MINKICA IN JEZUŠČEK
Rdeče, ruinene lučke gorijo,                če pa nemara bolj H je všeč,
pastirčki navzdol po bretju hitijo,       JezuŠček, pojdi z menoj za peč,
v staji na slami Dete leii —               tam bova ves večer prektamtjala,
droben obrazek, modre oči. . .             jedla potico in zraven dremala . . .
*A/i te zebe?« Minkica de                   Revček si, Jezu&ček, kakor sem jaz,
s skrbnim obrazom in sklene roke.     pa si, kajne, zadovoljen pri nas?
»Le nič ne joknj. nič se ne boj,          Očka naš pravi, da revni Ijudje
sttj bomo zakurili nocoj.                      dobro razumejo revnih srce . . .
Gledaš me, .snieješ se — jaz pa povem nekaj ti, Jezušček. Ali ti smem? Prosim, prinesi medvedka mi, žogo in še kaj dmgega mnogo, mnogo . . .!

18                                                                                                                                             B.V. Radoš