YU ISSN 0040-1978 I.ETO XXXVI, ST. 28 Ptuj, 21. julija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Zaskrbljeni zaradi novih ukrepov (stran 2) Usposabljanje mladih za SLO v Ormožu (stran 3) O tekočem usklajevanju pokojnin (stran 4) Iz želja v resničnost (stran 6) Včasih je bilo več srca v nogometni igri (stran 9) Svečano v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža v petek so v garniziji Ptuj praznovali dan enote. Ob tej priložnosti so tudi zaobljubili domovini mladi vojaki, ki so priSli služit vojaSki rok v Ptuj. Svečano- sti so se udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij občin Ptuj in Ormož, člani zveze združenj borcev, upokojeni ofici- rji, delegacija iz druge izmene zvezne MDA Slovenske gorice 83 ter veliko sorodnikov, prijateljev vojakov, ki so zaobljubili. V pozdravnem govoru je komandant garnizije, Milovan Stankovič najprej pozdravil vse prisotne in čestital vojakom, ki so ta dan zaobljubili zvestobo domo- vini. Ob dnevu enote je spregovoril starešina Stanislav Omerzo. Orisal je lik revolucionarja, narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, po katerem nosi ptujska vojašnica tudi ime. Brigadirji iz Dornave so pripra- vili krajši kulturni program. V imenu družbeno političnih orga- nizacij' je prisotne pozdravil predsednik predsedstva občinskega komiteja ZK Ormož Miroslav Tramšek. Starešine so nam pove- dali, da so storili vse, da bi se star- ši mladih vojakov kar najbolje počutili v mestu, kjer bodo njihovi sinovi opravljali svojo državljan- sko dolžnost. Vse so povabili na skupen sestanek in jim pojasnili, kaj bodo njihovi sinovi delali, ka- ko živeli, na koncu pa so jih pova- bili na skupno kosilo. Starši so bili z vsem zadovoljni. „Sem iz Sežane. Prišla sem k sinu, ki je danes tukaj zaobljubil domovini. Na to sem zelo ponosna. Posebej me veseli, da sin služi JLA na Ptu- ju, ki je zdo lepo mesto, pa tudi v vojašnici so postorili vse. da se bodo naši sinovi tukaj kar najbolje počutili", nam je povedala mama enega od mladih vojakov ki tudi tokrat ni mogla skriti solza. Tudi mladi vojaki so zelo zadovoljni s pogoji za življenje in delo v tej vojašnici. Vsi po vrsti pričakujejo, da jim bo rok kar najbolje potekel. Popoldan so mladi vojaki skupaj s svojimi starši in prijatelji preživeli v mestu, kjer so si ogle- dali njegove znamenitosti. Milan Zver Na slaviiostiii tribonl se Je zbralo precej gostov. Foto: M. Ozmec Svečano zaobljubo so vojaki potrdili tudi s podpisom. Foto! M. Ozmec Z ŽETVIJO ŽE KONČUJEJO Tudi minuli teden je bilo vreme kmetovalcem izredno naklonjeno, tako da so kombajni vse dneve pridno nadaljevali z žetvijo letošnjega pridelka pšenice. V kmetijski zadrugi Ptuj so povedali, da so že v ponedeljek, 18. julija dosegli planirano količino odkupa pšenice 1.600 ton. Natančneje, ta dan so odkupili 43 ton pšenice. skupni znesek odkupa pa je ta dan znašal 1.619 ton. Z žetvijo so v glavnem zaključili, z odkupom pa bodo nadaljevali predvidoma do konca meseca. V Kmetijskem kombinatu Ptuj so do torka odkupili 4.200 ton pšeni- ce ali okoli dve tretjini planirane količine. Z žetvijo pa še nadalju- jejo, saj je ta dan bilo na poljih še okoli 200 ha pšenice. V Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem po- lju pa so do torka odkupili le ne- kaj več kot 150 ton pšenice ali dobro polovico od planirane koli- čine odkupa. Ce bo vreme še naprej ugodno, predvidevajo, da bomo v ptujski občini žetev zaključili že sredi prihodnjega tedna, medtem ko bo- mo z odkupom nadaljevali najverjetneje do konca meseca. Po dosedanjih ocenah strokovnjakov pa lahko pričakujemo srednje dobre kakovostne rezultate, koli- činsko pa je pridelek podoben lan- skemu. M. Ozmec V tMraral aMh Indl poteka odkiV »d JM 4o vvtera. Ob mlačvi skfi>no spravljajo slamo v kopice Foto: M. Ozmec V počastitev dneva vstaje Jutri, 22. julija ob 9. uri bo v • delavskem domu Franca Kram- bergerja v Ptuju slavnostna seja v počastitev dneva vstaje sloven- skega naroda. Sklicatelja sla- vnostne seje vodstev družbeno- političnih organizacij in skupščine občine Ptuj sta občinski odbor ZZB NOV in občinska konferenca SZDL Ptuj. Po slavnostnem go- voru bodo izročili državna odli- kovanja posameznim občanom, ki jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ, podelili pa bo^io tudi pri- znanja občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. S slavnostne seje bo delegacija ponesla tudi venec na grobnico borcev NOV na nekda- njem mestnem pokopališču v Ptuju. F OB DNEVU VSTAJE VEMO, KAJ HOČEMO! Mesec julij 1941 — mesec vstaje jugoslovanskih narodov. Pred42-imi leti so člani politbiroja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita sprejeli zgodovinski sklep, da morajo v Jugoslaviji akcije sabotaž prerasli v vse- Ijudsko vojno proti okupatorju. To je bilo 4. julija, le tri dni za tem je bil začetek vstaje v Srbiji, za tem so se vrstile vstaje v posameznih jugoslo- vanskih pokrajinah. 22. julija je bil začetek oborožene vstaje tudi v Slo- veniji. Osvobodilna fronta je znala združiti vse svobodoljubne sile v raz- kosanem in na smrt obsojenem slovenskem narodu in slovensko ljudstvo popeljati v boj za nacionalno in socialno osvoboditev . . . Mesec julii 1983 — mesec odločilnih preokretov, lahko bi tudi rekli mesec streznitve jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za mnoge, med njimi tudi take, ki so bili nekoč v prvih vrstah revolucionarnega boja, niso bili dovolj kongresi ZK, številni sklepi in opozorila. Moralo je priti do odločnih ukrepov zveznega izvršnega sveta, da so spregledali tudi posa- mezniki, čeprav so bili šokirani in prizadeti. Nihče se danes ne more več sprenevedati in bežati od realnih razmer, se izogniti dolgotrajnemu in trdnemu boju, da premagamo in odpravimo vse tisto, kar se nam je nakopičilo v obdobju lagodnega življenja, često tudi na tuj račun, na tuj kredit. . . V začetku julija je bil sprejet sklepni del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki ga je pripravila komisija zveznih družbenih svetov ali skrajšano Kraigherjeve komisije. V tem dokumentu so povzete temeljne družbenopolitične opredelitve in glavne spremembe v sedanjih družbeno ekonomskih odnosih in nakazane razvojne usmeritve. Ta do- kument bo skupaj z izhodišči in petnajstimi separati, v katerih so obdelana posamezna področja družbenega življenja, trdna osnova za dolgoročni program gospodarske ustalitve. Tako ukrepi zveznega izvršnega sveta kot sklepni dokument Kraig- herjeve komisije sta vsak zase in oba skupaj dokončna inventura nekaj- mesečnega dela, ki postavljata našo družbo v položaj, ko ni več mogoče preloževati pomembnih odločitev, temveč jih je treba začeti dosledno uresničevati na vseh nivojih. Vemo torej, kaj hočemo, v dokumentih je povedano tudi kako, gre le za to, da te naloge prelijemo v povsem konkretne programe, v dejanja, v zavestno akcijo vseh in vsakogar. Vsaka temeljna organizacija in aelovna organizacija, vsaka krajevna skupnost, vsaka interesna skupnost mora iz teh dokumentov povzeti svoj. Konkreten in stavaren program dolgoročne stabilizacije. Ni slučajna vzporednica — julij 1941 — julij 1983. Zgodovinski sklep C K KPJ pred dvainštiridesetimi leti ne bi bil prav nič pomenil, če takrat komimisti ne bi imeli za sabo ljudskih množic, če med ljudmi ne bi bilo pripravljenosti za odločen boj. za težke žrtve. Tudi danes je med delavci, delovnimi ljudmi in občani velika pripravljenost za spopad z vzroki, zaradi katerih smo prišli v sedanjo nestabilno gospodarsko in družbeno dogajanje. Potrebna pa je enotna volja vseh, da vsak v svojem okolju z lastnim vzgledom in delom začne spreminjati navade in prakso, ki nas je pripeljala v sedanje težko stanje. Tako kot smo znali v oboroženi revoluciji ustvariti lik borca, pripra- vljenega na junaške podvige in največje žrtve, tako moramo tudi danes razvijati moralne vrednote, ki bodo spodbujale vse tiste, ki živijo od dela, ki se borijo za gospodarsko ustalitev. PriJemse^oramo bolj kot kdaikoli zavedati, da je izhod samo v boljšem delu, v povečanju proizvodnje, dohodka in deviznega priliva. V tem boju morajo biti člani ZK, vodilni delavci in vsi nosilci javnih funkcij v prvih vrstah, najbolj delavni, dosledni pri opra- vljanju dela in izvajanju nalog. »Ne moremo več trpeti neodgovornosti ne pri veslu, še manj pri krmilu« je poudaril predsednik RK SZDL Franc Selinc na zadnii seii reoubliške knnfprptirp Posebno pomembno je, da ob tem krepimo sistem socialističnega sa- moupravljanja, uveljavljamo njegove temelje, zagotavljamo razvoj in do- polnjujemo mehanizme, saj nam ni treba spreminjati sistema, spremeniti moramo prakso. Samoupravljanje in delegatski sistem sta se že uveljavila v zavesti ljudi kot vrednota, zato mora biti tudi naša praksa skladna s tem. Vse to ob dnevu vstaje toliko bolj stopa v našo zavest in nam nalaga dolžnost — ne proslavljati, temveč ohranjati vse tisto, kar smo si priborili in ustvarili v revoluciji, ki je začela pred 42 leti. Ob tem se moramo tudi zavedati, da smo z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi nera- združno povezani, zato nam ne more in ne sme biti vseeno, če v katerem delu države napredujemo ali nazadujemo. V tem se mora odražati tudi naša resnična solidarnost in naša skupna odgovornost. ff Pred zasedanjem zborov SO Ptuj Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so sklicali seje zborov, ki bodo: družbenopolitični zbor se bo sestal v ponedeljek, 25. julija popoldne, zbor krajevnih skupnosti v torek, 26. julija dopoldne, popoldne pa še zbor združenega dela. Na vseh treh zborih bodo obravnavali poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ptuj v ob- dobju od 1981 do danes in s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1984. Nadalje bodo razpravljali o vsebini informacije o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov v letu 1982 in sanaciji izgub po zaključnem računu 1982, in še o dveh informacijah, to je o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj do konca letošnjega marca in o izva- janju raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Ptuj. Na dnevnem redu imajo vsi trije zbori tudi predlog odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini ter predlog sklepa o podehtvi priznanj občine Ptuj v letu 1983, poročilo o uresni- čitvi sklepov zbora združenega dela SO Ptuj z dne 24. aprila letos o samoupravnih donosih m druž- benopolitičnem položaju v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, volitve in imenovanja ter predloge in vprašanja delegatov. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela 3a bosta sklepala še o predlogu odloka o prenehanju astninske pravice in drugih pravic na zemljiščih potrebnih za kompleksno obrtno izgradnjo na ob- močju zazidalnega načrta obrtne cone I, o osnutku odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini in predlog sklepa o posebnem režimu prometa na delu Pa- nonske ulice med križiščem s Potrčevo in Remčevo ulico v Ptuju. O vseh teh vprašanjih je v torek, 19. julija raz- pravljalo tudi predsedstvo SO Ptuj in do posame- znih poročil, informacij in ostalih gradiv sprejelo svoja stališča, ki jih bo posredovalo delegatom na sejah zborov. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. julij 1983 - TEDNIK VIŠJE CENE - EDINI IZHOD? Kaže, da opekarska industrija še ni bila nikoli v tako neizhodnem položaju kot v zadnjem času. Huda gospodarska kriza, predvsem pa inflacija in kriza gradbeništva sta opravili svoje in resno ogrožata pro- izvodnjo v Opekami Ptuj. So to edini viri težav, s katerimi se ubadajo v tej delovni organfizaciji? V razgovoru s tov. Piškom smo izvedeli, da so v Opekarni izkoristili vse notranje rezerve. Letos načrtujejo proizvesti kar dva milijona metrov nosilcev, kar je za 10 % več kot lani. Zraven tega so zjnanjšali število zaposlenih za dvajset delavcev, vendar ne na račun manjše proizvodnje. Celotni plan ostaja isti, kar pomeni, da bodo dvignili proizvodnjo kar za 5 %. Poskušali so tudi z delno preusmeritvijo proiz- vodnje. Izdelujejo lastije polizdelke, ki so jih prej dobivali od drugod ter tako pri končnem izdelku prihranijo kar dva dinarja. Prav tako so zeio zmanjšali porabo energije. Že lani so pri njej prihranili okoli 400 starih milijonov dinarjev, letos pa sb zmanjšali porabo mazuta za 103 tone, kar znaša 17,5 milijonov din. »Vse to pa ni dovolj, da bi se rešili načrtovanih izgub. Cene repro- materialov so izredno porasle, mi pa smo z našimi cenami ostali na isti ravni, kot smo bili v aprilu lani. Dispariteta cenje torej izredno velika. Za ilustracijo naj povem, da so se cene železa, mazuta, cementa in drugega repromateriala od lanskega marca dvignile v povprečju za 89 %, cene naših izdelkov pa smo uspeli dvigniti le za 13 %. Zato je dohodek izredno padel. Po sedanjih cenah ustvarjamo na mesec skoraj 4 milijone din izgube. Druge rešitve, razen v večjih cenah, trenutno ne vidimo«, nam je dejal vodja komerciale, Marjan Pišek. Nedvomno so v opekarni izkoristili vse svoje notranje rezerve. Marsikomu bi pri tem lahko bili za vzgled. Uspešnega poslovanja pa vseeno ni. Kratkoročno rešitev vidijo v precej višji cem. Na aoigoročnejsi razvoj opekarne gledajo dokaj zadržano. »Upo- števajoč sedanjo gospodarsko situacijo so možnosti za znatnejši razvoj te vrste dejavnosti silno majhne. Dolgoročnejšo rešitev vidimo v saniranju proizvodnje po fazah, kar bi nas stalo v prihodnjih letih od 50 do 60 milijonov dia Ce bi se ponujala možnost pa bi poskušali tudi z gradnjo nove opekarne s sodobnejšo proizvodnjo. Po sedanjih cenah bi nas ta investicija stala od 500 do 600 milijonov din.« Dolgoročnejše rešitve se torej iščejo v sodobnejši proizvodnji. Se- danja tehnologij a je izredno zastarela. Tudi če ne bi bilo inflacije in zaradi tega velike disparitete cen, ki tako hudo pesti to delovno organizacijo, bi prav gotovo še prihajalo do določenih težav prav zaradi velike zastarele tehnologije. Zagotovo lahko trdimo, daje prav investicijska politika, skrb za posodabljanje proizvodnje najpomembnejši vir za sedanji težavni položaj, v katerem se je znašla ta delovna organizacija. Vlaganja za posodobitev proizvodnje v preteklih obdobjih so bila neprimerno majhna. To potrjuje že zaustavitev proizvodnje v delovnem obratu v Janežovcih, kjer je bila oprema tako zastarela, da ni bilo možno več proizvajati. Od tu so zdaj primorani voziti zemljo, ker je v Žabjaku ni dovolj. To vsekakor zvišuje proizvodne stroške na enoto produkta. Veijetno bi se še našlo veliko drugih stvari, zaradikaterih plačujejo sedaj davek m tudi največji napon vseh zaposlenih ne prinesejo zaželjenih rezultatov. V delovni organizaciji stojijo pred pomembnimi nalogami. Na dlani je, da bo treba sprejeti vrsto ukrepov, tudi dolgoročne proizvodne programe, ki bi omogočili boljše čase opekarski industriji. Ti pa niso potrebni le v Opekami Ptuj, ampak tudi v širši naši regiji. Milan Zver Pri proizvodnji opeke je potrebno še veliko ročnega dela. Foto: M. Ozmec ZASKRBLJENI ZARADI NOVIH UKREPOV Majšperška temeljna organiza- cija Volneni izdelki se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj je bila ustanovljena leta 1937 kot dodatni proizvodni program pri takratni tovarni tanina. Najprej je stekla proizvodnja le v tkalnici, pozneje pa se je podjetje širilo. Organizi- ranje tekstilne industrije v osrčju nerazvitih Haloz so narekovali številni dejavniki, osnovna pa sta bila precejšnje število delavcev in Dravinja, ki daje vodo za tehno- loške t>otrebe. Leta 1963 seje tovarna priklju- čila Mariborski tekstilni tovarni, vendar le za kratkih šest mesecev. Leta 1975 so se pojavile težave, ki so jih poskušali v tovarni sami odpraviti, vendar jim zaradi za- starele tehnologije niso bili kos. V procesu sanacije so se združili z delovno organizacijo Merinka in pristopili v sestavljeno organiza- cijo Mariborska tekstilna tovarna. Cilji povezovanja so bili skupen nastop na tržišču, skupni proiz- vodni programi, skupna nabava in razvoj. Kljub težkim pogojem gosj^aijenja je temeljna organi- zacija do leta 1976 vedno poslo- vala pozitivno, je zapisano v ob- razložitvi predloga sklepa o po- delitvi Plakete občine Ptui temu kolektivu, o Čemer bodo sklepali delegati zborov skupščine občine Ptuj na julijskih sejah. Kako pa so v tozdu Volneni iz- delki poslovali v tem poletju? Direktor temeljne organizacije Jože Pavlenič pravi: »Že pri planiranju proizvodnje za letos smo pazili na to, da bomo imeli zasedene vse zmogljivosti. Planirali smo proizvodnjo 800.000 metrov tkanin, 500 ton volnice za ročno ali strojno pletenje in 50.000 kompletov straminov. Seveda vsa naša prizadevanja strenjijo za čim večjim izvozom na konvertibilno tržišče. Izvajanje prvega dela plana je močno odvisno od drugega dela. saj z ustvarjenimi devizami naba- vljamo surovine, ki jih za naš asortiment proizvodnje pretežno kupujemo na zahodnem tržišču in le ael na domačem. V prvem polletju letos smo do- segli planirane'rezultate, s^smo iztKali oplemenitili 400.000 metrov flcanin, izpredli 270 ton volnice in kompletirali 35.000 kosov straminov. Glede na leto 1982 so za to obdobje indeksi višji, saj znašajo pri tkaninah 120, pri volnici 224 in pri straminih 195. Tudi 'izvozne obveznosti izpol- njuj emo po planu, saj smo v prvem polletju izvozili 143 ton volnice in 25.000 metrov tkanin.« Kljub ugodnim rezultatom v temeljni organizaciji niso najbolj zadovoljni, saj menijo, da bi lahko storili še več. Vzroka so naslednji, pravi Jože Pavlenič: »V začetku leta smo v proizvodnji startali skoraj brez zalog surovin, ker smo zaradi nizJcega faktorja vezave razpoložljivihdeviz od junija 1982 komaj pokrivali nabavo surovin v jtreteklem letu. Poleg tega je bila nabava suroNin v začetku leta za- radi nejasnih administrativnih predpisov še težja. Na nižanje proizvodnosti je vplivalo vgrajevanje domačih su- rovin, ki pa so slabše kakovosti in ne odgovarjajo našemu proiz- vodnemu programu. Normalni potek proizvodnje pa je oviralo tudi stalno pomanjkanje pomo- žnih sredstev in rezervnih delov. Te težave so se najmočneje od- ražale v predilnicah, ki so začetna faza naše proizvodnje, zato smo morali tam vložiti mnogo več truda in dela, da smo dosegli že- Ijeno kakovost končnih izdelkov.« In kakšno je trenutno stanje, ko se odpravljate na kolektivni do- pust? »Trenutno imamo proizvodnjo zasedeno, izdelke pa prodane na tuji ali domači trg do konca sep- tembra. Povedati pa moram, da nas predvsem junijski ukrepi in novi pogoji postavljajo v sila zaskrbljujoč položaj glede reali- zacije planskih nalog. V naših iz- delkih, predvsem v tistih za izvoz, je 50 odstotkov od vrednosti tka- nine samo surovina, ki jo moramo plačati s konvertibilno devizo. Nadaljnjih 10 odstotkov predsta- vljajo rezervni deU in pomožna sredstva, tako da nas vsak faktor vezave razpoložljivih deviz od ustvarjenega lastnega izvoza pod 60 odstotkov postavlja v kritičen položaj in onemogoča ne samo izvoz, temveč proizvodnjo v celoti. Želim poudariti, da faktor vezave razpoložljivih deviz ne bi smel biti linearen za vse panoge, saj Je od- visnost od uvoza zelo različna. Faktor bi morah prilagajati de- janskim potrebam organizacije. Poleg tega tudi menim, da ne bi smeh izvažati za vsako ceno, saj to slabi našo ekonomski moč. Zato naj bi več izvažah tisti, ki imajo, ugodnejše pogoje in domačo su- rovinsko osnovo, mi pa smo pri- pravljeni na zdmževanje sred- stev.« Ob koncu še vprašanje, kakšna je nadaljnja perspektiva temeljne organizacije? »Za sedaj je precej nejasna, ker že prej omenjeni ukrepi še niso dorečeni in spet qe poznamo de- janskih pogojev poslovanja. Za sedanjo proizvodnjo smo že najeh tuje komerciahie kredite, za ka- tere smo imeli s planskim izvozom pod dosedanjimi pogoji zagoto- vljeno odplačevanje. V kolikor bodo novi pogoji drastično spre- menjeni za daljši čas, bomo morah znižati proizvodnjo. Poleg tega bomo morah pono- vno spremeniti proizvodno v pretežno izdelavo iz domačih su- rovin, vendar teh izdelkov ne mo- remo prodati na zahodno tržišče. Pod takimi pogoji bi prišla v kri- tično situacijo celotna delovna organizacija, solidarnostno reše- vale med temeljnmi organizaci- jami zdmženega dela pa ne bi bilo več možno.« N. Dobljekar Proizvodnjo so v tozdu Volneni izdelki Majšperk kljub mnogim težavam precej povečali, (foto 1. k.) NA OBISKU PRI OBRTNEM ZDRUŽENJU ORMOŽ V ormoški občini je trenutno 137 obrtnikov. Pri njih pa dela 174 delavcev, kar pomeni, da ima en obrtnik v povprečju 1,3 zaposlene- ga delavca. Od skupnega števila obrtnikov je 36 avtoprevoznikov in taksistov, 12 gostincev in 89 ostalih obrtnikov, med katerimi prevladu- jejo kovinarji. Gotove obrti so deficitarne, druge suficitarne, tak- šno sliko srečamo skoraj v vseh slo-' venskih občinah. V Ormožu manj- kajo čevljani, šivilje, krojači, na seznamu deficitarne obrti oa je tudi popravilo kmetijske mehanizacije, dalje toplovodne instalacije in po- dobno. Kot sta povedala Edi Voljč, predsednik zdmženja in Pavel Be- denik, tajnik združenja, je seznam deficitarnih obrtnih dejavnosti v Ormožu v izdelavi; dela pa se tudi na pripravi osnutka družbenega do- govora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občim Ormož. Za lesen so odložili tudi pripravo sred- njeročnega plana razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož. Med zaviralci razvoja obrtništva v občini ie brez dvoma pomanjka- nje lokalov. Dogovori sicer tu ob- stoje, vendar je bilo na tem pod- ročju doslej malo narejenega. Svo- jevrstna slika je obrtna cona na Hardeku, kjer že Sest let rešujejo komunalno ureditev obstoječih lo- kalov. Tako tudi ni kaj ponuditi zdomcem, ki prihajajo in bi bih voljni delati v obrti. Neka sredstva bo potrebno izvrtati, menijo na obrtnem združenju, če bomo želeli razvijati obrt tako, kot si to zastav- ljamo v zadnjem času. Težko je pri- ti obrtniku do potrebnih sredstev za lokal, posebej, če gre za deficitar- nega obrtnika. Deficitarna obrt je namreč nizko akumulativna. Deficitarne obrti imajo sicer neke olajšave, vendar pri ormoškem združenju ugotavljajo, da na sam razvoj obrti nestimulativno vpliva sedanja davčna politika. Imajo predlog, da se progresivna lestvica ali ukine ali pa v koreninah spreme- ni. Preveč je tudi administriranja pri izdaji obrtnih dovoljenj. Pri združenju dajejo ustrezen poudarek tudi prizadevanjem za vključevanje v izvoz. V zvezi z na- domeščanjem izvoza so sklicali tudi sestanek, odziv je bil minimalen. Na tai5eti so imeli izdelek iz uvoza, ki bi ga lahko delali domači obrtni- ki, vendar, ko bi bilo potrebno vlo- žiti nekaj milijonov za orodje, je interes splahnel. Noben ormoški obrtnik tudi ne kooperira z nobeno OZD na podlagi dolgoročnega po- slovnega sodelovanja; ampak so vezani na obrtne zadruge izven ob- čine (v Ormožu namreč nimajo obrtne zadruge). Pri združenju pravijo, da je glav- ni vzrok za tako stanje močno raz- širjena popoldanska velikoserijska proizvodnja (ne glede na odlok o popoldanski obrti). Slednji obrtni- ki ,,po berejo" ves posel tako, da rednim ne ostane nič. Problemov, predvsem tistih, ki zavirajo razcvet obrti, je veliko. Edi Voljč pa jih takole uvršča: pre- nizka amortizacijska stopnja, obrtnik ni zainteresiran, da bi vla- gal lastna sredstva v razširjeno re- produkcijo, nima tudi interesa za odpiranje novega delovnega mesta, saj ga vsako novo delovno mesto stane precej milijonov. Da obrtnik pride do poslovnega prostora, mo- ra imeti izredne denarne vire fsamo izbranci lahko pridejo do lastne obratovalnice), dalje meni, da bi morali imeti cenzus za število zaposlenih, poleg tega, bi morali rešiti osnove VKV in NKV nosilcev obrti in nosilcem obrti tudi priznati rezultate minulega dela. Pri združenju so razvili tudi sek- cijsko delovanje, aktiven pa je tudi odbor za šport in rekreacijo. Dobro pa sodelujejo z združenji iz sosed- njih občin. V mesecu oktobru bo obrtno združenje Ormož ponovno organi- ziralo teden obrti. Prvič so ga orga- nizirali v letu 1981. Letos bodo k sodelovanju povabili delovne organizacije z namenom, da razsta- vijo predmete, ki jih uvažamo in za katere nimamo proizvajalcev, V ormoški občini je že precej obrtni- kov. ki so kot kooperanti udelefcni pri izvozu, dva obrtnika pa tudi izvajata montažna dela v tujini. Med zadnjimi večjimi uspehi ormoškega obrtništva je tudi uredi- tev Štirih lokalov v Skolibrovi ulici. V ormoški občini je tudi 28 po- poldanskih obrtnikov, ki pa niso člani združenja. MG Edi Voljč Pavel Bedenik foto: M. Ozmec Temeljni kamen za novi obrat kolesnih zavor v Ptuju Na ploščadi obrata kolesnih zavor v Ptujuj ki sodi v okvir te- meljne orgamzacije Karosemica Zdmienc industrije vozil TAM Maribor,je bila v četrtek. 14. julija svečanost ob pričetku gradnje druge faze obrata za proizvodnjo kolesnih zavor iz novega progra- ma. Svečanosti so se poleg delav- cev in predstavnikov Tama ude- ležili tudi predstavniki izvajalca del — Gradbenega podjetja Gra- diš Maribor TOZD Gradnje Ptuj, predstavniki ptujske enote Kre- ditne banke Maribor in predsta- vniki družbeno političnih organi- zacij in občinskih skupščin Mari- {v»ra in Ptuja. O pomenu novogradnje v TOZD Karosemica )e govoril predsednik kolektivnega poslo- vodnega organa ZIV TAM Mari- bor, ViUa Kode. Med drugim je nov^aJ. da v Tamovi sedanjosti dajejo prednost najprej znanju. potem opremi in da so se za no- vogradnjo odločiU šele po obse- žnih raziskavah m uspešno po- trjenih proizvodnih programih. S vame kolesnih, zavor v Ptuju na- daljujejo in uresničujejo Tamov novi program, ki seje v preteklosti dorekel m razvil, hkrati pa zago- tavljajo nadomeščanje razmero- ma zastarele opreme in seveda polnenje ozkih grl. Z novo inve- sticijo si Tam utira novo, modemo pot izključno na podlagi lastnega znanja m ob sodelovanju z dorna- čimi proizvajalci, med drugim tudi s ptujskim Agisem. Ko je govoril dosedanjih po- slovnih uspehih obrata kolesnih zavor v Ptuju, je poudaril, da je delovni kolektiv vzor majhnega a dobro organiziranega in uspesne- ga obrata. To je nedvomno dobro zagotovilo, da bo novi obrat z novo tehnologijo uspel nuditi Tamu to kar od njega pričakujejo. Med drugim je povedal, da pote- kajo uspešni razgovori o nadalj- mem sodelovanju s ptmskim Agisem, predvsem za izdelavo zavornih agregatov, predvidev^o pa tudi sodelovanje z nemško tir- mo Grau, kjer naj bi TAM, Agis in Grau sovlagali v prenos licence Grau s kooperacijskim odnosom. Predvidevajo, da bodo tako lahko tudi bolje prodrli na zunanje trži- šče. Temeljni kamen za novi obrat kolesnih zavor je zatem odkril Miodrag Zdravkovič, vodja te- meljne organizacije Raziskave in razvoj, kije kot projektant naredil pionirsko delo pri izdelavi Ta; movih kolesnih zavor. Gostje so.si zatem ogledali obstoječo proiz; vodnjo. med drugim pa so si ogledali tudi razstavljene izdelke iz dosedanjega programaJcolesnih zavor. M, Ozmec O pomenu novogradnje v obratu kolesnih zavor je govoril Vitja Rode. Temeljni kamen za novi obrat je odkril Miodrag Zdravkovič Dobri poslovni uspehi v Monterju Poljčane Delovna organizacija Monter v Poljčanah ima okoh 100 zaposlenih in je ena od večjih DO v KS Poljčane. Do pred nedavnim je bila i^ena osnovna proizvodnja izdelovatije gradbenih konstrukcij, s katerimi so se uveljavili tudi v širšem slovenskem pa tudi jugoslovanskem prostoru. Kljub tem uspehom so se zavedah potrebe po nadaljnjem.razvoju, zato so dali poseben poudarek razvojnemu oddelku. V tem, po številu malem razvojem oddelku je konstruktorjem uspelo razviti nekaj izdelkov, od katerih pričakujejo trdnejše delovne programe za prihodnjost. Med najpomemonejšimi dosežki je treba omeniti izdelovanje zračnikov zanje je na domačem trgu veliko povpraševanje, saj so jih doslej v glavnem uvažali. Prav tako jx)membna je tudi odločitev, da so velik delproizvodnje preusmerili v izdelovanje jeklenih konstrukcij. Ti dve pridobitvi in še nekaj manjših zagotavljata kolektivu boljše razvmne možnosti in stalnejšo proizvodnjo doma, saj so dosld morah veliko dela opravljati na razmh gradbiščih po Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Poleg tega v kolektivu načrtujejo razšfritev proizvodnje. Obetavnaje za njih proizvodnja reduktoijev, za kar bodo od Strojne iz Maribora kupih loO-tonsko stiskalnico. Uresm'čitev načrtovanega pa zahteva tudi strokovno sposobne člane kolektiva, zato si prizadevajo za študij ob delu sedanjih delavcev, ki so z delom že dokazali sposobnost, obenem pa si prizadevno dobiti stroko- vno sposobne delavce od drugod, posebej so jim potrebni rezkalci. Viktor Horvat f EDNIK - 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Tisoč kilometrov pohoda po poteh Avnoja Idušnjrita žc 13. pohoda mladih po poteh AVNOJA se je udeležilo ^ pibidih a \st Sio^rnije. med njimi so bili tudi Andreja Cebek, Nataša in Zvone /inrrich iz Ptuja. SLO in DS pred- stavlja približevanje revolucionarni ^iji oboroženega ljudstva, ki 0ora zagotoviti delavskemu razre- du oblast nad njegov-rini pridobit- vami- Mora nevtralizirati zunanje- ga in notranjega sovražnika. In v tej zasnovi imajo nadvse pomem- vk)go mladi, zato je še kako poihembno njihovo usposablja- nje. V ta okvir sodi tudi tradici- onalni pohod mladih po poteh slovenske delegacije na 2. zaseda- nje AVNOJ . . je med drugim ^ejal zbranim pohodnikom predsednik RK ZSMS Andrej Br- yar, medtem, ko je dr. Marjan grccclj mladim izročil zastavico, ki jih je spremljala na njihovi poti v Jajce in nazaj. O vtiah s te poti smo se pogovarjali z Zvonetom Zinreic- l,oin, ki nam je med drugim pove- dal: „Naša brigada je bila pohodna. Vsaka občinska konferenca ZSMS je izbrala svoje pohodnike izmed najboljših mladincev in mladink. Sicer pa je treba povdariti, da pohod ni le pohod po poteh Avno- ja, ampak da je to bila za vse nas politična šola, kjer .smo se usposa- t)|jali za nadaljnje delo v mladin- skih organizacijah, dasti pa na toriščih SI O in PS. Letošnji pohod je bil še toliko pomembnej- ši, ker je bil posvečen 40-letnici te- ga za vse naše ljudi odločilnega zgodovinskega dogodka v naši novejši zgodovini. Poleg mladih iz vse Slovenije se je tega pohoda udeležilo 25 pripa- dnikov naše ljudske armade. Med pohodniki so torej bili tudi Makedonci, Srbi, Črnogorci. Moram povedati, da smo že prvi dan postali kot ena družina, kajti /a tovariško vzdušje je takoj poskrbela Albinca Hočevar-Mali. sicer narodna heroinja, ki nam je znala doživeto pripovedovati o revoluciji, njenih svetlih pa tudi težkih trenutkih, skratka postali smo bogatejši za mnoga spoznanja iz NOB, kajti ljudje so v vojni bolj kot sebe, ljubili svojo domovino in tega se moramo mi mladi še pose- bej zavedati. Na svojem štirinajstdnevnem pohodu smo med drugim izdali kar šest biltenov. V zadnjem je Albin- ca med drugim zapisala ,,Tudi mladi pohodniki MPB ,,AVNOJ" korakajo po zemlji svobode. Ostali so le spomini na vojno vihro. Mla- di postojijo pri spomenikih, berem jim iz oči ponos, a obenem tudi žalost za tistimi, ki so žrtvovali mlada življenja. Pot se vije čez polja in bregove, čez doline. Pripravimo lep tabor, še lepši taborni ogenj. Pesem se razlega čez doline, gore in med drevesi ve- je veter . . ." Na svoji kar tisoč kilometrov dolgi poti v obe smeri smo med drugim spoznali tudi košček naše domovine. Videli lepa mesta, ki so sad pridnih rok, tovarne, šole, se srečali s krajani, s katerimi smo skupno pripravili kulturne progra- me in razna športna srečanja. Pov- sod smo bili nadvse prisrčno sprejeti kot nekoč borci za svobo- do, le da je takrat bila vojna, kru- ta vojna. Razumljivo, da vseskozi resda nismo pešačili. Od Sanice, kjer smo ,,vzeli pot pod noge", pa do končnega cilja Dolenjskih Toplic snio po načrtu prehodili natanko 203 kilometre, za kar smo porabili z vmesnimi počitki nekaj nad 45 ur. Prepričan sem, da mnoge izmed nas še danes skelijo žulji na nogah. Maksimalna povprečna ho- ja na kilometer je bila kar 6,7 km na uro. Neznana pohodnica je ob tem v bilten zapisala ,,S ponosom bom prišla na cilj v združeni zma- gi. Pohod, vtisi, brigada, spomini doživetja pa mi bodo ostali v spominu še dolgo, dolgo . . . „Na tem pohodu sem kot tudi vsi udeleženci, prišel do mnogih novih spoznanj, se naučil marsikaj zanimivega, kar bomo s pridom uporabil pri svojem delu na torišču SLO in DS kot tudi z mladimi, zlasti v enotah milice, kjer sem zaposlen. Danes se še toliko bolj zavedam, da moramo ohranjati in negovati vse tisto, za kar so se bojevali borci za svobodo in čeprav je vojna res že daleč, kajti večina nas se je rodila že v svobo- dni in novi Jugoslaviji, je bila pre- več kruta in vsi, ki so ponesli svo- bodo iz gozdov, so v naših očeh heroji revolucije. . ." je svoja doživetja, spomine zaključil Zvone. FRANJO HOVNIK Zvone Zinreich: — „Škoda, da je pohoda konec, da se z nekaterimi ne hom nikoli več videl. Toda še bodo pohodi.. V drugi izmeni rezultati precej boljši Brigadiijii druge izmene ZMD.A Slovenske gorice 83. ki so prišli iz Beograda, pobratenega .A.randjelovca. Celja, Trbovelj in posebmi spe- cialiarana origada Rilečega križa Slovenije, so na trasah v ptujski in lenarški občini iz dneva v dan uspešnejši. Sedaj so znani že rezultati pr\ e dekade. ki so presenetljivo dobri v primeijavi z rezultati prve izmene. Učinek prve dekade je za vse štiri brigade v poprečju 140 odstoten. Bngadirji .sti v desetih dneh opravili 9.439 efektivnih delovnih ur. norma ur pa kar 13.371. Izkopali so 3.900 kubičnih metrov zemlje tretje kategorije, zasipali pa so že 1.490 m jarka. Vse brigade so osvojile udamištvo prve dekade. Ker st> na udarni dan dosegle 165 odstotno normo, so osvojile ludi udamištvo prvega udarnega dneva. Vse brigade do sedaj izpt^lnjujejo ^>t>goje za pohvale na ptxJri>čju interesnih dejavnosti. Trenutno pt-tekajo dela na treh trasah in sicer v lenarški občini pri Cerkvenjaku m Benediktu, kjer dela po ena brigada, ter v ptujski občini pn Velovlaku. kjer delala ostali dve brigadi. Brigada Rdečega križa opravlja svojo posebno n^lo^o na lerenu. \1 ()/mec Domačini so z br^adtrji /eto |K>^oijubni Q problerrah gospodarjenja v novih pogojih lz\ršm' svet skupščine občine - huj je sklicatelj dveh pusvetov z "lavnim poudarkom na aktualne probleme gi^spodaijcnja v nn\ih P»'gojih. ki Jih začrtujejo ukrepi -^^eznega izvrsriega sveui in dv»l- '?'^ručni program stabili/atije. 'ak!> s«! se včeraj sestali člani p«.)- "•'('Vt^lnih orgam.v TOZD in de- '^'vnih t>re.jnizacij > pvKiri>čja ^fu/benih dciiArK»>i; skupaj s rredsrdnikf samoupra- ^^iiih in.fjr-j^r.:- -i>upnt>s«i dru/be- "•h dor.rvn? li. Oanev. 2! julija di>pt>Idne p;i ^e hixlo v Piuju >e- >iali .NC predstavniki no.sUn ;*dnih orgarkn TOZl) in delovnih v-rga- ni/ucij s pridroCj.i gosp^darsUa oKinc Ptuj. Polog /C i:a\ edencga os-.-dnje- g.i vprašanja m> o/. b(>dn na .•bch pt>svclih razpravljali tudi > .spre- membah planskih dokuincnkn v O/l) v ohrini m republiki, o vMncjevviPju Dsobne. skupne in splošne porabe ter o predlogih in vprašanji! vi>deluioOih na nvis\e- tili \ 21.julij- praznik KS Lovrenc ^ l>anes pr:i/nuje}»> >voj praznik v KS Lovrenc na Dravskem pt>lju se bodo niK\>j ob 19.30 sestali na slavnostni seji vodstev družbenv) P'''tičnih organizacij m samoupravnih organov v tamkajšnjem pn^sve- domu Slavo.Mm govor imel Martin Ojsteršek. predsednik ""pščine KS. Za^tu/nim krajani»m. ki so največ pomagali pri ureditvi pMeinega d»ima pa KhJo ptHielili posebna priznanja. Nikoj b<,xlv) pri ^o^rent.,. /jHv^reh !udi kresom. , P^a/rt' .an;t'm KhJo nadaljevali ludi v sob»>to 23. julija, kose b>.> na . "Tikajšnjcm rt4>g.>rnc;r.em igrišču pričel velik migumetni turnir za prc- Hlm ,i skupfK>sti Lovrenc V nedeljo 24. julija bodo s l^rnirjem naO-Jrc-a!;, oh 15 un pa bodo i/vedli čla.-u gasilskega društva ^^eiK i.!Ukv>\j!v v kalen bvnlo sodelovale tudi enT.Jc civilne , Vue P'1/r. . jr . pa t.zakljuJ ili / ga.sil.sku zabavo, na ka:.'r! bi> 3!ane /.th^v ji jtr-ambcl Toneta Kmetca. OM Udarni dan v Levanjcih Vsem štirim brigadam druge izmene ZMDA Slovenske gorice 83 so se v srLxlo, 13. julija na trasi v Levanjcih pri Destrniku na udarnem dnevu priključili tudi domačini in člani predsedstva akcije. §e posebej pa so bri- gadirji bili veseli pomoči funkcionarjev ptujske in lenarške občine. Vsi skupiij so vihteli krampe in lopate in ta dan izkopali blizu 8CX) m jarka za viulovod od Levanjc proti Destrniku. Domačini so se izkazali kot zares dt)bri gostitelji, saj so brigadirje in goste za malico pogostili z domačo kmečko hrano, z liikoni in zaseko, med delom pa so jim tudi pridno gasili žejo. Predsednik skupščine ZMDA Slovenske gorice 83, Savo Kozjak je udarni dan zelo dobro ocenil in izrazil zadovoljstvo nad celotnim delom druge i/mene, ki je že v prvi dekadi dokazala, da zmore več, kot so doka/aii brigadirji v prvi izmeni. M. Ozmec Briaadirjcm s« pri delu pomagali funkcionarji ptujske ... . . . in lenarške občine Kdo bo dal garancijo? Sekretarji osnovnih organizacij ZKS Ormož so na posvetu poslušali aktualno informacijo o družbenoekonomskem in političnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji. V razpravi so najprej postavili vprašanje, kdo bo dal garancijo, da bomo sprejete ukrepe resnično tudi uresničevali. Dvom so izrazili zaradi dosedanje vsesplošne prakse neuresničevanja dogovorjenih nalog in sprejetih ukrepov. Seveda so ob tem takoj iz- postavili odgovornost na republiški in zvezni ravni in menili, da se mora i.xigovornost stopnjevati. , Dejali so tudi, da bi morali bolj odločno in predvsem ,,na glas" spregovorili o zveznem proračunu ter o financiranju JugosksvansKe ulske armade, pa tudi o nekaterih visokih borčevskih pokojninah. Precej kritike so izrekli na rovaš plačevanja družbene režije. Poudarili so. da večji del novo ustvarjene vrednosti ,.požre" prav družbena režija, 'ako da kljub dobremu poslovanju in trdemu delu ostaja kaj malo srcd-tev za delitev. .N. Dobljekar USPOSABLJANJE MLADIH ZA SLO V ORMOŽU Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Ormož je v sode- lovanju z občinskim štabom za TO, ZRVS, družbenopolitičnimi orga- nizacijami Ormoža in delovnimi organizacijami tudi letos izvedel usposabljanje mladih, ki ne obiskujejo šol sredinega usmeijenega izo- braževanja. Štirideset mladink in mladincev se je nastanilo v šotorih v bližini lovskega doma pri Veliki Nedelji z nalogo, seznaniti se z vojaško stro- kovnimi temami: bojna sredstva, taktična vzgoja prva pomoč, o zasnovi sistema SLO in razširiti osnovna znanja o naši družbenopohtični ureditvi. Poleg tega strokovnega programa so se mladi lahko vključevali v različne prostočasnc aktivrK)sti, ob tem pa so obiskali delovni organizaci- ji l ovarno sladkorja v Ormožu in Ogradovo opekarno, kjer so se seznam- li s tehnt)logijo proizvodnje. Doživetje zase pa je bil obisk v vojašnici »Du.šana Kvedra-Tomaža« v Ptuju, kjer .so si ogledali" različno orožje, s katerim se vadijo vojaki iz te vojašnice, marsikaj so jim o njem ^vedaii in marsikaterega mladinca navdušili, da postane »artiljerac.« Po »teh- ničnem zboru« so se srečali tudi na športnem področju in tako prijetno zaključili nadvse koristno ekskurzijo. Med obiskom v taboru sem se pogovarjal z Marijo, Maijano in Srečkom: Marija Kukec meni, da je poziv, ki ga je dobila za to uspo- sabljanje nekako odveč, z veseljem bi se bila odzvala tudi vabilu (no pravila so pač pravila). Zadovoljna je, da jo v taboru obkrožajo dobri prijatelji in prijateljice. Iz programa dela pa je najbolj navdušena nad poukom prve pomoči in streljanjem. V prostem času pa rada sestavlja verze in jih prebere prijateljem. Maijana Slana je sicer zaposlena v Vrtnarstvu v Kamnici ori Ma- riboru. a se je pozivu z veseljem odzvala, saj meni, daje tudi za dekleta prav, če spoznajo »moške« teme. Življenje in delo sije tako predstavljala, kot ga zdaj doživlja: red, uniforme, ukazi, dolžnosti,... Maijana je povedala, da ji je najbolj v spominu ostal pohod po poteh kurirjev TV — 15. katerega so se udeležili ob Dnevu borca in prireditev pri spomeniku v Veliki Nedelji. Srečko Krajnc želi postati kovinar, a ker iz šole v Ptuju še ni dobil odgovora, se je udeležil tega usposabljanja. Najbolj je navdušen nad sredstvi za protizračno obrambo in bi k vojakom najraje med »plavce«. Ko sva govorila o vojašekem kolektivu, to je o njegovih prijateljih in prijateljicah na usposabljaju, sva se dotaknila tudi teme o dekletih v JLA, Srečko se jim sploh ne čudi, saj so tudi v tem taboru dekleta, ki so enako dobra kot fantje. Pred sklenitvijo usposabljanja so mladinci pripravih zakliučiK) prireditev, na katero so povabili predstavnike dru^eno pioliticnega življenja občine Ormož, predstavnike vojakov iz Ptuja in svoje starše. Pesem in recitacije iz mladih ust so privabile še marsikoga iz bližnje soseščine. Pripravili so tudi manjši ognjemet, kresovanje .. .gostom pa so ponudili pravi »partizanski« golaž. Med prireditvijo je načelnik oddelka za ljudsko obrambo, Jože Korban podal oceno dela na usposabljanju in podelil knjižne nagrade mladinkam in mladincem, ki so se med uspo- sabljanjem najbolj izkazali. FiM »Nade — sao« kosilo je teknilo, dasiravno iz aluminijske posode Srečko Krajnc, Marjana Stana in Marija Kukec so bili prijetni soga- vomiki. a ko je prišel čas za obveznosti iz dnevnega reda, smo razgo • or aa hitro končali 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 21.juKj1983 - TjglfcMH^ SMO ZARES VSI ZA VSE ODGOVORNI? Na nedavnem posvetu sekretarjev OO ZKS in predsednika«- izvršnih odborov OO ZSS Ptuj, je bilo v razpravi slišati enotna mnenja o uresničevanju odgovornosti. Udeleženci posveta so se strinjali, da moramo vsi prevzeti breme gospodarske stabilizacije, vendar ga jc treba enakomerno razporediti. Isto velja za uresničevanje odgovornosti. Dejali so, da nismo vsi enako odgovorni za zadolževanje v tujini, pa tudi za slabo delo ne. Ponekod delavci krepko garajo, saj je njihovo delo nor- mirano in so glede na vloženo delo in rezultate dela tudi nagrajeni. Marsikje pa še vedno ni pravega odnosa do dela, ki jc v veliki meri posledica neurejenega nagrajevanja po delu in preveč lagodnega in neodgovornega dela vodilnih delavcev. Zato se seveda v kolektivih, kjer so delovne norme do skrajnosti napete, ne strinjajo s parolo, da moramo vsi več in bolje delati. Pravijo, ne vsi, temveč tisti, ki sedaj malo in slabo delajo, pa bodo tudi rezultati boljši. Glede odgovornosti pa so dejali, da jo še vedno uresničujemo pri neposrednem proizvajalcu, kjer je delo lahko merljivo. Kaj pa pri tistih, ki so krivi za ,,Obrovce", razne sladkorne tovarne in tako dalje? Ljudje, ki delajo na odgovornih položajih napake zanje običajno ne odgovarjajo. Nasprotno, s svojih delovnih mest odhajajo na druea, bolje nagrajena. Temu je treba narediti konec, so dejali razpravljala in poudarfli, da je treba uresničevati odgovornost ne samo pri partijskih in sindikalnih funk- cionarjih na občinski ravni, temveč tudi na republiški in zvezni. Kdaj bo> mo sposobni sami sebi priznati, da delamo v kadrovski politiki napake? Kdaj bomo odkrito z imenom in priimkom imenovali krivce za nastali položaj? Kdaj bomo končno dosegli enotnost v akciji na vseh ravneh, od zvezne navzdol? Kdaj bomo . . .? Mnogo je še vprašfiij, na katera ne znamo odgovoriti — morda pa niti nočemo. Očitno pa je, da nas gospodarska situacija, ki vpliva na razpoloženje ljudi, posebno Se tistih, ki imajo nižje osebne dohodke, sili v položaj, ko bomo tudi na ta vprašanja morali dati prave odgovore. N. Dobljekar Bodi hladen ali vroč Mladina ali večina mlade generacije je v vedno slabšem položaju, predvsem ekonomskem, in tudi sicer se možnosti odločanja (in samoupravljanja) zaradi objektivnih okoliščin vedno bolj krčijo. Te spletne ugotovitve najbrž ni treba določneje konkretizirati, čeprav bi iskalci dlak v jajcih to lahko zahtevali. Pri tem pa je v vseh mogočih aktih in resolucijah družbenopolitičnih organizacij in tudi sicer mogoče najti izraze velikega zaupanja in upanja, posvečenega mladini. Mladina naj bi bila tista pogonska sila (z vsemi subjektivnimi in sicer vodilnimi idejnimi silami), ki bo odločno uresničevala načrte ekonomske stabilizacije, ki naj bi preprečevala pojave idejnih in ideok>ških dezorientacij, — tudi v njenih vrstah . . . To so predvsem naloge, ki jih mladini pripisujejo in nalogo druj^ lahko pa bi rekli tudi, da so to direktive splošne situacije, v kakršm smo. V vrstah mladinske organizacije pa se spopadajo s socialno problematiko, nezaposlenostjo, problemi štipendiranja, izobraževanjan itn. Da pa bi bik) vse to opletanje vsaj malo resno in ne povsem podobno Don Kihotovim mlinom na veter, bi bilo najbrž treba aktivirati vsaj neko spodobno veliko manjšino mladine, ki bi s svojo zagnanostjo, neomajnostjo in brezkompromisnostjo lahko enakovredno sodelovala v procesu odločanja. To pa v glavnem mladini ne uspeva. Za analizo vzroko" v takem prispevku ni možnosti. Opazimo lahko le nekaj dejstev, ki bi morala opozoriu mladinska vodstva po občinah in tudi v republiki. Osnovne organizacije mladine so v veliki večini neaktivne aM pa se „aktivnost" omejuje na organiziranje mladinskih plesov in ves^c, mogoče še kakih športnih tekmovanj in kvizov ob posebnih IMiložnostih, kar je pa za mladino kot družbenopolitično orgamzacijo in kot sloj družbe z največjimi ustvarjalnimi in misdnimi potenciali zdo klavrno. Z raznimi plehkimi poceni zabavami mladine najbrž ne bo mogoče pridobiti za resno in zavestno delo, večina se niti ne zaveda, da bi morali sploh kaj delati. Toda če je 95 % članov osnovne organizacije ZSMS samo formalno vključenih, bi moral biti toliko bolj živ predsednik mladine. Res je, da okolje opravi svoje in da splošna malodušnost lahko otopi voljo še tako zagretega posameznika, ki čuti, da je brez podpore. Toda človek, ki sprejme funkcijo predsednika mladine v svojem domačem okolju (pa najsi bo to delovna organizacija ali krajevna skupnost), bi se moral toliko bolj zavedati težav in nalog, ki ga čakajo, saj vendar pozna svoje okolje. • Toda najlaže se je sprijazniti z ničemer in enkrat do dvakrat na l«o na občinski konferenci pri poročilu o delu zatamati, da nič ne delajo, ker mladinci nimajo interesa, predsednik sam pa ne more delati. Tako tudi ni čudno, da veliko bolj revolucionarni niso niti člani predsedstev občinskih konferenc mladine, saj izhajajo iz „baz". Redki grešni kozli na mladini, ki političnemu fair playu pripisujejo očitno preveč resnosti, se seveda zaganjajo z glavo čez zidove, kar je nezdravo predvsem za njihove glave, povsem neškodljivo pa za zidove. Njegovi najožji in najzaupnejši mladinski sodelavci v predsedstvu pa tačas tiščijo glave v pesek, čakajo, da prepih mine in si potem spet otresejo perje, da se bo bl^čalo v reprezentančne namene. Treba je mi^ti na kariero in na socialni položaj in tako naprej. In kdo ve, kam piha veter, sicer pa. vse ob svojem času .. (toda kdo ve, čigav trn že tisti čas). Danka Petrovič Mi tako, kako pa vi? v sezoni mladinskih delovnih akcij po Jugoslaviji in v vsakoletna evforiji ob njih mimogrede ptizabimo narediti tudi kako prime^vo med akcijami po Jugpslaviji. Kakih neposrednih koristi taka primerjava n^- brž ne bi dala, bila bi pa na moč zanimiva. Nekatere akaje v Jugosla^i imajo neprimerno številnejša vodstva kot slovenske akcije. Številke se sučejo okoli 30, v Sloveniji največ 6. Tudi finančna sredstva, s katerimi razpolagajo akcije po bratskih republikah, tudi do petkrat presegajo tiste na slovenskih akcijah. Reprezentančni stroški šo ponekod (s^t ne bi mogli Slovenije uvrstiti na prva mesta) neprimerno bolj buržujski. kot bi bilo današnji ekonomski situaciji primemo (300 zabojev piva na em od zveznih mladinskih delovnih akcij). Ponekod akcija, pravzaprav i^dek>- vna doba« članov štaba traja od prvega aprila do septembra, ne glede na to, da se akcije povsod začnejo v začetku junija. Zunaigi blišč brigadirskih naselij je še vedno, in nič ne kaže. da bi si kdo želel sprememb, najra- zličnejšim političnim delegacijam dovolj, da .spregledajo ali pa sploh ne vidijo razmer po brigadirskih kotih in drugih »zakulisnih« piostorih. Nekateri komandanti se obnašajo do brigadirjev kot paše do svoje raje, izbirajo brigadirske deklice, da jim strežejo na štabnih pojedinah, bri- gadiije v popolni opremi puščajo stati po pol ure na de^u, ker pričakujejo obisk političnega velikaša z nivoja pokrajine ... Pri vsakoletnih brigadnih bilancah bi mogoče kazalo napraviti poleg pozitivnih tudi negativne. To bi, če nihče drug, morala opraviti vsay mladina, saj gre končno za njene »aktivnosti«, rijen ugled in tudi per- spektivo. Mladi iz Mladine namreč tudi bežijo. Danica Petrovič Včeraj v republiški skupščini Skupščina skupnosti socialnega varstva Slo\ enijeje včeraj. 20. julija kot enakopraven zbor z zbori Skupščine SRS poleg ostalih točk dnevnega reda obravnavala: predlog zakona o pokojninskem ia invabd^em za- varovanju, predlog za izdajo zakona o družbenem varstvu du-sc\ no in telesno prizadetih odraslih oseb, poročilo o uresničevaiyu socialne po- litike in poročilo o uresničevanju politike zaposlovala. -u O TEKOČEM USKLAJEVANJU POKOJNIN Nov i zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidsk^a zavarovanja, ki seje pričel uporabljati s I. julijem letos, uvaja kot novost tekoče usklajevaiue pokojnin z gi- bali nominalnih osebnh dohodkov vseh de- lavcev. zaposlenih na območju republiške oz. avtonomne pokrajine. Ker izvedba takšnega načina usklajevala pokojnin zahteva bistveno večja sredstva od dosedai^ih. potrebnih za te namene. j|e zakonodajalec prepustil odločitev o tem. kdaj in kako izpeljati zahtevani način us- klaievania skupnostim s tem. da so ga dolžne zagotoviti najkasneje do 31. decembra 1986. Skupščina skupnosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovalna v SR Sloveniji se je že v lanskem letu odločila, da bo obveznost, ki jo nalaga novi zveziu zakon uresničila postopoma, upoštev^e materialne možnosti družbe, v času do leta 1986. tako, da bo izleta v leto povečevala deleže odstotnega povečala pokojnin med le- tom na račun porasta nominalnih osebnih do- hodkov v po^meznem letu. Tako naj bi se v letu 1983 pokojnine uskladile za 1/4 porasta, v letu 1984 za 2/4, v letu 1985 za 3/4 in v letu 1986 za 4/4 porasta nominalnih osebnih dohodkov. V začetku vsak^a koledarskega leta pa bo opravljena tudi dokončna uskladitev pokojnin, glede na uradno ugotovljeni porast nominalnih osebmh dohodkov, ob upoštevanju uskladitve, ki je bila pred tem opravljena med letom. Za- radi jasnej^h predstav o dosledqem izpoliye- \aqu sprejetih obveznosti, naj bi vsi sklepi o uskladitvi pokojnin med letom veljali od L januaija dalje. Sunoupravni organi skupščine skupnosti so pri c^likovaqu predlogov za uskladitev po- kojnin med letom v letu 1983 ta stališča upo- števali, poleg tega pa tudi nezadovoljiv položaj upokofencev z najnižjimi pokojninami v za- ostremh družbenoekonomskih razmerah. Zato so poleg uskladitve pokojnin predlagali skup- ščini skupnosti tudi sprejem dodatnih ukrepov, ki naj bi izboljšali gnnotni položaj upokojencev z najnižjimi pokojiunamL namenom, da bi bili učinki dodatnih ukrepov večji, bi naj bili opravljeni pred uskladitvijo pokojnirL Ti dodatni predlagiuu ukrepi so bili: ponovna odmera TOkojmnodnove najnižje pokojninske osnove, ki znaša od 1. januaija 1983 dalje 9337,25 din in določitev novega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v višini 85 % navedene osnove ali 7936,66 din ter odmera novega varstvenega dodatka. Raven najnižje pokojninske osnove in mejhnega zneska na- jnižjih pokojninskih prejemkov je s tem dvig- qena na raven, kot ju zaiye določa predlog novega republiškega zakona. Po opravljeni ponovni odmeri pokojnin od nove pokojninske osnove in določitvi novega varstvenega dodat- ka pa se vse pokojnine — tudi te, ki so bile pred tem ponovno odmerjene oziroma pokojnine z varstvemm dodatkom — uskladijo z 4,5 % prav tako z veljavnostjo od L januarja 1983 dalje. Sprejeti odstotek povečaiga pokojnin ustreza 1/4 predvidenega povečanja nominalnih oseb- nih dohodkov v letošnje m letu.'Glede na do- sedai^o prakso pri usklajevanju pokojnin med letom, bi to pomenilo 9 % od 1. julija dalje. Sprejem vseh teh ukrepov ima za posledico različno povečaige vseh pokojnin. S ponovno odmero ^koinin od nove najmžje pokojninske osnove in določitvijo novega varstvenega do- datka ter kasnejšo uskladitvijo so se okoli 22.000 upokojencem pokojnine povečale ta- kole: tistim, ki prejemajo samo pokojnino za 16,7 %, tistim pa. ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek, pa od največ 9,1 % do najmarg 7.1%. Upokojencem s pokojnino z varstv enim dodatkom. LtamJi polbojauK otso Iškf odmeijene lod poko^^ se prejemki za I.IIL OstaJam up^ kojencempasosepokoiiBKpcveč^ % Naveden sklepi ^skup^čine bodo uresničeni z izpbčik« poki^^n za mesec gust. N ajiH^ mohia staioHtM pok«^^ pokojnin^o dohio) po na^eai zbu^ S293,80 let zavarovalne «kiibe) pa laaša lai mo^ke^ 3415.09 din, če pa uiM^ojieKC pcereiDa k po. kojnini tudi vaistvvn niodkulidk. pa 6342.25 dio^ za žensko pa 39U2J!I7' dna, če pa prqeina k £)kqinua ludi vimlvicni dbsIaJidt pa 6976^$ n . . Ni^vi^a mucžm mukofoiBa «M«agiai taesprenH^ njena. Za polno ptoKtofnnKkiD dk}ti& lahko znaš« največ 37^ 1.77 dimt la 15 let Mwairo*aJtoe dobe pa 15586,02 din za mo^egJtoizinMKi 17912.60 din za žensko. . Sprejem navcdenk ■kiqpQw ina za posle^ dioo različno povdEanjie pokof^ tem sprcminjjala razme^ kii so vzpostav^ena ob odmeri pK^ofome: VpErr detoimega pri. spevka. merjen z do|wjhjieap' pokojninsko dobo, jc zagotov^en tvA t oopir^ Dodatni ukrepi ne bremen^ obvcziDsli oskla^ev pokojiin in ta ne bi lao^ fašti ve^ če teh ukrepov ne Im spffgelL Dioda;^ odlliixiki sku- fNnosti za pokrivuijjc ooko BasajBIti obveznosti ne bodo vplivafi u spiemembo prispcviiih stopei^ sag bodb pokriti z v^p cas^ osebnih dohodkov od tiste, na&ne^^ne u za^^u leta. SKUi^INA S*LUPNOSTl POKOINENSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJ A V SR SLOV EN m Izvajanje raziskovalne dejavnosti v občini Ptuj Občinska raziskovalna sku- pne^ Ptuj je začela izv£yati svoj raziškovaliB program šele s spre- jetjem samoupravnega sporazu- ma o temeljih plana raziskovalne skupnosti občine Ptuj za obdobje do leta 1985, torej leta 1981. Ob- činska raziskovalna skupnost sicer obstaja že od leta 1974, vendar je qeno dejavnost financirala Raz- iskovalna skupnost Slovenije in z^u^ opravljala tudi druge funk- cije, kot je delovai^e delegatskega sistema, delovanje organov m strokovnih služb in {>^pe§evaiye inovacijskih dejavnosti. Značilno za delo v minulem obdobju je, da so bili doseženi določeni uspehi, vendar le v nekaj oi^aiizacijah združenega dela. Vzrcdd za razmeroma skromne rezultate so predvsem v premajhni zavzetosti za pripravo razisko- valnih nalog in v razvijanju raz- vojnoraziskovalne dejavnosti znotraj združenega dela. Ce pa je žc obstsgal interes, je to dejavnost zaviralo preveč centralistično od- ločaife v Raziskovalni skupnosti Slovenije in še posebej v poroč- nih raziskovalni skupnostih, kjer so se tudi zbirala sredstva. OZD z našega obmo^a so |x>- trebovale za svx>j razvoj predvsem uporabne razvojne raziskave, ki Ih jih lahko koristno uporabili v praksi. Tudi to je bil eden od vzrokov, da so naloge, ki so jih prijavlj^ade OZD v občini izoadle iz skupnega programa Razisko- valiK skupnosti Stovenije in pod- ročnih raziskovalnih skupnosti. Ker je bila tudi obravnava prija- v^iah nalog v organih področ^ in republiške skupnosti zek> za- pletena, so bile naloge, ki so bile prijavljene zunaj institutov in raziskovalnihoiganizacij, le redko sprejete. V sedanjem sredi^eročnem ob- dot^u je spremerijena obUka fi- nandraiia programa raziskovalne skupnosti, zato je občinska sku- pnost prido1>ila izvirna sredstva za uresničevaige svojega programa (prispevna stoprija iz" dohodka TOZD in zasebnega sektoija). Kljub temu pa je treba opozo- riti, daje raziskovalna dejavnost v občini razdrobljena in neorgaia- zirana. V mnogih OZD so spo- sobni kadri, vendar se le mak) teh strokovnjakov vključuje v raz- iskovalno delo. Vključevanje raz- iskovalne in inventiviK dejavnosti v razvojne programe OZD še tudi ni postalo sestavni del planiraiga. Pri uresničevaryu dogovoijenih nalog po srednjeročnem planu ža tekoče obdobje obstajajo težave zlasti priopredeljevaiyu razvojnih potreb, ki jih je treba razreševati z raziskovalnim delom. Vse prepo- časi se oblikiije zavest inspoznai^ o potrebnosti raziskovaliKga dela. prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in iz tega izhajajoče akti- vnosti za spodbujanje raziskoval- ne dejavnosti. Upoštevati je treba tudi to, da v občini ni raziskovalnih" institucij ali enot. zato se kljub velikemu številu strokovnjakov le-ti še vse premalo ukvaijajo z raziskovalnim delom. V letu 1982je bila končana prva raziskava občinske raziskovalne skupnosti Socialno geografska raziskava razseljevanja Haloz in Slovenskih goric, ki jo je izdelal Inštitut za geografijo iz Ljubljane. Potek raziskave je spremljal pro- jektni svet. ki je bil imenovan pri skupnosti in so ga sestavljali predstavniki vseh področij, ki jih je zajela raziskava. Raziskava je na razpolago vsem zainteresira- nim uporabnikom v Ljudski in študijski knjižnici v Ptuju. Nasledila raziskava občinske raziskovalne skupnosti Vloga in funkcionalnost zaščitenih kmetij v občini Ptuj je bila končana konec maja 1983. Tudi to raziskavo je izvajal Inštitut za geografijo iz Ljubljane. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je obravnaval informacijo o izvajanju raziskovalne in inventi- NTie dejavnosti v občini in ugota- vlja. da kljub fK)zitivnemu učinku samoupravnega organizirala de- lavcev v raziskovalnih skupnostih na osnovi sprejetega zakona, na tem področju še nismo dosegli zadovoljivih rezultatov v OZD. Raziskovalna dejavnost še vedno ti obravnavana kot eden glavnih dejavnikov razvoja organizacq združenega dela. Na področju razvojno-razisko- valne dejavnosti moramo v pri- hodnje usmeriti politiko razvoja tako, da bodo nova vlagarga za- gotovila predvsem krepitev las.- tnih osnov razvoja. Programi raz- vojno raziskovalnega dela morajo postati osnova za določitev obsega sredstev stopnje prispevka OZD za občinsko raziskovalno sku- pnost, ki mora izdelati ludi krite- rije za vrednotenje raziskovalnih del in nalog in tako stimulirati strokovnjake za delo na tem pod- ročju. V planih razvoj'a je treba dati tehnologiji dela in raziskovalnemu delu poudarek kot temeljnemu dejavniku razširjene reprodukci- »je. Povezano s tem pospešiti in olajšati prenos raziskovalnih in inventivnih rezultatov v proiz- vodne procese, pospiešiti povezo- varge OZD, usposobili razvojno raziskovalne oddelke v združe- nem delu. zagotovili qibovo boljšo organiziranost, kadre io opremo in preko njih zagotoviti stalno sodelovanje s samostojnimi raziskovalnimi organizacijami. Povečati tudi odgovornost poslo- vodnih in samoupravnih organov ter DPO v združenem delu do razvojno raziskovalnega dela. Na področju množične imenti- vTie dejavnosti v občini moramo v prihodnje v vseh sredinah ustvariti ustrezno družbeno vzdušje za razvoj množične inventivne deja- N-nosti. Doseči, da bo inventivna dejavnost postala sestavni in ne- ločljivi del razvoja OZD. V vseh večjih OZD ustanovili službe za inventivno dejavnost ali imenovati komisije, hkrati pa doseči, da bodo OŽD, ki imajo nad 500 za- poslenih delavcev praviloma imele za področje inventivne de- javnosti profesionalnega stroko- vme^ ddavca.. V OZD. kjer in- venifflvna d^Kmost ni oprede- ^jem v saiBKNBpiniivisAs aktih, je poOrebno) lo me^dL V vsaki OZD osttvaictlti takšne da lw>in£7«adK)t5Jbi pobudi ddavca pcitMCMOv matcr^kio- in inewalhiBi}> siiiiiniaffirjaiaL Povečati odgo^ocuDst vsjdiBnifc ddavcev. sanoo«|wavT!ilfc «?iifaifflw m DPO v OZD di> EBUKsInfiie- oiveiitivoe de- javmosti To podrožjie motra biti tnadi boffi pvis«>tii!ic)> t siredstvih ja- vnegai e^ešč^npi. Samoupravn offgasBv OZD oiBor^ vs^ enkrat kOoe^ pod posefeiii^ reda <»bnaviiB£vatii ^t^^ na pc^ ro^ inBfeBiciiviite dgavrnjsii- De-i kmnae BaBo^ $ tie^ podlro^a tudi usitireziBj €>predeSiiiii v samoupra- vinih akttiiii. 0&oiB>ki izviri svet tudi ugo itav|a. dat so orgajmzajc^ za teh- iiio8i> kjaiiltrtiEHo v fijfc&aii (:dni§tva USECEHmClt SEL tefttniko*, društvo oiro«]yiau^. di®^© Ifiva^pv in dirii]]^ poensalkr' vk^uičuji^ v delo ofcčki^e irazfikenvaJloe i^upnostL Zato ^ poaiva. da se aktivoD vkl^učigio' in s skojo strokovnostjo pfispev'.^ k iimraušičiiBDstš razisko- valiK ID weis£ivn]e defavnosd in iqieciiiniii irezviliiatKDinL iz^ir^svet jib jje tudii zaddlžiiL da niorajo v Okvira ofcfiangkte raziskovalne skufnosd zlasti sodefi^vati: — pri ire^ai^ psobteinov v posamiiczniBt! fijcgauiKzacgah zdru- ženega ddla. — pri pcestanaiktiusrtiraii^ii go- — iinptckosos)«i!i^Š4jttnisred- ceotra zaiot-eresirati mladic za sodeliTvaai^ na tem podiro^ z ffadiaLniaaai oblikami tmr konkretnega dela v ktroJIdfei ioBi s^cšjaih Izvtršai s*et|c ttadii piD^zval OZD. da spnjdao pti^^i^' svoje pn> grdwaras^2foo«o* SOPtuj) Prijateljske vezi utrjujejo pot gospodarstvu Občiiu Šmarje pri Jelšah s precejši^im delom meji na občino Sk)v. Bistrica, delno pa tudi na Ptuj in Pregrado, torej sodelujoče hrvaSke in sk)veaske občine. V krog prijateljskih oJbidani se Je *k|padladok^ pozno vendar s pristnim prizadevai^em po tesiB^šenni po*e2o*aaq!o. ne le na kulturnem, temveč tudi na gospodarskem pod»oig«L Pred kratkim so se sestah predstavni dnBifceso|M*itiSeega in go- spodarekega življenja občin Sk»v. Bistrica in Smai^. s^ BjaMgeografski položaj daje še posebno ugodne možnoištč piijvezs^a^ m skupno raz- vojno pot. Ker sta obe občini usmeijeni v raz*«5kiBetipt>ai«ži>^ so prav na tem področju ugodne moižnosti sodelo^aa^. Tudi na področju turizma imata obe ofc^iaaipeecgsia^nA točk. z^^ Rogaška Slatina in gostišče Štatenberg. Prav pajp gtivno stičišče pri razvoju turizma Boč. kjer se ne glede na obcMske hjd^ krajatf združujejo pri številnih aktivnostik Na Boč« se vsato liets? po večkra« srečujejo planinci iz obeh občin, z ureditv^ oftjckftjv pri pla- ninskem domu pa prihajajo na Boč tudi ^potine ekipe n početne pri- prave. Pričakovati pa je. da se bo v bodioče Emočn^ razvtf tudi znnikf športni turizem, za kar obstajajo prav takomožHBsSiL StB^^etifcehabčrf na Boču pa je dobra podlaga tudi za kzlcta^ega tifftzma. k«^ možnosti na tem področju dosJei še ns«> bde do^oti itikcTtšetaje. CKigovori predstavTukov obeh občin so nakj^ *i>io možiw»« širšega povezovanja na gospodiarsko-mnstKBcos is špcrtnu-rekr^^a^ j vnem področju. Sedaj jim ostane le to. dadoesnore spremejnio v »kjaflgii- stxiek)vanje v konkretno prakso. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat SrečMia obč»or iz obtiB pri JeBah Ib Slorttske Bistikc m Boč« post]^io u Ida v teto bolj množična tednik - 21. julij 1983 IZ NAŠIH KRAJEV - 5 Sezona vlaganja tudi v ptujski Petoviji Pretekli teden so v ptujski Petoviji pričeli s predelavo vrtnin. Pri tem je potrebno poudariti (O, da so kljub velikim težavam pri nabavi (loiočenih materialov (pokrovčkov in pločevina- ste embalaže) uspeli zagotoviti dovolj embalaže in ostalih repromaterialov. To pa je pogoj, da se bo letošnja predelovalna sezona lahko normalno odvijala. T etos nameravalo v Petoviji predelati okrog 2100 ton vrtmn; surovme pa bodo v glavnem dobili s ptujskega območja in to kar v 80-tih odstotkih. Tak način predelave pa je dosti bolj siguren, manjši so stroški transporta, predstavlja pa tak način zagotavljanja surovin tudi pomem- ben vir dohodka kmetijstva ptujske občine. Pridelovanje vrtnin, s katerim so se pričeli organizirano ukvarjati prek kmetijske zadruge v letu 1980, je pokazalo izredno dobre rezultate. Po teh uspehih je računati, da bo v bodoče mo- goče vso potreono surovino zagotavljati doma. Samo pridelovanje je organizirano prek kme- tijske zadruge v kooperaciji: število kooperantov in količine se iz leta v leto povečujejo. Površine, ki se namenjajo za pridelovanje vrtnin so velike od pet do 30 arov, izjema je le zelje, kjer se posa- mezni pridelovalci vključujejo tudi z večjimi po- vršinami. Tako proizvodnjo so uspeli približati tudi v Haloze, saj je samo na območju Zetal že 60 ko- operantov, ki pridelujejo kumare in jim to pride- lovanje'predstavlja dodaten vir zaslužka. Temeljna organizacija je pravočasno z zadru go uskladila vse količme, pravočasno so bile sklenjene pogodbe s kooperanti, dalje predvide- ne površine, pridelki, tudi čas za oddajo pridel- kov za predelavo in podobno. Pridelovalci so pravočasno sprejeli tudi ustrezna semena, zadruga pa jih je oskrbela z za- ščitnimi sredstvi, gnojili in potrebnimi navodili za pridelovanje vrtnin. Spomladi je temeljna organizacija skupaj z zadrugo organizirala izobraževanje kooperan- tov. Tako v samo pridelovanje sprotno uvajajo novo in izpopolnjeno tehnologijo, nove sorte in podobno. Skupno z zadrugo tudi ocenjujejo, da je se- danji način organizacije primeren, da pa ga bo potrebno po letih tudi dopolnjevati in širiti. MG TUDI LONČAR MED OBISKOVALCI POLENŠAKA čeprav smo se že poslovili od letošnjega praznika na Poleašaku, ostaja spomin nanj živ. Srečanje na Poleašaku — letos je bilo že, dvajseto, predstavljajo tudi svo- jevrsten sejem, — sejem, kjer se srečujeta ponudba in povpraše- vanje. Tokrat seje naše oko usta- vilo pod vaško lipo, kjer že vrsto let svojo robo razstavlja lončar Karol Žuman iz Ljutomera. Prvič je prišel na povabilo predsednice TD Polenšak Mimice Šegulove, pozneje pa se je sam vabil, vabili so ga ljudje, ki so se v dneh pra- znika oskrbovali s potrebnimi dukli, tegli, skratka z vso posodo, ki sodi v kmečko peč. Kako gre prodaja? »Povedati moram, da na Po- lenšak ne prihajam samo zaradi kupčije. Že 55 let hodim po sejmih in to mi je tradicija, to se mi je zajedlo pod kožo in to pomeni, da moram pnii. /Le res, da moraš gledati na zaslužek, ampak danes hodim na sejme zgolj iz hobija, sem že upokojen, vendar pa še vedno ohranjam stik z ljudmi. Imam pa še popoldansko obrt.« Kakšna pa je danes razlika med sejmom neKoc in danes? »Razhka je velika. Danes se )ozna stabihzacija in vse drugo. <.o sem bil prvič na Polenšaku je bilo veliko ljudi že v soboto, še več pa v nedeljo. In tako je tudi dru- god.« Danes je lončarstvo že izumi- rajoča obrt, v Slovemji je še 19 lončarjev. Zakaj lončarstvo pro- pada? »Za to je več vzrokov. Lončar- stvo je izpodrinil napredek, kera- mika ... Zadnja leta sicer lončar-' stvo znova dviga glavo, vendar to ni več lončarstvo toliko za upora- bo, bolj gre za lončarstvo v deko- rativne namene. Potrebujejo ga naši vikendaši, ki si želijo urediti nek kmečki kotiček.« Vi imate naslednika? »Imam ga. Sin ima svojo obrt, vendar se še danes največ ukvarja s keramičarstvorn.« Kolikokrat na leto zakurite peč? »Odkrito moram povedati, da je vse odvisno od volje za delo. L e pripravim primerno vehko peč, porabim tri do štiri tedne. Nekaj- krat na leto peč že zakurim, to je potrebno tudi zaradi finančnega učinka. Moja pokojnina je danes takomajhna.dasemvtoprisiljen!« Koliko izdelkov na leto izdelate in katere? »Vezan sem na izdelavo naših prieških izdelkov. To so razni lonci za mleko, sklede za peko. dalje cvetlični lonci; veliko pa izdelam dekorativnih izdelkov. S temi imam res veselje. Sodelujem na- mreč z raznimi arhitekti, projek- tanti, opremljam precej gostinskih obratov.« Povedali so mi, da imate ure- eno stalno razstavo svojih izdel- kov? »Res je. V razstavi imam za- stopane vse svoje eksponate — od začetka, kar je bilo v Prlekiji. Odprta je vsak dan. Zato si jo lahko ogleda vsak. ki pride v Ljutomer.« Prodajate svoje izdelke tudi v tujino? »Da. K meni prihaja veliko zdomcev. Tako so moji izdelki raztepeni po vsem svetu: imajo jih v Avstraliji, Kanadi. ..,« je naš pogovor zaključil Karol Žuman, lončar iz IJutomera. Karol Zuman je stahii sejmar tudi v Ormožu, zato ga boste l^hko srečali na tradicionalnem Jako- bovem sejmu, ki bo 25. julija v Ormožu. MG Karol Žuman pod lipo na Polenšaku foto: M. Ozmec NAPOTKI OB SETVI STRNIŠČNIH DOSEVKOV Vse več kmetov je prepričanih, daje po spravilu žita ter ranega in semenskega krompirja nujno njive zasejati s primernimi strniščnimi dosevki. Čeprav so namreč se- menska podjetja za letošnjo setev zagotovila pomembno večje koli- čine potrebnega semenja kot prej- šnja leta, nekaterih semen že pri- manjkuje. Zato bi veljalo seme nemudoma nabaviti, hkrati pa njive pripraviti za setev dosevka. Med stročnicami je še na raz- polago seme jare grašice, ki jo sejemo v mešanici z ovsem (60 kg + 75 kg na hektar), krmni grah (sejemo ga skupaj s koruzo in sicer JZdke -t- Vo ter ner7iiska dete- lja (15 kg-f 10 kg mnogocvetne ljuHke). Ža čisti posevek mnogocvetne ljuljke potrebujemo 45 kg semena. Med križnicami je še na razpolago seme krmne ogrsčice sorta starška (seiemo 10 kg na ha) in krmne redkve sorta rauola (20 kg na ha). Za setev strniščnega prosa je sedaj že prepozno, semena ajde pa ni več. Njivo za setev SKrono pripravi- mo (plitveje preoijemo in obde- lamo S predsedsetvenikom ah brano). Ob setvi pognojimo stročnice z okoli 150 kg K AN-a na ha, ljuljko in križnice pa z okoh 350 kg KAN-a. Namesto K AN-a lah- ko uporabimo tudi gnojnico ali gnojevko. Vse dosevke posejemo čim preje, vsekakor še v juliju. Po- znejšo setev (do sredine avgusta) dobro prenese predvsem krmna redkev. Če je zemlja ob setvi suha, njivo po setvi povaljamo. Če se na križnicah pojavijo bolhači ali go- senice, moramo napadeni dosevek nemudoma poškropiti z insektici- dom (basudin ah dipterex ali to- rak ah sevin, in sicer 2 kg ozir. 1 na ha). Na njive, kjer bo spomladi po- sejana sladkorna pesa, nikakor ne smemo sejati križnic; primerne so predvsem stročnice. Kmetijski inštitm Slovenije Ljubljana Slavje gasilcev Gasilci iz Starošinc v Krajevm skupnosti Cirkovce bodo prihodnp nedeljo slavih 30 let uspešnega in zavzetega dela. Jubilej bodo proslavili z otvoritvijo gasilskega doma, ki so ga zgradih z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Dom, v katerem je dvorana z odrom in garažami, je namenjen tudi delu vaške samouprave in društvenim aktivnostim, ki jih v tem kraju z okrog 150 prebivalci, ni malo. N. D. Kilogramski jurček Mirka Horvata Mirko Horvat foto: Ludvik Kotar Kot že tolikokrat doslej se je minuli petek (15. julija) Mirko Horvat (15 let) iz Zamušanov 46 odpravil v hosto po gobe. Inglej ga zlomka — tega dne je imel izredno srečo. Že na robu gozda — malo prikrit s šibjem — se mu je »na- smehnil« v;eli'k jurček. Doma ga je mati Cvetka stehtala — pokazalo je, da ima cel kilogram. Doma pri Horvatovih so vneti gobarji. Pogosto odhajata v hosto tudi Mirkovi sestri Marjanca in Jožica. Mati smeje dodaja, da jim je zjutraj prva pot — pot v gozd, ki je kar pri domu. Mirko je precej gob že prodal, nekaj svežih, nekaj suhih. Od »gobarskega« dinarja pa si bo kupil novo kolo, čeprav mati trdi, daje še staro uporabno. MG Skrb za organiziran odkup pšenice Nosilci kmetijske proizvodnje v občini in organizatorji odkupa so se letos na žetev pripravili še posebno skrbno. Nosilec odkupa je KZ Slov. Bistrica, kjer predvidevajo, da bodo ob letošnji žetvi odkupili okoli 500 ton pšenice. Žetev in odkup gre te dni že h koncu in vse kaže, da bodo predvidevanja tudi uresničili. Na območju občine so 4 odkupne postaje: v trgovini KZ Slov. Bistri- ca, v skladišču na Zg. Polskavi in v trgovinah Makole in Poljčane. S tem je zajeto celotno območje, kjer pridelujejo pšenico tudi za trg. Tudi odkupne cene in druge ugodnosti so letos za kmetovalce spodbudnejše kot prejšnja leta. Med novostmi je tudi možnost zamenjave pšenice za koru- zo, vendar se te ugodnosti kmetje še ne poslužujejo v dovoljni meri. Del- no je vzrok iskati tudi v precejšnji lastni pridelavi koruze, zato zamenjava zanje ni tako zanimiva, saj pridelava pšenice in koruze spadata v enoten kolobar. Pšenica je do sredine julija dozorela na 187 ha na območju občine. O oceni uspešnosti proizvodnje, ha donosu, kakovosti zrna in oorfnhno pa se bodo strokovnjaki izrekli v naslednjih dneh. Viktor Horvat O VZDRŽEVANJU OTROŠKIH IGRIŠČ IN OKOLJA v Kidričevem že dolgo časa opažamo malomaren odnos do vzdr- ževanja otroških igrišč, čeprav vemo kdo je za to odgovoren in tudi, da so namenska sredstva za vzdrževanje, se nihče prav ne zgane. Tako odgo- vorni kol tisti manj odgovorni nekako neprizadeto opazujemo poško- dovan tobogan, saj je spodnji del odtrgan in lahko pride do nezgode oziroma poškodbe otroka, ki bi se neprevidno spustil po njem. Vrtiljak je odstranjen in leži ob garažah TGA, treba bi ga bilo popraviti, vendar je najceneje, če ga enostavno odstranijo iz igrišča. Tako večjo kot tri manjše gugalnice uporabljajo že večji otroci in drugi obiskovalci, ki mahm v glavnem poškodujejo rekvizite na otroškem igrišču. Vse to vidijo predstavniki krajevne skupnosti, vidijo komunalni delavci, ki po dogovoru s KS vzdržujejo okolje in naprave, toda nihče nič ne nodvzame. Ali bo res treba počakati, da bo kateri od otrok težje poškodovan, potem pa bomo na ves glas iskali krivce?! v eni od zadnjih številk l edmka smo Čitaii, ua so sredstva, ki jih občani plačujejo kot prispevek od mestnega zemljišča premajhna, da ne zadoščajo itd. Ah naj to pomeni, da bomo morali občam še več plačevati, toda če jih bomo malomarno trošili, občani prav gotovo ne bodo pri- pravljeni prispevati. Občani KS Kidričevo tudi zahtevajo, da se enkrat že uredi opuščena gramozna jama za trgovino, kije sedaj divje odlagališče smeti. Po tistih smeteh brskajo otroci, zato obstaja nevarnost poškodb inokužb, toda tudi nnhen od inšnektoijev tega ne vidi. Marsikje imajo tudi malomarenodnos do zelemc, iin uničujejo, onesnažujejo ali vsaj ne vzdržujejo. So pa tudi primeri, ko stanovalci skrbijo za red in urejenost bivalnega okolja, zato jih toliko bolj prizadene malomarnost, objestnost m površnost drugiii. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Otroški vrtiljak sameva ob zidu pri garažah in čaka, da ga ^t postavijo na igrišče OpuSčena gramozna jama za samopostrežno trgovino v Kidričevem je eno samo odprto smetišče Lep primer urejenega okolja v Kidričevem so četverčki št. 26, 27 in 28, njihovim stanovalcem gre vse priznanje »Veseli smo že, da ste nas obiskali" Včasih je potrebno tako malo, da osrečiš človeka. Ce pa so ti ljudje povrh še skromni, je to tem lažje storiti. Brigadirki Mojca Jaklič in Nataša Djurič, brigadirki zdravstvene enote brigade RK iz Dornave opravljata takšno ,,poslanstvo". Obiskujeta starejše in osamljene občane v naši občini. Delo jima je zelo všeč. Do sedaj sta obiskah Malo in Veliko Varnico, obiskali sta starejše občane, ki se sami težko prebijajo iz dneva v dan. Pomagata iim. orineseta vodo. narenita Hrva itd. Vendar na ti občani pravijo, daje največja tegoba, kijih tare osamljenost. Zato so veseli že, če jih kdo obišče. Sinovi in hčere so odšli s trebuhom za kruhom, doma niso zadovoljni, pravijo. Preživljajo se s tem, da gredo delat k sosedom, ti pa jim spet na podoben način ali kako drugače vrn^o. Deležni so torej ,,pomoči", ki ji drugače pravimo tudi daj-dam. Močno so vezani na zemljo, s katero so preživeli celo življenje. Oblika pomoči, kot jo nudita ti dve brigadirki je potemtakem še najprimernejša. Občani, ki so je deležni, bi je želeli več. Prav bi bilo, če bi jo daiali tudi takrat, ko v naših krajih ni te brigade. Milan z,ver NASI DOPISNIKI 21. julij 1983 - tednik Iz želje v resničnost v lanskem letuje bilo v Tedniku možno prebrati o veliki akciji pri posodabljanju ceste v Trdobojce, v KS Leskovec. Redki so kraji, kjer se ljudje tako enotno odločijo za velike akcije, kot je asfaltiranje ceste. Da je to res velik dogodek, bi omenil, da se Trdobojci nahajajo v centru Haloz, torej na enem najmanj razvitih delov Slovemic. V okviru krajevn^a prazmka KS Leskovec je bila, 26. junija odprta asfaltna cesta v Trdobojce. Ob vročem nedeljskem popoldnevu se je zbralo na otvoritveni slovesnosti veliko krajanov in drugiTi gostov. Program je zajemal kroniko kr^a in ceste, popestrili pa so ga pevci in pevKe iz Lancove vasi in Veseli Repiščani. Vsi prisotni so se najprej seznanili z zgodovinskimi in orientacij- skimi podatki krma. Iz bogate preteklosti t^ krajev so se vsi spommli na veliko vlogo Cerina, ki je z dobrim gospodarjenjem mnogo prispe- val k ugledu kraja. Danes pa nas na to preteklost spominja okrog 22 hektarjev slabo izkoriščene zemlje v posesti K K enota Podlehnik, velike propadajoče zgradbe in druge težave, ki iz tega izhajajo. Trdobojci" danes pa nam povedo, da je to revnejše kmečko po- dročje, kjer je zemljiška posest razdrobljena, ljudje pa živijo pretežno od vinogradništva, kakšna pa je cena tega pridelka na tržišču pa itak vsi dobro vemo. Vse več je tudi vikendov, ki vnesejo v te kraje več življenja. Ime kraja izhaja iz 19. stol. pojasnjujemo pa si ga s trmogla- vostjo ljudstva, ki je tu živelo. So še d^ruge razlage, ki bi naj izhajale iz težkega — trdega boja za življenje, iz boja s Turki, itd. Po predstavitvi "kraja je bilo obujenih nekaj spominov na začetke gradnje cestne terase in mostu, ki so osnova seaarue ceste. Prisotni so se seznanili z viri financiranja in vehkim samoodrekanjem krajanov, ki so poleg vseh samoprispevkov v to cesto s pogodbami vložili blizu 60 mifijonov. Za tem"je sledil prispevek najmlajših Trdobojčanov. Ciciba- ni so pripeljali škarje in vsebino, ki bi tudi naj prešla iz želje v resnič- nost. V njihovih besedah je bila izražena želja po varni cesti, ki bi naj služila napredku in ne grobnici kraja. Ker je cesta speljana v hrib, zahteva od vseh uporabmkov veliko spretnosti in sposobnosti. Nato je eden najzaslužnejših krajanov za razvoj komunikacije v protekiosti Jožef Pemek prerezal trak in oblikovala se je povorka po novi cesti. Kot sem že prej omenil, so prireditev popestrili pevci in pevke iz Lancove vasi in Veseli Repiščani. Slednji so se poseoej pripravili za popestritev krajevnega praznika in so zapeli zaigrali in zarajali kar na vozu. Po prevozu po odprti cesti so bili vsi pogoščeni ob Trdobojski kapljici m so se lahko udeležiU haloške zabave;. Sed^ se marsikdo vpraša, aU je akcija krajanov končana ali želijo izpeljati Še kakšno akcijo v resničnost. Vsekakor je žeha veliko, vendar je največja ta, da bi ta cesta bila čimprej urejena tako, kot so mnogi pričakovali. Pripombe o slabi kvaliteti asfalta na nekaterih delih ceste so povsem na mestu pa tudi drugih vprašanj ne manjka. Kvaliteta muld le slaba, saj voda podteka, na delu pa jih je sam izvajalec že poškodoval. Robniki za cesto na najbolj kritičmh delih ceste so "bili lani pripeljani in tudi zaradi slabega ravn^ja precej polomljeni, kraiani pa vedo le to. da jih je letos ostalo še malo, pa še te je prerasla trafva. Sprašujemo se. Kje so preostali robiBki in čemu je namenjen še osta- nek. Tako lahko ugotavljamo, da imajo krajani še veliko želja, ki jih je potrebno privesti v resmčnost. Toda uresničitev teh želja ni odvisna le od Trdobojčanov, ampak tudi od mnogih drugih. Od vseh teh pa je tudi odvisen napredek Haloz. Janez Mere Z^atetni govor predstavnika KS Leskovec Alfonza Kodriča, prostor za program so uredili kar na prikolici Na prire^cMn prostom se je zbralo veliko krajaaov ia Arogii gostov Vcaeii KcpaCanI so ran^idi kar m ŽIVAHEN JUNIJ 1983 V MARKOVCIH V vaseh KS Markovci seje v aprilu, maju in juniju letos dogajalo že marsikaj zanimivega in pomembnega; a ker ste o nekaterih dogodkih že risali, nekateri pa so časovno že odmaknjeni, se 3om omejila le na zapis dogodkov v letošnjem juniju. Tudi krajevno se bom omejila predvsem na osrednjo vas — na same Markovce, ki so že od nekdaj središče teh krajev na levem bregu Drave, 6-10 km »niže Ptuja«. Junij, vsaj prva polovica, je v Markovcih potekal v znamenju telesne kulture — 50. ob- letnice organiziranih telesnokulturnih deja- vnostih na tem področju. Ta svoj zlati jubilej je organizacija Sokol (pred vojno) — TVD Pa- ritzan Markovci (po osvoboditvi) slovesno ob- eležila s štirimi aktivnostmi: 1. izdali so brošuro z naslovom 50 let telesne kulture v Markovcih in okolici 1933—1985«; 2. v soboto, 4. junija so v avli nove osnovne šole odprli bogato razstavo o 50 letih telesne kulture v Markovcih; skrbno pripravljena raz- stava je bila postavljena na ogled mnogim ob- iskovalcem do popoldanskih ur nedelje, 12. 6. 1983. 3. prav tako v soboto, 4. junija, je v kinod- vorani Markovci potekala slavnostna akade- mija v počastitev 50-letnice Sokola—TVD Partizan Markovci. Tudi ta je bila dobro or- ganizirana. obiskovalci pa so lahko slišali izčr- pno kroniko društva, kijo je podal Jože Štrafela prisluhnili so lepemu petju, zaploskali malim folkloristom in ritmičnima skupiriiama in s slo- vesnim molkom počastili spomin na umrle aktiviste društva ter odhod delepcij z venci in šopki na njihove grobove oz. k spominskim obeležjem. Se posebno siarejSi krajani, a tudi mlajše generacije, pa smo radi prisluhnili spominom dveh domačinov, Mirka Kostanjevca in Frančka Simoniča, ki sta s kleno, odkrito be- sedo izrazila pripravljenost svoje predvojne generacije, da v zdravem telesu goji tudi zdrav, svoboden duh in ob koncu potrdila svojo ne- omajno vero v današnje mlade generacije, le če jim bomo zaupali, nam bodo mladi to zaupanje lahko vračali; 4. junij 1983 je bil lep, bogat sobotni večer in kdor se je udeležil akademije, tega gotovo ni obžaloval. Ves naslednji teden je mnogim Markovča- nom mineval v znamenju velikega pričakovanja in priprav na osrednji in obenem zaključni do- godek: v nedeljo 12. 6. 1983 ob 14. uri se je množici obiskovalcev nudilo mnogo užitkov ob spremljamu raznouMii jjiograind. ou rit- mičnih . folklornih, orodne telovadbe-gimna- stike do prostih vaj, v katerih so se i^azale mnoge generacije. OsnoviK)šolske pionirje in mladince so pripravili njihovi razredni učitelji in učiteljica telovadbe v Markovcih, Stanka Knapič, starejše članice pa Terezija Maroh, resnična aktivistka povojnega kulturno-pro- svetnega in telesnovzgojnega delovanja v Markovcih (morda sem nehotel prezrla še koga, ki jim je pri tem delu pomagal, naj se ne hu- duje). Četo cicibani iz male šole so s svojimi tovarišicami pripravili točko Ples račk, zato lahko ugotovimo, da je bil razpon v starosti nastopajočih celo več kot 50 let (cicibani 6 let. najstarejša članica 601et!) Se marsikaj bi lahko napisala, a vsaj o ne- katerih točkah oz. skupinah bom pisala v pri- hodnjih tednih, tokrat pa naj izrazim prizjianje vseh gledalcev skupini starejših članic TVD Partizan Markovci, ki so se tokrat prvič pred- stavile z dvema točkama: Kjer valovi Dra- ve... in Na Gorenjskem je fletno — V skupini so delavke, uslužbenke, predvsem pa kmetice od 30 — 60 let, ki ob množici vsakodnevnega dela žrtvujejo kar precej ur časa za vaje (te so vsaj v začetku bile zahtevne, zdaj je že nekoliko bolje). V nedeljo; 12. 6., smo občudovali tudi njihov strumni korak in nastop, v katerem ni bilo nič takega, kar je morda kdo potihoma pričakoval: »Le kaj bodo te »babe«? « Pokazale so, dajim ritmika, pesem, ples ni.so nekaj tujega, nezdružljivega s sicer resnim življenjem. Da njihovo delo ne namerava biti muha enodne- vnica, so dokazale že v nedeljo, 3. julija, ko so se še z dvema skupinama Markovčanov udeležile folklornega dneva v Tržcu oz. 'Lancovi vasi in tudi tam doživele živahno odobravanje. Toda naj nadaljujem z junijem! Naslednja nedelja 19. junij 1983, je bila najbolj praznični dan za nekatere Markovčane, fante in može ter njihove življenjske spremljevalke, člani MPZ Prosvetnega društva Alojz Štrafela Markovci so se namreč letos že 4. udeležili Tabora v Šentvidu pri Stični (letos je bil že 14. Tabor). Tam so se takoj vključih v največji pevski zbor v Jugoslaviji (menda je v tem enodnevnem zboru pelo okrog 7000 pevcev in pevk, v kar ne dvomimo). Preživeli smo nepozaben dan — dan tovarištva znanih zborov iz našega okolja oz. Slovenije. Tudi vedro kramljanje z malima domačinkama iz Šentvida, ki sta bili vodički našemu zboru, je bilo po svoje lepo, prijetno doživetje. Najbrž tudi za vaju, svetlolasa Jelka (drobcena enajstnica) in temnolasa Boža, ki si z nasmeškom iskala v velikem zboru naše pevce v modrih srajcah? Še nek dogodek moram zapisati pod naslo- vom živahnega junija, — to je 60-letnica Ga- silskega uruštva"Markovci.Tb društvo je sicer prvih 30 let delovalo skupaj z GD Nova vas, kjer so svojo 60-letnico praziKjvali že 29. maja, drugo polovico pa kot samostojno G D Mar- kovci. Po slavnostni seji v gasilskem domu seje prireditev nadaljevala pri zadružnem domu, kjer je goste pozdravil sedanji predsednik društva Marko Štrafela, tajnik društva, Janez Horvat je prebral izčrpno kroniko društvenega delovanja in razvoja, mnogi člani pa so natos prejeli priznanja za svoje 1.0, 20 in več letno zvestobo temu človekoljubnemu društvu. Po- sebno srečen in ponosen je bil na ta dan Mar- kovčan Franc Meglič, kije bil med ustanovitelji društva tedaj, pred 60 leti kot 19-letni mladenič, za prejeto priznanje pa se je po zahvali svoje vnukinje Slavice Pičerko tudi sam preprosto spomnil verza, ki ga je nekoč prebral na steni nekega gasilskega doma; nisem si ga zapo- mnila, vem le, da govori o humanosti pravih gasilcev, ki za svojo pomoč ne pričakujejo drugega plačila kot skromno zahvalo in obču- tek, da so preprečili še večjo nesrečo. Mladim gasilcem in sploh mladi generaciji pa je zaželel: ».... da bi v dobro sebi in družbi, v dobro vseh naši domovini rakdar ne preslišali klica: V službi ljudstva na pomoč!« Bojim se, da sem se kar preveč razpisala in bo morda le malokdo vztrajal do konca. Ker pa je čas počitnic in dopustov, upam, da bo komu izmed bralcev ta sestavek zbudil nekaj lepih spominov, morda tudi nostalgije po rodnem kraju, po Markovcih, kjer se tudi sedaj, v juliju (in avgustu), nenehno kaj dogaia. Karolina Pičerko VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA 00 ZSMS TOZD GLINICA Volilno programska konferenca OO ZSMS TOZD Glinicaje bila v petek, 8. julija v Kidričevem. Po- tekala je v prijetneth vzdušjii in razpoloženju, saj je bila dobra udeležba 19 mladincev in vabljeni gost, namestnik direktorja Ra- denko Salemovič. Volilno programsko konferen- co je odprl in navzoče pozdravil stari predsednik 00 ZSMS Sreč- ko Širovnik. Za tem so izvolih delovno predsedstvo konference. Predsednik OO ZSMS je prečital poročiloo usmeritvah za nadaljnje delo OO ZSMS TOZD Glinica, ki ga objavljamo v nadaljevanju prispevka. Konferenca je razrešila staro in izvolila novo predsedstvo v sesta- vi: Janez Bezjak — predsednik, Marija Galun — namestnik in blagajnik, Marjan Egartner, Šte- fan Krajnc, Štefan Skrbinšek, Bo- jan Držajič in Miran Nedog kot člani. V nadzorni odbor pa so izvoljeni Bogdan Vinkler, Ljudmila Vek in Srečko Širovnik. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da bomo le s skupnimi močmi lahko izpe- ljali zastavljene cilje in naloge, ki so pred nami in vemo, da niso lahke. Morali se bomo resnično vključiti vsi mladi v delo osnovne organizacije. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO Osnova za nadaljnje delo OO ZSMS so usmeritve sprejete na XL kongresu ZSNJS in ZSMJ. Osnova za družbenopolitično de- lovanje in ocenjevanje družbene vloge in pomen dela mladih je družbenoekonomski in politični položaj delavskega razreda ter položaj mladih znotraj tega. Spe- cifične interese mladih bomo do- segli samo z nadaljnjim razvojem samoupravljanja. Zato bo po- trebno okrepiti delo delegatov in delegacij, kadrovati večje število mladih v organe samoupravljanja. Na to nas obvezujejo sklepi OK ZSMS Ptuj z dne 24/2-83. Uveljaviti moramo nagrajeva- nje po delu in rezultatih dela v naši TOZD. O tem smo se že dogovo- rili na problemski konferenci. Vendar je potrebno dosledno iz- vajati sprejete sklepe. Ce se zave- damo težav v.DO in TOZD ter problema okrog delitve osebnih dohodkov, nas dodatno vse skupaj obvezuje, da se aktivno vključu- jeino, če želimo odločati o svoji prihodnosti. Prav tako področju izobraže- vanja in povezovanja s štipendisti posvetiti večjo pozornost, skratka več vpliva na kadrovsko politiko. Koordinacijo in sodelovanje z OOS in 00 ZKS je potrebno iz- boljšati skozi nove oblike in me- tode dela. Potrebna so oboje- stranska dogovarjanja, kar bo prispevalo k izboljšanju dela. Na področju informiranja si moram prizadevati, "da se čim bolje in popolneje obvešča. Ne zadostuje samo prispevek enega mladinca — dopisnika, to je naloga sleher- nega mladinca. V programu dela za letošnje leto smo zastavili nalogo, da bomo organizirali tekmovanje v strelja- nju kot obliko praktičnega izo- braževanja na področju SLO in DZS, te naloge je potrebno izpe- ljati. Novo vodstvo se mora se- znaniti z obrambnimi načrti TOZD, organizirati predavanja in sodelovanje z gamizijo Dušan Kveder Ptuj. Še bolj si moramo prizadevati za zvišanje produkti- vnosti, zmanjšanju izostankov in za izpolnitev letnega plana proiz- vodnje. S*tem bomo prispevah naš delež k šfabihzaciji gospodarstva. Mladi iz 00 ZSMS TOZD to- varna glinica imajo tudi velik problem s stanovanji, v bodoče bo potrebno temu problemu posve- titi večjo skrb. Da bi vse naloge uresničili in jrebrodili težave, ki nas zadnja eta pestijo, zlasti sedanja situacija v DO, se moramo vsi ustrezno organizirati. OpredeUti metode dela, razmi- sliti o potrebnih aktivnostih, da pritegnemo slehernega mladinca- ko, da se aktivno vključi v delo osnovne organizacije. Srečko Širovnik Dimnikar ljubitelj starin Težko bi rekli zakaj seje navdušil nad zbiranjem starih predmetov. Gotovo pa je bil glavni vzrok izbira poklica, saj seje odločil za opravlja- nje poklica dimnikarja. Le malo- kateri poklic ima toliko možnosti srečati se z ostanki iz preteklosti. Stvari, ki z leti niso bile več za upo- rabo, so.jih naši predniki skrbno pospravili na podstrešje, kraj ki je bil varen pred,,radovedneži" pa tu- di stvari so bile še vedno,,pri roki". Prepričanje, da bi vsako stvar bilo mogoče še kdaj koristno uporabiti, je bilo in ostaja med starejšimi lju- dmi še zelo močno, zato je le malo- katera stvar našla svoje mesto na odpadu. Tako sena podstrešju skri- vajo mnoge stvari, ki danes tja ne bi sodile, o tem se je mogoče še da- nes marsikje prepričati. Prav to je dalo povod Milanu Tišlerju, ki sedaj stanuje v gradu Slov. Bistrica, da se je odločil za zbiranje starega ljud- skega blaga. Sem se je preselil iz Maribora, vendar se je za zbiranje starin pričel zanimati nekoliko kasneje. Kljub temu, da je sedaj zbiranje starin postalo že kar modna muha, je Milanu uspelo v svojem stano- vanju zbrati številne dragocene pre- dmete, med katerimi imajo pose- bno vrednost knjige, pa zbirka klju- čev, in ena redkih izvodov prvega sitotiska v Mariboru. Ker ima v svo- jem stanovanju malo prostora, hrani predmete tudi v drugih manj primernih prostorih. Meni pa, da bo v določenem času lahko zbirko sta- rih predmetov uredil na enem me- stu in tako zaokrožil svoja pri- zadevanja v celotnejši pregled svojega ljubiteljskega zbiranja sta- rih predmetov. viktor Horvat Manovai^sU kotiček, ki ga kra- sijo nekateri od zbranih starih predmetov Milana Tišlerja Mladi in življenje na kmetiji Najprej si postavimo vprašanje, zakaj se mladi tako neradi odločajo za življenje m delo na kmetiji. Koliko mladih je nezaposlenih, kmetij pa je iz dneva v dan manj obdelanih, ali pa so povsem opustošene. Velika večina se nerada odloči zato, ker misli, da je na kmetiji življenje, »pusto in grdo«, kerje veliko dela, drugi pa zato, ker mislijo, da bi jim "kmetija dajala premajhne dohodke za njihovo razkošno življenje. . Tudi v razne kmetijsko izobraževalne šole se vpiše vse premalo učencev, ker se nekateri neradi odločajo za ta pokUc, drugi pa nimmo možnosti, da bi se izšolali. Predvsem.m"ladi bi se morali zavedati, da bo bodočnost naših kmetij stala na temeljih^ ki jih bomo zgradili mi sami, seveda s pomočjo starejših, ki na teh kmetijah delmo. Zavedati se namreč moramo, da bodo starejši, ki danes na kmetijah delajo, pomrli, kmetije pa bodo ostale. Le kdo bo takrat obdeloval zemljo našega malega kmeta, saj vsi dobro vemo, da ostanek'kmečkega prebivalstva tz dneva v dan pada, namesto, da bi rastel na drugi strani pa se spet ubadamo s preveliko nezapt)slenostjo mladih. Mladi bi se morali zavedati, da pridna, mlada, polna energtja in volje do dela človeška roka vedno pride prav, ko je na kmetiji veliko dela. Kako je lepo. če na kmetiji vidiš mladega fanta ah deklico, ki ima veselje do domačega, kmečkega opravila, ki z veseljem in pozornostjo prime tudi za težja opravila. Darinka Ptohl O pospeševanju kmetij- stva v občini Ormož Pred dnevi .so zbori Skupščine občine Ormož sprejeli odlok o pri- spevku za p()speševanje kmetijstva v občini. Prispevek bodo morah plačevati tisti, ki bodo odkupovali od kmetov z območja občine kme- tijske pridelke rastlinskega m živalskega izvora, ki niso pridelani na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje. Po določilih odloka bo treba plačati v sklad za intervencija v kmetijstvu in porabi hrane občine Ormož za živino 30 odstotkov od cene, ki jo bo kupec plačal prodajalcu in 20 odstotkov od ostalih kmetijskih pridelkov in vrtnin. Namen odloka je, da se prepreči stihija na področju prometa s kmetijskimi pridelki in odpravijo motnje, ki zaradi tega nastajajo pri oskrbi prebivalstva. -ek fEDNIK - 21. julij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 DELOVNO SREČANJE LIKOVNIKOV Poletje ne ponuja samo poči- jj^c, ampak tudi številne pnlo- ^,sti za posebna opravila kot jpožnosti za razne športne, kul- turne in druge prireditve, ki za- vzemajo različne oblike in imajo jjhko značilne razsežnosti. Med njihštejemo tudi srečanje likovnih ainaterjev, ki se predstavljajo na iTianifestativnih razstavah in zbi- rajo v posebej organiziranih ko- lonijah. Na tak način najdejo mo- žnosti za stik in delo v skupinah za razstavni nastop, kar po nekem nepisanem praviiu siedi taHiiT prireditvi. Tudi letos ima Zveza l^ulturnih delavcev Slovenije pa- tronat nad nekaterimi kolonijami slikarjev amaterjev, med katere je bila vključena slikarska kolonija Gorca '83. Amaterji so končali svoje srečanje nedavno v prele- pem haloškem okolju in uspehe enotedenskega skupnega bivanja inslikanja med 2. in9. julijem 1983 dali na ogled v razstavi, ki bo na voljo obiskovalcem do konca av- gusta 1983 v jedilnici Hotela Po- etovio na Ptuju. Slikarska kolonija Ukovne sek- cije ptujske SPD Svobode je bila v gostišču na Gorci pri Podlehniku. S svojim delom je pričela leta 1979, ko je bila prvič prirejena v Majšperku ob Svobodini pomoči m izrednem razumevanju maj- Jperske Tovarne volnenih izdel- kov, pozneje pa tudi ob pomoči TOZDa Merinka mariborske MTT. Na terenu Srednjih Haloz se je kot pokrovitelj izkazal že drugič TOZD Haloški biser, ki poseduje objekt Gorca. Zelo je primeren za bivanje in delovno povezavo z motivno bogatim terenom, kjer lahko vladata poleg delovnega razpoloženja in prijetnega vzdušja tudi potreben mir, kar povzroča občutek, da se čas sploh ne pre- mika, ker je v resnici ves na raz- polago le za ustvarjanje. Letošnjemu srečanju so tudi tokrat kot vedno doslej priso- stvovali slikarji iz raznih krajev Slovenije. Sedem stalnih udele- žencev in pet gostov se je teden dni podrejalo optimističnemu delo- vnemu razpoloženju, predvsem pa pokrajinskim motivom, ki so se ponujali globokemu hotenju re- snih ustvaijalcev. Skrbno so izbi- rali motive v ranem jutru, vročem popoldnevu in po dežju, ko so se dvigale iznad gozdov bele megle. Tedaj se zdi slikarju, da se mu približuje pokrajina kot zvočen odmev^ obsijana s soncem pa na- ravnos vsiljuje svoje prečiščene pcHlobe. nasičene z barvnimi svetlobmmi vrednostmi, voljno za slikarsko uresničenje. Tudi njene domačije in ljudje, hkovno zajeti na tem področju, izpovedujejo svoje kompozicijske in barvne lastnosti, s pretehtano izpove- dnostjo pa odkrivajo vse značil- nosti obstoja, povezanega s speci- fičnimi hotenji in obvezami ter skromnimi možnostmi. Udeleženka kolonije Mimi Kajzerjeva iz Škofje Loke je kot likovni pedagog v nekem smislu profesionalno usmerjena k slika- Srečanje na ptujskem slikar- skem terenu ni bilo prvo, kajti Kajzerjeva je sodelovala doslej v več kolonijah, se petnajskrat ude- ležila skupinskih razstav, večkrat pa se tudi samostojno predstavila. Tokrat je slikala zanimive oljne podobe z izrezi iz narave in se )ridno preizkušala v portretu. Iz- x)r iz nastalega gradiva se nahaja na razstavi, kjer uspelo dominira tudi njena llaloška mama, por- tretno predstavljena ženica, ki jo Je impresiomrala s svojim izgle- dom in trdimi življenskimi izkuš- r^ami. Hermina Tobias je prišla v ko- lonijo iz Maribora. Nekoč je že bila član ptujske likovne sekcije, po preselitvi na območje Mari- bora pa se je posvetila slikanju ponovno pred tremi leti. V njenem deluje črniti velik napredek, ker jo odlikujeta pridnost, kot tehnično' risarko pa natančnost izvajanja. Zato ni čudno, če se je posvečala med delom v koloniji predvsem risanju, čeprav tudi akvarelu. Na sedanji razstavi, kajti razstavno se je uveljavljala večkrat že prej, jo zastopata dve najuspelejši risbi s kredo, ki se nanašata na kontumo zajet motiv Kmetic pri delu v vi- nogradu, izredno dinamična, sproščeno podana in barvno vedro uresničena pa le Kravja vprega. Domačo sekcijo sta zastopala Rozina Šebetič in Julij Ošlovnik, oba izkušena slikaija, ki sta bila tudi med organizaroiji prireditve. Šebetičeva sije nabrala z leti kot likovni pedagog in slikar dovolj izkušenj. Odtod izvira tudi njena izredna aktivnost, ki se odraža poleg organizacijskega dela v sekciji predvsem v razstavljanju. Kot udeleženka kolonij, Ex tem- por, srečevanj likovnikov in ob drugih prilikah, se je predstavila samostojno ali skupinsko s svojimi deli skoraj šestdesetkrat. Po pre- pričanju krajinarka se tudi tokrat ni odrekla svoje nagnjenosti k svobodnemu kompomranju m barvni prepojenosti pejsažev, ki se nahajajo tudi na razstavi. Tudi Julij Ošlovnik se v teh dneh ni odrekel shkanju, čeprav je bil kot predsednik sekcije organiza- cijsko odgovoren za uspešno de- lovanje kolonije in prirejanje raz- stave. Dolgoletno slikanje in kri- tičnejši odnos do samostojnega razstavljanja, so tudi tokrat potr- dili njegove likovne nagibe, ki se manifestirajo z bogatimi vsebin- skimi in prefmjenimi izpovednimi hotenji, predvsem v tehniki akva- rela. Smisel za kompozicijo in poglobljen shkarski občutek, pri- naša poleg bogato koloriranih akvarelov tudi značilno prečišče- no in dosledno ehotonsko tretirano Krajino, ki spada med uspelejša doživetja na razstavi. Društvo slikarjev amaterjev iz Tolminskega je zastopal Peter Kajzer, ki velja za popotnega sli- karja, saj je obredel vso Evropo, preživljal pa se je v glavnem s portretiranjem. Tudi v tukajšnji koloniji je portretno uveljavljal svoje kolege in ljudi, s katerimi se je srečeval, razen tega pa slikal pejsaže tako kot jihje videl. Sveža, mehko oblikovana gozdnata po- bočja in vinorodne tera:se so pre- pojeni s sočno barvitostjo. Tudi mikavna arhitektura lokalnega značaja, je obravnavana spontano in z občuteno izpovednostjo. Zato se podrejajo njegovi motivi iz- brani barvitosti in premišljeni kompozicijski pretehtanosti ter občutku za etnografske značilno- sti. Poleg Mimi Kajzerjeve je za- stopal Gorenjsko v Gorci '83 še Jaka Kepic, sicer novinar, ki živi in deluje v Tržiču. Izkazal seje že kot aktiven samostojen razstavljalec in priden sodelavec na številnih skupinskih razstavah. Tudi njega je zanimala predvsem pokrajina, ki se ji je posvečal z vso pozor- nostjo. Na razsežnih pokrajinskih vedutah se je boril z odnosi med površinami in prevladujočimi barvnimi značilnostmi, kjer so ga zanimah hladnejši barvni odtenki. Slikal je tudi v gostejši pasti, pri čemer se je zavedal pTedvsem svetlobnih vrednosti, kar se nad- ovezuje na slikarje naše Modeme. V resnici pa Kepica izgleda manj zanimajo stilne opredelitve, am- pak način uporabe barv, ki lahko navajajo slikarja na različne iz- razne rešitve. Prevaljčan Igor Senekovič je bil najmlajši član kolonije. Komaj enaindvajsetletni grafik ne more biti brez likovne podlage, toda tukaj je navdušila tudi njega po- krajina, ki se ji je posvetil na ek-? sperimentalen način. Veduto Gorce je podal z rahlftn niansi- ranjem močno zelene, kjer je ab- strahiral ostale geografske značil- nosti njenega območja. V zani- manju za barvna nasprotja je motivno izbral resničnejšo vari- anto, ki jo nudijo vinogradniške terase, kjer je poudarek na valoviti liniji, ki daje sUkarju priložnost za en^omerno barvno nasičenost motiva. Valovitost linij je uporabil tudi v sodobnejši obliki injo izrazil z močno polihromnostjo, v sredi- šču pa uposobil skladne mini- aturne izraze iz dogajanj obstoječe pokrajine. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je ob tej priliki napotila na Gorco svojega mentorja, aka- demskega slikarja Igorja Kregarja iz Ljubljane, ki je bil pooblaščen tudi za izbor del ob zaključku kolonije in izvršil postavitev raz- stave. Kot mentorje imel hvaležno nalogo, kajti udeležencem je bilo predvsem do tega, da čimveč pri- dobijo z ustvarjanjem in se do- stojno oddolžijo pokroviteljem z zadostnim številom del. Sam ni slikal, ampak se je posvečal ude- ležencem kolonije, ki so imeli tudi obvezne diskusije o svojem delu po vsakem zaključenem dnevu in oT) izTjoru aei za razstavo. Le ob večerih je našel včasih nekaj več časa za portretiranje, kar pa je v glavnem razveseljevalo domači- ne, ki so tak portret lahko ohranili za sebe. V kolonijo so se po svojih ča- sovnih možnostih vključevah tudi člani lokalne sekcije, predvsem Vilma Kacova, Janez Korošec, Bojan Lubaj, Franc Sagadin in Peter Vurcer. V razstavo udele- žencev kolonije pa sta se kot gosta priključila še Janez Korošec z re- sno obravnavanim akvarelnim Motivom iz Haloz, Peter Vurcer in Bojan Lubaj. Slednjije razstavil tri" krajinske akvarele, za začetek uspešno shkane, kar obeta izva- jalcu, da bo lahko dosegel ob pri- dnem delu še boljši uspeh. Ob zaključku moramo pouda- riti, da je letošnja polletna akti- vnost Svobodne likovne sekcije zelo zadovoljiva. Spomniti se moramo tudi razstave, kije bila v organizaciji sekcije med 19. apri- lom in 3. majem 1983 v razsta- vnem paviljonu Dušana Kvedra na Ptuju. Sedaj pa poteka v njeni organizaciji že druga razstava, ki je rezultat uspelega srečanja sli- karjev amaterjev na Gorci. Taka praksa prehaja že v tradicijo, zato ni nobenega razloga, da se z njo prekine. Pokrovitelja bo treba znova pridobiti za naslednjo ak- cijo v prihodnjem letu, sicer pa ni izgledov, da bi TOZD Haloški biser zanemaril tako priliko, predvsem z ozirom na patronat, ki ga ima nad kolonijo Zveza kul- turnih organizacij Slovenije, močno zainteresirana nacj. vse- stransko ljubiteljsko dejavnostjo. dr. Štefka Cobelj Priprave na tretji kmečki praznik v Desterniku člani Turističnega društva De- sternik, najmlajšega v občini, so trenutno sredi intenzivnih priprav na tretji kmečki praznik, ki bo tako kot pretekla dva, v mesecu avgustu. Turistično društvo De- sternik si je s svojo ustanovitvijo pčrtalo dvoje glavnih smeri cle- lovanja: poleg urejevanjaokolja še ohranjevanje običajev, ki sprem- ljajo delo od sejanja lanu pa vse do priprave domačega platna. V okviru tega programa so do- slej v dveh letih pripravili že dva zelo uspela kmečka praznika, ki se ea je vsakič udeležila okoli 3000 glava množica domačinov, okoli- čanov, Ptujčanov in celo Mari- borčanov. Na obeh so prikazali delo od sejanja lanu, teritve z vsemi spremljajočimi šegavimi običaji do priprave prediva in niti s pomočjo kolovratov. Izrekh so tudi priznanja vsem tistim, ki so čez vse leto vestno skrbeli za ure- jenost okolja svojih domačij. Iznajdljivi člani desterniškega turističneea društva na za letošnji tretji kmečki praznik pripravlja- jo popestritev dosedanjega, že nekolikanj ustaljenega programa. Želijo mu namreč dodati še nekaj »novosti« iz bogate kulturne de- diščine naših prednikov. Ena iz- ^ed avgustovskih nedelj (21., ali 28., datum še ni določen), naj bi bila vsa — od jutra do večera — v ^namemu tretjega kmečkega pra- znika. Že v zgodnjihjutranjih urah '^e bo z budnico oelasila vaška pi- halna godba, ki se svoje Koremne POjgnala takoj po prvi svetovni ^ojni inves čas delovala do druge, je prenehala obsipati. Na pu- DJdo predsednika Turističnega društva Desternik Otmarja Si- f^oniča pa so jo letos ponovno Obudili. Na lepo okrašenih kmeč- •^ih vozovih — vlekli jih bodo pravi in ne železni konji — bo '^»voustanovljena kmečka godba 'graje krenila po okoliških vaseh in ^aseh sosednjih krajevnih sku- P!*3stih ter po starem običaju va- oila na glavno popoldansko pri- reditev z bogatim sporedom. Po zagotovihh članov Turističnega društva bodo »štanti« s pijačo in jedačo postavljeni že v najzgod- nejših urah tako, da se bo lahko vsak slučajno mimoidoči, ali tudi najzgodnejši turist odžejal z do- mačim brizgancem in posladkal s pristnimi kmečkimi dobrotami. Tudi pravega lončarja, ki bo imel na prodaj najrazličnejše lončene izdelke, ne bo manjkalo. Nemara pa bodo desterniški kmečki pra- znik popestrih s svojo prisotnostjo tudi pravi lectarji in svečarji. Skratka, ves dan tretjega kmeč- kega praznika naj bi bilo na De- sterniku živo in veselo. Komisija za ocenjevanje ureje- nosti okolja, bo letos poleg oce- njevanja najlepše urejenih doma- čij, ocenjevala še urejenost posa- meznih pripadajočih vasi in za- selkov. Prizadevni člani Turistič- nega društva želijo namreč De- sternik z okolico sprememti v kraj, ki naj po turistični mikavnosti zaslovi širom Slovenije. Veliko uspeha! 1. L. Na Gomilo v soboto, 23. julija Turistično društvo na Gomili je dejavno že od leta 1946. Bliža se torej že štiridesetim letom. Vsako leto to društvo pripravi vsaj eno turistično pri- reditev; denar od prireditev pa gre za razvoj kraja, za njegovo turistično olepšanje. V teh letih so na Gomili postavili tudi dva lesena stolpa, potre- bovali pa bi železnega. Zato jim je ..potrebna" taka ali drugačna turistična predstavitev. Srečanje turističnih delavcev severovzhodne Slovenije je že tradicio- nalna turistična prireditev. Letos bo v soboto. 23. julija. Tudi na letošnje so poleg turističnih delavcev povabili padalce. Kot zanimivost letošnjega srečanja pa turistični delavci Gomile predstavljajo tekmovanje v spretnosti kmečkih opravil — dve ekipi bosta namreč sestavljali, še prej pa razdrii kmečki voz. Kot je povedal Janko Matjašič, predsednik TD Gomila, bo za vse obi- skovalce poskrbljeno (zmanjkalo ne bo jedače in pijače), poskrbeli so tudi za glasbo; letos bo goste zabaval priznani ansambel Vikija Ašiča. V soboto, 23. julija se bomo torej turistični delavci srečali na Gomili. MG IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kupci vrvarskih izdelkov so bih večinoma iz ptujske okolice (s teni je mi5Qeno t^tujsKo, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gori- ce). Največ je bilo kmetov in to od premožnih kmetov do viničar- jev. Viničarji (Haložani) so kupo- vali »bremšek« oz. »bremenjak« — vrvi s katerimi so zvezali krmo in jo nesli na hrbtu (po strmih vzpetinah). Bogati kmetje so potrebovali vrvi za koigc, rcvnejSi pa za krave. Šele v zadnjih desetletjih se je struktura kupcev precej spreme- nila. Kot je bilo že omenjeno so v zadnjem času naročniki različnih vrvarskih izdelkov tudi razna podjetja. Kupci so hodili kupovati izdelke k vrvarju; vrvar pa je nosil svoje izdelke le na Ptuj na živinski sejem (ta je vsak prvi petek v mesecu). Tam je postavil »štant« — stojnico in prodajal svoje izdelke. Prodajal pa ni sam. temveč je poslal kakšnega pomučmka ali pa sina. Kroaajai je tudi na letnih sejmih: Jurjevem, Ožbaltovem in Katarininem. Na sejmih je prenehal prodajati okoli 1965 leta. Vrvarskih izdelkov ni krasil — vsi so bih namenjeni za takojšnjo' uporabo. Ker je edini vrvar mu ni bila potrebna posebna reklama. Najboljša reklama so bili dobro izdelani predmeti. Le na začetku svojega dela je dal oglas v časopis. Potem pa se je razširila vest od ust do ust o njegovi obrti. Pred 2. svetovno vojno ko sta bila na Ptuju še dva vrvarja je imel Španer nekaj časa zunaj nad vrati izobešene krplje (za prenašanje listja iz gozda), kar je bil znak. da tu dela vrvar. Ralf Čepiak Vrvar in njegova žena pred delavnico izdelujeta »vožo«. Fototeka etnolo9cega oddelka, foto Ralf Čepiak, marec 1983. Jezikovna vzgoja tudi pri zgodovini? »v začetku 19. stoletja so francozi na slovenskem ustanovih ihrske province. Njihov prihod je naudušeno pozdraviv tudi Valentin Vodnik.« Tak je kratek odlomek iz kontrolne naloge nekega ljubljanskega sred- nješolca. Poslala nam gaje njegova učiteljica zgodovine A. H. z nasled- njim komentarjem: »Nisem ljubiteljica kontrolnih nalog, včasih pa me časovna stiska le prisili, da moram učence ocenjevati na ta način. Kon- trolne naloge pa so vedno zbirka jezikovnih napak, pričajo o neznanju, pa tudi o slabem odnosu do jezika. Zdi se mi, da bi vsi skupaj morah več storiti za to, da učenci šol ne bi zapuščali nepismeni in nesposobni za pravilno ter samostojno izražanje.« Navedek iz kontrolne naloge kaže popolno brezbrižnost do pravo- pisnih in pravorečnih pravil. Učenec sp je pač predal udobnemu pre- pričanju. da piše kontrolno nalogo iz zgodovine, ne iz slovenščine, in da torej jezikovne napake ne bodo vplivale na oceno. Tako ravnanje naših šolaijev izvira iz vsakdanje šolske prakse. Zaradi natrpanih učnih pro- gramov in prevelikega števila učencev v oddelkih (tudi do 36 »glav« na razred) učitelji ne »tratijo časa« z ustnim spraševanjem, ampak učence raje zasipavajo s kontrolnimi nalogami. V naglici največkrat ocenijo le njihovo »vsebino«, jezika pa ne, saj to ni njihova neposredna dolžnost. Tudi na univerzi si bodoči profesorji večinoma ne pridobijo dovolj jezikovne kulture. Tako učitelji v šolah pri razhčnih oblikah šolskega dela (razlaga, preverjanje znanja, skupinsko delo ...) pozabljajo, da niso le strokovnjaki za svoja področja, ampak tudi jezikovni vzgojitelji. Ne zavedajo se, da bi s spodbujanjem učenčevega pravilnega in samostoj- nega izražanja poglabljah tudi njegov dejaven odnos do predmeta, ki ga poučujejo. Ni torej prav, da skrb za jezikovno vzgojo prepuščajo samo slavistom, saj pouk slovenščine obsega v povprečju le slabo desetino učnih ur na teden, kar je premalo za primerno obvladanje jezika v strokovnem sporočanju. Za jezikovno vzgojo v šoh smo odgovorni vsi, še posebej tisti, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: Jezikovno razsodišče. Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. LITERARNA SOLA NA POČITNICAH DO NASLEDNJEGA LETA Od četrtega do devetega julija je na Ptuju v prostorih Doma učencev potekal seminar za lite- rarne mentoije v osnovnih in srednjih šolah. Seminarja pod na- slovom Letna Hterarna šola 83 seje letos udeleževalo okoli 40 sluša- teljev iz vse Slovenije, kar je ne- koHko manj kot prejšnja leta. Li- terarna šola je bila organizirana letos že šestič, prejšnja leta pa je potekala v Kopru. Udeleženci seminaija — priznati je treba, da so bile to v g avnem udeleženke, kot pač tudi v učiteljskem pokhcu zadnja leta močno prevladujejo ženske, so bile v veliki večini uči- teljice slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Zato je program literarne šole sestavljen tako, da vsebuje teme in problematiko, ki je ni v rednih učnih načrtih in tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani ne in udeleženci lahko v resnici pridobijo nova spoznanja. Za predavatelje izbirajo ljudi, ki se v svojih pogledih na literaturo nekoliko razlikujejo od »priznanih eminenc« s tega področja. Tako so za primer letos predavali o so- dobni slovenski poeziji Denis Po- niž. sam tudi pesnik, o sodobni popularni slovenski prozi (torej tudi o trivialni hteraturi, ali hte- rani plaži, ali rumenem tisku, kot se še reče romančičem iz ranga dr. romanov) je predaval Miran Hladnik. mlad asistent profesoija Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti. Jadran Sterle, novinar na ljubljaaski televiziji je predaval o sodobni južnoameriški literaturi, ki v zadnjih letih tudi močno pro- dira v evropske jezike. Sterle je posebej obravnaval to literaturo z vidika nacionalnega prebfljanja in osveSčanja narodov v južni Ame- riki. Kazen štirinajstih strokovnih predavanj o literaturi pa je v po- poldanskih urah potekalo tudi delo po skupinah. V štirih različnih skupinah so se udeleženci z vodjo skupine malo bolj konkretno po- govaijah o obhkovanju in pomoči pri osnovnošolskem in srednje- šolskem glasilu, knjižnici in delu z mladim bralcem. V eni od skupin pa so pod vodstvom Ptujčanke Branke Bezeljak-Glazer razmi- šljah o gledališču poezije. Prav za to sKupino je bilo tudi največ zanimanja, -najbrž tudi za- radi same tematike, ki tako pri mentorjih kot kasneje pri sodelu- jočih izziva veijetno največjo ustvarjalnost, saj nudi postavlja- rge poezije na oder z zavestjo o možnostih, kaj vse oder kot gle- dališki prostor ponuja, vehko idej in eksperimentiranja. Predavanja in delo po skupinah je trajalo osem ur ali pa še več. Udeleženci literarne šole pa so si vendarle utegnili ogledati tudi zgodoviaske in kulturne zanimi- vosti starega Ptuja in poleg teh, nekoliko prašnih, še bolj mokre v ptujski vinski kleti Haloškega bi- sera. Med svojim delom so pri- pravili tudi literarni večer, ki pa so ga na žalost poslušali samo ude- leženci literarne šole brez zaželje- ne prisotnosti Ptujčanov, — tudi za eno |X)šteno delegacijo jih ni bilo. Literarna šola je samo del lite- rarnega gibanja, ki ga usmerja in vodi že več let nazaj Zveza kul- turnih organizacij Slovenije. Prav tako opazna in uspešni sta še dve drugi obliki, ta so srečanja in ko- lomje mladih pesmkov in pisate- ljev — do letos so vsa leta potekale v Gradišču v Slovenskihj;oricah in pa literarna revija za mlade, še neuveljavljene literarne talente. Revija z naslovom Mentor je do- slej na svojih straneh objavila pri- spevke okoli dvesto mladih in med njimi tudi nekaj starejših avtorjev. V literarno gibanje se vključuje vedno več mladine v osnovnih in tudi srednjih šolah (pa tudi izven šol), mnogi med njimi pa čutijo potrebo po mentorski pomoči, zato literarna šola ne izzveni v prazno. Na Zvezi kulturnih orga- nizacij pa se trudijo, da bi literarna šola, ki traja skoraj en teden, za- živela s krajem, kjer biva in da ne bi ostala samo anonimen gost, saj se je udeležujejo kot mentorji in predavatelji, pa tudi kot gostje, mnogi znani literati. [). petrovič 8 - NASI DOPISNIKI 21. julij 1983 - tednik STRAH ME JE Vsi ljudje, veliki m majhni, čutimo strah. Strah te je lahko le pred nekim neznanim dejanjem, pred neko tujo stvarjo .... Tudi jaz veli- kokrat čutim strah. Nekega večera so se oče, mama in sestra odpravili od doma. Ostala sem sama doma. Naenkrat me je postalo strah, čeprav nisem ničesar slišala, ne videla. Da bi ga pregnala, sem prižgala televizijo in luč. Ko nekaj časa gledam televizijo, zaslišim čudne glasove in stopnije. Hitro se zarijem pod odejo in pričakujem, kdaj bo v sobo stopil črn mož z dolgo brado iij z velikim nožem v rokah. Čez nekaj trenutkov so stopinje utihnile. Čez trenutek se mi je zahotelo, da bi jedla jabolko. Odpravila sem se v klet, hitro pograbila jabolko in zbežala nazaj v .sobo. A za seboj sem zaslišala nekakšno šumenje. Legla sem v posteljo in čakala, kaj bo. Naenkrat pa ugasne luč in okno se nalahko odpre. Vsa trda od strahu sem čakala v postelji, kdaj bo skozi okno stopil vampir in me odnesel. V tistem strahu sem zaspala. A strahovi mi tudi v sanjah niso dali miru. Hodila sem po velikem samotnem gradu, kjer je rado strašilo. Ko je ura odbila polnoč, sem pred seboj, in za seboj zaslišala čudne glasove. Naenkrat so me okrožile bele rjuhe, ki so me hotele zgrabiti. V strahu sem zbežala iz gradu v gozd. A tam so me strašile razne živali in drevesa, saj se mi je zdelo, da drevesa strašile razne živali in drevesa, saj se mi je zdelo, da drevesa stegujejo veje proti meni in me hočejo ujeti. Venomer sem slišala nekakšne korake. Končno sem prijela za kljuko in odprla vrata neke hiše, sem se v strahu prebudila. V sobi je bilo svetlo in zaslišala sem pogovor med mamo in očetom. Vsa srečna, da se mi ni nič pripetilo in da me niso strahovi raztrgali, sem sanje povedala mami. Mama seje le smejala in dejala: »Strah ima velike oči, v sredini je votel, okrog pa ga nič ni. Irena Kodrič, 8. b. OŠ Franc Belšak, Gorišnica KDOR SE SMEJE, SLABO NE MISLI Pred šolo smo se zbrali ob sedmih. Stlačili smo se v avtobus in se odpeljali do gradu v Brežicah. Tam smo si ogledali vsemogoče stvari, ki so jih našH po naključju, nekaj pa tudi po načrtih starin listin. V Dolenjskih toplicah smo se najedli, potem pa smo se odpeljali z avtobusom proti Bazi 20. Ko smo prispeli do barak, smo najprej malo posedh, da nam je vodnik razložil takratno težko življenje partizanov in tovarik Tita. Ker je bilo tam vciiko kamenja m korenin, sem se spotaknila in padla. Seveda so se raztrgale tudi nove hlače. Toda mene je silno bolela noga, ne pa hlače. Zato sem se od srca nasmejala, ker si nisem naredila nič hujšega, hlače pa se le dajo zašiti. Odšla sem z raztrganim kolenom na avtobus. Ko smo se vmili nazaj v uolenjske toplice, pa sem hlače podvihala. Ker se nisem kopala, sem hodila okrog bazena. Imala sem tudi foto- aparat, da sem fotografirala. Okrog sebe sem slišala samo: » Daj še mene enkrat!« Ko sem koga fotografirala mi je vedno šlo na smeh, kerje bil film že poln in sem se samo delala, kot da fotografiram. Stala sem ob bazenu in sem namigmla dečkom, da bi tovariša skopali, pa me je tovariš slišal. Prijel meje in me mislil vreči v vodo. Bila pa sem zelo vesela, ker sem ostala suha. Toda, ker seje tudi tovariš smejal, ni misUl slabo. Kmalu seje kopanje končalo, mi pa smo se odpeljaH do Podlehnika. Tam smo si naročili sadne kupe. Nisem je še jedla, pa tudi vedela nisem kakšna je. Natakarica je prinesla kupe in pred vsakega postavila eno. Počakala sem, da so vsi pojedh, nato pa sem počakala, da so odložili skodeUco na mizo, potem pa sem v vsako skodelico dala nekaj svoje kupe. Tako, kot daje vsak nekaj pustil. Bilje zares lep izlet, pa čeprav sem si raztrgala nove hlače. M^etka Golob. 7/b OŠ Franc Belšak Gorišnica OH, TA NORA LETA . .. Mamica mi večkrat reče, da sem še majhna in neumna. To me malo zaboh, a mislim si svoje, saj opazujem in čutim, da se tudijaz spreminjam v odraslo punco. V šoli se večkrat zafrkavamo med sabo. Vedno nekoga najdemo, ki je v puberteti. Sprašujemo ga, če mu že rastejo brki, dlačice pod pazduho in kako se sploh počuti. Zdi se nam tudi zelo šaljiv in včasih tudi neumen. Očka vprašam, če lahko grem gledat, kako se zunaj pred našo hišo zafrkavajo moji prijatelji. Pa mi reče: »Veš, Irena, ti si sedaj še v letih, ko odraščaš, pa te bodo prijatelji začeli zapeljevati! Seveda boš jim ti vse verjela. Tako si boš svojo mladost čisto pokvarila. Hrepenim po veselju in sreči, najbolj pa po ljubezni, ki me še čaka. Vse se je spremenilo, a tudi to se spreminja, saj je čas ko postajamo pametnejši. Prijatelju pa ne gre tako, saj je še preotročji. Začela nas je razganjati puberteta, zato smo v šoli čedali bolj nemimi. Kadar se s sošolcem pogovarjam, vedno govori le o dekletih m ljubezni in na takšen način lahko prepoznam pubertetnika. Vendar mi beseda ne pove dovolj. Mogoče je pubertetnik tudi tisti, ki potegne kakšno cigareto in se dela velikega »frajerja«. Ne rečem, da jaz nisem pubertetnik, saj se mi spreminja glas, rastejo mi dlačice pod pazduho in hočem biti že starejša punca, pa sem »navaden nič«. Vesela sem, daje prišla pomlad, saj je ta prinesla k nam mazolje in jih nametala na naše obraze kot »okraske«. Zelo sem vesela, vendar si ne želim iz pubertete, saj kot odrasla ženska moram sla;beti za vso družino. Kot otrok pa mi ni treba skrbeti za pranje, čiščenje in čistočo. Irena Muhič, 6/a OŠ Franc Belšak, Gorišnica SLOVO 00 UČITELJEV Dragi tovariši in tovarišice! Osem let je minilo od takrat,ko smo prvič prestopih šolski prag. Plašno smo se ozirali po prostorih, ki so kmalu postali naš drugi dom. In zdaj spet stojimo na tem pragu ... Zbegani in preplašeni kot takrat pred osmimi leti. Odhajamo! Odhajamo v valove življenja in vrata, skozi katera smo hodili toliko let se bodo za nami za vedno zaprla. Ostal nam bo samo lep, nepozaben spomin. Tovariši in tovarišice, težko vas zapuščamo, kajti v teh osmih letih ste nam veUko dali in smo si bili zelo blizu. Lahko je reči: hvala, hvala za ves trud inskrb, vendar tega kar čutimo do vas zdaj, ko se poslavljamo ni moč spregovoriti z nobeno besedo. Mogoče je prišlo med nami kdaj do nesporazuma, ker vas nismo znali dovolj ceniti in spoštovati. Zdaj nam je hudo... Dragi učitelji pozabili vas ne bomo nikoli, saj ste nas pripeljali na prag življenja, s katerega mora vsak stopiti na pravo pot, ki mu jo je pripravila usoda ... Zdaj smo vam hvaležni, neskončno hvaležni! Pre- tirano bi bilo o tem veliko govoriti, zopet ni najti tiste besede, ki bi vam razkrila vsa naša čystva. Pravimo vam srečno, pa vam v slovo ne moremo skoraj nič ix)vedati. Le hvala, hvala vam lahko rečemo, drugo bo ostalo globoko v nas in nas spremljalo na vsakem koraku življenja. Hvala za vse, dragi učiteji, kar ste nam ali teh osem let. Odpustite, če je bilo kaj narobe, kajti naša srca so žalostna in strta, ker se poslavljamo od šolskih klopi, od brezskrbnih let otroštva, ker se posla- vljamo od vas dragi tovariši in smo šele zdaj ob slovesu spoznali, da vas imamo radi, neskončno radi. Učenci 8. r. OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci lstorijatOBR„Milan Ilič-Ciča" iz Arandjelovca Na predlog predsedništva OK SSO Arandjelovca, 1. aprila 1978. godine, formirana je ORB koja nosi ime narodnog heroja Milana lliča- Ciče. Iste godine brigada je učestvovala na ORA ,,§amac — Sarajevo" 78. — naselje Nemila. Brigada je proglašena četiri puta udarnom. ORB Milan llič-Ciča učestvoala je na ORA Autoput Bratstvo i jedinstvo 79 — naselje Paračin. Za ostvarene rezuhate u radnim i društvenim aktivnostima na ovoj akciji, brigada je pet puta proglašena udarnom, a dodeljena su joj priznanja: ,,Traka ORA Autoput Bratstvo i jedinstvo 79", ,,Plaketa 60 godina SKOJ-A", največe priznanje RK SSO Srbije i,.Plaketa Veljko Vlahovič", največe priznanje SK SSO. Brigada je učestvovala na ORA Podrinje - Kolubara 80, naselje Valjevo. Brigada je tri puta proglašena udarnom, s pored ,,Trake ORA Podrinje Kolubara 80" brigadi je dodeljena ,,Plaketa Veijko vianovič" največe priznanje koje SK SSO dodeluje naiust)ešnijim omladinskim radnim brigadama, učesnicima ORA. Sledečeg akcijaškog leta brigada je učestvovala na ORS Niš 81 i takodje bila udarnik. Pored ovih akcija prošlog leta brigada je učestvovala na ORA Zvornik 82 i bila udarna kao u prvoj tako i u drugoj dekadi, što podrazumeva osvajanje povelje društvenih aktivnosti i trake ORS. Ovog akcijaškog leta po prvi put dolazimo u Sloveniju, bratsku opštinu Ptui, na ORA SLOVENSKE GORICE 83. Do sada je u ORB Milan llič-Ciča 250 brigadira uzelo učešča na Saveznim omladinskim radnim akcijama. Svojim izuzetnim angažovanjem kako u radnim tako i u društvenih! aktivnostima 76 brigadira je proglašeno udarnikom, a isto toliko i pohvaljeno. Zdravo svima Da vam se predstavimo mi mladi brigadiri dolazimo iz Celja. DaU znate, jeste li čuli za taj grad Celje. Leži u pitomoj Savinjskoj doUni. Celje ima podulju istoriju od svog postanka. Tu istoriju svjedoči stari grad, odakle se pruža divni pogled na novi dio Celja. Njegove sredine potiču mnogi narodni heroji; Med kojima su Franc Leskovšek-Luka, Slavko Šlander, Jošta in druce. Po dru- gom svjetskom ratu Celje se razvija u jak industrijski centar. U Celju še organizirajo mnoge kul- turno-sportske priredbe jer zato imajo veoma dobre uslove. Od poznatih kulturnih manifestacija su poznateje omladinski pjevači festival, tedan domačega filma i druge. Sa Celjom su pobračena četiri grada a to su Čuprija, Doboj, Sisak, Titov Veles. Grad Celje svake godine šalje četiri bragada komplet i jednu bratsku. I mi smo ti srečnici koji smo došh na akciju, »Slovenske gorice«, da bi sa vama skupa radili, pjevali i kovali bratstvo i jedinstvo. Hamzalija Okič Zakaj sem odšla na MDA Lansko leto so odšh skoraj vsi moji prijatelji na MDA. Inko so se vrnili so začeli pripovedovati: »Smejali smo se, pen, ukvarjali se s športorfi, bilo je še tisoče drugih dejavnosti, spoznali smo nove pnjatelje ... « Takrat sem močno obžalovaja, da se jim nisem pri- družila. Že takrat sem se odločila, da pojdem letos zagotovo na ak- cijo. In zdaj sem tu. A kako je? Z eno besedo »enkratno«. Leonida Pečnik, MDB »Veljko Vlahovič« Hej brigadiri HEJ svi vi brigadiri ne vole vas komandiri. Komandanti vse su krivi mi smo sada kolektivni. Komandanti evo vama krampa podigla se kolektivna rampa. Komandanti nema zbora kolektivno sad se mora. Komandanti prode vaša ora kad sa nama krampati se mora. 'Komandanti nama šale kopačete vi kanale. Komandanti trk u formu juričete s nama normu. ORB »Mika Mitrovič-Jarac« Osebna izkaznica Ime: MDB Veljko Vlahovič Oče oz. mati: OK ZSMS Celje Bratje in sestre: MDB Slavko Šlander, MDB Franjo Vrunč-Bu- zda, MDB Cvetko Jerin, MDB Pobratena mesta Stalno bivališče: Gledališka 2 — stavba DPO Stalno zbirališče: Center za klubsko dejavnost, Cankarjeva Začasno bivališče: ZMDA Slo- venske gorice 8J Številčno stanje: spremenjeno zaradi ponesrečenih zdravniških pregledov in številnih popravnih izpitov, pa vseeno ... 36 + (3 zamudniki), od tega 15 lepih mladih deklet in 24 nadebudnih fantov, (ne nismo se zmotili, dolgi lasje nisojnerilo za nežnejši ^ool.) Razpoznavni znak: rdeče ir^belo znamenje v obliki majic našega pokrovitelja (za vse. ki ne veste »CC« pomeni Cinkarna Celje). Pozdravljamo m poslavljamo se tako — : Mladinska brigada. Mladinska brigada Veljka Vla- hovič, Veljko Vlahovič, Mladost. Akcija, Mladost Akcija, C — E — L — J — E Celje, Celje, Celje." MDB ustanovnega kongresa KPS MDB KPS iz Trbovelj je bila ustanovljena leta 1977 na Cebinah. Ta kraj so si izbrali zato, ker je bila v tem kraju ustanovljena KPS. Na tem ustanovnem kongresu so se zbrali delegati iz vseh strani Slovenije. Leta 1977 pa so ustanovili MDB KPS. Na tem kongresu sta sodelovala tudi Miha Marinko in Edvard Kardelj. Miha Marinko je predal brigadi tudi prapor. Kmalu za tem je MDB pričela z delovanjem. Njena prva akcija je bila Posočje 1977, kjer so brigadirji dobili prvi trak akcije. Akcije so se nato vrstile vsako leto: MDB Slovenske gorice 78, MDA Suha Krajina 79, MDA Sava 80, MDA Posočje 81, MDA Paračin 82. Na vseh akcijah je brigadirjem uspelo dobiti trak akcije, poleg tega pa še v MDB Sava 80 plaketo Vladimirja Nazora in trak 7. sekretarjev SKOJA. Z našimi brigadami pa sodelujejo tudi mladinci iz pobratenega mesta Lazarevac. Leta 1982 je minilo 10 let, od kar si izmenjujemo prijatel^tvo. Vsako leto gre v MDB KPS nekaj brigadirjev; letos jih je prišlo sedem, predvsem mladincev, ki jih veselijo nova poznanstva in prijateljstva. TITO - neimar nove Jugoslavije Ravnopravnost! Nezavisnost! Sloboda! Tri velike reči koje se vezuj^ za ime, za srce samo jednog čoveka — TITA. 1 ito — ime koje zna ceo svet, ime iz kojeg uvek sa istom jačinom bukti obečanje, energija i snaga za borbu koju je vodio celog Života — borbu za mir! Ti stranče iz daleke zemlje, znaš ovog velikog čoveka koji se zove Tito, U prelomnim i sudbonosnim časovima naše i s^etske istorije, Tito je vukao poteze koji če zauv^R uCi u istoriju. Borbena i revolucionarna staža druga Tita je najviši i nepokolebljivi revolucionarni uzlet koji se nikad i nigde nije zaustavio. On je vodio napred i naviše — uvek napred i naviše! Naizgled nemoguce bitke, bitke što su dostigle svoje vrhunce na Neretvi, na Sutjesci ... uverile su sve da se hod Titove revolucije ničim ne može zaustaviti. Susreti sa Titom su uvek ostajali u nezaboravnom sečanju. Tako je bilo i maja 1960 god. u Belom Dvoru, gde je održao govor pionirima: ,,Draga djeco, prošlost nam je teška stvarnost, a budučnost u sigurnim rukama. Životni put vas koji dolazite biče, nema sumnje, srečniji od našeg. U vama draga djeco, ja vidim cjelinu naše zemlje Vi ste djeca jedne socijalističke zemlje. Vaše čestitke — nastavio je drug Tito-drage su mi baš zato što dolaze iz vaših dečjih srdaca. U ovim iskrenim čestitkama je vidim vašu mladalčku radost i vašu doboku veru u našu srečnu sadanjost i u još srečniju budučnost. Ljubav i najčistije drugarstvo treba da spajaju decu svih naših naroda. Budite generacija koja če pronjeti dalje slavu naše zemlje, koja če imati uvjek najbolje osobine—kojo su naši narodi gajili kroz istoriju." TITO je veliki čovek. On je dika svih nas i naše domovine. On je ratni heroj, ali i heroj mira koji je obišao svjet sa željom da reč rat iščezne iz svih jezika sveta: ,,lspravite rečnik ovog veka: da bude ŽIVOT, gde god stoji SMRT; gde piše rat, neka bude VRT, a reč LJUBAV, da raste uz ČLOVEKA..." Tito je naša najdraža pesma. Izgradio je zemlju u kojoj ima mesta za sve. On je požrtvovani borac za radnička prava. Reč druga Tita je najčovečnija reč koja se danas može čuti i zato je človečanstvo i sluša. Ta reč je životu nepokolebljivo verna, mudra i prava, jednostavna, jasna i često duhovita: ,,Da ga čuje Zagorje se primaklo Avali, more Nebojšinoj kuli. Gde je njegova reč — tu je cela zemlja!" Mi znamo o narodnooslobodilačkoj borbi koju si Ti vodio. O slavnim bitkama pričali su nam naši roditelji. Oni kažu da borba nije bila laka, ali da je svak o bio spreman da svoj život da za slobodu. Zato nikome nečemo dozvoliti da pomuti naš radostan život u slobodi. Borba je bila teška, ali ti si preko Kozare, Kadinjače i Romanije ipak nosio slobodu celoj zemlji i sada mi, koji nismo osetili tu borbu, kažemo Ti-veliko hvala. TlTO-kao čovek mira, kao čovek koji je dokazao da se sve može dat, da bi se stvorila jedna nova zemlja u kojoj mi živimo! Ivana Stanar ORB ,,Mika Mitrovič-Jarac" Beograd ORB „Mika . Mitrovič-Jarac" ■ Ovog leta študenti ORB ,,Mika Mitrovič-Jarac" došli su sedmi put na • gradilište. da u zanosu brigadirskih pesama, vedrih osmeha in drugarskog stiska ruku izgrade nove kilometre puteva, vodovoda, komunalnih, sportskih objekata, spomenika i da još više učvrste bratstvo i jedinstvo iskovano u ratu i socijalističkoj izgradnji. Študentske omladinske radne brigade su dale ogroman doprinos obnovi i izgradnji zemlje. O tome svedoče brojna priznanja, diplome, zahvalnice, udarništva, ordeni. Vuk Milanovič O Jasni Naša komandantka je lepo dekle je tečna i glasna ime ji je Jasna. Naša Jasna ima lepo postavo Zelenko pravi to je tapravo. Jasna o ... ne bit tak tečna, ne bit tak glasna. Jasna .. . Nasmej se vsaj malo, saj imaš lepo postavo. Naš trasko na trasi je živ sadist v naselju pa velik optimist. Ime mu je Hanza in ni čist pri pravi. ženske pa pravijo da je tapravi. Hanza o Hanza tuširal se bomo, če hočeš al nočeš. Hanza o Hanza na trasi bomo delali kolikor hočeš. V naši brigadi vsi se imamo radi, saj ga vsi pijemo preveč radi. V naši brigadi so lepa dekleta, a so nedostopna kot, da so zakleta. Veljko Vlahovič najboljša brigada, ki pije ga rada. Za mnoge od nas mislijo, da smo slabi, ker imamo dolge lase, A jaz pa pravim spoštuj sočloveka. Bodioin vsi hratie kol ena brigada BRA I SI I^U EDINSTVU to /e, to je prava stvar. ^ BRA TSTVO EDINSTVO to čusto v^že, a veže vse nas. Hvaia ti Hvala ti što si me učio da sazna šuštanj lišča i šapat sveča. Da shvatim pes mu ptica; dan proleča i da otkrijem šta je ljubav. Hvala ti što si mi praštao za moje pesme pisave po plaži za prevare moie: moje laži iz vremena kada si nio na/draži. Hvala ti za snove i sreču, za ljubav koju si mi dao i hvala ti na j po sle što si na kraju mirno otiči znao. Zdenka Korponaič ORH -'Mika Mitrovic-Jarac« TEDNIK - 21. julij 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 „Včasih je bilo več srca v nogometni igri Marjana Berliča ni potrebno ptisebej predstavljati ljubiteljem rK)gometa v naši občini. Njegovo življenje je tesno povezano z no- gi>metom. Zelo dolgo pa je tudi aktivno igral riogomet pri nogo- metnem klubu Drava. Ko smo izrazili željo, da bi ob letošnjem jubileju, ki ga praznuje NK Drava, pripravili razgovor z njim, nam jo je z veseljem izpt)lnil. »Leta 1933 slovenski lantje. domoljubi, ustantnili Nogometno društvo Drava. Teh časov se tov. Berlič spominja takole: »Leta 1933 smo na pobudo takratnih naprednih pvolitičnih organizacij ustanovili nogometno društvo Drava. Njen prvi predsednik je bil živinozdravnik dr. Lešnik. Igriše je bilo na vojaškem pK)ligonu na desni strani Drave za železnim mostom.« — V Ptuju je v tem času tudi deloval Šport klub Petau. Napre- dni mladinci ste takrat ustanovili še en nogometni klub. Verjetno ni šlo zgolj za šoortno udejstvovanje, ampak je ustanovitev kluba imela najverjetneje še druge vzroke? »Ta klub je bil ustanovljen kot protiutež nemškutacskemu Šport klubu Petau, ki smo ga imenovah tudi SKP. Sloveasko mladino smo hoteli potegniti iz nemškega klu- ba. Nemškutarji so si zelo priza- devali pritegniti sloveasko mla- dino v ta klub. ter tudi na ta način poskušali potujčevati našo mla- dino. Naš klub je deloval nepre- trgoma do začetka vojne. Spo- minjam se, da srrfo zadnje srečanje celo odigrali s SKP-jem. Takrat sem bil sicer odsotea vendar sem dobro bil seznanjen s potekom srečanja. Zmagala je Drava z 1:0. Gol za nas je dosegel Alojz Samec. Tekma je bila na igrišču v Ljud- skem vrtu.« — Med vojno NK Drava ni deloval! Leta 1941 je vso premoženje kluba zaplenil SKP. Naš klub smo razpustih. Mnt)go članov je bilo izseljenih, nekateri so se vključih v NOB. Sele na koncu vojne smo spet prišli skupaj. Ponovni) smo spet ustanovili klub. Zdaj smo imeli seveda na razpolago stadion, ki je bil prej v lasti SKP, to je sedanji stadion N K Drave.« — Ce se povrneva v predvojno obdobje. Veijetno sle bili tesno povezani s telovadnim društvom Sokol? »Veliko članov tega društva se je vključilo v delovai^e našega kluba. Naj omenim vsaj Janeza Velkavrha. ki je padel v NOB. Tudi drugi so bili, veliko so po- magali. čeprav niso bili izi~aziti nogometaši.« — Lahko bi rekh. daje v pred- vojnem obdobju potekalo nekak- šno rivalstvo med NK Drava in Šport klubom Petau. Kaj pa množičnost? »Lahko bi rekli da smo bih mi številčnejši. Imeli smo tudi mla- dinsko eki^. Delali smo z^ehkim poletom. Nemško društvo si je pomagalo tudi tako, da je prite- gnilotudinekaj igralcev iz Avstrije, vse za to, aa bi bili močnejSi od nas. Kljub temu, da so imeli boljše pogoje za trening, niso bili uspe- šnejši od nas. Tekme z njimi so bile vedno tekme »na nož«. Mržjija je bila prevelika. Poškodbe niso bile redkost.« — Rekli ste, da ste takoj po vojni spet aktivno začeli. Kakšni pa so bili takrat pogoji za delo. Dobili ste drug stadion ... »Skladišče smo našh prazno. Ni bilo opreme, ne žog, spet smo morali začeti znova. V takratnih razmerah smo zelo težko prišh do iqe. Kljub temu nam je uspelo dobiti nekaj žog, tako, da smo lahko začeli. Prve drese smo si naredili iz nemških zastav. En tak dres še danes obstaja. Prvo tekmo po vojni smo odigrali sXNOJ-em, z gamizijo iz Ptuja. Rezultata te tekme se ne spomnim. Začeh smo redno trenirati in nastopati v ta- kratni slovensko-hrvaški ligi, kjer smo dosegah povprečne rezultate. Nato je nastala repubhška liga. Tu^mo igrali s spremenljivim us- pehom. Kaj več nismo mogli. Di- jaki in študentje so nam odhajah študirat drugam prav takrat, ko bi jih klub najbolj potreboval. Nikoh nismo uspeli dobiti stalnega mo- štva.« Spominov na te čase je vehko. Prav neveijetno se mi je zdelo, kako dobro se tov. Berlič spomni vsega. »Leta 1947 smo šli v Koper. Tam je bilo takrat svobodno tr- žaško ozemlje. Six)mnim se, da smo imeh potne liste. Naš klub, ki bi moral odigrati tekmo z eno tamkajšnjih ekip, je na igrišču ta- krat čakal kar tričetrt ure naspro- tno moštvo. Kmalu smo zvedeli vzrok za to kasnitev. Domačini so si šii sposodit italijanski renomi- rani klub Ponzianno iz Trsta. Igrah smo sproščeno, rezultat nam ni bil največja skrb. Hoteh smo le za- dovoljiti domače gledalce. Na vehko presenečenje vseh smo uspeh zmagati. Rezultat je bil 2:1. Gole za nas sta dala brata Širec, Janez in Franci. To je bil res ne- veijeten rezultat, saj smo prema- gali zelo znani italijanski klub. Potovali smo s tovornjakom. Da, pogoji takrat so bih res zelo težki. Toda bili smo zadovoljni. Nismo zahtevali nobenih materialnih ugodnosti. Pa tudi na tekmah se je zbralo tudi do 2000 gledalcev. Ljudje so radi prihajali na tekme. Takrat smo se borih za barve kluba. Danes bi to težko rekli. Ta borbenost, pripadnost nekemu klubu, za katerega smo igrali se nam je vcepila v zavest že v predvojnem obdobju, ko smo igrali proti nemškemu klubu. Tudi takrat, ko smo bih že prile- tnejši, smo ob porazu večkrat spustih solzo. Danes so mladi preveliki materialisti. Profesiona- lizem je prodrl na vsa ptxiročja športa. N i dolgo od tega, da so celo pri Dravi nekaterim plačevah za tekme« — Zdi se, da sva s tem pnšla do osrednjega problema ne le nogo- meta, ampak športa na sploh. Motivi za dosego športnih uspe- hov so se zelo spremenih. Omenili ste. da ste pred vojno igrali za barve kluba, v konkurenci s SKP ste predstavljali, lahko bi rekh lik slovenstva. Igrali ste z željo po čim boljših rezultatih, ne da bi bilo prav vse podvrženo rezultatu. Rekh ste, da so tudi gledalci prišli na svoj račun. Dnes ^ je vehko tega spremenilo. Kaj ^ mislite, zakaj? »Mladi so danes preokupirani z raznimi dejavnostmlTNe živijo le za šport, ampak se ukvarjajo še z raznim drugim. Tudi v aiiiaterstvu t« moralo biti več discipline. Ce je nek igralec dan pred tekmo celo noč v disco clubu prav gotovo to slabo vpliva na igro in s tem na uspeh celotnega moštva. Včasih smo živeli le za šport, če smo se z t^im že ukvarjali. Res, da so bili takrat drugi časi, tako da za kak- šno drugo vrsto zabave ni bilo možnosti. Kljub temu pa smo šport takrat bolj cenih. Bilo je več borbenosti. Z večjim srcem smo igrah nogomet, kot to počno da- nes. Mislim, da bi morah mladi da- nes igrati za barve kluba z večjim žarom, ne bi smeli toliko mishti na materialne ugodnosti. >Bolezen materiahzma< vse bolj prodira v vse športe. V stabi- lizacijskih časih, kakršne preži- vljamo, si tega ne bi smeh dovo- hti.« Vseeno pa tov. Berhč z opti- mizmom ^eda v bodočnost no- gometa v Ptuju. Letos sije vodstvo delo dobro r,- zastavilo. Petdeset let ni malo za delova- iye nekega šj)ortnega kluba. Ob- letnica NK Drava je toliko bolj pomembna, če vemo, da je bil klub ustanovljen v zelo težkih pogojih. Dolžnost vseh igralcev, vodstva in vse naše občine je, da nogometu pri nas vrnemo tisto mesto, ki gaje imel nekoč. To bi bil verjetrK) najboljši način in zahvala, da se oddolžimo tistim zanese- rgakom, ki so v preteklosti dali iK)gometu svoja najlepša leta. Tovariš Mapan Berlič je prav gotovo eden tistih. Milan Zver Maijan Beri« Foto: M. Ozmec Pajenkova na evropsko prvenstvo? Atletska zveza Jugoslavije sije med drugimi za letos tudi zastavila cilj, da bi morah na letošnjem evTopskem prvenstvu v atletiki, ki bo konec avgusta na Dunaju, jugoslovanski atleti osvojiti vrsto medalj, med dru- gim tudi v skoku v višino med mladinkami. Kandidatka za odličje v tej disciplini lu nihče drug kol Soi^a Pajenk, atletinja AK Ptuj. Konec prejšr^ega tedna je v Mariboru in v Subotici i^otekalo mla- dinsko državno prvenstvo. S^a bi že na tem prvenstvu lahko dosegla normo za nastop na evropskem, vendar ji ni uspelo. Preskočila je le 170 cm in tako /a«tstala kar 8 cm za normo. »Niti Soi^a niti jaz nisva zadovoljna z doseženim rezultatom. Ni dolgo tega. inlkar je nastopila na republiškem prvenstvu in preskočila 175 cm. .V^lim.da za evropsko mladinsko prvenstvo še ni vse zamujeno in da bo v iusledri)ih tekmovanjih dosegla zaželjeni rezultat« nam je povedal njen trener Ljubo Cucek. Časa res ni vehko. Zahtevano višino bo morala premagati do 11. avgusta. Ptujski atleti so v letoši^m letu dosegh že precej lepih rezultatov. Pajenkova je osvojila naslov republiške prvakinje, Šešerkova v skoku v daljino pri članici Oliver Sirec v skoku v daljino pri mladincih, Vin- diševa na sredinih in dolgih progah, Mirko Vindiš pa prav tako v svojih disciplinah. Kljub temu pa ne^e brez problemov. AK Ptuj šteje okoh 35 članov. Za te atlete skrbita le dva trenerja. Tovariš Cuček meni, da ne manjka strokovnega kadra. Veliko je pedagogov s podroi^a telesne kulture, ki bi lahko bili ptujski atletiki v vehko korist. Vemo, da lahko en trener zadovoljivo trenira le dva do tri atlete. Zveza telesno kulturnih organizacij Slovenije in Telesno kulturna skupnost Slovenije pripravljajo nov koncept razvoja vrhunskega športa pri nas. Po besedah tov. Cucka ni pričakovati bistvenih sprememb. Dogaja se. da vlogo tekmovalnega športa prevzema rekreacija, medtem ko se vrhunski šport nekako odtujuje od mladih, nadarjenih športnikov. Za zdaj ni videti bistvenih dejavnikov, ki bi kazali na boljše. Sonja Pajenk ima status vrhunske športnice, deluje pa v slabših razmerah, kot bi bilo za njo primemo. Ne mislimo tu zgolj na kakšno materialno korist, želeh pa bi. da bi ji zagotovili vsaj norm^ne razmere za trening, nam je dejal trener ptujskih atletov. Prav tako bi bilo težko reči, da bi Sonji drugje riudih boljše razmere kol v Ptuju. Da atleti v Ptuju ne dosegajo še boljših rezultatov, je več vzrokov. Pestijo jo finančne težave, kadrovske, slaba organiziranost. Portoroški sklepi se ne izvajajo. Vemo. da pri nas predstavlja atletika skupaj s košarko prioritetno športno panogo, toda to še zdaleč ne pomeni, da jima nudimo toliko pozornosti, kol to prioritetna panoga tudi zahteva. Sonja ima še možnosti, dase uvrsti na evropsko prvenstvo. Morebitni spodrsljaji pa tudi ne bi pomenih tragedije. Stara je le 17 let in kot zanimivost naj povemo, daje sedanja svetovna rekorderka Bikova pri 17 letih skočila precej marj kot ScH^a. Nič še torej ne bi bilo izgubljeno. Kljub temu pa bomo Soigi Pajenk držali pesti. Uvstitev na evropsko mladinsko prvenstvo bi bila prava krona letošnjih uspehov atletov AK Ptuj. Milan Zver Sonja Pajenk — športnica leta v Ptuju Prepričljivo Gerečja vas 2e prejšnji mesec se je končalo nogometno prvenstvo v vseh petih rekreacijskih ligah, ki ga organizira Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Prejeli smo končane rezultate in uvrstitve. Prvenstvo so končali tudi kadeti in pionirji. Med kadeti je prvenstvo osvojil Boč pred Hajdino in Polskavo. Med pionirji pa so bili najboljši mladi nogometaši iz Sre- dišča, druga je bila Gerečja vas, tretji pa so bili pionirji iz Zg. Pol- skave. Disciplinski komisiji sta bili pre- dani ekipi Apač in Sp. Polskave. Po sodniških poročilih se tekma ni končala 2:2, kot je bilo kasneje za- pisano v tekmovalnem zapisniku, ampak 7:1 za ekipo Sp. Polskave. Drugih nepravilnosti v prvenstvu letos niso zasledili. Po pričevanju tehničnega sekre- tarja Medobčinske nogometne zve- ze Ptuj tov. Drevenška so letos prvič uvedli tudi novost. Vsaka eki- pa, ki tekmuje v članski A-Iigi mo- ra imeti še pionirsko. Letos se je to izkazalo kot izredno dobra poteza. „Od začetka smo se tega malo bali, toda že v jeseni se je pokazalo, da smo prav storili. To smo vnesli v pravilnik našega tekmovalnega sistema. Mislim, da na ta način lahko najbolje skrbimo za bodoč- nost nogometa pri nas," nam je de- jal tov. Drevenšek. Milan Zver 10 - ZA RAZVEDRILO 21. julij 1983 - TEDNIK TEDNIK - 21- julij 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 11. KMEČKI PRAZNIK V MOŠKANJCIH PRIDELOVANJE ŽIT NA STAR NAČIN Žetveni čas je v ptujski občini tudi čas, ko se zvrstijo najrazličnejše turistične prireditve. Skoraj vse pasov ,,rokah" gasilcev, nekaj je izrazitih turističnih — torej se tudi po organizatorski plati predstavljajo turistična društva. Moramo priznati, da ima vsaka od teh prireditev svoje jedro, ki ga zvesto ohranja in kar je razveseljivo, organizatorji vsako leto poskušajo dodati nekaj novega. Različne pa so te prireditve po sami predstavitvi. Vča- sih se zdi kot da jim manjka dobra povezovalna nit. Za moškanjsko prireditev moramo reči, da ima nit, da je povezana, da se zmerom nekaj dogaja. To je tradicionalni kmečki praznik, včasih je bil bolj lUkarski, danes manj, vendar tradicija lUka ostaja. To so pokazale tudi mlade lilkarice, ki so pričele nedeljski 11. kmečki praznik. Za njimi je prišel kmet s kmečko vprego, na kateri je bil plug. Za njim so prišle žanjice. Bilo jih je veliko, saj ko še ni bilo mehanizacije, je bilo potrebnih veliko pridnih rok, da se je poželo. Najprej so se pokazale s sejalnico in prikazale ,,biv- šo", ponekod še današnjo setev. Povedale so, da so na 1 ha dolgo sejale in pri tem porabile kar 300 kg semena. Žele pa so na kope — en kop pa je imel 60 snopov — iz enega snopa pa je prišlo liter zrnja. Ob delu so tudi zapele, za obiskovalce pa prikazale še, kaj so v korpi pripravile za južino. Nekaj so pustile tudi za obiskovalce. Kislina je kar va- bila, vabil pa je tudi dober kmečki kruh. Prisluhnili smo tudi besednemu dvoboju med ..virtom" — gospodarjem in gospodarico, kije povedala, da je gosjx)darja potrebno vedno malo pritisniti, ker drugače vedno kam stisne. Zato pa se je pozneje pri mlatvi bolje izkazal. Morda je iskai opravi- čilo v glavobolu, pa ne od vina, temveč od sonca. Pa saj včasih na njivah niso pili špricarjev, ampak jabolčnik in pa vodo. Bili so bolj trezni, samo ,,zmantrane" noge so imeli. Spoznali smo tudi paperkovanje. Ko se je poželo, se je šlo pobirat, kar je ostalo. Danes so nabrali le za en snop, kar bi bila lahko tudi pohvala za današnje delo kombajnov — sodobne mehanizacije. Prikaz sodobnega pri- delovanja krušnih žit je namreč sledil prikazu pridelovanja krušnih žit na star način. Moškanjski kmečki praznik je bil zelo bogat na različnih prireditvah. Na svoje so prišli ljubitelji družabnih iger, ljubitelji folklore, nastopila je namreč folklorna skupina iz Podgorc. Predstavili so se tudi gasilci. Tokrat je bila to mokra vaja med doma- čim društvom in gosti iz avstrijske Koroške — iz Sveče. S tem društvom je moškanjsko društvo namreč navezalo prve stike in to po zaslugi domačina, ki dela v Sveči. Na nedeljski prireditvi so oboji izmenjali tudi spominska darila in se dogovorili, da se v kratkem srečajo. 11. kmečki praznik so organizatorji posvetili praznovanju 40-letnice Avnoja, 4. juliju — dnevu borca in 22. juliju — dnevu vstaje slovenskq;a naroda. MO Namesto v skednju, so mlatev s cepci prikazali kar na prostem. Foto: I. Člani 2ait}ice so bile kar ume pri deln in pri Jchi foto: CianI Dan gasilk občine Ormož 4. julij je tudi praznik gasilk občine Ormož. Letos je OGZ skupaj z GD Ivanjkovci organizirala v Ivanjkovcih srečanje gasilk. Organizatorji so pripravili istočasno pohod po KS in so se tako udeleženci na srečanju spomnili ljudi, ki so v najhujših preizkušnjah druge svetovne vojne ostali zvesti svoji domovini. Ob 9. uri so se zbrale gasilke pri rojstni hiši Stanka Vraza na Cerov- cu, od koder so se napotile na pohod po KS, pohod so končale na skupnerti shodu pri spomeniku padlim za domovino. Po okrepčilu so se gasilke pomerile med sabo po športno tekmoval- nih disciplinah. Tako so tekmovale v hitrostnem teku, hitrem oblačenju gasilske obleke, metanju korke in streljanju z zračno puško. Po seštevku točk so zmagale gasilke iz Ključarovec pred gasilkami iz Središča ob Dravi in Obreža. Gasilke iz Ključarovec so sprejele prehodni pokal vse druge ekipe pa priznanja. Srečanje je minilo v lepem vzdušju, katerega so se udeležile tako izkušene gasilke, kakor tudi tiste, ki so komaj vključile v delovanje gasil- ske organizacije, teh pa je čedalje več, saj je gasilska organizacija tista, ki povezuje vse vrste ljudi in osvešča občana s požarnovarnostno kulturo. Besedilo in posnetek: Slavko Tkalec Gasike na pohodu OB 9. DNEVU GASILCEV OBČINE PTUJ Osrednja proslava v Stojncih Ob 9. dnevu gasilcev občine Ptuj in v počastitev 60-letnice G D Stojnci bo v nedeljo. 24. julija v Stojncin osrednja prireditev, kijo bodo izvedli pod pokroviteljstvom KS Markovci. Ob štirinajstih se Bodo sestali na slavnostni seji nredsedstevpožarne skupnosti in OGZ ter G D Stojnci. Zatem bo mimohod gasilskih enot iz sosednjih sodelujočih društev, ob šestnajstih pa bo osrednja slovesnost na kateri bodo poleg slavnostnega govora prebrali tudi kroniko G D Stojnci. -O M DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU Debitant Polda na 16. mestu V Slavonskem Brodu seje od 3. do 14. julija odvijalo državno prven- stvo v jadralnem letenju. Sodelovalo je 46 pilotov iz vse Jugoslavije. Leteli so v glavnem na jadralnih letalih domače proizvodnje in sicer na DG-900, ki jih izdeluje Elan in Cirrusih iz Vršca. V celoti je bilo prvenstvo uspešno, saj so tekmovalci naleteli okoli 60.000 km in blizu 1200 ur. Od 10-ih dni, ki so jih imeli na razpolago, so tekmovali kar 8 dni. AK Ptuj so zastopali Igor Kolarič, ki je zasedel 12. mesto, Leopold Ambrožič, ki se je uvrstil na 16. mesto in Milena Cestnik, ki je imela smolo in je morala predčasno prekiniti tekmovanje. Najboljši rezultat je dosegel Igor s 3. mestom v disciplini Slavonski Brod—Podravska Slatina—Boro- vo—Slavonski Brod. Državni prvak za leto 1983 je Miha Thaler, dolgoletni tekmovalec in že tretjič na tekmovalni stopnici, član ALC Lesce, pred Živo Francem iz Zre- njanina in Francem Peperhom iz Celja. Na državnem prvenstvu se podelju- je prehodni pokal, ki smo ga predlani imeli v AK Ptuj po zaslugi Igorja Ko- lariča. Tekmovanje je bilo letos prvič tudi ekipno. Zmagali so Leščani pred ekipo iz Novega Sada, prvo ekipo Celja in Ptujem. Milena Cestnik V Tržcu novo nogometno igrišče Člani nogometnega kluba iz Tržca so z velikim prizadevanjem in ob pomoči KS Videm le uspeli pridobiti svojo lastno nogometno igrišče. Teža- ve so bile predvsem pri pridobitvi zemljišča, pri ureditvi igrišča pa so v veli- kem številu pomagali skoraj vsi člani NK Tržeč, dela pa so dobro izvedli tu- di delavci VGP Maribor enota Drava Ptuj. V Tržcu imajo tako sodobno urejeno igrišče, ki ustreza vsem pravilom za tekmovanja v medobčinski A ligi. Že minulo nedeljo, 10. julija so na no- vem igrišču uspešno izvedli turnir v nogometu na katerem je sodelovalo kar 25 ekip. Uradno pa so igrišče odprli minulo nedeljo, 17. julija z otvoritveno tekmo ženskih ekip Tržeč—Pobrežje. Da je bila tekma bolj zabavna kot za- nimiva za resne ljubitelje nogometa, verjetno ni treba posebej poudarjati. Sicer pa bodo že v prihodnji sezoni člani domačega NK Tržeč, ki bodo pri- hodnje leto proslavili 10-letnico, lahko dokazovali, kaj zmorejo na doma- čem terenu. Veliko športne sreče jim želimo! M. Ozmec Razstava v paviljonu Dušan Kveder Jutri, 22. julija, bo ob 18. uri v paviljonu Dušan Kveder otvoritev raz- stave slik, risb in kolažev akademskih slikarjev Haxhija Kastratija in Ante- ja Ljubičiča, ki služita vojaški rok v Ptuju. Razstava, ki bo odprta do 10. avgusta, je posvečena Dnevu vstaje in jubilejem, ki jih slavimo letos, seve- da pa tudi ptujskemu občinskemu prazniku. S pomočjo ptujske kulturne skupnosti jo organizira garnizija Dušan Kveder-Tomaž Ptuj. Razstavo si bo moč ogledati vsak dan od 9. do 11. ure in od 17. do 20. ure. Kot zanimivost naj dodamo, da bosta slikarja nekatera od del. ki so nastala v Ptuju, poklonila ptujski garniziji. N. U. V PTUJSKI PORODNIŠNICI < Po dvanajstih letih spet trojčki V porodnem oddelku ptujske bolnišnice so v noči od sobote na nede, Ijo, torej 16. julija ponoči doživeli malo atrakcijo. 23-letna gospodinja ij Gruškovca 123 pri Cirkulanah je rodila trojčke — dva sina in hčerko Pediater, dr. Tončka Potočnik je povedala, da se vsi malčki dobro počui tijo, prav tako tudi mamica. Zadovoljiva je tudi teža novorojenčkov. Prvj deček je ob rojstvu tehtal 2,8 kg, drugi deček 2 kg, deklica pa 2,4 kg. Zanimivo je, da so se v ptujski porodnišnici zadnjič rodili trojčl^ pred 12 leti, ko je Kristina Kelc iz Bukove rodila tri hčerke. Dvojčkov pg je precej več, letno pomagajo na svet okoli 20 parom dvojčkov. Trojčki iz Gruškovca imajo doma že dva bratca, tako da se jg Brodnjakova družina povečala nepričakovano kar na petero otrok. V ptujski Emoni Merkur so povedali, da jim bodo pomagali. Pričakujemo da bodo temu zgledu sledili tudi drugi, mlada mamica bo prav gotovo hvaležna vsake pomoči. m. Ozmec Srečna mamfea s svojimi trojčki Rodile so: Marija Feguš. Repišče 5 — dečka; Danica Šalamun, Breg 15 — dečka; Marjana Sok, Zamušani 9 — Aleksandro; Nada Murko, Vintarovci 65 — dečka; Frančiška Hajšek. Kočice 5 — Danijelo; Štefka Mesarec, Hajdoše 71 — Vesno; Rozalija Širovnik, Maj- šperk 30 — deklico; Sonja Ber, Sn. Hajdina 146 — Matica; Ljudmila Plohi. Grlinci 3 — dečka; Milena Crešnjovnjak, Mihalovci 21 — Stanka; Nada Bezjak, Zg. Hajdina 155/a — Dejana; Zdenka Novak, Sp. Polskava 336 — Danijela; Rozalija Ivanuša, Mestni breg^ 5, Ljutomer — Leonido; Albina Ze- rak. Žetale 31/b — dečka; Sonja Zemljič. Žerovinci 8 — Ines; Jo- žica Vogrinec, Barislovci 5, Lo- vrenc, — deklico; Mira Babosek, Mestni vrh 5 — deklico; Slava Kuhar, Spuhlja 2/b — dekhco; Majda Plojer. Loperšice 6 — Blaža; Brigita Koje, Zavrč 3 — Boštjana; Irena Kores, Stoperce 60 — deklico; Olga Brodnjak, Peršonova 11 — Saša; Nada Krajnc. Črtkova 11 — Urško; Marija Kmetec, Poljska c. 37 — Mladenko; Maida Marinič, Po- brežje 74 — deklico; Sonja Rižner, Zamušani 46 — deklico; Dana Matjašič, Podvinci 36 — Danijelo;' Vida Vuk. Žnidaričevo nabrežje — Viktorijo; Marija Lah. Kolod- vorska 4. Ormož — dečka; Silva Buk.šek, Cermožiše 70 — dečka; Majda Milošič, Sloveaski trg 6 — dečka; Jožefa Bromse, Gajevci 8 — dečka; Marjana Majcen. Pod- vinci 83 — dečka; Marija Ozmec, Cvetkovci 116 — deklico. Poroke: Miran Majcen, Maribor, Do- goška 80 in Ana Drevenšek, Po- j brežje98; Milan Maguša.Sovjak 1 ' in Marica Štebih. Sovjak 2; Boris Rampre, Primož pri Ljubnem ob Savinji 15 in Ana Hrastnik, Mo- zirje 274; Stanislav Zupanič, Zg. Hajdina 5 in Lucija Vidovič, Lancova vas 53; Marjan Zebec, Pestike 7 in Marica Fajfar, Cir- kulane 67; Franc Topolovec, Podlože 82 in Lidija Robar, Lešje 36/a;. Umrli so: Vincenc Ciglarič, Lača ves 47, roj. 1899, umrl 9. julija 1983; Marjeta Princi, Zabovci 76, roj. 1908, umrla 8. julija 1983; Gera Rušnik, Prešernova 21, roj. 1902, umrla 11. julija 1983; Marija Br- mež. Dom upokojencev Ptuj roj. 1900, umrla 11. julija 1983; Vla- dimir Korbar, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1905. umrl 8. julija 1983; Alojz Roškar, Moškanjci 27/a, roj. 1926, umrl 12. julija 1983; Josip Kokot. Zavrč 3, roj. 1912. umrl 12. julija 1983; Emilija Horvat, Njiverce 5, roj. 1921, umrla 17. julija 1983; Marija Skledar, Prešernova 23/a, roj. 1928. umrla 17. julija 1983; Jožef Caf. Grajeaščak 18, roj. 1911, umrl 18. julija 1983; Julijana Horvat, Podvinci 79, roj. 1913, umrla lO.juliia 1983; JožetJančič, Dornavska 11, roj. 1897, umrl 14. julija 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna oaročnioa ^oaša 45D iii^ narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.