LETO VII. - Št. 72
Ljubljana, april 1964

\
□
■sas
I
O KOLEK
NAJMANJ 25.000 DINARJEV NA MESEC
V
o
T ? A >G I A
Zaostalost je spteh draga
Z marcem letos smo v našem podjetju zagotovili vsakemu, ki dela poln delovni čas in izpolnjuje »normo«, osebne dohodke na 25.000 din na mesec. To pomeni, da so se startne osnove nekvalificiranih delavcev dvignile na 25.000 din ali za 34 ”/», polkvalifi-ciranih na 27.000 din ali za 32 °lo, kvalificiranih na 33.000 din ali za 29 ”/» ter vseh drugih za 21 °/o. Iz tega sledi, da so razponi med kvalifikacijami manjši, čeprav je pomanjkanje kvalificiranih delavcev mnogo večje kot nekvalificiranih in bi zaradi tega bilo čisto s stališča ponudbe in povpraševanja bolj umestno razpone povečati, ne pa zmanjševati.
Podobno so dvignili startne osebne prejemke skoro pri vseh drugih gradbenih podjetjih.
Pred kratkim je Biro gradbeništva objavil podatke o poprečnih osebnih dohodkih po gradbenih podjetjih v Sloveniji. Podatki vsebuje-dohodkov na 25.000 din in hkraten
dvig osebnih dohodkov drugim, da jo vse osebne dohodke, torej tudi nadurno delo itd. in ne samo startne osnove. Zajeto je 43 podjetij, ki goitovo zajemajo več kot 90 °/o vse realizacije. Poprečni mesečni osebni dohodki v letu 1963 so bili naslednji:
nekvalificirani delavci..................................21.216	din
polkvalificirani delavci.......................... s . 22.006 din
kvalificirani delavci..................................  29.765	din
visoko kvalificirani delavci...........................  40.976	din
med kvalifikacijami in vsaj delno stimulirali večje znanje, ni mogoč samo na račun skladov gradbeništva ali notranjih rezerv v podjetjih. Skladi že itak ne zadostujejo, zato gradbeništvo stalno zaostaja. Poleg strojev je za povečanje produktivnosti treba predvsem dvigniti kvalifikacijski sestav in znanje delavcev. Treba je povečati število strokovnega kadra. Vse to pa je zopet stvar stimulacije in sredstev za stimuliranje.
Leta 1958 smo imeli v našem podjetju 45% vseh zaposlenih iz drugih republik, lani je bila ta številka že 65%, so pa podjetja, kjer znaša 70% in več. Vsako leto okrog 2/3 vseh zaposlenih naimanj enkrat menja zaposlitev. Vse to kaže, da je gradbišče samo prehodna zaposlitev za ljudi, ki so zapustili vas in iščejo svoje mesto v industriji. Pravih poklicnih gradbenih delavcev je le malo med njimi. Če hočemo iz teh ljudi napraviti gradbene delavce, jih moramo ustaliti. To pa je možno le, če bodo na gradbišču vsaj toliko zaslužili kot v tovarni.
sen
Manj kot 25.000 din na mesec so lo 60% gradbenih delavcev osebne imeli nekvalificirani delavci v 42 dohodke manjše od tistih, ki zago-
podjetjih, polkvalificirani v 31 pod- tavljajo življenjski minimum. Jasno -r	.	..	.
jetjih in kvalificirani delavci v 8 je, da tako velik dvig minimalnih , * gradbeništvu je situacija taka, podjetjih. Iz tega sledi, da je ime- bi vsaj približno zagotovili razpone “S Moramo obenem z dvigom osebnih dohodkov dvigniti sklade, ne pa
__________ __________________________________________________ •	narobe. Če naši najodgovornejši
funkcionarji govorijo, da standard zaostaja za razvojem in da je treba dvigniti osebne dohodke, pa četudi na račun skladov, se s tem strinjamo. Vendar mi nimamo skladov, ki bi jih lahko pojedli. Standard naših delavcev lahko dvignemo zdaj in tokrat le na račun družbenih skladov im skladov investitorjev. Nam je tudi jasno, da potegne splošni dvig osebnih dohodkov za seboj dvig cen in ostane od izboljšanega standarda bore malo. To pa seveda ni tako, če se to zgodi samo v eni veji gospodarstva. Bojimo se le, da splošni dvig cen ni vsaj tako velik kot v naši stroki.
Pred gradbeništvo se vsako leto postavljajo večje in težje naloge. Stalno čitamo kritiko o zaostalosti gradbeništva, nikogar pa ni, ki bi se s problemi gradbeništva resno ukvarjal. Če to ali ono podjetje slabo posluje, je to verjetno krivda njegovega kolektiva. Če pa celotna veja gospodarstva zaostaja, potem mora biti krivda nekje drugje. Nemški gradbeni delavec zasluži 4 marke na uro, v Ameriki kvalificirani gradbeni delavec tudi 6 in več dolarjev, pri nas bo p*r po novem zaslužil 160 dinarjev.
Pri tem se odpira dvoje problemov. Prvi je v tem. kako takoj popraviti standard gradbenih delav-
'V gradbeništvu si ga še marsikje ne vedo drugače predstavljati kot takole
Cev, in drugi, kako dolgoročno zagotoviti, da bo rasel standard gradbenih delavcev vzporedno s standardom industrijskih delavcev.
Gradbena podjetja v naši republiki so trenuten položaj »rešila« tako, da so pač postrgala sklade, kolikor jih je še bilo, in si pomagajo tudi tako, da povišajo cene, ker skladov več nimajo ali jih skoraj nimajo.
Treba pa je vendarle na glas povedati, zakaj je gradbeništvo tako zaostalo za drugimi gospodarskimi panogami — kar se trenutno kaže tudi v takih osebnih dohodkih, ki ne zadoščajo niti za minimalni standard?
Poglavitni razlog je v tem, da je bilo gradbeništvo ves čas nazaj pastorek v razvijanju naših proizvodnih kapacitet in potemtakem že apriori v neenakopravnem položaju. Ta se je najprej kazal samo v administrativnem zapostavljanju pri dodeljevanju sredstev v tistih visoko administrativnih časih, zdaj pa se to kaže v ekonomskih nesorazmerjih, v daleč prenizki akumulativnosti celotne panoge. Treba je jasno povedati, da se nerazvito gradbeništvo samo ne more skopati iz zaostalosti in da je po vsem svojem dosedanjem delu upravičeno na izdatno družbeno pomoč. V tem je prvi in poglavitni razlog tako nizkih osebnih dohodkov v tej gospodarski panogi. ...
To pa zdaj pomeni, da morejo doseči gradbeni delavci vsaj minimalni življenjski standard v sedanjih razmerah samo z linearnim povišanjem, ki ga pa nikakor ne moremo vzeti iz skladov, ki jih praktično ni. Rčšiitev je v sedanjem trenutku v resnici le v takojšnji intervenciji, da postane gradbeništvo takoj in izdatno sposobno akumulirati.
Odveč in nespametno bi bilo misliti, da bi mogli gradbeni kolektivi iz lastnih skladov povišati osebne dohodke. To bi pomenilo, da bi si odrezali še tisto vejo, ki omogoča vsaj polževi tempo napredovanja gradbeništva v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami in vejami gospodarstva. In odveč bi bilo misliti, da So notranje rezerve v gradbeništvu tolikšne, da bi jih mogli izkoristiti z golimi rokami.
Mislim dobesedno: z golimi rokami, kajti mehanizacije nimamo. Sodobne organizacije dela in uvajanja sodobnih metod gradnje ni brez strojne opreme. Te si pa gradbeništvo ne more samo kupiti, ker nima dovolj skladov.
Za dolgoročno ozdravitev gradbeništva je torej treba spremeniti celotno politiko do gradbeništva, ki mora postati kot panoga v celoti harmoničen sestavni del našega gospodarstva.
Zaostalost gradbeništva že zdaj tepe celotno gospodarstvo. Če razmerij ne bomo spremenili, bo gradbeništvo še večja cokla razvoju. Take stvari so pa drage.
Sploh je zaostalost draga.

Pred kratkim je šesti plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, obrnjen k človeku in njegovim osnovnim problemom, med drugim zlasti poudaril potrebo po hitrejšem dvigu družbenega in osebnega standarda proizvajalcev.
Socialistična proizvodnja mora služiti človeku — človek-proizva-jalec in njegov družbeni ter osebni standard nam mora biti izhodišče in cilj socialistične proiz-vodenje. Zal pri nas tega nismo oedno dovolj jasno videli, ose preveč smo gospodarske uspehe vrednotili le po invesicijah, po akumulativnosti, ne da bi videli, kako pri tem živi delovni človek. Jasno pa je, da nenehno hlastanje po novih investicijah in pozabljanje na človeka, ki naj mu vse te investicije služijo, lahko ustvari zelo nevarne premike in pojave. Proizvajalec, ki ima nizek osebni standard, ki težko živi s skromnimi osebnimi dohodki, je seveda skromen, slab kupec, je potrošnik z majhno zmogljivostjo, z revno kupno močjo. To pomeni, da bi si sami začeli žagati vejo, na kateri sedimo, kajti če proizvajalec ne bo mogel kupiti tega, kar proizvajamo, nam osa proizvodnjo nič ne koristi in bo tudi sama proizvodnja Dedno bolj in bolj drvela o slepo ulico.
Kaj pa mi, kaj pa naš kolektiv? Kakšne misli se nam lahko utrnejo ob principih, ki jih je razvil nedavni plenum CK ZKJ? Prav gotovo bi lahko tudi prt nas našli marsikatero slabost, ni dvoma, da smo tudi v naših vrstah velikokrat videli predvsem nove objekte, velike nove zgradbe in pri tem bolj ali manj pozabljali na tistega, ki bo te stavbe zgradil. Skratka, tudi v naših vrstah bo treba pogosteje misliti na to, da je treba človeka bolje nagraditi, da bo lahko živel in tudi bolje delal. Torej — za boljše plačilo tudi boljše delo, za več denarja več dela.
Vendar — ob osem tem se moramo takoj vprašati: od kje vzeti ta sredstva? Če ne gre samo za slabo obarvano socialo, če gre za to, da se realno poveča osebni standard proizvajalca, potem je jasno, da tega denarja ne moremo dobiti od kjerkoli, »iz zraka« ali morda »iz tiskarne«. Če bi samo poviševali osebne dohodke, bi s tem delali ljudem medvedjo uslugo, ker z večjo vsoto denarja ne bi ustvarjali višjega standarda; povečani osebni dohodki ob istočasnem hitrem porastu cen niso rešitev.
Ni dvoma, da je treba tudi našim ljudem dati več denarja, da moramo vsi skupaj večkrat misliti na to, da bodo naši delavci bolje zaslužili, da bodo bolje in lepše živeli. Toda denar, ki mora v obilnejši meri pritekati v denarnice delovnega človeka, mora prihajati predvsem iz boljše organizacije, iz privarčevanega materiala, iz izdatnejšega in smotrnejšega izkoriščanja mehanizacije. Tudi boljša kadrovska struktura — vedno več in več strokovnjakov, visokokvalificirane delovne sile, tehnikov in inženirjev — morajo dati vedno obilnejša sredstva. Skratka — tudi naš delavec mora dobiti boljše, večje plačilo, toda denar, ki ga bo dobil, moramo prigospodariti z racionalnejšim gospodarjenjem, z intenziteto gospodarjenja. Tako mora biti vsak dinar več, ki ga dobi naš delavec, pobuda za boljše delo, za smotrnejše gospodarjenje, za nove in nove gospodarske uspehe in — predvsem — za še večje osebne dohodke, za še boljši osebni in družbeni standard proizvajalca.
P. P.
Naše tovarišice so veselo proslavile mednarodni ženski dan
Na našem obratu v Škofji Loki so že vsa delti mehanizirana
Zakaj samo polovica cepljenih?
Letos je kmalu po novem letu zajela vrsto evropskih držaj, med njimi tudi našo, epidemija gripe. V nekaterih mestih je zadnje čase za gripo obolelo vsak dan na novo po več tisoč občanov. Seveda tudi naše podjetje ni bilo izjema. Čeprav danes še nimamo popolnoma točnih podatkov, koliko ljudi je v našem kolektivu letos bilo žrtev epidemije gripe, nam že prvi podatki iz meseca januarja (ti podatki so že znani iz vseh naših poslovnih enot in sploh vseh gradbišč) kažejo, da je letos gripa tudi pri nas opravila svoje delo. Poglejmo samo nekaj značilnih podatkov: lani v januarju je bilo v našem kolektivu zaradi bolezni prizadetih 5,61 odstotka zaposlenih. Letos je ta odstotek precej višji, saj smo imeli v januarju kar 7,48 odstotka zaposlenih bolanih. Vsekakor ni dvoma, da je v tem povečanem odstotku zajeta epidemija gripe. Še slabša pa bo nedvomno slika v februarju, ko je gripa pravzaprav šele začela razsajati z vso močjo.
Marsikatero podjetje
je že lani in tudi prej organiziralo zaščitne protiukrepe — torej zaščitno cepljenje. Tudi pri nas smo lani od oktobra do decembra organizirali po vseh edinicah to zaščitno akcijo. Žal pa moramo ugotoviti, da s cepljenjem nismo dosegli takšnih rezultatov, kot smo jih želeli in pričakovali. Čeprav je bilo cepljenje za zaposlene popolnoma brezplačno (stroške je v glavnem nosilo podjetje), se je v našem kolektivu cepilo proti gripi in influenci samo 51 °/o zaposlenih, kar je res razmeroma nizek odstotek.
Šele prihodnji mesec bomo lahko popolnoma točno ugotovili, koliko je cepljenje koristilo, kajti znano je, da je yeč vrst virusov, ki povzročajo gripo, dočim cepljenje ni univerzalno, torej ni učinkovito proti vsem virusom. Ob tej priložnosti, ko bomo ugotavljali, koliko je bilo bolnikov tudi med cepljenimi osebami, bi se lahko dotaknili vprašanja, zakaj se v našem podjet ju ni cepilo še več zaposlenih.
Vrsta rešenih problemov
Komisija za študijsko razvojno delo v podjetju je pripravila obširen program dela. O njem bodo razpravljali organi delavskega samoupravljanja. Pri obdelavi posameznih tem so sodetovi strokovnjaki iz biroja ter operative. Pri sestavi programa so se posluževali tudi drugih znanstvenih institucij, kot npr. Zavoda za raziskavo materiala, Zavoda za produktivnost dela itd.
Rezultati dosedanjega dela so bili izdani v obliki strokovnega elaborata. Obdelava posameznih nalog je trajala tudi po več mesecev.
Do sedaj so bili na opisani način obdelane tele študijske raziskovalne naloge:
—	tesnen je rek pri gradnji s tablastimi, sidrnimi elementi,
—	tesnen je lesenih kril v pločevinastem podboju,
—	strokovna navodila o atestiranju in preiskavah gradb. materiala,
—- akustika centralnih stopnišč,
—	navodila in projektantske osnove za polmontažno gradnjo,
—	in jeciranje pri prednapetih konstrukcijah,
—	izdelava izolacij-Stran 2 * »GRADISOV
škili plošč na bazi nevtraliziranih lesnih vlaken,-
—	izboljšava sedanje kvalitete izdelkov iz žlindri n ega betona,
—	izdelava montažnih stropnih plošč v kasetah,
—	modernizacija opa-žarskih del itd.
Ko je delavski svet podjetja lani odobril sredstva za študijsko razvojno dejavnost v podjetju, je bil s tem storjen velik korak k napredku. Z organizacijo razvojne dejavnosti kot samostojnega sektorja dela se je naše podjetje uvrstilo med tista, kjer posvečajo vso pozornost tej študijski dejavnosti.
Poleg čisto teoretske pisarniške plati študij-sko-razvojne dejavnosti bo potrebno v prihodnje organizirati tudi uporabo izsledkov v praksi. Marsikatera dragocena zamisel propade, ker ni bila na primeren način prenesena v življenje. Zato bo ta služba morala voditi tudi pri-učevanje delavcev za nove sisteme in metode dela, morala bo s odelo- -vati pri organizaciji delovnega procesa in spremljati ta proces vse teto delavci dokončno do takrat, ko bodo novi-osvojili.
OB RAZPRAVI O STATUTU PODJETJA
V januarju lanskega leta je delavski svet podjetja sprejel statut, ki ga je štel za začasnega, ker še ni bila sprejeta ustava SFRJ. Ta statut je utrdil nekatere spremembe v notranji organizaciji podjetja. Namesto treh je določil šest strokovnih služb na centrali, uvedel je nov naziv za naše enote — poslovne enote, dotakratni »Centralni obrati« v Ljubljani so se organizirali v Kovinske obrate Ljubljana in v Strojno-prometni obrat. V organizaciji samoupravljanja je uvedel svet obračunske enote za nadaljnje razvijanje upravljanja po delovnem kolektivu in utrdil določila o medsebojnih razmerjih.
Ko je bila sprejeta ustava SFRJ in naše republike, je bilo potrebno posamezna določila dopolniti oziroma spremeniti. Manjkala so določila o notranji delitvi, dopolniti je kazalo poglavje o delovnih razmerjih in izpopolniti organizacijo upravljanja ter urediti nekatera notranja vprašanja. Zato je delavski svet podjetja imenoval septembra posebno komisijo za sestavo statuta.
Med sestavljanjem osnutka statuta je komisija postopno predlagala v obravnavo delovnemu kolektivu posamezna dopolnjena poglavja in vnašala pripombe v statut ter končno izdelala celotni osnutek in ga predložila delavskemu svetu v potrditev.
Vsebina statuta je razporejena po posameznih poglavjih smiselno ustavnemu določilu, da sta temelj družbeno-ekonomske ureditve Jugoslavije svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in družbeni skupnosti. Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka.
Najprej so konkretizirane pravice in obveznosti člana delovnega kolektiva, njegov družbeni in materialni položaj v delovni organizaciji. S tem se ustvarjajo pogoji in utrjujeta položaj in vloga člana delovnega kolektiva v podjetju in mu daje povsod možnost čimbolj direktnega vpliva pri upravljanju, da sodeluje pri organiziranju proizvodnje za uspešni razvoj podjetja in pri razporejanju doseženega dohodka za zagotovitev materialne osnove svojega dela, izboljšanje pogojev dela in za zvišanje življenjskega standarda.
Eno bistvenih vprašanj, ki jih ureja statut, je v tem, koliko odločanja je preneseno na posamezne delovne enote podjetja in da je z organizacijo samoupravljanja omogočeno vsakemu članu kolektiva na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločanje o vprašanjih dela, organizaciji proizvodnje, pri urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki Nadevajo poslovanje podjetja.
Posebno je poudarjena pravica vsakega člana kolektiva, da je seznanjen z delom organov upravljanja, čeprav ni bil izvoljen v te organe, da daje svoje predloge, postavlja vprašanja v zvezi s poslovanjem podjetja in da dobi nanje tudi odgovor. Zagotovljena morajo biti potrebna tehnična sredstva za obveščanje — interno glasilo in razna druga obvestila. Obveznost obveščanja delovnega kolektiva nalaga statut vsem članom organov upravljanja in vodstvenemu kadru v podjetju.
Podrobna so določila o higienski in tehnični zaščiti pri delu ter o zdravstvenem varstvu, kar je v gradbeništvu zlasti važno, dalje o možnosti strokovnega izpopolnjevanja in zagotovitvi primernega počitka ter materialne podlage za rekreacijo članov kolektiva.
Organizacija samoupravljanja po določilih statuta omogoča čimbolj neposredno odločanje in je vzpostavljeno upravljanje podjetja na različnih nivojih. Predviden je tristopenjski sistem v organizaciji samoupravljanja. Najvišji organ je delavski svet podjetja z upravnim odborom podjetja. V poslovnih enotah delujejo delavski sveti in upravni odbori poslovnih enot, v samostojnih obračunskih enotah pa svet samostojnih obračunskih enot. Vsaka poslovna enota ima v svojih obračunskih enotah organ upravljanja, to je svet obračunske enote. Strokovne službe na centrali in v upravah poslovnih enot imajo svoje svete delovnih enot.
Vsakemu od teh organov upravljanja so določene pristojnosti. Delavski svet kot najvišji organ upravljanja ima vse pristojnosti za izvajanje poslovne politike podjetja kot celote. Sprejema pravilnik o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, sprejema letne gospodarske načrte in perspektivne programe razvoja in druge pravilnike ter poslovnike, usmerja poslovanje enot, sklepa o uporabi sredstev skladov, najemanju posojil in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo organizaci-jojo proizvodnje in poslovanja celotnega podjetja.
Kolektivi enot razpolagajo z novo ustvarjenimi sredstvi skladov v smislu določil pravilnika o delitvi čistega dohodka in s sredstvi za osebne dohodke po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Tako odloča delavski svet poslovne enote o razporeditvi sredstev skladov, ki pripadajo enoti, sprejema interni pravilnik o razdelitvi sredstev za osebne dohodke in jih razpodeljuje na svoje obračunske enote, ki same po svojih svetih odločajo o končni razdelitvi. Poslovanje enote usmerja skladno z določili letnega gospodarskega načrta delavski svet in upravni odbor poslovne enote in svet samostojne obračunske enote. Vsa vzajemna razmerja rešujejo navedeni organi upravljanja sami. Odločajo o vstopu delovnih ljudi v enoto, o prenehanju njihovega dela, skrbijo, da je zagotovljena zaščita delavcev pri delu in urejajo druga medsebojna razmerja.
potrošnjo
Kot novo obliko samoupravljanja določa statut v strokovnih službah na centrali podjetja in v upravah večjih poslovnih enot. To so sveti delovnih enot, ki po značaju dela predstavljajo zaključeno celoto. Neposredno odločanje članov kolektiva v teh delovnih enotah po svojih svetih je v tem, da obravnavajo in odločajo o notranji delitvi osebnih dohodkov po delu in prizadevnosti posameznika ali skupine, razpravljajo o debi enote, da se doseže čimvečja storilnost, uspešnost poslovanja in izboljšuje kvaliteta ter rešujejo problemi notranje organizacije dela.
Zaradi lažjega poslovanja in smotrnejšega dela ima delavski svet podjetja stalne in občasne komisije, razne odbore in svete. Imenuje jih iz vrst članov delovnega kolektiva podjetja, da rešujejo razna vprašanja s svo: j ega področja dela, za katerega so bile imenovane. Posebnost v novem statutu je komisija za skupno potrošnjo, ki do sedaj še ni delovala v podjetju. Ta komisija ima nalogo, da obravnava celotno problematiko skupne potrošnje in družbenega standarda v podjetju.
Ta komisija tudi obravnava osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in ga predlaga v potrditev delavskemu svetu podjetja, usmerja gradnjo stanovanj v posameznih bazenih glede na smotrnost in cilje podreti a ter nadzira poslovanje delavskih	in počitniških
domov ter uporabo drugih objektov skupne potrošnje.
Uvedbo takšne komisije, ki naj bi reševala navedene probleme s stališča celotnega podjetja, je narekovalo dejstvo, da je posvečati skrbi za delovnega človeka in za dvig njegovega standarda več pozornosti in zagotoviti vsem članom našega kolektiva čimboljše pogoje za življenje.
Tudi delavski sveti poslovnih enot in sveti samostojnih obračunskih enot imajo svoje stalne komisije. Odločanje o sprejemu na delo in o prenehanju dela članov kolektiva v enoti je v pristojnosti enot in delujejo povsod komisije pri sklepanju in razvezah delovnih razmerij. Prav tako je reševanje drugih razmerij v pristojnosti enot in delujejo v enotah, komisije za zdravstvo in tehnično varstvo delavcev, za prošnje in pritožbe in disciplinske komisije.
• Organi upravljanja
Upravni odbor izvršuje v glavnem sklepe delavskega sveta, imajo pa tudi samostojne pristojnosti. Na nivoju celotnega podjetja deluje upravni odbor podjetja, ki ga izvoli delavski svet podjetja. Glavni direktor je član upravnega odbora podjetja po svojem položaju in je tudi organ upravljanja.
Upravni odbor podjetja ima samostojne pristojnosti, da imenuje vodje strokovnih služb na centrali, šefe poslovnih enot in šefe samostojnih obračunskih enot, nadzira njihovo poslovanje, dalje pa ima dolžnost, da občasno, najmanj pa na tri leta, ugotavlja uspešnost del teh delavcev, obravnava predloge ter po utemeljenih razlogih izvede zamenjavo. Pri izvajanju poslovne politike vodi upravni odbor podjetja politiko cen in prevzemanja del skladno s poslovnim načrtom, potrjuje cene za interno poslovanje med enotami, odloča o prioriteti pri dodeljevanju materiala, mehanizacije in razporeditve kadrov za izvajanje del v enotah. Dalje je upravni odbor podjetja dolžan nadzorovati izvrševanje poslovnega načrta podjetja in na podlagi analiz o poslovanju sprejema ustrezne ukrepe. Poleg tega ugotavlja skladnost organizacijskih predpisov in poslovnikov s samoupravnimi akti podjetja.
Glavni direktor podjetja organizira poslovanje v skladu s programom in smernicami delavskega sveta in upravnega odbora podjetja in pravno zastopa podjetje. Voli ga delavski svet podjetja. Pri izvrševanju nalog je samostojen v okviru predpisov., zakonov in statuta podjetja in ima pravico zadržati vsak sklep delavskega sveta ali upravnega odbora podjetja, če je nezakonit *ali pa če sodi, da je gospodarsko škodljiv za podjetje.
Kot posvetovalna organa glavnega direktorja sta kolegij in konferenca šefov, z namenom koordinacije dela pri izvajanju poslovanja podjetja.
V poslovnih enotah delujejo poleg delavskih svetov še upravni odbori poslovnih enot, ki skrbijo za pravilno poslovanje enot, analizirajo mesečno gibanje proizvodnje in urejajo medsebojna razmerja. Sefi poslovnih enot so člani upravnih odborov po svojem položaju.
'Svet samostojnih obračunskih enot nima upravnega odbora in rešuje vse zadeve iz svoje
»ristojnosti sam.
Statut utrjuje organizacijo organov upravljanja zelo podrobno. V vseh določilih je skladnost glede pristojnosti posameznih organov pri upravljanju tako, da je zagotovljena celovitost podjetja in s tem načinom omogočen njegov nenehni razyoj. Posebno sta naglašena utrjevanje demokratizacije in nadaljnji razvoj samoupravljanja podjetja. Naloga organov upravljanja je, da na teh osnovah razvijajo samoupravljaj ne, da se poslužujejo pri izvajanju proizvodnje znanstvenih metod dela, uvajajo naprednejše tehnološke procese in razvijajo znanstve-no-riziskovalno delo.
V	poglavju »Ekonomska razmerja« so v statutu podrobna določila o delitvi sredstev v celotnem podjetju in po enotah
Bistveno je določilo, da predstavljajo vsa sredstva podjetja celoto. Delitev ustvarjenih sredstev se mora odvijati skladno z določili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, Oba pravilnika sprejeda delavski svet podjetja
Enote so ekonomsko samostojne v okviru omenjenih pravilnikov in njihovi organi upravljanja odločajo o uporabi tistih sredstev, ki pripadajo enoti.
S tem je poudarjena celovitost podjetja in zagotovljena ekonomska moč za enotno nastopanje na tržišču.
Vse ekonomsko poslovanje podjetja se odvija po perspektivnem programu razvoja in po vsakoletnem gospodarskem načrtu. Tako program razvoja kakor tudi letni gospodarski načrt sprejema delavski svet podjetja v skladu s cilji, ki jih določa statut v tem, da razvija podjetje svoje kapacitete pri gradnji velikih industrijskih objektov in kompletnih gradenj družbenega standarda na teritoriju Slovenije, Jugoslavije in v tujini. Pri tem razvija specializiranost podjetja na principu kooperacije, uvaja spe-cialgizirane enote in povečuje mobilnost pri prevzemanju takih del.
V	skladu z razvojem tehnike in znanosti je potrebno izpopolnjevati sredstva za proizvodnjo, zlasti pri težki mehanizaciji, da se doseže 2 manjšim številom kadra večja proizvodnja. Zato so tudi določila v statutu o ekonomskem poslovanju v tem smislu.
Organizacija poslovanja v statutu je določena samo okvirno. Od pravilne organizacije poslovanja je v veliki meri odvisen uspeh podjetja. Ta se pa mora stalno prilagajati potrebam ih razvoju proizvodnje, znanosti in tehnike. Zato se podrobna organizacija po določilih statuta določa z organizacijsko shemo Sodelovanje P1"* organizaciji proizvodnje je pravica in dolžnost vseh članov kolektiva. Organizacijsko shemo, ki jo sprejema delavski svet podjetja, obravnava prej delovni kolektiv, ki s svojimi pripombami in predlogi pripomore k boljši organizaciji po' slovanja.
Statut ni samo pravna formulacija predpisov* temveč je njegov namen, da reši interne probleme v podjetju, seveda v okviru zakonov ih drugih predpisov, izdanih na tej podlagi
V	široki obravnavi osnutka statutxa v našem kolektivu zavestno prevzemamo njegova dol°" čila. delavski svet pa jih potrdi in uzakoni.
Vsekakor pa bodo verjetno nekatera določil3 glede na razvoj samega podjetja ali z izdaj0 zakonov doživela naknadne spremembe
Na nas vseh pa leži obveznost, da s . pi"3' vico do upravljanja podjetja nenehno stremi" mo za čimboljši njegov razvoj in da na pod" lagi rezultatov dela kot osnovnega merila čio" vekovega materialnega in družbenega položaj3 usmerjamo svojo družbeno aktivnost v zadovo* ljitev svojih potreb.
Z, R’
GRADBENI DELAVCI IN NOV POKOJNINSKI SISTEM
PREDOLGA DELOVNA DODA
V	februarski številki našega glasila smo objavili nekaj konkretnih ugotovitev novega pokojninskega sistema. Hkrati smo poslali vsem poslovnim enotam posebno obvestilo im teze novega zakona, s priporočilom, da bi o osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju temeljito razpravljali.
Novi zakon o pokojninskem zavarovanju globoko posega v razmere v gradbeništvu in vpliva na življenjske pogoje zaposlenih. Težavnost dela in razmere v gradbeništvu nam potrjuje tudi analiza poslovne enote Celje, kjer so ugotovili, da je v zadnjih 5 letih odšlo v pokoj 60 članov. Od tega pa je bilo samo 15 redno starostno upokojenih, 54 pa invalidsko. Tudi v državi število invalidskih upokojencev v gradbeništvu stalno narašča.
Ta ko. je bilo v letu:
1960	invalidsko upokojenih 17.954
1961	invalidsko upokojenih 20.180
1962	invalidsko upokojenih 23.169
V	letu 1963 pa se je to število še dvignilo na 24.990 invalidsko upokojenih
gradbenih delavcev. Tudi v okviru celotnega podjetja je bilo 58 % zaposlenih delavcev upokojenih zaradi invalidnosti in le 42 % jih je doseglo starostno dobo t. j. 35 let, kot je predpisano po starem zakonu o pokojninah.
Iz tega je razvidno, da število invalidsko upokojenih iz leta v leto narašča, kar je nedvomno rezultat težavnih delovnih in življenjskih pogojev gradbenih delavcev. Zato je tudi v celoti upravičena pripomba poslovnih enot Ljubljana, Celje, Maribor, da bi za gradbene delavce določili poseben benificiran delovni staž, t. j. da bi šteli 10 mesecev za I leto. Ker je pravica do pokojnine in njena višina odvisna od delovnega prispevka družbeni skupnosti, bodo morala podjetja za delovni čas poseben prispevek.
Nekatere poslovne enote predlagajo, naj bi se pokojnine gibale v istem sorazmerju kot cene in kot osebni dohodki, ne pa da ostane upokojenec pozabljen.
Skladno z načelom delitve dohodka po delu naj sc tudi pokojnina računa direktno od poprečja osebnega dohodka v zadnjih dveh letih.
Po mnenju nekaterih, predvsem strokovnih kadrov, je v tezah pozitivno tudi določilo o možnosti dokupa delovne dobe.
Če zakonodajalec ne bo upošteval predloga o zmanjšanju delovne dobe za gradbince, so poslovne enote za prvo varianto, to je, da se pokojnina doseže pri 60 letih starosti in 40 letih delovne dobe za moške ter pri 55 letih starosti in 35 letih delovne dobe za ženske.
Po statističnih podatkih se je poprečna življenjska doba Slovencev znatno dvignila, pri moških na 66 let. pri ženskah na 71 let.
ca
A
»Pri našem delu si prej pridobiš prvi del kot pa celega.«
Zanimivi so tudi statistični podatki o starosti umrlih v Sloveniji, ki se je spreminjala takole:
30 let delovne dobe. Po podatkih istega zavoda je bilo glede na starostno strukturo stanje upokojencev naslednje:
1. 1921	je	umrlo	v	starosti	nad	50 1.	41,6 %
1. 1953	je	umrlo	v	starosti	nad	50 1.	73,5 %
1. 1960	je	umrlo	v	starosti	nad	50 1.	83,5 %
Iz teh	podatkov	je razvidno, da	se je
živi jensko delo občutno dvignilo.
Po sedanjem zakonu je znhšala starostna meja za pravico do pokojnine pri moških 35 let delovne dobe, pri ženskah pa
do 45 let 2.709 upokojencev 46—50 let 1.863 upokojencev 51—55 let 6.658 upokojencev 56—60 let 21.118 upokojencev nad 60 let 55.683 upokojencev
Ta poprečja le delno držijo za gradbene delavce, ker so tudi pogoji dela in živ-1 jenski pogoji gradbincev drugačni. C. L,
NAŠ PLAN IN PLANSKA DISCIPLINA
Nekaj ugotovitev z zadnjega plenarnega zasedanja republiškega odbora sindikatov gradbincev Slovenije, ob katerih bi se morali resneje zamisliti tudi v marsikaterem našem kolektivu
V gradbeništvu je bilo leta 1956 zaposlenih 28.043 delavcev, v glavnem nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile. Predlanskim se je število zaposlenih že povzpelo na 41.515 in letos jih imamo že prav blizu 47.000 ... Ni več daleč številka 50.000 ljudi...
Ob tej množici imamo v operativi SRS le 162 inženirjev ter 406 tehnikov. Na 1 inženirja pride pri nas 164 delavcev, na enega tehnika 44 delavcev. V razvitih državah pride po en inženir na 25 do 30 delavcev!
Te besede smo slišali na nedavnem plenumu republiškega sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani. To so dejstva, neolepšana in nesporna resnica. To je dejstvo,^ ki nam jasno kaže, da gradbeništvo pri nas še vedno raste pretežno na novih množicah delavcev, na stotinah in tisočih »kramparjev in lopa-tarjev«, na novi nekvalificirani ali kvečjemu polkvalificirani delovni sili, ki prihaja k nam v Slovenijo iz manj razvitih področij.
Kako pa je pri nas, v našem kolektivu? Ali smo pri nas kaj na boljšem? Ali se naše podjetje — naj večje te vrste v Sloveniji — lahko pohvali z boljšimi rezultati? Ali lahko rečemo, da je pri nas že produktivnost na visoki, na evropski ravni, na ravni tehnično visoko razvitih držav?
Čeprav je jasno, da je naše podjetje še zaradi svoje fiziognomije in strukture nedvomno nekje blizu republiškega vrha v poprečju, pa moramo vendarle dati roko na srce, da tudi v naših vrstah veliko stvari še ne gre tako, kot bi moralo iti in kot bi si želeli. To velja tudi glede produktivnosti. Ne da bi o tem izgubljali preveč besed, je^ dovolj, da se spomnimo tudi na naše enote in gradbišča, ki majo prav tako neugodno kvalifikacijsko strukturo kadrov kot naše gradbeništvo nasploh. Poglejmo samo na primer v Ravne, ki imajo danes pri 240 zaposlenih le enega inženirja, ali pa na Jesenice, ki nimajo pri 530 delavcih niti enega inženirja.
Menda vsak razume, za kaj gre pri tej stvari ali —; po domače povedano — da je jasno, v katerem grmu tiči zajec. Z nenehnim dotokom nove in nove delovne sile, s stalnim sprejemanjem nekvalificirane ali kvečjemu polkvalificirane delovne sile ne bomo zlepa prišli na zeleno vejo, slej ko prej bomo capljali na repu, v začaranem krogu nizko produktivne obrti. To so nesporna dejstva; vse napredne države so prišle do visokih delovnih rezultatov, do visoke produktivnosti le z zadostnim številom kvalificiranih in visoko kvalificiranih strokovnjakov, z zadostnim številom tehnične inteligence, ki lahko ob Ustrezni moderni mehanizaciji Ustvari dobro organizacijo dela. To dvoje — dobra organizacija in moderna mehanizacija — pa je osnovni Pogoj za visoko produktivnost, za Maksimalne delovne uspehe.
Vzporedno z rastjo in razvojem naših kapacitet pa se neločljivo
javlja problem planskega usmerjanja in planske discipline. Nedvomno ima plan v svojem bistvu ta osnovni cilj, da zagotovi čimbolj skladen in optimalen razvoj vseh naših zmogljivosti. Ni dvoma, da skušamo s planom zagotoviti — kolikor je seveda to mogoče v danih pogojili — nenehen porast produktivnosti na osnovi boljše organizacije in ob boljšem izkoriščanju mehanizacije.
Toda če naši plani kažejo takšno usmeritev, moramo vendarle ugotoviti, da se v praksi, v življenju vendarle do neke mere odmikamo od takšne usmeritve, od planskih kažipotov. Da bomo jasnejši: prav to, kar je ugotovil plenum sindikata — silen in nenehen priliv nove in nove nekvalificirane ali polkvalificirane delovne sile — se kaže v znatni meri tudi pri nas. Poglejmo prav na kratko samo lansko sezono: po planu bi morali s 4312 zaposlenimi ustvariti vrednost 13 milijard in 890 milijonov. Dejansko pa smo ustvarili 14 milijard in 22 milijonov z znatno večjim številom delovne sile — s 5150 zaposlenimi. Ali pa poglejmo letošnjo podobo: vse naše edinice so od januarja do sredine marca sprejele na novo 1037 ljudi, tako da imajo že zdaj stalež 5204 zaposlenega. In prav gotovo ni dvoma, da bomo precej novih ljudi — seveda spet pretežno nizko kvalificirane delovne sile — sprejeli še tudi v drugi polovici marca in v aprilu.
Čeprav je za takšno prakso nedvomno dovolj opravičil — tako neutemeljenih kot tudi utemeljenih — bi nam vsem vendarle moralo biti jasno eno: naša perspektiva je edinole v boljši kadrovski strukturi, v nenehnem porastu, v hitrem in izdatnem porastu tehnične inteligence — tehnikov, delovodij, inženirjev, arhitektov. In da sploh ne omenjamo vprašanje ekonomistov, ki jih v gradbeništvu praktično ni — tudi pri nas bi jih menda lahko med 5000-glavo množico našteli na prste ene ali obeh rok. To je jasna in neovrgljiva resnica, to so naši principi, ki jih skušamo realizirati vsako leto s planskimi proporci. Prav zato, ker je to naš — lahko rečemo
aksiom — pa terja plan tudi čim večjo mero planske discipline. Tu moramo zatorej začeti lomiti z našo prakso, z našimi slabimi navadami, s popustljivostjo. Tu gre za spremembo celotne miselnosti, gre za proces, v katerem moramo sodelovati prav vsi — od ljudi v centrih' pa prav do zadnje edinice. Ravno v poslovnih enotah in na posameznih gradbiščih lahko veliko naredijo proti raznim slabim navadam, saj vsi vemo, da si še danes marsikateri delovodja rad zagotovi nekoliko »rezerve«, nekaj delavcev več, češ če bo stiska in sila z delom, potem mi bo ta rezerva dobrodošla in me ne bo »stiskalo«.
Seveda pa je treba pribiti še eno: če smo rekli namreč »a«, moramo reči tudi »b«. Prej smo namreč dejali, da so porok za visoko produktivnost kadri (tj. dobra organizacija) in — mehanizacija. To je pa že drugo poglavje, o katerem gradbinci že dolgo govorimo, žal pa skoraj vedno naletimo na bolj ali manj gluha ušesa. Glede kadrov smo v našem kolektivu — vsaj v zadnjem obdobju — upajmo, na pravi poti. Ni dvoma, da bodo rezultati številnih tečajev, štipendiranja in drugih ukrepov čez dve, tri ali štiri leta tu, vidni in otipljivi. Kaj bo z drugo stvarjo — z mehanizacijo — to pa ostajajo vsaj za zdaj le naše — želje. Strokovnjaki in stroji — to daje visoko produktivnost. Sami strokovnjaki, brez strojev, ne morejo nič, tako kot bi nam sami stroji brez strokovnjakov nič ne koristili. To pa je poglavje, ki nas vse gradbince in tudi naš kolektiv že dolga leta močno žuli. In če ne bo vsa naša skupnost, cela naša družba, hitro spoznala, da je ta žulj treba temeljito in naglo pozdraviti, bo lahko žulj že v kratkem postal močno boleč. Ne samo za nas, za naš kolektiv, marveč tudi za širšo skupnost.
—n
..Gradisov vestnik11
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani —• — Izhaja mesečno
Ker na objektu ni primernega dela, so si tečajniki tesarji iz gradbenega vodstva Ljubljana pomagali takole. — Druga od zgoraj navzdol: Tesarji med polaganjem strokovnega izpita v Škofji Loki. Resnost na obrazih tečajnikov potrjuje, da so se veliko naučili. — Tretja: Strojni tehniki in električarji na zadnjem tečaju v Ljubljani. — Četrta: Del slušateljev na seminarju za komercialne šefe in finančne knjigovodje na Pohorju.

■gl
g|TtL
Hmi«
»iilm
50.000 dopisov, računov, brzojavk
Če hočemo, da bo v katerem koli podjetju delo teklo kot dobro namazan stroj, moramo imeti tudi oddelek, v katerem vpišejo vse dopise, račune in drugo pošto, ki jo odpošljejo iz pod je ja ali ki pride v pisarne. Temu delovnemu mestu pravimo — vložišče. V naši centrali skrbi za to delo tovarišica Marija Jeršanova. Vsa pošta, ki pride v našo centralo ali ki jo odpošljemo iz centrale na razne naslove, gre skozi roke tovarišice Jeršanove.
»Na tem mestu sem že od leta 1948. Torej že dobrih 16 let. Kot vidite, sem tudi jaz že nekakšen košček »Gradisovega«; inventarja ali kot danes pravimo — osnovno sredstvo,« se je nasmehnila.
»In kako ste zadovoljni na svojem delovnem mestu?«
»Kaj pa hočem? Tu sem pač že 16 let. Na žalost,« se je spet nasmehnila.
»Zakaj — na žalost? Niste zadovoljni?« sem vprašal.
»Veste, to delovno mesto ni nič kaj preveč v čislih.«
Povedala je, da gre vsa pošta, vsi računi, brzojavke in sploh vsi do-
uG U9n
ODD
RA2&OVOR4 V ZAP'
NEMČIJI .
O'
Haš prvi izvoz

Tudi elektrika lahko povzroči veliko škodo in človeške žrtve
Nova naprava za varoost pred elektriko
piši skozi njene roke. Vrh tega mora skrbeti tudi za vse tiskovine. Lani je šlo skozi njene roke —- iz centrale in vanjo — približno 50.000 dopisov, računov, brzojavk in druge pošte. Vsekakor to ni malenkost. In tudi odgovorno je to delo, kajti vsak dopis je treba vestno vpisati, ga odposlati na pravo mesto in sploh skrbeti, da se najmanjša malenkost kje ne izgubi.
»Torej menite, da za svoje delo niste ustrezno nagrajeni?«
»Kaj pa hočem? Enkrat sem se pritožila. Toda — saj sem že rekla
—	to delovno mesto ni preveč čislano.«
»Se vam je že kdaj pripetilo, da bi vam na lepem zmanjkalo tiskovin?«
»To je zelo, zelo redek peimer. Vedno skrbim, da je dovolj zaloge. Izjema je le, če se tiskarna ne drži dogovorjenega roka.«
»Kaj pa vas na vašem delovnem mestu najbolj jezi?«
»Takrat,-kadar mi od vseh koncev in krajev prinesejo pošto zadnjo minuto. Na primer točno ob enih. Takrat sem pa res huda,« je priznala. »Kako naj potem v kratkem času vpišem vso pošto?«
»So takšni primeri pogosti?« sem vprašal.
»Včasih je bilo precej tega; no, zadnje čase je že bolje.«
»Kaj pa mislite o tem, da noben delavec ne bi smel zaslužiti manj kot 25.000 din mesečno?« sem vprašal.
»Mislim, da v našem podjetju ni človeka, ki tega denarja ne bi zaslužil. Vsak se mora po svoje truditi. Tudi snažilka ima obilo dela, če hoče vse prostore temeljito počistiti. Isto velja tudi za kurirko, ki mora biti precej urna, da raznese vso pošto. In vedno mora biti na mestu — ob vsakem vremenu, poleti in pozimi. Kar se pa tiče delavcev — zidarjev, tesarjev in drugih
—	pa sploh ne bi govorila. Kdor dela vsak dan po osem ur, menda zasluži ta denar. Kaj pa je danes 25.000 dinarjev? Jaz sem sama in skrbim torej samo zase, pa moram živeti zelo skromno, da se s svojimi dohodki prebijem skozi današnjo draginjo.«
»Kako pa naj bo elektrika nevarna v gradbeništvu? Kako naj elektrika povzroči gradbincem škodo ali pa morda človeške žrtve? Saj gradbeništvo ni industrija, gradbinci imajo opravka z betonom in opeko, z nevarnimi višinami odrov in opažev, ne pa z elektriko?« Tako misli marsikdo in tudi marsikateri gradbeni delavec sploh ne sluti, da lahko tudi v" gradbeništvu -elektrika povzroči veliko material-, no škodo ali celo človeške žrtve.
Elektriko uporabljamo v gradbeništvu na številnih delovnih mestih, zlasti pri večini strojev, kot so betonski mešalci, skreperji, vibratorji, stolpni žerjavi, konzolna dvigala in podobno. Na vseh teh napravah imamo električno opremo, ki lahko postane — če ji ne posvečamo dovolj pozornosti — vir nesreč in zla.
V zadnjem času terjajo novejši predpisi vedno boljšo zaščito pred električnim tokom, kajti vse do pred kratkim smo v gradbeništvu obravnavali električne naprave kot nekaj manj važnega, postranskega, precej laiško in primitivno. Gre za dvojno •zaščito: prvič je treba zagotoviti varnost ljudi, ki imajo opravka ob teh napravah, vrh tega pa je treba tudi izboljšati in zaščititi same električne naprave pred okvarami. Če nam nastane okvara v tej ali oni električni napravi — na primer na stolpnem žerjavu — potem lahko utrpimo veliko škodo, ne samo zato, ker je treba pokvarjeni del popraviti ali zamenjati, marveč predvsem zato, ker žerjav ne dela in povzroči zastoj ter večje ali manjše motnje v vsem delovnem procesu. Iz izkušenj vemo, da je najpogostejša okvara pregorevanje elektromotorjev, zlasti pogosto zgori statorski navitje. Marsikje so tem okvaram vzrok klimatske razmere (dež, vlaga, megla), ki načno občutljive dele opreme. Velikokrat pa smo za te okvare tudi sami krivi, naša malomarnost, ker slabo ali sploh niče ne zaščitimo strojev pred vremenskimi razmerami.
Kot rečeno, terjajo novi predpisi, da posvečamo električnim napravam vedno več pozornosti. Tudi v našem podjetju smo »po liniji« hi-gi-ensko-tehnične zaščite že marsikaj naredili, čeprav verno, da nas mn-pgo dela še vedno čaka. Zlasti se. napredku še marsikje upira zastarela miselnost ljudi, ki pravijo: »Kaj bi s temi novotarijami, če smo pa vse doslej lahko delali po starem mn-, je tudi kar šlo.« Res je sicer, da v zadnjih letih v našem kolektivu na srečo nismo imeli nobenega smrtnega primera zaradi elektrike, vendar to ne daje jamstva, da nas ne bi mogle zaradi malomarnosti in neprevidnosti že jutri udariti težka nesreča.
Naš oddelek za higiensko-tehnič-na zaščito pri centrali je te dni naročil pri Zavodu za tehnično varnost v Ljubljani novo napravo, pravza-priv prototip nove naprave, ki po-
meni lep korak naprej na področju varnosti. Gre za prototip zaščitne omarice proti dotiku z napetostjo.T a omarica bo uporabljena na,skupini strojev ali pa za posamezne stolpne žerjave. Bistvo zaščitne omarice je v tem, da v hipu (v desetinki se-- kunde izklopi električni tok, če pride do nevarne okvare. Zelo hiter izklopni čas torej onemogoča smrtno nesrečo oziroma sploh kakršnekoli poškodbe ljudi, ki delajo pri strojih. Novo napravo bomo v kratkem začeli praktično preiskušati na gradbišču Sladki vrh pri Mariboru.
Med uspehi, ki smo jih na'tem področju dosegli v zadnjem času, pa lahko tudi omenimo stikala za konzolna dvigala. Ta nova stikala, ki opravljajo dvojno funkcijo, so izdelali v Kovinskih obratih v Ljubljani in pomeni v primerjavi s prejšnjimi stikali lep korak naprej.
Čas doptistov in organizacija izletov je pred nami. Zopet se bomo srečali ob sinjem Jadranu ali visoko na Pohorju
Kako bomo letos preživeli svoj dopust
Pričetek spomladi je za nami. Toplo marčevo sonce že včasih pokuka iz goste ljubljanske megle. Polni lepih pričakovanj že začenjamo misliti, kje in kako borno letos preživeli naš dopust.
Upravni odbor počitniških domov je imel že prvo sejo. Predsednik upravnega odbora Lado Janžekovič je zaskrbljeno gledal številke na papirju, ki so prikazovale uspeh lanskoletnega poslovanja. Vsi trije počitniški domovi so namreč zaključili poslovanje z izgubo.
Tako je počitniški dom Ankaran zaključil poslovanje z 2,950.000 din izgube. Cene prehrambenih artiklov so se občutno dvignile, saj je bilo npr. samo za meso v poč. domu, Ankaran porabljenih nekaj preko 900 tisoč dinarjev. Vse to je nujno narekovalo zvišanje penzidns.Jdh uslug za leto 1964.
Tako znaša celotna oskrba v vseh počitniških domovih za člane kolektiva in njegove najožje družinske člane 1100 din.
Otrokom rojenim od 1. januarja 1955 dalje se daje polovične obroke in velja za njih polovična cena od navedene cene za celodnevno oskrbo.
Na gornje cene celodnevnih penzionov za 14 dni se po sklepu delavskega sveta prizna regres za vsak dan po 500 din. tako da plača vsak koristnik — član kolektiva 600 din dnevno, oz; 500 din za polovične obroke.
Zaposleni zakonski drug član člana kolektiva našega podjetja, ki uživa regres za znižanje cen pen-zionskih uslug v počitniških domovih pri svoji delovni organizaciji, nima pravice do regresa pri našem podjetju. Regres velja tudi za bivanje v drugih počitniških domovih, tudi največ za 14 dni.
Med letnim dopustom za več kot 14 dni ali za izredni dopust za člane kolektiva in njegove družinske člane, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter za člane kolektiva na službenem potovanju ali na tečaju oz. seminarju celodnevna oskrba 1200 din na dan. Na te cene ni regresa.
Za tuje goste znaša celodnevni penzion 1700 din.
Penzion se plača v počitniškem domu takoj ob prihodu, najkasneje pa drugi dan po prihodu.
Počitniški domovi bodo odprti od 15. maja dalje. Razpored gostov bo v letošnjem letu vodil tov. Jernej Jer-šan.
OBJAVA
Zakon o tisku in drugih oblikah informacij (Ur. 1. FLRJ 45/60) predpisuje javno objavo finančnega poslovanja časopisa. Na podlagi tega določila objavljamo naslednje:
V letu 1965 je izšlo 60.000 rednih izvodov »Gradisovega vestnika« ter 6000 osnutka statuta podjetja.
Skupni stroški za vse številke znašajo 3,824.600 dinarjev, od tega je bilo 3,187.277 materialnih stroškov ter 646.323 honorarjev. Člani kolektiva so vplačali za posamezne številke 505.850 dinarjev.
Iz zapisnika uredniškega odbora »Gradisovega vestnika« z dne 13. 3. 1964.
Z8tP	Planski pokazatelji		Skupaj Gradis	Skupaj gradbišča	Ljubljana	Maribor	Celje	Jesenice	Ravne	Zalog	Koper	Kranj
1	Realizacija v %	skup. plan	142	156	107	197	108	163	111	69	419	31
	za februar —	gradb. dela	140	172	122	180	90	165	107	91	427	60
	komulativno	obrt. dela	120	120	96	274	145	136	123	19	400	10
2	Skupna dela letni plan:	plan v % relaiz. v %	5,58 7,93	5,24 8,16	5,8 6,1	4 4,1	5,4	6 9,8	6 6,6	6,5 6,5	4 16,7	6 1,8
		+ - v %	+ 2,35	+ 2,92	+ 0,3	+ 3,8	+ 0,4	+ 3,8	+ 0,6	— 2	12,7	-4,2
3	Gradbena dela letni plan:	plan realizacija	5,17 7.67	4,54 7,85	5 3.6	4 7.2	5 4,4	6,5 10.7	6 6,4	6,5 5,9	4 17	3,7 2,2
		plan v %	+ 2,50	+ 3,31	+ 0,6	+ 3,2	— 0,6	+ 4,2	+ 0,4	— 0,6	+ 13	— 1,5
4	Obrtniška dela letni plan:	relaiz. v % + — v %	7,60 9.20	7,60 9.20	15 14,4	4 10	5 7,2	2.7 3.7	6,1 7,4	6,5 1,2	4 16	11 1
		+ — v %	+ 1,60	+ 1.60	— 0,6	+ 6	+ 2,2	+ 1	+ 1,3	-5,3	+ 12	— 10
5	Produktivnost za	plan	518	385	496	298	288	590	504	443	228	288
	februar 1964	realizacija	838	797	463	619	422	1529	836	556	1349	238
		Planski pokazatelji			Skupaj obrati	SPO Ljubljana	KO Ljubljana	KO	LO Maribor	Sk. Loka			OGP Ljubljana	Projekt. biro
Planski barometer za februar
A. Uspeh podjetja
V mesecu februarju 1964 je izvršilo podjetje skupni mesečni plan s 142 %, gradbeni plan s 140 %, obrtniška dela za s 120 %.
Letnega skupnega plana je izvršeno 7,93 % ali 2,35 % več, kot je planirano, letnega gradbenega plana je izvršeno 7,67 % ali 2,50 % več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 9,20% ali 1,60% več, kot je planirano za to obdobje.
Pri realizaciji je upoštevana vrednost 94 milijonov .din gradbenih del, ki jih je opravilo gradbišče Skopje. Ta dela v Skopju niso zajeta v letošnjem planu.
Podrobnejši podatki so razvidni pri obdelavi posameznih enot in iz posebne tabele.
‘ 1 Realizacija plana za februar 1964 komulativ-no v %
2	Letna plan	^tiz
v %	v% +
3	Produktivnost	plan
za februar 1964 realiz.
B. Uspeh gradbenih enot
lli	112	102	33	154	156	100
6,54	3	7	10	9	6	15
7,27	3,3	7,3	3,2	13,8	9,8	16,7
+ 0,73	+0,3	+0,3	—6,8	+4,8	+3,8	+1,7
1085	2139	929	1216	917	895	1309
957	‘ 2376	751	372	1319	1201	1533
Gradbišča so kot celota izvršila mesečni skupni plan s 156 %, gradbeni plan s 172 %, obrtniška' dela pa s 120%.
Skupnega letnega plana pa so gradbišča izvršila 8,16% ali 2,92% več, kot je planirano, gradbenega plana 7,85 % ali 3,31 % več, kot je planirano in .obrtniških del 9,20 % ali 1,60 % več, kot je planirano za to obdobje.;
bišča: Ljubljana za 22%, Maribor za 80%, Jesenice za 65 %, Ravne za 7 % in Koper za 3,27 %.
C. Uspeh obratov
Obrati so kot celota izvršili mesečni plan s 111 %, letnega plana pa so dosegli 7,27 % ali za 0,73 % več, kot je planirano za to obdobje. Mesečni plan so presegli vsi obrati razen KO Maribor-Studenci.
- Podrobnejši podatki drugih planskih pokazateljev Mesečni gradbeni plan so presegla naslednja grad- so razvidni iz tabele.
nekaj novic iz naše
INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI
posojilo za nakup mehanizacije
v začetku maja. Za ta stroj smo morali plačati predujem 37,000 030 dinarjev za nakup deviz.
Pri sklepanju pogodb v letu 1965 za dobavo strojev v letu 1964 so bile vnesene v pogodbe še cene iz leta 1963. Letos pa investicije, da bi kupili mehanizacije ugotavljamo da bomo morali nabaviti za
okrog 100 milijonov strojev manj, kot je za 1.036,199.000 dinarjev. Na podlagi bilo predvideno po planu, ker so tudi v
strojegradnji znatno povišali cene. Poseb-
te deviz, ki smo jih dobili za dela v Skop- WeHz. Ostala dva žerjava, LM-25 in Ju-ju. Stroj pričakujemo ob koncu aprila oz. les Wettz pa bi morali dobiti v Ul. trome-
Delavski svet podjetja je na XVI. zasedanju odobril predlog komisije za
seč ju. Metalna nas je obvestila, da so morali zaradi pomanjkanja električne energije v zimskih mesecih zmanjšati proizvodnjo in tako po zadnjem obvestilu pričakujemo tri žerjave šele ob koncu drugega tromesečja. Trenutno vse žerjave montirajo ali pa že obratujejo, primanjkujeta nam pa dva žerjava.
tega sklepa je podjetje zaprosilo v Komunalni banki v Ljubljani za kredit, ki naj bi ga vrnili v štirih letih.
Z bagri »Radoje Dakič« nimamo sreče
no je to občutno tam, kjer stroje samo sestavljajo v naših tovarnah in torej uvažajo le strojne dele. Letos je izšla uredba, s katero so znatno zvišane carinske stopnje na uvoz gradbenih strojev in posameznih delov.
Tt	Doslej smo nabavili 7 bagrov »Radoje
Uvozno podjetje »Mašinopromet« Tito- Dakič« po licenci Liebherr, enega pa smo grad nas je npr. obvestilo, da iz prej uvozili iz tovarne »Liebherr«. Leto-s pri-l meno v a ni h razlogov dvigne ceno vihro- čakujemo še 4 avtobagre Radoje Dakič. ■, ui	-	valjarjev od 12,250.000 na 12,500.000 din. Dva bodo poslali v I. kvartalu in dva v
munalna banka nas je obvestila, da je Pogodbo, ki se je glasila na dobavo dveh H. kvartalu Čeprav se bližamo koncu I. upravni odbor banke našo prošnjo za m- vibrovaljarjev smo stornirali zaradi pre- tromesečja, še nič ne kaže, da se bo to vesticijsko jjosojilo^. odobri}, da pa mora- visoke cene. Kljub storniran ju pogodbe tudi zgodilo. Bagri so funkcionalno popa smo dobili obvestilo, da lahko prev- polnoma v redu, prav tako ustrezajo vsem lemo dva vibrovaljar ja v Beogradu. konstrukcijskim zahtevam, toda kljub
temu imamo prav zaradi slabe montaže in zaradi »domače« hidravlike stalne v .	. .	.	,	okvare. Pri večini strojev so se pokvarile
Žerjavi in njihovi problemi	oljne črpalke. Ne dajejo potrebnega pri-
tiska 170 at m, zato bagri ne delajo s takš-no kapaciteto, kot bi sicer. Prav tako so rotem ko smo se ob koncu leta 1963 bile že 3 okvare na zobatih vencih, ki no-...	, -	,	, poslovili od treh odsluženih žerjavov sijo gornji del bagra. Pri vseh teh okva-
tivmh razlogov bomo morali odstopati od (Fiorentmi, Kaiser, Wolf-50) in odprodali rah je bilo ugotovljeno, da je poškodba teM nlana V 1 trvnrtn,n	K,1?“ A-r°	-- “	nastala zaradi slabe montaže.
Preko podjetja Gramat bomo uvozili zaenkrat eno betonarno POL1MEK s kapaciteto 12—15 m3 betona na uro, ki pa bo samo polavtomotska. V tej betonarni pa bodo zaposleni največ trije delavci. Postavljena bo v Mariboru pri separaciji Dogoše. Za uvoz te betonarne smo morali Gramatu plačati tudi že 11,000.000 din za nakup deviz. Pričakujemo, da bo oprema dobavljena sredi aprila, obratovati pa bo lahko pričeta ob koncu aprila.
Pri tej betonarni bomo uporabili silose, izdelane v Kovinskih obratih v Mariboru, - vtem ko bomo pri betonarni IT AS uporabili protitečni mešalec (50 litrov) izdelek Kovinskih obratov Maribor.
Ko smo zaprosili za kredit pri banki, smo morali dati obvezni del lastne udeležbe, kar znese 450,000.000 dinarjev. Ko-
predložiti pred sklenitvijo pogodbe _	____ _______„„
analizo rentabilnosti težke mehanizacije, zamemo dva vibrovaljar ja v Beogradu. Istočasno nas je banka tudi obvestila, da je potrebno sestaviti plan dinamike za uporabo kredita. Predvideno je, da bomo porabili v I. kvartalu 210,000.000 din v II.
468,000.000 din, v III. 258,000.000 din in v IV. 100,000.000 dinarjev. Ta dinamika pa pravzaprav ni odvisna od Gradisa, ampak od dobaviteljev strojev. Iz raznih objek-
tega plana. V I. kvartalu, ki se že bliža dva Pohorca, nam je ostalo še 16 žerja-koncu, smo do 15. marca porabili okrog vov. V letošnjem letu nameravamo kupiti 120 milijonov in bomo porabili namesto 5 žerjavov, in sicer 3 žerjave LM-25 Licb-210 milijonov samo 150 milijonov. V glav- herr — Metalna in 2 žerjava Jules Weitz
S&Tbli-SKtiMNSrjVS	&>j sm. doslej nabavili
sredstev v letu 1964.	smo imeli pogodbe še v letu 1963 Po po-
nur0u r vcčjCvavtodvi- godbah bi morali dobiti v I. tromesečju Naštel bom samo večje in važnejše galo. Ta stroj bomo dobili na račun kvo- dva žerjava LM-25 m en žerjav Jules stroje: en bager UB-0,5 (14. Oktobar). en
avtobager Radoje Dakič, stroj za liti asfalt (Brodogradilište »Tito« Beograd), 4 vibracijski nabijači Wacker BS-150, bencinski (ZR Nemčija), vibracijski valjar VVS-2 (ČSSR), 3 rezalci in betonsko železo do 0 50, izdelek Tovarne Lola Ribar, t rešil no sito za separacijo, izdelek Kovinskih obratov podjetja Slovenija ceste, 10 ročnih skreperjev, izdelek KO Ljubljana, protitočni mešalec 500 litrov za novo betonarno v Ljubljani, izdelek KO Maribor, mešalci za beton 500 litrov in 250 litrov SKIP Vižmarje, 1 kos ter-gradbene mehanizacije, teleprinter, knjižni stroj Siemag ter nekaj pisarniških strojev.
V naših obratih pa so v izdelavi japa-nerji, samokolnice, mešalci za malto, transportni trakovi, silosi za cement, pralni valji za separacijo, dodatna oprema za separacijo in novo betonarno, kabelsko dvigalo za avto cesto, vse to pa bo predvidoma gotovo do maja.
Ena centralna betonarna že v montaži
Kot je znano, smo se odločili, da bomo v našem podjetju pričeli postavljati v večjih bazenih centralne betonarne. V investicijskem programu imamo predvidene tri centralne betonarne, od katerih bo ena izdelana v Tovarni ITAS Kočevje v kooperaciji z nemško firmo ARBAtJ, dve betonarni bomo uvozili iz Poljske preko podjetja POLIMEK.
Podjetje ITAS Kočevje nam že dobav-
!iabS?^jokW^hTirevalT^Sdo J>dobritev delavskemu svetu podjetja Še-15 m* betona na uro. Betonarna bo imela Je P°, JP Iahko Poslovne enote sredstva
Kdaj bodo gotova igličasta dvigala?
Kot je znano, so v Kovinskih otiim m v Ljubljani izdelali v kooperaciji z Mariborom novo igličasto dvigalo, ki so ga poskusih na raznih gradbiščih v ljubljanskem bazenu. Po preizusni dobi je bilo potrebno opraviti nekatere konstrukcijske spremembe. Izkazalo se je, da je dvigalo odlično in zelo prikladno za gradbeno operativo. Ker imamo v programu 10 teh dvigal in ker je zelo veliko povpraševanje po njih, naj povem, da jih lahko pričakujemo šele ob koncu prvega polletja.
nZdaj je zelo veliko dela z remontom ter ostalimi nujnimi deli, ki niso bila predvidena. Zato ni mogoče pričeti s serijsko izdelavo, dokler ne bo ta pritisk, zlasti v obratu v Ljubljani, nekoliko popustil. V Ljubljani je namreč veliko dela pri rekonstrukciji separacije, pri izdpr lavi nove betonarne, izdelavi kabelskih dvigal za gorenjsko cesto ter pri ostalih remontnih delih. V Kovinskem obratu Maribor so že pričeli izdelovati pogonske vitle, v obratu Ljubljana pa je ta zadeva se v pripravi de1 a.
Kako pa s sredstvi v skladu poslovnih enot?
Ob zaključku bilance 1963 so poslovne enote potem, ko so dale svoje deleže v sklade podjetja, v sklad skupne porabe in v rezervni sklad, dobila tudi sredstva v višini 196,000.000 din in 78,000.000 din za izplačilo na osebne dohodke, s katerimi same razpolagajo. Poleg teh sredstev pa imajo nkeatere edinice še sredstva iz leta 1962, katera niso bila v celoti angažirana v letu 1963. Pri razporeditvi vseli teh sredstev bodo morale poslovne enote najprej odplačati anuitete za kredite, ki so jih najele v glavnem za stanovanja in samske domove, za nadaljevanje že odobrenih lastnih investicij, bodisi samskih domov ali pa dograditve baz, za nakup stanovanj ob udeležbi občinskih sklepov in sredstev interesentov, za pomoč pri individualni gradnji stanovanj članov kolektiva ter končno za dotacijo sindikalnim podružnicam in športnim organizacijam po poslovnih enotah. Mo/da bodo nekatere poslovne enote namenile sredstva tudi za nakup drobne mehanizacije, pisarniške mehanizacije, strojev Za vzdrževanje samskih domov in ostalo.
O vseh teh možnostih pa morajo razpravljati delavski sveti poslovnih enot in končno komisija za investicije, ki bo skupen predlog poslovnih enot predložila v
uro. Betonarna bo imela 2 silosa po 100 ton cementa. To bo prva povsem avtomatska betonarna v Sloveniji. Postavljena bo v Ljubljani tik separacije obrata gradbenih polizdelkov. Kolikor ne bo kakih posebnih težav pri uvozu avtomatike iz Nemčije, previdevamo, da bo betonarna pričela obratovati sredi aprila.
uporabijo. Naj znova poudarimo, da mora vsa nabava osnovnih sredstev za potreba enot, pa čeprav je iz njihovih lastnih sredstev, preko nabavne službe podjetja in evidence osnovnih sredstev preko strojno inventarnega parka.
M. A.
PRESENETLJIVA NOVICA
PODZEMSKA ŽELEZNICA ZELO KMALU V LJUBLJANI?
LJUBLJANA, 1. apr. (AGV) — Na nedavnem natečaju za gradnjo metroja, to je podzemske železnice v Ljubljani, ki ga je razpisal ljubljanski mestni svet in ki se ga je udeležilo tudi naše podjetje, se je izkazalo, da je naše podjetje tehnično najbolj doraslo za izvedbo tako zahtevne naloge. Obeta se torej, da bomo v najkrajšem času, morda že v naslednji petletki začeli v Ljubljani najimpozantnejše gradnje — podzemeljske železnice.
Najprej nekaj besed o tehničnih podrobnostih te gradnje. Poglavitna smer podzemeljske železnice v Ljubljani bo vzhod-zahod. Pravzaprav se v glavnem pokriva z rečno strugo Ljubljanice. Idejni načrt predvideva, da bi izkoristili police na škarpah, kjer rastejo zdaj vrbe žalujke.
Strokovnjaki so izmerili, da so police natanko dovolj široke za namestitev enosmerne proge. Tako bo ta del proge pravzaprav ves na planem od odcepa Gruberjevega kanala tja do Sela v občini Moste in bo tudi najlepši, saj bo tekla proga čas ob vodi, čas po planem, čas pod arkadami, čas po krajših predorih.
Glavna postaja podzemeljske železnice bo pri Tromo-stovju, seveda pa bo treba v
tem primeru ribarnice prestaviti. To je pa tudi edina večja preureditev na tej trasi. Drugi krak podzemeljske železnice, ki pa je predviden šele po dokončanju prve faze, bo tekel od Tromostovja in dalje pod pokopališčem naravnost do Save, nato obrnil do Litostroja in nato izza Rožnika po planem na 'Vič, k jer bo trasa spet stekla v zemljo in se obrnila proti Trnovemu, Ker sta Gradaščica in Mali graben v višjem nivoju, kot pa bo podzemska železnica, je predvideno, da bodo obe reki speljali v širok podzemski kanal, po katerem bodo pluli hidro-busi.
Skratka, dela nam ne bo zmanjkalo, dokler bo le kaj ljudi, ki bodo imeli take načrte.
V bližini hotela »Lev« v Ljubljani bomo postavili nov samski dom Gradisa. To je ugodno predvsem zato, ker se bodo lahko delavci hranili v hotelu »Lev« in tako, tudi krili del zgube tega najmodernejšega in najdražjega hotela v Ljubljani. Samski dom bomo gradili v kooperaciji z vsemi poslovnimi enotami. Barako, ki stoji poleg hotela »Lev«, je postavilo v znak sodelovanja gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem
1. aprila je obiskal naš obrat v Škofji Loki tudi pomočnik glavnega direktorja ing. Jože Uršič
Rili
Bilančna komisija odkrila pomoto v izračunu Vsak bo dobil ta teden še po 40.000 dinarjev — ki se je zmotila, kazen ali premijo?
Ljubljana, 1. aprila (AGV) — Iz centrale podjetja poročajo, da je bilančna komisija, ki je te dni pregledovala zaključni račun našega podjetja za leto 1963, edkril napako. Gre za izračun čistega dohodka podjetja po odvedbi prispevka iz dohodka. Ugotovili so, da gre za natanko 200 milijonov dinarjev čistih osebnih dohodkov.
Do napake je prišlo čisto slučajno. Tovarišica, ki je prepisovala prvi izvod z roko pisanega zaključnega računa, je prebrala 1745 milijonov osebnih dohodkov, v resnici pa je bilo napisano 1945 milijonov. Ker je bil to prvi čistopis, se je potem napaka vlekla čez vso bilanco in je tudi še tako vestno oko pregledovalcev ni moglo opaziti. Mo rabi bi vse skupaj znova preračunati, da bi napako odkrili, kar bi pomenilo silno izgubo časa. Tega pa je močno ’ manjkalo, saj je bil rek za oddajo zaključnega računa podjetja že tako prekratek iti so morali delati v računovodstvu podnevi in ponoči, da so ga ujeli.
Šele komisija, ki pregleduje zaključne račune po podjetjih, je odkrila pomoto ter jo zapisniško ugotovila. Tako je ostalo na osebnih dohodkih še 200 milijonov dinarjev.
Vsekakor je to že tolikšen znesek, da bi se v normalnih razmerah težko izgubil med bilančnimi številkami, zlasti, če gre za osebne dohodke. Tovariš Ravnikar je skraja čisto za gotovo računal nanje, toda, ker so bile končne številke toliko manjše, se je pač moral sprijazniti z dejstvom, da tega denarja ni več. Na vprašanje našega dopisnika, ali je možno, da bi se tolikšen znesek izgubil, je tovariš Ravnikar tako možnost odločno zanikal. Ce pa se je že nekaj takega zgodilo, je pristavil, da je bil v teh razmerah čisto možen tudi drugačen rezultat, ker so nekatera poslovna podjetja, ki so bila sicer vse leto visoko aktivna, ob zaključnem računu nenadoma izkazala izgubo. Le tako si je moč razlagati, je nadaljeval tovariš Ravnikar, da je tudi teh 260 milijonov dinarjev osebnih dohodkov izginilo med prej neobračunane zaloge materiala in storitve drugih.
Naj bo kakorkoli že, 200 milijonov je tu in vsi smo lahko tega denarja samo veseli. Pripravljen je že predlog za zasedanje osrednjega delav-
osebnih dohodkov — Bo dobila tovarišica,
manjka vitaminov in obstaja resna nevarnost, da bi se koga prijel skorbut, najbolj zavratna spomladanska bolezen. Prvi znaki so izpadanje zob, potlej las in nohtov, če pa bolezen napreduje že tako daleč, da bolnik tudi v nezavesti ne omeni več statuta, je znak, da je treba precej poklicati zdravnika. Tako pa bo osrednji delavski svet, o tem ne dvomimo, dobro poskrbel za naše zdravje.
V zvezi s pomoto pa se je odprl drug problem, ki o njem zdaj na centrali podjetja že vneto razpravljajo. Na zadnji seji arbitražnega sveta so pravniki staknili glave — četudi to v tem primeru ni njihov posel — ter na široko razpravljali o pravni strani problema. Gre namreč za povzročitelja pomote in za delikt kot tak. Ena polovica sodi, da je delikt na dlani, četudi denarja še nimamo v roki, ker je komisija za pregled zaključnega računa že pismeno ugotovila napako. Torej je treba povzročitelja kaznovati zaradi nevestnega
opravljanja službe. Sestavili so že predlog disciplinski komisiji, ki se po statutu ukvarja s takimi prestopki, naj vzame vso zadevo v pretres in ukrepanje ter sklepanje. Druga plat pravnikov pa opozor-ja na moralno in navsezadnje tudi materialno plat problema ter smatra, da je neimenovana tovarišica, ki je napisala sedmiico namesto devetke, pridobila delovnemu kolektivu 200 milij. dinarjev, čez katere smo že vsi napravili velik križ; vsak izmed nas bo imel priložnost na lastnem žepu občutiti blagodejni vpliv njenega »prestopka«. Ker je torej učinek dober, sodijo v teh pravniških krogih, bi bilo treba neimenovano tovarišico še posebej nagraditi. Predlagajo celo, naj bi ji dali premijo v dvojnem znesku izplačila tega nepričakovanega dodatka na osebne dohodke.
Tako se obeta silno zanimiva razprava osrednjega delavskega sveta, saj je že zdaj tudi v teh krogih slišati deljena mnenja. Bati se je le, da bi razprava o tem problemu — kazni ali premije — zameglila poglavitno zadevo, namreč sklepanje o razdelitvi 200 milijonov dinarjev na enake dele vsem članom kolektiva.
Navsezadnje dela niti ne bo toliko, saj so temelji za železnico na škarpi že položeni. Le očistiti jo bo treba ter nasuti gramoz za podzemsko železnico. Seveda je pa to najlepši del trase. Huje je precej od tod naprej, kjer gre trasa v arkade. Glej članek levo spodaj!
Poslovna enota gradbenega vodstva Ljubljana je v parku ing. Stanka Bloudka postavila velik razgledni stolp, v katerem _ so montirane posebne televizijske naprave, kjer se lahko vsak čas kontrolira delo na vseh sektorjih
skega sveta, naj bi teh 200 milijonov razdeliti vsem enako po 40.000 dinarjev, in to še ta teden, dokler stvar še ni zastarana, sicer bi se lahko zgodilo, da bi denar usahnil, kar se je že nekajkrat pripetilo. Predlagatelji sodijo, da je zdaj najbolj primeren čas za izplačilo, ker nam zaradi dolgotrajnega mraza že vsem
Strelci se že pripravljajo
V začetku februarja so se pomerili v Mariboru strelci iz posameznih enot, kjer ta šport goje. Nastopilo je šest ekip, ki se že resno pripravljajo na športne prireditve v podjetju, oziro-ma za športne igre gradbincev Slovenije.
Pokrovitelj športnih iger gradbincev je naše podjetje »Gradis«, ki bo moralo organizacijsko in športno nastopiti ter na obeh poljih pokazati sposobnost in dobro pripravljenost. V ta namen je med strelci že živahna razgibanost, pospešeno vodijo in tekmujejo.
Že na prvem skupnem nastopu v
Mariboru so doseženi rezultati zelo izenačeni, kar je dokaz, da se vlaga določen trud. Dogovorjeno je, da bodo trije taki nastopi pred športnimi igrami v podjetju, vsakokrat drugje, tako da so vedno spremenjeni pogoji streljanja.
Letos je predvideno tudi prav tako tekmovanje v zveznem merilu, kjer bodo nastopali gradbinci zaenkrat kot reprezentanca glavnih mest republik v raznih športnih panogah.
Dosežena mesta ekipno in posamezno na prvem skupnem tekmovanju v Mariboru:
Ekipno
763 I. Gradis Škofja Loka 743 II. Gradis KO Ljubljana 743 III. Gradis Gradbeno vodstvo Ljubljana
735 IV. Gradis KO Maribor — mladinci
723 V. Gradis — Centrala 721 VI. Gradis KO — Maribor
Posamezno
169 Štefan Košak, KO Ljubljana 168 Jože Žgajnar, KO Maribor 165 Slavko Stanovnik, Škofja Loka
Š. L.
■ ENŽENIRING ZA TUJINO — V biroju za studii j in razvoj dokončujejo zadnje risbe za velikanski cncrgokemič-iiii kombinat, ki ga bodo zgradila in opremila naša podjetja v afriški državi Dahomej. Gre namreč za kooperacijo med Litostrojem, zagrebško »Prvomajsko«, mariborsko Metalno in karlovško jugoturbino, ki bodo zgradile vse strojne naprave v tem kombinatu, naše podjetje pa je prevzelo vsa gradbena dela.
E IZREDNA VNEMA — Na centrali podjetja je tečaj za tuje jezike, in sicer angleščine in nemščine, ki se ga z nenavadno zavzetostjo in marljivostjo udeležuje okrog 20 tehnikov in inženirjev. Glede na to, da smo že prevzeli dela v tujini, je taka vnema nadvse pohvalna. Tečaji trajajo ves dan in so internatskega tipa. To je nujno potrebno, ker imajo v spalnicah nameščene naprave, s katerimi se gojenci ponoči v spanju uče besed, podnevi pa se uče slovnico.
* VRNITEV S POTOVANJA — Iz Bonna se je vrnila delegacija našega podjetja, ki je nekaj dni vodila pogajanja s krogi, najbližjimi vladi ZR Nemčije. Vsebina razgovorov ni znana, iz dobro obveščenih krogov pa vedo povedati, da so se razgovar-jali o gradbeništvu.
E URADNO SPOROČILO - Podjetje DINOS (Daj industriji nazaj odpadne surovine) prejšnji ODPAD, nam je poslalo nujno prošnjo, naj bi v prihodnje ne pošiljali več gora popisanega papirja, ampak raje praznega, ker bi ga lahko vsaj znova uporabili. Tako pa je tak pa-pis samo še za papirnico. Pri komisijskem pregledu papirja, ki jim ga prodaja naše podjetje, so namreč ugotovili, da gre v glavnem za najrazličnejše okrožnice, zapisnike, brošure in podoben razmnoževani material, ki ga pošiljajo potlej edinicam in one centrali.
m ŠPOR TNI DAN GRADBINCEV - Nekateri razširjajo govorice, da se slavnostne otvoritve športnega dne gradbincev ni udeležil noben višji predstavnik našega podjetja. Naš poročevalec pa je izvedel, da je bilo tisti čas več predstavnikov našega podjetja neposredno na mariborskem področju, saj so na Pohorju preučevali statut ter so s Svojo bližino prav tako počastili te športne igre.
■ GRADISOV SATELIT — Inženir Šircelj je sporočil, da mu je upravni odbor že odobril nakup enega sate-
lita tipa Sputnik VI. Posebnost tega satelita je v tem. da ima montirane televizijske kamere, ki bodo posredovale v pisarno ing.. Širclja vse nepravilnosti v gradnji, posebej pa bodo še zabeležile vsako slabo kvaliteto. Satelit bo lebdel okrog 700 km visoko nekje nad Zagorjem, od koder je enak razgled na vsa naša gradbišča. Prvi sestavni deli so že v preizkušnji. Druga posebnost satelita pa je v tem, da avtomatično izračuna zmanjšanje o-sebnih dohodkov vsakomur, ki povzroči slabo kvaliteto.
K SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE - Po sklepu osrednjega delavskega sveta bomo vse delavske uslužbenske restavracije reformirali v samopostrežne restavracije. V ta namen je odobril 1,5 milijona dinarjev.
B IZPOPOLNJEN PBM SISTEM - Inž. Vede je našemu stalnemu dopisniku izjavil, da je izdelal nove načrte za povsem mehaniziran in avtomatiziran PBM sistem gradnje. Stavba je tako kot prejšnje, pet-etažna, sprememba je le v tem, da itna raztegljivo streho. Če katera izmed vseljenih strank misli, da ji pušča v stanovanje, premakne samo ročico in streha se raztegne nad ogroženo mesto, Ker je streha prozorna, ne bo motila drugih stanovalcev.
Posebnost sistema so povsem avtomatični dušilci hrupa. Gre za povsem nov sistem mešalne mize, ki omogoča, da se vsi šumi tako zmešajo, da noben izmed stanovalcev ne more razbrati, iz katerega dela hiše hrup prihaja, niti ni moč razbrati, od česa hrup nastaja. Dušilec ima še to prijetno lastnost, da sam proizvaja silno tenak ton, ki vzbuja dobro voljo vsakemu, ki ga sliši, in tako preglasi vse druge šume.
Zvedeli smo*da se za izum zanimajo že tuje tvrdke in ponujajo iznajditelju visoko odkupnino, ker v podjetju za izum ne kažejo kaj prida zanimanja.
■ REZERVNI DELI -Iz strojno prometnega obrata so nam sporočili, da se nahaja na carini 60 zabojev rezervnih delov za avtomobile znamke MAZ. S tem bo problem MAZOV v podjetju povsem rešen. Zaboje so poslali iz Sovjetske zveze, ker je bila v tej tovarni slučajno nadplanska proizvodnja, sicer še ne bi prišli na vrsto. Kdor potrebuje kakšen del, naj se obrne naravnost na SPO.
pasj/izn im
V
ir™
ulitim
Preveč strokovni
Ustvarili naj bi si strateške rezerve ter ta čas shranili strokovnjake v počitniškem domu v Poreču
Ljubljana, 1. aprila (po telefonu — AGV) — Ob spomladanskem izpitnem roku je na ljubljanski fakulteti dozorelo 5(1 gradbenih inženirjev, na gradbeni srednji šoli pa je diplomiral eden manj kot 50 tehnikov gradbene stroke, ki
lili
podjetja je bil razmnožen poslala vsem poslovnim enotam . , Pokvariti. Sodi so, kot vidite, že nared.
Jfmijeija je mi razmiiuzcn v 10.000 izvodih. Odpremna služba podjetja bo sta-111 poslala vsem poslovnim enotam v posebnih sodih tako, da se med potjo ne bi mogel
jih je naše podjetje štipendiralo.
Vest je razveseljiva iz dvojnega razloga. Prvič nas izredno veseli, da smo dobili toliko čisto novega tehničnega kadra, in to visoko kvalificiranega, ki ga je v našem podjetja vsa leta nazaj tako manjkalo. Drugič pa smo tega dogodka lahko veseli, ker se je naše podjetje za pol leta znebilo precejšnjih stroškov, kajti jeseni bomo morali štipendirati spet nove.
Ob vsesplošnem veselju pa je kanila v to radost kaplja pelina. Ko smo naše poslovne enote obvestili, da je kader nared za odvzem, so nam zapovrstjo sporočili, da ga trenutno ne potrebujejo, da gaf imajo kar dovolj, da je stiska z denarjem, da jih nimajo v planu in podobno. Po teh preverjenih podatkih potrebujejo reci in piši le 6 (z besedo šest) inženirjev in le 10 (deset) tehnikov. Torej je nastal nenadno presežek v kadrih, ki ne vemo kam z njim.
Ko so odgovorni za ta posel v podjetju ugotovili dejansko
stanje, so se mnenja, kot je pri nas navada, razdelila. Nekateri so na vso moč zastopali stališče, da je treba vsakemu izmed štipendistov jasno povedati, da ga ne rabimo in mu dati tudi odpravnino v višini štirih mesečnih plač. Drugi pa so dosti previdnejši in se zavzemajo za misel, da bi strokovni kader »konservirali«. To je nov izraz strateške rezerve. Po tem predlogu naj bi precej maja meseca, ko bo dom v Poreču prazen, namestili v njem ves odvečni visoko strokovni kader, kjer naj bi preživel prijetne urice v mislih na Gradis ter bi predstavljal železno rezervo za čas, ko se bodo v poslovnih enotah morda le premislili in izkazali »potrebe po njih«, ali pa kadar bomo odprli kje kakšno novo gradbišče, pa kadra nobena izmed enot po stari navadi ne bo hotela dati.
Vse kaže, da bo zmagalo drugo stališče in da si bomo ustvarili tudi v tem pogledu strateške rezerve.
Illlllini'
lili
Imamo teleprinter
LJUBLJANA, 1. apr. (AGV) Na centrali podjetja $o že začeli montirati teleprinter, to je naprava, s katero se lahko pismeno pogovarjaš s katerim koli v svetu, ki ima tudi tako napravo. Ta naprava je za naše podjetje v tej fazi razvoja velikanskega pomena. Le-ta pa je trojen:
1.	Ker se je naše podjetje že konkretno usmerilo na izvoz, nam bo teleprinter v dragoceno pomoč pri zvezi med centralo podjetja in vsemi zunanjimi naročniki, če pri tem niti ne upoštevamo, kako dragocena bo taka zveza za vodstva gradbišča v tujini s centralo v Ljubljani in domačimi.
2.	Teleprinter, prepričani smo, da ga bo dobila tudi vsaka naša poslovna enota, bo nadvse dragoceno sredstvo za koordinacijo med poslovnimi enotami, in
5. Glede na to, da postajajo specializirane ekonomske enote v našem podjetju že stvarnost, si dobro organiziranega dela brez teleprinterske zveze med poslovnimi enotami kakor tudi med specializiranimi enotami sploh ne moremo zamisliti. Če bo kateri enoti zmanjkalo žebljev, bo lahko po teleprinterju obvestila o tem vse enote Gradisa naenkrat in ni vrag, da bi jih katera izmed enot ne imela. Nadvse pomembna pa je taka zveza tudi v primerih, kadar začne kateri izmed enot nenadoma teči voda v grlo.
S SEJE MLADINSKEGA KOMITEJA PODJETJA
*

; . SiKiSH
„
;.Ifllll g

mmfm&rn
, ■


»Presneti projektanti, le kdaj spijo.
ko si izmišljajo tako čudovito armaturo«
Vedno večja orientacija organov delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacij za razvijanje aktivnosti mladih ljudi v podjetju se je izkazala za pravilno in koristno. Mladi člani kolektiva so že večkrat dokazali, da so vredni vsesplošnega zaupanja, predvsem pa vnašajo v naše delo svežino in polet.
Mladina se mora postopoma, toda stalno vključevati v organe delavskega samoupravljanja in zasedati odgovorna mesta v gospodarskem in družbenopolitičnem življenju kolektiva. To misel so mladinci povedali na zadnji seji mladinskega komiteja podjetja »Gradis«. Izvolili so nov aktiv. Za predsednika je bil izvoljen Franjo Krčmar iz Maribora, za sekretarja pa Franc Vogrinčič iz Ljubljane. Mladinski komite »Gradis« šteje 11 članov.
Na tej seji so. sestavili tudi plan svojega dela. Program zajema v glavnem organizacijska vprašanja, družbeno-politično dejavnost in obširne priprave na področju športne dejavnosti. Športna dejavnost mora zajeti vse mladince podjetja, ker bomo tako še bolj povezali mladino podjetja, je dejal sekretar tov. Vogrinčič.
Pripravljajo se tudi na praznovanje dneva mladosti in na mladinski športni dan, ki bo letos v Mariboru. Organizirati nameravajo tudi nekaj izletov. Imajo pa velike težave okrog finančnih sredstev, saj celoten mladinski komite nima v blagajni niti dinarja, isto velja tudi za nabavo raznih športnih rekvizitov.
Zadnji čas se je v mladinske organizacije podjetja vključilo mnogo novih mladincev, premalo pa se vključuje tehnično strokovni kader, ki prihaja iz šol. Res, da vedno več mladincev aktivno dela na raznih področjih v podjetju, toda še zdaleč nismo izkoristili vseh sil mladih ljudi in smo bili prav pri aktiviranju mladine premalo dosledni. Tudi kadrovski problemi mladinske organizacije so bolje rešeni. Mnogo je k temu pripomogel tudi zadnji seminar za predsednike in sekretar mladinskih organizacija podjetja. Mladinska organizacija je v programskih načelih oziroma statutu ZMJ, ki so ga na seminarju v celoti obravnavali, dobila močno sredstvo idejnega boja in političnega udejstvovanja. Seznanili so se tudi z ekonomiko podjetja. Mladim strokovnjakom in delavcem že po naravi ustrezajo pomembna dejanja, velike akcije in polno izražanje njihovih življenjskih sil, zato tudi niso zadovoljni z doseženimi uspehi, temveč vedno stremijo po nečem novem, naprednim in še po bolj popolnimi oblikami dela in življenja. So pa po svoji naravi mnogo bolj zahtevnejši v spoznavanju družbenih in materialnih problemov, zato smo dolžni mladini bolj pomagati in ji stalno posredovati naše življenjske izkušnje, predvsem pa jih vključiti v družbeno-politično delo in v organe samoupravljanja v podjetju.
Levo: Na smučarskem tekmovanju gradbincev Slovenije je tov. Anica zasedla II. mesto v slalomu, tov. Ljuba pa se je ustrašila pri zaprtih vratcih. — Spodaj: Tudi to se zgodi. Seveda so japanerji namenjeni za prevoz cementa. — Spodaj: Nestrpnost pred odhodom na ekskurzijo ob dnevu žena, — Na delovišču farme bekonov v Ptuju so uspešno zaključili betoniranje kanalov in temeljev.
Večjo pozornost bodo v prihodnje posvetili tudi produktivnosti dela in uveljavljanju novih načel delitve dohodka. Pri tem pa so si zastavili nalogo usposobiti širši krog mladih proizvajalcev za upravljavce, da bodo lahko jutri uspešno reševali vse zamotane probleme proizvodnje in delitve dohodka po delu.
Razprava na sestanku mladinskega komiteja in mladinci sami pa nam potrjujejo uvodno misel, da je mladina voljna delati, če jim bomo pri delu pomagali. Volje je v njih več kot dovolj.
L. C.

Sklepi organov samoupravljanja
Delavski svet podjetja
SKLEPI
XVIII. rednega zasedanja DS
1.	Vsi sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni. Na prihodnjem zasedanju se bodo obravnavala poročila komisij delavskega sveta podjetja.
2.	Delavski svet podjetja je na svo-
jem zasedanju razpravljal o zaključnem računu podjetja za leto 1963 ter je na podlagi razprave o zaključnih računih gospodarskih organizacij sprejel naslednji sklep:
Odobri se zaključni račun podjetja za leto 1963 z naslednjim bilančnim stanjem:
AKTIVA
I.	Osnovna sredstva	din
1.	sedanja vrednost osnovnih	sredstev .............................2.466,540.273
2.	sedanja vrednost sredstev	skupne porabe .......	1.237,440.696
II.	Druge oblike sredstev
3.	banka in blagajna.................................................... 2.759,371.830
4.	kupci in druge terjatve............................................ 929,138.708
5.	zaloge............................................................... 2.863,224.824
6.	druga aktiva......................................................... 5.433,182.344
Skupaj............................... 15.688,898.675
PASIVA
I.	Viri stalnih sredstev
1.	poslovni sklad...................................................... 3.341,446.287
2.	sklad skupne porabe.............................................• .	1.059,390.155
3.	rezervni sklad in drugi skladi................................. 292,828.014
II.	Druge oblike virov sredstev
4.	krediti pri banki.................................................... 1.573,565.827
5.	dobavitelji in druge obveznosti...................................... 2.386,755.267
6.	druga pasiva......................................................... 7.054,913.125
Skupaj............................... 15.688,898.675
3.	Delavski svet podjetja potrdi raz- letu 1963 v višini 3.483,823.888 din, ii poreditev sredstev čistega dohodka, ki sicer: ga je podjetje doseglo v poslovnem
a)	za osebne dohodke delavcev......................................... 2.929,605.161
b)	za rezervni sklad podjetja — obvezni del........................... 16,544.237
c)	za rezervni sklad podjetja	— neobvezni del........................... 493,947.457
d)	za skupne rezerve ...................................................... 43,727.033
Skupaj................................ 3.483,823.888
4.	Delavski svet podjetja potrdi predlog upravnega odbora podjetja in komisije DS za investicije, da se vrnjen delež podjetja pri prispevku iz dohodka za leto 1963, ki znaša 273,155.821 din razporedi v celoti v poslovni sklad podjetja za investicijske naložbe v osnovna sredstva podjetja.
5.	Delavski svet podjetja je na svojem zasedanju razpravljal o zaključnem računu za delavsko-uslužbenske menze za poslovno leto 1963 ter sprejel naslednji sklep:
Potrdi se zaključni račun delavsko-uslužbenskih menz podjetja za poslovno leto 1963 z naslednjim bilančnim stanjem:
AKTIVA
I.	Osnovna sredstva	din
1.	osnovna sredstva ...................................... . . . .
2.	skupna osnovna sredstva........................................
3.	sredstva skupne porabe................................. . . . .
II.	Druge oblike sredstev
4.	banka in blagajna..............................................
5.	kupci in druge terjatve .......................................
6.	zaloge........................ .	................... .
7.	druga aktiva........................ ..........................
Skupaj............................ .
3,701.394
5,918.364
7,598.157
12,786.309
9,416.929
39,421.153
............................................ 6,068,361
31,864.862
...........................................1,505.930
Skupaj .	. .	... ^	.	. .	.	39,421.153
PASIVA
I. Viri stalnih sredstev
1.	poslovni sklad
2.	rezervni sklad in drugi skladi
3.	viri sredstev skupne porabe
II. Druge oblike virov sredstev
4.	dobavitelji in druge obveznosti I 5. druga pasiva
6.	Delavski svet podjetja potrdi predlog upravnega odbora podjetja, da se izguba delavsko-uslužbenskih menz v letu 1963 v znesku 17,812.538 din pokrije iz dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke.
7.	Glede razdelitve ostanka čistega dohodka za leto 1963 na osebne dohodke in sklade sprejme delavski svet podjetja naslednji sklep kot priporočilo poslovnim enotam:
Od neizplačanega dela čistega dokod-ka v skupnem znesku 164,000.000 din, ki ga je delavski svet podjetja razporedil po sklepu svojega XVH. zasedanja na sredstva za osebne dohodke, se predlaga, da posamezne poslovne enote izplačajo delavcem za osebne dohodke največ 78,000.000 din, ostanek, to je
86,000.000 din, pa razporedijo v rezervni sklad za osebne dohodke.
Višina sredstev, do katere naj posamezne enote izvršijo izplačila osebnih dohodkov, znašajo v brutto znesku, iz katerih je treba obračunati še dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in prispevek prometnim organizacijam za posamezne poslovne enote:
gradbeno vodstvo Jesenice 10,000.060 din,
gradbeno vodstvo Ljubljana 24,000.000 din,
gradbeno vodstvo Ravne 16,000.000 din,
Kovinski obrati Ljubljana 6,000.000 din,
Lesni obrat Škofja Loka 6,000.000 din,
KO Maribor 6,000.000 din,
OGP 8,000.000 din,
Biro za projektiranje 2,000.000 din. Od ostanka čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1963 493,947,457 din v bruto znesku za sklade podjetja naj se razporedi v skupne sklade podjetja 298,000.000 din. Do zneska 196 milijonov din pa razpolagajo enote same y smislu sklepov organov upravljanja enot in po smernicah delavskega sveta podjetja, kakor sledi:
gradbeno vodstvo Celje do višine
15.000.	000 din,
gradbeno vodstvo Jesenice do višine
18.000.	000 din,
gradbišče Kranj do višine 1,000.000
din.
gradbeno vodstvo Ljubljana do višine 18.000.000 din,
gradbišče Ljubljana-okolica do višine 8.000.000 din,
gradbeno vodstvo Maribor do višine
36.000.	000 din,
gradbeno vodstvo Ravne do višine 24.0IX>.000 din,
Kovinski obrati Ljubljana do višine
6.000.	000 din,
Kovinski obrati Maribor do višine
5.000.	000 din,
Lesni obrat Škofja Loka do višine '18.000.000 din,
Obrat gradbenih polizdelkov do višine 14,000.000 din,
Strojno-prometni obrat do višine
20.000.	000 din,
Biro za projektiranje do višine
3.000.	000 din,
Centrala podjetja do višine 10,000.000 din.
O sredstev skladov podjetja se nameni za skupne potrebe podjetja za leto 1964:
—	za anuitete 12,000.000 din,
—	za zavarovanje sredstev skupne porabe 600.000 din,
—	za dotacije: za športne igre gradbincev 2,000.000 din,
Kegljaškemu športnemu društvu
1.000.	000 din,
sind. podružnici centrale 200.000
din,
sind. odboru podjetja 500.000 din,
—	za spominska darila 50-letnikom
1.500.00	din,
—za spominska darila 50-letnikom
1.500.000	din,
—	regres počit, domovom za znižanje cen penzionskih uslug 5,500.000 din,
—	za predvideno izgubo počit, domov 16.000.000 din,
—	za kritje izgube pri poslovanju poč. domov v letu 1963 29.212 din,
—	invest. vzdrževanje počit, domov
8,000.000 din,
—	stanovanja članom kolektiva na centrali podjetja 16,000.000 din,
— Patronat šole »Ferdo Godina«
100.000	din,
—	enkratna podpora družinam umrlih članov podjetja 500.000 din,
—	razni izdatki, za katere izdaja nalog glavni direktor po pooblast. DS
200.000	din,
—	enodnevni zaslužek, namenjen za pomoč ponesrečenim v Skopj u 10,000.000 din,
—	posojilo Skopju 22,000.000 din.
8.	Na vlogo hišnega sveta v Mariboru se odgovori, da 50% najemnina, ki jo dobiva podjetje, predstavlja amortizacijo za nadomestilo in ni zakonite podlage za koriščenje teh sredstev za popravilo hiše.
9.	Odobri se potovanje v Miinchen tov. Janezu Martinčiču in Branku Trse-liču za ogled mednarodne razstave gradbenih strojev. Stroške bo plačalo podjetje, vse kar je v zvezi s potnimi listi za imenovana tovariša, pa bo uredil Zvezni center za usposabljanje inštruktorjev v Ljubljani, kjer sc imenovana nahajata v tečaju. V tem smislu je obvestiti Zvezni center.
10.	Družini umrlega člana delovnega kolektiva Obrata gradbenih polizdelkov tov. Franca Kavčiča, ki se je ponesrečil, se izplača enkratna denarna pomoč v višini 100.000 din iz namenskih sredstev sklada skupne porabe podjetja.
11.	Fond za reklamo in propagando se v letu 1964 zviša za 500.000 din.
Overovalelj: Ing. Mitja Kiler
Zanj Mitja Smole
Predsednik DSP: Vinko Vajt
Upravni odbor podjetja
SKLEPI
IX. redne seje upravnega odbora podjetja
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni, razen tč. 3, ki se nanaša na poslovno enoto Celje, kar se bo obravnavalo po zaključnem račune podjetja.
Za prihodnjo sejo upravnega odbora podjetja naj strokovne službe pripravijo poročila o svojem delu. kakor je bilo to sklenjeno na predhodnjih sejah.
2.	Upravni odbor je obravnaval rezultate poslovanja za leto 1963 po fakturirani realizaciji. Po teh rezultatih je ugotovljeno, da lanski mesečni obračuni nekaterih poslovnih enot niso bili tako kvalitetni, da bi bili primerljivi s končno ugotovljenim letnim zaključkom. Predvsem v mesečnih obračunih dejanski stroški niso v celoti zajeti.
Zato se predlaga, da se tehnična in materialna obračunska služba n poslovnih enotah in posameznih obračunskih enotah izboljša, za kar dobijo enote potrebna navodila od strokovnih služb centrale podjetja.
3.	Pri obravnavi problematike osebnih dohodkov v podjetju je upravni odbor razpravljal o povišanju startnih osnov v tem smislu, da se zagotovi najnižji osebni dohodek 25.000 din mesečno. Komisija sveta za analizo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je sestavila predlog, po katerem bi znašale startne osnove:
NK delavci PK delavce KV delavce KV delavce
točk	točk
200—236	200—256
208—262	208—262
258—320	258—340
290—360	348—370
Prvi stolpec velja za gradbeno dejavnost, drugi, za obrate.
Enako se povečajo kot za delavce pri gradbeni dejavnosti tudi startne osnove za pomožna delovna mesta in za delovna mesta, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba. Pri ostalih delovnih mestih se startne osnove ne spremenijo. Akontacijska vrednost točke za vse delavce v podjetju znaša mesečno 115 din. Opusti se dosedanje
izplačevanje dodatka zaradi povišanja cene kruha.
V zvezi z navedenim predlogom je upravni odbor podjetja sprejet naslednji sklep:
—	da se zagotovi predlagana višina osebnih dohodkov z veljavnostjo od obračunskega meseca marca 1964 dalje, so potrebni naslednji ukrepi, obvezni za vse enote:
—	zaostriti je delovno disciplino, zlasti o točnosti prihajanja na delo in odhajanja z dela,
—	povečati je kontrolo pri izplačevanju akordov in norm glede na realnost in dejansko opravljeno delo.
—	na delovnih mestih, kjer ni mogoče dela meriti, naj se uvedejo individualne ocenitve,
—	povečati je kontrolo potrebnega nadurnega dela,
—	cene za hrano, stanovanje in podobne usluge je treba postaviti na ekonomske cene,
—	uvesti je temeljito kontrolo dokumentacije o opravljenih storitvah in stroških proizvodnje,
—	v popolnosti zajeziti izvajanje lastnih investicij, ki niso v programu,
-— izboljšati nabavo materiala, d-a ne bi prišlo do zastojev pri delu.
—	izkoristiti razpoložljivo mehanizacijo, da se doseže čim večji rezultat proizvodnje, brez povečanja števila zaposlenih,
—	v vseh možnih primerih se je posluževati pravic iz sklenjenih pogodb o upravičenosti zaračunavanja razlik v cenah (material in podobno),
—	formirati je rezervni sklad za osebne dohodke za kritje event. razlik zaradi nedoseganja sredstev za osebne dohodke po letnem obračunu,
—	vpeljati je na vseh enotah nagrajevanje strokovnega kadra v smislu pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra po delu,
4.	Poročilo o pokazateljih poslovnega uspeha je vzel upravni odbor na znanje.
5.	Predlaga se v potrditev zaključni račun počitniških domov za poslovno leto 1963 v naslednjem bilančnem stanju:
AKTIVA:
1. Osnovnn sredstva
1.	osnovna sredstva .	.	.
2.	skupna osnovna sredstva
3.	sredstva skupne porabe .
II. Druge oblike sredstev
4.	banka	in	blagajna....................................................... 780.845
5.	kupci	in	druge	terjatve............................................. —
6.	zaloge...................................................................8.419.099
7.	druga	aktiva.......................................................... 2,833.985
Skupaj................................ 12,033.929
PASIVA:
I.	Viri stalnih sredstev
1.	poslovni sklad..............
2.	rezervni sklad in drugi skladi
3.	viri sredstev skupne porabe .
11. druge oblike virov sredstev
4.	dobavitelji in druge obveznosti........................................ 11,926.212
5.	druga pasiva .................................................... . . .	107.717
Skupaj.......................' . . . .	12.033.929
Predlaga se kritje izgube za poslovno leto 1963 v znesku 12.631.912 din iz sredstev skupne portibe.
6.	Odobri se poročilo centralne inventurne komisije o poteku in rezultatih inventure na dan 31. 12. 1963 in predlaga delavskemu svetu v obravnavo in potrditev:
a) Iz osnovnih sredstev podjetja se izknjižijo inventurni primanjkljaji pri teh sredstvih v skupni osnovi vred-. Posti:
pri osnovni dejavnosti.............
pri delavsko-uslužbenskih menzah .	.
pri počitniških domovih .............
Skupaj
naj se izknjižijo
—	pri osnovni dejavnosti
a)	v breme odgovornih oseb GV Kavne
b)	v breme izrednih stroškov ....
—	pri dejavnosti del.-usl. menz.
a)	v breme odgovornih oseb GV Ravne
b)	v breme izrednih stroškov ....
—	za gradbeno dejavnost 2,080.08 din s tem, da se za njih neodpisano vrednost v višini 793.683 obremeni odgovorne osebe v poslovnih enotah
—	rezervni sklad v višini 12.918 din b) Med osnovna sredstva se knjižijo
inventurni presežki, ugotovljeni ob inventuri v skupni vrednosti 542.376 din oziroma v skupni sedanji vrednosti 91.908 din
el Inventurni primanjkljaji pri materialu in drobnem inventarju se knji-
4,108.220
203.844
120.900
4.432.964
25.000
4.083.220
17.890
183.954
— pri dejavnosti počitniških d-itnov
v breme izrednih stroškov................................................. 120.900
Skupaj................................. 4,432.964
č) Inventurni presežki naj se knjiži- ju, v breme drugih izrednih dohodkov jo pri materialu in drobnem inventar- in znašajo:
din
pri osnovni dejavnosti................................................ 4,226.804
pri dejavnosti del.-usl. menz..........................................   44.113
pri počitniških domovih.................................................. 13.653
Skupaj............................... 4.284.570
d)	Po poročilu komisije za popis — v osnovni dejavnosit v breme iz terjatev in obveznosti naj se odpiše:	rednih stroškov
neizterljive	terjatve do kupcev.......................................... 1,447.738
neizterljive	druge terjatve	 ....................................   3,907.236
neizmerljive	obremenitve do	dobaviteljev .................................. 323.269
Skupaj.................................. 5.678.234
—	v dejavnosti del.-usl. menz v breme izrednih stroškov
neizterljive terjatve	. . .	.....................................137.517
druge dvomljive in sporne	terjatve................................. 10.120
Skupaj................................... 147.637
—	v dejavnosti počitniških domov v breme izrednih izdatkov
neizterljiva terjatev	do dobaviteljev......................................... 360
e)	Na dvomljive in sporne terjatve naj se preknjiži:
v osnovni dejavnosti za neizterljive in druge terjatve................... 202.886
v dejavnosti del.-usl. menz za neizterljive druge terjatve...............13.757
7.	Delavskemu svetu podjetja se predlaga sprememba 7. člena pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil za službene potrebe ter o povračilu za njihovo uporabo v naslednjem:
za uporabo osebnih avtomobilov za službene namene se priznava za vsak prevoženi km
za vozila do 1000 cm3 .... 40 din za vozila nad 1000 cm3 ...	50 din
Za vožnje po bazenih in mestih, kjer zaradi značaja dela ni mogoče uporabljati javnih prevoznih sredstev, se upravičencem do povračila stroškov za
uporabo lastnih osebnih vozil v službene potrebe priznava največ 200 km mesečno na podlagi odločbe glavnega direktorja podjetja in po pravilno izpolnjenem potnem obračunu za prevoz z osebnim avtomobilom.
8.	Vlogo obrata gradbenih polizdelkov bo upravni odbor podjetja obravnaval na prihodnji seji, ko bodo strokovne službe predložile ustrezno dokumentacijo. ki se nanaša na povišanje internih cen za gramoz.
Predsednik UOP: ing. Saša Škulj
Delavski svet Koper
ZAPISNIK
seje DS »Gradis« PF Koper dne 12. 3. 1961 ob 12.30 v televizijski sobi
Upravičeno odstotnih 7 članov.
Jakob Medved kot namestnik odsotnega predsednika DS odpre sejo, ugotovi navzočnosti, pozdravi prisotne ter predloži naslednji dnevni red:
1.	Pregled in potrditev zaključnega računa za leto 1963.
2.	Osebni prejemki in ekonomska cena hrane in stanovanja.
3.	Problemi gradbišča.
4.	Razno.
K navedenemu dnevnemu redu ni bilo pripomb in je bil v celoti ter brez sprememb sprejet.
Tov. Medved je dal besedo Dragu Bilasu. Ta je med drugim povedal tudi naslednje:
Ad 1. Poročilo o zaključnem računu podjetja »Gradis« za leto 1963 prikazuje celotno sliko lanskoletnega dela in gospodarjenja v podjetju. Iz poročil je razvidno, da je imelo podjetje v lanskem letu 16 milijard fakturirane realizacije. Posamezne poslovne enote so bile pri tem udeležene ena z večjim, druga z manjšim poslovnim uspehom. Naše gradbišče ima, kot je razvidno iz poročila, precej nizko vrednost efektivne ure.
Na skladih imamo ca. 6 milijonov dinarjev izgube, kar pa še ni docela razčiščeno. Tako da sklada za samostojno razpolaganje naša poslovna enota letos nima.
Skupno znašajo skladi podjetja »Gradis« 500 milijonov dinarjev, od katerih je bilo 290 milijonov dinarjev razdeljenih med posamezna gradbišča.
Po poročilu se je razvila živahna debata, v kateri so posamezni člani skušali ugotavljati vzroke relativno slabem uspehu v lanskem letu.
Ugotovili so, da so k temu pripomogla dela v Poreču, ker je pri navedeni gradnji del materialnih stroškov knjiženo v naše breme, dalje za nizko ceno prevzeta gradbena dela ob vzporedno stalno naraščajočih materialnih
stroških in ne nazadnje — tudi izredno visoka fluktuacija v lanskem letu.
Sklep članov DS je bil, da se v bodoče takim negativnim pojavom, v kolikor se bodo pojavljali — skušamo izogniti. Končno so člani DS zaključni račun potrdili.
Ad 2. Osebni prejemki in ekonomska cena hrane in stanovanja.
Osebni prejemki so se zvišali za NK, PK. KV in VK od 55 do 21 %.
Osebni dohodek se bo obračunaval po novih postavkah od 16. 2. oziroma od 1. 3. 1964 dalje.
Razponi in poprečja osebnega dohodka znašajo:
NK od 111 din do 130 din na uro, poprečje 121 din,
PK od 115 din do 145 din na uro, poprečje 130 din,
KV od 143 din do 177 din na uro poprečje 160 din,
VK od 160 din do 199 din na uro, poprečje 180 din.
Člani DS potrdijo predlog UO o zvišanju terenskega dodatka, in sicer: NK 240 din bruto, 204 din neto PK 280 din bruto, 238 din neto KV 460 din bruto, 391 din neto VK 550 din bruto, 467 din bruto Glede na povečanje terenskega dodatka je nujno, da se približamo ekonomski ceni pri hrani in stanovanju.
Vzvezi s tem povišanjem so člani DS potrdili predlog UO. ki je predvidel za hrano in stanovanje naslednje nove cene:
Hrana
zajtrk s kruhom kosilo s kruhom večerja s kruhom
Za Za ttijc in domače prehodne
40	50
290	350
130	150
Cena topli malici ostane za domače 70 din, za tuje 150 din.
Cena stanovanju v naselju je za domače v bodoče 1000 din mesečno ali 33 din na dan.
Cena stanovanju v naselju za tuje obrtnike je 100 din na dan.
Cena nočnine za prehodne goste se ravna po dejanskih stroških in znaša 200 din za noč.
\
v
>
Ad 3. Problemi gradbišča.
Ti so več zunaj našega obsega dela kot znotraj. Problem je povzročil deloma tudi dvig osebnih dohodkov. To nam trenutno dela precejšnje težave in se je bati, da bomo dela, ki so predvidena za prevzem letošnjo sezono, prevzeli z dokajšnjo zakasnitvijo.
Zaenkrat imamo dela relativno malo. Predvidevamo prevzem Luškega doma in dela skladišč v Luki Koper.
Stremeti moramo za tem, da bomo
vsaj pretežni del zvišanih osebnih dohodkov opravičili s povečano storilnostjo, kar postopoma tudi upamo doseči z objektivnim ocenjevanjem posameznikov pri delu — ta način šele uvajamo.
Ad 4. Razno:
Ker pod to točko ni imel nihče nobenih pripomb, tov. Medved sejo zaključi s pozdravom — ob 14.30.
Zapisnikar:	Predsednik DS:
Mrak Marija	Anton Franderajll
Delavski svet Lesni obrat
l	1. Izpopolni se upravni odbor, ker je
'	član upravnega odbora dal odpoved.
Na to mesto je izvoljena Milka Potočnik.
2. Po poročilu komisije za 42-urni t	delovnik je ta imela že nekaj sej in
ugotovila, da obstajajo za skrajšani z	delovni čas v obratu vsi pogoji s tem,
da se poostri delovna disciplina in iz-/	popolni organizacija dela, in sicer:
'	1. Postaviti in zaostriti moramo eko-
nomske kriterije poslovanja.
2. Izpopolniti je strokovnost in strukturo zaposlenih kadrov.
:	3. Pregledati ekonomsko izrabo de-
lovnega časa.
4.	Pregledati delovne pogoje in njihov vpliv na storilnost.
5.	Uvesti za vse zaposlene stimulativno delitev osebnega dohodka.
6.	Organizirati manjše ekonomske enote in zasledovati njih delovno storilnost.
7.	Izkoristiti zmogljivost obrata za proizvodnjo.
8.	Izpopolniti splošno organizacijo dela, zlasti predpripravo dela.
Za realizacijo teh sklepov je bil sklican sestanek celotnega kolektiva, na katerem je šef edinice v daljšem referatu obdelal podrobnosti nakazanih smernic, za večjo produktivnost in dvig osebnega dohodka. Posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet, je izdelala predlog za pravilnik stimulativnega nagrajevanja vseh tistih uslužbencev, ki se po značaju njih' delo ne more normirati. Ta predlog je bil na seji DS 19. 3. tudi sprejet.
Spremeni se obračun osebnega dohodka od 20. v mesecu, na 15. v mesecu in se s tem izenačimo z drugimi edinicami v podjetju.
3.	Razdeli se v kolektivu del čistega dohodka v znesku 6,000.000 din kot bruto osebni dohodek. Ostali čisti dohodek ostane do nadaljnjega nerazporejen.
Šef poslovne enote:
Ignac Šuštaršič
Sklepi organov samoupravljanja
Delavski svet podjetja
SKLEPI	c) v seznam delovnih mest s start-
XIX. zasedanja delavskega sveta podjetja dne 9. IV. 1964 v Ljubljani
1.	Sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se .vzame na znanje.
3.	Statut podjetja je bil v razpravi mod kolektivom. Po zaključni razpravi daje komisija za sestavo statuta dopolnitve in spremembe nekaterih določil statuta, ki so jih predlagali člani kolektiva. Po obravnavi po delavskem svetu je sprejet sklep:
Osnutek statuta GIP »Gradišč s predlaganimi dopolnitvami se sprejme.
Dopolnitve se pošljejo posebej vsem enotam. Odgovori na pripombe in predloge kolektiva, ki niso bili upoštevani, se pošljejo posebej vsem enotam.
4.	Sprejmejo se spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja:
a)	črta se člen 30. in 31. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja, katera določata pavšalna izplačila osebnih dohodkov za nadurno delo čuvajev, vratarjev in šoferjev osebnih avtomobilov. Prav tako se črta zadnji stavek 29. člena omenjenega pravilnika, ki govori o priznavanju pavšalnih izplačil za nadurno delo;
h) dopolni se 15. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev, ki govori o dnevu za izplačilo osebnih dohodkov, z naslednjim odstavkom:
»Konkretni izplačilni dan v smislu prejšnjega odstavka lahko določi enota sama glede na njene specifične pogoje za izplačilo osebnih dohodkovc;
nimi osnovami se izvede naslednja dopolnitev:
1. uvede se novo delo\rno mesto:
— bazenski inženir, 640—800 točk mesečno;
č) 19. člen pravilnika o povračilu potnih stroškov, ki vsebuje določila o povračilu stroškov za prevoz delavcev na delo in z dela, se spremeni in glasi:
»Delavcem, ki se vsak dan vozi jo na delo in z dela, oddaljeni od 'svojega stalnega bivališča več kot 4 km in uporabljajo za prevoz javno prevozno sredstvo, pripada mesečno povračilo stroškov javnega prevoznega sredstva, ki ga uporabljajo, po odbitku 600 din. Praviloma se mora uporabljati najcenejše javno prevozno sredstvo.
Povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka se priznava tudi delavcem, ki za prihod na delo in odhod z dela uporabljajo lastna vozila, vendar ne več kot znašajo na tej relaciji stroški za prevoz z najcenejšim prevoznim sredstvom, po odbitku 600 din.
Izplačevanje povračila prevoznih stroškov na delo in z dela izključuje pravico do prejemanja terenskega dodatka.
Povračilo prevoznih stroškov po odbitku 600 din po prvem in drugem odstavku tega člena se vrši mesečno vnaprej. Izplačilna blagajna ugotovi za vsakega upravičenca višino stroškov, ki se mu povrnejo v smislu določil tega člena pravilnika, na podlagi predloženega potrdila o plačani voznini, oziroma na podlagi cenika prevoznih cen za javna prevozna sredstva na določeni relaciji.c
Predlog komisije za dopolnitev se-
znama ostalih delovnih mest s startnimi osnovami se zavrne s tem, da komisija predloži nov predlog.
Navedene spremembe veljajo od obračunske dobe april 1964 dalje.
5.	Predlog komisije za odobravanje posojil za individualno gradnjo se s spremembami sprejme v naslednjem:
Odobri se posojilo za individualno gradnjo iz sklada skupne porabe podjetja v smislu 69. člena zakona o financiranju stanovanjske gradnje pod enakimi pogoji, kot jih določi po zadnjem natečaju za razpis posojilo občinski stanovanjski sklad na področju, kjer se bo gradnja prosilcev za posolilo vršila, naslednjim prosilcem:
Franc Jakopič, gradb. tehnik, zaposlen v kalkulae. odd. centrale ..................T> . 700.000
Jože Zajc, gradbeni tehnik, za-
I. Iz obratnih sredstev
a)	za osebno varstvo ..... s
b)	za higiensko varstvo . ... >
c)	za prvo pomoč . . . * . . .
č) za tehnično varstvo ............
d)	za požarno varnost.............
e)	za opozorila, plakate in literaturo
f)	za naselja:
1.	posteljnina ....................
2.	oprema začasnih naselij . . . .
II.	Iz sklada skupne porabe
g)	za opremo samskih domov . * « .
III.	Iz amortizacije DUR
h)	menze .......................
Ponovitev
I. iz obratnih sredstev . . . ,
II. iz sklada skupne porabe . .
III.	iz amortizacije DUR ....
Komisija za HTV pripravi predlog delovnih mest, na katerih se priznavajo delovni čevlji kot higiensko-teh-nično zaščitno sredstvo.
8.	Predložena dopolnitev ustanovne pogodbe poslovnega združenja »Tchno-impex«, Ljubljana se sprejme.
9.	Odobri se pristop podjetja v članstvo poslovnega združenja »INGRA«.
poslen na gradb. Ljubljana-
okolica................ 700.000
Ing. Branko Pirih, gradb. ing. zaposlen na obratu gradbenih
polizdelkov	............. 350.000
Ferdo Kališnik, delovodja, zaposlen na gradbenem vodstvu
Ravne.................. 420.000
Marija Pogačnik, zaposlena na gradb. vodstvu	Jesenice	.	.	.	210.000
Ivan Špiranec, pom. delovodja, zaposlen na gradb.	vod.	Ravne	420.000
Prošnji Kožuha ni mogoče ugoditi, ker se za adaptacije ne daje posojil.
6.	Prošnjo lesnega obrata v Škofji Loki za odobritev uvedbe 42-urnega delovnega tedna ,se odstopi komisiji, da pripravi utemeljen predlog.
7.	Odobri se plan sredstev za HTV] podjetja za leto 1964:
46,067.970 438.920 2,525.200 195.000 1,560.000 550.000	51,337.090
10,173.800 1,514.100	11,687.900
8,623.200	
213.500 8,836.700	62,024.990
63,024.990 8,623.200 213.500 71,861.690	
10. Odobri	se pristop
članstvo poslovnega združenja »RUDIS«.
II. Odobri se udeležba na strokovni ekskurziji glede organizacije tehnično-varnostne službe v raznih krajih Češkoslovaške tov. Janezu Škofiču. Stroške potovanja 55.500 din krije podjetje.
12.	Odobri se odstop dela parcele št. 275/3 KO Koroška vrata, pripisane pri št. 723 iste KO last SLP pod našo uprdvo. Upravi nepremičnin v Mariboru do ltOm2 površine parcele po sedanji prometni vrednosti 200 din za kvadratni meter.
13.	Prošnja hišnega sveta Gosposvetske ceste 31 za dotacijo se bo obravnavala na prihodnji seji po predhodni izdelavi poročila gospodarsko-finančne službe centrale.
14.	Sprejme se priporočilo, da se ne naroča pisemskega papirja, ker je upoštevati določilo statuta, da morajo hiti odtisi naziva podjetja oziroma enote enotni za vse podjetje. Splošna služba centrale podjetja pripravi enoten osnutek za odtis naziva podjetja na pisemskem papirju in drugih obrazcih, ki jih uporablja podjetje.
15.	UO Centra za izobraževanje naj predloži predlog za spremembo višine štipendij osebam, ki jim je bila štipendija določena v višini rednih prejemkov, ki so jih imeli pred vstopom Vi- šolo.
16.	Analitsko-planska služba podjetja pripravi predlog za spremembo posameznih postavk letnega plana za 1. 1964, glede na spremembo predpisov v zvezi z obveznostmi podjetja in višine osebnih dohodkov.
17.	UO Centra za izobraževanje predloži na prvi prihodnji seji DSP predlog predračuna za stroške izobraževanja.
18.	Pri komunalni banki v Ljubljani se zaprosi za najetje kredita za trajna obratna sredstva kot sprememba dosedanjega občasnega kredita za stransko dejavnost v višini 215,000.000 din.
Spremenjeni kredit bi se odplačal v 10 letih s pogoji, ki jih zahteva komunalna banka in so navedeni v spremni vlogi. Za podpisnika pogodbe se določata: glavni direktor podjetja Hugo Keržan, dipl. gradb. ing. in Iko Ravnikar, direktor GFS.
19.	Dopolni se sklep, sprejet na XVII. rednem zasedanju DS podjetja z dne 18. II. 1964 k najetju posojila v višini
1.036,000.000 din za nabavo mehanizacije, s tem, da v smislu navodil o družbenih sredstvih, ki se smejo vlagati pri bankah v vezane depozite (Ur. list SFRJ št. 17/63) preneseno v vezan depozit za komunalno banko Ljubljana, Šubičeva ul. 2.
Sredstva v skupnem znesku din
1.036,000.000 bo naše podjetje preneslo v naslednjih rokih in obrokih:
300.000.	000 din v letu 1964 z nakazilom do 15. aprila,
100.000.	000 din v letu 1964 z nakazilom do 15. maja,
100.000.	000 din v letu 1964 z nakazilom do 15. julija,
50.000.	000 din v letu 1964 z nakazilom do 15. oktobra,
150.000.	000 din v letu 1965 z nakazilom do 15. marca,
200.000.	000 din v letu 1966 z nakazilom do 15. marca,
136.000.	000 din v letu 1967 z nakazilom do 15. marca.
Vsak posamezni obrok vložimo za dobo 4 let. Sredstva vročimo proti 6°/o obrestni meri na leto s polletno kapitalizacijo ter jih banka plača ob zapadlosti posameznih zneskov. Za podpisnika pogodbe se pooblaščata glavni direktor podjetja Hugo Keržan, dipl. gradb. ing. in Iko Ravnikar, direktor GFS.
20.	Prispevek za potrebe izobraževanja strokovnih kadrov se v smislu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij Ur. 1. SFRJ z dne 22. januarja 1964 št. 4 določi 2,5 °/o.
21.	Vloga mariborske tekstilne tovarne oziroma njihovega delavskega sveta glede vrnitve dvakrat plačanih računov, se celotna dokumentacija odstopi v rešitev delavskemu svetu gradbenega vodstva Maribor, s tem, da se na prihodnjem zasedanju delavskega sveta podjetja poroča o odločitvi.
22.	Z zakonom o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizaci j, ki je izšel v Ur. 1. SFRJ št. 52/63, je v smislu čl. 10 za povečanje meril najnižjih amortizacijskih
stopenj izdelati poseben pravilnik, ki se predloži delavskemu svetu podjetja v potrditev.
Overovatel j:
Ing. Mitja Kilcr
Predsednik DSP:
Vinko Vajt
SKLEPI
V. izredne seje DS gradbenega vodstva Ljubljana z dne 26. III. 1964
1.	Ugotovi se, da so slElepi zadnje seje DS gradbenega vodstva izvršeni.
2.	Osvoji sc predlog UO gradbenega vodstva in se od CDS namenjenih 24 milijonov za osebne dohodke razpo-
redi tako, da se 14 milijonov razdeli članom kolektiva še pred 1. majem, 10 milijonov pa se razporedi na sklade in bo o namembnosti teh sredstev sklepal DS na prvi prihodnji seji.
5.	Odobri se dotacija sindikalni podružnici gradbenega vodstva v višini
1.500.000	din.
4.	Odobri se pomoč ponesrečenemu članu tov. Ivanu Stančinu v višini
1.200.000	din.
5.	V zvezi s prošnjo Milivoja Rat-kovca, nekvalificiranega delavca, se osvoji nasvet strokovnega sveta Vod-mat-Nama.
6.	V zvezi z nadurnim delom se naj po upravni liniji najde ustrezni način dostave kosila na gradbišče.
Predsednik DS gr. vodstva:
Ivan Žorž
Upravni odbor Ravne na Koroškem
SKLEPI
24. redne seje UO GV Ravne na Koroškem z dne 27. II. 1964
1.	a) Do nadaljnjega se odloži prosta sobota 1-krat mesešno.
b)	16. 3. 1964 se prične delovni čas za vse obračunske enote in upravo od
6,00	do 14.00 ure.
2.	Po končanem obračunu za 1. 1963 se nameni:
a)	gibljivi del 108 % . . 13,500.000 din
b)	za delavce Celje 1962	600,000 din
c)	sind podr. — dotacija 1,900.000 din
3.	Od 16. 2. 1964 dalje veljajo nove akontacijska merila za delitev OD, in sicer:
—	vrednost točke se zaveže od 95 din na 115 din,
—	izvrši se korektura točk:
NK	200—236	točk	poprečno	217	točk
PK	208—263	točk	poprečno	235	ločk
KV	258—320	točk	poprečno	289	točk
VK	290—360	točk	poprečno	325	točk
Z uveljavljenimi akontacijami oz. akont. vred. OD se uhinja dodatek za kruh v višini 400 din neto. Obračunava se dopolnilni proračunski prispevek v višini 15 % individualno.
4.	S 1. aprilom 1964 se preide na
mesečni obračun gibljivega dela OD po	obračunskih	enotah:	kapitalna,
družbeni standard Cečovje, rudnik Žerjav in delavnice.
Sukcesivno se s 1. aprilom 1964 pričnejo uvajati dela, prevzeta v akordu povsod tam, kjer so za to dani pogoji.
5.	Od 16. 3. 1964 dalje se preide na ekonomske cene uslug delavskega naselja ter se od tega časa preneha kreditiranje tujim koristnikom. (Posebna okrožnica!)
6.	Od 16. 3. 1964 dalje se preide na ekonomske cene uslug DUR in prenehanje kreditiranja tujim koristnikom. (Posebna okrožnica!)
7.	Z dne 9. 3. 1964 se izvrši reorganizacija obračunske službe in blagajne za DUR in delavsko naselje:
a)	za odgovornega obračunovalca in blagajniku se za dobo 6 mesecev oz. do zaključnega gospodarskega leta 1964, imenuje Ivezka Sever. Do tega časa je kadrovati novo moč.
b)	za odgovornega skladiščnika DUR in delavskega naselja se postavi Marijo Petrovič.
c)	za odgovornega upravnika DUR in delavskega naselja kot operativca vključno nabavo živil, potrebnih po naročilih skladiščnika, se zadolži Jožeta Bolteta.
8.	Od 16. 3. 1964 dalje velja akordni način stimuliranja osebja DUR s tem, da se smatra 10 % norma na zaposlenega 20 abonentov dnevno, za vsakega abonenta več se pribije 1 % akordnega postrežka brez upoštevanja nadur.
9.	Za nagrajevanje vajencev v letu 1964 se osvoji 3. varianta a) predloga centrale podjetja s tem, da:
— vajenci, ki stanujejo in se hranijo v naselju:
a)	brezplačna hrana in stanovanje
b)	dve delovni obleki
c)	en par čevljev
č) dva para perila in eno srajco
d)	eno praznično obleko, plus finančna nagrada 1. letnik 2000 din; 2. letnik 4000 din.
Brez hrane in stanovanja:
1. letnik 8.000 din; 2. letnik 12.000 din, plus ena delovna obleka, par čevljev. dva para perila, eno srajco in ob zaključku učenja eno praznično obleko.
b)	Imenuje se stalna popisna komisija v 1. 1964 za izbir drobnega inventarja, embalaže in avto gum in sicer:
Predsednik: Milan Novak
1. član Ivan Spi ra n ec • 2. član Ivan Ciringer
c)	Po pravilniku za razdeljevanje spominskih daril ob priliki upokojitve se nagrade v 1. 1964:
Martin Zadravec
Valentin Pušpan
Martin Pajnik
d)	Prošnja za dodelitev kredita za gradnjo enostanovanjske hiše Ivana Špiranca. se s priporočilom UO edinice odstopi DSP. Odobri se mu tudi nabava
č) Za dosego starosti 50 let v kolektivu se nagradi Franca Volfa, ki je qlede na dolgoletno zaposlitev upravičen do nagrade v maksimalnem znesku 20.000 din.
navedenega materiala. DSP se odstopi tudi prošnja Ferda Kališnika.
e)	Jožetu Razgoršku se odobri prodaja zgoraj navedenega materiala za lastne potrebe.
f)	Ivanu Preksavsu se odobri prodaja 2000 kg hidriranega apna in 1000 kg cementa za popravilo lastne hiše, za prevoz omenjenega materiala pa naj se obrne na Ljubljana-transport.
g)	Franju Hamerju se njegovi prošnji ne ugodi z utemeljitvijo, da v staro naselje ne bomo naseljevali novih družin, ker jih bomo čez čas podrli.
h)	Prošnja Ivana Lumperta se od-
stopi pristojnemu proizvajalnemu svetu.	1 2 3 4
i)	Društvu gradbenih delovodij okra-
ja Maribor se potrdi nakazani prispevek v znesku 25.000 din.
j)	Veri Andrejak se ob preselitvi odobri prevoz na relaciji Ravne-Rače pri Mariboru.
k)	Tonetu Zaletelju se odobri vozniški dodatek v znesku 9000 din neto, in sicer za relacijo Ravne-Žerjav (od 1,1. 1964 dalje).
l)	Elizabeto Jug se sprejme v delovno razmerje za enomesečno poiz-kušnjo, in sicer s 1. 3. 1964.
m)	Mariji Retko se prošnji za zaposlitev ne ugodi z utemeljitvijo, da zaenkrat nimamo prostega tovrstnega delovnega mesta.
n)	Stanovanje Adolfa Kuzmiča zasede Ludvik Takač, stanovanje Takača zasede Drago Tomažič, njegovo stanovanje pa dobi dodatno Ernest Rituper.
Predsednik UO PE Anton Sam pl 1. r.
Delavski svet gradbenega vodstva Ljubljana	f
SKLEPI
XV. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana z dne 24. II. 1964
1.	Ugotovi se, da so sklepi zadnje seje DS izvršeni.
2.	Obračunska postavka šefa gradbenega vodstva se uskladi s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in prilagodi realizaciji gradbenih del v letu 1963 in planiranemu obsegu gradbenih del za leto 1964. Na osnovi tako določenega obsega gradbenih del se mu določi za obdobje od 15. 7. — 31. 12. 1963 obračunska postavka 1000 točk, za 1. 1964 pa obračunska postavka 1050 točk.
3.	Odobri se poročilo predsednika UO gradbenega vodstva.
4.	Osvoji se predlog UO gradbenega vodstva in se uvede v kalkulantskem oddelku gradbenega vodstva novo delovno mesto — kalkulant lastne cene.
Delovno mesto se vnese v pravilnik' o delitvi osebnih dohodkov in oceni v razponu 440—550 točk.
5.	Osvoji se predlog UO gradbenega vodstva in se odobri privilnik o samskih domovih in delavskih naselij in hišni red za samske domove in delavska naselja.
6.	Osvoji se priporočilo UO gradbenega vodstva in se odobri popravilo stanovanja gospodarju samskega doma v Novakovi ulici Mirku Novaku, tako da bo ustrezalo 5-članski družini.
7.	V perspektivi naj se gradbeno vodstvo angažira pri stanovanjski gradnji največ do l/s kapacitet gradb. vodstva pod pogojem, da se dela prevzamejo pod normalnimi pogoji.
8.	Odobri se poročilo o obračunu proizvodnje za leto 1963.
9.	Povzame se sklep XVII. redne seje DS podjetja z dne 18. 2. 1964 v zvezi s povišanjem vrednosti točke na
115 din in povišanjem obračunskih postavk za delavce in se korekture vnesejo v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov gradbenega vodstva. Delavce se obračunava na osnovi vrednosti točke 115 din in novih obračunskih postavk od 15. II. 1964 dalje, uslužbence pa od 1. III. 1964 dalje.
Nove obračunske postavke za delavce so naslednje:
NK delavci 200—236 točk,
PK delavci 208—262 točk,
KV delavci 258—320 točk,
VK delavci 290—360 točk.
10.	Da se zagotovi višina osebnih dohodkov v smislu sklepa tod tč. 9, se spercjmejo naslednji ukrepi:
—	zaostriti je delovno disciplino, zlasti glede točnosti prihajanja na delo in odhajanja z dela,
—	povečati je kontrolo pri obračunavanju akordov in norm glede na realnost in dejansko opravljeno delo,
—	povečati je kontrolo potrebnega nadurnega dela,
—	cene za hrano, stanovanje in po-
dobne usluge je treba postaviti na ekonomske cene,	,
—	uvesti je temeljito kontrolo o opravljenih storitvah in stroških proizvodnje,
—	v popolnisti je zajeziti izvajanje lastnih investicij, ki niso v programu,
—	izboljšati nabavo materiala, da ne bo prišlo do zastoja pri delu,
—	izkoristiti razpoložljivo mehanizacijo, da se doseže čim večji rezultat proizvodnje, brez povečanja števila zaposlenih,
—	v vseh možnih primerih se je posluževati pravic iz sklenjenih pogodb o upravičenosti zaračunavanja razlik v cenah (material in podobno),
—	formirati rezervni sklad za osebne dohodke za kritje event. razlik zaradi nedoseganja sredstev za osebne dohodke v letnem obračunu.
1. Na vseh gradbiščih in obratih je izvršiti pretarifiranje delavcev v okviru novih razponov in vrednosti točke 115 din najkasneje do 9. 3. 1964.
12.	UO gradbenega vodstva naj še pred 1. marcem 1964 sklepa o uvedbi ekonomske najemnine v delavskih na-
seljih in samskih domovih in o načinu evidentiranja lesa v letu 1964.
13.	Ker delavci, ki morajo delati v akordu zaradi specifičnosti dela, ki ga opravljajo, niso zajeti med upravičenci do stimulativnega nagrajevanja po delu, se razširi upravičenost do stimulativnega nagrajevanja po delu tudi na te delavce, tako da lahko strokovni svet pa predlog pristojnih delovodij mesečno stimulirajo delavce — režijce po kriterijih, ki so določeni za subjektivno ocenjevanje. Lahko pa tudi strokovni sveti na predlog delovodij določajo upravičencem — režijcem konkretni količnik presežba, ki pa ne sme biti večji od 1,30 oziroma manjši (slabo izvršena dela) od 0,90,
Prvenstvena naloga odgovornih vodij in strokovnih svetov na obračunskih enotah pa je, da dajejo čim večji poudarek kompleksnemu zajemanju delavcev v akordno delo.
Pri tem je važno, da se sklepajo čim jasnejši akordni dogovori.
14.	Odobri se od komisije za sestavo pravilnikov gradbenega vodstva predloženi predlog določil za nagrajevanje vajencev, ki ga je posredovati centralni komisiji, ki bo izdelala na osnovi predlogov PE enotni pravilnik o nagrajevanju vajencev.
Predlog je naslednji
Vajenci naj v času učne dobe prejemajo naslednje:
I.	letnik 2000—3000 din nagrade v gotovini,
II.	letnik 3000—4000 din nagrade 1 gotovini.
I. in II. letnik
brezplačna hrana in stanovanje
1 delovna obleka
1	par delovnih čevljev
2	para perila
Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu pipada vajencem 1 praznična o-bleka v vrednosti do 25.000 diin. Pravico do denarne nagrade imajo vajenci, ki pokažejo pri delu in v šoli zadovoljiv uspeh.
Če vajenec neupravičeno izostane z dela ali šole 1 dan, se mu denarna nagrada za dotični mesec zniža za 50%,
za 2 dni 75 % in za 3 dni izgubi pravico do denarne nagrade. Če izostane va-jenec z dela ali šole zaporedoma 7 dni ali še več, se mu razveže učna pogodba in uvede postopek za povračilo stroškov (razlika med nagrado po uredbi in dejanskimi stroški). Višina nagrade naj bo enaka na vseli edinicah podjetja. Poleg že obstoješih nagrad se lahko odredi vajencu posebno nagrado za dosežen uspeh pri učenju. Vajencem, ki končajo šolo z odličnim uspehom. se prizna nagrada v višini
10.000	din.
15.	Z ozirom na povišanje vrednosti točke se s 1. III. 1964 dalje korigira vodstvenemu osebju mesečni pavšal na nadurno delo in je za posamezna delovna mesta naslednji:
•— operativni pomočnik 9500 din,
—	komerc. pomočnik 7500 din,
—	računovodja 9500 din,
—	šef splošnega oddelka 7500 din,
—	sektorski šef (nad 500 milij. real.)
12.000	din,
—	sektorski šef (pod 500 milij. real) in stavbovodja 10.000 din,
—	vodja servisne delavnice 10.000 din,
—	vodja železokriv. obrata 10.000 din,
—	vodja betonarne 10.000 din,
—	šef komunale 7500 din.
Korekture je vnesti v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
16.	Prošnja za prekvalifikacijo Milivoja Ratkovca se odstopi v obravnavanje strokovnemu svetu sektorja NA-MA.
17.	V zvezi s prijavo sklada za zidanje stan. hiš ObLO Lj. Šiška se naroča disciplinski komisiji gradb. vodstva, da uvede redni disciplinski postopek zoper člana DS Lovra Oblaka.
18.	Naroči se kadrovskemu oddelku, da na delo ne sprejme delavcev, ki so bili že zaposleni pri podjetju pa so odšli samovoljno.
V delovno razmerje je sprejemati samo delavce, ki so sposobni za opravljanje gradbenih del.
Predsednik DS grad, vodstva Ljubljana Ivan Žorž