"pROLETAREC' je delavski list za ■isltč« éitaUlje, OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstirtjii jugoslovanski socialistic list. MILIJONE BREZPOSELNIH SVETOVNI PROBLEM TE2K0 VPRAŠANJE NEZAPOSUE NOSU V NEMČIJI IN ANGLIJI Podjetniki v Jugoslaviji za podaljšanje delavnika Indu.trialna rezervna armad« ima svoj izvor v kapitalizmu. Odpraviti je more edino socializem K - Brezposelnost je tragedija Za podaljšanje delavnika v delavskega razreda. Vsled nje! Jugoslaviji, trpi pomankanje stotisočero Podjetniki v Jugoslaviji za-družin. Ni zaslužka, ni de- htevajo od sedanjega režima ukinjenje mnogih socialnih zakonov, ki so bili sprejeti v korist delavcev, predvsem pa podaljšanje delavnika na deset ur. Zanimivo je, da v krogih delodajalcev prodira marsikje na površje tendenca za podaljšanje delavnika, dasi je brezposelnih že sedaj ogromno. Za vzrok svoji zahtevi navajajo, da jim je nemogoče konkurirati s to ali ono deželo, če se ne zniža obratnih stroškov. narja za hrano, obleko in kurivo. Mnogo brezposelnih re-vežev pogine v mrazu, mnogo jih vzamejo bolezni, ker ni sredstev za zdravnika, zdravila in oskrbo. Armada brezposelnih postaja redna, ki se veča od leta do leta. Novi stroji in pa tendenca kapitalizma, da gradi nove tovarne v deželah, kjer je delavčeva moč najcenejša, povečuje število brezposelnih v in-dustrialnih državah. Omejevan je obrata v Zed. Po sprejetju zakona v Zed. državah, državah, s katerim se je dra- y Butte, Mont., je bilo od-stiČno omejilo naseljevanje iz slovljenih to zimo več tisoč ru-Evrope, so mnogi domnevali, darjev. Premogovniška indu-da to zavladalo občutno po- strija je še vedno v zastoju. Ti-mankanje delavcev. Mesto ^¿g premogarjev dela le po tega se veča število brezposel- par dni v tednu, v nekaterih nih. Izpopolnjevana tehnika krajih delajo vsak dan, tisoče je pripomogla k ogromni pro- pa jih je brez dela. Avtomo-dukciji v masi z manjšim šte- bilska industrija je dobila se-vilom delavcev, kar pa se tiče ZOnski značaj. Dela z vso pa-cenenih delavcev, si je kapita- ro nekaj mesecev, potem poje-lizem pomagal z importiranjem jn končno za nekaj mese-črncev iz južnih držav in z Me- cev skoro docela prestane. V hikanci. j vseh ameriških obratih je bilo Celo v "dobrih časih" imamo prošlo jesen in skozi to zimo "IZ MALEGA RASTE VELIKO 9 v tej deželi veliko armado biezposeinih delavcev. Prošlo jesen in vso to zimo so vidoma veča. Ameriški kapitalizem pa gradi novo tovarne na Irskem, Poljskem, nu Kitajskem in drugod, kier .ma še m^rjše o-bratne stroške kakor tukaj, in s tem blagom, ki ga izdeluje v svojih tovarnah v inozemstvu, konkurira produktom svojih ameriških tovaren. Posledica je povečano izrabljanje in na-ganjanje delavcev tukaj in v inozemstvu. Brezposelnost v Nemčiji. V Nemčiji je bilo začetkom leta okrog dva milijona brezposelnih. Njihov položaj je ob-\upen, ki ga izrabljajo komunisti, fašisti in hitlerjevci za prirejanje izgredov. Brezposelne organizirajo z lahkoto v velike demonstracije, potem se razne ekstremne struje stepe-jo med seboj in vse skupaj s policijo. Mnogo je ob takih prilikah aretiranih in lahko ranjenih, dne 16. jan. pa so bili štirje ubiti v Harmansdorfu in eden v Vormsu. Industrija v Nemčiji prilič-no dobro obratuje, v kar jo silijo tudi vojne odškodnine, ki jih mora plačevati bivše kaj-zerjevo cesarstvo za njegove eskapade in za grehe kapitalizma in imperializma, ki jih ima nele Nemčija, nego več ali manj vse dežele, ki so bile zapletene v zadnjo svetovno vojno . ' • Kriza v Angliji. Najdalj se vleče kronična brezposelnost v Angliji, kjer se je pojavila takoj po vojni in traja neprenehoma. Od enega do dva milijona delavcev je brez posla. Delavska vlada ima v odpomoč temu problemu velike načrte, ki pa jih ne bo mogoče izvesti na mah, pač pa skozi vrsto let. Začeti bo treba stopnjevaje s socializacijo, javnimi deli in ob enem povečati ekonomsko kooperacijo-z g dominjoni in kolonijami. odslovljenih stotisoče delavcev. Mednarodni problem. Vsaka posamezna dežela lahko stanje brezposelnih omili s podporami, z javnimi deli itd., toda nobena posamezna ga ne more odpraviti, kajti to je mednarodno vprašanje, ki ga je mogoče samo v mednarodnem obsegu spraviti v ravnotežje in rešili trume delavcev večne nesigurnosti za kruh. Kapitalizem ni kos tej nalogi. Izvršil jo bo v dobrobit človeštva edino socializem. Čimprej se ga delavstvo oklene, toliko bolje. Bogoslužje v kavarni Nedavno je časopisje javilo, da so neko berlinsko pravoslavno cerkev prodali na javni dražbi in niti sam škof v vsem ornatu ni mogel preprečiti prodaje. V nadomestilo te cerkve je na Wirtemberškem trgu v Berlinu neki ruski knez najel veliko kavarno, kjer se redno vrši služba božja za ruske emigrante. Ko zjutraj kavarno odpro, je na blagajni pripravljen začasni Oltar, pred katerim svečenik opravi mašo. Po svetem opravilu oltar podro in verniki se razidejo po svojih poslih, ali pa obsede pri čaju in črni kavi, da pokramljajo nekoliko o starih dobrih časih. Danska brez vojaštva Konkreten primer dela soci-jalističnih strank nam je podala Danska 2e več let je bojevala tamošnja močna socialistična stranka pod vodstvom Stauninga za razorožitev. Socialistična vlada je enkrat že radi tega vprašanja padla ali po daljši vladi meščanskih strank so se lani vršile volitve, v katere je šla socialistična stranka s parolo: za razorožitev. Socialisti so zmagali ter dobili 600.000 glasov ter od skupno 148 mandatov 61, t. j. nad dve petini. Stauning je sestavil socialistično radikalno vlado, v kateri je 10 socijalnih demokratov in 3 radikali. Ta vlada je sestavila nedavno zakon, s katerim se odpravlja o-borožena vojska na kopnem in na morju. Mesto dosedanje armade bo opravljalo varnostno službo 1500 miličnikov in pomorsko obrežno službo bo vršilo 6 lahkih ladij in 20 motornih čolnov. S tem bo prihranjenega mnogo denarja in dobo, ki so jo preživljali moški v vojaški službi, bodo lahko porabili za produktivno delo. Parlament je zakonski predlog sprejel. — Tudi v Belgiji je razorožitev že dolgo na dnevnem redu in celo Francija je skrajšala vojaški rok. Sliko na Uto kaio Foroman-Suto Baako v Ckicaaa. ki i« bila nedavno proaaliona f to boto poolooio. Na istom moitu «o bilo proio «lodoca meradbo. Babti«ti¿na corko* I. 1834; polom seradba prvo traovako kotu ora I. 1865 in po podrt i u to druca saradba traovako komoro I. 1872. Pravijo, da io vm to saradil kapital. ki ao druži is maloca ▼ Toliko. V roen ki io vao sgradilo umiko in fizično dolo. MOGOČNOST io t dolu. no t dolarjih. In dolaToc bo močan, ko apoana. da jo on tiati. ki uatTaria. no pa dolar. VOJNA MOC FRANCI JE IN NEMČIJE Oborožena država ima strah pred neoboroženo Dve loiedi, katerih intere» je edino v kooperaciji ZINIC DEPORTIRAN NAZADOVANJA ROJSTEV Vzroki so pred vsem ekonomski, ker morata mož in žena v tovarno Odstotek rojstev se niža celo v deželah kakor je Italija, kjer ima duhovščina in Musso-lini glavno besedo. V nobeni veliki evropski deželi niso odredbe proti kontroli porodov tako stroge kakor v Italiji, ali rojstva so vzlic temu padla. V Chicagu so rojstva v pro-šlem letu nazadovala v primeri s prejšnjim 1.6 odstotka. Število rojstev 1. 1928 na tisoč prebivalcev je bilo 18.7, v pro-šlem letu pa 18.4. Leta 1899 je bilo v Chicagu 27 rojstev na vsakih tisoč prebivalcev, ali devet več kakor sedaj. Število rojstev v vseh Zed. državah 1. 1915 je bilo 25.1 na tisoč prebivalcev, 1. 1927 pa so se že znižala na 20.6 na vsakih tisoč prebivalcev. Sociologi navajajo vzrok temu padanju težak boj za obstanek, ki sili tudi omoženo žensko v industrijo in pa nagon modernih zakoncev, ki žele dobiti čimveč od življenja. SLOVENCEM CHICAGU priporočamo, da gredo v nedeljo 26. januarja ob 2:30 popoldne na predstavo v dvorano ČSPS. Glejte oglas na 5. strani. Dasi je bila Nemčija premagana, njene utrdbe razrušene, (njeno orožje v glavnem uničeno, njene municijske tovarne , spremenjene za druge produkte, in dasi ji je bila vojna mornarica odvzeta, smatra Francija Nemčijo še vedno za mi-litaristično silo. Pojasnuje, da jima zato tako veliko armado • in da se zato oborožuje, ker se tudi Nemčija na skrivnem oborožuje in se sistematično pripravlja za eventuelno vojno. Nemški vojaški krogi pa to trditev zavračajo češ, da je antanta celih sedem let vzdrževala medzavezniško razorože-valno kontrolo v Nemčiji in da je po vojni morala Nemčija izročiti oziroma uničiti: 6 milijonov pušk in samokresov, 107,000 strojnic, 83,000 topov in metalcev min, 38 milijonov 750 tisoč nabitih topovskih izstrelkov, 332,000 nenabitih topovskih izstrelkov, 16 in pol milijona ročnih in drugih granat, 473 milijonov patronov za puške, 37,000 ton smodnika, 14,014 letal, 27,757 letalskih možmi. licija ni militarizirana. Ves njen vojni materijal je materi-jal, ki ga rabi za vežbe, in je vnaprej določen. Nasproti tomu pa šteje Francija : 99 divizij infanterije, pet divizij konjenice, tri zračne divizije. Poleg tega še dvajset divizij rezerve, skupno približno poldrug miljon izvežbanih ljudi. Zmanjšanje kadrov, z uvedbo enoletne vojaške službe, je le navidezno, ker se s skrajšano aktivno službo zviša število izvežbanih ljudi v rezervi. K tema je prišteti še znaten kontingent afriških in azijatekih domačih čet. Skupno število poklicnih vojaških oseb, ki služijo prostovoljno preko svojega roka, znaša brez častnikov in žandarmerije 384,718 oseb; trikrat več kakor cela nemška Reichswehr. Vojni minister Painlavč je pred kratkim v nekem govoru omenil, da bodo številne moderne utrdbe vzdolž cele nemške meje ob Renu in v Alzaciji-Lore-ni do konca tega leta dogotov-ljene in zasedene s 150,000 KAR0LYI V ZEDINJENIH DRŽAVAH SE SNE SVOBODNO KRETATI LONDONSKA KONFERENCA Težkoce delavske vlade' Listi poročajo, da je bilo v soboto 18. jan. deportiranih iz Chicaga 57 tujerodcev, med njimi tudi urednik "Radnika" Štefan Zinič. Prišel je v Ameriko, kakor trdi oblast, s ponarejenim potnim listom. Proces proti njemu je trajal več let, ker se je zanj zavzela I. L. D. ter podvzela vse legalne korake, da ga ubrani pred od-gonom. Med drugimi deportiranci jih je bilo osem poslanih nazaj ra- jgega ljubosumni državniki me-di blaznosti, štirje radi težkih šetarijo za koncesije, "olajša-kriminalnih dejanj, eden vsled ¡ve" v tem ali onem področju posilstva in ostali vsled nele- militarizma. V najtežjem po- Grof Mihael Karolyi, ki je načeljeval ogrski demokratski Dne 21. januarja so začeli v Londonu razpravljati zastopniki petih pomorskih velesil o vprašanju omejitve navalizma. Na konferenci prevladuje ipi-litaristični duh, Drug na dru- galne naselitve ter drugih prestopkov. vU/ii MMii Za Ziniča se je zavzemal ve- i!!"' P.1ftd lik del hrvatskeifa delavstva, ki fond, toda oblast je vztrajala pri svojem odloku. stov, je dobil od državnega * . . ,mmt J. tajnika dovoljenje, da se sme 80 zbrah zan' v,8ok obrambnl na svojem sedanjem obisku v Zed. državah «vobodno kretati. Ob priliki prošlega obiska je ameriška vlada ugodila Horty-jevemu diktatorskemu režimu in prepovedala Karolyu dajati Delavski oder v Ljubljani Delavska zbornica v Ljub-lzjave, intervju ve ali govoriti ljani ima v svoji zgradbi prav na shodih v času, ki mu je bil lep intimen oder, na katerem dovoljen za obisk svobodne a- se vprizarjajo socialne drame meriške republike. Svoje prej- pod pokroviteljstvom delavske-šnje stališče je sedaj spreme- ga odra. Dosedanji uspehi so nila in Karolyi se v polni me- bili zelo razveseljivi. ri poslužuje privilegija ter pri-| - poveduje, da je njegov glavni NA ČEŠKEM DOBE SOD- cilj sodelovati v borbi za str-moglavljenje Hortyjeve diktature na Madžarskem. motorjev. Nemčiji je dovoljena samo državna bramba 100,000 mož, ki služijo po 12 let; rezerve ne ime imeti, po- Franciji se torej Nemčije ni bati. Ce pa se jo vzlic temu, tedaj ima pač slabo vest. Mirovna pogodba, sklenjena v Razporoke v niinoisu naraščajo Leta 1928 je bilo v Illinoisu 79,725 porok ali 497 manj kot leto poprej. Razporok v istem letu je bilo 15,703, ali 719 več kot 1. 1927. Versaillesu, ni bila zadosti mirovna. Bo treba sprememb in pa volje za medsebojno poravnavo in prijateljsko kooperacijo. Utrdbe in armade potem ne bodo potrebne. NIČE. Iz Prage poročajo, da radi pomankanja sodnikov je ju-stični minister odredil, da imajo tudi ženske pravico zavzeti sodne službe. ložaju je angleška delavska vl»cfe, ki ima proti sebi na eni strani angleške torije z njihovo propagando za ojačanje angleškega navalizma, in na drugi pa zastopnike kapitalističnih in imperialističnih vlad, ki so za zmanjšanje drugih vojnih mornaric, a ne svojih. Vzlic tem težkoČam je tudi ta konferenca stopnja naprej, ki tolmači svetu blaznost militarizma in vojne. Pullman kare prevozijo 100,000 ljudi dnevno Kare ameriške Pullman kom-panije, ki operirajo skoro na vseh ameriških železniških progah, prevozijo dnevno, večinoma na velike razdalje, povprečno sto tisoč oseb. ŠTIRI KNJIGE ZA EN DOLAR a Ako ie niste, naročite si čimprej knjige Cankarjeve družbe*9. Vsako leto izda itiri knjige. Letošnje sedaj razpošilja knjigarna "Proletarca". Vse štiri stanejo • poštnino vred $1.10. Glejte oglas na 7. strani. Prečitajte tudi cenik knjig v tej številki. Knjige • kladnice znanja. za- i % fia i cga Qiibcuaja Zapisnik ohijske konference J. S. Z. Zborovala je v Clevelanau 22. decembra 1929 Nekoliko pred deaeto uro dopoldan, v nedeljo dne 22. decembra je sodrug France-akin, tajnik Ohijake konference, otvoril zborovanje, ki se je vršilo v prostorih soc. kluba št. 27. Za predsednika je bil izbran sodrug Louis Zorko, za zapisnikarja pa Kari Trinajsti*. Tajnik je nato ugotovil, da so na zborovanju zastopani štirje klubi JSZ. in šest društev Izobraževalne akcije. Klub št. 27 so zastopali Mik-she, Trinajstič in Krebel; klub 6t. 49 Božič in Lokar; klub št. 222 Dobrovoljc in Križaj in klub št. 28 Zeleznik. Sledeča društva SNPJ so zastopali: št. 5 Rugel, št. 49 Blažič, št. 53 Lokar in Dugar, št. 126 Zorko in Trbežan, št. 142 Grošel, št. 147 Fillipich in Jankovich, št. 477 Lever. Društvo št. 20 SSPZ je zastopal Hočevar. Zastopnikov niso poslali klub št. 232 (Barberton) in društva št. 312 in 48 (SNPJ) in 61 (SSPZ). Glede priredbe na zadnji konferenci, ki se je vršila v Barbertonu, poroča tajnik, da je bilo dohodkov $145.72 in izdatkov pa $150.81. V blagajni je vsota $50.48. Pravi, da je vprašal sodruga Moleka, u-rednika Prosvete, ako bi mu bilo mogoče prirediti predavateljsko turo po Ohiju, kar mu pa ni mogoče storiti. Ob priliki smrti pokojnega Jožeta Zavertnika je družini poslal v imenu Konference sožalni br-zojav. Od kluba v West parku ne dobi nikakih poročil oziroma ni ničesar slišati o njem. Organizator Trinajstič poroča, da je s pomočjo sodrugov organiziral nov klub v New-burghu. Skušal je reorganizirati tudi kluba v West Parku in v Warrenu, česar se mu pa še ni posrečilo. Zastopniki društev pravijo, da ni opozicije proti Izobraževalni akciji in da so ji društva na splošno naklonjena. Sodrug Krebel poda širši pregled o politični situaciji in delavski aktivnosti na kulturnem polju. Omenja tudi, da klub št. 27 priredi dne 9, februarja Ivan Cankarjevo dramo "Za **!**• dov blagor". Sodrug Dobrovoljc poroča o vsestranskem napredku girardskega kluba. Sodrug Zeleznik pravi, da novi klub v Newburghu jako dobro napreduje in da priredi eno zabavo tekom zimske sezone. Zastopniki nato vzamejo v pretres vprašanje, kako pridobiti mladino la socialistično in splošno delavsko gibanje. Sodrug Trbežan obžaluje, ker niso bila na zborovanje povabljena tudi mladinska društva v smislu zaključka zadnjega zbo- rovanja. Pravi, da je še posebno delavce treba vedno in vedno opominjati in drezati, da sodelujejo v delavskih organizacijah. Treba bo na vsak način gledati, da se socialistična ideja zanese tudi med mladino. Sodrug Fillipich in večina zastopnikov govore v istem smislu. Omenja se tudi, da je lokalna Young People Socialist liga pričela izdajati mladinski socialističen list "The Young Leader", ki izhaja mesečno. Jankovich meni, da bi se morala naša mladina ozreti v druge naselbine, na primer v Chicago ali Detroit, kjer se širi socialistična ideja tudi med mladino. Zorko pravi, da bi bilo dobro, ako bi se jo skušalo pritegniti v naše gibanje potom iger, v katerih naj bi sodelovala. j Končno -predlaga sodrug Terbežan, da se naroči od Zveze, socialistična literatura in se jo razdeli med mladino. Krebel meni, da bi bilo to preveliko breme za 5 Konferenco, ker ne razpolaga s sredstvi in da se naj skuša dobiti literaturo od Zveze brezplačno. Lokar stavi dodatek, da se za sredstva apelira na društva in posameznike v svrho nabave primernega čtiva, knjig in pamfletov. Fillipich meni, naj zastopniki to stvar zagovarjajo pri društvih in ako tudi ne uspejo, je naša dolžnost, da povsod nastopamo odprto in agitiramo za razširjenje naših idej. Dobrovoljc je mnenja, naj se društev preveč ne sili, ker že itak podpirajo našo ak cijo. zavzemajo klubi. Končno je bil sprejet predlog z dodatki se vstopnice prodaja v pred-prodaji. Sklenjeno je, da se prihodnje zborovanje vrši dne 27. aprila v Nevvburghu in sicer se naj vrši dopoldan, popoldan oziroma zvečer naj bo pa zabava. Za bodočega tajnika konference je bil izvoljen sodrug Zorko in za organizatorje pa Trinajstič, Lever in Jankovich. Zadnja dva sta pomožna organizatorja. Sprejet je bil predlog, da se da iz konferenčne blagajne $10 Proletarcu v podporo. V spomin pokojnemu sodrugu Jožetu Zavertniku vstanejo zborovalci na poziv predsednika. Navsoč je bil tudi sodrug Vidrieh iz Johnstowna, prvi podpredsednik S. N. P. J., ki je nsvzočim podal sliko o tamošnjih delavskih razmerah in o aktivnostih njihovega kluba. Louis Zorko, predsednik, Jos. Franceskin, tajnik, Kari Trinajstič, zapisnikar. ____________________mnogo Boljše*je, ako se za stvar važnih zborovanj. Sodrugi in somišljeniki na U1( op.^jvv ___» - _________ Syganu, nadaljujte s svojim de- Sodrug Rugel daruje v ta na- lom, in pridobite še druge delavce v klub. Kaj pa Bridgeville? Ima kar dve slovenski dvorani, potrebovala pa bi več takih ljudi, ki se bi posvetili agitaciji na polju delavskega gibanja in prosvetnega dela v obče. Rojaki so tu dobri kakor drugod in tudi Proletarec je zdaj med njimi prilično razširjen. Če se bi par somišljenikov zavzelo, pa bi bil tudi Bridgeville v JSZ. kmalu na površju. Polje je veliko. men 50 centov. Tajnik predloži zbornici pismo, ki ga je prejel od tajnika JSZ. Tiče se prihodnjega zvezinega zbora in kampanje za pridobivanje članov in naročnikov Proletarca. S tem v zvezi se sklene, da se ponovno poskusi z reorganizacijo kluba na West Parku in z ustanovitvijo postojanke v Noble, Ohio (predmestja Clevelanda). Podana je tudi sugestija, da se ustanovi večerna šola, v kateri naj bi se poučavalo socializem. Tudi se naj skuša s pridobivanjem društev v Izobraževalno akcijo. V zvezi s prihodnjim zborom JSZ je stavljen predlog, da se na bodočem zborovanju izvoli enega zastopnika, ki naj bi zastopal vsa clevelandska društva. Klubom se priporoča, da obdržavajo veselice v svrho kritja stroškov delegatov in naj ALI STE 2E SPREJELI SLEDEČI PROGRAM? 1.) Sodelovanje skozi vse leto v agitaciji za razširjenje "Proletarca". 2.) Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more uspešno izvesti, če ne več, naj ima vsaj dve na leto. 3.) Na. 8. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom. 4.) Kjerkoli mogoče, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zastopnika. 5.) Vsak sodrug naj deluje za pridobivanje novih članov svoji stranki. 6.) Ustanovitev klubov JSZ. v vseh naselbinah, kjer šive zavedni jugoslovanski delavci. 7.) Pridobitev paprednih podpornih in kulturnih dru- štev za pristop v Izobraževalno akcijo JSZ. Z AGITACIJE NA SYGANU IN V BR1DGEV1LLU. Sygan, Pa., je znana napredna naselbina; ima klub št. 13 JSZ. in druš. "Bratstvo" št. 6 SNPJ. To pionirsko društvo je bilo ves čas med graditelji SNPJ. kakršna je, vedno na strani delavstva, ker sta klub in društvo idejno enotna. Sestal sem se s sodrugi Lovrenc Kavčičem, John KvartiČem, Fr. Uršičem in drugimi, ki so že leta aktivni za delavsko stvar. V par dneh agitacije je Proletarec za 30 naročnikov na boljšem. Ce bi bilo dosti naselbin kakor je Sygan, bi ta list kmalu dosegel kvoto naročnin, ki je določena v sedanji kampanji. Na Syganu ima omenjeno društvo SNPJ. lepo dvorano, v kateri se je vršilo že SLAVNOST 25-LETNICE DRU-1 STVA ST. 16 SNPJ LEPO USPELA. Milwaukee, Wis. — V nedeljo 19. januarja je imelo društvo "Sloga" št. 16 SNPJ slav-nost petindvajsetletnice svojega obstanka. Vršila se je v S. S. Turn dvorani. Pozdravni govor je imel Albert Hrast. O postanku društva je govoril u-stanovni član Louis Bergant, edini, ki je še v društvu od u-stanoviteljev; o stanju društva je govoril tajnik Frank Perko, glavni govornik pa je bil Andrew Vidrieh, prvi podpredsednik SNPJ. "Brate sem iskal," je dekla-miral Viktor Alpner, in eno pesem Leona Puncer. Pel je pevski zbor "Naprej", godbene komade pa je izvajal Martinškov orkester. Na večernem programu sta bili predvajam enodejanki "Junaki" in "Nace Hlačnica pri zaslišanju". Zaključna točka je bila živa slika "Piramida SNPJ." Udeležba je bila velika in članstvo SNPJ. ter prijatelji od drugih društev so bili vsi dobre volje pri tem redkem jubileju. Slabo vodstvo je upropastilo pod težo razmer prejšnjo U. M. W. Vzrok slabemu vodstvu pa je bilo brezbrižno članstvo*. Le malo premogarjev se je toliko brigalo za svojo unijo, da bi se zavedali nevarnosti, ki ji je pretila od zloglasnih unijskih politi kaše v Lewisove-ga tipa. Brezbrižnost se sedaj maščuje nad premogarji samimi. Kapitalisti ne poznajo brezbrižnosti. V "Proaveti" sem čital, da bo A. Garden posvetil problemom premogarjev več člankov. Storil je pameten ukrep. Garden je bil dolgo premogar; delal je tudi v rovu na Glencoe, kjer sva bila partnerja. V prostem času je čital in študiral. Za premogarsko unijo se je zelo zanimal in jo pozna jako dobro. Njegovi članki bodo nele poučni, nego tudi zanimivi, kakor vidimo ie iz prvega, ki ga je nedavno priobčila "Prosve- Nace Zlemberger. Predno sem odpotoval, sem imel priliko» da sem se v dvorani sešel s starimi znanci in sodrugi. Rudolf Pleteršek mi je imel dosti povedatL Povabil me je na koncert pevskega zbora v ^anonsburgu dne 15. februarja, čigar spored bo obsegal tudi pevske točke v šaljivih prizorih. Bili so tam tudi naši stari znanci Barilar, Louis Glažer in njegova soproga — vsi iz Pittsburgha. Vsi žele, da se "Proletarca" čimbolj razširi. Pisal bi seveda lahko tudi nekoliko kritike, a upam, da bodo oni, katerim bi jo namenil, svojo zmoto sami spoznali. Priporočam jim, da Več či-tajo in mislijo, pa bodo zmote kaj lahko spoznali. Vsem, ki so mi v agitaciji na kakršenkoli način pomagali, izrekam na tem mestu iskreno zahvalo. Joseph Snoy. VODISEK PONESREČIL. Strabane, Pa. — Nevarno je pobilo na glavi pri delu v rovu sodruga Viktorja Vodiška. Ko to pišem, še ni ugotoviljeno od zdravnikov, da-li je rana opa-sna. Želimo mu, da kmalu okreva. Poročevalec.' DELAVEC IN STROJI. Cuddy, Pa. — Premogovni baroni so & zatekli za večanje svojih profitov tudi k strojem. Uvaja se najnovejša mašineri-ja, da koplje in naklada. Premogarji, ki kopljejo ročno, na stare načine, še nekaj zaslužijo, so pa v drugih neprilikah. Kjerkoli je ugodno, da se operira s stroji, jih dajo postaviti. Ce pa je nevarnost pod-sutja, ali drugače neugodno, tedaj dobi premogar priliko, da koplje po starem. Ce ga ubije, mora kompanija glasom odškodninskega zakona plačati družini $3,000, a če ji podsu-je in razbije stroj, jo stane tisoč več. Ziv stroj je torej v tem slučaju cenejši kakor pa stroj iz kovine. Premogarji povsod jamrajo. So ob unijo, delajo neredno, biti morajo podložni baronom in se pokoravati njihovim biri-čem. Edina pomoč je organizacija. Kakšna? Ce smo zreli za dobro, si zgradimo dobro, če nismo, je tudi slaba boljša kakor nič. Predvsem pa stopaj-mo v našo politično organizacijo in čitajmo liste, kot sta Proletarec in Prosveta. Mnogo se bomo naučili iz njih, da bomo znali misliti in delati tudi zase, ne samo za druge. A. Shaffer. ZAHVALA. VPRAŠANJE UNIJE IN DRUGO. Piney Fork, O. — Seja kluba št. 95 JSZ. me je pooblastila, da naj se v imenu kluba zahvalim vsem udeležencem njegove Silvestrove zabave, kajti zelo veselilo nas je, da so nas po-setili ne le tukajšnji rojaki, nego tudi iz naselbin Barton, Ramsey, Dillonvale in drugih. Kakor je na zabavah socialističnih organizacij prijetno, tako je bilo tudi na tej. Klub je napravil $59.25 prebitka, ki bo porabljen za socialistično agitacijo. V nedeljo 27. aprila ob 1. popoldne bo tu konferenca JSZ., kakor je že oznanjeva-no v rubriki "Priredbe klubov JSZ." Obrat tukajšnjih rovov je nekako srednji. V enih se dela še dosti stalno, a včasi smo pa tudi po dva dni v tednu doma. Veliko se na skrivaj govori za obnovitev unije. Tajno govorjenje bo tudi tajno ostalo. Hišo se lahko podere, zidati novo je pa drugo vprašanje. Zrušili smo U. M. W. of A., toda ali smo na mesto nje organizirali kaj boljšega? Premogar ne more biti brez organizacije. Treba bo začeti znova, toda z boljšo taktiko. J OH N STOW N SKA KRONIKA Pred p ust gineva in bliža se čas svetih misijonov. Gotovo ga bomo imeli tudi v fari Sv. Male Terezije. Misijonarji odpuščajo grehe, lepe pridige imajo, veliko odpustkov dajo, pa tudi kšeft znajo napraviti. Vsi smo grešni ljudje—tako je zapisano v svetih knjigah. Hm-hm, tudi v naši fari je nekaj grešnih duš, ki se spreo-bračajo iz Savla v Pavla. Odvezo pa bi jim mogel dati kvečjemu Sv. Janez Krstnik. Čudno se obrača svet. Posebno naš narod. Na starost gre —ali kaj? s Ali so ženske enakopravne, ali niso? Včasi beremo v kakem listu, da so. Tukaj so nekateri moški drugačnega mnenja. In tudi ženske. Samostojnost ženske ni dovoljena. Cerkev je dolgo trdila, da ženska nima duše, in Turki menda še zdaj uče, da je ženska le nekaka igrača moškemu ter njegova dekla. Duše nima in ne pride v nebesa. Katoliški ženski so pred leti na kardinal-skem zboru vsaj dušo dovolili. Ali drugače je prevelika "ne-čistnica" in edino, kar sme biti v večjo čast in slavo božjo, je, da gre v špital za usmiljeno sestro, ali pa v kak klošter za nuno. Ce je omožena, se mora iti "očiščevati" po porodu v cerkev, in njen otrok mora tja, da ga operejo "izvirnega greha". Zapisano je: Narodi, ki ne dajo ženskam enakopravnosti, ki jo smatrajo samo za pod-ložnico moškemu, ne napredujejo. V civilizaciji so na nizki stopnji. Tu imamo žensko društvo št. 600 SNPJ. Nekaterim moškim so se njegove članice silno zamerile. Zakaj pa? Članice ne vedo. "Se ljudje niste," jim je bilo rečeno od ne prijatelje v. Pa mislim, da so tudi ženske, čeprav so članice druš. št. 600, človeška bitja. s Zakaj se "ljudje" prepirajo? Zakaj se tožarijo, drug drugega izpodrivajo? Cerkev jih uči ljubezni, evangelij jim jo oznanjuje, socialisti jim na-glaša^o, združite se in delajte složno za skupnost, lepe knjige jih uče človečnosti, pa se vseeno špetirajo, sovražijo, o-pravljajo in zaničujejo. Narobe svet, je vzkliknil nekdo, ki je premišljeval m potem od samega razočaranja umrl. ... # Delavske razmere? Po navadi in kakor drugod. Kar jih dela, imajo preveč dela in premajhno plačo. Društveno življenje. So-so. Bilo je že opisano, a posebnih dogodkov sedaj nimam beležiti. • Pa nikar kaj ne zamerite. Prijateljsko, vaš Kronikar, Johnstown, Pa. . j NASE AKTIVNOSTI. Ivan Zorman bo predaval v čitalnici SDD.—Priredba kluba št 49 JSZ.—Drugo predavanje pod avspicijo ¿stalnice SDD. bo imel Jos. Stsko-vich.—"Zarja" pela v radio-programih—Čitalnica SDD. pristopila s leebraievalno akcijo JSZ. Collinwood, O. — V petek 24. jan. ob 7:80 zvečer bo predaval pod pokroviteljstvom čitalnice Slovenskega delavskegs doma v Collinwoodu v društv. dvorani št. 8 znani slevensko-ameriški pesnik Ivan Zorman. Predmet: Slovenska književnost. Kdor je Zormana že čul, mu mora priznati, da je izboren predavatelj. Slovenska književnost mu je znana in kdor bo šel na to predavanje, bo mnogo izvedel o nji. Rojaki, poslužite se te prilike! Ustme-na beseda o takem predmetu zaleže marsikomu več kakor tiskana. In koristilo vam bo, če se poučite o kulturi svojega naroda — o naši književnosti, kakor nam jo bo predstavil Ivan Zorman. Vstopnine ni. Stroške pokrije čitalnica SDD. Drugo predavanje pod avspicijo naše čitalnice se vrši v petek 14. februarja na dan njene seje. Z dnevnim redom bomo kmalu gotovi in nato bo predaval sodrug Joseph Sisko-vich. Predmet bo naznanjen prihodnjič. O Siskoviču vemo, da je nadarjen delavski bojevnik in učitelj. Izobrazil se je v šolah in v ostalem s svojimi prizadevanji. Predmet, o katerem bo predaval, bo nedvomno dobro obdelal. Ako bodo ta predavanja imela zadovoljiv obisk, bo čitalnica SDD. z njimi nadaljevala. Od vas je torej odvisno, v koliko bomo v Collinwoodu aktivni na tem polju ljudske prosvete v bodoče. Čitalnica vas vabi na pristop.- Ta Čitalnica je ustanova Slov. delavskega doma. Odprta je vsemu narodu. Ona je socialno in kulturno središče našega nAroda v tej naselbini. V kolikor še ni, delujmo, da postane. Njen program je kulturno delo. Priporoča vam, da se poslužite njenih knjig in listov, ki so vam na razpolago v čitalnici. Čimveč vas bo, toliko več listov in knjig bomo lahko imeli in toliko važnejša za našo skupnost bo ta ustanova. Na prošli seji je Čitalnica SDD sklenila, da pristopi v izobraževalno akcijo JSZ. Zavedamo se, da morajo naša delavska kulturna društva in ustanove delati skupno in podpirati drug drugega pri težkem in dostikrat nehvaležnemu delu. Nekaj izrednega bo prireditev kluba št. 49 JSZ., ki se vrši v nedeljo 2. februarja zvečer v Slov. delavskem domu. Imela bo varijetni program, o katerem bo kaj več poročal Fr. Barbič. Edino, kar sedaj pri- poročam je to, da pridemo vsi na to prireditev. Klub št. 49 nimjt pogostih priredb, toda kar jih ima, so združene z iz-bornim programom in vredne, da jih posetimo. Ce še niste narofili Ameriškega družinskega koledarja, jih ima šs nekaj v zalogi klub it. 49. Koledar je knjiga, ki zasluži v vaši knjižnici častno mesto. Brez njega ne bo popolna. V Clevelandu imajo sedaj priliko poslušati slovenski radio program. V nedeljo 12. jan. ga je med drugimi izvajal pevski zbor "Zarja". Ce se bi odločeva olo prvenstvu, bi ga v slovenskih programih te radio postaje dobila "Zarja". Vse točke, ki jih je pela, so bile krasno predvajane in so napravile na radio avdijenco največji vtis. Vemo, da je "Zarja" eden najbolj izpopolnjenih slovenskih pevskih zborov v Ameriki, ki je vprizoril že par težkih oper in veliko število koncertov ter operetnih prizorov. "Zarja" ima moči, ki se jih lahko primerja z boljšimi starokrajskimi koncertnimi pevci, kar je pač veliko rečeno, če pomislimo, da niso poklicni pevci, nego delavci, ki se posvečajo pevski umetnosti v prostem času. Te radio programe je omogočila skupina slovenskih trgovcev, zakar jim gre priznanje. Res, da imajo oni pri tem oglašanje, toda pomagali so tudi naši glasbeni umetnosti ter seznanili z njo druge narodnosti. Škoda, da postaja, na kateri so predvajani, ne doseže širšega teritorija. Toda storilo se je kolikor dopuščajo o-kolščine in sredstva. In kar se je storilo, ni malo. J. F. Dum, predsednik čitalnice SDD.. FRANK MANNING BO GOVORIL NA PRIHODNJI SEJI KLUBA ST. 1 J. S. Z. Chicago, 111. — Na seji kluba št. 1 v petek 24. januarja bo govoril sodrug Frank Man-ning, direktor YPSL (Socialistične mladinske lige) in tajnik socialistične stranke okraja^ Cook. Sodruge in sodruginje vabimo, da se te seje polnoštevilno udeleže in se seznanijo z mladim, energičnim tajnikom, s katerim je stranka v Chicagu pridobila izborno, sposobno moč. * Na dnevnem redu bodo tudi volitve odbornikov "Save",. dramskega odseka in angleškega dramskega pododseka. Pred tem bo podano poročilo skupnih odborov o novem statutu za skupnejše delo vseh treh odsekov na polju drame in glasbe. Tajnik Peter Bernik bo podal celoletno poročilo o klubo-vih financah in sliko klubovega dela v prošlem letu. Razpravljali in sklepali bomo tudi o več drugih važnih zadevah. P. O. Oglašajte priredbe pod' pornih društev, klubov JsSsZs In kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad] v "PROLETARCU" VESTI IZ GOZDNEGA MESTA. Forest City, Pa. — Od kar sem se zadnjič oglasil, se je tu nabralo precej novic, ki jih tukaj podajam. — Izredno lovsko srečo so imeli lanskega novembra Tony Draäler in njegova dva sinova. Podrli so dva srnjaka, katera sta tehtala nad 300 funtov. — Nekaj dni pred zaključkom leta smo se sodrugi vpraševali, kam na Silvestrov večer? Razen plesne zabave farne äole ni bilo nobene druge priredbe. V naglici smo se domenili, da priredimo domaČo zabavo na starega leta večer na domu sodruga Felixa Rozine, časa za oglašanje v listih ni bilo več. "Ce bo kaj s to zabavo, dobro, ako ne, pa tudi dobro," smo se tolažili. In potem, da ste videli našo zabavo! Dolge obložene mize, za katere so preskrbele vse potrebno naše sodruginje, in prostor napolnjen do zadnjega kotička, na obrazih vseh pa si videl veselo razpoloženje, zares prav imenitna zabava, da smo se sami sebi čudili tako sijajnega uspeha. Ker je tukaj precej takih, ki jim ni za cerkvene priredbe, jim je bilo prav ustreženo, da so dobili priliko zabavati se na Silvestrovo med sodrugi. Se-ve, našega lista "Proletarca" nismo pozabili. Nabrali smo zanj malo vsoto, da mu na ta način pomoremo do obstoja in izboljševanja. Sodrugi, več takih zabav, pa bo prišlo več življenja in veselja za delo vi naš klub. Klub namerava imeti zabavo enkrat v pred pustu,! o kateri poročam pozneje. — Letos je dobil tukajšnji klub JSZ. prvič odbor, kateremu načeljuje tajnica. Ker je to prelom tradicije, se bo morda komu čudno zdelo, vendar pa naš klub ni prvi, ki ima za tajnico žensko. Tajnica kluba JSZ. v veliki waukeganski naselbini je Anna Mahnich. Za-pisnikarica kluba v John-stownu je Anna P. Krasna. Nedvomno je še več drugih klubov, ki imajo v svojih odborih ttudi ženske uradnice. Socialistično gibanje potrebuje prav tako ženske kakor moške v svojih organizacijah, agitaciji in v vseh drugih aktivnostih. Marsikateri mož bi bil lahko mož, če bi mogel ženi dokazati, da je tudi njeno mesto v socialistični organizicaji. Upati je, da bo naša tajnica, ki je v A-meriki rojena Slovenka, posvetila vso pozornost agitaciji med nežnim spolom. — Niti stari naseljenci ne pomnijo ,da bi ubilo pri delu v rovu dva rudarja hkrati, dasi je mnogo smrtnih slučajev. Žrtvi sta Louis Markel in Peter Kobilšek, oba člana druš. št. 124 SNPJ. Njuni soprogi sta sestri. Ležala sta skupaj na mrtvaškem odru in imela skupaj pogreb ob veliki udeležbi. Kako se je dogodila nesreča? Kakor običajno. Slab prostor, ne dela se stalno, in kadar se, vsakdo gleda da kaj zasluži. Ce bi človek hotel biti varen, bi moral biti doma, toda od kje dobiti kruh? Kompanije hočejo predvsem profit, varnost pa profitu škoduje. Podrl se je strop, kjer sta delala in ubilo oba. Take so dividende, ki jih dobe premogarji. — Da malo pozabimo na črne oblake nad nami, sta sklenila oba pevska zbora in druš. št. 124 SNPJ. prirediti koncert v nedeljo 26. januarja, na katerem nastopi gdč. Zora Ro-pasova, da tudi nam enkrat zapoje pevka umetnica. U-pam, da bo imel koncert številen poset. Tony Zaits. • O mož, o ¿ena, ne govori več "jaz", govori "mi". — "Jaz" »penja okove še hujše, "mi" jih drobi.—Henrietta Roland-Holst. NA SKUPNO PRIREDITEV DETROITSKIH KLUBOV. Detroit, Midi. — Kluba št. 114 in 115 JSZ bosta imela v nedeljo 26. januarja skupno sejo v angleškem jeziku. Seja se prične ob 2. popoldne na 116 East Six Mile Rd. Na sporedu bodo kratki govori o našem gibanju, o naših nalogah in delu. Potem bo veselica do poznega večera. Pridite na to sejo vsi. Opozorite nanjo sodruge in somišljenike. Vstopnina popoldne je prosta, zvečer pa je določena mala vstopnina. Za dobro postrežbo bo poskrbljeno, in imeli boste med nami prijetno popoldne in potem lepo zabavo. Da ponovimo: Popoldne ob 2. seja, pb programu veselica. B. IZ KANSASA. Arma, Kans. — Seja kluba št. 21 JSZ. se je vršila 12. jan. v Frontenacu.- Vsled izredno slabega vremena je bila udeležba bolj pičla. Na dnevnem redu je bila nominacija odbora soc. stranke v Kansasu, kakor tudi nominiranje kandidatov v razne državne urade. To leto se bodo namreč vršile volitve za govemerja, za poslance v državno zakonodajo in mnoge druge uradnike. Socialistična stranka bo imela kolikor mogoče popolen ti-ket. Ker je bilo na seji premalo časa za izbirati razne kandidate, je bil izvoljen odbor treh članov, da izpolni nomina-cijsko listino ž imeni izmed predlaganih kandidatov in poroča prihodnji seji. Sklenjeno je bilo, da se to pomlad skliče v Pittsburgu velik socialističen shod, in da se obvesti tajnika kansaške soc. stranke Ross Magilla, da preskrbi za govornika enega izmed članov eksekutive soc. stranke, ki bodo na poti v Cali-fomijo na svojo sejo ter med-potoma govorili na shodih. Klub se je na tej seji zopet pojačal za tri nove člane. Po raznih drugih razpravah je bilo sklenjeno, da se prihodnja klubova seja vrši v naselbini Corkerill n sicer meseca februarja tretjo nedeljo popoldne. Člane se opozarja, da ne pozabijo datuma tega zborovanja. Anton Sular. VIDIJO^ OBČUTIJO, A NE RAZUMEJO. Detroit, Mich.—Vsakdo lahko vidi gnilobo današnje družabne uredbe. Korupcija ni več "novica", nego "običaj". Podkupovanja, indžunkšni proti delavcem, priganjanja s stroji in brez njih, znižavanja plač v krizah, odslavijanje starejših delavcev, ogromna razkošja in kupičenja bogastev na eni in revščine na drugi strani so vsakemu vidni znake kapitalističnega sistema. Ali ga je mogoče odpraviti? Ali so mogoče izboljšave v prid ljudstva? Na oba vprašanja se lahko odgovori pritr-jevalno. Ampak treba se je učiti in treba je v delavsko organizacijo. Povabi delavca naj se pridruži zavednim delavskim bo-riteljem, razloži mu stvar, pa se bo branil in izbegaval določenemu odgovoru, ali pa ti bo celo nasprotoval. Nekateri se boje, druge je sram in ene tudi strah, da jih bo potem hudič vzel, eni pa so že preveč revolucionarni. Vsa ta bojazen, nevednost in zaspanost je rezultat nevednosti v delavskih množicah. Če se bi delavec vprašal, kaj ima izgubiti, bi si lahko na kratko odgovoril, da izgubiti nima ničesar, dobiti pa vse, ako se organizira in uspo.dobi za borbo v prid sebe proti izkoriščevalcem. Tisti, ki imajo bogastva, si jih niso prislužili. Ne znoje se pri delu, ker večinoma niti ne vedo, kaj je delo. Pote pa se za njihove profite tisočeri in tisočeri delavci, ki so nazadnje še veseli, da se smejo potiti in garati za druge. Od svojega dela dobe le, kar kompanije smatrajo, da delavec potrebuje za skromno preživljanje. Delavci, od vas je odvisno, kedaj se ta položaj spremeni. Če delavstvo hoče, da ostane vse tako kakor je, ne bo šlo v socialistično stranko, ne bo reformiralo svojih unij na razredno borbeni podlagi, čitalo bo naprej kapitalistične liste in glasovalo za kapitalistične kandidate. Ako pa ste eden onih, ki ve, da tega stanja noče, in ki tudi ve, kaj HOČE, se boste pridružili socialistični organizaciji in delali v nji za socializem. Anton Jurca. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tei Crawford 2212. 1.80 — 3:30 — 6:S0 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 18S6 WEST 2ZND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. ..................t....... i; Dr. Andrew Furlani; ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdo* Bank Bid«.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do JI 9. zvečer. Ob sredah od 9. do < [ 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tol. Crawford 2693. Tel. na domu Rockwoll 2816. ----^----- FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tol. Crawford 1382. Pristna ia okusna domača jodila. Cono zmerne. Postrežba ločna. MASKARADA "NADE". Chicago, III. — Mnogo prijateljev ženskega društva "Nada" št. 102 SNPJ. ima že načrte, v kakšnih maskah pridejo na maškarado, ki jo "Nada" priredi v soboto 8. feb. v dvorani SNPJ. "Nada pa je poskrbela za obilne nagrade, ki jih dobe izbrane posamezne maske in maske v skupinah. Zastopane bodo npr. maske hudih časov, Hooverjeve pro-speritete, akrobatske, mnoge nade, zale plesalke, roboti, su-hači in mokrači, bloki itd. Vstopnina v predprodaji je 50c, pri blagajni pa 75c. Članica. ************************** Frank Mivšek Coal, Coke and Wood.—Gravel. * WAUKEGAN, ILL. Phono 2726. L HIHtlUtHMIUMMMMMUMII M M MM SLIKO političnega življenja ameriticega velemesta podaja Upton Sinclairjeva drama "Malin a", ki jo vprizori klub it. 1 JSZ. v Chicagu v nedeljo 26. januarja ▼ dvorani ČSPS. Vzemite vstopnice v predprodaji. MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po vaii meri. tadelamo obloko ali da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. CISTA S$2g.00 M1 rmm u 111 suknjo. VOLNA SAMO— Naročite si obloko ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St Clair Avenue, CLEVELAND, O. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stano sa celo loto $6.00, pol lota 63.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov xa list in ta tajniltro je: 2687 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc* organizacij JANUAR. CHICAGO, ILL.—V nedoljo 26. januarja vprisori klub St. 1 Upton ,Sinclairjovo dramo "The Machine" « dvorani ČSPS. FEBRUAR. COLLINWOOD, O. — Vosolica in predstava kluba it. 49 JSZ. v nedoljo 2. februarja v Slov. dol. domu. CLEVELAND, O. — Cankarjevo igro "Za narodov blagor" vprisori klub st 27 JSZ. v nedeljo 3. februarja v Slov. nar. domu. Po predstavi veselica. CONEMAUGH-FRANKLIN PA.— Pustna veselica kluba it. 5 JSZ. v soboto večer 15. feb. v Izobraževal* nem domu na Franklinu. MAREC. STRABANE, PA — Plesna veselica kluba it. 118 JSZ. v soboto večer 1. marca v dvorani dr. it. 138 SNPJ. NEWBURGH, O. — Plesna veselica kluba it. 28 JSZ. v soboto večer 1. marca v Slov. del. dvorani na Prince A ve. in 109. cesti. BARBERTON, O. — Maikaradna veselica kluba it. 232 JSZ. na Pust-ni večer 4. marca. CHICAGO. ILL.—Predstava dram-skoga odseka it. 1 v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. ILL.—Koncert "Save" v nedeljb 27. aprila v dvorani ČSPS. DETROIT. MICH. — Prvomajska slavnost kluba it. 114 JSZ. v soboto večer 26. aprila v Hrvatskem domu na Kirbjr Ave. PINEY FORK, O. — Zborovanje vshodnoohijske Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. CHICAGO, ILL. — Dne 1. maja majska slavnost kluba it. 1 v dvorani SNPJ. OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30.—31. maja ter 1. junija v mostu ki ga članstvo določi meseca januarja s sploinkn glasovanjem. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta sesnam.) ALI RABITE PERJEM BLAZINE? Bi'iiite po vior-■ce katere VM-■ komur poUjemo [ ZASTONJ. Ima-f mo tudi io sfo-tovljeno blazine. Za popolno ta-Jovoljatvo Jamčimo. ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic. N. J. 'The Milwaukee Leader9 Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina« $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 628 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. ***»»»*♦»»»»»»»»»M g g « MM M g l $ "New Leader'* i; «1. 1 I angleiki socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevali angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročni-X no zanj sprejema "Proletarec". 1 C *************************h ► eeaeaaaaaasaaaaaaaaessaee» Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s mešanim blagom. Peči in pralni stroji nafta posebnost. Tel. Herminie 2221. i Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street I ! Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. »UWMttllttlMIMMM» ; Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. 1 SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in * Prole tarča.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. ailWUBUIIBWiBilB: HflLlLK. VINKO ARBANAS 1320 W. 16th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveže cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGH, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov ln finih e • COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $280 in slovenskih ter hrvatskih plošč. Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam širom Amerike. Se priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVAI MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicafo» III. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno bre* posebnih stroikov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih isilih Poslana vsota bo igplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to bret odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pgpiljanja denarja popolnoma » »«¿o korist. Posluiite se ga in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše braojavna oene so običajno nitje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za poiiljanje večjih vsot vprašajte sa naše posebne oene. URADNE UREi V pondeljek in četrtek od 9. sjutraj do 6. svečerj V torek, sredo in petek od s jutra j do t. popoldne) ▼ soboto ad t. sjutraj do 3. popoldne. PROLETAREC Liât sa iota dalavskefa ljudstva. Izhaja vsak četrtek. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drusba, Chicago, 111. _ Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zvasa NAROČNINA sa Zedinjene (lriave in Kanado sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozetfimtvo: za celo leto $3.50; za pol li ta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev — v številki tekočega tedna._ PROLETAREC Publkhed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor........ Business Manager ______ Frank Zaits Charlee Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Tluee Mentha $1.00.—Foreign Countries, One _ Year $».50; 81a Mentha $1.00._ Address. PROLETAREC 3639 W. 26tk St., Chicago, 111. Telephones Rockwell 2M4. DRHALSKI UMORI V U. S. A. Nedavno se je dogodilo na jugu par lin-Čarskih umorov, ki oznanjajo, da te vrste "justica" še davno ni iztrebljena. Drhal ugrabi svojo žrtev v ječi, ne da bi čakala na dokaze o obdolžitvah. Ona hoče kazen takoj. Ce se pozneje izkaže, da je umorila nedolžnega človeka, si nihče ne dela slabe vesti. V sedeminštiridesetih letih do 1. 1928 je bilo v Zed. državah linčanih 4,367 oseb. Število linčanih v prošlem letu še nič ne obeta, da bodo drhalaki umori kmalu izginili. Okrog tri četrtine linčanih je bilo črncev. Blizu tri tisoč dvesto "nigrov* je "sodila" lin-čarska justica. Nobenemu ni prizanesla, in nikogar ni ugrabila, da ga sodi, nego da ga umori. Naj prvo vsalega mučijo, potem ga ali ustrele, obesijo, razsekajo, vržejo v prepad, v reko. Pogosti so bili slučaji, ko so linčarji svojo žrtev obesili za pete, potem vanjo streljali. Mnoge so mučili z vročim železom, ene so klali z razbeljenimi noži. Linčanja so "ameriška institucija". Lin-čarjev v nobenem slučaju ne kaznujejo, in navada je, da jih oblasti nikoli ne izslede. Ce morajo tu in tam kakega prijeti, mu je prestopek nemogoče dokazati, in ne dobi se sodnika, ne porotnikov, ki bi bili pripravljeni izreči obsodbo. Cestokrat se je že dogodilo, da je šerif ali pa kak drug višji uradnik sodeloval pri linčanju. V Texasu je bilo v omenjeni dobi linčanih 469 oseb, v Illinoisu 31, v New Yorku 2, v Floridi 258, v Georgiji 501, v Califomiji 48, v North Dakoti 11, v Minnesoti 9, v So. Ca-rolini 163 in tako dalje. NASA LITERATURA Knjige "Cankarjeve družbe" so nov uspeh v slovenski proletarski književnosti. Kulturni pokret slovenskega delavskega ljudstva je z njo vredno proslavil spomin velikega pro-letarskega misleca in književnika, Ivan Cankarja. Knjige, ki jih je izdala "Cankarjeva družba" v svojem prvem letu in jih bo izdajala v bodoče, vrše in bodo vršile delo pro-buje v deželi hlapca Jerneja in popotnika Kurenta, bičale bodo laž in predstavljale ljudstvu resnico v nepokvarjeni podobi. # Knjige "Cankarjeve družbe" dobite v knjigarni "Proletarca". Naročite jih! Vse štiri stanejo s poštnino vred $1.10. Pri nas beleži lep literarni uspeh naša znana knjiga, "Ameriški družinski koledar". Letnik 1930 je po splošni sodbi rea nadkrilil vse prejšnje. Bilo bi škoda, da bi ostal kak izvod te lepe in koristne knjige. Sodrugi in somišljeniki naj se potrudijo, da bo vsa raz-pečana. KAJ JE S HOOVERJEVO REŠILNO AKCIJO? Predsednik Hoover je na konferencah z industrialci in governerji razpravljal o načrtih, ki naj bi omogočili nadaljevanje blagostanja. Governerji in župani so obljubili pričeti z javnimi deli, da se prepreči brezposelnost, industrialci pa so obljubili nadaljevati z obratom v čimvečji meri, in pa, da ne bodo znižali plač. ¿[^ Svojih obljub niso dali resno. Plače znižujejo Kjer morejo; ker je mnogo brezposelnih/se trudijo, da njihovo število še pomnože. Delo, ki so ga preje opravljali trije, naj sedaj izvršujeta dva — in če ga vidva nočeta, ga bo pa kdo drugi — saj jih je tisoče, "ki bi radi delali." Delavec se boji za kruh, in se naganja pri delu, kakor zahteva boes. Zed. države so bogate, pa vendar imajo mnogo mnogo revnih ljudi, katerim je "pro-speriteta" samo beseda, ki ničesar ne pomeni. Industrija je organizirana do perfektnosti, a delavci tako slabo kakor v nobeni drugi in-dustrialni deželi. In nikjer na svetu ni ljudstvo v politiki tako brezbrižno kakor tukaj. Zanaša se, da mu Hoover ohrani prosperiteto, od Smitha pričakuje piva, od Tafta pravice, od Forda naklonjenosti delavcem, od svetovne razstave v Chicagu pa dobrih časov. Policija razganja tekstilne delavce Kako gospodarijo delavci na Dunaju Dunajska mestna občina večji delodajalec v Avatriji. naj« Policija rasganja protestni shod National Textile Workers aaije, ki io kontrolirajo______ New Bedfordu, Mass. Trafedija je. da so delavci te industrije rasdeljeni med tekmujoč« si aaije, in da komunisti israhljajo njihovo misen jo v prid reklama sa svojo stranke, neglede na poeledioe sa prUadete dalavce. Pred dvajsetimi leti in sedaj "Narodnjaštvo" danes in pred dvemi desetletji Piše X Y. Z., Ljubljana. cegovini. v Istri, v Srbiji injgoju popolnega enotnega na- svoje pro- rodnega življenja Jugoslova- Začetkom decembra 1929. Socializem se ne izogiblje nobenih problemov, ki jih sre- cegovini, v Istri, v Bolgariji morajo v grame zapisati tudi skupne j smernice v boju za zedinjenje čuje v sedanjosti. Napram ¡ JuKosJovanov Tedaj je zbor vsakemu problemu zavzame svoje stališče. To stališče potrdi tudi zgodovina. Ko se je začela socialistična ideja Širiti/* med našim ljudstvom pred 30., 40. leti, ko se je začelo zmagovito prodiranje socialističnega gibanja po avstrijskih deželah, so kmaluj^ spoznali socialistični politiki, K vsi» da napolnimo dvora-seboj na dom. Od prestanega 'no dne 1. feb. popolnoma. seboj na dom. Od prestanega strahu se je revi zmešalo; napade ima le poredko, toda drugače je popolnoma mrtva za vse. Prizoru, ko Anne prikri-či v sobo, je prisoten tudi Jim Hegan, ki je iskal svojo hčer Lavro. Jack Bullen mu brez ovinkov pove ,kdo je kriv vsega tega. Hegan kar ne more verjeti in odide zlovoljen ter karajoč nežno svojo hčerko, zakaj zahaja v take prostore, imamo organizacije, ki se bore za odpravo korupcije, toda ali je večina ljudstva za njimi? Odgovor na vse to daje Sin-clairjeva drama "The Machine" (Politična mašina), katero vprizori dramski odsek kluba štev. 1 J. S. Z. prihodnjo nedeljo (26. jan.) popoldne v dvorani C. S. P. S., katera je čikaškim Slovencem dobro poznana. V tej drami je delavski pisatelj Upton Sinclair jasno naslikal razmere, v kakor-šnih se je nahajalo ljudstvo pred 18. leti v "ameriški metropoli" — v New Yorku. Ali so razmere sedaj kaj drugačne? Niti za las niso boljše, in ravno razmere v Chicagu so najbrž še slabše. Drama je v treh dejanjih. Prvo dejanje: V proletar-skem delu mesta New York živi neka mlada pisateljica, &o-trodnica raznih mesečnih revij; spada med takozvane "radi-kalce" in za svoje "izdelke" ima le malo odjemalcev. Ob neki priliki se je seznanila s hčerko milijonarja Hegana. ki je glavni delničar prve železniške družbe, ki lastuje takore-koč večino železniškega omrežja na vzhodu in ravno tako tudi poulično železnico v New Yorku. Povabila jo je na svoj dom. Pisateljica, imenujejo jo Julia Patterson, je tudi prijateljica nekega radikalca (imenovali so ga celo "boljševik"), ki je bil v Rusiji za časa ruske revolucije 1905 in se je udeležil bojev ter potem komaj ušel smrti in preganjanju. Neko lepo popoldne pride Jack Bullen (tako so nazivali "boljševi-ka") k Juliji na obisk in kratek pomenek. Julia mu pove, da je povabila v poset Lovro Hegan-ovo hčerko železniškega magnata. Jack ji pa pove, da je povabil sem na obisk nekega mladega advokata Allan Montague-a. Jack noče s prva ničesar slišati o Lavri Hegan, češ, med Ko to pišem, nisem še prejel sporeda koncerta, ali lahko se zanesemo, da nam bo dala gdč. Ropasova najboljši spored izbranih pesmi. Frank Modic. V rezidenci Jim Hegana. Lavra sama doma. Pogovor z Jack Bulle-nom in Montagueom ter prizor nesrečne Anne ji ne gre iz glave/ Premišljuje in premišljuje; nekaj mora biti narobe v tej uredbi. Pozove na sestanek Montague-a in Bullena. Montague ji pojasni zadevo pravde med njenim očetom in Murdockom, ki se tožita za ljudsko lastnino, kdo jo bo imel : Hegan ali Murdock. Pojasnil ji je dalje, kakih sredstev se poslužujejo, da pridobe sodišča v prid privatnih interesov. Vsled tega ima Lavra z očetom precej oster pomenek, toda pravega pa ne more ničesar izvedeti. Na njegovi pisalni mizi . pa opazi knjigo "Ivanhoe" in ko jo vzame v roke, pade iz nje na tla majhen listič papirja; pobere ga in na njem vidi malo opazko "200,000 za pravdo". Ko Hegan odvede hčer iz sobe ,vstopi Grimes, Heganov zaupnik. Grimes ima važno poročilo za Hegana, namreč odlok sodišča glede pravde. Pojasnjuje mu, kako je izposloval, da bo sodišče izdalo odlok v njegov prid; ima ga že v žepu, toda objavljen bo šele naslednji dan. Hegan ves vesel, mu napiše ček za $200,000, in nadalje mu naroči, da naj pozove na skupno konferenco ostale glavne delničarje njegove družbe. Grimes hitro odide, in Hegan za njim. Med tem pa prideta Bullen in Montague. Bullen ves razburjen sporoči Mon-tage-ju, kako je zvedel kakšen bo odlok glede pravde Hegan-Murdock, kako bo sodišče izdalo svoj izrek na podlagi poročila manjšine in zavrglo poročilo večine, in na kak način je prišlo do tega. Vstopi Lavra, in ker je že nekaj čula, ji povesta še ostalo. Odloči se, da odide za svojim očetom in ga prisili, da umakne pravdo, in da se umakne popolnoma iz "businessa". Tretje dejanje &e vrši v pi- to sorto ljudi on ne spada in ne sarni Hegana. Pokazuje boj mara znjimi ničesar opraviti; končno ga Julija le pregovori, da ostane, češ, ji boš vsaj lahko povedal, kaj misliš o "tej sorti ljudi" Lavra pride, in je nekako v zadregi, ko opazi pri očeta, ki strastno ljubi svojo hčer in ona njega. Pride Gri-mes, Heganov zaupnik. To dejanje pokazuje, kaj je človek, ki pride pod kontrolo razmer: Ni več samostojen. V njemu Svojega znanja ne more človek pomnožili s ugibanjem, ampak le z učenjem. Juliji njej popolnoma nepozna- se odigra družinska tragedija, nega moškega. Predstavi ga ji Julia. Vname se takoj pogovor o različnih stvareh, in Jack napelje pomenek na mladega odvetnika Montageu-a, katerega je povabil sem na sestanek. Pojasni, kdo je ta Montague, katerega je spoznal pri zadnjih volitvah, ko je bil na volišču in čuval štetje glasovnic. Pripoveduje, kako so manipulirali z glasovnicami, kako se je da oče zavrže svojo hčer, in hči pa zapusti svojeg aočeta. Pridite k tej predstavi! Videli boste slike razmer v dramski obliki, kakor jo more narisati edino Upton Sinclair. Vstopnina je samo 75c. — Pri-četek igre točno ob tretji uri popoldne. — Po predstavi ples in prosta zabava. Med predstavo in za plesno zabavo bodo igrali slovenski fantje, katerih Montague uprl in ker je bil od- Orkester se imenuje "Integrity ločen in se ni nikogar ustrašil, ~ ~ je preprečil goljufijo. Montague pride, m Laura je zelo presenečena, ko zagleda znanca izza davnih dni. Pri Juliji pa stanuje tudi neko mlado dekle Anne Roberts, duševno bolna vsled grozot, ki jih je morala prestati, ko so jo s silo odvedli V bordel. Ko so vsi v najživej-j šem pomenku, prileti v sobo Anna in v blaznem Direktorij S. N. D. je resolucijo g. Keržeta v principu soglasno odobril, o podrobnostih pa se bo sklepalo pozneje. "Zarja" ponovi opero "Urh, groh Celjski" v Little Theatre Pevski zbor "Zarja" v Cle-velandu vprizori opero "Urh, grof Celjski" v nedeljo 9. marca v "Little teatru", ki se nahaja v mestnem avditoriju. Predstava se vrši pod avspicijo dnevnika "Plain Dealer", ki je osnoval s sodelovanjem mestne uprave takozvano mednarodno gledališče. Vsaka narodnost, ki je zastopana v Clevelandu v večjem številu, je povabljena, da sodeluje. Čehi, npr. vpri-zore opero "Prodana nevesta". BAN0VČEVI KONCERTI Koncerti opernega pevca tenorista Svetozarja Banovca so aranžirani v sledečih naselbinah : Claridge, Pa., v nedeljo 26. januarja. Moon Run, Pa., v nedeljo 2. februarja. Cleveland- Newburg ,0., v nedeljo 23. februarja. Chicago, III., v nedeljo 18. maja Orchestr*» Hali. Milwaukee, Wis., v nedeljo 25. maja. Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija koncert v Opera House. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopise v svrho dogovora na Sveto-za& Banovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis.r G. Banovec je dobil podaljšanje potnega lista za 6 mesecev, da je mogel ugoditi željam onih, ki ga hočejo čuti na koncertih. Ako ga v vaši naselbini še ni bilo, se dogovorite z njim Čimprej. Kulturno delo v slovenskem Clevelandu "Enakopravnost" poroča, da je slovenski Cleveland zelo aktiven na kulturnem polju. Vr-še se predstave, koncerti, slovenski radio-programi, predavanja v slovenski šoli (v Slov. nar. domu) in drugih ustanovah, dramatično druš. "Ivan Cankar" vprizori "Martina Krpana", klub št. 27 pa Cankarjevo "Za narodov blagor". V isti številki "Enakopravnosti" čitamo, da je dne 14. jan. obiskal sejo direktorij a Slov. narod, doma Frank Ker-že in predložil resolucijo, da S. N. Dom enkrat v tekočem letu podvzame akcijo za velikopotezen kulturni program, spojen z razstavo našega odličnega slikarja H. G. Peruška, pri katerem naj bi sodelovale vse naše kulturne organizacije. Socialisti v Chicagu rezervirali Goodmanovo gledališče Chicago, III. — V petek 7. feb. bo socialistični večer v Goodman teatru, kjer predstavljajo Paul Greenovo igro "The Field God", katera je dobila Pulitzerjevo nagrado. Snov igre je iz življenja v North Ca-rolini. . Kritiki jo visoko cenijo, in da je igra res vredna večera, je dokaz že to, da jo predstavljajo v Goodmanovem gledališču. Vstopnice so po $2, $1.50 in po $1. Rezervirajte si jih čimprej na strankinem uradu, 2653 Washington Blvd. (tel. Seeley 2555), ali pa v uradu "Proletarea". Prihodnja "Zarjina" opera Na Zahvalni dan to leto vprizori pevski zbor "Zarja" v Clevelandu Foersterjevo opero Gorenjski slavček". To bo njena tretja opera. V odbor "Zarje" za to leto so bili izvoljeni: Frank Plut, predsednik; Antoniette Simčič, podpredsednica; Jos. Birk ml., tajnik; John Krebelj, arhivar; odsek za zbiranje pevskega materijala: Louis Belle, Fr. Plut in Molly Plut. V nadzornem odseku sta Louis Belle in Frances Andolek. Pevovo-dja zbora ostane John Ivanush, ki je zanjo zložil že mnogo pesmi in ki je skladatelj opere "Turjaška Rozamunda". Cerkvenikova drama "V kaverni" prepovedana Vprizoritev drame "V kaverni", katero je spisal Angelo Cerkvenik, so oblasti v Ljubljani prepovedale vprizoriti. Izšla je v desetem letniku "A-meriškega družinskega koledarja" (1. 1924). Vzrok prepovedi navajajo ,da so v drami bogokletstva (?!) in rušenja vojaške discipline. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNAnSKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeaiku. Nate poeebnost so tiskovine sa društva in trgovce. Red Peppers' P. O. Gdč. Ropasova bo pela Warrenu Warren, O. — V soboto 1. februarja bo pela v naši naselbini operna in koncertna pevka Zora Ropasova. Ta kon-kričanju icert je aranžiral odbor Jugo- mm m m m m ■ m m m i Zadružna banka LJubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt t.) sprejema denar sa hranilne vloge ail sa tekoči račun proti najboljšemu ob rest o* en ju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih sadevah hitro in po ceni. IVnar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se naJcale n« r»*un Zadružne banke na Amalgamated Bank of Nsw York, 11-1« Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadrulno banko o tetn obvesti in naroči iiplačilo. Naš upravni lastopnik w» Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave., Detroit Mich. Obračajte •e nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj n« Zadružno banko V Ljubljeni. Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice in opiti« KNJIGARNA PROLETARCA 3639 West 26th Street, Chicago, 111. 1.50 1.25 .40 .40 2.50 .50 .45 Na 1.10 .50 .20 .65 .45 .65 .45 .25 .25 .50 .65 .90 .25 .50 .35 .85 Album slovenskih književnikov. (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in alike slov. . književnikov od Trubarja dalje. Fina vetU ....................$5.00 Momenti, Aaa Korenina, (L. N. Tolstoj), rosnan v dveh delih, fina vezba .................................. Bacil» in bacilka. (Damir Fei- gal), humoreske, broé........ Bedakov a imp o v ad, (St rind - he ig), broá. $1, vet._______ Bo« is tomo, (Ruski pisatelji), fcroi. 75c vetana.................. Boy, (L. Colonia) roman, vetan .............................. Bos ¿¿na poeom v prosi. (Charlee Dickens), broé............... Bosi, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani vet. ....________________________________ Bolo noči—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilko, (Marija Kmet), povesti in ¿rtiče, broi___________________ Bros sarjo, (Milan Pugelj), ^ fcroá. ---------------------—------ .65 Cerkve«« mUi (L. Calco), povest is sedajnosti, broš. .........75 Cankarjev sbornik spomin Ivana Cankarja, vet_____________ četrtek, (<í. K. Cherotsrton), fantastičen roman, vet......... Cvetke, (Majar H.), ¿opek pravljic za stare in mlade, broé. Črni pan tor, (Milan Pugelj), povesti in črtice broé. ______ D acamaron, (Giovanni Boccaccio), I. del broá. $1.50, vet. 2.00 II. del. broé. $1.50, vet ........ 2.00 III. del brol $1.50, vet.______2.00 Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih ; vojakov, (Janet Cigler), broé. __________________________________ Doklo Elisa, (Ed. de Concourt), roman, vet_________________________ Domača ¿Hali, (Damir Feigel vet. _________________________________.,.,. Deveti januar, (M. Gorki), črtica it rusk* revolucije, broé. Don Cora a, (G. Keller), roman, broi. ---------------------------..... Dva sliko, (Ks. Meiko) broi. Drobiž, (Fr. Milčinski), vet..«^ Dvon«šoc, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice 8 slikami, vet............................... Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broé. ____¡_____________________ FHocofska Sgodba, (Alojz Jira- sek), vet. ___________....... Francka in drugo, (E. Kristan), broš .................................... Glad, (Knut Hamsun) roman, broi. ................................. Gadjo gnezdo, (VL Levstik), broé. 75c, vet. ........................ 1.00 Gladi jator ji, (G. J. Melville Whyte), zgodovinski raiman v dveh delih, broi..................75 Golem, (G. Meyring), roman broš. 50c, vez................... Gospod Fridolin Žolna in nje-gova družina, (Fr. Milčinski, vet. ............................ Grošnik Lonart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broé... Hadsi Murat (L. N. Tolstoj), roman, broš.........................50 Haptamoron, (Marg. Valoiska), povesti, broé....................... Hči papaša, (H. Sheff), zgodovinski roman, broš............ Humoreska, grotosko in satiro, (VL Azov in Teffi), fcroš..... Idijot, (F. M. Dostojevski), L, II., III. in IV. zv. broi. (S) 80c, vez. (g) ....................... Vsi itirje broširani $3.00, vea. $4.00. Igraloc, (F. M. Dostojevski), iz spominov mladeniča, roman, broé. _____________________________..... Izgubljeni »vet, (Conan Doyle), roman, broi......................... Is m od ornega svata, (F. S. Fkl- žgar), roman, vez.............. Is aaiih krajov, (Zofka K veder), povesti ,vez. ______________ Igračko, (Fr. Milčinski), črtice, vez. _____........................ J*f. (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 75c, vet................•....................... Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, vet................................. 1.50 Junak naloga časa, (M. J. Ler- montov), povest broi. ______ Jari junaki, (Rado M urnik), humoreske, vet. ................. Juries Agičova, (Ks. Šandor- Gjalski), broi. 50c, vet......... Kmečki punt, (A. Šenoa), zgodovinska povest it upora slov. kmetov ve«. Kraljica mučonica, (Coloma-Poljanee) zgodovinski roman, broé....................................... Kuhinja pri kraljici gosji noii-ei„ (Anatole France), broi. 75c ,vet................................ 1.00 Konfesije literata, (J. S. Machar), dbirka spisov, vet......65 Kasalri, (L. N. Tolstoj), kavka- ika povest broi......................75 Kraljevi vitos, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v 30 so sledeče: 1.) Koledar; 2.) "Daj nam danes naš vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkvenik; 3.) "Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter "Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) "Mož z brazgotino" (Jack London, poslovenil Tone Seliškar). "Cankarjeva družba" j« iir spomenik, ki nadaljuje Cankarjevo delo. Širite njene knjige! *\V*W if t à\l âVVêï l iw IVY il llwlw >V< Iv / Ii .'I M lw * / Iv / à > , à , êV( à\l à A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. fruMarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH INCREASING UNEMPLOYMENT During the next ten years due to improved technique and the rationalization of industry there will be a more or less chronic state of industrial unemployment with an accompanying demand by the workmen for social insurance. The existence of unemployment in Europe on a scale unknown to the pre-war period is due to the adoption of American methods of mass production. Such is the gist of important statements in the New York Times. And who made them? Labor leaders? Radicals? Not at all. Speakers before the American Economic Association and the American Statistical Association. That they are true? no one will deny. Certain immediate morals ought to be drawn from them. 1. It is next door to impossible to organize the unorganized in trades where employment is steadily declining unless at the very least worhers who try to organize are assured that they will not increase their insecurity by losing not only their jobs but such miserable provision as is now made for old age through group insurance and pension schemes. That is to say, social insurance is a necessity not only from a humanitarian standpoint but from the standpoint of effective organization. 2. Social insurance, public employment exchanges, the use of public works in dull times, even the shortening of the working week are to a great degree matters for political action and should be part of a political program. This program can be made to appeal to farmers as well as industrial workers, for farmers also are subject to increasing unemployment. 3. The old parties have never seriously taken up this question. Now that they are beginning to take up old age assistance they are doing it in a ridiculously inadequate fashion. A proper administration of any program for the relief of unemployment requires a party representing the interests of the workers and not of the profit makers. Plain common sense calls for those who face starvation in the midst of plenty" to help build up their own party which in America is the Socialist Party. He Knew His Obligation President McMahon of the United Textile Workers has done a very unusual thing, or to be more exact, several unusual things in one. In the first place, he appeared at a meeting of the League for Industrial Democracy to speak during a session occupied with a discussion of "The Textile Industry-Battleground of Social Forces". Now, Mr. McMahon is president of a bonafide trade union of the American Federation of Labor, and the League for Industrial Democracy, if one may judge by the fact that Mr. Norman Thomas and Dr. Harry W. Laidler are its directors, may not altogether be free of a tinge of socialism, God beware. So how c+Uld a union president speak to a gathering sponsored by the L. I. D.? Mr. McMahon did even worse than that. Speaking to intellectuals, university students, he expressed his own personal preference for industrial types of trade unions, embracing all crafts in one organization, and he' called on college men and women to contribute funds and to help actually by way of personal cooperation. The material and moral support of the students, he said, as well as of other forces in American life, would be welcomed by the workers' organization. All this is very ungual, very unconventional but may perhaps be explained by two considerations. First, the deplorable situation in which the textile union organization finds itself, would call for help from wherever such may come, and second, the sense of obligation that a union officer must feel to do all in his power to improve the contdition of the workers in the industry is a driving force. Mr. McMahon seems to be willing to face his obligation.— (Advance.) ONE PLACE TO SAVE A good place for Hoover and congress to slash some military expenditure would be to cut off all appropriations for military training in high schools and other educational institutions. Now that war has been made unlawful, by solemn international agreement, initiated, promoted and signed by the United States— and now that the president of the United States is making an effort, through an international conference, to cut down armaments it is highly incongruous for students in 1 in.si country to be trained in arms and in war psychology. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Salesman who discovers tHe stock he unloaded on you and thought was worthless has doubled in value. Whal She Said of Prusheck and His Work of the knew. (From The Pittsburgh Sun-Tele-, never since seen any one f°,l0Win* artiC,e* hUndr*d* *< wanders ' he "A» A V ■ They floated «Ion* life's hi*hwavs All the earth might be walled out. and never pa^l again h,LhWay" but were the golden sun left . . . year, on I should be happy," «»¡d the Slove- fellow a man painter Grtgory Prusheck. He for any art ^ Z^lT thV, the sufferring and starvation resulting from the displacement of human labor. Collective ownership of the machinery of production and the reduction of the hours of labor is the only logical and possible solution. That is called Socialism. Unemployment, starvation, leads to Slavery. Socialism or Slavery are the only alternatives. Are you bending your head, looking down, and giving up! Or, are you throwing back your shoulders, straightening your head looking up, and joining the crowd on the onward march to the Socialist Republic? — (New View.) „ South Dakota Bible-reading Case Can't Get to U. S. Supreme Court Because the Supreme Court of South Dakota has ruled the Bible cannot be read in public schools ia that state, and because the school board of the town of Faith has refused to carry its fight for compulsory Bible-reading any further, the case will not go to the U. S. Supreme Court for a ruling for the whole country, as had been expected. The South Dakota Supreme Court recently denied the school board's motion for rehearing, winding up a case which had dragged along for about three years. It began when ten Catholic children walked out of the schoolroom when they were forced to listen to readings from the King James version of the Bible. I he school board expelled them, pointing to the South Dakota law which permits schools to require Bible readings. The father of one boy brought suit in the county court to have his son reinstated but the county court upheld the school board's action. An appeal was taken to the Supreme Court of tit« State, which held that the State law premRting Bible-r«ading was unconstitutional because it violated freedom of religion. The decision was by a divided court. It is expected that the school board would carry the case to the U. S. Supreme Court, and that a ruling could thus be obtained to settle the issue in the «oore of states with similar laws. The school board quit when the State Supreme Court denied a reheat* ing. Why Gentlemen Prefer , Blondes Ichibod Itcheasy, town constable of Rabon Gap, Ga., when interviewed recently on questions of national and international importance had this to say: "For a time I brunetted about some, but I finally kern to the conclusion thet, Urough blondes coat 10 or 15 rents more t'take out, they's worth itf—The Pathfinder.