. Nasprotniki so ostali razočarani. Še zjutraj pred taborom so računali, da bo g. dr. Korošec pustil viničarje na cedilu in se tabora ne l>o udeležil. Nekaj nemogočega se jim je zdelo, da bi se ponižal med viničarje. Bridko so se prevarali. Prišel je in so med viničarji počutil prav tako domačega, kakor povsod drugod. S svojo navzočnostjo je dokazal, da je res narodni voditelj, ki ima očetovsko srce za vse enako. Zato se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se nadalje našemu velikemu prijatelju g. ministru Snoju za njegove besede, g. nar. poslancu Kranjcu za njegovo krasno pridigo, katere vsebina se širi še dalje med naš^, liudstvo. Iskrena zahvala predsedniku DZ gosp. Kozamerniku za njegove izjave, s katerimi je dal dokaz, da nova uprava DZ res hoče, da B». prava delavska ustanova in ne samo privilegij izvoljenih... Zahvaljujemo se g. Pirihu, zastopniku ZZD, za njegove močne besede, v katerih je pokazal pot, po kateri naj hodi slovenski vi-ničar in delavec. Zahvaljujemo se g. banu za njegov pozdrav in izjavo, tov. Rozmanu za vodstvo tabora, g. dekanu Bratušeku in g. župniku Polaku za dobrohotno sodelovanje in naklonjenost, pevskemu društvu iz Razkrižja (Medmurje) za krasne pesmi, vsem dobrotnikom in prijateljem, ter vsem dragim nam viničarjem in delavcem, ki ste se tega tabora udeležili od blizu in daleč. Bog plačaj! , .. , Naše zahteve so obsežene v tehle resolucijah. ' Resolucije viničarsko-delavskega tabora v Jeruzalemu dne 18. junija 1939. 1. Strokovna zveza viničarjev — Zveze združenih delavcev — je krščanska stanovska organizacija viničariev. Podlaga njenemu delovanju so katoliška načela in delavske okrožnice pape-žgv« 2 Svoje člane navaja k vestnemu in poštenemu delu stanovskih dolžnosti, ter goji med njimi narodno zavest in skupnost. Zahteva enakopravnost z vsemi stanovi naroda v javnem življenju, ter hoče v plemeniti tekmi z ostalimi stanovi svoj stan dvigniti kakor v eksistenčnem, tako V kulturnem in nacionalnem oziru. 3. Viničarske žene se ob strani svojih moz pridružujemo celotnemu pokretu organizacije, po- SLEPEC 8 Detektivska povest ' »Zato, da se vas rešim — to bo boljša usoda Kt vas, nego ja zaslužite,« je rekla. Ob tej priložnosti se je prebudil v resničnost. »Ali je tisti človek mrtev?« je vprašal sepe-tftioč »Oh, da. Ampak, še hujše reči so kakor smrt, "VGflte f • Kinloch se je močno stresel. Menil je, da je « tem namignila na njegovo pomilovanja vredno moledovanje za usmiljenje, m skusal je biti ci- 1,l6e"'So? Radoveden sem, ali - ali tudi on tako misli?« Umolknil je in težko dihal. »To je torej zadeva za vešala, kaj.« »No, vi se boste izmuznili — razen če vas policija prime,« Je dejala. »Vidini, vse to je zaradi morilčeve varnosti Vi ste mislili, da sem videl človeka ki je štoru zločin, pa ste zaradi tega sodili, da bi bilo bol e da ne padem policiji v roke. Nerodna priča bi utegnil biti zoper tistega človeka! Potemtakem ste sklenili odložiti me ob cesti.« Molče ga je poslušala do konca. Potem pa je do kratkem odmoru rekla hladno: »Da v toliko imate korist od mojega zanima- niS V p ra v ^ z a r ad f F njene domneve, da Je ničvre-den človek, je bil Kinloch ogorčen. Prepričana je bite, da je njegov značaj slab in po vsem videzu ie zcoli slučaju pripisovala, da zločina ni bil iz vršil sam! S hladno jezo se je e težavo spravil ^Tvaše zanimanje za morilca mora biti zelo globoko« je odvrnil. »Kako e to, da ste se družili s tako hudobnim Človekom - ki ste povsem videzu na tako visoki stopnji moralnosti in se tom katere hočejo doseči zaščito svojega stanovskega jioslanstva, vzgojo družine. Zaradi tega zahtevamo, da se dosledno izvajajo določila uredbe viničarskega reda. Proti vsem onim, ki bi hoteli ta določila sabotirati, naj se uvedejo sankcije. 4. Pri izvrševanju svojega organizatoričnega dela odklanjamo vsako sodelovanje s protinarod-niin in briezverskim marksizmom ter obsojamo njegovo delovanje kot škodljivo za napredek de lavstva v vseh ozirih. 5. Zahtevamo, da se od strani predstavnikov državne oblasti ukrene vse potrebno za realizacijo upravičenih zahtev jugoslovanskega delavstva, ki so označene v resoluciji II. kongresa Jug. del. zveze z dne 6. in 7. maja t. 1. v Belgradu. 6. Da lian dravske banovine skupno z ban-skim svetom v najkrajšem času uzakoni spremembo uredbe viničarskega reda v smislu sporazuma, sklenjenega med zaslojiniki vinogradni-kav in^yirij|>,arjev na anketi dne 21. aprila t. 1. V Mariboru^' 7. Viničarji, kakor poljedelski delavci so za *pMmer^*0leKii, nezgotl, ^starosti in smrti brez vsake zakonite zaščite, kar naj se odpravi z uzakonitvijo socialnega zavarovanja za to delavstvo. To zavarovanje bi po § 6 zakona o zavarovanju delavcev moralo biti izvedeno že leta 1923. Zalo zahtevamo, da se brez odlašanja pristopi k rešitvi tega vprašanja, k čemer naj se pritegne tudi našo organizacijo. Ban dravske banovine naj se pooblasti, da to zavarovanje za viničarje uzakoni našim razmeram primerno. 8. Da se v vse občinske odbore viničarskih krajev in v banski svet delegirajo zastopniki našega stanu jk) svoji številčni moči za zaščito interesov viničarjev. 9. Da se razširi zakon o zaščiti delavcev tudi na viniuarje, predvsem: a) Zaščita in članstvo viničarskega stanu v Delavski zbornici, kjer naj ima viničarski stan svoji številčni moči primerno delegacijo. b) Za posredovanje dela in viničarskih služb naj se ustanovi krajevna borza dela v Ljutomeru. c) Na podlagi določil glede obratnih zaupnikov naj tudi viničarski stan voli svoje zaupnike za zaščito gospodarskih, kulturnih in socialnih interesov viničarjev. d) Delokrog inšpekcij dela naj sfe raztegne tudi na področje viničarjev. 10. Da se v naših pasivnih krajih severne Slovenije ustvarijo vsi pogoji za gospodarski napredek, predvsem naj se skrbi za obnovo vinogradov, in sicer na racionalnih podlagah, pri čemer naj se investira potreben kapital kmečkim Francoska križarka »Strasbourg«, ki ima zastavo spuščeno na pol droga v znak žalovanja za ponesrečeno podmornico »Phoenix«. tako zanimate za čisti sončni vzhod in nedolžne ptičice?« To jo je zadelo v živo. Slišal jo je, kako je os>!ro potegnila sapo vase. Zdaj pa, ko se Je avto ujiočasil v hladno drsanje, je iznenada spregovorila: »Navsezadnje sem imela dokaj sitnosti, da sem vas rešila aretacije in vam nemara rešila žitvljenje. Zakaj torej ne bi bila vesela misli, da življenje le ni tako brez vsake vrednosti, kakor se zdi?« »Odložite me tukaj,« je dejal Kinloch kratko. »Vaše pridiganje mi preseda.« Zavore so bile na mah na delu. Medtem ko je Kinloch tipal po kljuki pri vratih, se je ona sklonila naprej ter fcania prijela za kljuko, da so se duri široko odprle. Kinloch je zaštorkljal na cesto. »Sveta nebesa, hladna ženska ste,« je opomnil. »Koliko ste pa stari?« »Ne toliko, kolikor sem danes videti.« Stoječ tamkaj na cesti se je porogljivo smejal in pripravil svoj jioslovilini strel. Imel je že pripravljenega, pa zelo grdega, kakor je domneval. »Ce bi se zavedali tega, bi bili bržkone šli spat ter pustili svo avto v garaži: ni bilo treba, da ste me tako daleč peliali.< »Oh, Jane nič ne mara za to,« Je dejala ona. »Jane?« je ponovil Kinloch skrivnostno začuden. »Tako imenujem svoj mali avto. Preprosta Jane, kajti nobenih kodrčkov nima.« Zgovoren glas njene opazke in dejstvo, da je ta zadrževala njegov odgovor, s katerim jo je hotel ugnati, sta ga spet ujezila. »In ste vi tudi preprosti?« je rekel. Na to njegovo predrznost ni bilo slišati nobenega odgovora, razen da je stroj začel hitreje puhati. Kakor da je bil nejevoljen. Zavore so bile nato odstranjene ob ostrem rožljanju kovine nad primeži. tuzemskim vinogradnikom. S tem bodo dan! na eni strani večji pogoji za delo in zaslužek, na drugi strani pa se bo stabiliziralo gosjiodarstvo malega kmečkega vinogradnika. 11. Minister za socialno politiko naj dovoli popust za prevoz po železnici mlatičev-viničar-jev in njih zaslužka v zrnju, kateri odhajajo vsako leto na sezonsko delo mlatitve v razne dele savske banovine, da si zaslužijo zrnje za vsakdanji kruh, ki jim ga domača zemlja ne more dovolj dati. Predvsem velja to za ptujski, ljutomerski in mariborski okraj. 12. Omeji naj se zakonito zanemarjanje vinogradov, ki hočejo vinograde izrabiti in ne več obnoviti ter leži zemlja prazna, dočim na drugi strani nima delovno ljudstvo kruha. 13. Tukaj ob severni meji je lastništvo večine vinogradov v rokah tu- in predvsem inozemskega kapitala, ki ima odločilno vlogo eksistence viničarjev in tudi drugih stanov ter s svojim izkoriščanjem tega ljudstva ustvarja čedalje slabši položaj viničarjev. Kakor iz socialnega, tako iz nacionalnega ozira Je potrebno to izkoriščanje zakonito omejiti. 14. Zahtevamo, da se odstranijo vsi upravitelji in nastavljenci na vinogradniških posestvih, ki niso naše narodnosti ali njega ideologije, kakor tudi vsi tisti, ki uživajo poleg svojih služb še razne pokojnine. Izjavljamo, da bomo za dosego teh svojih izjav in zahtev zastavili vse svoje sile, da se izvršijo. Kamnik Veliko presenečenje pripravlja društvo »Kamnik« vsem Kamničanom in letoviščarjem sredi julija z velikansko prireditvijo na prostem, pri kateri se bo presenečeni gledalec nenadoma znašel v dobi slavnega Napoleona, Kamnik bo vnovič zaživel v romantičnih časih Ilirije, ko so se fantje skrivali po gorah, da bi se izognili težki vojaški službi silnega Bonaparteja, ko so francoski vojaki plenili in jiožigali po naših vaseh, ko je naš narod trpel in se boril in končno zmagal, ti težki trenutki naše zgodovine, trpljenje in zmaga naše krvi, bodo vnovič zaživeli pred nami, tako živo in resnično kot pred 130 leti. Težko življenje v neprestanem strahu pred zatiralci, napadi francoskih vojakov na vas, borbe naših fantov z njimi, globoka ljubezen mladega deklela do naroda, za katerega hoče žrtvovali svojo živ-ljensko srečo in končno propad Ilirije ter beg francoske vojske iz naših krajev, vse to vam bo v poletni noči prikazalo naše društvo »Kamnik«, kako in kaj, boste slišali v prihodnjih dneh. Kranj Zdravniki in nameščenci poslovalnice OUZD v Kranju so zbrali 450 din za socialni sklad Pr°"-tuberkulozne lige v Kranju namesto venca na grob pokojne gospe Pavle dr. Bezičeve. Novo kopališče v Straheči dolini pri Kranju je začelo graditi podjetje Karel Kavka iz Ljubljane. Podjetje hiti s temi gradbenimi doli, ker se zaveda, da bi se občinstvo rado kopalo ze letošnje leto v novem kopališču. Drevi ob pol 9. se bomo udeleiili zanimivega tekmovanja članov Fantovskega odseka v Kranju v dvorani Ljudskega doma. Pomerilo se bo sedem »Ce izvolite odmakniti svojo roko od vrat —« je rekla ledeno. . A držal jo Je še naprej na njih in mrko kimal proti n>jej, izkoristivši priložnost, ki mu je bila nazadnje dana. »Rad bi videl, da bi vedeli tole,« je rekel, »Jaz nisem nikoli videl človeka, ki je bil umorjen, niti tistega, ki — ki je izvršil zločin, zatorej ne bi mogel biti nikoli obremenilna priča zoper njega. , , , »To je neverjetno,« je dejala ženska hladno. »Nemogoče, razen če bi bili popolnoma slepi.« Povsem nemogoče,« je pritrdil on, »razen če bi bil popolnoma slep.« Več minut je minilo, preden Je »o razumela. Tedaj pa je stroj nehal teči, kakor da Ji je noga zdrsnila z akceleratorja. Sprevidel je, da ženska tokrat trdo upira pogled vanj. ' . . • »Slep,« je zanirmrala. »Oh — saj — saj — nt mogoče — ni mogoče I Tudi jaz sem morala biti slepa, da nisem tega videla.« Kinloch se je grobo zasmejal. ..... »Tudi ostrejši vid, kakor je vas, ni sinoc-i opazil tega, v tisti megli, ki je vzrok, da vsi grabite okoli sebe kakor slepci,« je dejal. A videti je bilo, da ga ženska m jioslusala. »Oh ljubi Bog, kaj mi je zdaj storiti? Kaj ml Je storiti?« je vzkliknila in pogled ji je obtičal na obrazu. Izoranem od skrbi, in na nevidečih očeh človeka na cesti. ... . u Kinloch je osupnil spričo očitnega strahu v njenem glasu. Na kakšen način je moglo to vplivati na načrte, ki si jih je bila prej glede njjoga napravila? Saj bi se morala zdaj čutiti varnejšo. V spomin si je poklical človeka v krznenem površniku Tisti je bil vesel, ko je odkril, da je on slep. Saj se je moral od olajšanja kar smejati spričo tega. Tako bi morala biti vesela tudi ona — vsfrj, kar je samo po sebi umevno, po lahni razburjenosti zaradi svoje nejiotrebne poti. Kako to, da ni ničesar rekla? Zakaj ni prišla z resnico na dan? kranjskih fantov v naslednjih panogah: obvezna prosta vaja za leto 1939, obvezjia vaja na drogu, bradlji, krogih in na konju z ročaji. Med posameznimi točkami bomo videli nekaj vrhunskih vaj, ki jih bo izvajal g. Franc Kermavner. Za najboljšega tekmovalca je določen lep pokal. Prostovoljni prispevki, ki se bodo nabrali la večer, so namenjeni za vožnjo revnejšim telovadcem na Mladinski tabor v Mariboru. Napačnega sla pretepla. Nad 30 krepkih udarcev je dobil v nedeljo zjutraj okrog druge ure brzojavni delavec Lovro Perne iz Kranja. Perne se je nič hudega sluteč peljal skozi vas Hrastje, ko sta ga napadla dva neznanca. Vrgla sla_ ga s kolesa in ga obdelovala po glavi in vsem životu. Ko sta mu zadala že čez 30 udarcev, mu je izmed napadalcev posvetil v obraz in dejal tovarišu: »Ni pravi, pusti ga pri miru.« Perne Je imel še toliko moči, da se je spravil pokonci in poiskal pri ljudeh pomoči. Zadevo preiskujejo kranjski orožniki. Litija Osebna novica. Diplomiral jc na filozofski fakulteti ljubljanske univerze domačin Čeledin Stane. Zavednemu katoliškemu fantu, ki je tudi odličen cerkveni pevec in prosvetni delavec — iskreno čestitamo. Brezobzirnost kolesarjev. Številni pešci, ki se poslužujejo občinske poti nad cerkvijo proti pokopališču in dalje proti Zaverstniku in Šmartnem, 6o stalno izpostavljeni skrajni predrznosti in neprevidnosti kolesarjev. Tako se je nek tak bici-kliet v torek zaletel nad Mrakovo hišo v Groznik Marijo iz Jastrebnika, ki se je adpravljala na litijski trg s košem jajc in drugim blagom, sam pa je odletel v velikem loku v več metrcw globoki jarek. Pogumni kolesar jo jc nato — v svojo veliko srečo — junaško popihal z malenkostnimi praskami in pokvarjenim kolesom, pusfeč ubogo ženico vso objokano z uničenim blagom, ki ga je hotela vnovčiti in si z izkupičkom nakupiti potrebnih stvari Predrznost kolesarjev je še tem večja, ker ni vožnja po tej poti samo prepovedana, temveč je tudi nevarna za kolesarje 6ame, ker je pot ozka in za vožnjo neprimerna. Da se tej kolesarski nadlogi napravi že enkrat konec je dolžnost pešcev, da vsakega, ki bi kolesaril po tej poti, naznani, kar itak ni težko, ker je vsako kolo opremljeno z evid. tablico. Občina pa naj opozorilne table prenovi, da bo potem V6ak izgovor kolesarjev nemogoč. Race z zlatom v želodcu Iz Šanghaja poročajo: V teh dneh so kmetje iz kitajske province Hunan v skrbeh zaradi zlata, ki ga imajo njih race v želodcu. Tu namreč žc ix pradavnih časov na poseben način pridobivajo zlato, a izpiranje zlata ne nese dosti. Zato je pa tu reja rac na »zlati podlagi«. Kmetje pustijo, da se jim race po/starajo, dokler je le mogoče, saj jim ni za njih pečenko, pač pa za želodec in črevesje. Notri 6e naberejo v teku let majcena zlata zrnca, ki jih ,race z vodo požirajo. Če torej kitajski kmet kako raco zakolje, dene želodec in čre-va skrbno na stran. Če je več račjega črevesja skupaj, tedaj ga da na razbeljeno ploščo, kjer se črevesje spremeni v pepel. Iz tega pepela pa se da precej zlata izprati. Saj bi bila novica o njegovi slepoti dobra okoliščina zanjo in tudi za —. Tedaj pa je njegovo uho ujelo nekakšen nepričakovan glas; slišati je bilo, kakor da se nekdo tiho joče. III. Ta notranji poraz je bil tako popoln in nepričakovan, da ;e Kinlocha osupnil. Ni ga mogel razumeti. To je bilo najmanj verjetno, kar bi bil mogel pričakovati od nje. Vse do tega trenutka je kazala tako hladno in odlično prepričanost, in kakor je sodil, takšno preračunljivo samoljuhje, da je bil prepričan, da Je bodisi nekakšna zakrknjena, srednje slara, težko preizkušena svelovnjaki-nja ali pa kalera izmed listih sodobnih mladih žensk, ki so brez kakršnega koli nadiha nežnosti, in to tudi do samih sebe. Mogoče je res trda, toda j)o vsem videzu ima tudi svo;e občulljivo mesto. Ko je Kinloch tako stal in molčal, čuteč se brez (Kuuoči spričo te zagate, ga je zvončkljanje nekega kolesarja opozorilo, da mu je treba delati. »Nekdo prihaja,« je rekel naglo. »Zberite se.« Nato je pokleknil ob kolesu in se obrnjen s hrbtom na cesto delal, kakor da opazuje nekakšno poškodbo pri pnevmatiki: menil je namreč, da bi bilo, v primeru, če se ženska ne bo mogla obvladati, dobro hlinitl, da ima kakršen koli vzrok za svojo žalost. Ko je bil za[>oslen s tem, je slišal mehko drsanje kolesa, ki je brzelo jx) peščeni poti mimo. Šele tedaj, ko je spet zaslišal zvonček, znamenje, da se je kolesar spustil na glavno ceslo, je Kinloch vstal. »Zijal jo v vas,« je zašepetala čez cesto. »Kdo pa je bil?« »Redar, podeželski redar na obhodu.« Kinlocha je čudno osupnilo, ko je videl, da je tako kmalu jx> snoč>njih dogodkih prišel v stik s policijo. Toda spretnost, ki jo jo j>okazal. da je odvrnil pozornost od sebe k tistemu, kar ie ooče-njal, mu je ugajala. Otroški kotifek. Pravljica iz gozda (7) Dolgo jih ni pustila na sonček rekoč, da je še prehladno; pa je vendar prišel dan, ko so Kukica, Zlatokljunček, Svedroperček in Žvrgolevfek smeli pogledati, kako je svet ustvarjen. Zleteli so na drobno vejico in začeli prepevati pesmico o pomladi, ljubezni in lepoti. (8) Toda mala Kukica ni znala zapeti tako lepo, kot so poli njeni, bratci. Pela je svoj enolični ku-ku ku-ku... Začudeni so jo pogledali, kaj dela strašna sestrica, ki je ne samo grda, temveč tudi neumna, da ne zna zapeli niti najnavadnejše pesmice. Pitana goveda in svinje in sicer: 145 pitanih svinj. 44 juncev, 16 junic, 3 voli. 2 kravi — bodo naprodaj po direktni pogodbi dne 27. junija t. 1. ob 11 dopoldne v Topolovcu. Za pogoje se obrnite na: Poljoprivredna uprava, Topolovac, Drž. dobra »Belje«, pošta Sisak: telefon Sisak 75. I Kupujte srečke J loterije rejcev malih živali! | Razprodaja nabožnih, pokrajinskih in umetniških slik od 9. do 30. junija 1939 v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne slike po neverjetno nizklb cenah. Kolesa v veliki izbiri najceneje dobite pri ,.TEHNIK" Josip Banjai LJubljana, MlkloSileva 20 Zaloga: tenis reketov, nogometnih žog in drugih športnih predmetov! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede sa računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe ucejo Potnik-avtovozaž z lastnim avtomobilom ■— iščo službo. Vozil bi tudi stalnega, dobro sltuira-nega zastopnika. Pismeno ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Fiksno ali provizija 903«/10020. Mladenič 33 let, samski, s srednješolsko izobrazbo, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z letnimi spričevali, išče službo sluge ali kaj sličnega, najraje v Celju Kumer Ferdo, Celje, Pečovnik 33. (b) Inženir kemije ki je bival 12 let v Parizu, poučuje francoščino. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Francoščina« 10.0S7. »jih i a Brivskega pomočnika takoj sprejme Lipuš Miro, črnuče 33. (b Preprosto dekle polteno, vajeno vsesa gospodinjskega dela, nekoliko šivanja na stroj in ki bi imelo veselje do trgovine, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.157. (b I Automofor i Poltovorni avto enotonskt Chevrolet, ena avtomatična tehtnica Flo-renz in brzoparilnik po zelo ugodni coni naprodaj. A. Pibernik, Laze v Tuhinju. (1 Mnli tovorni avtomobili TEMPO nosilnosti 750doHJC0kK. tri in štirikolesni, skromni v uporabi goriva in trpežni, soidealuo prevozno sredstvu za vsako podjetje. Informacije pri zastopstvu TEMPO-avtomobilov „LUSTRA" V. LAZNIK LJUBLJANA, Gosposvetska 8. mm Specijalna delavnica za previ janje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektroinatei ijal ter motorji za pogon in di-name za luč. Fr. PerčinKič eleklropodletle, ljubljena Gosposvetska c. 16. telelon, 23-71 Blago v komisijo sprejme podjeten trgovec. Garancija. - Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Ekonomist« 10.030. Umrla je KOCMUR MARIJA v Trnovljah pri Celju. Bila je dobra mati. — Pokopali jo bomo v soboto, dne 24. junija 1939 na pokopališču v Vojniku. Celje, dne 22. junija 1939. Žalujoči ostali. »SLOVENEC" na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! Obet Trajna ondulacija najcenejša pri »Polanc«, Kopitarjeva. - So govori tudi nemško. (r rmjM Košnjo trave blizu Sv. Križa prodam. Vprašati Sv. Petra cesta št. 34. (1 Orehova jedrca zdrava in lepa, po 20 din In orehe po fi din nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1 Prima hruške svežo, črešnje za vkuha-vanje, trde, debele, slive po 4 din kg, zaboji 45 kg franko prevoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1 KLEINDIENST & P0SCH MARIBOR, Aleksandrova «. 44 Za potovanje Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova c.13 Telefon 22-07. inrnni Trije rabljeni klavirji naprodaj v Glasbeni Matici. Podrobnosti se izvedo v pisarni. Vložiti pa je pismeno ponudbo. (g Kratek klavir lep, črn, križane strune, po ugodni ceni naprodaj. Ljubljana, Komenskcga ulica 26/11, (g Harmonij in angleški glasovir naprodaj. Brandl, Strossraajerje-va 5, Maribor. (1) Stavbne parcele od 600 m' ln več, blizu kolodvora D. M. v Polju, prodaja župnl urad D. M. v Polju. (p) Dvostanovanjsko hišo prodam zaradi odhoda. -Bernekerjeva 29, Zelena jama. (p Stavbno parcelo pri železniški postaji Brezovica pri Ljubljani takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8963, (p) Lepo srednje posestvo ob glavni cesti, četrt ure od trga Sv, Jurij, prodam. Zdolšek, Hruševec 21, Sv, Jurij pri Celju. (p) Stavbne parcele v Kranju na Primskovem (poleg tovarne Božič) ugodno naprodaj. Pojasnila daje Košnik Miha, Primskovo št. 39. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalee — Cesta 29. oktobra 6t 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš In vil. - Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. LETDUIŠČH Pozor, letoviščarji! V Podnartu v bližini postaje se takoj odda v novi vili lepa opremljena soba z 2 posteljama in vso postrežbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.036. (L IŠČEJO: Sobo za pisarno iščem. Po možnosti v bližini telefon. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Po možnosti center« št. 10.130. (s T W N motorji 200 ccm 250 ccm 350 ccm najpopolnejši motorji sedanjosti. TWN motorji se dobivajo v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu R. P R P I Č, ZAGREB VRllOVČKVA ULICA 13 Trgovci in mehaniki zahtevajte obširne in brezplačne cenike. TRIUMPH WERKE NURNBEBG A:G. bo za Vašo mladež novi K o d a K o v JUNIOR O 6x9 fotoaparat na sklop. 8 posnetkov na Kodak film 620. Precizna metalna konstrukcija, zapor za časovne in trenutne posnetke, jasne in ostre slike, naprava za snimanje s pankromatskimi filmi. KODAK Junior O Inserirajte v »Slovencu" I HOTEL lička no obali morlo v omlšalfshem zalivu. Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60'— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika hotela AlbanClC - AdtOIlCIC #ozor dame! Poletno volneno blago v vseh modnih barvah za kostume in komplete, najnovejše tkanine v svili in bombažu, ki se ne mečka, samo najlepši izbrani vzorci, za čas velesejma posebno znižane cene nudi tvrdka F. I. GORICAH, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Oglejte si zalogo v krasnih novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl po kratki in mučni bolezni gospod ANTON PREZELJ krojaški mojster previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 51. letu starosti. Pogreb bo v petek, dne 23. junija ob pol petih iz Drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dne 22. junija 1939. Žalujoči ostali. ODBOR SLOV. KAT. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA naznanja tužno vest, da je umrla naša zvesta članica Pavla dr. Bezičeva mr. ph. v Kranju. Ohranimo jo v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 22. junija 1939. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor GenŽiŽ