Samo najvežji sovražnik demokracije je zmožen onežašžati in poniževati partizansko borbo proti nacSfaiizmu, partizanske borce in partizanske uniforme. ■ m m m ■ ii m m m ■ ■ ■ Marko.ova vlada ~ težak udarec imperializmu— Ena Nemčija ali dve? — Kaj nam prinaša leto 1948? — V izzivanju ljudstva je policija dosledna — »Sindikalisti« s katerimi bi se hoteli industriici pogajati — Buj-ščina doživlja svoje prerojenje — Uspehi v Sloveniji v prvem letu petletke — Naša kulturna bilanca — Nova opera Sergeja Prokofjeva — Stiri novoletne —- Naš zimski sport — Kmetova’ec v januarju —- Vnetje srednjega ušesa — Film — Sah Križanke Kraška burja. 5 ■ Sovraštvo brez krinke odseva iz protipartizanske gonje ZVU Odkar je prišla naše ozemlje, ang loame riška okupacijska vojska in z njo vojaška uprava, se je za„ celo gospodarsko in politično življenje pri nas razvijati v pogojih vedno bolj zaostrujočega se priti-sl c a angloameriškega imperiar zrna na naše demokrat,čne sile, ki so po zmagi /> prot fašistični osvobo-d.lni vojni začele nastopali pot nadaljnjega razvijanju in utrjevanja demokratičnih pridobitev. Kako daleč bi domače demokratične sile n svojih naporih že iispe^ le, če bi ne nastopiti sedanji po-goji, je težko reči, ker bi na naš notranji razvoj vsekakor vplivalo mednarodno dogajanje. Vendar eno je gotovo: Tržaško ozemlje bi že danes predstavljalo eiléga izmed solidnih temeljev novega miru, predstavljalo bi primer, kako lah-Uto različni narodi žive v medsebojnem spoštovanju Ui slogi na istem ozemlju, če imajo le mož~ nosi, da sf sami urejujejo svoje odnose, kakor zahtevajo njihovi interesi. A ngloameriški imperializem s svojimi lokalnimi eksponenti pa se trudi doseči na Tržaškem ozemlju nekaj popolnoma nasprotnega. S prisotnostjo svoje vojske, z usta, noviivijo cele policijske armade in s popolnim odvzemom vsake izvršne moči resničnim ljudskim or-yanom, mu ni bilo težko ustvarjati pogoje za tak položaj na Tržaškem ozemlju, ki bi koristil njegovim ciljem. interesi angloameriškega imperializma zahtevajo, da na 'Tržaškem ozemlju ne sme vladati mir, da mora torej Tržaško ozemlje za vsako ceno predstavljati področje, kjer je zaradi notranje nesloge potrebna prisotnost tretjega «nepristranskega». In končno zahtevajo interesi angloameriškega imperializma, da ostane tržaško vprašanje odprlo in da tako predstavlja enega izmed vzrokov za zavlačevanje v nedogled dokončne povojne ured i l ve Evrope. V skladu s temi interesi je takoj . začela delovati angloamerička e o. jaška uprava in bilo bi popolnoma odveč še enkrat ponavljati vse nje_ no protidemokratično delovanje. Zadostuje samo ponovna icjotovi-iev, da niti policijski teror niti načrtno ‘oproščali j c vseh več ali ' manj potuhnjenih Ostankov fašizma pod okriljem raznih «strank» in njih bombna politika ni spravi, lo na kolena naše demokratične sim le, ampak je utrdilo in razširilo njihovo enotno organizacijo, okrepilo njih vrsta in dvignilo v njih ideološko in politično zgrajenost. (.e tako je bilo mogoče, da vse umetno pripravljene jirovokaei je-liviiiie policije 'in fašističnih band niso našla takega, odziva pri taboru demokratičnih sil 'Tržaškega ozemlja, kol so si ga želeli anglo. a m e riški imperialisti, • Pot priiiskohi takega razmija do^ godkov doma, pod. pritiskom svetovne javnosti in mednarodnega razvoja' Stvari v. očitno korist naprednih sil, sta bili Amerika in Ari-gitja celo prisiljeni sprejeti sklepe mirovnih pogodb, čeprav sla ' prej skušali storili vse, da bi ti sklepi čim manj prispevali k trajnemu miru. S 15. septembrom so bili tako potrjeni sklepi o ustanovitvi Tržaškega ozemlja. Sporazumno bi moral biti samo še imenovan guverner in v določenem času bi mo- rala okupacijske čete zapustili Tržaško ozemlje. Vse lo se seveda ne sklada z interesi angloameričke, ga imperializma in zato sla Ame-itka in Anglija ta korak naprej v meak'auodnem politične m življenju začeli lakoj neutralizirati. Istoča. suo sta preprečili sporazumno ime. novaiije guvernerja. najjtrej v b urnost nem svetu in potem med Italijo in J ngoslavijn, na 'Tržaškem ozemlju pa sla preko vojaške uprave sprožili serijo novih prOvokac j, ki so ravno po 15. septembru zavzele še večji obseg kot v preteklosti. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se je angloamerička vojaška uprava vrgla na demokratične s’te: s potrei jo; s svojimi imperialističnimi zakoni, z betndami najetih fati's tov, s tiskom in radijem. Otvo^ rila je vrsto novih procesov proti demokratičnim borcem in proti delavskim sindikalni m vodi teljem in istočasno ^dopušča .nekaznovano ^ zločinstvo fašističnih banditov, da '■ bi tako demoralizirata demokratlč. ne vrste, strla njihov discipliniran, toda odločen odpor in končno vpri- zorila kak dogodek takega obsega, (recimo medsebojni pokolj), ki bi služil angloumerišim imperialistom za prepotreben argument, da ostanejo im Tržaškem ozemlju še naprej s svojo vojsko in s svojo upravo. Zavedajoč se, da predstavlja pai\ tižanska tanim neizčrpen vir moči in vzgledov našemu demokral čne-inu gibanju, da so prav bivši parti, zani tudi danes na čelu vsega ljudskega gibanjff z. februarja 1945 pri Kanfanaru v Istri 9. marca 1945 pri.Žužemberku iz letala B 17 30. aprila 1945 pri Gornjem jezeru iz .letala B 24 Posameznih letalcev iz raznih letal rešeno B) Angleže: Na Kreti 1941 in v Afriki 1942 ujeti vojaki iz taborišč v Mariboru in okolici, na zgornjem Štajerskem in Koroškem nobegli in po partizanih rešeni 182. Po kapitulaciji Italije iz italijanskega ujetništva pobegli in reséni 172. , Iz ponesrečenih letal rešenih 29. (Podatki iz »Slovenskega zbornika«. Zbral Albert Kos.) rešeno 5 6 7 99 S 6 „ * 3 „ 10 5 „ 7 „ 10 „ 5 5 10 10 7 3 3 6 9 0 4 6 3 3 5 ” -W 9 9 9 \y .C- tf 3 . 3 11 4 10 11 62 NOVOLETNO VOŠČILO REAKCIONARNI INTERNACIONALI. — (UNITA’) PO ŠIROKEM SVETI T J KRONIKA « VIKTOR EMANUEL UL, »trikrat zmagoviti« bivši italijanski kralj, ki je uvenel v Italiji fašizem, je umrl v Egiptu tik preden so uveljavili novo italijansko re-lublikansko ustavo. Reakcionarni italijanski tisk mu poje posmrtne slavospeve. Objavili bodo Ema-nuelove spomine. * MIHAEL I (in zadnji) Hohen-zollern romunski se je na Silvestrovo odpovedal kroni, ker je monarhija ovira za razvoj demokracije, kot je sam izjavil. Odpotoval je v Svico, kjer se bo poročil z Ano Parma-Bourbon, Reakcija je razočarana, ker njene spletke niso uspele, da bi Mihael za časa svojega bivanja v Londonu pred mesecem dni obsodil romunsko vlado. Po odstopu kralja so proglasili romunsko ljudsko republiko. * ITALIJANSKA VLADA je odbila vse tri kandidate, ki jih je Jugoslavija predložila za tržaškega guvernerja. To zadržanje sovpada z obiskom bivšega angleškega ministra Edena v Rimu. Italijanska vlada je predložila dva Švicarja za guvernerja. Ker se obe vladi še nista sporazumeli o kandidatih, je Varnostni svet podaljšal rok za prijavo skupnih kandidatov, »pravda« je ostro obsodila angleško politiko o imenovanju guvernerja. * GRŠKA DEMOKRATIČNA VOjSKA je obkolila mesto Konico, zaradi česar kliče atenska vlada na pomoč ameriške čete, ki pa lahko stopijo v borbo samo s privoljenjem kongresa. Atenska vlada je postavila izven zakona komunistično partijo in ostale ljudske organizacije. Eden se je razgovarjal s Tsalda-risom verjetno zaradi povečanja angleške posadke v Grčiji. ' KITAJSKA LJUDSKA VOJ-Ì5KA je prodrla do Mukdena v Mandžuriji in v dolino reke Janjce, kar je tako vznemirilo kuo-mintangovo vlado, da je obiskal fronto sam generalisim Cangkaj-šek. Severne dežele so odrezane od ostale Kitajske; V tt mesecih je ljudska vojska onesposobila t.tSMO« Cangkajškovih vojakov. « FRANCOSKI DEMOKRISTJANI so na kongresu stranke načelno sprejeli zamisel »tretje sile«, kakor jo predlagajo socialisti. Glavni sklep kongresa je protikomunizem in omejitev pravic opozicijskih poslancev. Fubrer de Ganile je tako našel v Schumann svojega von Papena. « FRANCOSKA VLADA je sprejela diktatorske ukrepe, s katerimi je razpustila mnogo občinskih odborov, ki ji niso bili naklonjeni. Skupščina je v celoti odobrila Ma-yerjev finančni načrt, ki je zvišal med drugim tudi takse na bencin in na nočne lokale. Po hudi poletni snši je sedaj zadelo Francijo aajvečje neurje, kar jih je bito v stoletju: cele pokrajine so pod vodo, kar je povzročilo neprecenljivo škodo. » V ITALIJI so ustanovili Demokratično fronto dela, ki naj izve« ozkega strankarskega okvira zajame vse delovne množice za pridobitev gospodarsko-socialne enakopravnosti. Nitti je izdal ponoven poziv za ustanovitev »tretje sile«, to je politične sredine med demokristjani in socialkomunisti. 110.081 bančnih uslužbencev je začelo stavkati z novim letom. * ZDA nameravajo povečati število svojih mornarjev v Sredozemlju, Anglija pa svojo posadko ob Suezu od 70.800 vojakov na 91.000. ABD EL KRIM je bil izvoljen jta predsednika osvobodilnega otf-Jjora Severne Afrike, ki zahteva neodvisnost in odcepitev od Francije. V NEREDI V PALESTINI se razvijajo v pravo državljansko vojno, zidovski teroristi so pognali v zrak sedež arabskega odbora v Jafi Ukradli so tudi tajne angleške dokumente o politiki angleških oblasti na Srednjem vzhodu. * MARŠAL TITO se je razgovarjal z ameriškim poslanikom v Beogradu o gospodarskih vprašanjih. Markosova vlada GENERAL MARKOS Ustanovitev vlade svobodne Grčije v grških gorah pod predsedstvom generalu Markosa ne bi smela presenetiti ameriških vladnih krogov. Saj je ravno njihova TEŽAK UDAREC IMPERIALIZMU politika vmešavanja v notranje zadeve Grčije in njihovo izzivanje k državljanski vojni rodilo to vlado. Pojav demokratične Markosove vlade pomeni posredno neuspeh intervencionistične politike Wall Streeta z. udarcem, ki ga je preie-la atenska vlada. Razdraženi ameriški. monopolisti pa se ne kanijo sprijazniti s tem polomom. Tako se diplomatski krogi vsega sveta sprašujejo, če se ne bo v Grčiji ponovil primer španske državljan, ske voine, v kateri bi ZDA igrale vlogo, ki. sta jo imeli Hitlerjeva Nemčija in fašistična Italija v podpiranju Francovega fašizma. Sedaj lahko ugotovimo usodno zmoto, ki jo ie zagrešila OZN v grškem vprašanju. Za mirno rešitev grške zadeve je bila možna samo ena pot: OZN bi morala sprejeti nekdanji Markosov predlog, s katerim bi prišla v Grčijo posebna komisija » z nalogo, da nadzoruie sestavo vlade, ki bi resnično predstavljala ves grški narod.« Toda za večino OZN. ki je v ameriških rokih, je samo atenska inonarhofašistična vlada »reprezentativna.« To je tista, ki je odgovorna za državljansko voino. Preiskovalna komisija za Balkan, kafere ustanovitev je izsilil ameriški glasovalni stroj v OZN. ,e imela samo en cilj: z iskanjem obtežilnega materiala proti liud-skltn demokracijam naj bi že v naprej opravičila vse ukrepe, ki bi jih Američani sprejeli za reševanje atenske vlade iz dokončne-, ga poloma. Tako naj bi. ba’kahska [ komisija vzdrževala bajko o ame-j riškem »nevmešavanju«, po nono, I kot je svoj čas Društvo narodov I skrbelo za »nevmešavahje« v Španiji v korist Nemčije in Italije. Skratka, grškim protifašislom ru deiali: ali pristanete, da vas ino-narhofašisti pobijejo, ali pa boste povzročili ameriško 'oboroženo vmešavanje. General MarKos je odgovoril, kot je Dito potrebno. U-itanovil je demokratično grško vlado. Grškemu demokratičnemu gibanju nihče ne more očitati, dani te-: žilo za mirno ureditvijo notranie-I političnega živijcnia. Po vkoraka-| nju Angležev v Grčiio je prisl* ja-i nuarja 1045. do sporazuma v Var-! kazu, ki ie določil pcno’no anme-j-stijo za vse partizane in njihove družine ki so se borili proti mo-narhofašistom. Toda atenska vlada se ni držala sporazuma, .marveč je nemudoma začela s preganjanjem grških demokratov in je do danes izvršila smrtno kazen nad 619 rrr j doljubi, med katerimi ie bilo 34 žensk in 3 duhovniki. Danes je na »otokih gladu« interniranih 34.000 demokratov in 20.000 oficirjev in vojakov monarhofašistične .vojske, ki niso hoteli streljati na partizane. Najboli trpi pod fašističnim terorjem grška Makedonija. kjer vladne čete požigam vasi ter .sekalo glave zajetim partizanom in niihovhn simpatizerjem in jih izpostavljajo javnosti za »opomin.« Tako se je zopet uveljavil stari grški pregovor iz te v stoletjih izmučene pokrajine, ki pravi: »Bolje je biti cigan ali pa imeti čoln na; morju, kot pa hiša v Makedoniji.« Da bi uš o strahotam preganjanja, katerega glavni pobornik v 1,’saldarisovi vlaai je bji \mr n Zervas (grški Mihailovič), ie ore-' bivaistvò trumoma bežalo j gore ■n ustanavljalo prve edinice demokratične vojske. Vsi razumni ljudje so uvideli, da Tsaldarisova diktatura vodi naravnost v državljansko vojno, Zato se tudi v opoziciji niso zbirali samo pristaši levice in republikanci marveč tudi velik del zmernega meščanstva in liberalna stranka starega Sofulisa. Vsi so si bili edini v tem, da je potrebna Grčiji demokratična vlada najširše koncentracije, ki edina lahko vzonstavi mir v deželi. Toda lanski spomladanski Tru- Ena Nemčija ali chre? K matu l>,f jtoiei't’I mčscc dn!. od_ ki morala OZN usta. noviti svoj fond za obnovo v vojni opustošenih držav, ki bi ga sestavljali prispevki’ ZDA in drugih držav ter hi tako finansirali spio. lovščini do konca in da bi bila odločena igrati v Grčiji karto pra. ve vojne, potem ko je igrala na državljansko vajno. Mogoče uvi-devajo člani Trumanovega »možganskega trusta,« da so se ZDA uštele in podcenjevale odpor grškega ljudstva. O tem je značilno pisanje angleškega poluradnega »Timesa.« ki svetuje Američanom previdnost in po skrbni analizi operacij grške demokratične vojske prihaja do dveh naslednjih zaključkov: Prvič: politični in vojaški napori atenske vlade niso, mogli ukrotiti partizanskega gibanja.' marveč so ga samo utrdili z novim pristopom, grških množic. Drugič: partizanski voditelji so še iz časov nemške zasedbe izboljšali po’itič-no taktiko in izpopolnili mobilno vojskovanje! »Tako so še utrdili, — pravi »Times — zasedbo grških predelov Epira, Tesali je in zapadne Makedonije. Pridobili so si velik prostor za manevriranje in o-: mogočih ustanovitev političnih u-sianov na osvobojenem Ozemlju.« Številčno razmerje obeh voiijjo-člh se strani pa ni odločilno, gaj po' cenitvi'atenske vlade šteje demokratična vojska samo 15 do 20.000 vojakov, medtem ko je mo-narhofašističnih čet desetkrat več. Ameriška vlada je torej podcenje. vala borbeno moč demokratične vojske. Podobna zmota v podcenjevanju ljudskih sii je pripeljala ameriško vlado do trdih un izkušeni na Kitajskem. Mogoče pa ZDA le ne bodo' hotele, da postane zanje Grčija druga Kitajska? stajanju. Vedno bolj se vsiljuje prepričanje, dg je človeštvo prišlo na važno križišče in da je odločitev usmeritve že davno padla, ne da bi se je vsi zavedali. Leta 1948. bo še tistim odprlo oči, ki šo do sedaj še stali ob strani. Izključeno pa je, da bi leto 1948. prineslo vojno. Ce bodo kje kaki spopadi, bodo ostali lokalizirani. Tako nam predstavlja novo leto »Neues Evropa«: Kdor bo Živel, bo videl! Sicer moramo pristaviti, da se s to prognozo v glavnem strinjajo ameriški instituti za preučevanje javnega mnenja na čelu z Gallupom. Nobena teh ustanov ne verjame v svetovno katastrofo. Hkrati so pa tudi ameriški instituti ugotovili, da se povprečen ameriški državljan vedno manj ogreva za finančno pomoč Evropi. Trdijo naslednje: »Investicije, ki jih vlagamo v Evropo, se ne bodo izplačale«. Dolarski krivi preroki Poleg prognostikov pa seveda'nastopajo številni astrologi in kozmo-biologi tudi astropolitiki imenovani, ki skušajo iz zvezd prerokovati bodočnost. Ze samo dejstvo, da se je samo IG odst. takih prerokb za leto 1947 uresničilo, nam dovolj zgovorno priča o neresnosti podobnih preroških sistemov. V tem so se zlasti odlikovali ameriški in francoski kozmobiologi odnosno a-stroiogi. Naj navedemo samo nekaj cvetk iz njihovih napovedi za leto 1947, ki se niso uresničile. Ameriški a-strolog D. Power je napovedal, da bo tretja svetovna vojna izbruhni- šnj petletni načrt. Prvenstvo pri pomoči hi jmclg tiste države, ki so največ trpele zaradi osn : h sil. in to samo na osnovi zaslug in potreb brez ozira na politično in družbeno ureditev. Pogoji za prejem krc. dicov ne sinejo kršiti neodvisnosti koristnikov. Fond hi izkoriščali sa. mo v miroljubne namene in ne za oboroževanje. Wallace zahteva tudi mednarodno nadzorstvo nad Porurjem, da hi HENRY WALLACE mogli izkoristiti njegova bogastva za obnovo Evrope in zajamčiti, da Nemčija ne bo mogla več ogrožat? svetovnega miru. Novi kandidat sc je odločno izrekel proti Marshallo_ venni načrtu, ki pomeni vmešavanje ZDA v socialne, gospodarske ju politične zadeve držav, ki preje, majo pomoč. Wallaccov nastop prihaja oh ugodnem trenutku, ko obe tradicionalni stranki, demokratska in republikanska, zagovarjata isto zunanjo politiko skladno s Trumanovo doktrino. Hkrati pa daje Wallaceu adut razpoloženje povprečnega Američana, k; z zaskrb. Ijcnostjo zasleduje pustolovske zaplete ameriške politike v notra. nje zadeve tujih držav in vlaganje ogromnih vsot v inozemstvu, kakor jih predvideva Marshallov načrt. Zato ni čudno, če je mnogo Amc_ ričanov z navdušenjem pozdravilo la najkasneje junija 1947 in da bo do avgusta vsa Amerika popolnoma uničena. Podobno je predvidel tudi astrolog H. Williams. Astrologinja Gab Christel, svetovalka abesinskega cesarja, je napovedala, da bo Francija postala leta 1947 vodilna velesila in da bo njena moč večja kot kdaj koli prej. Nina Recci je napovedala izredno dobro letino v zapadni Evropi za leto 1947. Namesto tega pa sta mraz in suša pobrali skoro ves pridelek. Drugj številni astrologi so napovedali za 1. 1947. smrt vodilnih državnikov, ki so pa še danes živi! Toda zdi se malo verjetno, da bi samo zvezde navdihovale take premile nesreč. Tu tečejo dolarji, ki vplivajo na astrologe, da vidijo samo bele zvezde! Tudi zvezdoslovci se torej delijo na dva tabora. Mnogo jih je v službi vojnih hujskačev in s svojimi črnimi napovedmi skušajo povečati vojno psihozo, ki naj bi pripravila človeštvo, da se vida načrtom velekapitala za vojne podvige Toda ti preroki zasledujejo pri 'svojem delu tudi neposredne dobičke, ko skušajo na osnovi svojih napovedi ustanavljati nenavadna trgovska podjetja. Zanimivo bi bilo na primer vedeti, koliko denarja je prejel tisti astrolog, kj. je napovedal leta 1946. nov vesoljni potop za bližnjo bodočnost. 2e v decembru istega leta '•••.* namreč v 'Ameriki objavili načrt o zgraditvi »Noetove barke 1947«, kjer bo imel rezervirano svoje mesto v primeru ponovnega potopa vsakdo, k; že sedaj plača določeno vsoto dolarjev. Podjetje je tako dobro prcevitali. da so drugi »business-men« začeli •• po predhodni propagandi astrologov — z gradnjo »barke« na kopnem. Usta- Wallaccovo odločitev. Njegovo kandidaturo pri predsedniških volitvah' je zahtevalo 100.000 volivcev jz države Illinois in 200.000 volivcev iz Kalifornije. Podprle so jo tudi ugledne politične osebnosti. Wallaccova kandidatura je moč. no omajala upanje Trumana, da bi bil ponovno izvoljen za predsed. nlka ZDA. OO-letni Wallace je bil od leta 1940 do 1944 podpredsednik ZDA. Pri volitvah leta 1944. pa se je moral lìoosewelt ločiti od njega in postaviti na ju-ilisk desne, ga krila demokratske stranke Trii. mana, ki je prevzel predsedstvo ob smrt; svojega predsednika. ANGLOSAŠKA POTUHA FRANCU Izvršitev smrtne obsodbe nad protifašističnimi španskimi borci Avgustom Zoroem, Numon in drugimi je povzročila veliko ogorčenje v demokratični javnosti vsega sveta, zlasti pa v sosednji Franciji, kjer se je številnim protestom ti. ska in društev pridružila še pro. testna resolucija skupščine. Značilno je, da so smrtno obsodbo izvršili ravno na dan, ko so javili iz ZDA, da nameravajo ameriški finančni krogi razširiti Mar. shallov načrt tudi na Francovo Španijo. Nekoliko dni prej je Bevili odklonil vsako posredovanje pri Francu za pomilostitev. Francov režim, ki se je začel majati zaradi partizanskega gibanja in obsodbe, ki jo jo izrekla proti njemu OZN, je dobil novih spodbud zaradi prijateljskega zadržanja Anglosasov. Le — ii namreč vedno bolj prevzemajo v Španiji dediščino Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije pri podpiranju Francovega fašizma. Toda kljub temu demokratična Španija ne kloni preti Francovim terorjem. Prav te dni je javila radijska postaja španskega odporniškega gibanja vest o oboroženih spopadili med partizani in Francovo civilno gardo na ulicah Madri, da in Malage. Franco je celo odstavil poveljnika civilne garde Viro, na, ker mu ni uspelo, da bi organiziral fronto proti vedno večjim partizanskim silam v Astutiji. novili so mesto Utopia-Eureka, ki naj bi bilo žarno pred atomskimi bombami. K-.iiko naivnežev je najelo hišo ali vsaj stanovanje »v mestu, ki bo preživelo bodočo vojno«, priča dejstvo, da deluje v Utopia. Eurekj poleg drugih ustanov colo univerza. Zaradi uspeha teh podjetij rastejo podobne ustanove v Ameriki kot gobe po dežju, tako da predvidevajo v letu 1948 pravo »komercializacijo« vojne psihoze ali kakor drugi to imenujejo: prostovoljni davek na norce! Vojni hujskač Težko je staro mačko odvaditi, da ne bi več lovila miši. Ce za koga vetja ta rek, potem jc prav gotovo točen v primeru Wiustona Churchilla, »leaderja opozicija Nj. Churchilla, nteaderja opozicije Nj. Veličanstva« in vodje konservativne stranke. Stvarno se ta stari »tory« ne more otresti svojih navad! Vse življenje je napenjal svoje sile, da ohrani pridobitve privilegiranega razreda. V ta namen ni zbiral sredstev in načinov, kakor tudi ni okleval pri odstranjevanju morebitnih zaprek. Za mistra CburcUilta niti ni bilo važno, če so njegove metode bile nasprotne z osnovnimi načeli demokracije: Politični pri- tisk, ultimat, oboroženo vmešavanje, zaščitni pas, vohunstvo, diverzije — vse to so bila sredstva za dosego končnega cilja. Mister Churchill je bil za časa vojne kot stari prebrisan maček prisiljen, da skrije svoje kremplje. Toda v globini svoje duše je ostal isti stari nasprotnik vsega napred- t nega in resnično demokratičnega. In res, čim je vojna končala, se' ! je pojavil stari Churchill. Zc v predvoiivni kampanji je začel z razbijanjem sodelovanja med tremi zmagovitimi velesilami. In potem je prišlo vse ostalo: govor v Fultonu, atomska politika itd. Danes je mister Churchill zelo zadovoljen, Učakal je plodove svojih vztrajnih naporov in lahko u-živa, da je skalil dobre odnose med SZ in angloameriškimi vladajočimi krogi. Pri tem mu je pomagal mister Bevin, katerega politika močno diši po »torijevščini«. Zato ga pa Churchill ne ovira v spodnji zbornici. Vendar nekaj Churchill ni pričakoval. Ni predvideval, da bo Višinski tako naglo odkril zaveso na odru mednarodnih hujskačev. To je bil težek udarec za Churchilla in njegove prijatelje Dulleva, Van-denberga, Harrimana, Lovcta in ostalo druščino, ki seje strup in bombe v Grčiji, Palestini, Indoki-tajski, Indoneziji. in st*ečan|e s Petrom Kako je Churchill pa vojni pokazal svoje pravo lice, ki ga je med vojno skrbno zakrival, najbolj zgovorno priča naslednji dogodek, o katerem so poročali an- . gleški novinarji. Pri poroki angleške prestolona-slednice Elizabeie je bil tudi bivši kralj Peter. In kakor kronisti beležijo, je ime! Peter tako beden in klavern izraz, da so ga »hudobni diplomatski jeziki« krstili za Davida Coppertielda (revež iz Dic-censovega romana). Znano je, da se je I. 1)44 Peter upiral priznanju maršala Tita, ki so ga že prej velesile priznale kot zavezniškega vojskovodjo. Da je tudi Peter storil isto,, ie poskrbel Churchill skladno s sklepi velikih treh. Ko je pa sedaj Churchill zagledal potrtega Petra v cerkvi, te je hliuil, kot da ga peče vest. Ne da bi se zmenil za ceremonijal, se je ob zgražanju duhovščine poklonil pred Davidom CopperlleMom in glasno dejal: »Veličanstvo, odpustite mi! Leta 1944. sem zgrešil. Vi, Veličanstvo, ste takrat gledali pravilno.« McarkoscMm omajal Trumana 4 TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA Q BANČNI URADNIKI že v«5 dni stavkajo, ker delojalci nočejo ustreči zahtevam po zvišanju plač. s MED ARETIRANCI, člani šovinističnega krožka ,Oberdan’ je tudi znani kolovodja teroristov An-drea Castro, Sfr' » ZNANI komik CECCHELIN je tudi prišel pred proces. Tudi on je obdolžen sokrivde za smrt raznih fašistov ob koncu vojne. (Vse to, da bi bila komedija o fojbah popolnejša, kajti znana je preteklost tega neznačajnega »antifa-šistag). * »TOSCANO«, parnik Tržaškega Lloyda so popravili in lepo prenovili Ladja je odplula v Južno Afriko. * MILE SO BILE OBSODBE v »premogovem procesu«. Največja obsodba se glasi na 2 leti in 2 meseca, zapora in 4400 lir globe. Pri celi stvari učinkujejo smešno obsodbe poleg zapora — na 1596 lir, če mislimo, da je šlo pri tem ■za »zaslužke«, ki so šli v milijone. Več obdolžencev pa je bilo tudi oproščenih. 4= »BELI VLAK«, V Bohinj organizira ZDTV; prijave v krožkih. * CIVILNEGA POLICISTA Piščanca, ki je pri Saležu prekoračil taejo, so jugoslovanske oblasti vrnile. * CENZURA OKUPACIJSKIH OBLASTI je prepovedala natis plakata z nekaterimi odstavki iz razgovora predstavnika ZAM-a s članom Italijanske mladinske fronte in tajnikom mladinskega sveta C. G. I. L. tov. Freduzzijem, ki je bil delegat italijanske mladine na ustanovnem kongresu ZA M Tržaškega ozemlja. * MONARHOFASISTI so priredili v soboto v cerkvi Sv. Antona Novega celo cerimonijo za pokojnim bivšim italijanskim kraljem. Seveda ni manjkalo zastavic s florom. * ZDRAVNIKA, ki ga imajo ljudje radi, dr. Cominardija v Miljah, namerava Bolniška blagajna odsloviti, da bo njegovo mesto zasedel — kot se po Miljah govori — nek ezul iz Istre. * »NE PRIKAZI SE VEC NE V MOJI TRGOVINI IN NE NA KORZU!« Tako je odgnal g. Glešič, lastnik papirniške trgovine bivšega partizana in interniranca, ki se je po zdravljenju v bolnici vrnil na delo in zahteval, da ga sprejme na delo kot mu je obljubil. Posredovati so morali Enotni sindikati. Sicer pa omenjeni gospod sploh rad odpušča ljudi, ki so včlanjeni V Enotnih sindikatih, da sprejme namesto njih v službo ezule. 3 KROŽEK »OBERDAN«, leglo Šovinističnih teroristov, ki ga je policija zaprla v zvezi z aretacijami ob napadih z bombami, bo spet odprt. Jasno, šovinističnim zločincem se ne sme goditi »krivical. 3 NA IGRALSKI SOLI SNG V Trstu bodo sprejemni izpiti v nedeljo 11 L 194* v ulici S. Vito 17 ob 1* uri. * ZIMA je bila doslej v Trstu kaj mila in smo imeli kar pomladno vreme. Sedaj pa je začelo polagoma deževati. * KONCERT priredi v petek v dvorani Kina ob morju Center ljudske prosvete Prav tani se še vedno predvaja sovjetski film »Glinka«. V izzivanju ljudstva je policija dosledna Lep dan je bil ?.adnjo nedeljo. Skoraj pomladansko sonce že samo dovoli zgovorno vabi človeka ven iz mesta. Za take nedelje img o-penski tramvaj premalo voz. To nedeljo pa je še bilo napovedano predkongresno zborovanje partizanov na Opčinah. 2e takoj po kosilu so se začele zgrinjati skupine prihajajočih od vseh strani. Tramvaj jih je dovažaj, kolikor jih je mogel, dol od Obeliska so prihajale trume tistih, ki so prihajali peš, polne so bile ceste s Proseka, z Bazovice, pa še ona z Repentabora. Napolnila se je dvorana Prosvetnega doma in vse dvorišče. Toda ljudi je bilo še več. Vsa ta množica je bila skrajno disciplinirana, nihče ni niti sanjal p tem, da bi povzročil, nerede. A to ni moglo v račun tistih, katerih naloga je, da povzročajo na tem ozemlju nerede, če ni nikogar, ki bi v demokratske množice zagnal kako boinbo, to je slavne civilne policije. Policaji so se z.ačeli zaganjati v mirne ljudi. Kar na lepem jim ni bilo več prav, da tisti, ki niso dobili prostora v Prosvetnem domu, stoje na cesti. Z znano surovostjo so začeli množice razganjati in pri tem so jim spet odlično »lužili njihovi rnangànéli. Dovče-rajšnji črnosrajčniki-fašisti, danes »amo preuniformirani, so se z naslado znašali nad ljudmi, o katerih vedo, da so bili njih sovražniki vče- SKUPINE SO SE OD,OBELISKA NAVZDOL PROTI OPČINAM UVRSTILE V SPRF.VOĐ. raj, ko so služili fašizmu, kakor jih mora demokratsko ljudstvo sovražiti danes, ko z nespremenjeno miselnostjo služijo podobnemu gospodarju. Prava naslada z,a te v modro preoblečene fašiste pa je bila. ko se je nekdo že zvečer spomnil, da je treba aretirati partizane, ker so v uniformah. In tedaj so privreli v dvorano, kjer je bil ob tej uri že ples, in z zadovoljstvom pobeglega zločinca, ki se hoče nad svojim kaznovalcem maščevati, so začeli (oviti partizane v uniformah. Razumemo zadoščenje teh policajev, ki so jim partizanske uniforme boleč spomin na dobo, ko so se oni teh uniform silno bali. In danes lahko tak nacifašistični sluga partizana v uniformi aretira! To je nagrada vojaške uprave temu slugi za njegovo vneto službovanje novemu gospodarju. Vojaška uprava namreč potrebuje nerede na Trža. ■ škem ozemlju in policija jih vestno pripravlja. Lep gospodar in ■ lep sluga. SINDIKALISTI s katerimi bi se hoteli industrije! pogajati Ko so Enotni sindikati sestavili svoj predlog za povišanje mezd. so industrijci po svoji Zvezi odgovorili, da se o tein sploh ne nameravajo razgovarjati, češ da ne morejo povišati mezd niti za eentezim, ker delavci dovolj zaslužijo. Te dni pa se jè"v nekenr tukajšnjem po. poldnevniku, ki služi • Delavski zbornici za sindikalno glasilo, kapitalistom za obrambo njih interesov, šovinistom za propagando in reakciji sploh za sredstvo borbe proti vsemu, kar je demokratskega V Trstu in po svetu, v tem listu torej se, je. oglasil s člankom veliki »sindikalist« Elio Ceppi, ki je povedal, da je. Delavska zbornica tista, ki se v resnici bori za delavske interese. Tudi ona je namreč sestavila predlog o povišanju mezd in po tem predlogu so njene zahteve višje kot zahteve Enotnih 'sindikatov — torej ji je blagostanje delavca bolj pri srcu kot Enotnim sindikatom. Človek bi bil res nekoliko presenečen, če bi tu ne bilo nekega drugega, večjega presenečenja. Z Enotnimi sindikati torej, ki zahtevajo manj, se Zveza industrij-cev noče pogajati, z Delavsko zbor-rico, ki zahteva več, bi se pa pogajala- Tu nekaj ni more biti v redu — in res ni. Ce pogledamo, kaj je stvarnega pri vsej zadevi, tedaj vidimo, da so Enotni sindikati glede na mezde izhajali s stališča, da delavec z današnjo plačo krije le 60 odst. življenjskih «stroškov iz h 1939. Dvigniti je treba torej mezde na isto višino zmožnosti kritja stroškov za življenjske potrebščine kot v letu 1939. Delavska zbornica je pa osnovala svoj predlog na tem, da je zvišala sicer osnovno plačo, tako da se draginjske doklade znižajo in Sovraštvo brez krinke iNadaljevavje s 1. strani.) Ker niso mogli Indi s pomočjo civilne policije vprizoriti nobenega incidenta ob zborovanju partizanov na Opčinah, so pod pretvezo, da je prepovedano nositi partizansko uniformo, zaprli 29 partizanov, s satanskim namenom, da jih spravijo v uniformah pred sodišče. — Dočakali smo tako • neverjetno Stopnjo sovražnosti nekdanjih voj. ulh zaveznikov do naših partizanov, ki so med vojno doprinesli najvišje žrtve za zmago skupnega orožja. Dočakali smo, da sp sedaj bivši vojni zavezniki poslužujejo partizanskih uniform, ki so sveti, nje za vsakega demokratičnega človeka in posebno še za nas Slo. Vence, da izpeljejo svoj podel na- men pred vojaškim sodiščem so. diti našo partizansko borbo kot zločin. Dočakali smo. da istočasno, ko tako pljujejo na našo junaško partizansko gibanje, ponovno odpirajo leglo fašizma v ffrstv, šovinistični krožek Oberdan, iz katerega so še pred dvema nedeljama metali bombe na partizanski sprevod. — — — — —Tržaške demokratične organiza. el j e bodo poskrbele, da bo ves svet zvedel, kaj se dogaja v Trstu pod vojaško upravo angloameriških okupacijskih sil, da bodo demo. kratična ljudstva po vsem svetu zvedela, kdo predstavlja danes no. vi fašizem in v kakih pogojih se tržaške demokratične množice borijo proti njemu. en že globalnj. prejemki ostanejo isti. O normativnih zahtevah v predlogu Delavske zbornice pa ni govora. . Enotni sindikati so postavili zahtevo, da naj pfipada enakemu delu enaka plača. Odpraviti je treba krivico, da ima ženska, če opravlja enako delo kot moški (in ki ga v kakem, primeru morda opravlja celo bolje kot moški), manjšo plačo samo zato, ker je ženska. — Tu je že ena točka, zaradi katere bi se industrijci raje dogovarjali z Delavsko zbornico; tam te točke ni. Potem zahtevajo Enotni sindikati zaščito in vzgojo vajencev, pa tudi povečanje števila vajencev. Zg vse to se Delavska zbornica ne meni. Nadalje je zahteva Enotnih sindikatov štirideseturni tednik in pa odprava nadur. Znano je, da je bilo v zadnjem času odpuščenih večje število delavcev, ki njih delo sedaj opravijo preostali delavci. Z odpustom nekega števila delavcev ubije podjetnik več muh z enim udarcem. V preostalih delavcih bo omajal delavsko razredno zaved- POLICIJA BREZOBZIRNO PREGANJA MIRNO OBČINSTVO ZANE S CESTE, PARTI- nost. ker bodo z nadurami nekoliko več zaslužili, po drugi strani jih bo pa bolj podvrgel svoji volji, ko jih bo držal v strahu, da lahko sledi tudi njihova odpustitev. Z manjšimi stroški kot prej bo pa vendar opravljeno isto delo. Vse take stvari pa Delavske zbornice ne zanimajo in zato je razumljivo, da bi bila industrijcenr mnogo bolj prijeten partner. Toda ali. more biti lak partner v razgo- vorih res zagovornik interesov delavstva? Z večnim preprečevanjem enotnega nastopa vsega delavskega razreda Je Delavska zbornica že dostikrat dokazala, da ji gre za neke druge interese in ne interese delavcev. Pri vsem tem nam je jasno, da tudi tokrat ni moglo biti drugače: prijatelji že. najdejo drug drugega. Zato Zveza industrijcev ne mara Enotnih sindikatov ampak Delavsko zbornico. V.: Duobr začijetek, Miče . . .! M.; Tude tijebe, Vane.. .! Duobr zečijetek jen use nrbulše kr se sam paželiš. V.: Zdrouja, Miče.,.! Samo zdrou-ja, Buh dej guaste . . .! Drugo taku ne vela neč na ten svete .. .! Ce ne buo kej ze teve mlade . .. M.: Ja, še je kej, še, Vane, tude zi-jenes na ten svete — če drugo ne — truošt, Vanek, de buo hlete bulše . .,! V.: Se truošten jest vre trko let, Miče, ale juo dobrute le ne viden . . .! M.: Use buo, Vane! Samo patrpe! V.: Patrplenje, de je buažja mast, pravej.ua, Miče, samo gorje me je ke se muore sez nju mazet. , , M.: Ne zrajte, ne, Vane . . . Samo, de grije naprej , , . Se prehitro buo u kraje! V.: Kaj? Al te je zečijelo vre kej uopaminet? M.: Mene? Heeej,, sen še ku lu-ger jest___! Pej ti., V.: Ja, de me nijebe taku zmijeren trgalo no zbadalo, zdej te, zdej ten, — be prašo kaj vela — Trst, Miče!? M.: Samo hitro, Vane, dukltr ne pride Governator ...! V.: Al buo res hmalen pršo? Prmej-duše, de sen vre žabo zanj.. .! M.: Kaj te ni neč tuoj radio pa-vedo...? Sej, de ga taku zvesto pa-slušeš, sen čeu, še be! ku se učaseh — London ...?! V,: Sen paslušo! Ale znaš, de te .......-jv.....r."';........;........ prou pa pravice paven, me se je teku zamijero, de bel me se ni mogo..,! M.: Pej zakaj, Vane...? V.: Zetu, ke juo nima ane duabre besede za teve naše — ne ze Jugo-sloujua, ne ze Rusjua . .. M.: Pa gaspadarjeh, Vane . . .! Znaš, de duobr hlapec, se gaspadarje ne buo zeroijero . . .! Buo use nerijedo zajn, še . . . V.: Kašne gaspadarje. praveš? Kaj ni tu slavenske radio . . .? Sej šraja no puaje pa naše . . .!? M.: Je slavenske, Vane . . ., ale gaspadarje, njegove, suo — Leate, tu zestuope! V.: Aaa, ne vijerjen, Miče . . .! Sej ga ni dnjeva, de b’ ne urezale še: partezanske naše, no slavenske narodne ... Ja, jeno še ruske, Miče, take lepe, de jeh je prou an pijacer paslušet, no! M.: Tu je use za — rečamo, Vane! Je zetu, de s listen u lo veš drugo,. ; V.: Ciješ riječ, de suo kur ime ke luovejua tiče na peščade. Miče? M.: Sture kuont, Vane, prou teku je! Zakaj, Vane, nane duabro znajua kaj mi rade paslušamua ... Zetu nen, Vane, ane špilajua jen pej glih ne-sprutne pravejua ,.. Samo, de te bel inšempijerajua jen lepu oudtržejua uod našeh ... Anga, pa anen, Vane ., Kešen se le uobeska .. ; V.: Ma te ni ku viječno špikanje, kr je neke cajta, Miče . , nečko: Ko- MIČE muniste tu . , ,, kumuniste uno, teku, de juo ni na svete pregrehe, de b’ ne komuniste jemele prsto umes . ..! M.: No, viš, de je (eku kur praven jest . . .1 Se ze tuo kontereneua u Lon-done doužijua Ruse, čiješ, de suo nane krive, da je šla u teš. .. Taku te, videš, še puale pa noticijeh, usakua še pasi jebe špegijerajua zdej, de jen prou muoreš vijervet, Vane . . , V.: Kaj? De suo komuniste prou pa usen svete ,. .? M.: Ma ne, Vane! Cijen riječ: tu, kr nen uane zebivajua u glave . . . V.: Teku jest tu zestuopen. Miče: De suo komuniste pa usen svete rez-širjene. . ., de b’ jeh rade usega kriu-Je . . . jen, de se jeh strešno bajijua . .! M.: Bajijua se, Vane, bajijua, de be ne ljudstvo pa svete du kraja spregli-jedalo, zetu, viš, juo nimajua lepe besede za teve naše ... V.: Ma ben gespuda Mršala ga hua* lejua jen jemenavajua magare pa tri-kret na dan... No tega Blrncsa, no Curčela, te jeh šacajua ku Bttguve, Miče...! M.: Take ke suo zijenjeh, Vane ..,, take čestijua no hualejua...! V.: Nej jeh le čestijua, nej...! Ale mene suo se, Miče, teku zcraijerle zdej, tije zadnje cajte teve uod radia, de ke be ne blo zel našeh pesme, no Ujeti uod teatra ke taku lepit jegra-jua — be jeh, Vane, nekuole ne po-slušo — nej buo le slavenske radio,» rallGoosr ZVU Fašistično gnezdo bodo zopet odprli Ni treba, da bi bil človek posebno premeten, da ve, odkod so tisti, ki v Trstu mečejo bombe. Ne mislimo toliko, odkod so doma kakor kje se zbirajo, kje se sestavljajo načrti za napade in katerim krogom pripadajo ljudje, ki dajejo potrebna navodila. Vse to je v Trstu znano. In vendar se ničesar ne stori, da bi se terorizem uničil. Kolikokrat smo že pisali o milih obsodbah tistih, ki so jih zasačili vprav ko so metali bombe. Po napadu na množico, ki se je vračala s partizanskega zborovanja pri Sv. Alojziju v nedeljo dne 21. decembra, so aretirali nekaj ljudi, in zaprli krožek »Guglielmo Oberdan« na vogalu ulice Ginnastica in Rossetti, torej zelo blizu mesta, kjer je padla prva bomba, ki je ranila tudi urednika »Primorskega dnevnika«. Kaj je dognala, tega policija cosiej ni objavila. Pač pa je te dni sporočila, da je aretirala še nekaj »cvetk« iz tega krožita, a nekaj od teh, ki so bili prej aretirani, je pa že izpustila. Se več — nekateri »zaupanja vredni ljudje« so dobili nalogo, da uredijo vse potrebne formalnosti za dovoljenje, da se slavni krožek obnovi. (Nekaj pa je čudno: skoraj ves čas, ko je. bil krožek zaprt — baje zapečaten —, je na balkonu visela zastava, ki jr prve dni po zapečatenju ni bilo.) Krožek se bo torej obnovil. Razkropljeni teroristi bodo zopet imeli svoje zbirališče. Mar mislite, da bi zopet odprli kak demokratski kulturni krožek? Ali se spominjate, kakšna usoda je zadela krožek »Rinaldi«, in to na obtožbe, ki so bile privlečene za lase? V njegove prostore se je vselila policija — tega je že več kot poldrugo leto — in jih »ne rftore« izprazniti, dasi je ljudstvo to že tolikokrat zahtevalo. Krožek »Oberdan« pa naj deluje naprej v svojih prostorih — to hoče oblast sama. Kajti oblast sama tudi hoče, da se vsem zločinskim, terori-stom nič hudega ne pripeti, ker so — kot smo tudi že ponovno povedali — ti teroristi potrebni, da ima kdo pretvezo, češ da vzdržuje na tem ozemlju red. To je pač taktika vseh kolonialnih gospodovalcev. Ko tukajšnja oblast noče in noče temeljito kaznovati teroristov in noče razkriti tistih, ki jih pošiljajo na atentate, se nam vsiljuje vprašanje: Kdo je večji zločinec, ail tisti, ki je v množico zagnal bombo, ali tisti, ki mu je dal to bombo v roke in mu velel, kam naj jo vrže, da bo dobil nagrado, ali pa tisti, ki je obadva prejšnja videl in opazoval pri njunih pripravah, pa ui niti s prstom mignil, da bi zločinske naklepe preprečil. Mar se vam zdi odgovor težak? Bujščina doživlja svoje Stožčast breci in pod njim daleč v nedogled živa skala, iz zemlje same izrastlu, kot bi se priroda kruto poigrala sama s seboj. Najbolj trdo srce bi ganilo, če je v njem le ostalo trohice poštenja. Na vrhu brega kamenita gmota hišic, stisnjenih skupaj tako tesno, kot bi se nečesa strašno bale, kot bi v svoji plahosti zbežale pred nečem in se oklepale druga' druge. Nizka okenca brez nageljnov in zelenja, z napetimi vrvmi za sušenje perila. Veter ga ziblje in plapola z njim, l.:ot bi hotel reči: tudi tu Sg žit’!, čcorav težko. Tak je prvi pogled na Buje in tak vtis ti zarišejo v dušo. Kakor koli ti ga pozneje, nove, lepše slike raz-stirajo, se na koncu vseh prikaže znova prva, ki pronica skozi vse druge, da vidiš samo njo. Legenda pravi, da so bili Bujčani, tedaj ko so se še bavili s pastirstvom, nastanjeni v dolini. Med živino se je razpasla kuga, in da bi ubežali pred njo, so se naselili na hribu. »Tam gori če bit bolje«, so rekli v svojem hrvatskem jeziku, ker italijanskega takrat še niso poznali in tudi potujčevanja še ni bilo. Iz besedice »bolje« se je izcimilo ime njihove naselbine, ki so ji zrekli Buje. Sčasoma je poslala središče pokrajine, med rekama Dragonjo in Mirno. Dragonja jih na severu loči od slovenskih mejašev hi meja med obema je slrcgo potegnjena. Do Dragonje sega slovenska Istra in nič dalje. Preko nje so že Hrvati. S strugo Mirne na jugu teče drvga meja. Nastala je po volji anglo-ameriških mogotcev v Parizu, ki so jo tako odlcčlli s svojim glasovalnim strojeni in proti volji hrvat-skegii ljudstva. Ta meja jih loči od ostalih Hrvatov in z njo je začrtan •polkrog na jugu Tržaškega ozemlja, ki oklepa Hrvate Bujščine. Bujščina je precej širok pojem. Bujščina niso le boleče skale na severni strani, Bujščina so tudi vinogradi in oljčni nasadi, ki padajo na južni strani položno do morja. Doli ob morju je Novigrad, Umag, Savudrija, je rodovitna zemlja črnica. Iz preoranih brazd hlapi. Žejne čakajo, da sprejmejo vase semej ki bo skalilo preko zime. Bujščina so tihe vasice in samotne stancije. na katerih so še pred nedavnim živeli fevdalni gospodje. Skozi Buje drži široka cestu. Na desni in levi trgovine, gostilne in uradna poslopja, ki dajejo pečat podeželskemu središču. Vse je nekam belo in lično. In prav zaradi tega ne moreš spraviti v sklad, s prvo sliko. In vendar mora biti tudi tu mnogo tesnobe. Na glavni cesti je ne vidiš nikjer, ničesar ti o njej ne govori, kot tvoja lastna slutnja. Za glavno ulico je polno ozkih ulic, tako ozkih, da bi si lahko roke podal, če bi se stegnil skozi okno. AH hiše so tu, dvo- iro-nadstropne in s pobarvanimi polk- prerojenje nicami, nič kmečko bahave in pre-šeme. Kljub gosposkemu naličju so mrke in žalostne, kot bi objokovale sonce, ki nima prostora, da sije nanje. Potrkala sem na eno. Ker ni bilo odgovora, sem potrkala močneje. »Naprej«, se je oglasil nekdo iz višine. Pritisnem na kljuko in stopim na mehka, s slamo nastlana tla. »Nisem prav prišla«, sem pomislili 'v. sebi in se razgledovala po temnem prostoru. V kolu je zakrulil prašiček in me opozoril nase. Ko so se mi oči nekoliko privadile, sem iz somraka otipala tudi korito Za oslička in majhne jasli nad njim. »Kdo je?« sem zaslišala glas lil: nad svojo glavo. »Kaj bi rad.'?« Ne-koliko me je spravil v zadrego in nisem vedela, kaj naj odgovorim in kam naj stopim. Zdaj sem šele opazila stopnice na levi, poleg vhodnih vrat. Urno sem stopila navzgor, odprla vrata vrhu njih in se Znašla v kuhinji. Gospodinja me ie ncka u začudeno pogledala in z istim začudenjem sem sama gledala vanjo. OTOZORJLO NAROČNIKOM V JUGOSLAVIJI Od 3. januarja dalje se vodi naš tekoči račun pri Narodni banki FLRJ pod št. 6-90601-19. Ker je veljavno?!; položnic z dosedanjo št. 60-4045-34 z dnem 31. XII. 47. potekla, naj se naročniki začasno poslužim obrazca 127 »Splošna položnica«, ki jo kupijo na vsaki pošti in na katero morajo napisati novo številko našega tek. rač. 6-90601-19. Nove položnice bomo. dostavili v januarju. UPRAVA Njej se je zdelo čudno, da prihajam, tujka, k njim, mene je C,'bi hlev, skozi katerega sem moralu v stanovanje. Nekaj toplih besedi in zadrege ni bilo več. Sklonila re je nad ognjišče in opravljala svoje delo, kot da bi bila sama in k >t Li ri ne bili več tujci. Vmes je govorila: »Mož je šel z osličkom po seno, da mu ne bo treba za praznike.« »Kje imate seno?« »Na travniku, v kopici. Dor'.a n: prostora. Zunaj se najbolje posuši in ostanp sveže. Osliček ne potre1 buje veliko. Zadovoljen je z malim, kakor smo mi.« »Ali imajo tisi oslička?« »O, oslička ima vsaka hiša. Kako bi delali brez njega. Ko je treba vse znositi v breg.« »Kaj ste sami kmetje?« »Sami, sami. Tistih nekaj čevljarjev, krojačev, gostilničarjev in trgovcev ne šteje. Od nas živijo in mi od zemlje.« »Koliko imate zemlje?« »Nikdar še nisem vedela, koliko jo je. Toliko pač, da živimo. Agrarna reforma nam je hotela še nekaj dodeliti, a sin ni hotel. Odšel je rajši na Reko v tovarno. Ce bo kdaj hotel, se bo lahko še vrnil domov.« »Je veliko kmetov dobilo zemljo Z agrarno reformo?« »V Bujah jih je bolj malo. Tukaj smo sami mali kmetje. Tu ni bilo fevdov. Fevdi so bili v Dajti, v Savudriji in Umagu.« Sama pri sebi sem si mislila: čudno je to, svoje zemlje ne ve, koliko je ima. Fevdalno bo pa kmalu vso poznala, »Kako da veš tako dobro zanje?« sem rekla glasno. »Kako ne bi vedela, ko sem bila sama v mladih letih kolonka. Pri nas smo delali za gospodo. V Umagu je imel De Franceschi tako palačo, da je še Trst nima tako velike. Izgubiš se v njej, če greš noter. Potem se mi je tako primerilo, da sem se poročila in vzela samostojnega kmeta. Ni veliko, a kar je, je naše in naše vedno bilo.« Ustnice' so se ji zaokrožile v rahel usmev. Crne, iskrive oči so izražale zadovoljstvo ob spominu nn mladost, ki sr je po njenem tako srečno zaključila in jo rešila težkih spon. Zima se je pošalila in nam zadnji dan v lelu pričarala pomlad. Na nebu se je sonce široko nasmehnilo čez vso istrsko zemljo in smaragdno modro morsko gladino. Stari očanci so se zbrali na trgu, da bi pomodrovali o letu, ki se je poslavljalo in razmišljali o norem. »Če smo odkriti, ng moremo reči, ^ia nam je bilo hudo«, se je razgovoril Bortolo. Vihal si jq svoje dolge, zakrivljene brke, da bi pokazal svojo možatost in da njegova beseda še vedno nekaj velja. Mladi so prijeli za vajeti in tako je tudi prav. Oni pa lahko pomodrujejo. »Nora ljudska oblast je dala kmetom zemljo. Tisti, l:i so bili vedno svoji gospodarji, ne občutimo tega tako silno. Občutijo pa oni, ki niso imeli nikoli pedi svojega. Oblast, ki dela kmetu v dobro, to ti je prava oblast. Zdaj bom laže umrl, ko sem | jo učakal.« »Eh, kako smo neučakani, niče- »Da bi bilo dobiti na izbiro tudi blaga za obleko, pa bi nam lahko zavidali vsi Triestini.« sar ne razumemo. Vse bi radi v en mah imeli. Vojna pa je štiri leta rušila in rušiti je laže kot gr •Ail' « »Ce malo pomislimo, nam še nikoli ni bilo tako dobro. Zemljo in bajto je pred vojno zaseg' i banka. ^Največkrat ni bilo centesima pri hiši. Vino je šlo pod ceno.« »Zaradi vina Sp res ni kaj p ilo-žiti. Take lepe denarce tudi ped Avstrijo nismo dobili zanj. Naši J E IV VANE M.: Sej tu me je, viš vre •nrskešuu rijeko ... Ja, pej tašu i, se plačo ta-šua, za muzekua . .? MilleciuRuanta, de je ze šijest mesco, Vane . . . V.: Neč še nisen plačo, Miče . . Tu jema muaja Pepa črijes . . . Usna se je vre ten palete ankret fino skregala žnjime . . . M.: Skregala praveS? Poj s kur.'’ Zakaj, Vane? V.: Je bio teku. Miče: Suo nes nečc uovadle, de držimua pr niše radio preš prmeša jen an dat it le,iu pii-dejua dual ses Trsta d 'a šlibrja uod fenance — at vedga vrag du jeh j-p našlo — prašet, če snrio pastijeno plačale za radio, al ne . . . M.: Pej sej tu ni neč hudga, Vane! Znaš, de zestuojn se..,š" rm.cka ne žijgne! ... v.: Ja, čake. d;: te .(v/er, du ura--Ja#. > .!. Tu tije, bio, Miče, še tfkret, znaš, ke se je še strešno slabo culo — ke ni ku cvilTo no hreščalo, če se še spouneš, Miče, jen ku suo. tuđe pa dvej pršuone hkrate šrajale mitre: ana laško, druga kransko, leku, de ni blo neč rezluočet kaj be rade pavedale . . M.: De jen je mogla Pepa špegije-ret,. praveš . . .? V.: Je bio malo kej špegijeret, prnje, Miče, uana jen je vele u fris za-guadla: »Al dejte pa guobce a.-me, al druzme.., Jest, uobejeh hkrate ne ben pašlušala jen tude ne plačala, amia strelua, neč . . .!« (Jorie tekrer, Mice, ni blo več blizek nobitenga . . . Ne znan pej kaj buo . . .! M.: Buažja uoblast . . .! Pej kaj prou nju suo pršle drijezet? Glih ta prave suo pršle u ruake . . Vane1 F.ei hu-dičave juo menda ni ped Teritcrjen!? V.: Aaa. nf, ne! Tu se prou rijeko, Miče, jen iehko na ves glas zakrčiš , .! M.: Ja, pa strele je, Vine, kr juo je al je muore.š le dapavčdet, de se zdej prou fino čuje jen. de buo zetu le mogla plačet, zakaj če ne buo še inulta pa vrhe . . . V.: Ni za riječ dvakret, ne! -Za tako suo vele pronte . . .! Ale te riječen. Miče, še ankret, de «e be se uod drde taku lepu čulo slavensk.:, be ga, Vane. malo, al neč več ne paslušp. Zakaj. nej buo _slayensko_gua- slavensko dual — ma je 'e —'foresti).jen st rpijeho, ku'satn"'hudi;,' Miče! V.: Prou se pavedo, ale ni naše, Vane! Jen tu ne vela samo za ladio slavenske u Trste, Vane, ma tude za Siile, za cajtenge njihove je i še pa-sijebno za ta nove, partito, ze tuo: Slovenskim Demokratsku» Zvijezua, za ketijerua se je prou slavenske radio u Trste teku przijeJno, c(e beš ja znou kaj je . . V.: Demokracija! Kaj ne znan! Sej suo še mene maličle, de be ne upiso. Ale, fentiče, Vaneta ne pjznajua še , jen menda tude gespudo' Anjeleta, Vesijela no Abrama, ne . ., M.: Duaste jeh menda ne bojua upisale med našen ljudstven, Vane? V.: Aderì uod usake držine, prave-Jua, de jen je zeduaste, Mice. . , ! Be rijeko, še malo zehtevajua .!? Peste! Peste, Miče ... Je več za sramuatua, ke nen delajua, ku use drugo. .,.! M.: Tu je izdajstvo, Vane, ne samo sramuata . . .! Izdajstvo je, Vane, de-nes. u tijeh cajteh se bratet z »Voce Liberua« jen s — fešiste. .! V.: Jeno sez Leale, Miče! Sej, de suo vre »plan« zehuaT'le u^d Maršala .. . Se gvišuo kej truošLijua . .. Soudke, Miče . . Soudke jen dešijua , . M : Kur suo jen zmijeren, Vane, jen vijere mene, de ni ku sam čiste inte-reš, jen, fle sé še zrajtajua ne ze tu naše buogo ljudstvo . . .! Vi: Ze nes rezdijat, Miče, du kraja...! Tu uane tentaju.i, viš, jeno nes pruade.t magare hudiče. Se mar jen. ni! Nise bron njeh ma .e.'estine slavenske »Hočemo Italijo . . .«?! Va ben, de sm u o Slavence, Miče, ma sìjeleh , . ne taku nazaj ses kartame kur uane mislejua . . . M.: ^jtalijua. ši, ma uud De Gašpr-ja! Jen ne samo Jetal .), Vane, trko ruobe še uane »hočejia« ., .: uničet partez.ane .. ., paviječet še tnalo pole-cijua .. rezčistet ses našme odbore ... jeno pačasen, pačasen nes spravet — fuori legge, ku smo vre ble, Vane. V.: Znaš, de uane ,cr jo nasga ue trpijua, Miče, jen, de re ku čakajo hip no urna kedaj buo rebalton. de be jen kralja denile na iruon .. . M.: Ma bojua prej smrtnua urua učakale. Vane, tu se zamiiirke . . .! V.: Ciješ riječ, de je zestuojn, do se truoštajua, Miče? M.: Zestuojn, Vane! Use zestuojn: Pijetrček jen je ušou . . Vetorček, reveš, jen je umrou. , Po do, grv- govske, de se je neke r“?m:aln. . , jeno. ta pej, — Mikele ru nunske — de sije uduabo samieua jen, -Je k-cone ne mara več . . . V.: Pametno je fnt napravo! Je ze-stuopo, de prute ljudstve ne muore . M.r Bel je zestuopen ku tove nc.š= gespude avokate u Trste . . V.: Ja, sran no špuat jen biioO, pred Bugen no pred ledini! Pfuuui'j! De nisuo vredne, Miče, de bijeh zi-jemla nosila . . .! M.: Taku, taku, Vane . . . Pinne nanje jen na usacga ke bijen sijeu na rijep. — Zdrave!. V.: Zdrave, Miče' Zdrave! . . . Na! Uod tega governatola me ni več m.č šrajo puale. , . Buo gvišno: Korige-drijo . .., tude ta. ku je bijeu še usek du zdej . ,, Okolica, U Noven lete 1948. Predlanske oblast pa je le naša oblast « »Kako se kaj s Hrvati razumete«^ sem jih nenadoma pobarala. »S Hrvati?« so se začvlHi jjsI vprek, kot bi jim bilo odveč, da UK to sprašujem. Bilo je res popolno-nia odveč, zakaj nacionalnega pro4 blema na Bujščini ni več. Hrvati i t Italijani oboji so eno. »Videti bi morala, kaj bi se Zgradilo, če rečeš Italijanu: Forchi Croati. Primažg H tako Zaušnico, da ne greš več i; Trst. Mi bomo že naš učili tiste vaše fašiste. Buje niš majo več mesta zanje,« V prostranem poslopju je name* ščen hrvatski Dijaški dom. V pri* tličju vzidavajo nov štedilnik, «J nadstropjih snažijo tla in zračijo spalnice. Sto študentov in študentk, prebiva v njih in obiskuje dvoraz* redno gimnazijo. Na Dijaški dom' so se navezali tudi starši in tudi oni, ki nimajo nikogar v domu. là dom prihajajo kot v lastno hišš>, vsakdo prinese nekaj s seboj. Dijaki imajo tečno, mastno hrano. Vi režiji lastnega ekonvmata so Inđž svinje in vsak mesec jedo koline'. Pripravlja se dom za italijanske di* jake, čeprav so vsi povečini iz Buj, Poslopje nasproti doma preare* jaja v, bolnico, ki bo sprejemala' bolnike v začasno oskrbo in bo ne* kaka predhodna bolniška postaja, V bolnici je bil prej dom starcev, ki so ga oskrbovale nune. Sfarce so preselili v Dajlo, kjer se lahko rad gibljejo po parku. »Mnogo ti hoda povedali, če boš hotela«, mi je re* kla ob slovesu zaščitna sestra. »Nč, morejo pa pozabiti, kako so ravnal?, z njimi. 'Izzveni kot pravljica o hu* dobni, brezsrčni mačehi.« Dajla je nekaj kilometrov od Buj, Na pot: v Dajlo je nedaleč od Ber? tonigle Božičeva kmetija. »Bila jt bolnica in kasarna. Dobro sem opre* zal okoli hiše. Nisem se pustil pre* senetiti. Tu, v tem kotu smo imeli bunker. Stiri mesece je bil ranje* nec v n jem, Nemci pa vsak dan iX t hiši. Nekoč je manjkalo za las, da ga niso našli, 'a sem 'jih prestregel ' na stopnicah in pridržal tako dolgd, da je žena zaprla za njim. Od morja so čez dan prihajali Nemci, iz gmajne ponoči partizani. Ko bi bilo zno* va treba tako delali, bi prav vse] storili, kakor smo«, je zatrjeval sla* ri Božič. Z ženo ni nikoli govorili drugače kot hrvatski. Sinovc je od* tuiila šola. Laže jim gre po itali* jansko, a tudi po hrvatsko že greu odkar hodijo v večerni tečaj. Za težke samostanske zidove tf. Dajli, Dalje kot se pravi po hrvat* sko, je posi ja l prvi, rahli žarek živ* ljenja. Železna vrata so se razkle* nila, po parku prebegavajo kolonski otroci. Stare mračne stene prvič slišijo njihov zvonki smeh. Na des* no, v veži je obširna shramlfh. $ obzidanimi kletmi Za olje. »Nekaj čez sedem hektolitrov' gii je našla ljudska oblast i vse polno drugiW živil«, mi je razlagal utluž* benec. »V prvem nadstropju je Za* pečatena soba, kjer so imeli radio* oddajno postajo. Pogovarjali so s? - z Londonom in Vatikanom,« »Kaj pravijo k tema njihovi bivši koloni?« »Stopi k njim, vprašaj!« Za samostansko tvornico olja r,e vlečejo stanovanjska poslopja bivših tlačanov. Tvornica imi sklad’* šče zn oljke, ki je razdeljeno na toliko malih stajic. Vsak kolon joj imel svojo. Od Novega grada do Savudrije je bila samostanski zemlja, ki jo je obdelovalo nad 70 kolonskih družin. Kmetica, ki je bila vse živlijnje vajena poslušnosti in živela v večnem strahu božjem, se me 'e prej strašila in se zakrknila vase. Živeti moraš nted njimi, poleni: se H izpovedo. Tujcu ne zaupajo, Ne morejo sg priučiti pogledati člo- • veku odkrito v oči; nikoli niso smeli storiti tega. Toda kljtib vsej-Z(i-‘ drinnosti ’Sf- ji je razpotegnit obr&Z -v sreči, ki se ni mogla skriti pred menoj in ki bi je ne mogla skriti pred samim priorjem, če bi se vrnil, da ima zemljo, da je zemlja' njihova. Ničesar ni rekla, njene oči Pa so govorile, da bi se zakadila v] prvega, ki bi prišel z namenom, dai jim jo odvzame. Opojno lepa zemlja istrskih Hrš vatov na Bujščini si je našla svojega pravega lastnika in doživljal svoje prerojenje. Mara Samsa, , IZ REPUBLIK JUGOSLAVIJE Z novo silo v novo leto Državljani in državljanke Jugoslavije! Minilo je leto 1947. in nastopa novo :! leto 194*. Za našo deželo ima preteklo ■: leto 1947. poseben pomen zaradi tega, : ker je bilo to prvo leto našega pet- : letnega plana, prvo leto planskega go- : : spodarstva v novi Jugoslaviji. V tem leto so prišle do izraza ogromne •; ustvarjalne sile, ki so bile latentne v naših narodih. Do izraza so pa lahko :[ prišle edino pod novimi pogoji našega notranjega razvoja, tako gospodarsko, ; ; kakor tudi politično in kulturno, to je v novi družbeni strukturi naše dežele. 1; Samo zato, ker so te ustvarjalne sile naših narodov osvobojene kapitalistič-nih izkoriščevalskih okovov, so mogle :! dati v tako kratkem razdobju po pre- j: tekli vojni v naši dežeii, ki jo je :■ okupator tako opustošil -- doslej ne-videne rezultate pri graditvi. Toda na drugi strani so se pokazale > tudi nekatere slabosti in negativne Strani v raznih panogah naše gospo- ; : darske delavnosti. Te slabosti so imele tudi objektiven značaj, vendar lahko mirno trdim, da je pri premagovanju : večine teh pomanjkljivosti in slabosti ; igral objektivni činitelj prebodno vlo- • go. Vendar so kljub vsemu uspehi, ki > so bili doseženi v tem zares kratkem razdobju, t. J. v letu dni na vseh pod- : ! ročjih gospodarske, politične in kul- •: turne dejavnosti tako veliki, da je to zares najboljše jamstvo naših uspe-hov pri nadaljnjih naporih za uresni- > čenje vsega, kar smo si zastavili kot ;! Osnovno nalogo, za dosego boljše ter > srečnejše prihodnosti naših narodov. :[ Državljani, državljanke, delavci, de- > lavke! Mladina, kmetje in vse delovno ljudstvo! Nastopa novo 194*. leto. V tem no-vem letu nas čakajo nič manj težke, : če ne še težje naloge, kot smo jih ■; imeli leta 1947. Moramo jih premagati 1; ia izpolniti. V nastopajočem letu mo- : ; ra vsak naš delovni človek vložiti vse sile pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. ;; V tem letu moramo spraviti na mini-mum, če ne popolnoma likvidirati raz- : ; pe pomanjkljivosti. Obračam se na naše rudarje, da nam : ; dajo več prrmnga in raznih rud naše : zemlje; na naše delavce in delavke v ■ : težki in lahki industriji •• da dajo čim več jekla, teleza in raznih proizvo-do v; obračam se na našo slavno mia-dino, da tudi v tem novem letu dà •: zgled vsega delovnega junaštva in : da tudi v tem novem letu pomaga pri izpolnjevanju našega plana. Toda > hkrati apeliram na vso našo mladino i: po šolah, naj se marljivo uči, kajti to mora biti njena prva dolžost, da bo mogla tako čimbolj koristiti naši dr* žavi, ki so ji tako potrebni novi, spo sobni in zvesti strokovni kadri. Obra- : čara se na vse delavce in delavke, ki izdelujejo gradbeni material: dajte tu-di v tem novem letu naši državi čim- d več gradbenega lesa, čimveč cementa, :! člmveč opeke in ostalega materiala, •’ kajti to je ogromnega pomena za zgraditev naših mest, tovarn, raznih > kulturnih ustanov, stanovanj itd. Obračam se na vse delovno ljudstvo d ■a vasi, na naše kmete, naj posejejo d vsako ped zemlje, da dajo čimveč raznih kmetijskih pridelkov državi, ■ država pa si bo prizadevala, da bodo > dobili čimprej in čimveč industrijskih d izdelkov, ki so Jim potrebni. Naša ljudska inteligenca, tako na šolah In univerzah, kakor v raznih drugih ustanovah, naj vloži vse svoje > sile za vzgojo naših novih kadrov. To •: Je velika in častna naloga in mi upra- :• vičeno pričakujemo, da jo bo naša !; ljudska inteligenca izpolnila. Obračam se na našo inteligenco po «stanovah in administracijah sploh, :j naj vloži vse sile pri izvrševanju svo- •: je dolžnosti in onemogoči sleherni birokratizem v naših ustanovah. Prav tako tudi naše ljudske oblasti !; ae smejo niti trenutek pozabiti, da so tu zaradi ljudstva in da so ljud- : stvu odgovorne za svoje ravnanje in : svoje (Jelo. Z globokim prepričanjem, da bomo ! zgradili našo državo po planu, da bo-mo zgradili socializem in dosegli sreč- • nejšo bodočnost naših narodov, želim v«emu delovnemu ljudstvu po mestih > ib vaseh srečno novo 194*. leto! •: (Iz Titove poslanice.) Uspehi v Sloveniji v prvem letu petletke Ob koncu leta je običaj, da pregledamo uspehe, ki smo jih med letom dosegli. Podati uspehe gospodarstva v Sloveniji v nekaj stavkih, ni lahka naloga, kajti slovensko gospodarstvo je danes že res nekaj velikega in tudi njega uspehi so tako številni, da jih je nemogoče na kratko opisati. Objavljene so in še bodo razne statistike. Ki bodo pokazale marsikaj zanimivega. Vendar vsakdo sliši tisto, kar mu številke povedo rajši! v drugi obliki. Tako služi v dokaz realnosti petletnega plana in doseženih uspehov najlepše prikaz tega, kar smo Slovenci do danes že dosegli, oz. kar še dosegajo z vsakodnevnim delom. Ko bomo tako videli naravnost otipljive doKa-ze o uspehih in napredku gospodarstva po naši ožji domovini Sloveniji, Elektrifikacija je kot rečeno osnova vsega gospodarskega napredka, zato je razumljivo, da ji ljudska oblast nove Jugoslavije posveča vso skrb. Da bi čim bolj izkoristili vodno bogastvo, se je letos po vseh Jugoslaviji pričela gradnja velikih hidrocentral ter jih je sedaj v gradnji- 25! Tri so letos gradili tudi v Sloveniji, kar je že vsakomur več ali manj znano. Na Mariborskem otoku so gradbena dela že končana io vrše se priprave za montiranje velikih turbin, bodoči hidrocentrali na Savi pri Žirovnici in Medvodah pa sta sredi gradnje. Ni več daleč čas, ko bodo vse tri dobavljale električno energijo. Da se odpomore trenutnemu pomanjkanju elektrike zlasti v industriji, je bila letos v jeseni povečana najstarejša ter še največja elektrarna Fala na Dravi. Z rekonstrukcijo in dvigom jezu (kar predstavlja originalen domislek), se je sorazmerno z majhnimi gradbenimi delj povečala moč elektrarne za preko 20.000 kilovatov. Za čim boljšo razpodelitev električne energije je bilo povečano veliko transformatorsko vozlišče v Laškem, s čimer je izvršena tesna povezava skoro vseh elektrarn Slovenije in omogočena neovirana dobava električne energije iz zasavskih kaloričnih central industriji zlasti v mariborskem bazenu. Omembe vreden je tudi izum domačih strokovnjakov, ki so skonstruirali posebne železobetonske nosilce za daljnovode, namesto dosedanjih železnih. Novi nosilcj so sestavljeni iz cele vrste betonskih palic, ki so montirane skupaj, ter so se pri poskusih odlično obnesli. Kovinska industrija predstavlja v današnjem gospodarstvu drugo osnovo vsega razvoja, to velja zlasti za težko železarsko industrijo, ki je temelj industrializacije. Koncentrirana je nova železarska industrija Jugoslavije predvsem v Bosni, ki ima zato najboljše pogoje, tako obilo železne rude, magnezita, premoga in vodne sile. Kljub temu pa. pripadajo tudi Sloveniji važne naloge, saj deluje na Jesenicah največja železarna Jugoslavije. Ta železarna je letos uspešno izpolnila svoje naloge in nje številni izumitelji in novatorji so omogočili nemoteno obratovanje, povečano storitev in znižanje proizvodnih stroškov. Tovarna pa je bila letos tudi precej povečana. Poseben uspeh slovenske kovinske industrije predstavlja Litostroj, katerega livarna je pričela obratovati že 1. septembra. Menda ni Slovenca, ki ne bi poznal nalog in pomena tega podjetja, ki bo v vseh ozirih vzorni industrijski obrat, že celotna, mestoma naravnost drzna gradnja ogromnih tovarniških poslopij 'n ostalih objektov na prostoru enega kvadratnega kilometra, še bolj pa, da je tovarna, das; še sredi gradnje, že pričela obratovati, predstavlja velik bomo laže razumel; vso veličino petletnega gospodarskega načrta in z zaupanjem bomo gledali v ljudsko oblast, ki Jugoslovanom pripravlja boljšo bodočnost. Temu služijo tudi naslednje vrstice, ki torej nimajo namena dati izčrpen prikaz vseh uspehov posameznih gospodarskih panog, temveč le prikazati na posameznih uspehih celoten napredek slovenskega gospodarstva. Na kratko lahko rečemo, da je bilo minulo leto v slovenskem gospodarstvu velika doba, kajti po obnovitvenih uspehih v letu 1946, so pričeli v Sloveniji letos načrtno izvajati industrializacijo in elektrifikacijo Slovenije, kot osnovo vsega gospodarskega razvoja. Uspeli naše mlade industrije Prvi slovenski avtomobil, izdelan doma, ali ni to velikanski uspeh? Na zunaj je to ličen tovorni avtomobil, elegantne linije, z nosilnostjo 3 ton, češkega modela in z brzino do 85 km na uro. Vsi deli motorja in karoserije so izdelani doma v tovarni na tekočem traku! Pa tudi vsi kontrolni in merilni aparati so izdelani v isti tovarni! Ista tovarna je letos pričela množično izdelovati tudi pnevmatična kladiva (za vrtanje lukenj pri miniranju, za zabijanje zakovic), ki so nujno potrebna pri gradbenih in montažnih delili, pa tudi velike rudniške ventilatorje, ki smo jih dosedaj morali vedno uvažati. Pri vsem tem ue smemo prezreti velike tovarne aluminija, ki jo gradijo v Strnišču pri Ptuju. Razlog da se tovarna gradi na Štajerskem, daleč proč od naravnih ležišč boksita, iz katerega se aluminij izdeluje, leži v tem, da se porabi za eno samo tono aluminija najmanj dve toni premoga in 20000 kilovatov električne struje! Danes imamo na Dravi že tri elektrarne in nove se tudi grade, pa tudi premog ni daleč, tako da se vseeno izplača voziti boksit tudi iz Dalmacije. Letos s» zgradili že velik del ogromne tovarne, katere posamezni objekti so 30 do 40 m visoki in več kot 100 m dolgi. Zazidanih je bilo približno 15.000 kub. metrov zidu, tako da je bilo to gradilišče največje v Sloveniji. Omembe vredni so uspehi lahke kovinske industrije. Nemogoče je opisa-'i 1 “ " '.OS iz/levale š v: u tovrstne tovarne, kako so se poveča-vale in kako so izboljšavale svojo proizvodnjo. Zadošča da omenimo, da so te tovarne letos proizvajale že toliko emajlirane posode, radiatorjev, kuhinjskih tehtnic, kavnih mlinčkov, mesoreznic, nožev, žičnih mrež in podobne kovinske drobnarije, da je bilo vsega tega večinoma dovolj za vso državo. Lesno-predelovalna industrija je v letošnjem letu dosegla še posebno velike uspehe, kajti celotno lesno gospodarstvo je bilo postavljeno na nove osnove. Dočim je bil prej naš les plen lesnih špekulantov, ki so na slepo izkoriščali gozdna bogastva, je ljudska oblast uvedla pravilno gojenje in načrtno in smotrno izkoriščanje gozdov s pravilnim pogozdovanjem in izsekavanjem, pa tudi z znanstvenim raziskovanjem. Tako bo letos ustanovljeni gozdarski znanstveni zavod v nekaj letih znanstveno proučil vse gozdne predele. Letos so znanstveniki že pričeli svoja znanstvena opazovanja na Kočevskem, kjer so preiskali tla, ugotavljali vremenske razpjere in zaznamovali ter izmerili posamezna drevesa, da bodo lahko opazovali rast in ugotavljali prirastek. Tako bo znanost uspešno pripomogla k pravilnemu lesnemu gospodarjenju. K čim boljšemu izkoriščanju gozdnega bogastva, zlasti onega v oddaljenejših predelih, so pripomogle letos zgrajene žičnice in gozdne ceste. Strokovnjaki so usposobili za obratovanje prvo stalno žičnico, ki prevaža les iz oddaljenih gozdov Jelovice, odkoder so dosedaj le z velikimi napori in težavami spravljali les v dolino. Tudi nove gozdne ceste v dolžin] 60 km, ki so jih zgradile mladinske delovne brigade na Pohorju, Kočevskem Rogu in na Gorenjskem, že omogočajo izkoriščanje oddaljenih in preveč zaraslih gozdov. Letos je bilo napravljenih tudi okoli 50 novih koč za gozdne delavce, ki so sila praktične in moderne. Pr vsem tem je bila tudi lesno pre, deiovulna industrija postavljena na nove temelje. V stari Jugoslaviji je lesna industrija predelovala predvsem les iglavcev, trd les pa se je večinoma nepredelan izvažal v tujino, kjer so morali potem Jugoslovani izdelke iz svojega lesa drago plačevati. Nove tovarne v Jugoslaviji pa se organizirajo tako, da bo v njib možna predelava vseh vrst lesa in tudi popolna izraba vsega lesa, zlasti odpadkov. Uspehi so bili doseženi tudi v pogozdovanju, ki je ena velikih nalog, dasi je to delo močno ovirala jesenska suša. V minulem letu je bilo posejanega okoli 4000 kg semena, posajenih pa je bilo tri in pol milijona raznih drevesnih sadik! Posebno lepe uspehe je pri tem dosegla državna gozdna semenarna v Mengšu, ki pridobiva semena iglavcev in je največje podjetje te vrste v državi. Kemična industrija nove Jugoslavije in tudi Slovenije je v létu 1947 doživela velik razmah. Stara Jugoslavija je bila v tem pogledu docela navezana na uvoz iz. inozemstva, z izjemo predmetov vsakodnevne potrošnje. Med uspeh; v Sloveniji je omeniti zlasti uspehe delovnega kolektiva tovarne v Rušah, ki kot edina so tud; dosegale pomembne uspehe, niso pa ti uspehi tako vidni. Vendar pa je v dokaz napredka mogoče omeniti marsikaj. Tako je n. pr. tekstilna industrija letos že v mnogočem presegla predvojno stopnjo, sedanje prizadevanje pa je usmerjeno predvsem v zboljšanje kvalitete. Bila pa je vendar zgrajena tudi nova tekstilna tovarna v Novem mestu, ki je že pred meseci pričela obratovati. Usnjarska industrija kaže tudi velik napredek in zlasti industrija predelave svinjskih kož za galanterijske izdelke se je močno povečala. Dokončana je bila velika nova tovarna usnja na Vrhniki. V hranilni industriji je pričela letos obratovati nova tovarna za predelavo sadja v Črnomlju, dočim ostale tovarne hranilne industrije niso imele pomembnejših uspehov zaradi pomanjkanja surovin. Industrija gumijastih Kmetijska proizvodnja se je v minulem letu po statističnih podatkih dvignila sicer samo za 5 od sto in njeni uspehi tudi niso tako otipljivi kot n. pr. v industriji. Vendar pa je napredek kmetijstva in živinoreje kljub temu znaten in predstavlja dragocen doprinos k uspehom gospodarstva, saj je kmetijska proizvodnja bistveni sestavni del jugoslovanskega petletnega plana. Uspeh predstavlja že uvedba načrtnega gospodarstva v kmetijstvu, kar je bito spričo značaja kmetijskega dela in konservativnosti kmetov nekoliko težko. Pri tem so pričeli Saditi tudi kulturne rastline, kot n. pr. sladkorno peso, ki je pred vojno Slovenci nismo pridelovali; v večjem obsegu goje tudi oljarice, tako da bo Slovenija kmalu lahko krila vse svoje potrebe po olju. Tudi v kmetijstvu se je znanost postavila v službo ljudstva. Letos je bil na novo ustanovljen kmetijski znan-stven; zavod, katerega naloga je uve- tovarna Slovenije izdeluje kisik. Kovinske tovarne in ladjedelnice potrebujejo velike množine kisika, katerega skupno z dissous plinom uporabljajo za avtogensko varjenje. V primeru z letom 1939 se je letos proizvodnja kisika povečala kar za 230 og, proizvodnja plina dissous jia celo za 600 odst. Tovarna je na novo pričela proizvajati žvepleni dvokis, poseben uspeh pa je dosegla s pridobivanjem umetnega korunda. Naravni ko-rund (v čisti obliki ga poznamo pod imenom safir, rubin), je za diamantom najtrši mineral in se zato uporablja pri izdelavi brusov. Uspešno pa ga je izpodrinil umetni korund, ki ga pridobivajo v posebnih električnih pečeh iz boksita in koksa. Domači strokovnjaki so tudi sami usposobili posebne priprave za njega izdelovanje. V dokaz napredka domače kemični industrije služi tudi nova tovarna tanina v Sevnici. Tovarna je sicer obstojala že v stari Jugoslaviji; med vojno je bila docela uničena in požgana, vendar pa je letošnjo jesen ta važna tovarna spet pričela z obratovanjem In to še v večjem obsegu kot pred vojno. V tem letu se je pričela razvijati tudi posebna, v Sloveniji dosedaj nepoznana industrija smole. Smola, ta bogati pr.delek naših borovih gozdov, je do sedaj ostala neizkoriščena. Lani so napravili prve praktične poskuse, letos pa je bila organizacija smolar-jenja že sistematično organizirana, tako da je bilo pridobljene že obilo te dragocene surovine. Ker štejemo v kemično industrijo tudi proizvodnjo zdravil, je uspeh te še večji, saj je ravno v preteklem ietu ta dosegla naverjeten polet in razmah. V Ljubljani je bila zgrajena nova tovarna zdravil Lek, ki sedaj že izdeluje celo vrsto raznih zdravil, injekcij ter drugih zdravilnih specialitet. izdelkov se je povečala tako v kvalitetnem kot v kvantitetnem oziru. Tovarna gumijastih izdelkov v Kranju ima nalogo kriti velike potrebe mnogih industrij, železnice ter drugih obratov po najrazličnejših gumijastih predmetih, tako ceveh, spojkah itd. Letos poleti so n. pr. že uvedli prosto prodajo kolesarskih plaščev in zračnic in to po nizki ceni. V tej vrsti je omeniti najnovejše, pravkar zgrajeno tovarno tesnil v Medvodah, ki so jo odprli pred dnevi. Tesnila za razne motorje in parovode je biio treba pred vojno uvažati iz inozemstva, sedaj pa se iz domačih snovi izdelujejo doma, kar predstavlja velik uspeh, posebno še ker so domači proizvodi kvV,li etno enaki inozemskim. Tovarna je naj-moderneje zgrajena, delavnice so svetle in higienične, ogrevane s centralno kurjavo, vsa proizvodnja pa je docela mehanizirana. sti v kmetijstvo vse izsledke moderne kmetijske znanosti. Zavod obstoji iz 10 samostojno delujočih institutov (za sadjarstvo, živinorejo, rastlinsko proizvodnjo, mlekarstvo itd.) in je v svojem prvem letu dosegel uspehe, ki so jih praktično izvajali na državnih posestvih. Tudi v živinoreji pomaga znanost pri dvigu števila, zlasti pa pri izboljšanju kvalitete živine. Veterinarski znanstveni zavod in veterinarske bolnice, ki so v letošnjem letu pričele delovati v polnem obsegu, uspešno pomagajo pri zatiranju jalovosti in drugih bolezni živine. Omeniti je še delovanje kmetijskih strojnih postaj, k; so letos mnogo pripomogle pri izpolnjevanju nalog, ki so postavljene kmetijstvu, lepe uspehe državnih posestev, ki na najmodernejši način obdelujejo zemljo ter delovanje številnih kmetijskih šol, ki vzgajajo in izobražujejo našo kmečko mladino. (Nadaljevanje na 10. strani.) Uspehi slovenske industrije Ostale panoge industrije Uspehi kmetijstva KULTURA • UMETNOST • ( )GENE Nove knjige NAŠA KULTURNA BILANCA '(Nadaljevanje iz prejšnje številke.) 8. »Referat marsala Tita na IX. kongresu Ljudske fronte Jugoslavi, je.« Brošura je izšla tudi v hrbat-shem prevodu. 9. Spomenica odbora za zgradi, lev novih zidov na slovenskem* kulturnem pogorišču. Navodila z<' I. piti). Celudi ninni niti ena naših založb (Založništvo »Primorski dnevniku. »Gregorčičeva založba« in »Ljudska založba«) svoje knjigarne, ki bi olajševala ljudem nabavljanje knjig, si je vendar slovenska knjigu utrla pot med naše ljudstvo. Mnogo so k temu pripomoči J e tudi razstave knjig, ki jih je priredila v Prešernovem tednu »Slovenska prosvetna zveza«, v tednu demokratičnega tiska pa »Ljudska založba.« Tudi ob pionir, •■kem dnevu v Lipici je bila organizirana razstava in razprodaja .m ad 'uskih knjig. V Prešernovem tednu je Slove», ska prosvetna zveza organizirala stiri in dvajset knjižnih razstav s strokovnim vodstvom in predava-n« o slovenski knjigi. Na teh e-Podnevnih razstavah so obiskoval, ci nakupili za približno četrt milijona lir slovenskih knji;). Tako so n. pr. Škedenjci dali zn slovensko knjigo v enem samem dnevu 35.000 lir. V tedna demokr iličn?):t tisku je bile organiziranih na iinglo-initcri-škem področju Tržaškega ozemlja sedem ih' dvajset razstav 'z razprodajo knjig. pri tri'in dvajsetih razstavah pa tudi knjižna loterija. ■Na mnogih razstavah so obisko-vnlci pokupili 2)rav tise knjige. Težko bi bilo ugotoviti točno število slovenskih knjig, .ki so sle V letu 1047 med tržaško ljudstvo : K popolni slovenski iuultografiji »o . potrebno dodati še se/iuim: slovenskih .šolskih knjig,.: ki jih. je : izdala ; Vojna .uprava. Periodični tisk Tržaški Slovenci imamo razmeroma zelo, razvit periodični tisk. Na prvem mestu -je naš »Primorski dnevnik*, ki je bil od začetka glasilo OF za Slovensko Primorje, je pa po.razmejitvi in reorganizaciji. SlAU postat glasila OF zh Tržaško ozemlje. Poleg dnevnika, ki opravlja v glavnem halogo vodilnega političnega li-stk Slovencev Tržaškega ozemlja, imamo »Ljudski tednik», ki si zaradi svoje obširnosti, raznolikosti in opreme ne. prestano širi kr »Hrvatski glas* je tednik, ki je pričel izhajati kot glasilo Hrvatov STO-ja ! 5, decembra 1947 v Trstu. Njegov predhodnik, štirinajstdnevnik »Hrvatska zvijezda« je izhajal na Reki, a je bil ukinjen kmalu pp.. izvršeni razmejitvi. Kot kronisti naj omenimo še tednik »Teden«, list zja življenje po veri, ki izhaja v- Trstu tedensko od 8. mn ja 1947 dali-.. kulturna revija. Do marca 1947 je izhajal dnevni;-; »Glas zaveznikov«, kot glasilo angloameričke okupacijske oblasti. Ostale publikacije »Gledališki list« izdaja Slovensko narodno gledališče oo vsaki premieri. V letu 1947 sta izšli dve številki »Gledališkega lista«, in, sicer prva v pretekli sezoni ob premieri Nušičevega »Pokojnika« in Knittiove »Vie male«; druga ob otvoritvi letošnje sezone bb vprizoritvi Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. »Zadrugar«, vestnik delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, je izšel v letu 1947 dvakrat. Razdeljujejo ga brezplačno članom zadruge. Uradni listi so prav tako publikacije, ki niso vezane na rok. »Uradni list ZVU« izhaja trojezično iangleSko-italtjanško-Slovensko) in je služil do 16. septembra anglo-ameriški vojni upravi Julijske krajine, od teg-dne pa VU za anglo-ameriško cono Tržaškega ozemlja. »Urad»! list Istrskega okrožnega odbora« izhaja v Kopru. V Kopru izhaja tudi »Bilten okrožne narodne zaščite«; »Aktivist« je periodična ciklostira SERGEJ PROKOFJEV Sovjetski skladatelj Sergij Prokofjev je v. zadnjem :čnsu skoinpo-niral razen sonat, suit, kanta f in razen glasbe za več baletov tudi opero »Vojna in mir« na libreto. na brošura namenjena aktivistom SIAU-ja. V letu 1947 je izšlo pet številk »Aktivista«. »Stalingrad« je naslov enkratne izdaje. ki so jo izdali Sentjakobčani dvojezično v proslavo tridesete cbiet niče oktobrske revolucije. »Poslednje vesti« pa se je imenovala enkratna izdaja, ki je izšle ob priliki plesa v tednu demokratičnega tiska. Prav tako kot prihajajo med tr2a-ške Slovence knjige iz Jugoslavije, tako čitamo pri nas tudi mnogo slo venskih in hrvaških revij in časopisov iz Jugoslavije. U n o tli smo. d-prihaja iz Jugoslavije najmanj 46 različnih periodičnih publikacij, seveda v zelo različnem številu izvodov. Med revijami so po številnosti naročnikov na prvem mestu »Naša žena«- »Ciciban« in »Pionir«. Številni so tudi čitatelji ilustriranih tednikor »Tovariš« in zagrebškega »ilustrova-nega vjesnika-. časopis; zavzema prvo meslo »Pavliha«, za njim je hrvaški »Kerempuh«, a zadnji beograjski »Jež«. Pomembno število izvodov prihaja »Mladine«, Tudi dnevnika »Slovenski poročevalec« in »Ljudska pravica« imata med tržaškimi Slovenci precej bralcev, sestavljen, po romanu. Leva Tolstoja. Pred Sergija Prokofjeva se je po- . slavji zelo zapleleir probteih:- ■ ož~- ; veli- v glasbi osebe in jetik To'.r i- | ju.' ‘iz množice oseb in \logodLov je skladatelj izbral samo glavne. Predstava opere, ki se sestoji iz dveh ciklov muzikalnih in sceničnih slik, traja dva zaporedna večera. »Libreto opere«, je dejal skladatelj, »je v prozi. Libretist in jaz sv e se potrudila, da bi kolikor'mogoče ohranila duha in jezik Tt isio-jevega . dela-. Navdihovali šo- ti a s spomini Denisa Davidova (slavnega ruskega partizana in pesnika) na. vojno I. 1S12. kakor . tudi besedila pesmi, ki jih je v tisti dob: sestavilo rusko ljudstvo.« V prvih šestih slikah prikazuje glasba v velikih stavkih polnih živahnosti ih ognjevitosti glavne junake liričnega dela romana. Skladatelj je zlasti privlačno osebnost Nataše Postove naslikal z melodijami,, ki So polne ljubkosti. Prokofjeva glasba je istočasno jasna in izrazila, prepričljiva in jedrnata je òbetiem polna romantične čustvenosti: Skladateljeva sposobnost pa prihaja posebno do izraza v množičnih ščenah v sedmi sliki. V. izredno močjo, zna skladatelj iz- Literarni večer in nagradna tekmovanja Popularizaciji naše književnosti in vzpodbudi k novemu slovstvenemu delu služijo gotovo v veliki meri li-, terarni večeri in nagradna tekmovanja. Preteklo leto smo imeii v Trstu le en literarn; večer (98. I). na katerem so čitali svoja dela naši literati Budal, Bartol, Hafnerjeva, Kalanova, Marinčič, Ocvirk, Jože in Boris Pahor, medtem ko so dela drugih primorskih piscev Čitali člani narodnega gledališča. V novem letu bo treba tej panogi. kulturne dejavnost; posvetiti več skrbi. , Prvi literarni natečaj je razpisala zveza antifašistične mladine ob mednarodnem mladinskem festivalu v Pragi. Pičla udeležba mladincev pri tem natečaju nam je glasen memento, da moramo napeti vse sile, da naša sedanja generacija premaga odtujenost od slovenske kulture, ki je posledica dolgoletnega tujega in samo tujega vpliva. Bolje je uspel, drugi literarni natečaj, ki je bil razpisan za teden demokratičnega tiska. Ta natečaj je odkril nekaj doslej še neznanih talentov; med drugimi šempolajskega rojaka Rebulo. Razpisano je bilo tudi tekmovanje za besedilo nove pionirske himne, Četrto literarno nagradno tekmovanje v 1. 1947 je objavila SHPi? ob obletnici Cankarjeve smrti, vendar se bo zaključilo šele v Prešernovem tednu 194». Iti».lNadaljevanje prihodnjič) razili slutnjo bližajoče se nevihte, ki bo vsak čas izbruhnila: noč pred bitko pri Borodinu, Napetost je na rrhiLUCif.r trenutku, Jco sp,rm,.Olire pojili» veliki ..rilski j general Kair-zi,v.,.kj.i srpgnovo?i provoske„iKAfdf: »Zver bo smrtno■ ranjena jri z rusko silo pregnana z naše svete zemlje«. S sijajno preprostostjo je Sergej Prokofjev naslikal . sceno vojnega sveta v Filili, ki jr sklenil, evakuirati prestolnico. scene požara Moskve in predvsem pa zaključno sliko: umik sovražnih trup po Smo-lenski cesti. Glasba teh epizod podaja bistveno idejo, ki je osnova operi, namreč poveličevanje hrabrosti in čudež;, junaštva, sinov Busije. »Vojna in mir« nadaljuje vrsto zgodovinskih del, v katerih so ruski klasiki opevali svoje ljudstvo, ki je preko stoletij znalo braniti lastno svobodo in neodvisnost ♦ Nagrade za uspehe v znanosti Akademija znanosti v Sovjetski zvezi je ustanovila dve nagradi, ki nosita ime znanih sovjetskih geologov Sergeja Smirnova in Pavla Stepanova. Ti nagradi bosta podeljeni vsako tretje leto. za najboljša, raziskovanja nahajališč koristnih rud in za dela o nastanku premoga. Prosveta med ljudstvom NOVA OPERA SERGEJA PROKOFJEVA - v Trstu izhajajo še naslednji štirinajstdnevniki; 1 2 1. »Glas mladih«, ki je v januarju in februarju bil še mesečnik, a se je razvil v prav dobro mladinsko »la. silo; 2. »Delavsko-kmečka enotnost« (Prej »Primorska delavska enotnost«), ki je slovensko glasilo Enotnih sindikatov Tržaškega pzerplja; . 'S. »Gospodarstvo* časopis za trgovino. industrijo, obrt in finance Prva številka tega časopisa je izšla 28; avgusta; 1947: »Vestnik Slovenske prosvetne zveze* s prilogo »Telesna vzgoji« je izhajal dvakra; mesečno. Pvčhelral je izhajati ‘ 6. maja, "ko jč‘.izšla 9. in poslednja številka v ietu 1947. »Mihec in Jakec« je pionirska priloga »Glasa mladih«, ki je začela izhajati 18, oktobra. Prej so naši najmlajši imeli svoj »Mladi svet«, ki je izšel koi priloga »Ljudskega tednika« iriintridesetkrat od 20. februarja (t. štev.) do. 9. oktobra. 33 štev.: »Razgledi» so naša vodilna mesečna Naši vzgojitelja so poskrbeli, da je bila v božičnih praznikih 'marsikatera otroška prireditev. Na božič je pripravila tov. Vida Pahorjeva v Skednju otroško predstavo, na kateri so nastopili gojenci otroškega vrtca in šolska mladina. Srčkani so biii hajmlajši s svojimi deklamacijami in sigurno so nastopili nekoliko večji z raznimi prizorčki in z otroško igrico »Pisane : lutk '«. Tudi za lohjerškb dec -so pri: e-diti'pri'šrčno božičnrčoi Na Božt^'po-' ■epniđhe-sb'^jfeli'švojti'tfar'aa/i-lj-rej pa so še tamošnji pionirji nastopili z nekaterimi lepimi pesmimi. Na dan sv. Treh kraljev je lonjer-ska pionirska družina vprizorila Ribičičevo igro »Škrati«, nakar so tnali pevci zapeli nekaj pesmi. Za uspelo prireditev gre zasluga pevovodji in režiserki tov. Tončki Čokovi. V preteklem letu strto zabeležili marsikatero otroško prireditev. Mi- slim. da bi morali v bodoče posvečati še večjo pažnjo otroškim predstavam. Morali bi pa poskrbeti, da bi nastopi za našo deco bili v sredini mesta in da bi nastopala tudi mestna'mladina. V Boljuncu poznajo že od nekdaj navado, da se na drugi božični praznik spominjajo kamenjanja sv. Stefana. Vaška mladež se ob tej priliki obmetava s pomarančami. Letos so ta običaj združili s kuitumo pf j-■ reditvijo.'Boljunčani so povabili'na gostovanje prosvetno društvo iz Ricmanj, ki se je z veseljem odzvalo vabilu. Riemanjei šo nastopili z istim programom kot prejšnji dan doma, in sicer so vpriztirili »Dekle s severa« in igrico »Pod božičnim drevescem«. Nastopili so tudi s pevskimi in glasbenimi točkami-ter z deklamacijami, Prireditev jo zelo lepo uspela. Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar« je gostovalo v so- boto 27; decembra pri krožku »Pi-soni« v Koloniji z lepim, izbranim sporedom. Prireditev je - otvorii režiser dramskega odseka Fišer z recitacijo Zorinovega »Vstajenja Primorske«. Clanica dramske družine Ema Kerševah je nato recitirala Košakovo »Poslednje pismo«. Sledi! je moški zbor pod vodstvom Vladimirja Švare; Tudi drug j' del prte : grama je obsegal' recitacije ih pe- : srni. To je bija prva sjoyehska prireditev v tem- okraju.' Sentjakobčani so vedno nosili lepoto naše pesmi med naš narod, tudi tedaj, ko je bilo težavno-in celo nevarno. Tudi Silvestrovanje ni .šlo mimo brez prireditev. Riemanjei so pripravili Linhartovo »Zupanovo Micko«, lonjerski dramski odsek Lipa-h - vo veseloigro »Glavni dobitek«, v Rncolu pa so nastopili z »Buckom I v strahu«. V K. J. I Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal prva dva zvezka Male knjižnice, katere namen je v ceneni zvezkih (po 10 din) nuditi slovenskim bralcem izbrana, umetniško in idejno pomembna dela iz domače in tuje književnosti. Pravkar sta izšla 2. in 3. zvezek. ker se je prvi nekoliko zakasnil. V prvem je vsebovana razprava Radovana Zogoviča: Njegoševa pesnite v o borbi in svobodi, Kjer avtor analizira poezijo črnogorskega pesnika Nje goša. v drugem pa sta vsebovani dve povesti Maksima Gorkega Starka lie-gril ter Sest in dvajset in ena, ki predstavljala dva pripovedna bisera tega znanega sovjetskega pisatelja. Miroslav Zet in dr. Zbanel sta napisala zanimivo knjigo: Življenje našega Jadrana, ki je prva slovenska poljudno-znanstvena knjiga o našem morju. Delo ni znanstvena razprava, kot pratila avtorja sama v uvodu, temveč poljudno znanstveno pisano deio o vseh zanimivostih in posebnostih Jadrana. V obsežni knjigi, opremljeni s številnimi slikami, obravnavata pisca lego in nastanek Jadranskega morja, njega slanost, toploto, tokove in razne druge posebnosti, opisujeta ribe, življenje na morskem dnu in še druge zanimivosti, tako da predstavlja knjiga neko enciklopedijo o našem morju. -V založbi Mladinska, knjiga je izšla knjiga z naslovom Stalinski rad, ki predstavlja zbirko povesti in črtic raznih avtorjev o posameznih sovjetskih junakih vojne In dela. . Pri isti založbi sta izšli še dve dobri mladinski knjigi in tp; France Bevk: Pastirci, ki je povesi, iz življenja in trpljgnja tolminskih pastirjev, ler Angelo Cerkvenik: Sivi, v kateri avtor prikazuje sodelovanje pastirja— ovčarja v partizanskih bojih po Bose ni. N. Leskov: Izbrane novele in povesti (Slovenski knjižni zevam) je.abitava rlstjramihs «aeloinshoizlraattSnilt-vifcrajWi pripovednih tekstov tega ruskega pi-' satelja, ki .^e v svojih delih naslanja na bogate tradicije ruske ljudske povesti. Leskov .( 1831-V-1895) je močan pripovednik, ki pa je bil dolgo časa zapostavljen in je šele po zaslugi Gor; kega po prvi svetovni vojni zavzel pravo mesto v ruski literaturi. Slivenska izdaja njegove proz; vsebuje, 10 novel- in povesti, med katerimi je posebno znamenita naravnost grozotna povest o Katarini Izmajlovi pod naslovom »Lady Machbeth i? Mcenska« V noveli »Roparski napad« prikazuje pisec naravnost srednjeveške razmere v rodnem mestu Urin in io z groteskno satiro, v povesti »Levičar« pa poveličuje prirodno inteligenco prK prostega ruskega človeka. V nadalje njih povestih z ostro satiro prikazuje rusko duhovščino, šiba praznoverje, slika konflikt med vojaško dolžnostjo in ljubeznijo iid. Slovenski izbor, ki obsega tako raznovrstna dela. bo go: tovo imel širok krog bralcev. Pri Državni založbi je pravkar izšlo delo našega znanega’ pisatelja Kozaka pod naslovom: Lesena žlica, 1. del. V tej knjigi nam pisatelj, ki je kot protifašist že v začetku okupacije občutil okupatorjev teror, opisuje svoje doživljaje med vojno, ko je po zaslugi »rimske naklonjenosti ao slovenske kulture« romal iz ječe v ječo ter po raznih taboriščih. Poleg zanimivih opisov razmer in svojih doživljajev, nam pisatelj opisuje tudi srečanje i. vidnejšimi osebami iz slovenske na-rodno-osvobodilne borbe. Ob kopru leta so končno izšle tudi knjige Prešernove knjižnice, in, to, ..^pontini pa partizanska Jela. H, -del, Roman ^.Andersena Ngxoeja. Siro;a Stipa (v dveh knjigah), ler koledar ■Osvobodilne fronte za leto 1948) Za Prešernovo knjižnico-.se je teto»; priglasilo preko 38.000 naročnikov, knjige pa so izšle v nakladi 35.000 izvodov,, tako da bo del naročnikov moral ostati brez knjig. Vsekakor predstavlja t» knjižna serija lep uspeh naše izdajateljske dejavnosti, če pomislimo na veliko naklado in da stanejo t obsežne in kvalitetne knjige 65 din. R. S> Karei Čapek |; Hmgge oS === kdefcmu Stari Knigge*, ki je nekoč vzgajal naše babice in matere očitno še : «i imel zadostnih stikov s telefonom; zato je telefon ostal nevzgojena in neolikana zadevščina, ki še do današnjega dne ni izoblikovala lastnih pravil za lepo vedenje. Zlasti avtomatični telefon je vprav neotesan, pač zato, ker je tako pripraven. Nauke dajem le nerad, saj so večinoma brezuspešni — Kljub temu pa bi. telefonu kot takemu nasvetoval nekaj dobrih pravil in sicer ‘tale: ' il. Naj nas ne kliče po nepotrebnem. Dandanes zabrni telefon PP '■navadi ravno takratt ko smo v kopalni kadi, ko se brijemo, ko sedimo pred. juho ali ko smo, kakor pravimo strenutnea zaposleni drugod, Zlato telefonsko pravilo se gla-'si: zabrni naj samo takrat, ko ima 'za nas razveseljivo sporočilo — vsa 'druga naj obdrži zase. S. Ko nas pokliče, naj ima vsaj [jiekaj potrpljenja. Dogodi se ti n. pr. eia stojiš ravnokar na lestvi in ' zabijaš žebelj V zid, pa ti zabrni te-■lefon. Spustiš kladivo, splaziš se s testve in zdirjaš k aparatu; pa še preden zagrabiš Za slušalko, se je telefon naveličal čakanja in na tvoj 'zasopli: »Halo, kdo tam?« odgovarja le ironičen molk. GlejtCt tako sc telefon ne bi smel obnašati! V življenju se ti pač mnogokrat pripeli, 'da ne moreš biti v petih sekundah pri aparatu; in ko vidiš, da se kljub vsej dirki nifcdo več ne oglasi, zineš, pa bodi še tako miroljubnega značaja: »Gramska strela!« ali kaj podobnega, česar rie bi smel reči, in za nekaj minut se jeziš na ves svet. 3. Telefon nam ne služi v zabavo, temveč zato, da prištedimo čas; zato 'naj bo kratek kakor brzojavka. .Včasih moramo pri telefonu poslušati pogovore, ki nam malodane raznesejo glavo. Nič ne zagreni življenja takoi kakor čc kličemo kako številko dvajsetkrat zapov-sijo in 'je ta trajno zasedena po kakem brezkončnem pogovoru. V takih primerih zaideš v preklinjanje, kakršno človeškemu roda prav gotovo ni v čast. Največja čednost telefona naj bi bila kratkost, jedrnatost. 4. Telefon, ki kliče, naj se m.jpre-predstavi. Zda j sem že tako zakrknjen, da odgovarjam vsakokrat, ko me kdo pozdravi z besedami: Italo, kdo lam?, brez pomisleka: Kaj Vas pa to briga? Prej se mi i? včasih pripetilo, da me je telefon poklical in vprašal: »Halo, kdo tam?« »Ta čapek.« »Kako — kdoo?« »Čapek!« »Kakšen Čapek?« '»Ne vem, katerega želite. Tu je navadni Čapek.« »Kdo?« »No, Čapek. C kakor Čajkovski}, *4 kakor aspidistra, P kakor poligamija —« »Halo, ali je tam porodnišnica?« »Ne, tu je samo doktor Čapek.« »Iz porodnišnice?« »Ne, iz svojega stanovanja.« »Gramska strela, saj kličem porodnišnico,« protestira telefon. »To bo pa najbrž pomota,« ga mirim in slišim, kako vrže besen slušalko na aparat. Telefon pač nima Ig namena, du 'ob njem zdivjamo. Najprej naj pove ime klicatelja; in če se pripeti pomota, bi mogel z besedico »Opro-■štite!«, ki stane prav toliko truda, vsaj nekoliko pomiriti sočloveka, ki ga je poklical po nepotrebnem. . * Adolf Knigge je 1. 1788 izdal delo » lepem vedenja z naslovom: Kako .občuješ z ljudmi. M to jr iK vebeiot: HavjAf- indierà- zLmdiefra. ifiOhid V naši domovini so zime premi mrzle in hude in po vseh d;’ih Slo venije je dovolj snega in ledu. Gorata Gorenjska je skoro vedno že konec novembra zasneženi, na Notranjskem in Dolenjskem leži navadno vs;o zimo debel sneg, pa tudi na Štajerskem in delu Primorske aa :e dovolj. Vse to, hude zime- obilo snega in ledu ter hribovito ozemlje, predstavlja osnovne in obenem najugodnejše pogoje za razvoj zimskega športa. Ta še je pričel pri nas, razvijati sicer šele po prvi svetevni vojni, vendar so že naši predniki uporabljali podobne priprave, kot danes mi za gojitev zimskega športa. Sani so nam znane že od zdavnaj. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da smo Slovenci naj starejši, smučarji v alpskem predelu in sploh med prvimi smučarji v vsej Evropi. Naš zgodovinar Valvazor opisuje v četrti knjigi svojega . monumentalnega dela »Slava vojvodine Kranjske«, kakšne so smuči in kako jih kmetje Bloške planote na Notranjskem Uporabljajo. Tako nekako pravi: Lesene deščice so 1/4 palca debele, pol čevlja široke in pet čevljev dolge. Spredaj so te deščice zakrivljene navzgor; sredi je pripet jermen, kamor vtaknejo nogo. Razen tega ima kmet tudi debelo palico v rokah, ki jo stavlja pod pazduho, da z njo krmari po bregu navzdol. »Take so bile prve smuči kmečkega prebivalstva po Notranjskem v 17. stoletju in take so se tudi ohranile do današnjih dni Podobno kot Valvazor jih opisuje tudi naš rojak Herberstein v svoji knjigi o Rusiji, ki jo je napisal leta kaj povsem novega, kajti, malokomu je bilo znano, da se jih naši Notranjci pozimi že stoletja poslužujejo za opravke v vasi, za pot v cerkev, ter tudi za pogreb in poroko. Smučanje in ostale panoge zimskega športa, umetno drsanje in hokej se je pričelo po prvi svetovni vojni vedno bolj širiti med našo mladino, tako.da smo bili Slovenci v tem pogledu prvi v Jugoslaviji, pa tudi med prvimi narodi v Evropi. Od prvega snega pa tja do pomladi. si lahko videl staro in mlado, moške in ženske, kako korakajo oziru glavne težave že premagali. Manjka le čevljev. Letos je posebna skrb posvečena pravilni razdelitvi tega materiala, ki je bila lani nekoliko pomanjkljiva v tem smislu, da je bilo nekod blaga preveč na razpolago, v nekaterih, zlasti oddaljeneiših predelih pa ga ni biio mogoče dobiti. Seveda je posebna skrb posvečena oskrbi in opremi tekmovalcev, ki imajo prednost pred navadnimi smučarii-turisti, kar je seveda razumljivo. Za prvorazredne tekmova'ce je tudi poskrbljeno, da smo iz inozemstva dobili nekatere specialne dele smučarske opreme, ki jih sicer navaden smučar ne. potrebuje. Glede smučarskih domov in ostalih zimskošportnih postojank se razmere stalno z.boljšujejo. 2e lani je bilo pozidanih precej uničenih koč po naših planinah in hribih, letos poleti pa so bile obnovljene še ne- 1549. Tudi nek. dopisnik ljuhljan skega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice« jih.ežnačuje- kot neko posebnost, ki je po svetu, malo znana.. Se po prvi svetovni vojni so smuči dolgo časa veljale kot ne- lil 111...II I!!! - v »: J v - • . -J Eli W . "Z bodo brez dvoma velikega pomena. Kot nekai novega v naši fizkul-uri je smatrati tudi masovne smučarske izlete. Tako bo v februarju 1948 neke vrste masovni zlet vseh slovenskih smučarjev, združen z smučarskim partizanskim maršotn in raznovrstnimi smučarskimi tekmami. Vršil se bo v Cerknem ter bo predstavljal veliko manifestacijo množičnosti našega športa. Velikega pomena za razvoj in vzgojo naših tekmovalnih smučarskih kadrov, so smučarske naprave, med katere štejemo predvsem skakalnice. Smučarski skoki so tekmovalna disciplina, ki je pri Slovencih postala silno popularna, kar je nekaj zasluga tudi znane skakalnice v Planici. Skoro vsa smučarska društva so si zadala nalogo zgraditi iastno skakalnico in naš znani graditelj skakalnic ing. Bloudek (oče planiške skakalnice) ima dovoli dela s projektiranjem vseh skakalnic, ki šo v gradnji ali v načrtih po vseh delih Slovenije. Kot posebno važno smučarsko napravo je smatrati tudi smučarsko vzpenjačo na Črni vrh nad Jose- STIKI NOVOLETNE Zakaj praznujemo Novo leto prav na dan L januarja? Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s 1. marcem,, kar je bilo povsem naravno, ker se ob tem času začenja v Italiji pomlad. Zalo so rimski konzuli, ki so* jih, kakor znano volili vsako leto na novo, nastopali svojo službo 1. marca. Konec 1. 154 pr. Kr. pa je v Španiji nastal upor, ki je povzročil trajno spremembo koledarja. Rimski senat borbe proti u-pornikom n; hotel poveriti konzuloma iz 1. 154, ker sta imela le Se dobra dva meseca službe, do 1. marca !. 153 pa tudi n; kazalo čakati. Zato so leto 154 kratko in maio skrajšali za dva meseca in začeli leto 153 že s 1. januarjem ; nova konzula sta nastopila službo in prevzela vodstvo v španski vojni. Odslužila sta nato normalno konzularno leto 12 mesecev, tako da je bilo 1. 152 Novo leto zopet, na dan 1. januarja. Pri tem je ostalo tudi v naslednjih letih in zato praznujemo še danes Novo telo na isli dan. Iz Istega vzroka so imena mesecev september, oktober, november in december še danes napačna. Pomenijo namreč 7., 8., 9. in 10. mesec, kar so v prvotnem rimskem koledarju tudi bili, a so jih španski uporniki leta 154 nehote premaknili na 9., 10., 11. jn 12. ; mesto, medtem ko le januar, ki je j koledarjem dobili nova imena in sicer so jih razporedili po letnih časih. Tako se je n. pr. imenoval prvi pomladni mesec, ki je trajal od 22. marca do 21. aprila, Germinai, drugi, ki je obsega! dneve od 22. aprila do 21. maja Flofeal, tretji od 22. maja do 21. junija Praira! itd. Novoletni mesec kajpak- 'ni bi! več januar, temveč je segal od 22. septembra do 21. oktobra ; imenoval se je Vendemiaire (t. j. mesec trgatve). Dolgo se ta koledar ob živahnih stikih Francije z drugimi državami ni mogel držati. 2e po 13. letih ga je Napoleon I. odpravil in s 1. januarjem 1806 so Francozi Novo leto praznovali zopet na isti dan kakor bil prej enajsti mesec- postal prvi. Francoska revolucija in. Novo leto Revolucionarji so koledarje spreminjali tudi drugod. Tako je n. pr. francoski narodni konvent vpeljal !. 1793 nov, republikanski koledar, po katerem so Francozi za'eli štet j novo ero s prvim dnevom republike, 22. septembrom 1792 (prejšnji dan je bil namreč konvent odpravil francosko kraljevino). Tako je odslej \ Franciji velja! 22. september za no- voletni dan. Tudi meseci so s tem j drugi evropski narodi. v Škotsko Novo leto 12. jan. Ko bo na Angleškem Novo leto 1948 že pozabljeno, se bodo v neka-teterih škotskih .vaseh šele pripravljali na praznovanje prvega dneva v letu. Med temi vasmi je n. pr. tudi vas s čudnim imenom Blarmachfol-dach ; našel jo boš !e na kakem podrobnem zemljevidu škotske dežele, in sicer v grofiji Inverness visoko gori ob Kaledonskem prekopu. Tu praznujejo novo leto šele 12. januarja. Blarmachfoldachčani se nikdar niso brigali za to, da je angleški parlament 1. 1750 s posebnim zako- nom proglasil naslednji T. januar za novoletni dan tudi na Britskih otokih. Naj so si Angleži to reč uredili, kakor jim je bilo drago — vrla škotska vasica je ostala pri starem o-bičaju, po katerem se je leto menjalo šele na dan 12. januarja. Tako tudi letos na novega leta dan noben pravi Blannachfoldachčan ne bo želel svojemu sosedu znanega «happy new year», pa najsi tudi kaže koledar rdečo enojkd: čakal bo še dvanajst dni. in šele takrat slavnostno zaključil leto konferenc 1947.., Zakaj so Angleži L 1751 dvakrat imeli božič? Medtem ko so torej Skoti vztrajali j vsaj ponekod pri starem koledarju- | so se Angleži že v vsem letu 1751 ! držali novega štetja. V skladu z novim novoletnim datumom so seveda morali preložiti tudi božični dan za 12 dni pred dotedanji 25. december. Na nov; _ božični dan je po starem običaju poromalo na tisoče ljudi s svetilkami in gorečimi svečami v Glastonbury južno od Bristo-la, da tam obiščejo slavnoznanj trnov grm, ki je od panuiveka bil 24. decembra še v popkih, a se je razcvetel vedno prav na prvi božični dan. To pot se pa ta čudež ni zgodil in praznoverno ljudstvo je biio prepričano, da novi '25. december nikakor ne more biti-pravi božični dan, reformo koledarja: pa je imelo za grešno početje. -Mnogi, so zato sklenili, da v bodoče božičnega dne ne bodo več praznovali po novem koledarju, da na ta dan ne bodo šli v cerkev in da bodo delali kakor sicer ob delavnikih. Razburjenje je bilo tolikšno, da je anglikanska duhovščina pristala na upoštevanje starega božičnega datuma, dasi je zakon zapovedal praznik na novi datum. Tako so Angleži ]. 1751, imeli božič dvakrat v enem in istem letu. V teku naslednjega leta se je novi koledar uveljavil popolnoma in 1752. so praznovali božič tudi v Glaston-bur/ju brez vsakršnih incidentov ob datumu novega koledarja. C. C. s smučmi v bližnjo okolico ali na postajo, da se odpeljejo v prosto naravo in naužijejo sVežega 'zraka in zimskega sonca ter okrepe svoje telo in razvedre duha.: Posebni nedeljski smučarski vlaki s V prevažali množine smučarjev iz mèsta v bližnje in daljnje smuču,- 4:, predele in lahko rečemo, da je smučanje postalo naš pravi narodni šport. Vojna je zarekala‘težke rane temu razmahu. Večino smuči in smučarske opreme je pobral okupator, ostalo so smučarji sami uničili ali poslali partizanom, tako da je po vojni zavladalo veliko pomanjkanje vsega zimskošportnega orodja in opreme. Sedaj se te rane počasi celijo, obnavljajo se smučarske postojanke in grade nove in število smučarjev bo gotovo še večje kot pred vojno. Petletka prinaša tudi zimskemu športu giovo življenje, tako da smo prepričani o njegovem velikem razmahu. Uluefti za dwlg malefra' mKiftcgci ift-Oiia. Ob pričetku prve zimske sezone v svobedi, jeseni 1945 je bilo stanje zimskega športa kaj žalostna. Veliko naših smučarjev in fizkulturnih voditeljev ter organizatorjev jc v borbi za osvoboditev žrtvovalo svoja življenja, nekateri so postali nesposobni za to fizkulturno panogo, stara organizacija je bila docela razbita, smučarski .in planinski domovi so bili uničeni ali težko po škodovani, razen tega pa smuči, dr, ::alk, športnih čevljev in drugt opreme skoro ni bilo, oz. jo je vsa: zelo močno primanjkovalo. Pristo,-ni činitelji so se znašli pred sila. težavnimi na’ogami, kajti težko je bilo v pogojih prvega leta po razdiralni vojni, odstraniti vse težave in zopet dvigniti slovenski zimski šport na nekdanjo, oz. še višjo stopnje. Kljub temu pa so bili z dobro voljo in požrtvovalnim sodelovanjem vseh faktorjev že v prvi zimi, še bolj pa iani doseženi lepi uspehi. Predvsem je bilo treba doma u-stvariti izdelovanje vseh zimskošportnih predmetov in vsakovrstne opreme; v ta namen je bila na Go~ rertiskeifi v Zgošah pri Bledu ustanovljena dé’avnica za izdelavo športnega orodja in opreme »Elan«, ki se jP iz majhnega obrata v leti: .1945 razvila v veliko podjetje, ki zaposluje danes že okoli 80 najraz novrstnejših strokovnih delavcev specialistov ter izdeluje prvovrstno telovadno oredje -in sploh vse fiz-kulturne naprave, priprave in pripomočke, med njimi tudi smuči, smučarske vezi, Palice, hokejsko opremo, sani itd: Podjetje »Elan« je n. pr. lani izde’alo. 2000 parov smuči, kar j*» že-precej visoko število. Sedaj^se pripravlja ponovna velika povečava podjetja, tako da se bo razvil res velik obrat za izdelovanje vseh predmetov potrebnih za gojitev fizkultui-e Razen navedenega podjetja pa izdelujejo športne potrebščine tudi drugi manjši obrati in tako smo lani imeli v prosti prodaji po dosegljivih cenah dovolj dobrih smuči, in ostale opreme na razpolago, primanjkovalo je le smučarskih čevljev. Preko letošnjega leta so podjetja Pripravila nove precejšnje zaloge vsega potrebnega za zimski Sport b1 tako smo v tem katere večje, stavbe, da po letos, vsaj;za silo dovolj prenočišč za smučarje po'vseh predelih. Tako bosta račd drugim spet pričela sprejemati smučarje .smučarska domova na Komni in na Pokljuki v Triglavskem pogorju, ki sta bila med okupacijo požgana. Novost v našem zimskem športu pomenijo smučarske postaje kot imenujemo stalne postojanke, ki posedujejo neko do'oècno število smučarske opreme in smuči, ki jih za: krajšo uporabo izposojajo tistim, ki si jih sami ne morejo nabaviti. Te smučarske postaje, katerih namen je predvsem širiti smučanje med mladino, so se lani dobro izkazale. Letos bo delovanje teh postaj še povečano, in sicer se bo povečalo število smuči in število postaj. Tako je n. pr. Ljubljana imela Jani eno samo smučarsko postajo s ca. 80 pari smuči, letos pa bodo delovale štiri postaje z najinaj 400 pari smuči. Podobno bo tudi po ostalih predelih, zlasti goratih, da se bo po teh postajah širilo smučanje med vse. sloje našega naroda. Pri vseh teh smučarskih postajah so letos predvideni smučarski teča, ji, za vse vrste smučarjev, tako za začetnike kot za bolj izvežbane. Razen tega bodo tudi posamezna fizkulturna društva prirejela smučarske tečaje in to ne samo za tekmovalce, temveč na bolj masovni podlagi. Ti tečaji, katerih namen je popularizirati smučanje in obenem vzgojiti mladi tekmovalni kader, nicaini, ki so jo zgradili podjetni: jeseniški fizkuHurniki sami. Prihranila je mnogo truda smučarjem, zlasti pa našim tekmovalcem pri treningu. Nje pomen je toliko večji, ker je to prva smučarska vzpenjača v Jugoslaviji in ker je bila v glavnem Zgrajena s prostovoljnim delom. Razen smučanju pa se vsa skrb posveča tudi napredku drsanja, ki spada med najlepše fizkulturne panoge, in tudi hokeju. Slovenija ima obilo voda in pozimi zamrzlih ledenih ploskev, vendar je zima precej muhasta in ni daljša trajnost ledu nikoli gotova. Spričo tega je zgraditev umetnega drsališča postala temeljni predpogoj za napre nek te fizkulturne panoge. Ker smo Slovenci tudi v umetnem drsanju na prvem mestu v Jugoslaviji, je v petletnem planu predvidena zgraditev umetnega drsališča v Ljub'a-ni. Zgrajeno bo že v letu 1948, v centru Ljubljane pod Gradom na kraju, kamor skoro ves dan ne posije sonce, in bo prihodnjo jesen že izročeno svojemu namenu. Drsališče bo odkrito in bo zgrajeno ta' ko, da bo omogočena naprava ledu pri temperaturi 10,15 in celo 20 sto pinj nad ničlo. Bo pa seveda 'odprto le preko zimskih mesecev od novembra do marca, kar pa bo za na- ,ki br'j’iK seštavljalo več deščic, pod katerimi bi bila na drsalni ploskvi pritrjena' jeklena šina, in ki bi se 7. navadnimi jermeni'pritrdile na ččvelj. • ■ • * ' Tudi vprašanje hokejske opreme ;je pereče, kajti te stvari so sila drage. Taka stanejo n. pr. samo hokejske palice v inozemstvu nekaj sto dinarjev, vsako moštvo pa jih. preko sezone polomi preko sto. Spričo tega poskuša podjetje »Elan« izdelovati cenene hokejske palice iz domačih vrst -lesa, ki bodo služile predvsem začetnikom in manj iz-vežbanim, upamo pa. da se bodo obnesle. • rrj riovrrKVj je s leoKx^jr u kje: S1PTCJST DOKL« »M rim II K še prilike . zaenkrat zadoščalo. (Zanimivo je, da je večina evropskih drsališč odkritih, ker je drsanje na svežem zraku mnogo bolj zdravo kot pa v zaprti dvorani). Na umetnem drsališču ?e bodo mogli drsalci in hokejisti tako izvežbati, da bodo že ob vrhuncu sezone na višku svojih sposobnosti; v dosedanjih prilikah so šele ob koncu zimske sezone prišli v formo. Nič manj pereče ni vprašanje drsalk, ki jih doma ne izdelujemo. Po svetu izdelujejo večinoma drsalke, ki so stalno pritrjene na čevlje, (in ne več takih, ki se po uporabi lahko snamejo s čevlja), pri nas pa imamo sedaj nalogo, da zadovoljimo bolj važne potrebe kot je potreba po posebnih drsalnih čevljih. Spričo tega pripravljaj o'naši strokovnjaki izdelavo neke vrste zasilnih »ljudskih drsalk, ki bi od-pomogle trenutni stiski Tako so za naše strokovnjake problem drsalke, V letu 1948 bo prvikrat po vojni in po presledku dolge vrste let otim-piada, ki predstavlja višek fizkulturnih tekmovanj na vsem svetu. Olimpiada ima velik športni pomen, kajti pri tekmovanjih najboljših iz vseh držav, se dosezaio vrhunski rezultati. Razen tega pa je namen olimpiade tudi zbližat; n ,rede vsega sveta in krepiti ideje miru in bratstva. Ker so impeci na olimpijskih igrah 'odraz moči in napredka vsake držav;, ie želja vsem držav doseči pri teh tekmovanjih cim večje uspehe, želja najbolji.h fizkul-turnikov pa je zmagati na teh tekmovanjih in proslavki sebe ter svojo domovino. Zimskih olimpijskih iger, ki bodo v februarju 1948 v St. Moritzu v Svici, se bo udeležila tudi Jugoslavija, katere fizkuHurniki se že marljivo pripravljajo. Seveda je za težke nastope in tekmovanja potrebna dolga vaja in sistematično vežbanje, kar je sedaj prv.krit vj zgodovini jugoslovansko fizkulture omogočeno tudi našim športnik cm. Ker smo Slovenci.v smrčanju pivi med Jugoslovani, bodo v glavnem; le Slovenci zastopali našo drževcJ pri tekmovanjih v .smučarskem' teku, skokih, smuku in slalomu. Naši smučarski prvaki, večinoma sinovi Gorenjske, ki "o >e že ver.kckratl izkazali pri tekmovarvili dn::a in v, tujini, se letos že od oktobra v specialnem tečaju sistematično vežba-io, da bodo ob času oumpiiskih tekmovanj na višku svojih rm ti, sposobnosti in izvežbams'i. Specialen tečaj, katerega se udeležuje preko 30 naših najboljša smučarjev, se je pričel 15. okt zb-a v Ljubljani, kjer so se tečajniki najm-ei urili v splošni fizični vzgoji. Ta trening' je trajal do decembra. Smučarji sq ?e poti vodstvom več -sp-ryamlb! domačih- smučarskih trenerjev.- vsak dan vežbali v telovadni;!, gojili' proste vaje in gimnastiko ter se urili v plavanju, kolesarjenju, zlasti pa gozdnem teku. Skoro vsakodnevno so v hitri hoji ali lahnem tc-ku premerili najprej bližnja grič'Via okoli Ljubljane, kasneje pn tudi bolj oddaljene in strme predele. Ta osnovni, suhi trening je imel namen: dati tekmovalcem vso porebuo kondicijo, zlasti pa splošno okrepitev telesa, zdravja in vzdržljivosti. Cim je vr decembru zapadel pr» Gorenjskem sneg, so tečajniki odšli v Planico, kjer so pričeli trenirali na snegu, s smučmi. Tu bodo ostali ves čas do olimpiade skakači, ki se bodo n^ štirih planiških skakalnicah vežbali pod vodstvom specialnega norveškega trenerja, ki je nalašč v la namen prišel v Jugoslavijo. Tekmovalci za smuk ir. slalomi bodo odšli na Crni vrh, kjer io idealni tereni za vežbanje obeh panog. Trenirali bodo sami, kajti naši alpski vozači že po popolnosti obvladajo tehniko smuka in slaloma ter superiornost tujih smučarjev nađi našimi izvira v glavnem le iz tega, ker prebijejo tuji smučarji skoro tričetrt leta na smučeh pri treningu, imajo na razpolago vzpenjače, ki, prihranijo 'obilo truda, časa h» moči, ter posedujejo najn .vejše tehnične pripomočke. Tekači bodo, čim bo dovolj snega, nad »Ifevaii vežbanje na Pokljuki. Tako se torej slovenski smučarji pripravljajo na Olimpiade, Ljudska 'oblast Jugoslavije ie omogočila prvikrat v zgodovini naše fizkulture tak daljši in sistematičen trening. Spričo lega gotovo tudi rezultati ne bedo izostali in bodo naši smučarji dostojno repreze-.tirali dom-vino. Vzporedno s smučarji se seveda pripravljajo tudi naši đr.-a’ci, odi katerih se bosta olimpiade udeležila pa le dva in to Palmetova ter Lajovic kot par. Hokejsko moštvo Jugoslavije tudi ne bo sodelovalo na zimskih olimpijskih igrah, ker v tej. pri nas še mladi in dosedaj premalo upoštevani panogi, še nismo dosegli mednarodne kvalitete. Gosp odarstvo KMETOVALEC V JANUARJU Poljedelstvo: Kdor Se ni preoral svojih njiv za pomladansko setev, naj ne odlaša s tem delom, da popolnoma ne zamudi ugodnega delovanja zmrzovanja, zraka in vlage na njivsko zemljo. Pomni, da je mraz najboljši orač, preobrni vse njive s plugom, ako ti to dopuščajo še vremenske razmere. Ponekod je hlevski gnoj že razpeljan po njivah; ako je njiva še nepreorana, ga 'takoj raztrosi in podor ji, sicer pa j. dobro posuti vse kupe gnoja po njivah % zemljo. Kdor je prisiljen v tem času spravljati hlevski gnoj na polje, naj ga navozi na večje kupe, naj ga dobro stlači in pokrije ob straneh in povrhu na gosto z žemljo, da se bolje ohrani to ne izgubi dragocenih rastlinskih .snovi. Trnja, posebno pa belega, naj ne bo v bližini njiv, ki so posejane z žitom, ferina belem trnju prezimi rja, ki nam napravi vsako leto mnogo škode. Trnje nam sploh nikjer ne koristi, razen ko^ Ograja, zato pa «aj zgine, kjer ni potrebno. Začni pripravljati, čistiti in odbirati semena za pomladansko setev! Ako nimaš dobrega domačega semena skrbi že sedaj, da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zamrzne, V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Ce krompir gnije, prebiraj ga večkrat in gnilega odstrani. Prav tako ravnaj tudi s korenjem in repo. Zimski čas je zelo primeren tudi za popravo raznefa poljskega orodja. Travništvo: Kjer še ni zapadel sneg in nišo zmrznila travniška tla., je sedaj najugodnejši čas branali z mahom poraščene travnike in senožeti ali pa je tudi dobro raztrgati na njih mali z železnimi grabljami. Ves mah pograbi in spravi s travnika ter ga uporabi ■za.kompost ati za steljo, živini. Zimski •Saš. je tudi : primeren , za odstranj’eva-; ‘'n|č“*grmpyja, in^kabičnja s^ir^vnVkfiv in senožeti! Na močvirnih in vlagi izpostavljenih travnikih in senožetih je tudi potrebno, da poglobimo in napravimo «oVe odtočne jarke. ■živinoreja: V premrzlih hlevih in svinjakih porabijo živali več krmskih redilnih snovi za proizvajanje in ohranitev telesne gorkote. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je 15 do 18 stopenj Celzija. Konjem, mlademu govedu m ovcam prija tudi nekoliko nižja hlevska toplota, ako je hlevski zrak suh -in je ležišče dobro postlano. V hlevu bli svinjaku bi ne smel' manjkati toplomer. Hlevski zrak bodi vedno svež. j n dober. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba nekajkrat na dan hlev dobro prezračiti. Poleg zdravega in čistega zraka privošči živini tudi do-Folj svetlobe, ki mora prihajati v hlev le skozi okna s prozornimi šipami, nikakor pa ne skozi okna, ki so zamašena s slamo in celo z gnojem. Za na- daljnjo rejo odbranih telei ne odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja uidi za mlade prašiče. Da ostanejo krave dalj časa mlečne in da se okrepijo, jih moramo pripustiti k biku šele 2 do tri mesece po otelitvi. Spolovila bolne krave je treba najprej zdraviti in potem Sete pripuščati. Vsem brejim živalim pokladaj le zdrava, močno brejim pa ne preveč bbiina krmila, Brejih kobil ne uporabljaj za pretežko vožnjo in pazi, da se ne premočijo in prehladijo. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še opitati, podvizaj se s pitanjem. Perutnino imej na suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Zavaruj perutnino tudi dobro pred njenimi sovražniki (lisica, kuna dihur). Vinogradništvo: V vinogradu je dela dovolj. Trte okopavamo odstranjujemo malovredne vrste, kopljemo jamice za podsajenke, obrezujemo trte, pripravljamo kole itd. Ne odlašajmo s tem delom, ker čimprej bo izvršeno, tem bolje bo za nas. Vinograd mora biti pognojen, za gnojilo pa uporabljamo domači hlevski gnoj, kateremu dodamo umetna gnojila, predvsem sup-->r-fosfat. Kako gnojimo trtam, pa smo tako že govorili v Ljudskem tedniku v. dne 11. t. m. Kletarstvo: V kleti smo že pretočili ali pa pretakamo vino. Paziti moramo, da je vino zdravo, Tisto, ki spreminja bravo, je podvrženo rjavenju in tega zdravimo z metabisulfitom. Ako bi imelo vino kakšno napako, je najbolje takoj vprašati za svet vinskega strokovnjaka. da se vino ozdravi . že ob začetku. - Paziti moramo, da so sodi vedno polni, da onemogočimo kan. Ako Pa nikakor ni mogoče imeti polnega soda, moramo prostor med vinom v sodu dobro zažveplati. Cunj pri vehah ne smemo trpeti, ker se po mokri cunji prenese v vino glivica, ki povroča kan ati cik. Okna in vrata , kleti imejmo zaprta in skrbimo, da bo v kleti toplo. Sadjarstvo: Pri sadnem drevju osnažimo deblo ir» veje mahu In lišaja. Za to delo je najpripravnejša je.kera ščetka. Drevju odstranimo vse acati* trebne, prelomljene in suhe veje. Paziti moramo, da ne napravimo pri tem opravilu prevelikih ran, ki se ne ni kmalu zarastie. Sedaj je najprimernejši,, čas. za uničevanje sadnih škodljivcev; ker jih'v zimskem času na golem drevju najlaže opazimo. Ako ni velikega mraza, poškropimo sadno drevje z drevesnim karbolinejem, in sicer ga vzamemo na 10 ' vode tri četrt do 1 kg. Oruvo zelo uspešno sredstvo je tobačni izvleček, katerega uporabljamo „• l odstotni raztopini. Nadalje lahko uporablja i- > an-tiparasir, dendrin in arbori». Za škrtp-Ijenje uporabljajmo škropim j. e in poškropimo celo sadno drevo, S tem burno uničili zelo mnogo zale,;; raznih gosenic, ki so največji škod'iteci našega sadnega drevja. 7elo prip'-'točlj'i. vo sredstvo je tudi iO oiuoinh raz» topina zelene galice, ki. -cncmcgoJša-razvoj glivic in lišajev. Tudi na gnojenje sadnega drevja ne smemo pozabiti, kajti drevo, kot vstko drugo živo bitje, ne more izhajati brez, hrane. Vrtnarstvo: Ako nismo oskroeli /rt nega semena že decembra, j,: treba, da to čimprej storimo. Cas je da pripra vinto zimske gredice za vzgojo zgodnjih sadik, V gredice tahko vse j mo v : januarju že. seme razne zgodnje, žele-■ n jave. Ob ugodnem vremenu prekopljimo vrt ter ga -pognojimo'? hlevskim j gnojem,-kjer in kolikor je to po: retano Čebelarstvo: V tem mese ni v čebelnjaku ni dela, zato naj čebela,! prosti čas koristno uporabi za to, da napenja' žice v • okvirjih,- popravlja. :-aie: panje in okvirje ter čita stMitovri» knjige in časopise. Pripravi naj si ludi vse orodje za poznejše delo Baker za elektrifikacijo važna kovina Baker predstavlja še danes, kljub temu da je e»a najstnrejših kovin, kar jih poziia človeški rod, želo’ cenjeno in dragoceno surovino. Baker je namreč nujno potreben skoraj pri vseh panogah moderne industrije-, nenadomestljiv je pri električnih naprava h, uporabljajo ga nadalje pri raznih merilnih aparatu»', zlasti pa kot važno sesta, vino pri razniii kovinskih zlitinah- Da je baker tako vsestran. sko uporabljiv, je razlog v njegovi odpornosti in trdnosti, poleg lega Pa je še lahko koven, tenljiv, mehak in dober prevodnik elektrike. -Spričo vsega tega j,- baker tudi danes v modernetai gospodarstvu in tehniki zelo pomemben in je po vsem svela ceajoiia in ra go c e mi kovina. Svojslvu filili ni Baker je rdeča kovina z močnim sijajem; n a suhem zraku ostane dolgo časa neizpremenjčri, na vlažnem pa sp hllro prevleče s lanko plastjo modro zalenc patine, ki jo imenujemo «zeleni volk», ki pa kovino varuje pred nadaljnjimi spremembami. Cisti baker je zelo mehak in »čitljiv ter ga zaradi te. ga lahko obdelujemo, s čimer pa dobi še večjo trdnost. Tali se šele pri temperaturi 1080 stopinj C in je toro,j tud; napram vročini pre. tej odporen: razen tega je Za •srebrom najboljši prevodnik elektrike in toploie; kar je njegova posebna odlika. V naravi najdemo tudi čisli b;u ker in to še. pogosteje kot čisto železo, (kar je ludi vzrok, da so najstarejši .prebivalci zemlje poz. nali prej baker kol železo), vendar pa ga danes, pridobivamo večinoma iz rud, v katerih je bodisi Sadni škodljivci pozimi Splošno menijo aadjurji, tiri hude stime vzamejo zalego naših sadnih zajedalcev, ki prezimvje po drevju, Na žalost pa ni tako, kajti sicer bi bili morali že davno propasti vsi škodljivci naših sadnih, ■nasadov. Izkušnje nas uče, da je tudi po hudih in dolgotrajnih Zima}’ še vedno dovolj golazni, ki zajeto, vse nadzemeljske dele našega sadnega drevja in da se moramo na vse kripljr braniti vred mimi, ako Hočemo oteli drevi'-' in njega plodove. Čuditi se moramo, kako cdpc n« so ta bitja in kako jih narava umije pred poginom. Le pomislimo, da razne žuželke prebijejo zimo V. jajčecih, ki so popolnoma nezavarovano prilepljene na vejicah žu brstju. Edino trda zunan ji ko- Petletka v Sloveniji (Nadaljevanje s 6. strani ) Uspehi ostalih gospodarskih panog Ko ugotavljamo posebne uspehe slovenskega gospodarstva v minulem letu, vsekakor ne smemo prezreti uspehov ,i’ nekaterih gospodarskih panogah, j kjer ,, vznoi;, brstov odlagajo jajčeca. dike s trdimi, drobnemu smodniku podobnimi črnimi jajčeci. Kljub najhuišemu zimskemu mrazu se izleže takoj aprila meseca, ko se začne popje razprezati, iz vsakega jajčeca ušica, ki se nemudoma priplazi do prvega brstja, oziroma mladega lističa. Isto, do skrajnost.; neugodno prezimovališče imajo jajčeca pediea in prsteničar-ja. Skoro pol leta so izpostavljena vsem neugodnostim zime, pa jim ne škoduje niti dež niti sneg niti še tako hud mraz. O tem se lahko prepričamo na lastne cči,-ako januarja .ali februarja, meseca, ko je že minul hudi mraz, prinesemo i> toplo sobo vejico z jajčeci prstenčarja. V nekaj dneh ožive in iz vsakega zleze prav nežna, živahna gosenica, ki takoj začne iskati, kje' bi bilo kaj zelenega. Nekaj gosenic prezimuje v obliki Učinke. Najbolj navadne .so gosenice zlatnice, ki jih. najdemo pozimi v pajčevin istih zapredkih na koncu vejic sadnega drevja. Komaj S mm dolge gosenčice prenesejo trajen mraz, tudi gez 20" pod ničlo, »Sicer so nekoliko -zavarovane med zapredenimi listi. Toda ta odeja, jih varuje le pred mokroto in snegom, mraza pa ne zadržuje, a kljub temu takoj ožive, ako jih pozimi prinesemo v toplo sobo. Prav luko. preživi zimo brez škode mala zavijačeva gosenica (ki drla piškavo sadje), nekoliko zavarovana v razpokah v lubju. V s e ic živali: imajo nežno, mehko vodeno truplo,-ki r -mrazu trdno zmrzne, toda .življenje-,.ostane v njem. Buba znanega -metulja l a si ovičarj ct, i ki- živi tudi r- Sibiriji, prenese celo, mraz do 4$f pod ničlo. Kako. jer to mogoče, si ne moremo razlagati. Se najbolj čudno pa je, da prežive zimo žuželke, ki prezimi'jejo popolnoma razvite kakor n. pr. cvetcder in drugi rjlčkarji. Pa Uidi mnogi metulji zlezejo iz bub žena jesen ali pozimi, pa jih kljub temu ne vzame zima.. Čudno je tudi življenje malega zimskega perlica. Sele oktobra ali celo novembra meseca prileze iz zemlje in ne Kako trdožive, za mraz in druge vremenske nezgode ne občutljive so žuželke, se večral lahlro preprr-. čarno v hroščevih letih.. Zgodi se namreč, zlasti :v. gorskih krajih, da zapade sneg in nastlane .hud piraz celo konec aprila ali >: začetku maja, ko se hrošči že trulemu is-preletavajo po dreviu. Mislite,- da jim kaj škoduje, ako so teden dni v snegu in mrzli mokroti! Kaj šel Ko se vreme izboljša in sneg skopni, pa so zopet ■ »na - nogah« čvrsti, zdravi ijt veseli. Spoznali svio farei, da . zima ni ■naša najboljša zaveznica v. boju s sadnimi zajedalci in da sc. ni zanašati na njeno pomoč, naj si bo še tako huda. Zato si p i moramo pomagati sumi. In vpral: zima je Za zatiranje škodljivcev iz rodu žuželk najprimernejša, ker jih v tem letnem času najlaže dosežemo s sredstvi, katerim se ' ne -moremo upirali, tako kakor se upirajo zimi • I, ». sani alj pa skupaj z drugimi kovinami, jcot s kositrom, železom, srebrom in tudi zlatom. Da pridobimo čisti baker iz raznilj rttd, je potrebno rudo topHj v posebnih plavžih' in uporabiti nato šh raz ne, bolj »ul; rnntij komplicirane kemične postopke. V naši dobi je. najpomembnejši Urim. eUktrolit-. slri baker, ki jc skoraj stoodstotno cist, dočim jo pr; drugih metodah pridobivanja čistega balera potrei,-ho po konča n ili procesih skoro vedno odločili od bakra še zlato in Srebro. /.dulìa lin a p i-i rinili vanju Negotovo je. kateri najstarejši narodi 30 prv; poznali baker. Vse. kakor so ga Egipčani že pridobivali iz rud, poznali pa s», tud; že bron, Ri je spojinia bakra s k»,si. turni. Od Egipčanov so baker s poz nali ostali sredozemski narod; in ■'hi Bimljanih je že («i najslarej. sih časov baker sam pa tudi oron bil zelo cenjen. Rimljani so iz liaki'a kovalj denar, uporabljali so ga tudi z;t posode, okrasje in za spomenike^ bron pa zlasti za kovanje orožja. Ob razpadu rimske države je baker z», kratek čas iz. guoil svoj pomen in ceno,. kmalu Pa sc. jo njega Uporaba in pridobivanje spet razširilo, ker sc g„ le močno posluževala im|i nova krščanska cerkev ter ga pomagala razširiti po Evropi. Tud; na daljnjem vzhodu je baker že od najsta-re.jsib časov močno razširjen ter ga je poznala že stara kitajska kultura, pa tudi Japoncem je bil Že zgodaj znan, saj smo mi od lam dobili napi', cimbale, gonge in zvonove. Indijanci v Ameriki so že. od zdavnaj poznali baker, ki je. Im sploh njih edina kovina F,, sr. se z. zolezom seznanili Vdc p,-,-ko ■Evropejcev. Indijanci so baker vv-činoma pwdobhalf čist in Id na površimi zemlje ter v rekah, ■kajti po vsej severni Ameriki so bogata ležišča le rude. IVafiajiilišiia Danes kopljejo baker po vsem svelti in znana sd številna mVlraja-lišča po vseh kontinelitih, vendar ima kljub temu baker š’t. vedno precejšno vrednost in ceno. V Ev rd-Pi Sa kopljejo v Španiji» na Češkem, v Nemčiji in nekaj tudi pri nas, »Mnogo več ga je v Ameriki, kjer s», ga Angleži odkrili oh Atlantiku, Busi pa celo na Aljaski (ločim so Indijanci imeli glavna nahajališča okoli Gornjega jezera. Najliogatejsa nahajališča pa so v A*'-zoni, odkoder se pa s bakrene rudo vleče tudi v Mehiko, kjer so tudi bogati rudniki. Samo v Arizoni s-e danes pridobiva polovica vsega ameriškega bakra. Baker najde, ma ludi v Južni Amerik; in to v Cileju, nadalje na dalnjem vzhodu, kjer ga kopljejo skoraj po vseh ja. ponskih otokih: največ pa ga je v A triki, kjer so najboga lajša ležišča v pokrajini Kitanga v belgijskem Kongu. Tudi Sovjetska zve. za ima na Uralu številne bakrene rudnike, okoli leta 1930 pa so odkrili neizmerno bogata nahajališča bakra v Kirgiških Slopah, kjer je v pokrajini BalhaŠ na robu puščala ssrasJo nov,, industrijsko »neslo z velikim bakrenim kombinatom. Mesto je leta 1930 štelo komaj nekaj več kot 1000 ljudi, dočim jih je leta 1910 imelo že 30,000. kar kaže veliko važnost bakra za industrijo in skrb sovjetskih oblasti za izkoriščanja pri rod negli boga s Iv a. (Nadaljevanje prihodnjič, i V Jugoslaviji padajo cene živilom na prostem trgu Prve dni decembra so se na splošno v Jugoslaviji kmetijski pridelki znatno pocenili in vse kaže na nadaljnjo tendenco padanja. Tako je bila n. pr. mast v Zagrebu ob začetku proste prodaje à 250 - 300.— din kg, v začetku decembra do 250.-din, zdaj pa jo prodajajo že à 100 -220,— din za kg. Se nižja je cena na trgih v Srbiji. V Svetozarevu (bivša Jagodina) je mast IGO.— din, na istem trgu pa so se jajca pocenila od deset na sedem dinarjev, v Zagrebu, kjer so maslo pred 14 dnevi. prodajali à 260 - 300,— din, je cena padla na 200 - 230,— din. Na zagrebški trg so zadnje dni pripeljali mnogo jabolk, masti, masla in zelja, Največjo vlogo pri pocenitvi kme- tijskega blaga igrajo kmetijske zadruge in izkazalo se je. da je v Krajih, kjer so se te zadruge dobro razvile, blagovni promet živahnejši in cene nižje. Nasprotno se pa blago v področjih, kjer niso še-zadruge dovolj delavne; počasneje poce-njuje. Železniško gradbeno podjetje, ki je bilo doslej zaposleno pri gradnji borovniške proge, se sedaj pripravlja na gradnjo druge važne proge med Sežano in Dutovljami, ki bo zvezala progi Ljubljana-Trst in Go-rica-Trst po jugoslovanskem ozemlju. Nova proga bo dolga 7 km in bo velkega pomena za zvezo med Ljubljano in Vipavsko dolino ter Gorico. Pripravljalna dela na tej zvezni progi so se že pričela. It ci /n U TOPLEM PERILU Na žalost mora večina f.d nrs pri pozimi pa se je treba zaviti še v jo-vsakem nakupu upoštevati vprašan jej pico ali ogrinjalo (skica 2. in 3.). Obo-denarja. Da se izogne nepotrebni.-n je se lahko napravi iz blaga (v tem stroškom, pregleda vsaka žena staro primeru je zelo lepo, če je blago pre-perilo, ali se da še kaj napraviti, oz. Sito obenem z mehko podlogo), ali pa prenarediti. V ta namen služi prvi i;a-;iz volne, kar zahteva malo več pridno-svet: gornji del ravne spalne srajce je sti. nov, v primerni barvi seveda, olepšuje1 Kadar pa se odločite za novo perilo, ga dvojni naborek. Ker so rokavi po- vam svetujemo udobno pižamo, ljubko trebni popravila, je tudi za te pre- in polno ženskosti, ali pa spalno sraj-skrbljeno. Ne pozabite lepo izdelanega1 co v starinskem stilu, ki je topla in ze-prereza v krilu. Mislim, da bo vsaka lo lepa. Izberite si kot material gladko zadovoljna, posebno, če izvede izpre- ali vzorčasto flanelo, vendar v barvi, membo sama. ki vam najbolj pristoja, da boste bolje Mnoge imajo le lahko letno perilo, spali in da vam bo jutro prijetnejše. Uho je organ, ki služi za zaznavanje sluha in vsebuje tudi še drug zelo važen organ, ki pomaga človeškemu telesu držati ravnotežje. O-pravlja torej dve zelo važni funkciji in je torej njegovo obolenje zelo nevarno. V izgradnji ušesa ločimo zunanje, srednje, notranje uho in ušesno trobljo. Zunanje uho delimo v sluhovod in uhelj, ki služita za lovljenje zvokov in hkrati ščitita slušni organ. Srednje uho meji na zunanje in notranje uho; torej bobnična duplina, ki je prav za prav srednje uho in meji na eni strani na bobnič in na drugi strani na koščeno steno notranjega ušesa. V bobnični votlini leže slušne koščice in pa kost bradavica (ki jo tipljemo kot kost tik za uhljem). V bradavicu je veliko majhnih prostorov, ki so napolnjeni z zrakom in ga Zato imenujemo tudi pnevmatično kost. Te z zrakom napolnjene celice so v zvezi z bobnično votlino. Notranje uho vsebuje aparat Za sprejemanje zvokov. Zvok vzdraž. živce, lei so potem v zvezi z možgani, ki zaznamujejo zvok. Nadalje vsebuje notranje uho tudi apara* za vzdrževanje ravnotežja, ki pa je v zvezi z malimi možgani. Ušesna tro. ja veže srednje uho i žrelom in skrbi za uravnavanje zračnega pritiska. Uho leži v glavi na takem mestu, da ga obdajajo sami življenjsko važni organi in tudi zaradi tega moramo poznati ušesna obolenja, da se pravočasno zavarujemo pred težkimi posledicami. Vnetja se širijo iz notranjega ušesa skozi steno direktno, ali po že obstoječih kanalih žil in živcev v možgansko votlino, kjer povzročajo tvorjenje abscesov in vnetje možganskih open. Sirijo so vnetja tudi lahko proti velikim odvodnicam, proti obraznemu živcu in v notranje uho. Vnetje je — kot vedno — dvojno akutno, ki nastane naglo z zelo alarmantnimi, a včasih tudi manj hudimi znaki in pa kronično, ki poteka bolj mirno. Akutno ne pusti posledic, dočim kronično pušča hujše ali manjše posledice. Znaki akutnega so: temperatura, bolečine v ušesu, večkrat oteklina za ušesom, močan glavobol, lahko tudi nekoliko trd tilnik, bruhanje, vrtoglavica; splošno stanje bolnika je slabo iz-mučenje, brez apetita in propada. V takem primeru naj bo prva pot do zdravnika, specialista po možnosti, ki bo odločil ali bo potrebna operacija ali bo zdravljenje konservativno. — Nevarna posledica obolenja je lahko ne samo širjenje vnetja, ampak tudi v tem, da preide vnetje v ponavljanje — v kronično :tanje. V kroničnem stanju znaki niso tako težki: ako je bolan otrok, bo mogoče od časa do časa slabše razpoložen, starejši pa celo lahko izvršuje svoj pek ic. Znaki so samo ti, da bolnik s'abše sliši in da mu teče iz ušesa. Bolnik se niti ne zaveda, kaj mu preti. Gnoj se lahko nabira v celicah bradaviča, lahko priteče za ušesom ven skozi majhno luknjico, ki nastane v koži in to je se dober potek bolezni. Ce ne prodre gnoj na ven, prodre do možganskih mren, kjer povzroči vnetje in ohromitev obraznega živca (pacijent ima za vedno iznakaženo licej. C c pa vnetje prodre proti notranjemu ušesu, povzroči razpad srednjega ušesa, gluhost in izgubo ravnotežja. Kronične slučaje moramo nujno zdraviti, čeprav nimajo tako hud.n znakov. Kronično vnetje sc lahko lepo pozdravi, brez posledic; lahko pa pusti malo luknjico v bobniču, ki sicer ne škoduje vendar je id*1" ko usodepo’na. Skozi njo ne sme priti niti prah niti voda, da r, tem ne zanesemo ckuženja v uho. Taki ljudje naj nikar ne skačejo na 3 n-vo v. vodo ali plaiuijo pod vodo, ker jim pride veda do notranjega ušesa, zgube ravnotežje, ker se zdra-ži živec za ravnotežje in lahko utonejo. . Ce človek s tako luknjico v bobniču čuti naenkrat kljuvanje, težje bolečine naj ve, da je to znak težkih komplikacij in naj gre takoj k zdravniku in sicer k špecia’istu. .Ker se vnetja navadno širijo iz žrela in nosa po ušesni troblji iz %st, zato moramo vedno strogo paziti na higieno ust in čimpreje o-zdraviti vsak nahod, ter pri otro- cih odstraniti vneto ali povečano irelnico. Laže oboli za vnetjem srednjega ušesa bolnik, ki je že oslabljen po kaki drugi bolezni, n. pr. po injekcijskih boleznih (škrla-tinka, pljučnica). Trganje, ki ga često čutimo, je največkrat revmatičnega značaja. Dojenčki, ki so oslabljeni zaradi bolezni prebavnih organov, tudi često obolijo za vnetjem srednjega ušesa; take dojenčke moramo zato večkrat dajati na pregled k specialistu za ušesne bolezni. Se enkrat opozarjamo, da ne smemo zanemarjati bolezni v ušesih, kajti ušesna obolenja s svojimi posledicami predstavljajo za človeka veliko nevarnost. Dr. P. Jerina Copate, ki si jih lahko same spletemo Izredno lepe in praktične '■opale, sj lahko spletemo doma, ako imamo le malo primerne volne. Za take copate potrebujemo močno volno ali pa pletemo z dvema nitkama. Cim več raznih barv vnesemo v pletenje, tem lepše bodo copato. In delo takih copat je tako enostavno, da jih lahko naredi tudi šolska deklica. Pa poslušaite, kako pletemo: Na debelo pletilko nasnuiemo za odraslo osebo približno 72 zank in p’e-temo eno desno, eno levo ali dve desni, dve levi, približno 8 cm visoko. Tedaj razdelimo te zanke na 3 de1 e po 24 zank. Prvih 24 zap’e-temo, srednjih 24 zank pa p'etemo dalje v istem vzorcu, zadnjih 24 petelj pa spet zazankamo. Srednjih 24 petelj pa pletemo tako visoko, da dosežemo konec prstov. Nato poberemo na pletilko na o-beh straneh tistih zapletenih 24 zank in pa tiste ob strani srednjega dela tako, kakor jih poberemo pri peti, ko pletemo nogavico. V enakem ali drugačnem vzorcu pletemo to sedaj okrog in okrog približno 8 cm visoko, potem pa vse petlje okrog in okrog zazankamo in copata je gotova! Potrebno je samo še, da jo po sredi podplata sešijemo. Lahko pa jo končamo tudi drugače. Ko smo prišli s srednjim de-'om do prstov, začnemo na vsaki strani v vsaki vrsti popletati po eno zanko, dokler nismo pop e'i vseh zank. Pr; takem postopku dobimo primerno dolgo konico. Enako postopamo s stranskimi deli. Na vsaki strani in vzporedno s srednjim delom popletemo vsakokrat NEDELJA: Domači rezanci na juhi, svinjska pečenka, ocvrt krompir, rižev narastek. — Večerja: Ocvrte ribe, cvetača v solati, sir, sadje. PONEDELJEK: Krompirjeva juha, kruhovi cmoki z guljažem, kompot. — Večerja: Fižol z radičem, trdo kuhana jajca, kostanj. TOREK: Zelenjadna juha, zrezki, krompirjev pire, kompot. — Večerja: Polenta z maslom in sirom, mešana solata, sadje. SREDA: Mineštra iz riža in krompirja, klobase z zeljem, kompot. — Večerja: Dušene gobe, krompir, sir. ČETRTEK: Makaroni s paradižnikovo omako, solata, sadje. — Večerja: Vampi s krompirjem, kompot. PETEK: Mineštra iz leče z ocvrtim kruhom, krompirjeva torta* — Večerja: Ribe, krompirjeva solata, pečen kostanj. SOBOTA: Rižot s cvetačo, fižol v solati, ocvrla jabolka. — Večerja: Polenovka s polento, solata, ¥ KROMPIRJEVA lORTA 500 gr krompirja, 2 jajci, 100 gr sladkorja, t žlico ruma, limona. Mešaj rumenjak in sladkor ter dodaj polagoma kuhan, pretlačen krompir, rum, naribane limonove lupine, sol in sneg. Peci 1 uro pri zmernem ognju v pekaču, namazanem in potresenem z drobtinami ali pa ocvrt na olju. po eno zanko, dokler jih nismo toliko popleli kakor na srednjem delu. Končno sešijetno strani konice s stranmi stranskih delov, potem pa še po sredi podplata do konca v členku. Lahko pa snemamo zanke ob konici in ob strani vse obenem. Morda bo katera naših bralk težko sledila navodilu. Toda ko bo naredila tisti del, ki ovija člene in srednji del do prstov in ko bo pozorno prebrala navodilo, bo pamet sama poveda’a, kako dalje. Tisti del okrog členkov in pa srednji del lahko pletemo v norveškem vzorcu ali pa uvežetno potem LIKER IZ POMARANČ Sedaj so pomaranče že dobre in poceni, zato si pripravimo iz njenih lupin dober liker. Pomarančnim olupkom skrbno obrežemo rumeno skorjo in jo prav na drobno nasekljamo. Pol kg sladkorja skuhamo v 1/4 1 vode. Ohlajeni tekočini dodamo pol litra čistega alkohola ali dobre slivovke in sesekljane pomarančne olupke. To pustimo deset dni stati, da se sok navzame pomarančnega duha in barve. Nato filtriramo liker skozi filtrimi papir in natočimo v steklenice, ki naj pred uporabo še nekaj tednov stojo ¥ KA*KO NEGUJEMO AZALEJE? Kako negujemo azaleje? Azale-ja, latinsko Azalea indica, je rastlina skalnih reber Himalajskega pogorja v Aziji; je sorodnica našega planinskega sleza ali rododendrona. To dejstvo nam že marsikaj pove, kako moramo ravnati s to rastlino. V prvi vrsti je ne smemo postavljati v pretoplo sobo in tudi v zatohlo in premalo zračno ne, ker rastlina po svoji prirodi zahteva čisti in hladni planinski zrak. Zato jo postavimo v začetku maja na vrt, kjer ostane do začetka oktobra. Najprimernejše mesto na vrtu je zanjo polsenca pod kakim redkim drevesom ali še bolje pod latnikom. Na takem mestu pogreznemo lonec z rastlino do roba v zemljo. Zalivanje je tu !e ob večji kak živahen vzorec. Ce pa bi nam za vse to primanjkovalo volne, potem pa spletemo iz volne samo del okrog členkov in pa srednji del, stranske dele pa naredimo in dostavimo iz blaga. Take copate naredimo tudi za otroke, celo za dojenčke. V otroške copatke vtaknemo iz vo’ne spleteno vrvico, na koncu pa’ prišijemo nanje drobne čopke. V notranjost takih copat vtaknemo vložke, kj smo jih kupili, ali pa sami naredili iz klobučevine. Zunanjo stran copat pa obšijemo s klobučevino ali pa z usnjem. suši potrebno, drugače dasta dovoljno vlago rastlini dež in zemlja okoli lonca. Odrasle in že cvetoče rastline ni potrebno več let presajati. Azaleje ljubijo bo'j širok lonec in bolj peščeno zemljo, kakor je pri nas v skalnih rebrih, kjer se trava leto za letom nepokošena posuši. Najbolj iHkodi azalejbm, če jih takrat, ko načnejo poganjati cvetno brstje, pustiš dalj časa brez zalivanja, da se zaradi tega zemlja v loncu preveč posuši. Take azaleje začno hitro hirati in nanje se naselijo razne uši. Drobni nasveti Pravilno varovanje kožuhovine. — Vsak košček kožuhovine zahteva primerno oskrbo. Ce je ta pravilna, tedaj nam kožuhovina služi dolga leta. Vsakdanje čiščenje kožuhovine. Kožuhovino smemo stepsti samo na notranji strani ali pa izsesati prah s sesalcem za prah. Na zunanji strani jo skrtačimo z mehko krtačo in razče-semo dlako z glavnikom za kožuhovino. Da jo zavarujemo pred molji, jo poleti zavijemo v svež časopisni papir. Seveda jo moramo poprej temeljito očistiti. Ravnanje s kožuhovino. Kožuhovine ne sinemo nikdar držati nad vročo paro, ker se sicer rada zgrbi. Tudi ne sme viseti kožuhovina na soncu ali na Prehrana slovenskega ljudstva KUHINJA Se ni predolgo, dobrih sto let, kan so tudi na Slovenskem še kuhali v istem osrednjem stanovanjskem prostoru, kjer so tudi sicer ves dan bivali in prenočevali. To se ni vršilo sicer v gorenjskih in drugih alpskih velikih hišah, pač pa v majhnih lesenih kočah Bele krajine, Dolenjskega in vsega severovzhoda. Ko so ognjišče ločili s steno od bivališča, je nastal ozek prostor — današnja kuhinja, v katero stopiš danes naravnost z dvorišča. V gorenjski hiši loči vežo oč! kuhinje šipovec, šipovnik; v škofje-loško-cerkljanskem hribovju kuhajo v veži pred pečjo. Značilne so primorske kuhinje kot osrednji hišni prostor s* prosto stoječim ognjiščem, — Pohorsko-kobanska dimnica ali dimnjača pa je še danes hiša s kuhinjo kot glavnim stanovanjskim prostorom. Kakor so oblike naše kuhinje različne, tako so raznovrstni tudi nazivi za orodje v njej. Ognjišče nazivajo na Gorenjskem tudi goniše, na Koroškem pozid ali zid, puzat; na Štajerskem kumen itd. Ločimo kuhinje z odprtim ognjiščem, kjer se dim razhaja prosto po vsem prostoru in leze na podstrešje: drugod kurijo na ognjišču, s katerega vodijo istije, žrelo, žekno v peč, ki je v sobi. Tudi štediln kc, zidane in železne, najdemo že pogosto v naših vaških kuhinjah. V kuhinji vidimo slclednike in žlii-< nike; lončeno in železno p r,odo za kuho; včasih tudi mizo. Razen orodja, omenjenega pri kruhu, vidimo še burkle, vile ali dremelj; valj i, valičke, na katerih pomikajo burklje v peč; koza, kozel, konj itd., .3 katerim podstavljajo polena. PIJACE Voda je ponekod težko dostopna ali slaba; zato pijejo tudi dežnied. Planinci pijejo hladno studenčnico, ponekod napeljano že po vodovodu v hišo. Prleki in Prekmurci pa pravijo studenčnica svoji vodi, ki jo zajemajo iz vodnjaka — studenca — na dvori* šču. Vodnjaki kažejo pri nas (podobno kot hiše in ostala poslopja) kaj raznovrstne oblike: na vzhodu zajemajo vodo z drogom, Iti ima na koncu kljuko — to je ključ. Imajo pa tudi vodnjake na vreteno, ki jih tudi drugje poznajo. V Bohinju pa imajo vodnjak, v katerega spuščajo posodo z lesenim vzvodom — docela tako kot na ogrski ratmini in sosednjih deželah. Zanimivo je, kako nosijo vodo na plečih, na glavi — in kakšno posodo imajo (vrč:, putrihi, brente, škafi, vedra, korci. Sadjevec vseli vrst delajo skoraj povsod: jabolčnik, jabolčnico, hru-škovico; ponekod pa pravijo kar mošt. Tako za tolčenje in stiskanje sadja kot grozdja rabijo še v mnogih krajih starinske tolkače in stiskalnice — preše. V njih sestavi in poimenovanju je lep kos naše ljudske kulture. Vino je blagoslov naše Primorske, Dolenjske in Štajerske. Vinogradništvo samo. dalje trgatev ali bratva in stiskanje ter kletarstvo zavzema v ljudskem življenju vinorodnih goric posebno Svečano mesto. žganje žgo še v mnogih krajih doma v kotlih; poznajo slivOvico, slivovko, tropinščico, brinovcc itd. Medico tudi kuhajo šc tu in tara. (Nadaljevanje prihodnjič.) toplem, pač pa ji dobro de prepih ali mrzel zrak. Čiščenje belih predposteljnikov. — Kože severnega medveda stepemo in zdrgnemo z belim, drobnim peskom, ki ga potem zopet skrbno iztresemo. Druge bele preprogaste predpostelj-nike umijemo s toplo milnico in jih pustimo, da se posuše. Tržaška kuhinja in drugi nasveti žbanjki itd.). TOLKAC l J-aniastic^H WfnOft Zcli-avnik StU'en Popi jp iznašel zdravilo, s katerim se mu je posrefiilo spremeniti dva pritlikavca v navadna človeka. Eden od njiju. Avrelij Padrele, je hotel odkupiti patent. Popi pa je ponudbo odklonil. Primo Padrele ni hotel več priznati Avre-lija za svojega brata, v želji, da ostane sam lastnik bogate tvrdke-Popf je močno zoslovel in zastopnik tvrdke rZavo^a«, Sindirak Ciardeja, mu je za veliko vsoto predlagal, da bi s svojim zdravilom pospeševal rast otrok, ki naj bi vzras-ii v nove ljudi, ki ne bodo razmišljali, ki se ne bodo zanimali za politiko. Popfu sc je zdelo zločinko vzgajati ljudi z razumom triletnih otrok in je Cfardeja vrgel skozi vrata. Ta je podkupil patra Frančiška, da je napadal Popfa v pridigi, časopisje je začelo gonjo proti Popfu in še celo po telefonu so ga spraševali, kje se je seznanil s satanom. r ~~ Poklical sem vas, doktor, da vam izjavim, Ida jaz in žena vsega tega ne verjameva, vse to so bedastoće Kot kulturni Hudje... — Česa ne verjamete, dragi gospod Bamboli? — Bolje bo, če se pogovoriva iz oči v oči. Dovolite, da stopim k vam. —Zelo me bo veselilo, — je odgovoril zmedeno Popf. — Prosim. Nekaj minut nato je vznemirjeni in oči vidno preplašeni gospod Bamboli stal pred Popfovimi kVrati, kjer se je oziral, če ga ni kdo izmed mimoido-čih opazil, potem pa je švignil skozi odprta vrata y hišo. Bamboli je v resnici veliko tvegal. Malokdo bi Si upal obiskati hudičevega slugo potem, ko mu 'e bila napovedana vojna uradno s cerkvene prižnice. Ho je dišalo po bojkotu in popolnem uničenju- To 'da gospod Bamboli ni mogel drugače ravnati, ker ge bil mišljenja, da doktor Popf ni nikak satanov sluga, temveč samo resničen in velik učenjak. Nekdo ga je moral obiskati in ga opozoriti na grozečo katastrofo. Gospod Bamboli je z naraščajočo vnemo razložil Popfu svoje mišljenje o podlem pogovoru doktorja Lojza, o pridigi očeta Frančiška, o tistih, ki hočejo videti v slabem vremenu na dan prihoda v mesto zakoncev Popfovih nesrečno preroško znamenje, Tudi je bilo očitno, da je nekdo razširil po mestu te govorice: doktor Popf ni 3cmal brez vzroka za plačilo zdravniških obiskov podgane in ni bilo slučajno, da sc ni doktor Popf niti enkrat poka gai v cerkev ves čas, odkar prebiva v mestu. Namesto tega se je noč in dan zapiral v svoj laboratorij pred vsem zunanjim svetom ki niti njegova žena ni smela k njemu. Šušljali so, da bi bilo dobro pogledati, kakšen laboratorij je to, ki je tako nevarno v njem, da niti žena nima vstopa vanj. — ...O polpetih bo oče Frančišk ponovil svolo pridigo po radiu, -— je povedal na koncu lekarnar in umolknil. Pričakoval je vprašanj, toda Popf je molčal. Opiral se je na mizo, bobnal po n-'ej s prsti in razmišljal, kaj mu je zdaj storiti? Kaj je narediti, če v drugi četrtini dvajsetega stoletja v kulturnem mestu dežele nenadoma obdolže znanstvenika, da je satanov hlapec? Samo eno le bilo jasno: v nobenem primeru ne sme izgubiti obvladanja samega sebe. Ponovno je poklical po telefonu urednika časopisa. Takrat je bil urednik doma. -— Tu govori doktor Popf. Zdravi! — Zdravi, doktor. — je odgovoril urednik z izredno kislim glasom. — Klical sem vas že danes, a niste bili doma,— je rekel Popi. , . . Bil sem v stolnjev— Je. mnogopomembno. pojasnil urednik. — Ob nedeljah seni o tem času po navadi pri maši kakor vsi dobri kristjani. , — - Kako bi sc mogel sestati z vami? —- je vprašal Popf. —Pripravil sem odgovor doktorju Lojzu, enkrat ali dvakrat bo treba objaviti oglas o cepljenju- Nastala so še nekatera vprašanja ... Tu je Popf pomolčal, uredniku pa se ni mudilo z odgovorom. Slišati je bilo, kako molče puha v slušalo. Urednik je bii strasten kadilec. — Bojim se, — je začel naposled, — da bo v prihodnjih dveh tednih težavno s prostorom v časopisu. Na-'manj eno stran vsak dan bodo vzeli peterčki, več kakor eno stran pa zgodba duhovno nravstvene vsebine. Imam v načrtu objaviti celo zbirko takih povesti. V torek izide v mojem listu še podrobno poročilo... — zopet je bilo slišali močno puhanje, — podrobno poročilo o današnji pridigi našega najboljšega cerkvenega govornika očeta Frančiška •. . — Ali vam je bila pridiga tako všeč? je zbadljivo vprašal Popf. — Dragi doktor, — ie strogo pripomnil urednik, —- jaz sem dvajset let starejši od vas, rodi! sem se in zrastel v Bakbtiku, več kakor četrt stoletja izdajam tu časopis. Oče Frančišk je tako rekoč ponos našega mesta. — Torej vam je zelo ugajala ta zoprna, fanatična pridiga? — Spoštovani gospod, — je suho «pregovoril urednik, — nimam gospodarjev nad seboj. Sem neodvisen in svoboden v svojem delovanju in če nekaj objavim v svojem časopisu, ima to po moji preudarnosti nek smisel. — No, prav, — je rekel Popf, — prostora v časopisu ni.. - Kaj pa lepake, ki jih nameravam nalepiti na ulicah, ali mi jih boste natisnili? — Zelo mi ie žal, doktor, toda stanje moje tiskarne je tako klavrno, da . •. —- Zbogom, gospod urednik! — ga je ustavil Popf. — Zbogom, doktor! — se je razveselil urednik in naglo odložil slušalo. — Stvar je taka, da bom moral lepake natisniti s pisalnim strojem, — je rekel Popf lekarnarju v takem tonu, kakor da ga je samo to vprašanje skrbelo. — To nic ni, še celo zabavno je. Nekoč se bom še rad tega spominjal. Snel je škatlo z malega pisalnega stroja, narezal papirja, natipkal dvajset oglasov, jih skrbno zavil v valj, prevezal z nitko, vzel iz predala škatlico z žebljički, si nadel klobuk in rekel: — Za hudičevega služabnika zadostuje dvajset letakov. Krepko je stisnil BambolPu roko in rekel: — Torej, greva! Že davno bi bil rad na nek način izrazil svojo naklonjenost, ki jo je čutil do tega smešnega in dobrega lekarnarja. Danes je prišel k njemu Bamboli in ni mu bilo mar, kaj tvega s tem zase in za svolo družino. V bistvu se je Bamboli postavi] proti vsemu mestu in proti svojim odjemalcem v imenu po stenja, pravičnosti in napredka- Če bi bil Popf imel denar, bi ga brez pomišljanja da! Bamboliju, da h: se lekarnar rešil dolgov. Popf pa ni imel denarja, zato je sklenil, da se bo Bamboliju oddolžil s svojim zaupanjem. Rekel je: Nekaj bi bil skoraj pozabil, dragi Bamboli. Potrebujem vaše pomoči. Peljal je lekarnarja v laboratorij in mu pokazal steklenico, ki je bila na nekem oglu mizice: -— Tu je liter leka. Gospod Bamboli je spoštljivo pogledal steklenico. Zelenkasta polprozorna tekočina v steklenici je bila podobna zelo razredčenemu sadnemu soku. — V tej steklenici je natanko tisoč doz, — 'c pojasnil Popf. — Nekdo pa jih mora naliti v ampule. Sam tega ne morem, ker ne utegnem. Vdova Gargo ima dovolj časa, toda ni za to izurjena. Tega dela nc morem zaupati neznancu. Za lek še nimam patenta. Sestaviti moram analizo ini poročilo za Patentni, urad in dobiti patent. To me bo zelo zamudi- lo. Filini človek, ;ki bi .mu mogel mirnega srca zaupati to delo, ste vi, gosppd Bamboli- Lekarnar se je molče priklonil. V globini duše je menil, da bi se na doktorjevem mestu ne ukvarjal s poln'enjem novih ampul spričo tega, da jih ima doktor pripravljenih že nekaj tisoč. Vendar pa ni hotel ugovarjati doktorju- Popf je zavil steklenico v papir, jo slovesno izročil lekarnarju in šla sta dol po stopnicah. Nasproti jima je prihajala vdova Gargo z objokanimi očmi. — Ah, dragi, dragi doktor! — j« vzkliknila, mu stisnila roko in oči so se ji napolnile s solzami. — C e bi vedeli, dragi doktor ... — Nič nc ho hudega, draga gospa Gargo! — jo je tolažil Popf. — Vse bo prav! - Nadaljeval je svojo pot, držeč v levi roki zavoj z lepaki, z desnico pa objemajoč vitko postavo gospoda Bombolija.. Gospa Gargo si je obrisala oči in šla v kuhinjo kuhat kosilo. Treba se je bilo podvizati: ura je že odbila polštirih- Ko je lekarnar stopil na ulico s steklenico leka pod pazduho, je šinil skozi vrtno leso domov. Doktor Popf pa se je napotil proti mestnemu središču, k cerkvi. Na križiščih ulic so stali stolpci, pokrit' s pisanimi reklamnimi lepaki. Skrbno, s šesfmi žebljiči je Popf pritrdil svoi oglas in nadaljeval pot, ne tla bi hitel. Treba je bilo dobro pretehtat' nastali položaj. Nikogar ni imel, da bi se posvetoval z njim. Bolj kakor nikoli poprej je bilo Popfu zdaj hudo zavoljo n-egove popo’ne osamljenosti. PSMO POGLAVJE, KI OPISUJE, KAJ SE JE ZGODILO NA TRGU PRED STOLNICO Povedali smo že, da je hrup, ki jc nastal v tisku in v svetu zavoljo anskih petorčkov, izpodrinil vse druge senzacije. Vendar pa bi bili našli dogodki, ki so se razvijali V Bakbuku v zvezi z izumom doktorja Popfu, vzlic temu pot v časopise in radijske oddaje, da ne govorimo o revijah, če se ne bi bila v stvar vmešala akcijska družba »Zavora.« Kakor jc morda naš bralec že uganil, je imela druž.ba velik interes na tem, da se ne bi dogodki v Bakbuku začasno razvedeli izven meja tega mesta. Ne ionio tu podrobneje razlagali, na kakšen način je »Zavoru« vplivala na tisk in radio, toda vsi časopisni poročevalci, ki so prihiteli v Bakbuk, so še tisti dan prejeli od svojih uredirštev brzojavni nalog, da ni treba pošiljati nobenih dopisov o Popfu in naj se takoj odpravijo v mesto An in se popolnoma posvetijo petorčkom. Avtor pričujoče povesti se mora zato pri opisu dramatičnih dogodkov v Bakbuku v drugi polovici nedelje tretjega septembra držati-samo tega, kar je slišal iz ust gospe Gargo, lekarnarja Bamboliju ‘n nekaterih drugih bakhuških meščanov. Doktor Popf je razobešal svoje lepake po mestu in prišel naposled do glavnega trga. V neki raz dalji mu je sledil debelušen mladenič s kratkimi, na ježa pristriženimi lasmi. Pozneje se je izkazalo, da jc to mlajši sin mesarja Frigija Beroimeja. Z rdečim svinčnikom je skrbno prečrtal nekatere posamezne besede na vsakem oglasu in pripisal druge. Oglas se je potem takole glasil: »Ne pozabite! Sedmega septembra začne doktor Popf z vbrizgavanjem satanovega leka! Pripeljite s seboj telico, prašička ali jagn je. D nekaj dnevih boste imeli hudičeve krave, svinje ali ovce! Ne pozabite: sedmega septembra! Pridite in se prepričajte! Doktor Stifen Popf —- satanov služabnik.« Na trgu je doktor Popf vidci- množico ljudstva. Poiskal je prazno mesto na klopici, se malomarno smehljal, sedel, in V hipu je bila klopica prazna: izogibali so se ga kakor gobavca. Tako je sam sedel na trgu, ki je bil poln meščanov, in zaslišal, kako se je iz radijskega zvočnika daleč razlegel visoki tenor očeta Frančiška: — V imenu očeta in sina in svetega duha! Dragi bratje in sestre! Pomenimo se o satanu in njegovih služabnikih, ki so raztreseni med nami... Tisoči oči so se z brezobzirno radovednostjo obrnile k Popfu, ki je napel vse s:le. da bi se mu na obrazu bral izraz naveličane radovednosti. —. .. Poiščimo, dragi bratje in sestre, ali ni med nami človek, ki ga satan vodi za roko po pogubnih ovinkih napuha in ničemurnosti! K Popfu je prisedel visok človek s sivimi očmi, kakih pet in trideset let star, z razumnim in nevoljnim obrazom". Vzel je iz žepa svojega obnošenega suknjiča ceneno ponikljano tobačnico, j<> odprl in sc obrnil k Popfu: — Prosim! Pont je mehanično vzel ponuđeno cigareto, jo začudeno pogledal in jo v rud rekoč: — Hvala, gospod, ne kadim. Neznanec je vzel nazaj cigareto, jo položil v tobačnico, prižgal svojo in ko je izpustil nekaj kolobarčkov sinjega dima. je zamrmral: — Štirinajsto stoletje, ali ni res? Popf ga je pogledal. Neznanec je bil v resnici jezen. — Podobno je. — je odgovoril Popf. — Radio-ficirani srednji Vek. — Preostane samo še, da Vas sežgejo na grmadi iz ultravioletnih žarkov ... Ancj.ro! — je zagodrnjal pp kratkem premolku in ponudil Popfu roko. — Meni pa je ime Popf. Stifen Popf. —' Vem. Tudi »podganji doktor« vam pravijo... Sodeč po vsem, kar mi jc znano o vas, ste dostojen fant. In če nimam pod kapo buče, marveč glavo z možgani, vam ni zdajle nič kaj veselo pri* sre«, kolikor se mi dozdeva -^a štiri in dvajset ur sq naju vtaknili v sno celico. Bilo je pozno v noč, ko sp se za nama zaprla vrata in ko sva oblečena legla na strgani, ozki slamnjači, v katerih pa ni bilo niti za dobro pest slame. Mrzla betonska tla sp se zagrizla v najini telesi, pomagala ni niti odeja, ki sva jo položila podse, niti suknjič, s katerim sva si skušala zavarovati hrbet. Zunaj je neprestano lilo. Skozi odprto okno je veter sem ter tja prinesel po nekaj kapelj, ki so se z rahlim tleskom razletele na kamenitem podu; okno je bilo visoko pod stropom, bilo je zamreženo s starimi, zarjavelim drogovi — in košček neba je bilo edino, kar sva mogla razločiti; njegova barva je bila za spoznanje svetlejša od sten, med katerimi sva ždela. V celici je bila popolna tema. Obraz mojega soseda sem videl samo za trenutek; ko so me potegnili iz avtomobila* je stal pred nizkimi, temnimi vrati. Bleda svetloba, ki je padala na naju z drobne, podolgovate in zaprašene žarnice, je čudno spačila poteze njegovega lica. Zdel se mi je .star in upadel. Ozki, upognjeni brki so mu smešno krivili ustnice, ki so bile tesno stisnjene: le oči so zrle uporno. Pogledal me je in se nasmehnil. To pa je bilo tudi vse. Med menoj in mojim , sosedom za tisto noč je bila strnjena vrsta v zelene uniforme oblečenih vojakov in karabinerjev. Ta zid me je docela ločil od njega. Po hodniku je volio odmevalo glasno govorjenje, udarci podkovanih čevljev ter hripav, globok smeh, ki se je tu pa tam odtrgal iz obdajajoče me množice. Po vsem videzu smo nekoga čakali. Cez. nekaj trenutkov ie trušč okoli mene nenadoma prenehal. Telesa vojakov sp se vzravnala in se z nazaj nagnjeno glavo zastrmela proti vratom, od koder je bilo čuti zvonek ženski glas. Prisluhnil sem. Mlad suhljat vojak poleg mene se je bežno namuznil. Tedaj sem se- ozrl po drugih. Vsi so imeli skrit, komaj zaznaven, z vso voljo tlačen izraz nekakšnega hudomušnega posmeha, ki je na teh umazanih, potnih obrazih dobit videz bebavosti. Med strumno vzravnanimi hrbti je bilo dovolj prostora, da sem mogel slediti vsemu, kar je prišlo. Pekle, ki se je s svojo svetlo, nakodrano glavo, prikazalo na vratih, sem nekoč že videl. Bilo ji ni več dvajset let. Visok in suh oficir je obstal, .ob njeni strani in se napol obrnjen k njej napol k vojakom, vidno zmeden in neljubo presenečen, v tišini, ki je nastala, nenadoma in kakor strela z. jasnega zadrl s hreščečim, presunljivim glasom — ko je obmolknil in se nanagloma vzravnal, je. njegovemu kriku odgovoril, dolg, zamolkel odmev. Pekle je dvignilo glavo in se od strani ozrlo nanj. Njeno polno, mlado in od sonca ožgano lice' 'se je naivno ter z narejeno osuplostjo kakor v bojazni, ki jo je v njej vzbudil v zraku še vedno • trepetajoči zvok njegovega glasu, počasi odmaknilo, strmeč vanj s široko odprtimi, svetlimi očmi. Oficir je spregovoril z mirnim in hladnim glasom: ji-fakšen vrag vas je privedel sem! Rekel sem yam, da jih odpeljite v prvo nadstropje jn me tam počakajte. Marš odtod!« Znašel se je. Vzravnan, tak, kakršnega so bili vojaki navajeni, je obstal zdaj pred njimi, z. mrzlo ciničnim, krutim posmehom, ki ga je končno le srečno [»stavil na svoje mesto, visok in eleganten; s premišljeno, naglo kretnjo si je prižgal cigareto, vrgel vžigalico preko vojaka, ki je stal pred menoj, in se s priprtimi očmi ozrl v smer, kamor so potisnili mojega soseda. »Odpeljite ju!« je dejal. Kanta s temnimi brki in dolgim, bledim obrazom, ki je bil videti v tem trenutku, ko ga je obstopilo pet vojakov, močno utrujen, so odvedli prvega. Zavaljen karafcioer ga je s pestjo sunil v hrbet. Videl sem, kako je zamižal in se ugriznil v spodnjo ustnico. Dekle pri vratih, ki je doslej smeje in z nekim tihim zadovoljstvom opazovala prerivanje pred seboj, se je nenadoma nervozno zganilo in se kakor pi ed udarci umaknilo za oficirjev hrbet. 1’ant je šet mimo nje z visoko dvignjeno glavo. Stopal je mukoma, trdo. Drža njegovega telesa mi je razodevala, da se bije v njem težak boj, da je ves napet in da skuša ta svoj nemir potlačiti, z vsemi silami ukrotiti drget mišičevja ter nepokorščino nog. Ko je bil že mimo, se je dekle oklenilo oficirjevega komolca in ga kljub temu, da se ji je rahlo upiral, potegnilo za seboj v sobo. S hrupom so se zaprla za njima vrata. Potem so odpeljali tudi mene. Ko so me potisnili y celico, ga prvi hip nisem spoznal. V temi, ki naju je obkrožala, mi je bilo nemogoče videti kaj več kot temno gmoto njegove sključene, na ozki slamnjači sedeče postave. Tipaje sem pristopil k njegovim nogam. Tesnoba mi je trgala prsi. Bilo mi je vseeno, koga imam pred seboj, samo živo bitje, človek, ki mu je nemara tesno kakor meni; bilo mi je dovolj, da sem čutil njegovo bližino in slišal dihanje, ki je enakomerno rezalo negibno tišino okoli naju. Nisem sedel. Tedaj je spregovoril. »Od kod si, tovariš? Sedi, gotovo si utrujen*. Cez trenutek sem ga spoznal. Oči so se privadile temi. Povedal sem mu, da sem še pred dvema urama sedel doma v kuhinji, da so to moji prvi trenutki v arestu in da Wi vsa ta zadeva čisto nič ne prija. Polotita brečanje v temi se me je nenadna, nekaka živčna veselost, zahotelo se mi je govoriti, pripovedovati kar koli, naglo in hlastno, kakor da je vse to, kar se je zgodilo le zabavna, nemalo smešna štorija, dogodivščina, ki jo je vredno doživeti. Poslušal me je mirno in pazljivo. Njegov pogled je skušal razbrati črte mojega obraza; ko sem premolknil, ga je povesil, sé nasmehnil in mi prikimal. »Vse to je konec koncev le komedija,« je dejal. »Pq nekaj dneh se privadiš. Potem te bo minilo domotožje in se boš počutil kakor doma. Le popustiti ne smeš, niti za las ne popusti. Mogoče to bodo tepli, toda to še ni najhuje. Boli, pa mine. Zavest, da si zinil, česar ne bi smel, ena sama besedica, ki ti je mogoče ušla iz nepremišljenosti in čeprav je bilo to med tem, ko so bili po tebi — ta zavest najbolj boli in. kar je najhuje, ne mine nikoli«. Na hodniku so si- oglasili koraki. Vrata so se škrjpaje odprla. »Kdo je Vili N.?« Kant se je dvignil. »Nikar se ne slecite, čez pol ure boste zaslišani,« je povzel zaspani glas med vrati. /Hi sit: si /c presitrht!!! huli:ilar „Gregorčičeve za!ožbe“ za it:ln 1848 ? Koledar »Gregorčičeve založbe« je. slovenski koledar za TO z alnranaSko vsebino. Zato mora. v vsako slovensko ' družino! Prosvetna društva, poverjeniki, ki tega še niste storili, dvignite nemudoma koledarje za svoje naročnike s odjemalce na sedežu »Gregorčičeve založbe« v Trstu v ulici dei Porta 16 (pri Tomažičevih). Prosvetna društva storite svojo dolžnost: razširjali slovensko knjigo, je gotovo- ena prvih! Koledar Gregorčičeve je s svojimi 160 stranmi naš najobširnejši pregled vsega našega javnega življenja na TO-ju, s pisano, zelo aktualno vsebino. Zato ga mora poznati in imeti stalno na mizi ne- le vsaka družina in vsak javni delavec, pač pa vsak kulturen Tržačan. Koledar prinaša doslej prvi slovenski popoln prevod tržaškega stalnega Statuta. Kdor se le malo zanima za javno življenje, ga mora poznati. Naš znani pravnik objavlja in tolmači gospodarske določbe mirovne pogodbe, ki globoko zadevajo gospodarsko usodo mlade državice in poedinccv. Široki, razgledani pregledi o izvršenem delu, položaju in izgledih za bodočnost o raznih področjih gospodarstva, prosvete kakor tudi o političnem razvoju zadnjih let, so verna slika, temeljit prerez razburkane zgodovinske dobe, ki jo preživljamo. Kratek, toda temeljit pregled »Trsta v preteklosti« prinaša dobra razpravica o tržaški zgodovini. Zanimiv leposlovni del prinaša lepe, izvirne prispevke naših tržaških in primorskih pisateljev z vsebino, vso svežo in bolečo s sodobnim in polpreteklim našim življenjem in trpljenjem. Mazalek-Budalov »Murek« je edina slovenska mladinska knjiga, ki je izšla v Trstu zadnje leto. Žalostne in vesele dogodivščine mladega mucka - pustolovčka so zelo privlačno berilo za naše male, a tudi starejši ga bodo s pridom in zanimanjem čitali. Na svoj račun pa bodo prišli tudi najmlajši, ker je knjiga krasno opremljena s slikami R. Hlavatyja. Starši darujte svojim otrokom mladinsko knjigo! Debeloglava senpa je izginila. Ključi so zarožljali. Moralo je biti okoli enajste ure. »Prav* bom pa legel kar oblečen,« je dejal in se zleknil po slamnjači. »Drugo zaslišanje v enem dnevu. Tokrat pa bo boli zares... Da bi le ta prekleti beton ne bil tako mrzel!« Obmolknil je. Slišal sem, kako se je premetaval po slamnjači, kako je preklinjal, poltiho, skozi stisnjene z.obe; misel, da ga bodo čez pol ure zaslišali, ga je vznemirila. Potem je utihnil. V celici in zunaj ni bilo čuti nobenega glasu. Dež je pojenjal. Rahel zvok. ki se je utrgal nekje onstran okna, je komaj dosegel inoj e uho. Domislil seni se njegovih besed. Rekel je, da me bodo nemara pretepli, tako, čisto preprosto je dejal, zmignil pri tem z rameni in toliko, da se ni nasmehnil. — »Mogoče te bodo tepli!« — Že zdavnaj sem vedel, da je' v teh prostorih pretepanje tako rekoč na dnevnem redu, toda tokrat sem mislil na to doma, na cesti, govoril sem o tem z ljudmi, na sestankih, zvečer, ko smo posedali na zofi in čakali na radijska poročila, med dekleti, y lepih razsvetljenih sobah — tistikrat je bilo vse to morda nekoliko raz-• burljivo, toda nekje daleč, neotipljivo, brezbarvno. Tu pa je tema in tišina, tišina, ki obeta vihar, nenadno, kruto spremembo, kajti čez nekaj minut bodo prišli ponj, po tega fanta poleg mene in ko se bo vrnil, bo pretepen, razbit, prav tak kot tisti, o katerih smo govorili po toplih, zakajenih »bab: Pol ure je minilo. Nikogar ni bilo. Pod oknom se je menjala straža, težki čevlji so škrtnili po pesku. Mislil sem, da je zaspal, zato se nisem hotel niti premakniti, zvil sem se pod bodečo, preperelo odejo, prezebel in ves nesrečen, ker so mi pred vstopom v kasarno pobrali poslednjo, cigareto. Tišina je bila neznosna. Za hip sera se domislil prazne postelje doma, svetlo pobeljene sobe z oknom na dvorišče, kjer . se je zjutraj že na vse zgodaj oglasilo Petelinje petje in zateglo kokodakanje kUr. Mati je že legla. To noč bo prebdela in prejokala. Stvar, ki je bila tuja in nerazumljiva, ji je v enem mesecu odtrgala že drugega sina. Jutri se bo praž#je oblekla in brez zajtrka krenila na pot, od vrat do vrat, da bi zvedela kam so ji vtaknili otroka. Ne bei mogla prikriti solz. Odgrnil sem odejo in se dvignil. Misel na doni, .na materino ljubezen, n'a všeTišto, -kar mi je bilo doslej kot nekaj . sauro po sebi umevnega in kar je zadobilo v teh kratkih trenutkih čisto drug pomen, pomen nečesa velikega, lepega, ta misel je. bila za tišino, ki je kakor mora legala name, za te mrzle, prazne stene y temi, pretežko, pre-boleče nasprotje. Nisem vzdržal. Približal sem se Vilijevemu ležišču in se rahlo dotaknil njegove roke, ki si jo je potisnil izpod odeje. Ni spal »Vem, ne moreš spati,« je dejal. »Tako je zmerom prvo noč«. Vstal je in sedel k meni na. nizko, majavo stolico. »Rekel je, da pridejo pome čez pol ure. Toda to je dejal le kar tako. Dobro ve, da ima spoštovani tenente Jo noč opravka drugod in da ga ne bo tako kmalu. — Tisto dekle poznam, poznal sem jo, bolj točno povedano — celo zelo dobro sem jo poznal nekdaj in od tega, ko sva zadnjič govorila, je minilo le nekaj dni. Tisti večer, preden so prišli pome, sva bila skupaj — »Premolknil je in se z mirnim, lepim nasmeškom obrnil k meni. »Vse to je zame že preteklost,« je povzel. »Ne smeš misliti, da me boli, če hočeš, da se tako izrazim, nasprotno, zelo ljubo mi je, ko govorim o tem in ta noč bo tako predolga, da bi jo premolčala. Kolikor toliko pa je ta štorija le zanimiva . . . Vem, da si opazil, kako prekleto težko mi je bilo, kp sem jo. zagledal v tej hiši, na hodniku pred vrati in to s tistim cepcem, ki mi je nekaj ur poprej grozil z revolverjem in me s svojo negovano pestjo dobro potipal po čeljusti . . . Bila sva si dobra prijatelja s tistim dekletom in nekega večera, ko sva se vračala iz kina, bila je topla, vlažna noč, nebo je bilo čudno nizko in. v prsih tako prijetno, saj razumeš, sem ji dejal, da jo lipam rad. Cisto preprosto in resno je bilo vse to. Take oči je imela kot angel. Velike, svetle in dobre oči. Videl si jih, sam lahko presodiš —? Ura v zvoniku šempetrske cerkve je odbila eno. Prisluhnila sva. Kratek žvižg je pretrgal tišino. Zamolklo regljanje oddaljene strojnice, ki se je nenadoma oglasilo in v hipu zopet utihnilo, je bilo komaj slišno, . »Pred mesecem dni sem se vrnil od tam, kjer je zdajle zapela ta mašinica. Lepa pesem. Ko sem jo zaslišal prvikrat od blizu, me je pretreslo. Drob se je zamajal v meni. Potem sem se. kmalu privadil. Prav zaradi nje sem se moral vrniti. Posnela me je, ko sem tičal v zasedi, in če ne bi bilo kamna, za katerim sem ležal, ne bi nikoli spoznal* da tiči za angelskimi očmi lahko tudi hudič. Poginil- bi za enp spoznanje, revnejši. Tako pa ždim med temi stenami, s teboj, ki si nemara še nekaj minut poprej sanjaril O svojem dekletu in ki si kljub temu prav dober fant. Ce ne 'bi bi), b; ti vsega tega ne pravil«. Nad nariia je veter zaloputnil z oknico» Nekaj zloveščega je. bilo v tem nenadnem udarcu. In res -— kakor y zvezi ž njim so se; iz tišine izluščile nemirne, opotekajoče sto» pinje, ki so kljub naglici, s katero so se bli. Žale. topotale po praznem hodniku še celo večnost, preden so dosegle najino celico. Tisti malt vojak, ki. ga je sunil y hrbet, je' L zaspanim glasom poklical njegovo ime. »Hitro, hitro,« je ponavljal in si zehajé’ popravljal dolgo, nerodno puško, ki je bila pretežka za njegova ozka. šibka ramena. Z jezo je zrl na naju. »Ce bi srečal tako one tam zgoraj, bi se mi zdelo škoda strela. K kopitom bi mu razbil to prazno bulico,« jc dejal Vili in mi stisnil roko. »Pripravi mi mehko ležišče. Ko se vrnem, bo zame ena sama slamnjača pretrda«. Zasmejal se je in izginil za vrati. Dolgo ga ni bilo nazaj. Ves. čas sem napeto in s trepetajočim srcem prisluškoval pri vratih in štel udarce ure na šempetr-skeui zvoniku. Ta noč ne bp minila, sem si ponavljal. V. samoti so minute tekle obupno počasi in presledek med dvema udarcema se je vlekel v neskončnost. Ob pol treh se je Vili vrnil. Pripeljala! sta ga dva vojaka. Mlajši med njima mu je ponudit cigareto, goreča vžigalica je za hip razsvetlila celico in Vilijevo obličje. Bilo je skreinženo, ustnice posinele in stist njene, preko lica, od ušesa do brade je tek-i la ozka, vijugasta proga strjene krvi. Ho-i tel sem vzklikniti, toda njegova roka me je zadržala.. »Nè, tega jim nikar ne privošči. Na licu je Jc majhna praska, Vesel sem, da je le oko y redu.« Vojaka sta se. obotavljala, mlajši je starejšemu nekaj prigovarjal in zdelo se mi je, da se mu fant smili in da bi mu rad prinesel sveže vode. Vili se je trpko zarežal; »Svinje, malo poprej me ge še tolkel, zdaj ' pa se vede, kakor da bi mi rad pomagal. Na, Vzemi to cigareto in jo trešči tja v kot. Jaz je ne moreni. Roka mi je težka ko cent. Ne .bi je. smel. vzeti, te preklete cigarete, toda že ves dan nisem potegnil niti dima«. Vojaka sta se zrinila skozi vrata in ropot njunih čevljev je naglo potihnil. Poma-i gai sem mu sleči srajco. Na nekaterih me^ stih se je tesno prilega na razbiti hrbet in ko sem mu jo previdno trgal s telesa, je grabil s prsti po stolici in tiho ječal. Na, desni rami je imel globoko, zevajočo rano. Topla spolzka tekočina mi je omočila dlan. 2 vso šiiti'séni1 se'moral premagovati, Šaftsfertp zmogel do konca. Ko sem ga za silo obvezal, se je jelo daniti. Preko noči se je nebo oči*! stilo in zjutraj je, posijalo sonce. Sveža top*» lina je silila v celico. »Tako, najhujše je za nama,« je. sprega« voril; sedel je še vedno na stolici, lica jej imel obrnjena proti oknu in šop sončnih žarkov mu je osvetil razmršeno glavo. »Kako hinavsko in sladko mi je hotel sprva' odpreti usta. Kako prijetno so mu tekle bese*! de in vrag me vzemi, če. nd za trdno mislil, da ima pred seboj cepca. Vse vemo o vas^ je govoril in me pogledal s svojimi ciničnimi, bedastimi očmi. Ce bi bil kdo drugi, bi nemara še kako zinil, vsaj da ali ne, pred njim pa sem molčal, trmasto in uporno, kij uh besu, ki se ga je polotil, ko je videl, da nočem odpreti ust, in kljub udarcem, ki so padali. po meni. Potem sem obležal, za trenu, tek sem celo izgubil zavest in to je bilo zame dobro. Ko sem odprl oči, si je z živčno kretnjo prižigal cigareto; obraz mu je bil bled in spodnja ustnica se mu je tresla. Težko je dihal. Revolver, ki ga je držal ves čas v roki, je ležal zdaj na mizi. S cigareto v ustih se mi je približal, počasi, korak za korakom, oči je imel priprte in čelo nad obr* vrni se mu je drobno nagubalo. Ko je prišel bliže, sem zamižal. Dolgo se ni premaknil. Čutil sem, da so njegove oči uprte vame. — Mogoče se je tisti hip nekaj zganilo v njem, drobec nečesa človeškega; toda če bi tedaj odprl, oči — moral sem se prisiliti, da se mu nisem nasmehnil —-, če bi le zmignil z roko in se skušal dvigniti, bi znova planil, po meni .. . Končno je zaukazal, naj me odnesejo nazaj v celico.« Med pripovedovanjem sem si g.a ogledal. Bil je visok in suh, temnih, gosto se prepletajočih las in sršečih, širokih obrvi, ki so dajale njegovemu pogledu nek divji, uporen izraz. Bil je na videz starejši, kot je bil v resnici. Ni mu bilo več kot pet in dvajset let. V sončni razsvetljavi je bila barva njegovega obraza prosojno bela, čista kot dekliška. Crni brki so to prosojnost še podčrtavali. Kmalu ga je zmogla utrujenost. Legel je in ni vstal, dokler niso prišli pome in me brez zaslišanja odvedli v sodnjiske zapore. Segel mi je v roko. »Ne pozabi, da bo vse to brž minilo. Potem se bova nekega dne dobila in malo poklepetala o tej noči, ki sva jo preživela v tej smrdljivi kletki. Za zdaj pa na svidenje, tovariš!« Stal je med vrati, ko sem odhajal. Držaj se je sključeno in temni, povešeni brki so sej mu ostro risali nad drobno nasmejanimi usK nicami. Milan S°q skega kadra. V svojem razvoju je . slovenska filmska proizvodnja že toliko dozorela, da se sedaj loteva svoje prve velike naloge, snemanja slovenskega u-metniškega filma. Slikati slovenskega človeka in slovensko življenje, upodabljati to njegovo življenje v vsej njegovi širini in problematiki, kazati ga v perspektivi njegovega zgodovinskega razvoja in stremljenja k napredku, zajema*! iz bogatih doživetij osvobodilnega boja, risati značaje slovenskih ljudi v vsem njihovem zamahu, ki jim ga daje današnji čas — vse to bo naloga slovenskega umetniškega filma, kot je to naloga vse slovenske umetnosti sploh. Te dni so v Trstu vrteli v Kinu ob morju sovjetski film, ki prikazuje življenje in delo velikega ruskega glasbenika Mi-haila Ivanoviča Glinke (1804— 1856). Tako režiser (L. A. Arn-stam) kot nosilci glavnih vlog (B. Cirkov, V. B. Merkurjev in V. Sjcrova) so odlično rešili svoje naloge in film je, kar se tiče režije in igralskega poda- janja na izredni višini. (Film je bil nagrajen na festivalu v Benetkah). Vendar so še drugi vzroki, ki uvrščajo film med nepozabna filmska dela in to so: nepotvorjenost zgodovinske resnice, ustvarjalna sila ruskega umetnika, njegova zvestoba ljudstvu, neizmerno bogastvo ruske narodne pesmi in končno veliki nauk: ceni tujo umetnost, toda najbolj ljubi svojo. ^_____:_____________J 2? ^ JOHN STEINBECK Ilustrira B. Grom 61. Pilon je dolgo prigovarjal Piratu, naj dà ven svoj denar, naj si kupi obleko in hrano. Toda Pirat je zanikal, da bi imel kje skrit denar in celo dejal, da daje svoj zaslužek neki ubogi starki. Ko je Pilon uvidel, da ne bo zvedel za zaklad, je ugasnil svečo in šel. — 62. Pilon je še nekaj časa zasledoval Pirata, ko pa ni nič opravil, je prosil za nasvet svoje prijatelje. Ti so menili, da bodo najlaže izvedeli, kam spravlja denar, če ga povabijo v svojo hišo. 63. Tako so se nekega dne vsi trije odpravili v goste k Piratu. Ta je bil ves ginjen ko so ga vabili k sebi. Zdaj je gledal v-lla, zdaj je iskal opore v pogledu svojih psov in končno si je obrisal srečo z oči ter prijatelje sladko vprašal: »In psi?« »Tudi zanje imamo prostor«, je odgovoril Pilon. — 64. Ko so odhajali, so se tovariši čutili srečne. »Ubogi samotar«, je rekel Danny, »če bi vedel, bi ga že prej povabil, tudi brez za-klađa.« Hiša je bila nekoliko tesna za 5 ljudi in 5 psov. toda Danny in njegovi so bili prepričani, da jim je Pirata poslal v hišo angel varuh, ki jih ščiti pred zlomi 65. Kakor po navadi je Pirat vsako jutro obhodil vse restavracije — se vračal domov z velikimi zavitki in bil srečen, ko so prijatelji jedli od tega kar jim je prinašal. Tako zelo se je bal, da bi ne zamujal domačih večernih razgovorov, da ni celo včasih nesel skrit zadnjega zaslužka. — 66. Ko niso Danny in njegovi še po enem tednu mogli ugotoviti, kam spravlja Pirat svoj denar, so poizkusili drugače; Pilon je začel pripovedovati: »Imel sem strica, ki je skrival v gozdu zlato. Toda nekega dne je zlato zmanjkalo in stric se je obesil.« Danny je nadaljeval: »Isto je delal moj stari oče. Spravljal je denar v neko jamo in nekega dne je našel jamo prazno.« #1 i SAH Ob zaključku velikega vseslovanskega šahovskega turnirja v Moskvi, ki je bil kot spominski turnir ob 40-letnici smrti slavnega ruskega šahovskega mojstra Mihajla Cigorina, prinašamo na kratko Cigorinov življenjepis in eno za njegov kristalni stil karakteristično partijo. Ta veliki mojster se je rodil 1850. leta. Ze zgodaj je opustil svojo uradniško kariero in se ves posvetil šahu. Njegova zasluga je, da je tedaj šah v Rusiji prišel na dostojno višino. Seveda je šele velika oktobrska revolucija uspela dati šahu tisti visoki nivo, ki ga danes vsi občudujemo. Cigorin je sodeloval na skoraj vseh tedanjih velikih mednarodnih turnirjih in žel krasne uspehe. S svetovnim prvakom Stei-nitzem je igral dvakrat dvoboj za naslov svetovnega prvaka in podiegei le z majhno razliko. Sam Steinitz je priznal, da mu je bila v drugem dvoboju sreča jako naklonjena; zmagati bi moral Cigorin. Uspešno je tudi odigral dvoboj s kandidatom za svetovno prvenstvo dr. Taraschem. Na velikem mednarodnem turnirju v Hastingsu 1, 1895. j'e vodil do predzadnjega kola, kjer je po smoli izgubil partijo z najslabšim igralcem tega turnirja. Postal je drugi zmagovalec za Pilsburyem. v tem turnirju je po vrsti tolkel Pilsburyja, dr. La-skerja, dr. Tarascha, Telchmana in druge veličine. Zadnjo turnirsko partijo je odigral z njim naš šahovski veteran dr. Vidmar. Cigorin je umrl 1. 1908. Prinašamo partijo z mednarodnega turnirja v Hastingsu leta 1895, ki lepo ilustrira Cigorinov napadalni stil. Beli: cigorin crni: Teichman Francoska obramba. 1) e2 e4, e7 — e6; 2) Ddl — e2. To je Cigorinova varianta francoske igre. Na oko nedolžna varianta, ki pa zahteva od črnega zelo točne igre. Rad jo je igral pokojni svetovni prvak dr. Aljehin. 2) . . . Sb8 c6; 3) Sgl — f3, e6 — e5. Črni žrtvuje tempo; da spravi svojega e-kmeta v središče. 4) c2 — c3, SgS — f6; 5) d2 d3, Lf8 — c7; 6) g2 — g3. To je ideja Cigorinove druge poteze Udi — e2; belega lovca razvije na g2 in šele potem, ko so razvite vse figure, odpre središče. 6) ... d7 — d5; 7) Lfl — g2, • d5 e4; 8) d3 y' e4, Le7 — d8. Crni si mora napraviti prostor za damo na e7, ker bo prišla bela trdnjava na dl. 9) Sbl — d2, : 0 — 0; 10) Sd2 — c4, Lc8 — e6: 11) 0 — 0, Sf6 — c8. Crni bi se rad otresel pritiska na e5 in hoče to točko podpreti z f-kmetom. 12) b2 — b4. Cigorin že začenja z napadom na damskem krilu. 12) . . . a7 — a6; 13) Tfl —dl, Dd8 — e7; 14) a2 — a4, f7 — f6;. 15) Lel — a3. Preti po zamenjavi lovca na d6, z neprijetno potezo b4 — bo; 15) . . . b7 — b5 (Izsiljeno!); 16) a4 y b5, a6 y b5; 17) Sc4 — e3, Ta8 — b8; 18) La3 — cl. Lovec, ki je opravil svoje na a3, gre zopet na odprto diagonalo in napravi mesto trdnjavi. 18) .. . Sc6 — d8; 19) Tal — a7! Sd8 — c6; 20) Ta7 — a6, Sc6 — d8. Bela trdnjava je prišla s tempom na a6. 21) Se3 — d5. Početek virtuoznega manevra skakačev, ki odloči partijo. 21) ... De7 —t d7; 22) S13 — el, c7 — c6; 23) Sd5 — e3, Dd7 — b7; 24) Ta6 — ni, Ld6 — c7; 25) Se3 — f5, Lc7 — b6; 26) Lel — e3! Lb6 v e3?; Slabi črna polja! 27) De2 e3, Tf8 — f7; 28) Sel — d3, Le6 — c8? Napaka v izgubljeni poziciji! 29) Sd3 v e5! f6 y e5; 30) Tdl y 08, Lc8 — e6; 31) Sf5 — 06, in črni se je vdal. Ing. Vidmar M. ŠPORT Madžarov ni bilo ! POVSOD ISTA PESEM Zadajit smo objavili, izkopavamo; 8. bil je, angleški minister; dal je eno rebro, da si je nakopal na glavo.. . (več si ne upamo povedati zaradi reševalk); 9. žensko ime; je. na plesu in — na kartah. Številčnica 2 3 4 5 umetnostni slog 6 17 3 kraj na K ! asi 4825 sodeželan 2 17 9 vrsta vr,i 9 8 5 2 drevo 4 8 5 7 vajeti 4 5 6 2 kraj na Primorskem 2 6 4 3 drevo 6 4 3 2 mestonaPn-uigalskem Prva navpična vrsta pore krajevno ime na Tržaškem ozemlju. Šifrirana anekdota Vojvoda 1 2 3 4 2 5 6 7 8 bil S 8 10 6 3 11 12 ,13 14 7 11 !. Nekoč 7 8 - 9 13 3 M 15 11 5:~-M IH ;3 11 5 17 11 Footeja: »13 2 9 8 7 -- 18 14, 6 11 6 2 bi se 19 20 8 5 8 21 14 5 - 6 11 3 18 9 11 5 11, — da bi me 1 14 22 10 8 — 1 8 — 13 2 23 1 11 5?« »13 2 7 20 14 - 12 7 11 trezen,« ; 18 19 - 7 8 — 2 20 9 3 1 14 5 — 4 2 2 12 8. REŠITEV UGANK IZ BOŽIČNE ŠTEVILKE KRIŽANKA: STO G L * B R U R A « L U K GROS» A P O L SLAŠČIČARNA T * « » I * I ♦ * * N OBLACI L N I C A R U P A * N E V A KOR«! V O L N * C A A N A VOŠČILO — Pričnemo pri prvem V in nadaljujemo pri S v. spodnjem desnem kotu; naro vzamemo E pod V in potem M nad S itd.; dobimo; Vsem ugankarjem srečno novo leto. ŠIFRIRANA ANEKDOTA — Krasni ženski omejenega duha je Quinault, ki jo je večkrat pozorno poslušal, dejal:, »Ne slišim vas, le vidim , vas, kano govorite.« . DOPOLNJEVALE A — 'Ka/ablfk, skalarji, makaroni, mlekarna, barikada. dimnikar, postolka. KVADRAT — 1. zober, 2. opolo, 3. božič, 4. Elija. 5. ročaj. MREŽA — Od leve proti desni: 1. da, 2. deca, 3. perica, 4. klonira, 5. speti-na, 6. stonoga, 7. Stalin, 8. Stol, 9, S. K. Od desne proti levi: 4. KP, 5. sled, 6. spored, 7. stenica, 8. stolica, 9. stanica. 10. kolona, 11. liga, 12. na. SKRITA ANEKDOTA — Neka stara gospa, sicer ljubiteljica knjig, je bila tako »moralna«, da v njeni knjižnici niso smela biti niti dela pisateljic skupaj z deli mož. Kako berete »Ljudski tednik«? I. Da je tam zdravilišče za kostno jetiko. ‘Glej »Ljudski tednik« štev. 96). 2 Steinbeck je avtor romana »Torti!jsko predmestje«, ki ga mi objavljamo. 3. Dr. Franc Petek (gl. Lj. t. št. 94>. 4. Iz članka »Eden izmed hlapcev« (g!. Lj. t. št. 93). 5. Z rezultatom 5:1 (gf. Lj. t. št. 92). 6. Pokojni slikar Albert Sirk (gl. Lj. t. št. 92—94). 7. V Indiji (gl. Lj. t. št. 92). 8. Ne (gl. Lj. t. Št,-93). 9. »Ivan Cankar« (gl. Lj. t. št. 93), 10. John VVinant (gl. Lj. 1.' št. 93), 11. Zore Košuta-Jogove (gl. Lj. t. št, 93 — »Kristalna vaza«). 12. Vilko Novak (gl. Lj. t. št. 93). 13. Da (gl. L j t, št. 94). 14. Batrič Jovanovič (gl. Lj. t. št. 94). 15 Koleri (gl. Lj, i, št". 95). ★ IZID IZŽREBANJA BOMO OBJAVILI PRIHODNJIČ Kupon št- 49 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Tiskala Zadružna tiskalna v Trsta Pepa piše Jeci Draga Juca! Prav veselo Novo leto, .Tuca, voščim ti to pot, in, da bi deležna bila vseh tuzemeljskih dobrot. Kaj želi si človek danes?-Mir in toliko jedi, da cd lakote v želodcu pajek se ne zaredi. Saj bi človek zaželel si, seveda, še kaj več; na primer, da tuje čete šle od tod bi kmalu preč. 'Ali kaj, ko zapadnjakom taka reč nič ne diši; oni hočejo imeti čim več svojih kolonij; o pomoči govorijo, gre jim pa za nadoblast; marsikaka vlada ujela se v nastavljeno je past. 'A države, ki v to zanko se ujeti ne žele, kar na lepem ti gospodje komunizma obdolže. Te po njihovem dandanes komunist'vsak, ki svoj grunt Čuva in ga ne prodaja za dolarje in za funt. ,Tam na Grškem zdaj zares gre! [Vse bolj bliža se že dan, ko svobodna bo dežela, ko bo zmagal partizan. Ne angleške, ne vse druge čete nimajo moči, "da bi strle ljudsko voljo, ki svobodo si želi. Na Romunskem ljudstvo reklo 'Mihaelu je tako: »Nismo več za monarhijo!« In njih kralj je vzel slovo. Dosti kraljev i dandanes 'ta preljubi svet ima, ali silno malo takih, ki kraljujejo doma. Se Emanuel odkrižal vseh posvetnih je skrbi: naj mu Večna lučka sveti! Žal za njim nikomur ni. Novo leto zdaj imamo, kaj pa s konferenco bo, ki naj mir bi nam prinesla, pa še nič ne povedo. iVendar, ker je leto dolgo, upam, da prišel bo dan, ko se štirje spet dobijo iia pogovor nekončan. Nova vojna pa v tem letu menda še ne bo prišla, pa čeprav o tej nesreči kar veliko se šušlja. iTc novice, veš, razširja samo tisti, ki želi, 'da zaslužil spet milijone ob potokih bi krvi. Mir ljudem na zemlji, luca, naj to Novo leto da. saj dovolj že prežive h smo nevšečnosti in zìa! Te pozdravlja Tvoj, Pepa IZGUBLJENI POPOTNIKI Pismo svetega Petra uredniku „Giornale di Trieste** hpbTovani gospod urednik! Trije kralji i Videli .so hije knJfi | zvezdico, ki sveti v dcVji. Vzeli polno so dobrot, in za njo so sli na pol. To se je tedaj zgodilo, ko se dete je rodilo. A današnji kralji trije? Kakšna zvezdica jim sije? j Viktorja Emanuela \ bridka smrt je te dni vzela-Mihael je s trona skočil, da bi se lahko poročil. A kralj Peter je s kraljico obiskal nevtralno Švico, in v San Moritzu po bregu smuča z njo se v belem snegu. Prije kralji — brez vse slave, trije kralji — brez države. i »Spoštovani« sem napisal v I nrsh vu le iz vljudnosti, ne pa ; zato, ker bi vas resnično spoštoval. P ) naključju mi je prišla v roke ena izmed zadnjih številk vašega cenjenega (iz (vljudnosti) lista. Neka duša, ki je iz Trsta prispela sem k nam v nebo, je imela namreč z njim ovita stopala, ker so ji čevlji preveliki. Premagala me je radovednost in sem si ta papir ogledal. In bral sem, da so v Solkanu ustrelili štiri ljudi. Ker so Solkanci dobri ljudje, bi morali priti sem k nam v nebesa. A ni jih bilo. Povprašal sem še v pekel in vica. Tudi tja niso dospeli. Ker luna, sonce in zvezde ne sprejemajo prebivalcev je torej jasno da je vaše poročilo zlagano. Če slučajno, gospod urednik, ne verjamete očividcem iz Solkana, ki so vas gotovo obvestili, da je vaša vest lažna, verjemite vsaj meni kot demokristjanu, svetemu Petru, in prinesite v svojem cenjenem (iz vljudnosti) listu tozadeven popravek. Z odličnim spoštovanjem (oboje iz vljudnosti) Sveti Peter, nebeški ključar Kratke šale Na kosilo je mamica povabila strička. Ta striček pa je imel zelo velik nos. In mamica je sinčka Pepčka dopoldne lepo opozorila: »Veš, z nami' bo kosil tudi striček. In veš. on ima zelo velik nos in le glej, da o nosu ne boš nič govorih« Pepček je obljubil. Opoldne so sedeli pri kosilu. Pepček se je dobro držal. Vse do konca ni rekel besede, le gledal je stričkov nos. Gledal ga je in gledal. Pa ga striček vpraša: »No, Pepček, kaj pa je s teboj, da tako molčiš?« Pa Pepček žalostno odgovori: »Oh veš, striček, nos pa tak. pa človek ne sme reči niti besede.« V zoološkem vrtu Mamica je peljala sinčka v zoološki vrt. Tam je videl flaminga, kako stoji na eni nogi. »Povej mi no, mamica,« de sinko, »zakaj stoji ta ptič samo na eni nogi?« »Veš,« se znajde mamica, «če bi ptič če drugo nògo dvignil, bi pade' na trebuh.« Civilni ©o-ietet in partizani Partizani so imeli v nedeljo na Opčinah svoje zborovanje, ki sc ga je udeležila tudi civilna policija iz Trsta. Leno se to bere: civilni policaji in partizani skupaj! Resivei na ljubo je pa treba ugotoviti, da so se policaji napotili le malo prepozno k partizanom. Takrat naj bi so jim pridružili, ko je biia borba zoper Nemce. A danes je 'e inalo prepozno. Vsaj štiri iet.i prepozno, če ne več. No, partizani so uspešno končali svojo borbo tedaj tudi brez civilnih poPcistov. Zato hvaležno odklanjajo njeno pcisMncsl danes, četudi pridejo med nje kar najbolje opremljeni. Celo z gasilnimi napravami. Brizgalne naj bi policaji obrnili nase: razgretim butieam bi curek hladne vode morda ohladil možgane in spoznali bi, da so orodje v tujih rokah. Partizani pa bodo tudi v bodoče dosegli svoje, pa se naj policija še toliko trudi mednje. Rok je zamujen. K partizanom se je šlo tedaj, ko je bil čas za to. Malikovalci zlatega teleta Pogovor s ceste • A: Ste brali, pred dnevi se je nekje rodilo tele z dvema glavama? B: In vi, ste čitah, da se je v Trstu porodila neka nova slovenska stranka,'ki nima ne repa ne glave? T A: Kaj nfenite. da bo najprej pomislil guverner, ko bo stopil na Tržaško ozemlje? , B: Kaj jaz vem! A: Pomislil bo, da je prišel na Dansko. B: Kako to? A: Ker bo zavohal nekaj gnilega. A: Po kakšnem zakonu, m:-, slite vi. da nameravajo obsoditi D’Esteja, ki se je odločno' boril proti fašistom? B: Najbrže po zakonu o protiameriški delavnosti.: NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.- . četrtetna 180.—, polletna 330.—, celplfetna 600 - lir. — Cona B: 49._, 120. , 240. -, 400. jugotir. — FLRJ: 24. -, 70. -, 140. , 280. din. —- Tekoči račun za STO-ZVL na ime: »Založništvo Primorski dnevnik«: Trst 1.1-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primorski dnevnik«, uprava. Ljubljana 6-90601-19. — Cena oglasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.— lir, finančni in pravni .60.—- lir, osmrtnice 70.— lir. —- OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEfON: štev. 93-807. I j