SLOVO  OD  GLORIE
M i r a   M i h e li č
Poklicala sen\ jo iu odzvala se mi je z glasom, tišjim od tišine, ki je z\-eneJa v meni z violinskimi zvoki spominov, ob spremljavi srčnih utripov, podo'bnih temnemu mrmranju basov nekega daljno blizkega orkestra, in že sem zagledala za dirigentskim pultom svojega dragega macstra Struanija; od daleč me je spodbujal in blagoslavljal s paličicov m v nenadnem miru, ki je vsepovsod zavladal, se je bleščeče vzdignila njena ^ elika arija. Bila sem v drugem svetu, Struani me je malone hipnotiziral z načinom, kako je dirigiral — kako čudno, skoraj ljubezensko doživetje, peti pod njim, — dnet z besedami nikdar priznanih čustev v unisonu, intimnost, ki je ni moč drugače izraziti kakor z muziko. Nato aplavz, zmagala sem, strahovit aplavz na koncu arije in na koncu dejanja, puhlika besni, jaz pa bežim vsa v smehu in v solzah v svojo garderobo, kamor pride Struani za menoj in mi poljubi še potno dlan in me poljubi na čelo; in čeprav je orkester utihnil, slišim še zmerom kipeče zmagoslavje pihal, ne, to je šumenje moje lastne krvi, ne, to je šuštenje jesensko žoltega listja, ki mi pada, pada na dlan, na kateri ni več čutiti Struanijevega poljuba, in vse je še lise kakor prej.
Precej let sem že slabovidna, kajne, toda zdaj se mi ne bo treha \ eč naprezati, da bi pazila na dirigenta, kar je bilo posebno težavno, kadar sem morala peti v ozadju odra. Manon ali Violetta z naočniki — to bi bilo seveda nemogoče, vendar se tudi v ogledalu, kadar sem najbolj sama, nočem gledati z naočniki na nosu, in odložila sem jih, ko ¦^em se nagnila k nji. Ljubeče sem pobožala ploskev ogledala, ki je imelo dragocen rožnat nadih, zelo flatieur, saj je bilo speciabio brušeno, kupila sem ga nekoč v Benetkah, kjer dobro vedo, kako se je treba dobrikati ženski lepoti. Pobožala sem ploskev, kakor bi bila pobožala njo, ki sem jo nekoč tako zelo ljubila — samo za ujo sem živela, za njeno mladost, lepoto in slavo; zvesto in včasih celo pretirano zmerno iz strahu, da ji ne bi škodila, in če sem zadnje čase kaj grešila s pitjem in ponočevanjem, se je dogajalo samo zato, ker sem hotela dokazati, da ona še ni tako stara in zmore vse, kar zmorejo lil ene mlajše kolegice.
Gloria, tebi sem vse žrtvovala, nič drugega me ni zanimalo. Kadar sem kaj brala, sem brala samo revije in časnike, v katerih je kaj o tebi pisalo iu v katerih so bile tvoje slike priobčene, zaradi tebe sem ljub la bleščeče in drage stvari, zate nisem nikdar varčevala, čeprav
876
sem drugače, kakor mi je večkrat očital Žan, nagnjena »k umazanim raajlaiim prihrankom«. Ti si bila zame neko višje bitje, idol mojega življenja. In zdaj ...
»Najine pesmi je konec,« sem ji zamrmrala. »O, ko bi ti vedela, kako mi je hudo, ampak ne več tako kakor včeraj ali pred eno uro. Stara sem, zdaj pa se tega niti ne sramujem več.«
»Stara?« mi je odgovorila iz ogledala s svojim, kakor moram prižJiati, še zmerom očarljivim nasmeškom. »Tebi čas ne more do ži-Aega. Ti si fenomen Jiature. Še zmerom so vsi vate zaljubljeni. Veles ...«
»Tiho,« sem ji grenko rekla. »Ne prihajaj mi s starimi lažmi! Ali nisva davi sklenili, da vsaj druga drugi ne bova več lagali?«
»Lepša si kakor kdaj,« je nadaljevala staro lajno, ki jo je znala že na paJiiet, jaz pa sem kratko malo obrnila ogledalo k steni. Ko sem ga čez čas spet dbruila nazaj, me je gledala skriišeno.
»Torej boš zdaj govorila resnico?« sem zamrmrala in jo rahlo udarila, kakor bi bila udarila razvajenega otroka.
Hudobija ji je zasijala v očeh pod povešenimi nabreklimi vekami, ujetih v mrežo gub iu gubic, ki jih ne more več izbrisati nobeno, še tako drago kozjuetično sredstvo, kakor ne more nobena krema zadovoljivo prekriti polti, ki je bila nekoč biserno bleščeča in bela kakor mleko, a je zdaj rahlo višnjevkasta in preprežena z drobnimi žilicami — ou sont les neiges dantan? Toda moram se je navaditi, kakršna je zdaj brez pudra in šminke, brez rdeče lasulje, samo z redkimi sivimi lasmi, ki so tako revni, da jih še barvati ni vredno. Po škandalu, ko mi je sredi predstave odpovedal glas, se moram nasaditi, da me ne more več rešiti nobena krinka in nobena laž.
»Da, resnico bom govorila,« je rekla moja podoba v ogledalu. »Ostaneta ti samo še dve možnosti: ali da vzameš pošteno dozo vero-nala in se sama usmrtiš ali da postaneš učiteljica petja. Oboje je enako strašno.«
Inuim še nekaj veronala, mislim, da bi ga bilo celo dovolj. Toda na vsem lepem so se mi zašibile noge in omahnila sem na zofo s hujšo tremo kakor pred vsako premiero. In pomislila sem, da bi bil pogreb kar preveč skromen. Da, ko bi se bilo zgodilo prej, ko sem bila še oboževana in slavna! Venci, šopki, govori, muzika, teater, kakor ga ljubim. Zdaj pa bi stopala za krsto samo Agata in morda moj stari prijatelj Veles. Ne, tudi ta me je po najinem zadnjem pogovoru zapustil, ko sem si v navalu besnosti in obupa — zmeraj sem bila nagnjena k dramatičnim efektom na koncu dejanja — strgala periko z glave in mu pokazala, kakšna sem v resnici... Morebiti bi šla za
877
pogrebom tudi moja neznana hčerka, če bi se Agati posrečilo, da bi jo odkrila. Kaj pa Zan? Ne, niti za svojim pogrebom ga nočem več videti!
Na tukajšnjem pokopališču je pokopan moj bi^ši mož. Ali bi se spodobilo, da bi me položili k njemu? Res, zapustila sem ga, vem pa, da mi je ostal Leon do smrti srčno vdan, in zdaj, ko sem čisto sama, se mi zdi, da je edi!ni človek, ki ga še imam; to se n\i zdi z od kraja obotavljajočo se, nato bridko gotovo melodijo, ki prihaja iz samih globin orkestra, bobnajočega s pavkami in bobni pogrebno koračnico, ne, iz globin njegoivc črne jame, kamor si vendarle ne želim, da bi položili tudi metle. Toda obiščem ga lahko in ta misel me netiadno prevzame z neko posebno čustveno milino, ki mi požene solze v oči.
Poklicala sera Agato. Naj mi prinese sivO' lastiljo s kodri a /a ma-darne de Mainteiion! Če sem se od rdeče perike dokončno poslovila, hočem učinkovati vsaj kot odlična dama, saj imam za to \ se pogoje, ker je moja mamica nekoč služila pri komandantu garnizije grofu Zilahyju, ki je potem priskrbel mojemu papanti službico pri davkariji, toda kadar je bil ubogi papa pijan, je mamici očital .. . Torej a loga odlične dame, Gloria, zmeraj nekakšna vloga, nikdar ti sama.
»Rekla sem sivo lasuljo, Agata!« Tedaj sem se domislila, da tudi Agate ni več pri metii, odšla se je ponujat v opero, kjer oddajajo mesto garderoberke, torej sem sama poiskala sivo lasuljo ter napravila strašen nered v zaboju s staro gledališko garderobo, kjer sem jo slednjič našla prav na dnti in si jo tiato posadila na glavo.
Tako me vsaj ne bo nihče prepoznal! S to željo stopim na ulico, boječ se, da se bodo kljub periki vsi spomnili name in kazali s prstom za menoj: Poglejte, to je tista svetovno slavna, zdaj popolnoma skra-hirana pevka, ki ji je sinoči sredi predstave odpovedal glas in je zdaj v eni noči od obupa in ttige popolnotna osivela! Toda tiihče me še pogledal ni in namesto da bi mi bilo odleglo, me je bridko zabolelo spo-zitanje, da sem popolnoma neopažena in neznana v megli jesenskega dopoldneva, ki se je pravkar Začela topiti. Pohitela sem proti tramvajski postaji, toda kmalu mi je začel zastajati korak zaradi revma-tiznia v levem kolenu; še posebno tedaj, ko sem se hotela vzpeti na voz, me je tako neusmiljeno stisnil, da nisem mogla sama gor, ampak mi je moral pomagati neki mladi človek, ki me je sočutno vprašal: »No, ali bo šlo, mamka?« Mainka — to ponižanje me je skoraj htije zadelo kakor blamaža v meraiiski operi, ko sem kot Lucrezia Borgia pokleknila pred sodnike, da bi jim odpela svojo arijo v zagovor, pa se potem nisem mogla več pobrati. Na nesrečo je bil precej po moji ariji tudi konec dejanja, jaz pa sem klečala tik za rampo, tako da mi je zavesa padla za hrbet in me odrezala od vseh, ki bi mi bili lahko
878
pomagali na noge. Kleče sem morala odgovarjati publiki na skromno ploskanje, v katero se je že pričel mešati smeh, dokler ni prišel za menoj sam Cesare Borgia in me rešil.
Sedla sem, plačala vozni listek in se zazrla skozi okno v nekoč znano, zdaj tako neznano rodno mesto z drugačnim življenjem, kakor sem ga nekoč živela tukaj s svojci. Vse se je spremenilo, samo tramvaj je ostal isti kot pred tridesetimi leti in me je z drncanjem, škripanjem in pozibavanjem prenašal \ mojo mladost. S prav takšnim vozom sem se v tistem daljnem času peljala na železniško postajo s kovčkom poleg sebe. Za seboj sem pustila poslovilno pismo, pred seboj sem imela angažma v Muuchenu.
In že sem v duhu tam in stanujem v skromnem družinskem pen-ziouu v neki slepi uliici zadaj za široko avenijo, po kateri Aozi proti operi tramvaj, ki pa zganja veliko manj trušča kakor ta, s katerim se zdaj peljem; in večer je pred velikim \ ečerom uioje premiere, jaz pa ležim v škripajoči železni postelji n sa sama in obupana, zakaj dozdeva se mi, da sploh nimam več glasu — o, srečni časi, ko se mi je to samo dozdevalo! Boječe ga preizkušam, mi mi mi, in jem česen, zakaj česen, namočen v rdečem vinu, je skrivnost vseh velikih glasov na svetu, mi je zaupal prvi tenor signor Bonarelli, polagajoč desnico z razkrečenimi kratkimi prsti na zajetne tenorske prsi, dihajoč vame sapo, ki je dokazoAala, da se tudi on tega recepta zvesto drži.
Vso vlogo ponavljam v mislih in prav tako repliques drugih pevcev in se ohračam in premetavam v stiski groznih prividov, ki mi pretijo s popolnim polomom, toda v grozo vdirajo sijajne podobe: vsa poveličana se na oblaku aplavza dvigam v nebo primadon', kjer že kraljujejo Melba, Grisi in Galli Curci ter me pozdravljajo kot mlajšo sestro.
Tramvaj drdra in z njim se peljem naslednjega večera v gledališče, saj niti za fijakarja nimam, varčevati moram, ker sem se zadolžila za gledališke kostume kar za štiri opere. In potem stojim že zdavnaj pred pričetkoni predstave vsa opravljena in zadihana poleg žene signora Bonarellija, mogočne Italijanke s črnimi brčicami pod nosom grške boginje, ki je prišla sem stražit s kozarcem rdečega vina, s katerim naj hi se soprog v presledkih med dejanjem krepčal, in s svileno ruto, s katero mu bo po potrebi brisala znoj z obličja kot Veronika svojemu Zveličarju. Slišim gledalce, kako pokašljujejo in se premikajo na sedežih, bariton pokuka skozi odprtinico v zavesi in zamrmra: »Hiša bo polna!« Srce mi poskakuje gladko in strašno, ne znam več besed svoje vloge, le posamezni stavki se mi brez zveze in otožno cvileče love po ušesih kot zvoki iz orkestra, ki zdolaj uglašuje
879
instrvuneiite. Nato uvertura. Ne vem, kako sem prišla na oder, kjer sedim v bogato opremljenem salonu, čisto otrpla kot voščena lutka. AUegro brillanthsimo e molto vioce in zavesa se vzdigne. Sedim tako, da gledam v občinstvo — morje glav se ziblje pred menoj, kakor da gledam valove v nevihti, ki jo biča bučanje orkestra. Ne slišim, ne razumem, kaj poje zbor, vendar vstanem, ko moram, in slepa in gluha odta\aiii na sredino odra, na znamenje dirigenta drhte razprem zoprno ledene ustnice in zapojem v nemščini, ki mi še zmerom dela j5regla\ice: y>Flora? Ihr Freunde, die Slunden, die bleiben, lasst uiis durch andre Freuden Dertreiben. . .« Glas mi omahuje, se zdrza i'n frfota kot prestrašena ptica, ki jo oklepa sovražna dlai), nato se otrese neljubega prijema, razpne krila in poleti, kakor bi se iJognal v nebo, moj bleščeči glas, oblečen v pojoče telo, ki je postalo nenadoma prav tako prozorno iii svetlo kot melodija, ki mi prihaja iz grla, ljubim, ljubim svoj glas, ljubim tiste, ki ga poslušajo, vsi so moji, rešena sem, solze mi lijejo po licih, ko se jim dajem in jim hkrati jemljem srca . . . Toda tako ne smete več delati, prekmalu boste vse porabili, mi pra\i po koncu pr\ cga dejanja, ko se ^'račava izza zavese, za katero grmi aplavz, stoično mirni Bonarelli, kakor da ni šele pravkar do ekstaze razvnel publike in mene s s\ojim iz dna srca prihajajočim: T>AmoT e palpilo del universo . ..«, ki sem mu jaz vzneseno odgovarjala v visokem c: »Ah! Ah! Ah! Ah!«
Zdajci se je tramvaj mojega rodnega mesta — ali mojega življenja? — ustavil pri železniški postaji in vanj so navalili potniki s košarami, kovčki in culami, zlovoljni, prepoteni ljudje, ki jih je sprevodnica z moško čepico preganjala z osornim: »Naprej! Stopite naprej! Saj je še dovolj prostora! Naprej vendar!«
Pritisnila sem si na nos rutico, namočeno v Narcisge Noir, in zaprla oči, to je pomagalo. Da, naprej. Po Miinchenu, od koder so me pregnale intrige Bonarellijeve žene in mojih kolegic — ženske me niso mogle nikdar trpeti, kar sem jim pošteno vračala — sivozeleni Hamburg, kjer se nisem mogla udomačiti že spet zaradi neke ženske, direktorjeve žene, tako da sem, ko se je tamkajšnja sezona končala, tvegala veliko predrznost in se s skromnimi denarnimi sredstvi, toda z razkošno gledališko garderobo odpeljala naravnost v Pariz.
Tramvaj škriplje in drdra po cesti ob železniški progi, po kateri pravkar prihaja brzovlak. Tudi ta je nemara namenjen tja. Bože, kako dolgo je že od tega, ko sem prvič v življenju izstopila na Gare dii ISord, si najela taksi in se odpeljala, še preden sem odšla v hotel, v rue Vivienne, kjer je bila gledališka agencija, za katero sem imela naslov. Dal mi ga je bil kolega, bas munchenske opere Žan Volbenk,
880
Slovence. Preneiimno, da sem mu nekega večera, ki sva ga prebiLi skupaj v veseli družbi, izročila ključ od svoje sobe; ko je prišel k meni, je bil pijan in vse je bilo strašno zoprno, mučno in žaljivo, tako da sem ga vrgla na cesto, sicer pa se mi ni več približal, imel je razmeTJe z ženo bogatega industrijca, toda tisti naslov mi je bil dal že prej in tako sem se zdaj znašla na rue Vivienne.
Agencija je bila v petem nadstropju mračnega poslopja brez lifta, tako da sem po neskončnem vzpenjanju slednjič vsa zasopla stopila skozi dvokrihia steklena vrata v veliko sobo, skoraj dvorano, ki je z listastimi tapetami in oguljenimi fotelji delovala revno in zanikrno, še bolj pa so delovali revno in žalostno ljudje, ki so tam čakali. Ne, to ne jnore biti pra\i naslov! Srce se mi je stisnilo od razočaranja in tudi od strahu ob pogledu na umetnike, ki so sedeli na foteljih. Zdržali so se kakor od živčne groze alii pa so bili kar preveč ljubeznivi, opravičevali so se, kadar so vstajali ali sedali, in nenadoma sem se vprašala, ali bo kdaj tudi z menoj tako; srce mi je prebodla slutnja, ki se je imela petindvajset let pozneje uresničiti, ko sem se po dolgi odsotnosti spet oglasila v isti agenciji. Tedaj me je nnonsieur Perez, ki si je nekoč štel v čast, da je bil moj zastopnik, stekleno pogledal skozi naiiosnik, se neprizadeto pogladil po bradi Louis Napoleon in mi navedel strahovito vsoto, ki bi mu jo morala na roko izplačati, da bi me  lahko spet »lansiral« v Franciji.
»Veste, Belcanto,« je hladno pristavil, »slišali smo, da ste že umrli.«
Zasrepela sem se vanj i:n dolgo nisem mogla spraviti besede iz sebe, stala senr tam kakor od strele zadeta — neolikani človek mi ni bil niti stola ponudil. Nato se mi je kakor x svitu bliska razodelo, da v širokem svetu ni več prostora zame, s težavo sem zavihala ustnice v prevzeten nasmešek in rekla, da se mi ponuja angažma v Milanu, toda pomislila sera na domovino kot na zadnje pribežališče.
Takrat, ko sem prišla prvič k njemu, pa sem bila še na A"išku svojih sil in sem jih pri avdiciji Ase osvojila, Pereza, njegovega pomočnika in dva operna direktorja, ki so sedeli pred menoj v polkrogu, bolj podobni detektivom kakor ljudem, ki se ukvarjajo z umetnostjo, in me poslušali in gledali; sprva bolj gledali in jaz sem to vedela in se zavedala svoje moči, kakor sem tudi vedela, da čedalje bolj pozabljajo nrojo vnanjost in me čedalje bolj samo še poslušajo, nato pa sem svojo arijo končala z najvišjo noto svojega obsega tako silovito, da je moj spremljevalec na klavirju, bled, sušičen človek z žaltavimi, mastnimi lasmi, ki, so mu padali na prav tako žaltav ovratnik, osuplo prenehal igrati in me pogledal iznad vegastih naočnikov, ravnatelj alžirske opere monsienr Ahmed pa je planil z, rdeče oblazinjene zofe
881
in poletel k meni. Tudi drugi* so vstali in me začeli obsipati s vprašanji. Od kod sem? Kdo je bil moj učitelj? Kje sem že nastopala? Kaj hočem? Vzravnala sem se še bolj in jim izpod priprtih vek samozavestno pogledala v oči:  »Messieurs, hočem sezono  v operi.«
Mislila sem pariiško Grand Opera, toda niso me razumeli, pač pa so mi ponudili angažma v Alžiru.
Tramvaj mojega rodnega mesta je klenkajoč in drncajoč zavozil pod železniško progo v teman in vlažen predor, zibajoč se pri tem kakor pijana ladja. Neudobna nočna vožnja na ladji, v tesni kabiiri nad ladijskim vijakom, kjer trpim vse slabosti nrorske bolezni, čeprav je morje mirno, toda moja kabina se trese in zaudarja po strojnem olju, da omedlevam, dokler se ne preselim na palubo. Ko se zjutraj prebudim v svojem ležalniku, odkrijem, da smo že pristali ^' Alžiru in da je paluba pokrita s stojnicami kot na sejmu, kjer prodajajo nakit, kukala in preproge, medtem ko je voda v pristanišču gosta od plavajočih odpadkov, sredi katerih pljuskajo temnopolti mladeniči, ki odri\ajo z rokami umazano peno, prazne steklenice, papir, pomarančne olupke in i^omije ter kličejo v čudno bujni francoščini potnikom na ladji, naj jim vržejo v vodo novce, da se bodo potapljali za njimi. Na palubi mrgoli arabskih nosačev, krošnjarje\', vodičev, med kateriuii se nenadoma prikaže ravnatelj Ahmed v brezhibni evropski obleki, s fesom na glaAi, držeč pod pazduho ženo, s katero sta prišla na ladjo, da bi me pozdravila. Primadona alžirske opere — ali je vredno, da sem na to ponosna?
Toda nikdar, svoj živi dan ne, nisem bila tako vznemirjena ob pogledu na neznano mesto kakor tedaj, ko sem izstopila v alžirski luki in se nato v trhli kočiji s cvilečimi kolesi odpeljala po uličicah s starimi hišami v mavrskem slogu, ki so jim bile slepeče bele stene prerasle s škrlatnimi ovijalkami in kjer se je za zamreženimi okni kdaj pa kdaj prikazala senca bujne ženske postave kot svarilo in neznana skušnjava. Zali Arabci v belih bnrnusih so se molče premikali skozi pisano množico, ženske z zastrtimi obrazi, noseč na glavi težke košare s sadjem ali perilom, so neslišno smukale mimo, v senci dateljnovih palm so z glavami na kolenih spali berači, na tisoče muh je brenčalo, na tisoče ptičev pelo v orjaških palmah, ne, vreščalo tako glasno, da se je v meni vse trgalo in treslo, in ves svet je vonjal drugače, da, celo vonjave so kričale in posiljevale človeka, tudi sonce je kričalo, čisto omamljena in izčrpana od vsega tega sem se vrgla v naslanjalo kočije pod platneno streho z resami iu zatisnila oči.
Vročina je bila vsepovsod, tudi v visoki, z debelimi lesenimi vetrnicami   zavarovani,  z  marmorom   tlakovani   ravnateljevi   pisarni,  v
882
kateri so se sikajoče vrteli električni ventilatorji. Za veliko juizo iz ebenovine sta ravnatelj in njegova žena sedela drug poleg drugega v visokih starinskih naslanjačih, ravnateljeva žena z rokami na kolenih in s kanmitnim izrazom na obrazu stare Judinje. Bila je uradna kot kip faraona, nobene prisrčnosti) več, ki mi jo je kazala še na ladji, monsieur Ahmed je molčal, medtem ko je govorila ona, torej že spet ravnateljeva žena, ki dirigira opero! Slabe volje sem se priklonila, ko me je predstavila zbranim kolegom in dirigentu maestru Struaniju, ki je kot velika, otožna caplja slonel na eni nogi ob njuni pisalni mizi, upogibajoč hrbet in ramena, med katera je a lekel mogočno si\o glavo z nosom, podobnim kljunu, in velikanskimi, pod utrujenimi vekami starega ptiča še zmerom mladimi očmi, v katerih je neugasljivo gorel sveti ogenj muzike in prevečkrat tudi ogenj alkohola, ki je bil tega nedvomno zelo nadarjenega muzika pregnal s pariškega Consevatoira v provinco. Zakaj vse, kar ni Pariz, je v Franciji provinca, ma chere, najbolj pa Alžir, ta ponarejeni speciacle orientalskega življenja, mi je pozneje velikokrat govoril iin me božal po hribtu roke, toda njegova ljubezen ni veljala ženski, temveč mojemu glasu, za katerega je trdih da je meroeilleiix, epatant, formidable — kakor da ni njegova ljubezen kljub temu, da se je lahko navduševal za glas operne pevke, nikdar veljala operi, ki jo je imel za mrtvo, ogabno mumificirano ostalino de\ ctnajstega stoletja — siromak iiikdar ni mogel pozabiti, da je nekoč skomponiral tri Mouuernents gijinphoniqiies . . . Ztidaj za njim je Ltal v senci nabuhle žametne prepenjave moški, ki ni bil kdo ve kako velike postave, a je imel široka ramena in lepo razvit prsni koš atleta v tesno krojenem suknjiču, ki se ga je oprijemal kot rokavica. Na mišičastem, morebiti nekoliko predolgem vratu je rastla lepo oblikovana temna glava, mirno, s prekrižanimi rokami je stal tam, toda vtisnil se ti je kot človek, v katerem vse vre od življenjske sile, medtem ko so iizpod košatih črnili obr\i njegove sive oči svetlo mežikale. Na njegovih polnih ustnicah je trepetal posmeh, v njegovi obliki je bilo nekaj jnžnjaškega, ne ravno surovega, pač nekaj takega, kar je žensko prijetno in hkrati neprijetno spreletelo.
»Kaj? Vi, Volbenk?« sem vzkliknila. »Kakšen slučaj!« »Slučaj?« je zanirmral. »Kakor vidim, si uporabila naslov, ki senx ti ga dal, in šla k Perezu kakor jaz.«
Malo gledališče je bilo ljubko — rdeče, belo in zlato, kakor bi morala biti vsa gledališča, in premiera — nastopila sem spet v vlogi Violette — je bila zame triumf, ki se je nadaljeval še po predstavi, zakaj ko sem se peljala domov v prav tako belo poslikani, pozlačeni in  rdeče oblazinjeni ravnateljevi kočiji, ki sta jo vlekla dva belca
56-                                                            883
z rdeče pobarvanimi nozdrvmi, so ljudje, ki so sedeli pred kavarni-cami, vstajali iii mi vzklikali. Moj bog, ne samo Alžir, ves svet mi je ležal pred iioganri, ko sem se vsa drgetajoča, kakor zmertij po nastopu, s polnim naročjem jasmina vzpenjala po strmih stopnicah hiše, v kateri sem stanovala, in v meni je še pelo, nepretrgano, sladko se je oglašal stavek iz drugega dejanja, con passione e forza, Amami, Alfreda, atnaini quant'io farno, anmmi Alfredo... Toda za gotovo nisem mislila tenorja, neuglednega, že odcvetajočcga pevca z zanimivimi mtmierizmi, toda s stisnjenim, nosljajočim glasom, mislila sem, da bom sama spaia, čeprav po predstavi od razburjenja dolgo ]ie morem za-tisniti oči, toda tam me je čakal Volbenk; podkupil je bil, kakor mi je pozneje priznal, gospodinjo, da ga je spustila v mojo sobo.
»Ne! Ne. Prosim. Prosim!«
»Daj no! Česa se bojiš?«
»Ne! Ne zdaj. Pojdi, lepo te prosim!«
V trenutku, ko sem ga udarila po roki, se je njegova roka odprla in sprejela udarec toplo in mačje ter se nato dotaknila mojega obraza, mojega telesa z dolgim, trepetajočim gibom, ki je bil več kot Ijubko-Aanje, Skušala sem ga spet udariti, toda prijel me je za tilnik im se prisesal z usti na moja usta in tako sva se opotekala proti vratom, ki jih je za mojim hrbtom zaklenil in ugasil luč. Nato so sence od ladij, ki so se kot velike zibelke gugale v pristanišču, obetajoče zaplesale po stenah moje tihe sobe, motno razsvetljene s svetlobo, ki je prihajala s pomola. Jasmin, s katerim je bil potresel mojo posteljo veliki lažnivec, je tisto noč brezumno vonjal od temnega sonca, ki se je prižgalo, kakor bi bil buhnil plamen v meni, in ki čutim njegov črno-škrlatui odsev še sedaj, čeprav seni že stara ženska in škriplje samo tramvaj, ki me nosi proti pokopališču, in ne poje kakor tedaj piščalka, ki je v nekem ograjeiiem arabskem vrtu zadaj za mojim penzio-nom s tankim hrepenenj eni piskala pesem luni, ki je vstajala velikanska, temnordeča kot vrtnica izza rešetk mojega balkona in se nato obesila nad posteljo, kjer sem ležala v objemu nečesa, kar je bilo močnejše od mene, da nisem mogla utrgati sveta, o katerem sem mislila, da mi leži kot zrela jagoda pred nogami, pač pa sem sebe in svojo prihodnost zapravljala za človeka, ki mi je lagal, me goljufal, izkoriščal in se mi rogal; iu čeprav sem vse to vedela, nisem mogla drugače, ker je jasmin tudi pozneje zmeraj tako vonjal v meni, ker je zmeraj tako koprneče pela piščal in je bil mesec krvavordeč — zmeraj mi je bilo tako z njim, z Jeanom Wolfgangom, Zanom Volbenkom, velikim lažnivcem, pijancem, malopridnežem in kvartopircem, s po-narejalcem podpisov, s prvim moškim, ki je bil zame moški po toliko
884
moških, ki sem jih i^oznala, prvi moški v objemu tistega, čemur se nisem več jnogla odpovedati do večera, ko mi je odpovedal glas in se je Žaii odpo\edal meni — cinično, mrzlo in kruto, kakor zna samo on.
In zdaj so iz tramvaja do malega že vsi izstopili' in v daljavi se že prikazujejo Žale in za njimi cerkvica z brezbarvnim pokopališkim zidom in kmalu bom tam.
Stopila sem v cvetličarno, kjer me je domače pozdravil duh po zatohlem, že nekoliko gjiijočem cvetju, kakršnega ti prinašajo iz garderobe na oder in nato spet z odra v garderobo. Tukaj so ga vpletali v \enec s črnim trakom, na katerem je pisalo »Poslednji pozdrav od ljubeče te žene.« Kupila sem tri nageljne, ne rdečih, temveč diskretno marmoriraiie, in plačala pretirano ceno zanje, tako da bi bila šopek najraje vrnila, zlasti ker sem se spomnila, da imam doma še polno cvetja od sinočnje premiere, ki je resda že nekoliko uvelo-, vendar bi bilo zastoTij. Vzdihnila sem in po kratkem obotavljanju kupila še svečo. Zunaj je sijalo mrzlo, neusmiljeno sonce, toda pokazala sem mu obraz, kaj pa hočem, Prendi, guesf e Vimrnagine di miei passati giorni, zapoje v zadnjem dejanju Violetta, prej  ko umre.
Grob je bil, kakor so mi povedali v pokopališki pisarni, za zidom v senci velike košate breze, ki je tiho spuščala proti tlom žolt list za žoltim listom, da je listje padalo kakor šušljajoč dež po grobu, po pesku, s katerim je bil grob obkrožen, in po meni, ki sem sedla na nizko kamnitno klop pod drevesom. Prebrala sem letnico njegove smrti na nagrobniku in se domislila fotografije, ki mi jo je bila po-slalči moja bivša tašča namesto odgovora na moje pismo, v katerem sem vpraševala po svoji hčerki. To je bila Leonova fotografija na parah: ležal je tam z zelo belim in visokim čelom, z vprašujočini nasmeškom okrog upadlih usten in s spokojno povešenimi vekami, kakor bi ne bil mrtev, ampak bi samo z neverjetno mladim in gladkim obra-zoju uekaj razmišljal, nekaj zelo daljnega in celo prijetnega. Ko sem odprla omot, v katerem je ležala samo tista fotografija kot očitek in opomin, sem oboje s krikom odvrgla, kakor bi me bila kača pičila. To je bilo ravno pred mojim nastopom v New lorku, od katerega je bilo toliko odvisno.
Nekaj časa mi je bilo, kakor da sem izgubila zavest, tako da sem šele čez dolgo slišala Agato, kako me vprašuje, kaj mi* je, in sebe, kako ji odgovarjam: »Oh, draga moja, ni me tako pretreslo, da je mrtev, kakor sem se prestrašila, ker je njegova fotografija tako slabo znamenje pred preniiero in vem, da mi bo prinesla nesrečo!«
In seveda mi jo je prinesla, čeprav je Agata, kakor ima navado, osorno rekla:  »Larifari!  Vse poj de po sreči!« To me je precej osve-
885
stilo in za\pi!a sem; »Dotakni se lesa! Dotakni se ga!« Toda bilo je že jjrepozno.
Agaio sem bila pobrala v Marseiliesu, kjer je služila pri nekem trgoNcii z južnim sadjem, dokler je ni zapustil njen Ijubček, trgovčev commis, ko je dobila z njim otroka. Otrok ji je umrl, ona pa je zabredla v tako stisko, da je nekaj časa celo živela v četrti, kjer ženske prodajajo ljubezen, čeprav zatrjuje, da samo kot simžilka, jaz pa mislim. . . No, vsekakor si jo je zdaj z njeno koščeno, neprikupno postavo težko predstavljati, da je stala nekoč v četrti z Aijugastimi uličicami v eni izmed sobic, iz katerih drže vrata, zastrta z zaveso iz koraki, naravnost na cesto — ter ponujala svoje čemerne mike lačnim poimorščakom vseh narodnosti in plemen. Nekoč me je tja peljal Žan in debelo nalepotičene ženske z utrujenimi in nesramnimi obrazi so vpile za nama nespodobne besede, da sem začela bežati in me je komaj dohajčil, medtem ko mi je smejoč se zatrjeval, da morajo umetniki spoznati vse odtenke življenja, in pTepričana sem, da jih je on v resnici poznal. Agato pa sem spoznala tako, da me je nekega ^'ečera po predstavi počakala pri vhodu za igralce, ker je v nekem časniku brala, da sem Slovenka. Bila je moja poslo\ilna predstava ob koncu sezone in za s^voj zadnji nastop sem si bila izbrala Manon, ker »Ni to roka več?« zmeraj napolni teater. Spominjam se še, da si je ubogi de Grieux za ta večer posebej omislil tako tesen steznik, da se potem sploh ni mogel prikloniti, ko mu je ptiblika ploskala, sicer pa so tako in tako v glavnem ploskali meni in eden izmed mojih oboževalcev mi je namesto šopka poslal pred zastor najnovejši tip šivalnega stroja, ki ga je Žan rsaslednjega dne za polovično ceno prodal nazaj trgovcu. Torej tistega večera me je pri stranskem vhodu nagovorila shujšana ženska resnih in odločnih potez, ogrnjena v oguljen črn plašč kot v poslednji ostanek nekakšne spodobnosti. Nagovorila me je po slovensko, ko sem se najmanj nadejala slišati domačo besedo, in to me je, vznemirjeno in ginjeno, kakor sem zmeraj po predstavi, tako pretreslo, da so mi stopile solze v oči, ko me je začela rotiti, naj jo vzamem k sebi za spletično. Sicer pa se je tedaj moja pot že krepko vzpenjala na\ zgor, iz Marseillesa sem odhajala v Pariz in sem potrebovala pomoč in tako sem jo vzela najprej na poskušnjo, potem pa je ostala pri meni, čeprav sem ji večkrat odpovedala, zlasti kadar nisem imela denarja, tedaj pa se je zmeraj izkazalo, da ima ona prihranke, torej je ostala . . .
Spet sem vzdihitila, prižgala svečo in pokleknila poleg groba, ne misleč na to, da potom zlepa ne bom mogla spet vstati, pod brezo, ki je  zrastla iz  njegOA-ih zdavnaj  strohnelih žil in kit, da  zdaj   padajo
886
name njeni posušeni listi kot solze, ki jih nisem nikdar jokala za njim, kot pregibajoča se, šušteča zavesa, skozi katero zrem v daljno temino spomina, iz katere se svetlika kakor iz črnega groba njegov bledi, v smrti pomlajeni obraz in me gleda izpod zamišljeno spuščendh vek. Poročihi sva se bila potihonia, v neki predmestni cerkvi in nato odpotovala im Bled. Plamenček sveče višnjevo plapola na grobu, ne, na nočni omarici v najini hotelski sobi, kjer je bila pravkar odpovedala elektrika. Poročil se je bil z menoj, ker me ni mogel drugače dobiti, poročila sem se z njim, ker sem ga imela za veliko bogatejšega, kakor je bil v resnici, in ker mi je bil obljubil sto stvari, ki jih ni nikdar izpolnil. Sveča je plapolala in z drhtečimi prsti me je božal sprva samo po rokah, nato po laktih, bliže, čedalje bliže ramenom, ki KO hladna !:ii mirna ležala na blazini. Morda me je vpraševal, ali ga ljubim, toda bila sem zaspana in sem nedoločeno razmišljala o tem, kako bom jutri oblekla belo čipkasto obleko, ki mi jo je bil kupil za poroko... da, in mogoče si bom nanjo že dopoldne pripela itovo zaponko z rubinoim . .. objel me je in nisem se odmaknila, temveč sem skušala misliti na novi klobuk z belim perjem in svetlovišnjevo tančico .. . klobuk, lep kakor sanje, joj, da bi me že nehal ljubiti.
S\ečo je upihnil veter. Tema je zagrnila hotelsko sobo na Bledu. Ce si si kdaj želel, Leon, da bi bil maščevan, ti povem, da te je ma-šče\al Žan, ne, MacDonald, kar je pra\'zapraA' isto. In zdaj zašije pred menoj veža Grand Hotela v Parizu. Tja sem bila prišla, ker mi je bil monsienr Perez obljubil angažma v Opera Comiqiie. Tisiega dne sem bila prebrala v časnikii z rahlim zanimanjem članek, v katerem je ])isalo, da je prišel v Pariz velik ameriški manager, da bi angažiral pevce za svojo opero v Ne\v^ Yorkn: Manhattan Opera. House, kar mi telefonira mons^ietir Perez isto novico. Pristavil je, da se je z impre-sarijem dogovoril zame za sestanek v Grand Hotelu. Vprašala sem ga: »lu Opera Comique?« Odgovoril mi je: »Madame, v Franciji si nobena pevka s samim glasom ne more napraviti premoženja, kakor ga boste potrebovali vi. če bo monsieur Wolfgang še dolgo vaš — svetovalec« Zavpila sem a' telefon: »Impertiaent!« Na zmenek pa sem vendarle Sla. Ameriškemu managerju je bilo ime Oscar MacDonald.
Našla sem ga v hotelski veži ^¦ enem izmed velikanskih usnjenih naslanjačev, ki učinkujejo kot trupla čudnih predpotopnih živali, bil je v žaketu in sivem cilindru a la Kronstadt in sedel je tako, kakor bi imel noge na mizi, čeprav jih je slučajno imel na tleh, na debeli perzijski preprogi. Kraljeval je sredi večje gruče žensk, ki so očitno > se hotele, da bi jih angažiral. Počakala sem trenutek, nato sem se ugriznila v ustitice, stopila k njemu ter mti povedala, kdo sem in kdo
887
me je poslal. Nekaj dolgih trenutkov me je gledal z zelenosi\imi očmi risa, ne da l)i mi bil odgON oril, imel je rdečkast obraz z visokimi ličnicami in tankimi, okrntjiimi, posmehljivimi ustnicami. Slednjič je dejal, da obžalnje, ker je aJigažira! že tri pevke za A'loge, ki bi jih lahko pela jaz. Nato se je spet srepo zazrl vame in me vprašal: »Ali znate še kaj drugega kakor peti?« To vprašanje je spremljal pritajen hehet iz kroga žensk, ki so ga bile prej tesno obkrožale in so se bile zdaj nekoliko odmaknile, a so še zmerom prežale >do\'olj od blizu, da so lahko slišale ASako najino besedo.
Bila sem besna, sicer pa mi je tako 'in tako dejal, da me ne more angažirati, diAJe sem se obrnila, zakaj nikdar me ni še nič tako ponižalo kot hladno nesramni pogled tega človeka, ki me je slačil, ne da bi mi bil za to karkoli obetal, in pometajoč z razkošno nagubanim krilom svoje najelegantnejše obleke za seboj, sem od\ihrala na ulico ter poklicala taksi. Naslednjega dne pa mi je spet telefoinirail moncsieur Perez, češ da je govoril z mr. MacDonaldom, ki mi ponuja angažma v Manhattanu za gazo, ki je presegala moje največje pričakovanje, če mu bom ugajala pri avdiciji. Iii ugajala sem mu, on pa veliko manj meni — ko je izjemoma odložil cilinder, sem \'idela, da je že čisto siv in plešast, starec, čeprav je bil vsekakor to, čemur pra\'imo v teair-skem svetu osebnost, človek z železno življenjsko silo, ki je neznansko veliko zmogel pri delu in preklinjanju — posebno mu je bila pri srcu beseda damned. Bil je doTOišljav in nasilen, ni mi bila všeč njegova vz\'išena prijaznost, ki jo je kazal, ko mi je pravil o velikih zvezdah, ki so že pele pri njeni: Melba, Marv Garden, Tetrazzini — in čeprav sem ga gledala hvaležno in ponižno, sem si mislila, čakaj, ti že pokažem, čakaj, zdaj sva podpisala pogodbo, zdaj mi ne moreš ničesar ^ eč.
Tako smo se vsi trije, Zan, Agata in jaz na jesen Nkrcali v Le Havru na La France in se odpeljali moji slavi in bogastvu nasproti in Žan ni bil še svoj živi dan tako dobre volje kakor med vožnjo, ko mi je med dvema koktajloma optimistično zatrjeval, da si bo v Ameriki tudi on spet poiskal delo, in nato spet koktajl, Amerika je Meka vsakega umetnika, je zlata dežela El Dorado, dušica, na tvoje zdravjef mi je govoril z rahlo solznimi, mežikajočimi očmi, toda oba s\a vedela, da je ta del njegove kariere pri kraju, odkar si je bil po tridnevnem popivanju \- Marseillesu nakopal hud prehlad z \'nctjcm grla, po katerem ni bil njegov glas nikoli več tisto, kar je bil prej, da pa bi hotel nastopati kot Prvi filozof v Louisi ali kot Drugi Zid v Salomi ali kot Tretji kristjan v Mrtvih očeh, ne, draga moja, Zan rajši pometa ceste, kakor da bi moral igrati psa, Zan Wolfgang, o ka-
888
tereni je nekoč Pariš Monde napisal, da je njego\- glas lepši od Šalja-pinovega! Sicer pa ima^a tvoj zlati glas, dušica, in ti vsekakor potrebuješ človeka, ki te bo vodil, tako rekoč človeka z možgani, če razumeš, kaj  mislim . . .
Toda v New \orku so dnevi minevali in v Manhatian Opera House se mi je zdelo, da me vsi postrani gledajo, od vratarja do dirigentov, da o svojih kolegicah sploh ne govorim! Vsekakor mi niso dali nobenega dela. tako da sem bila vsa zmedena zaradi tega, tembolj, ker je bil zrak \ es prežet z dejavnostjo in sem se čutila tudi jaz prežeta z energijo, pa nisem in nisem dobila vloge in mi niso povedali, kdaj jo bom dobila in ali jo bom sploh dobila, čeprav so mi izplačali prvo gazo. Žan ni i je bridko očital, da se ne znani postaviti za s\oje pravice in je hotel govoriti kot moj zastopnik z mr. MacDonaldom, ta ga pa ni sprejel, da sem biila potem spet vsega jaz kriva, dokler me ni lepega dne MacDojmld poklical k sebi, v svojo pisarno. To je bilo dvorana, polna nikdar prebratiih knjig s pozlačenimi hrbti in kipov velikih skladateljev lin njihovih posmrtnih mask, prav na koncu tega hladno lesketajočega se prostora, ki je bil neznosno prevelik za pogovor v dvoje, pa je sedel mr. MacDonald v izrezljanem renesančnem stolu, z nogami na orjaški pisalni mizi, ki jih je malomartio prestavil na tla, ko sem se mu približala.
Izmikal se je mojim vprašanjem, se praskal po koščenih kolenih, se premeteno nasmihal in govoril, da se Lom pač morala prilagoditi njegovim načrtom. Nekaj v meni je začelo spet besneti in rekla sem, da se bom pos\'etovala s svojim osebnim tajnikom, ali naj v teh oko-liščitiah še ostanem tukaj ali naj se vrnem v Evropo, kjer se mi ponujajo sijajni angažmaji, tedaj je vstal izza pisalne mize. odvrgel (igaro, ki jo je prej pretikal iz enega kota usten v drngega, ier zakričal: »Darnned, nihče vam ničesar ne ponuja, Belcanto, sicer pa ne morete niikamor, dokler vas veže name pogodba, kar zadeva vašega tajnika, pa dobro vem. da ni vaš tajnik, ampak vaš Ijubček, jaz pa svojim umetnikom ne morem dovoliti,da bi spravljali mojo hišo im slab glas, in dokler ne boste tega kako drugače nredili, ne boste mogli pri meni  nastopati.«
Sprevidela sem. da sem šla predaleč, toda nisem se mogla premagati, da ne bi bila šla še dalje, in sem mu rekla, da ne veže samo tneue pogodba, ampak tudi njega, in da hočem nastopiti v vlogi Violette, za katero me je bil angažiral.
iSamo, če bi nenadoma umrle vse trii sopranistke. ki sem jim to vlogo pred -sami namenil,« je rekel z zlobnim sivim smehljajem svojih bledih tankih ustnic.
889
»Torej bom molila, naj umro,« sem zavpila, »z vami vred, hudobni starec!« Hotela sem oditii, toda prehitel me je in mi zastavil vrata. Obžalovala sem, da nimam revolverja, ker bi ga bila z veseljem ustrelila, čeprav bi ga verjetno ne zadela, ker slabo vidim, sicer pa sem hotela peti pred publiko in ne morda v ječi. Na vsem lepem sem se pričela smejati lin sem mu rekla, ali ve, da je za las ušel smrti, in nekaj časa me je še gledal molče in namrščeno, nato se mu je v očeh zaiskrilo in okoli suhih usten mu je zaigrala senca smehljaja. Vzrav^-nala sem se, čuteč, kako izzivalno so se mi napele prsi pod tanko batistno bluzo, in v njegovih očeh se je zganilo nekaj več kakor občudovanje, jaz pa sem vrgla glavo vznak in moje oči so mu kljnbo-Aalno govorile: Nikdar, nikdar! Nikdar nisem še spala s starcem in tudi ne bom. Kakor v zadregi se je prestopil in dejal, da so s prima-donanii zmeraj strašne sitnosti, jaz pa sem zaklicala: »Primadona? Saj mi ne pustite, da bi postala primadona!« Tedaj mi je pogledal globoko v oči in rekel: »Vi veste, da je to samo od vas odvisno.« Vprašala sem ga, ali me bo zdaj pustil ven. Odprl mi je vrata, in ko se mi je globoko priklonil, je zamrmral, da me vabi nocoj na večerjo in bo poslal svoj voz pome pred moj hotel zvečer ob sedmih. Odgovorila sem mu, da še ne vem, ali bom sprejela, in odšla z ošabno dvdgnjeno g1a\o in . . .
Ko sem odhajala iz Alžira, me je maestro Struani poljubil na čelo, me pogledal z otožnimi očmi ujetega ptiča, z ukriivljenim suhim hrbtom, v fraku z dolgimi škrici bolj podoben čudaški čaplji kakor človeku, in mi dejal: »Zmeraj bodite zvesti svoji umetnosti, Belcanto — Ase drugo je iluzija!«
»Misliti, da boš tukaj lahko uspela, če se boš »staremu« zamerila — kakšna iluzija!« mi je popoldne, ko sva bila sama \ moji sobi, z ironičnim nasmeškom govoril Žan. Umetnik mora za umetnost vse žrtvovati. Toda ali je Struani mislil — to?
»Za božjo voljo, ali te zase česa prosim? Na-^sezadnje gre za tvojo kariero, ne za mojo . . .« Nedolžno je strmel Aanie. Nato je mirno rekel: »Jaz sem svojo uničil. Mogoče nisem vzdržal misli, da bi bil laliko nekoč velik, mogoče je to presegalo moje moči. Toda ti moraš ... za naju oba.« Žanova usta so vztrepetala in se zverižila. »Seveda sem prepričan, da se boš znala obnašati kot dama in mu boš znala pokazati, kje so meje...« Toda vedela sem, kaj hoče od mene, in sem zavpiila: »Nehaj!«
Zdaj klečim tukaj in se vprašujem, ali je res moralo bili in ali se nisem ravno tedaj najbolj izneverila tistemu, kar je Struani imenoval umetnost, in prodala resničnost za iluzijo, vsekakor klečim in se vprašujem, kako je bilo mogoče, da sem bila potem še bolj navezana
890
na Žana, po tisti noči, ko se je že svitalo jutro in sem se vrnila k iijemu od MacDonalda in je še spal in sem ga zibudila, da sva potem ležala skupaj. Pieta, grmi Dio, prieta di me. Fianissimo. Toda to je šele v tretjem dejanju Traviate. Obljubil mi je, da bom pela Viioletto. Že jutri pričneiu s skušnjami. Pieta, gran Dio... O, prosim, pomagaj mi, Zan! Tresla sem se in ga krčevito objemala, kakor bi hotela ob njegovem še vedno lepem in mladem telesu pozabiti. Poslej sva bila povezana kot dva morilca, ki se ne moreta odtrgata od skupnega zločina; skupaj sva tisto noč unionila Glorio. Pieta, gran Dio, če je kje bog. Viole in flavte, toda diminuendo, pianissimo morendo. In glas zamre, glas, zaradi katerega sem to storila, samo žolto listje pada, pada po meni in solze mi zoprne in hladne mezijo po licih, ko ti m.oram povedati, Leon, da je prišla tvoja fotografija raviio na večer pred mojo preniiero v Man-hattanski operi, kjer je imel tistega večera sedeti v ravnateljevii loži gospod MacDonald z večnim sivim cilindrom na glavi in je bilo vse pripravljeno, da bo predstava velik, triumfalen uspeh za novo- zveizdo na opernem nebu, toda predstave ni bilo, čeprav je Agata tvojo fotografijo sežgala, ker je gospoda MacDonalda v njegovi pisarni sredi marmornatih kipov velikih skladateljev in njihovih posmrtnih mask zadela srčna kap, po njegovi smrti pa se je izkazalo, da je imel veliki mauagcr več dolgov kakor premoženja in tako so Mauhattansko opero zaprli, midva z Žanom pa sva bila še vesela, da sem lahko dobila angažma v Mehiki in nato v Cilu in tako moja pot ni šla v nebo med zvezde,čeprav sem ^'ožnjo drago 2jlačala,šla je v počasni pekel stopnico za stopnico nizdol, moja mladost, moja lepota, moja slava, moje upanje, vse, vse, in zdaj klečim in žolto listje padti po meni in tako si maščevan, Leon, pa naj ti je bilo kdaj kaj do tega ali ne.
»Yi jočete!« je vzkliknila pretreseno neka razburjena mlajša ženska, ki mi je pomagala na noge, ker zaradi prekletega revniatizma v kolenu spet nisem mogla sama vstati.
Odprla sem torbico, potegnila iz nje rutico ter si obrisala obraz, ki je bil moker od znoja )in od solz kakor zmeraj po predstavi, kadar sem se pod bremenom cvetja opotekla v garderobo in se tam zgrudila na stol pred toaletno mizico, kakor sem se zdaj zgrudila na kamnitno klop pod brezo. Toda po predstavi si nisem brisala obraza sama, brisala mi ga je Agata, ki sem jo izpod priprtih vek \iidela v ogledalu, kako stoji za menoj z dolgim konjskim obrazom, ki je do mene pri vsej trdoti čudno mehak. Zaprem oči in jo samo še čutim, kako me boža kot mati svojega otroka, po čelu, po senceh: »Saj niste preveč utrtijeni, kajne da ne? O, madam je še na višku svojiih moči! Čila in mlada, zdrava  in  vesela kot  otrok,  in  tako lepa  in  očarljiva, da bi
891
mogla igrati petnajstletno dekletce!« Mrmram: »Tako dobra si z menoj, Agata!« Jezi se: »Ne, dobra pa že ne, ampak poštena, vsi drugi so m^adani samo izkoriščali, le jaz sem bila zmeraj poštena!« O, to je venomer poudarjala, in kako dobro je bido, da vendarle ni bila poštena, ker mi je po tistem strašnem večeru, ko sem po prepiru z Žaiiom ostala čisto sama in brez sredstev, med jokoni priznala, da mi je po malem stalno kradla, ker si je hotela za stara leta pri\arčc\ ati za hišico na deželi, o kateri je zmeraj sanjala, zdaj pa ima lep kupček denarja, tčlko da bo precej časa zadostovalo za obe, zlasti če bo ona še delala in še nekaj k temu zaslužila, in zatulila je: »Zato vas prosim, madam, da mi odpustite, zakaj zmeraj sem vas imela rada, raje kakor sama sebe!« loda v njenem skesanem joku je bilo tudi nekaj naslade, kakor bi se za\ edala, da ji bom poslej morala biti čisto pokorna, čisto odvisna od nje, kakor bi bila ona resnično moja mati in jaz njen otrok, kii ji je pred davnimi leti umrl v daljnem Marseillesu ... In rekla je: »In to vam povem, da bo musje Žan spet prijokal in pricvilil, kakor je njegova navada, češ da je spet popolnoma uničen in mu ne ostane drugega kot vrv, če ga še vi odženete od sebe... povem vam, da ga bom v tem primeru odgnala jaz, in to tako temeljito, da se bo končno vendarle obesil!«
In ta trenutek, ko sedim ua hladni kamnitni klopi pod hladnim jesenskim soncem in zrem v obraz neznani ženski, ki mi je bila pomagala na noge, kakor da je ne vidim, se z otožnim užitkom še poslednjič vdam misli, da je res spet prišel ves ubog, ponižen iu uničen kakor že stokrat in me prosi milosti, grozeč mi s samomorom, objemajoč juoja kolena, posipajoč mi dlanii in noge s poljubi, govoreč z zamolklim, še zmerom čudovito očarljivim glasom, kakor mi je že stokrat govoril: »Vem, obnašal sem se malopridno, nehvčiležiio, da samega sebe ne razumem, zakaj vsa ta leta so vse moje misli in ^ sa moja čustva veljala samo tebi, tvojemu zlatemu glasu...« Vidim ga, kako plane k gramofonu in ga z vajeno kretnjo odpre. »Samo še enkrat! Poslednja želja naj se mi izpolni kot obtožencu pod viislicami! Se enkrat hočem poslušati tvoj glas in se razjokati...« In tedaj se s plošče oglasi petje Violette, ki je bila nekoč Gloria, ki sem bila nekoč jaz, Zan pa naglas zajoče in pravi: »Oprosti, toda spet me je premagalo. Prelepo je...«
In tudi jaz jočem, z naslado hlipam lin pravim: »Še enkrat ti odpuščam, strašni, malopridni, nezvesti človek, toda pomni, da ima zdaj Agata komando v hiši. ker sem denarno popolnoma od nje odvisna . . .«
V b molu pojejo violine svoj pianUsimo, sladko, sladko odpuščanje.
»Za božjo voljo, kaj vam je?« me vprašuje vsa preplašena neznana ženska, ki še zmerom stoji tam, in tedaj se zavem, da resnično jočem
892
naglas ob misli, da bi se Žan vendarle še utegnil vrniti in bi mu jaz lahko še enkrat odpustila in sram me postane, toda ne svoje slabosti, temveč tega, da sem se tako razjokala prod neznanko, sicer pa tudi ona joče, nelepi, od razburjenja lisasti obraz se ji živčno zdrza, slednjič pa iztisne z glasom, ki se nti zdi nekam znan: »Dovolite . . . moram vam povedati, gospa Belcanto, da so mi vaše solze — veliko dale.«
>\i me poznate?« sem jo začudeno vprašala in si spet obrisala obraz.
Gledala me je in gledala in oči so se ji čedalje bolj širile in se ji čedalje bolj utapljale v solzah in slednjič si je snela mokre naočnike in me drhte vprašala, ali se je ne sponvinjam več, češ da je bila včeraj pri mejii, menda se je prišla j^ouujat za i>ostrežnico ali vsaj moja sple-tična jo je imela za f)ostrežnico, in tedaj sem se spomnila zmešane ženske, ki je pobegnila iz stanovanja, toliko da je prišla, in osuplo sem vzkl':knila: »To ste bili vi?«
»Vaše solze,« je rekla, »so mi povedale, da niste ravnodušni do njega, ki tukaj leži.«
»Povejte mi, zakaj ste včeraj pobegnili? Kakor bi se me bili ustrašili?« sem še zjnerom začudeno mrmrala.
»Da, ustrašila sem se vas. Bili ste čisto drugačni, kakor sem vas gledala pred seboj v toliko dolgih letih in kakor sem mislila, da vas bom spet ugledala, ko sem brala ^ naših časnikih, da bo v naši operi spet nastopila naša slavna rojakinja Gloria Belcanto . . .«
»Brali ste o meni? Da, seveda,« sem mrmrala dalje in jo kot uro-čena gledala. Y roki je držala šopek temnih vrtnic. Nekoliko ga je vzdign':la in rekla:
»Danes je obletnica njegove smrti.«
Gledala sem jo nepremično in tedaj se mi je tudi njen obraz začel dozdevati nekam znan, seveda, Leonu je podobna, kakršen je bil, ko je bil še čeden in mlad z lahno zardelimi lici in toplim pogledom v rjavih očeh za tedaj modernim nanosnikom na črni svileni vrvici.
Tistega dne je bil Leon telefoniral, da ne pride domov na kosilo, torej sem imela časa dovolj, kljub temu pa sem hlastno zmetala svoje stvari v kovček, kakor da se mi strašno mudi. Samo v otroško sobo moram stopiti. Soba je bila zastrta, moja hčerka je bila že pospravila svoj opoldanski obrok in je mirno spala v beK zibelki z rožnatimi zaAesami iz muslina. Nagnila sem se nadnjo in jo prav lahno pobožala ]30 glavi, da je ne bi prebudila. Srce se m^i je stisnilo: ne bi je smela zapustiti. Tedaj sem se spomnila na Leona, na prepir, ki sva ga imela šele sinoči, kako sebičen je in blazno ljubosumen, zase me hoče imeti, da bi mu rodila še več otrok — ni mu mar moje kariere, gledališče
893
naj bi sploh pustila! Ob tej misli me je kar sprcletelo od sovraštva. Črtim ga in tudi njego\ega otroka ne inoreni imeti rada, ker je njegov! Polastila se me je še hujša razdraženost, nekakšna ekstaza razdraže-nosti in odpora do mojega življenja z Leonom, čutila sem se silna, sicer pa sem imela angažma za miinchensko opero v žepu, popolnoma jasno sem se zavedala, da moram od tod, in spustila sem muslinasto zaveso, da mi je zakrila drobno temno glavo, zbogom, tako mora biti. In ali je res moralo biti? se zdaj vprašujem stara, utrujena, zbegana in na koncu poti, ki me je spet pripeljala nazaj, in jo strmo, presu-njeiui gledam, ona pa prav tako gleda mene, toda zdaj je smrtno bleda, ko nekoliko zakrili z rokami in komaj slišno krikne: »Mama!« Bili sv^a si tuji in si po njenem vzkliku nisva imeli ničesar povedati in se nisva upali dotakniti teh tujih rok, poljubiti teh tujih lic, celo solze so nama postale hladne in tuje v prestrašenih očeh in so se posušile. Vse je bilo prazno in neznosno tiho med nama, samo žolto listje je padalo tise od tišine, ki naju je vklepala neusmiljeno kot smrt, dokler je ni prebodel krik, podoben obupano zmagovitemu kriku novorojenega otroka, kadar prvikrat zadiha, ona je tako silovito krik-nila in se mi vrgla na prsi in je bila še zmerom tuja, toda ne več tako zelo, in tedaj sem se končno spomnila, kako so mi jo še vso mokro in rdečo prvič položili k prsim in je otrok obrnil k meni drobno, še slepo glavo, da se je globoko v mojem srcu nekaj vročega, temnega zganilo, a je pozneje spet otrpnilo in umrlo, ne, samo zaspalo je in se je zdaj spet prebudilo ob divjem, obupanem ihtenju, ki ji je stresalo telo in je stresalo tudi mene. In ko sva se objemali, sem spet zaslišala Glo-rijin glas, kako je zapel kot Violetta, agitatigsimo: Ah, ma io ritorno a viver, oh, gioia! crescendo, fortissimo, m pridružil se mu je srebrni zvonček glasu male šolarke, ki prvič poje na šolski proslavi, .Gozdič je že zelen, travnik je razcveicn,« in učiteljice, ki sede v prvi vrsti, jočejo, ker jim njen čisti glas odklepa srca, o bog, zmeraj naj tako čutim, da sem našla tudi deklico v belem krilcu, ki je bila nekoč jaz, ker je v moji starosti tudi moja mladost! Našla sem njo in svojo hčerko in zdaj vem, kako zgrešeno, zgrešeno je bilo moje življenje in vendar kako lepo, vem, da bi, ko bi morala vse še enkrat pričeti, verjetno ne mogla in ne hotela drugače, čeprav bi jo morala spet izgubiti, svojega edinega otroka, kakor jo bom morala, ko se bova nehali tako objemati in si bova potem spet kot tujki pogledali v oči, toda ta trenutek jo še objemam., jo stiskam k sebi, kakor da sem končno našla Glorio, od katere se mi nikdar več ne bo treba posloviti, ker ni slovesa in konca, ampak je v koncu tudi začetek, o moja žalost, o moje veselje.
894