Radovljica — Na slavnostni seji radovljiške občinske skupščine so podpisali listino o pobratenju z občino Buje v sosednji socialistični republiki Hrvatski. Občini bosta odslej sodelovali na Gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih. — Foto: F. Perdan Tržič - Slavnostne seje skupščine občine Tržič, kije bila v soboto v počastitev občinskega praznika, so se poleg delegatov udeležili tudi predstavniki pobratenih občin Zaječar in Ste Marie aux Mineš ter številni drugi gostje - Foto: F. Perdan ^eto XXXIII. Številka 59 Vattanovitelji: občinska konferenca SZDL I ^aenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje ^ l»» Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kranj, torek, 5. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. [ iti.Sa"-Občini Radovljica in Tržič praznujeta Radovljici so praznovali Na slavnostni seji radovljiške občinske skupščine so podelili letošnja občinska priznanja — Precejšen gospodarski uspeh v minulem letu ^ Radovljica - Pred 39. leti, 5. ^vgusta, je bil na Vodiški planini J^tanovljen prvi slovenski bataljon V OV, ki je dobil ime po našem ^^likem pisatelju Ivanu Cankarju. V V**t>min na ta dan praznujejo v I^ViovljiSki občini vsako leto svoj *««iik. ^ V«toB »o ga praznovali v petek, 1. •yygurta, v osnovni šoli Antona ^ omaža Linharta. V lepem kultur-programu so se z izbornim in l^gatim repertoarjem predstavili repertoar) $^v« iz občine Buje t^"*v 8.to občino so sklenili pobra c^vci iz občine Buje v SR Hrvatski. fc^ije in na slavnostni seji tudi rTr^pisali listino o pobratenju. Obči-Radovljica tako zdaj uspešno fr^Jeluje s pobrateno občino Svilaj-in Brus, v zadnjem letu pa so se t^dovljičani Še posebej izkazali, t^^čino Brus je prizadel potres, ^!ani radovljiške občine pa so za odpravo posledic potresa namenili enodnevni zaslužek vseh zaposlenih. Z njim bodo v Brusu zgradili manjšo osnovno šolo. Slavnostni govornik na petkovi seji je bil predsednik zbora združenega dela Jože Kapus, ki je orisal razvoj občine v zadnjem obdobju. V zadnjih štirih letih so v občini dosegli pomembne gospodarske uspehe, družbeni proizvod se je dvignil za 6,9 odsotka in radovljiško gospodarstvo zadnja leta tako več ne zaostaja za gorenjskim in slovenskim gospodarstvom. V prvem DOHetju letošnjega leta je izvoz porasel za 21 odsotkov, uvoz pa je bil za 8 odsotkov njžji od lanskega. Vrednost proizvodnje je bila letos za 20 odstotkov višja kot lani, v občini pa prevladuje predelovalna industrija, ki ustvarja «5 odstotkov družbenega proizvoda. Največje pro- bleme imajo še vedno s komunalo, medtem ko so na področju stanovanjskega gospodarstva uspeli zgraditi več sto družbenih stanovanj. V prihodnjem obdobju si bodo predvsem prizadevali, je poudaril Jože Kapus, za nadaljno stabilizacijo gospodarstva in za uresničitev vseh družbenih usmeritev, dogovorov in sporazumov. Treba bo odpraviti nekatere pomanjkljivosti, omejiti administracijo ter preseči ozka podjetniška gledanja. Le tako bo gospodarstvo občine še naprej uspešno, družbeni in zasebni standard pa vedno višja, v zadovoljstvo vseh delovnih ljudi in občanov radovljiške občine. D. S. Miodrag Kostič, predsednik skupščine občine Zaječar, in Milan Ogris, predsednik skupščine občine Tržič, sta podpisala listino o pobratenju obeh občin. V Zaječarju bosta listino podpisala 7. septembra. — Foto: F. Perdan Bratstvo je sklenjeno Osrednja dogodka sobotne seje skupščine občine Tržič sta bila podpis listine o pobratenju med občinama Tržič in Zaječar ter podelitev plaket mesta Tržiča Tržič — Verjetno še ob nobenem občinskem prazniku ni bila seja skupščine občine Tržič tako slovesna kot minulo soboto dopoldne. Poleg delegatov vseh treh zborov so se je namreč udeležili tudi številni gostje, med njimi predstavniki občin Zaječar, Ste Marie aux Mineš in Ludbreg, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, gorenjskih občin pa seveda delovni ljudje in občani Tržiča. Slavnostni govornik je bil Milan Ogris, predsednik skupščine občine Tržič, ki je v uvodu spomnil na SNfcsmik - V Kamni gorici so ob letošnjem občinskem prazniku Radovljice ^<&b krajevnem prazniku Kamne gorice odkrili lep spomenik, ki so ga zgra ^ krajani s prostovoljnim delom. - Foto: h Perdan fcomenik >rcem Kamni Gorici ^AMNA GORICA - Ob občin-7^ prazniku Radovljice in ob 'Javnem prazniku Kamne ^t*« so minulo nedeljo sloves-kOdkrili borcem Kamne gorice »enik. Spomenik so zgradili živalci sami, s prostovoljnim C in a prispevki. Najbolj se S? ^kazala delovna skupina, ki fc*\*o sestavljali Franc Hrovat, VW 8mrekar, Franc Šolar in c Kapus. slovesnosti v Kamni gonci pripravili lep kulturni pro- Foto: gram, v katerem so sodelovali pevci pevskega zbora iz Krope, godbe na pihala iz Kranja, reci-tatorji osnovne sole. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev NOV iz Radovljice, ki je ob tej priložnosti poudaril pomen, ki ga je imel splošni odpor in borba proti okupatorju v Kamni gorici in njeni okolici. Spomenik, ki stoji sredi vasi in ki so ga zgradili sami krajani, je delo arhitekta Borisa Kebeta, besedilo za posvetilo na spomeniku pa je prispeval Matej Bor. Spomenik so pomagali uliti v jeseniški železarni, zanj pa bo skrbela krajevna organizacija Zveze socialistične mladine Kamna gorica. D. S. ootte /o zanko o« 5 do 25. avgusta ^avi(i[o^ V. na yoteni* se[mu v Ktan[u! 5. avgust pred devetintridesetimi leti, ko so v Verbičevi koči pod Stor-žičem padli prvi tržiški borci. »Prek štiristo dragocenih življenj je dala naša občina za svobodo,« je dejal. »S spoštovanjem se jih spominjamo ob 35. obletnici zmage nad fašizmom in nikdar ne smemo pozabiti, kaj jim dolgujemo. Kot ne bomo pozabili neprecenljivih vrednot Titove bogate dediščine: svobodo, ne-dovisnost, bratstvo, enakost, samoupravljanje, sožitje in neuvrščenost. Varovali jih bomo in plemenitih.« Nadaljevanje * na 20. str. 14 65 G LAS 2.STRAN IUHEK, 5 AVGUŠfT Prispevek za Črno goro Organizacije združenega dela iz Slovenije bodo do 20 avgusta vplačale del sredstei solidarnosti kot posojilo Črni gori v zvezi z odpravljanjem posledic katastrofalnega po tresa. Organizacije združenega dela bodo morale vplačati 75 odstotkov obračunanih prispevkov solidarnosti iz posebnega dohodka delavcev v letu 1979, kar bo zneslo okoli 196 milijonoi dinarjev, občine pa 75 od stoikov vplačanih sredstev, kar je okoli 6,6 milijona dinarjev. Slovenija bo tako namenila za Črno goro okoli 211,5 milijona dinarjev. Sodelovanje s tujimi družbami Tuje firme se v zadnjem času vse bolj zanimajo za poslovno sodelovanje z naši mi gospodarskimi organiza cijami. Za 70 delovnih orga nizacij, ki so v prvem polletju ponudile svoje storitve, se je zanimalo kar 470 tujih družb. Za eno ponudbo je bilo torej kar 6,7prijav, lani pa je bilo le 4,4 ponudb. Manj potnikov zJAT-om JAT je v zelo težkem položaju zaradi podražitve goriva in s tem tudi prevoza. Po podražitvi so sledile številne odpovedi. Ugotavljajo, da se potniki vedno raje odločajo za cenejši, čeprav ne tudi najhitrejši prevoz. JAT je v prvem polletju prepeljal kar za 20 odstotkov manj potnikov kot v enakem lanskem obdobju in za 9 odstotkov manj blaga. Prav tako je padlo število potnikov na daljših progah in čarterskih poletih. Tako se je tudi zasedenost letat zmanjšala od 60 na 50 odstotkov. Podaljšan rok za Titove štipendije Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v Sloveniji je podaljšal razpisni rok za kandidate iz vrst mladih delavcev. Število štipendistov Titovega sklada je v Sloveniji še vedno majhno — lani je štipendije dobivalo 370 študentov in dijakov, med njimi je bilo le 82 mladih delavcev. V enakem času je v Makedoniji dobivalo štipendije Titovega sklada 740 štipendistov. Rok za prijave je do septembra. Kmečki turizem Zadružne organizacije v Sloveniji načrtujejo, da bi od leta 1981 do leta 1985 za potrebe kmečkega turizma uredile 712 kmetij s 7600 ležišči. Sedanjo usmeritev kmečkega turizma v gostinstvo in v izletniški turizem naj bi dopolnili tudi s stacionarnim turizmom. Od 176 kmetij, ki se ta čas v Sloveniji ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, se jih kar 111 posveča le izletniškemu turizmu. Beneficirana doba V sosednji republiki, na Hrvaškem, ima več kot 12 odstotkov vseh zaposlenih priznano beneficirano dobo. Zahteve o beneficirani dobi pa se vrstijo, saj je trenutno 18 zahtevkov po beneficirani delovni dobi ali kar za 160 delovnih mest. Zato opozar jajo, da je treba zahtevke pretehtati, kajti marsikateri niso upravičeni, saj se tehnologija stalno izboljšuje, prav tako pa so iz leta v leto boljši delovni pogoji. Na Hrva škem se je od približno 430 tisoč upokojencev skoraj 24 tisoč upokojilo na osnovi beneficirane delovne dobe. KRANJ V četrtek, 31. julija, je bila v Kranju 10. seja izvršilnega odbora medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko. Člani izvršilnega odbora so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih prihodnjega srednjeročnega plana temeljne gorenjske banke, predlog investicij gorenjskega gostinstva in turizma in periodični obračun zbornice za letošnje prvo polletje. RADOVLJICA jk V torek, 5. avgusta, bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij redna seja komiteja občinske konference ZKS Radovljica, na kateri bodo razpravljali o problematiki banke, o programu družbenopolitične aktivnosti, o realizaciji finančnega načrta komiteja občinske konference ZKS za prvo polletje ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Slovesna seja v počastitev krajevnega praznika Kokrice v dvorani novih družbenih prostorov — Foto: F. Perdan Krajevni praznik Kokrice Za praznovanje družbeni prostori Prve avgustovske dni leta 1941 je domačin Franc Mrak, komunist in organizator vstaje v kranjski občini, ustanovil tudi prvi odbor OF na Kokrici. V spomin na ta dogodek praznuje Kokrica vsako leto L avgusta krajevni praznik - Letos družbeni prostori največja pridobitev KOKRICA - »Letos se končuje petletno razvojno obdobje krajevne skupnosti Kokrica. Večina ciljev bo uresničenih. Tudi v prihodnjih letih bo treba združiti znanje, sredstva in sile, saj bo nalog dovolj,« je poudaril na sobotni slovesni seji v počastitev krajevnega praznika predsednik sveta krajevne skupnosti Kokrice inž. Mladen Mihalinec. Ob tem je imel predsednik v mislih predvsem izgradnjo sodobnejše trgovine, ki jo krajani že leta čakajo, povečavo otroškega vrtca ob sedanjem, asfaltiranje krajevnih cest in urejevanje drugih komunalnih naprav, kar je za Kokrico kot eno večjih skupnosti v občini pomembno, izpopolnitev telefonskega omrežja, ureditev kulturnega doma in še kopico drobnih stvari. __ vsem s tovarno I BI, šolo in drugimi organizacijami in skupnostmi, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti. Orisali so delo in življenje krajana Franca Mraka, predvojnega komunista in revolucionarja, ki je leta 1941 postal član okrožnega komiteja KPS za Kranj in odšel 21. junija leta 1941 v partizane. Komandir I. kranjske čete je bil. Prve avgustovske dni leta 1941 je na Kokrici oblikoval odbor OF. Kmalu zatem je bil ranjen, aretiran in v začetku leta 1942 ustreljen v Dragi. Prav zato so Kokričani 1. avgust izbrali za svoj praznik. J. Košnjek Tudi letošnji praznik, v počastitev katerega so pripravili v krajevni skupnosti atletsko tekmovanje, strelske troboje, nogometni turnir in večjo gasilsko vajo, ne mineva brez pridobitev. V zgornjih prostorih kulturnega doma so s pomočjo krajanov' in skupščine občine uredili nad 100 kvadratnih metrov velike družbene prostore, sodobno urejene in vsestransko uporabne. Prav tako uresničujejo veliko naložbo: urejevanje telefonskega omrežja na Mlaki, ki bo veljalo nad 7 milijonov dinarjev. Zaradi nasprotovanja enega od lastnikov zemljišč gradnja ne poteka tako kot bi bilo treba. Če bi šlo vse po načrtih, bi bilo omrežje nared že za letošnji praznik. Prav tako tudi že urejujejo otroško igrišče. Ne sobotni slovesni seji v počastitev praznika so še posebej poudarili uspešno sodelovanje krajevne skupnosti z združenim delom, pred- Borci in lovci proslavili V nedeljo. '.]. avgusta, so se borci poljanskega bataljona in lovci zbrali na spominski slovesnosti in tova-riškem srečanji na Blegošu. Proslavili so obletnico odkritja spomenika, ki so ga pred dvema letoma postavili v spomin na hajko I. 1941. Najprej so se zbrali ob spomeniku, kjer so imeli spominsko slovesnost, na kateri je govoril narodni heroj — Maks Krivar-Stane. Zbrane je pozdravil tudi predstavnik lovskega društva -Janez Stanovnik. Po spominskem slavju je bilo tovariško srečanje na Črnem kalu. V. Primožič Poziv borcem Pozivamo borce gorenjskega vojnega področja, komand mest Skofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Bled in Jesenice ter pripadnike partizanskih straž 2irov in Kranjske gore, ki še niste posredovali svojih naslovov, da to storite čim prej in sporočite naslove Zvezi združenj borcev NOV Skorja Loka, Kidričeva 1. Podatki so nujni zaradi zbiranja in urejanja evidence o pripadnikih teh enot. Odbor gorenjskega vojnega področja Kaj pa skupni samoprispevek? Radovljica — V občini so se že leta in leta delovni liud* občani zavestno odločali za uvedbo krajevnih samoprispevkov — qv je več kot deset precej velikih krajevnih skupnosti, kjer knM plačujejo samoprispevke za napredek svojega kraja, za ureditev kos nalnin in drugih problemov v posameznih krajih, vaseh in v zasefc Nemalo je krajevnih skupnosti, kjer so se že drugič ali celo trtf odločili za samoprispevke, da niti ne pomislimo na tisto soudekt* krajanov, ki je znana že v letih takoj po vojni in ki je tedaj še na* imenovali samoprispevek. Številni so objekti, ceste, poti, vodovodne komunalno omrežje, ki je bilo zgrajeno z neštetimi prostovolatf delovnimi urami, s prispevki občanov v materialu ali denarni?* soudeležba krajanov se lahko zabeleži na vsakem koraku nrr soudeležbo krajanov beležijo v občini tako visok družbeni in standard. Številnim krajevnim samoprispevkom, ko delovni ljudje in plačujejo določene odstotke od osebnih dohodkov, se bo v nr iztekel rok plačevanja in zato marsikatera krajevna skupnosti* misija o novih potrebah in problemih, ki bi se jih v naslednieni * njeročnem obdobju dalo rešiti z uvedbo ponovnega samoprispevka je lepo, prav in vsega upoštevanja vredno, ko ne bi v istisani s istem hipu začeli razmišljati tudi drugače: v občini je nami* predvsem na področju komunalne — še toliko velikih in reatf perečih problemov, da jim posamezne interesne skupnosti * toliko dobre volje in združevanjem sredstev nikakor niso kos ir očitno tudi v prihodnjih letih ne bodo. Resnično veliki problemi! katerimi se krajani stalno pritožujejo in negodujejo, tako ostaiaic strani, nenehni napredek in razvoj pa nujno terja svoje. Morda bi veljalo razmisliti, morda bi se veljalo povsem pogovoriti, da bi v prihodnje vsi skupaj namenili denar — ajj samoprispevke — za rešitev najbolj akutnih problemov: kana vodovoda, cest, denar za varstvo okolja po vsej občini in skupaj dosegli velike in pomembne rezultate. Nihče ne pravi da zamisli rehabilitacijskega centra upoštevala v pro-l^amski zasnovi za leto 1980, ki vključuje: dejavnost » r-edpoklicnega usposabljanja, ocenjevalno dejavnost. ^ ^posa bi janje in zaposlovanje, spremljanje uspešnosti K**p08abljanja, spremljanje koriščenja materialne K^rooči, sintetiziranje uspeha rehabilitacije pri l^sameznih rehabilitantih, spremljanje zaposli vos t i ^^»t funkcije skladnosti med delovno osebnostjo reha-Uitanta in splošnimi zahtevami delovnega okolja. kadrovskih možnostih, ko Širok ^ Ob sedanjih rehabilitacije pokriva območja V^I°krog svetovalca . petih občin in ob dejstvu, da pri skupnostih za poslovanje dejavnost s področja usposabljanja in ^^poslovanja invalidnih oseb še nima bogate tradicije, ■^tn ob programskih zasnovah izvajanja invalidske l^javnosti izhajala predvsem iz realnih potreb in ^^znavanja populacije. K Strokovno pomoč, ki je dejansko potrebna vsaki ^fcamezni invalidni osebi, je mogoče izvajati: — s predpoklicno rehabilitacijo oz. rehabilitacijo v fazah poklicnega informiranja in poklicnega sveto- i vanja, — s poklicnim usposabljanjem, — s psihosocialno in delovno pripravo za zaposlitev. — s socialno rehabilitacijo, — s posebno strokovno pomočjo pri posredovanju zaposlitve. — s svetovalno in strokovno pomočjo pri prirejanju delovnih mest posebnostim in značilnostim invalidne osebe, — s spremljanjem uspešnosti usposabljanja, — s spremljanjem koriščenja materialne pomoči pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev — s sintetiziranjem uspeha rehabilitacije pri vsakem posameznem rehabilitantu. Dosedanja praksa na področju ocenjevalne dejavnosti oziroma v postopkih ugotavljanja lastnosti invalidnih oseb je pokazala, da pri skupnostih za zaposlovanje iščejo te pravice predvsem osebe s kombiniranimi motnjami, osebe, ki še niso zaposlene, osebe, pri katerih je kot vzrok nastanka invalidnosti iskati v duševni, telesni ali v duševni in telesni prizadetosti skupaj. Populacijo, ki se pri skupnostih za zaposlovanje prijavlja s predlogom za vzpostavitev postopka za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, v zadnjem času predstavljajo predvsem naslednje kategorije: — duševno prizadeti otroci in mladostniki s kombiniranimi motnjami (gibalnimi, govornimi, emocionalnimi, psihomotoričnimi, z motnjami vedenja), predvsem iz vrst Oft s prilagojenim programom, ki po končanem šoloobveznem programu niso uspeli najti zaposlitve po redni poti, — duševno moteni otroci, mladostniki in odrasle osebe po končani psihoterapevtski in psihiatrični obravnavi. — gibalno moteni otroci in mladostniki ter odrasle osebe (različne spastične in diskinetične oblike, lažje oblike gibalne motenosti in gibalnega primanjkljaja), — osebe z internističnimi obolenji in — lokomotorni invalidi Rehabilitacijska svetovalka Breda Konjar.dipl. org. izob. J Tržič - Katera je pravzaprav tista prelomnica, ob kateri se je razvoj v Komunalnem podjetju Tržič ustavil, ko ni bilo denarja za nakup sodobne opreme in s tem možnosti za konkurenčen nastop na trgu, hkrati pa za uspešno poslovanje, je zdaj težko reči. Pobrskati bi morali po arhivih, kajti »starega« direktorja že več kot leto dni ni. Tako kot ni tehničnega vodje, vodje gradbene enote in ne vodje komunalnih služb. Vsi so lani odšli drugam, objektivne slike pa bi brez njih ne mogli ustvariti. Pred nekaj meseci je med tako osiromašen strokovni vodstveni te-am prišel novi direktor Milan Gori-čar. »Komunala se v Tržiču ne bo pobrala na noge, dokler je ne bodo sprejeli za svojo,« je ena od njegovih prvih grenkih ugotovitev. »Rešitev za nas bi bila, če bi uspeli prevzeti celotno vzdrževanje stanovanjskega fonda v občini. Seveda pa bi se morali usposobiti tako, da bi nam lahko zaupali tudi vsa dela za komunalno interesno skupnost, s katero bi morali čim tesneje sodelovati.« Rešitev niti ni tako zapletena in nemogoča, če bi v Komunalnem podjetju imeli denar za sodobno opremo, če bi imeli sposobne strokovne delavce, ki bi se spoznali tudi na pripravo dela in skrbeli, da ne bi niti stroji niti nudbe. »Minulo poslovno leto smo sklenili domala z izgubo. Minusa sicer ni bilo, dohodka pa tudi ne. Cene komunalnih storitev smo letos končno uspeli popraviti vsaj toliko, da nam ne prinašajo izgub, kar pa ne velja za smetišče v Hudem, s katerim smo samo v prvih treh mesecih •prislužili* trinajst starih milijonov primanjkljaja. Res je, da bi brez gradbene enote verjetno že propadli.« »Na vsak način bi potrebovali več pomoči komunalne skupnosti,« je nadaljeval Milan Goricam »Pogodbe s krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela smo za opravljanje različnih del sicer sklenili, vendar roki, kdaj naj bi kje začeli, niso določeni. V komunalni skupnosti bi lahko, napravili celoletni plan, po katerem bi tudi mi izdelali svojega. Težko je, ker je denar za investicije in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih zelo razdrobljen. Ravno zato bi bil plan še toliko bolj potreben.« Dejstvo je, da Komunalno podjetje iz položaja, v kakršnem je zdaj. samo ne bo našlo poti. H. Jelovčan PRIZNANJA ZA ZVESTOBO KOLEKTIVU - Samoupravni organi Tiskarne in kartonaže Gorenjski tisk iz Kranja že pet let zapored vsako leto ob kranjskem občinskem prazniku podelijo priznanja za 10, 20 in 30-letno neprekinjeno delo v kolektivu. Letos so podelili 44 takšnih priznanj. Jože Bogataj je prejel priznanje za 30-letno delo v kolektivu, šest delavcev je prejelo priznanja za 20letno neprekinjeno delo, 37 pa za 10-letno neprekinjeno zvestobo kolektivu. Doslej je takšna priznanja prejelo že 126 delavcev, kar kaže na veliko stalnost delavcev Gorenjskega tiska, (jk) - F<*°: F. Perdan G l, A S 4. STRAN TOREK, 5. AVGUSTI Občanom radovljiške občine Samo še leto dni nas loči od 40-letnice ustanovitve prvega bataljona narodnoosvobodilne vojske Slovenije — Cankarjevega bataljona. Težko si je danes, po tolikih letih predstavljati, kako težke so bile takrat razmere pri nas, a tudi po vsej Evropi. Fašistični Nemčiji se je postavil ob rob majhen narod brez orožja, toda z veliko prednostjo — pripravljen boriti se do zadnje kaplje krvi, na svoji zemlji, za socialno in nacionalno osvoboditev v družbi drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. 5. avgusta, na obletnico tega zgodovinskega dogodka praznujemo praznik naše občine, ki pa ga bomo letos prvič po vojni praznovali brez Tita. Težka je ta izguba za nas, saj smo izgubili vodjo, državnika, predvsem pa človeka popolnega razumevanja pri reševanju številnih problemov, še posebno zato, ker je bil večkrat gost v naši občini. Tudi svoj zadnji javni nastop v Sloveniji je imel pri nas v Bohinjski Bistrici lanskega prvega maja. Ostal nam bo v najlepšem spominu. Običajno ob prazniku napravimo pregled doseženih uspehov v preteklem obdobju, ozremo pa se tudi na bodočnost. V prihodnosti se moramo pospešeno pripravljati na naš nadaljnji razvoj, pripravljati srednjeročne načrte za obdobje 1981 do 1985. Ti načrti naj ne bodo več samo plan želja in hotenj, temveč morajo biti vsestransko pretehtani in usklajeni. Dovolj je preozkega podjetniškega gledanja. Širše in bolj intenzivno se bomo morali povezovati tudi navzven, tako v gorenjski regiji kot tudi širše. Nujno moramo posvetiti več pozornosti dohodkovnemu povezovanju. Čeprav smo občina, ki ima pozitivno izvozno-uvozno bilanco, se s tem ne smemo uspavati, temveč povečati napore za boljše rezultate. Kadrovsko smo šibki, pa čeprav vsako leto konča šolanje na srednjih, višjih in na visokih šolah veliko naših mladih ljudi. V našem gospodarstvu je še vedno prisotna drobna miselnost, ki pa v nobenem primeru ne vodi k napredku. Manjka nam dobrih in tudi smelih programov — vsega tega pa brez dobrih kadrov ne moramo ustvariti. Če bomo v vsem tem uspeli, nam tudi cilji stabilizacije ne bodo nedosegljivi. Kot vsako leto so se t*še svečane občinske skupščine udeležili' tudi naši gostje iz pobratenih občin Brusa in Svilanjca iz Srbije. Letos smo podpisali tudi listino o sodelovanju med občino Buje iz Istre in našo. Vse te listine naj ne bodo samo kos papirja, postanejo naj trdnejša vez med našimi narodi, postanejo naj tisto, na kar nas je tovariš Tito često opozarjal, ko je govori/ o bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Mnenja sem, da smo delček tega že storili, saj smo se vključili v akcijo za pomoč pri potresu prizadete naše pobratene občine Brus. Tam bomo z denarjem naših delovnih ljudi zgradili manjšo šolo. Čeprav smo v času, ko nas čaka veliko težkega dela, sem prepričan, da bomo tako. kot vedno do zdaj, enotni, lahko tudi današnje težave v gospodarstvu premostili in to naj bi bil tudi najlepši in najboljši prispevek ob prazniku naše občine — za boljši jutri. Vsem občanom čestitam, tako v imenu skupščine občine kot tudi v svojem imenu k prazniku občine Radovljica z željo, da bi še naprej plodno sodelovali. Predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuft, dipl. inž. Delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku Radovljice čestitamo .Skupščina občine Radovljica in družbenopolitične organizacije Radovljica Napredek občine na vsel. področjih ■ V radovljiški občini so v zadnjih letih zabeležili izreden napredek na vseh področjih — Dobri gospodarski rezultati — Turizem se povezuje — Družbena stanovanjska gradnja — Izraz solidarnosti Radovljica — Ko se letos, ob občinskem prazniku, delovni ljudje in občani Radovljice za-zrejo v svoj vsakdanji delovni dan in ga primerjajo s preteklostjo, so lahko nadvse zadovoljni. Danes bolj kot kdajkoli prej živijo ob visokem osebnem in družbenem standardu in delajo v modernih in tehnološko izpopolnjenih delovnih organizacijah. Danes bolj kot kdajkoli prej so na vsakem koraku vidni številni dosežki, napredek občine kot vsake krajevne skupnosti posebej. Občani Radovljice danes delajo in ustvarjajo na vseh področjih, uresničujejo svoje interese v dvajsetih krajevnih skupnostih. Prav v krajevnih skupnostih, kjer ljudje živijo, je opazen velik napredek, saj domala ni krajevne skupnosti, kjer ne bi ljudje prostovoljno gradili ali se v obliki samoprispevka odrekli delu osebnega dohodkja za razvoj svojega kraja. Tako gradijo ceste, napeljujejo telefonsko omrežje, gradijo prostore za družbenopolitično dejavnost, šole, vrtce. A kljub nenehnemu napredku niso nikdar zadovoljni: radi bi še več, še lepše okolje, še višji družbeni standard, zato se zavestno opredeljujejo za nove in nove samoprispevke. GOSPODARSKI RAZVOJ Temeljna osnova za razvoj družbenopolitične skupnosti je gospodarstvo in dobro gospodarjenje delovnih organizacij. Največja delovna organizacija v občini. Veriga, se v tem obdobju lahko pohvali z uspešo naložbo, saj so zgradili novo halo, ki je namenjana predvsem orodjarni in industrijski opremi, veljala pa je 130 milijonov dinarjev. Prav novi, sodobni prostori so omogočili Verigi in njeni temeljni organizaciji TIO še večji in kvalitetnejši prodor na domače in tuje tržišče. In Veriga bo tudi v srednjeročnem planu občine za obdobje 1981 do 1985 prednostna panoga, skupaj s tovarno športnega orodja Elan ter z lesno industrijo. V gospodarstvu občine zavzema pomembno mesto lesna industrija, z Gozdnim gospodarstvom Bled in z Lesno industrijskim podjetjem Bled. Tako Gozdno gospodarstvo Bled kot LIP., ki sodita v okviru sestavljene organizacije združenega dela GLG. sta sklenila lansko poslovno leto z odličnimi rezultati. LIP Bled je s poslovanjem v prvih mesecih letošnjega leta celo najboljša delovna organizacija občine, saj zelo veliko izvaža — izvoz so povečali kar za .11 odsotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V LIPI' so torej znali prisluhniti tržišču in podredili svoj proizvodni program predvsem kvaliteti in zahtevam inozemskega in domačega tržišča. Pomembna pridobitev radovljiškega gospodarstva je tudi nova proizvodna hala Kemične tovarne Podnart, ki je veljala H.r> milijonov dinarjev, od tega je polovico sredstev prispevala sama delovna organizacija. Z novo proizvodno halo se bo v Podnartu proizvodnja povečala za več kot dvakrat, delavci pa delajo ob modernejših strojih in z večjo produktivnostjo. Prav tako je dobilo nove prostore radovljiško Tapetništvo ter tako zagotovilo delavcem boljše delovne pogoje, delovni organizaciji pa večji poslovni uspeh. Značilnost radovljiškega gospodarstva je tekstilna industrija z Almiro. Šuknom. blejskimi Vezeninami. Tekstilna industrija, ki se i»' vedno borila s številnimi težavami, se je med seboj poslovno povezala, obenem pa kljub problemom deloma modernizirala. Največja. Almiia. je uspela s svojim smelim prodorom na domače in tuje tržišče. / delno preusmeritvi jo svojega proizvodnega programa pa si obetajo š<- večjo prodajo. Ne le največje delovne organizacije, tudi manjše delovne orga ni/acije se lahko pohvalijo / dobrimi rezultati, tako da je vse radovljiško gospodarstvo v prvih petih mesecih letošnjega leta veliko izvozilo in beležilo spodbuden vzpon, Večina delovnih organizacij je upoštevala stahilizat i|sk;j določila in določihi n-^fdiiciic tako. d;i nt bih. pn. blemov in se je spoštovanje samoupravnih sporazumov odražalo tudi v praksi. Ce bodo še naprej dosledno spoštovali občinsko resolucijo, če se bodo še naprej tako stabilizacijsko obnašali, potem se jim zaključka leta ni treba bati, kajti dosedanji uspehi so dovolj trdna osnova za naprej. TURIZEM SE POVEZUJE Pomembna veja radovljiškega gospodarstva je turizem, s turističnima središčema Bledom in Bohinjem. Čeprav so prav v turističnem gospodarstvu bili večkrat precejšnji problemi zaradi nepovezanosti, neenotne ponudbe in včasih slabe kvalitete, so se na Bledu že sporazumeli in ustanovili turistično poslovno skupnost, v okviru katere bodo poskrbeli za skladnejši razvoj blejskega turizma. Na Bled prihaja vedno več tujih gostov, ki jih turizem mora obdržati — še posebno zdaj, ko so našemu gospodarstvu še kako potrebne devize. Prav nekatere turistične organizacije so lahko vzor za smotrno povezanost turističnih delovnih organizacij in drugih delovnih organizcij. Hotelsko podjetje Podvin se je dohodkovno povezalo s Kemično* tovarno Podnart tako, da so Kemični namenili prepotrebne devize za uvoz reprodukcijskega materiala, sami pa so za dinarsko vrednost lahko zgradili dve najbolj sodobni tenis igrišči ob hotelu. O takšnem dohodkovnem povezovanju se dogovarja tudi Hotelsko turistično podjetje Bled, ki bi na ta način pomagalo tovarni čokolade Gorenjka iz Lest. ki ima zaradi uvoza reprodukcijskega materiala zelo hude težave. Turistično gospodarstvo samo pa se bo v prihodnje tesneje povezalo v okviru turistične skupnosti in načrtovalo svoj prihodnji vsestranski kvalitetni razvoj. Na Bledu naj bi zgradili še več novih hotelov ter temeljito obnovili nekatere depandanse, tako. da bi lahko sprejeli še več gostov, prav tako pa srednjeročni program občine načrtuje večji razmah bohinjskega turizma. DRUŽBENI NAPREDEK NA VSAKEM KORAKU V občini so v zadnjih letih poskrbeli, da je danes opazen družbeni napredek skupnosti na vsakem koraku. Otroci obiskujejo velike in sodobne šole v središčih, v odmaknjenih krajevnih skupnostih pa so podružnične šole obnovili ter poskrbeli za otroško varstvo. Prav letos so obnovili podružnično osnovno šolo v Mošnjah zgradili veliko in prostorno Posebno šolo v Radovljici. V okviru interesne skupnosti za izobraževanje si občani in delovni ljudje prizadevajo, da bi imeli otroci povsod enake možnosti in njihovi napori se že obrestujejo. V občini tako nimajo večjega problema zaradi slabih šolskih prostori* otroško varstvo je iz leta boljše. Komunalna urejenost nekod še šepa; največ pi„„ z lokacijo centralne sanitai nije ter seveda z onesnt blejskega jezera. Radovi ji prizadevajo, da hi tudi s spevki uredili komunalne , ter skupaj s širšo družbeno primerno sanirali blejsko Prav zdaj urejujejo kanali blejskem jezeru, v prihod^ uresničili še druge ukrepe, terja sanacija. Letos so rešili problem prometnega grla skozi staro jedro Radovljice. Dolgo načr obvoznica je naposled zgrajer morajo urediti še železniški" Obvoznica je veljala okoli 3 de starih dinarjev, dolga je ' metre, omogoča pa nemoten *L v Lipniško dolino. V prihode* t jo povezali še z magistralno«! tako odpravili ozka prometni Lescah. V občini je dolgo prev4* zasebna gradnja, zadnja leo se odločili, da smelo začnejo tudi družbena stanovanja »C jevim naseljem. Cankarjevo» . v katerem bodo stanovanja * slene v radovljiških del««« ganizacijah, bodo gradili po' -in tako v naslednjih letih t ■ več sto stanovanj. Prav bosta zrasla še dva nova ska bloka na Jaršah pri zaposlene delavce v tu lovnih organizacijah. stanovanji na Bledu želijc kadrovski primanjkljaj delavcev in zaposlene'v t obdržati. Z ustrezno politiko pa naj bi obdržali * sposobne mlade kadre k*< njimi si lahko v prihodnje 3 večji družbeni napredek Občina RadovljiCa ^ najbolj razvite občin«., p po zaslugi marljivih, lj Radovljici in v okolici prebivajo. Korak ^ ^ rešujejo probleme in tujejo svoj nadaljuj ' obenem pa niso zaprti sa» in v svoj napredek. Povei* v okviru Gorenjske in „aVf tesne prijateljske stike z <* jugoslovanskimi mesti. T» pobrateni z občinam* S1 Brus, ob letošnjem 0ht< prazniku bodo podpisali o pobratenju še z istrsko1 Buje. Ti stiki pa niso 1« ftr temveč se že kažejo prvi tati resnično tesne povff tako na gospodarskem k» na ostalih področjih. Ser so se Radovljica ni izkaz* ko je prijateljsko obcia* * Srbiji prizadel katastrofi tres. Občani in delovni v* takoj priskočili na poaW odločili, da v najbolj j? vasi občine Brus postav«1 osnovno šolo. Za prija* Srbije so namenili enocbV služek vsi zaposleni _ spei odraz solidarnosti i" k ne zavesti vseh delovnife ^ občanov radovljiške obči* k Blejsko jezero naj hi bilo i prihodnje bolj čisto. I redili hod 11 kanalizacijo ter poskrbeli za druge ukrepe, da hi ožiltdrili bolnika S AVGUSTA 1980 5.STRAN G LAS dovljičani o Radovljici ćina beleži napredek na h področjih, kljub temu le vedno ostajajo pro-Povpraiali smo Ra-^vljičane, kako ocenjuje-«voje krajevne skupno-in občine nasploh in Uri so tisti problemi, ki jih radi čimprej rešili. £2 Radovljica praznuje Delovni ljudje in občani radovljiške občine slavijo 5. avgusta svoj občinski praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bil po sklepu vojno revolucionarnega komiteja KP za Gorenjsko ustanovljen na Jelovici legendarni Cankarjev bataljon. V letu 1941 je bila to prva večja partizanska enota na Slovenskem in udarna pest upora proti nemškemu okupatorju. V njem so se borili predvsem domačini z območja vse Gorenjske. V ,,e|;Le8^an'k DOJ*n 80 Cankarjevci zadali sovražniku velike izgube in preprečili množično izseljevanje, ki so ga nacisti načrtovali. Posebno so se proslavili v zgodovinski Dražgoški bitki januarja 1942. leta. Kasneje so ae iz bataljona razvile nove in še številnejše partizanske «note, ki so v štiriletni osvobodilni borbi odločilno prispevale k uničenju in popolnemu izgonu sovražnika do končne osvoboditve domovine. Slavi Šolar iz Kamne gorice: »Mislim., da je naša krajevna skupnost v minulem obdobju dosegla znaten napredek, kljub temu pa bi bilo lahko družabno življenje pestrejše. Pogrešam predvsem ver kulturnih prireditev, več športne aktivnosti za mlade.« Marija Rončel iz Radovljice: »Pravzaprav smo lahko vsi skupaj zadovoljni. Sama nimam ob razvoju občine nobenih pripomb, saj je iz leta v leto opazen napredek prav na vseh področjih. Preskrba v Radovljici je zadovoljiva, če seveda odštejemo pomanjkanje praška in kave. 2elim si le, da bi vsi skupaj tako nadaljevali in dosegli v prihodnjem letu Še večje uspehe. Gorazd Stro bel iz Radovljice: »V naši krajevni skupnosti moram pohvaliti predvsem aktivnost hišnih svetov, vsaj na Gradnikovi cesti, kjer živim, aktivnost ne bi mogla biti boljša. Skrbimo tudi za čistočo okoli naselja, v občini pa me najbolj moti to, da družbena stanovanjska grad- nja precej zaostaja, po drugi strani pa zasebniki, bi radi zidali, nikakor ne pridejo do zemljišča. Občina je precej »zaprta« in prav to bi bilo treba spremeniti.« Beno Markelj iz Radovljice: »Ceste so dokaj slabe, primanjkuje ustreznih parkirnih prostorov. Prav je. da bodo staro mestno jedro' ohranili in veseli smo nove obvoznice proti Kropi. Vendar pa bi lahko ceste hitreje modernizirali. Na Lan-coverrj. kjer zidam hišo. smo že dobili telefonsko omrežje, nasploh pa menim, da bi se problemi v občini lahko reševali znatno hitreje« Beno Markelj Janko Kralj iz Lesc: »Krajevna skupnost Lesce je dosegla izredne uspehe in precejšen razvoj v vseh letih po vojni. Vsako leto je krajevna skupnost bogatejša za nove in pomembne pridobitve, trenutno pa je največji problem zaradi kanalizacije. Novi del Trate in centra še ni priključen na glavno kanalizacijo in prav to je zdaj ena največjih nalog krajevne skupnosti Lesce.« adovljiška priznanja slavnostni seji ob občin-prazniku skupščine občine vljica so podelili pet pri-Hj skupščine občine Radov-P°*saMsnikom in tri javna **js delovnim in drugim •nizacijam. OBČINSKA PRIZNANJA 80 PREJELI: »c Bajt iz Bohinjske Bistri- Ž?^Snc Bajt je že v mladih letih *wK^val v mladinskih organizacij* se udeleževal mladinskih de-brigad. Zaposlil se je pri K. ^^"»trijskem podjetju Bled. *^tU Tomaž Godec v Bohinjski l kjer je opravljal odgovorna Ai^n naloge od mojstra, oddelko-* V- V(X*Ja obrata, vodja temeljne v^ijacije združenega dela do di-*jfl delovne organizacije. Vsa ^»n naloge je izredno uspešno 4 Ijal. bil je sposoben organiza-^ m ima veliko zaslug za razvoj .kje^ljne organizacije v Bohinj-,^i»trici kot tudi vse delovne ;jQizacije. Veliko je pripomogel. ^w LIP postal največja delovna 1 *iz*cija v občini po ustvarje-|* dohodku in izvozu, ki pred nonooKU m izvuku, iw J^V** četrtino vsega izvoza v obči- v krajevni skupnosti, enako 'no pa dela tudi v republi-orih. Aktiven je tudi na pod-obrambe in družbene samo Varina Bem iz Radovljice irina Bem je predmetna uči-bioiogije in kemije in je bila l^v V£t* aktivna družbenopolitična |B Za NOB j«? začela z aktiv-. ^"*Jom že leta J 942 kot aktivist-' \^ terenu v krajevnem odboru KroP» Že leta 194-i je orga-»a mladino v Kropi in je po- stala septembra istega leta sekretarka grupe SKOJ in okrajnega odbora ZMS. V ZKJ je bila sprejeta januarja 1944, septembra 1944 pa je odšla iz terena v partizane. V svojem poklicu je bila vzorni pedagog in mentor svojim mlajšim sodelavcem. Svojo idejno naravnanost je prenašala na mladino v vsem času, poleg svoje stroke pa veliko pripomogla pri vzgoji mladega človeka v duhu socialističnega samoupravljanja. Bila je zelo aktivna družbenopolitična delavka v organih občinske skupščine Radovljica, v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah. Bila je odbornik občinske skupščine Radovljica, članica komiteja OK ZKS in članica komisije za idejno politična vprašanja, članica medobčinskega sveta ZK. članica sveta Delavske univerze, članica sveta za kulturo in prosveto skupščine občine, predsednica zbora izvajalcev izobraževalne skupnosti in članica izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Zadnja leta je kot tajnica izobraževalne skupnosti veliko pripomogla k uveljavljanju sa moupravnih odnosov, svobodne menjave dela in uveljavljanja delegatskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Vinko Gole z Bleda Vinko Gole izhaja iz sedemčlanske družine, v kateri so bili štirje bratje aktivni udeleženci NOV, od katerih sta dva padla kot borca. Tudi on je kot najmlajši že med NOB dokazal svojo politično pripadnost in je kot mladine« in član SKOJ od leta 1944 aktivno sodeloval v NOB V ZKJ ie bil sprejet leta 1949. Ves čas je družbenopolitično aktiven. Kot mladine« je dvakrat sodeloval v mladinski delovni brigadi, V ras-.; Rudija je opravljal razne funkcije in bil tudi predsednik štu- dentskega naselja in član univerzitetnega komiteja. V času zaposlitve v jeseniški železarni je opravljal pomembne naloge v samoupravnih organih kot član centralnega delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in predsednik gospodarske komisije. Bil je tudi član komiteja ZK, član revizijske komisije pri CK ZKS in dvakrat delegat na kongresu ZKS. Kot direktor tovarne Verig Lesce je svojo aktivnost in znanje usmeril v dvig produktivnosti dela in vse svoje sile vložil v modernizacijo proizvodnje. Zavzemal se je za kvalitetno spremembo proizvodnega programa kot tudi za vedno nove naložbe za razširitev in izgradnjo poslovnih prostorov in nabavo sodobnih strojev. Pomembne uspehe je dosegel na področja organiziranosti dela. V času opravljanja najbolj odgovornih nalog v delovni organizaciji pa se njegova strokovnost, uspešnost in razreševanje problematike v kovinsko-predelovalni industriji odraža tudi preko odgovornih funkcij, ki so mu bile zaupane pri bankah. Gospodarski zbornici. Združenju slovenskih železarn in Poslovnem združenju. Poleg teh aktivnosti je ves čas družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti in občini. Stanko Kajdiž iz Radovljice Stanko Kajdiž se je z NOB povezal že leta 1942 in je aktivno deloval vse do vstopa v NOV leta 1943. V KP-J je bil sprejet maja 1944. Po vojni je opravljal odgovorna dela v ministrstvu za rudarstvo Srbije ter kasneje v podjetju Rudar import-export. Po prihodu v Radovljico se je takoj vključil v družbenopolitično življenje kraja ter opravljal pomembne funkcije pri okrajnem odboru ZB, okrajnem komiteju ZKS in občinskem odboru SZDL Bil je tajnik občine in predsednik občinskega odbora SZDL Kot družbenopolitični delavec je znal usklajevati interese krajanov in poiskati najbolj primerne rešitve. Leta 1967 je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine in obenem za predsednika občinske skupščine Radovljica. To delo je opravljal zelo preudarno, pravilno je znal oceniti položaj družbenih služb, predvsem šolstva. Tako je skupščina občine tudi po njegovi zaslugi sprejela širok program izgradnje šol. Zaradi aktivnosti je bil leta 1969 ponovno izvoljen za predsednika skupščine in je to svojo dolžnost opravljal do leta 1973, ko se je zaposlil v HTP Bled. Med opravljanjem funkcije direktorja je delovna organizacija dosegla več pomembnih uspehov kot dograditev hotela Lovec, adaptacijo depandanse Jadran in nadzidava hotela Jelovica, zavzemal se je za samoupravno organiziranost delovne organizacije in ustanovitev turistične poslovne skupnosti. Aktiven je bil tudi v republiških organih. Mi oš Kelih i/. Lese Miloš Kelih je po plebiscitu leta 1920 pribežal v Jugoslavijo. Zaposlil se je kot gozdar m je to delo opravljal v raznih krajih. Takoj po okupaciji se je vključil v NOB in bil član prvega odbora NOB že od leta 1941. Po osvoboditvi se je zaposlil pri ministrstvu za notranje zadeve Srbije, januarja leta 1946 pa je prišel v Slovenijo, kjer je bil. v Kamniku upravitelj Gozdne uprave Kamnik, direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto in nato Kranj, od leta 1952 do upokojitve pa je bil upravitelj Gozdne uprave Pokljuka. Ves čas je zelo aktivno deloval na področju lovstva in kinologije, bil član in predsednik odbora Lovske zveze Slovenije, predsednik Lovske družine Bled, opravljal pa je tudi druge funkcije. Zlasti si je prizadeval za vzgojo lovskega kadra, za lovsko gospodarnost ter upoštevanje strokovnosti, lovske etike in pravičnosti pri lovu. Od leta 1973 dalje opravlja tudi funkcijo predsednika Društva borcev za severno mejo občine Radovljica. Vzdržuje tudi stalne stike z zamejskimi Slovenci in jih tako bodri k narodni zavesti ter ohranjanju slovenskih običajev in slovenskega jezika na Koroškem. JAVNA PRIZNANJA OBČINE RADOVLJICA PA SO PODELILI Godbi na pihala Lesce, ki praznuje letos 25-letnico svojega delovanja. V tem obdobju so si člani nenehno prizadevali za kvaliteto, imeli pa so številne koncerte tako doma kot v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Člani godbe so vedno sodelovali z vsemi kulturnimi organizacijami v občini, še posebno pa z delovno organizacijo Veriga Lesce. Mnojji člani so bili za amatersko delo večkrat pohvaljeni, mnogi pa so prejeli Gallusova priznanja. Gradbenemu podjetju Bohinj, ki je lani praznovalo 25-letnico svojega obstoja. Z leti uspešne rasti si je podjetje pridobilo ugled in prevzemalo vedno bolj zahtevna dela. Tako so v kraju sprejemali vsa zahtevnejša gradbena dela. v posebno težkih pogojh pa so zgradili hotel Ski na Voglu in brunarice, žičnico, žičniški sistem K oble, vodovod V oje — Ribčev laz. V Bohinjski Bistrici so zgradili vsa družbena stanovanja. Gradbeno podjetje Bohinj dosega iz leta v leto vedno večje poslovne rezultate. Organizacijskemu komiteju svetovnega prvenstva v veslanju 1979, ki je uspel v celoti in v vsesplošno zadovoljstvo uresničiti program zahtevne organizacije. Komite je vložil vse napore, da se je ime Bleda preneslo daleč v svet, tekmovanje pa je uspelo. Vsi člani so delali povsem amatersko. TVD Partizanu Ljubno, ki je doseglo po vojni izredne uspehe. Članom je uspelo obnoviti dom predvsem s prostovoljnim delom, saj so opravili tisoč udarniških ur, v obnovo doma pa vložili 500.000 dinarjev. Ob domu gradijo še manjša igrišča, vse sekcije društva pa so izredno uspešne, dom pa središče vsega organiziranega delovanja krajanov Ljubnega. Občanom tržiške občine 5. avgusta praznujemo delovni ljudje in občani tržiške občine svoj praznik — v počastitev in spomin prvih partizanov, borcev in komunistov tržiško-kranj-skega bataljona, ki so 5. avgusta 1941 padli v junaškem boju z nemškimi okupatorji v Verbičevi koči pod Storžičem. Težko je v tisth dneh odjeknila vest o izgubi osmih prekaljenih bork in borcev in prav je, da se ob tem zgodovinskem datumu v mislih vračamo v težke, toda slavne dni začetka oborožene vstaje, ki so jo začeli delavci, kmetje in napredni izobraženci Tržiča pod vodstvom predvojnih komunistov in revolucionarjev. Poleg teh prvih herojev je v času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije še preko 400 občanov dalo svoja življenja za svobodo in s svojo krvjo neizbrisno zapisalo v knjigo zgodovine naših narodov gesla revolucije: bratstvo, enakost, svoboda. Z našim delom, z največjo mero odgovornosti se bomo tudi v bodoče poskušali vsaj skromno oddolžiti žrtvam naše revolucije. Občinski praznik praznujemo letos prvič brez našega voditelja, največjega sina naših narodov, našega najdražjega predsednika, heroja in državnika, tovariša Tita. Težka in nespremenljiva je resnica, da smo se pred nekaj meseci z neizmerno bolečino in žalostjo v srcu, toda s ponosno dvignjeno glavo, poslovili od njega. Toda med nami in v vseh naslednjih generacijah tržiških delovnih ljudi in občanov bo tovariš Tito vedno prisoten, vedno bo prisotna bogata dediščina, ki nam jo je zapustil. Neprecenljive vrednote te dediščine: svobodo, neodvisnost, bratstvo, enakost, samoupravljanje, sožitje in neuvrščenost bomo čuvali in še naprej plemenitih'. To bo naša skromna oddol-žitev. Za nami so tri in pol desetletja izredno uspešnega, hitrega in na vseh področjih razgibanega razvoja. Naši delovni ljudje in občani vsak na svojem mestu, po svojih najboljših močeh prinašajo svoj delež k skupnim naporom za uspešen danes in še boljši jutri. V tem trenutku sta pred nami dve prvenstveni nalogi: usmerjati vse sile, hotenja, sposobnosti in možnosti v uresničevanje prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Iz mnogoterih borb in kritičnih položajev so naši tržiški delavci in občani pod vodstvom komunistične partije znali poiskati pravo pot, pa jo bomo — v to sem neomajno prepričan — znali najti in se boriti zanjo tudi ob premagovanju težav, ki nas pestijo. Druga, nič manj pomembna naloga je priprava in sprejem srednjeročnega plana razvoja občine za obdobje 1981 — 1985. Že same priprave za ta dokument, ki bo za naslednjih pet let uravnaval naš razvoj, pomenijo preizkusni kamen za vse sredine in nosilce družbenega planiranja, koliko znamo in smo sposobni uskladiti naše zahteve z možnostmi, koliko smo sposobni uskladiti vse oblike porabe z rastjo in možnostmi naše gospodarske rasti, koliko smo sposobni brzdati prevelike zahteve na nekaterih področjih potrošnje in se opredeliti za tisto, kar je najbolj nujno. Prepričan sem, da bomo ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov uspešni tudi pri uresničitvi te odgovorne in zahtevne naloge. Naš letošnji občinski praznik ima še posebno obeležje. Po skoraj petletnem sodelovanju, seznanjanju in spoznavanju na mnogih področjih družbenega življenja bomo po odločitvi vseh delegatskih zborov skupščine občine Tržič slovesno podpisali listino o pobratenju z občino Zaječar iz SR Srbije. Vezi iz pretekle vojne in tudi povojne graditve ter hotenja in možnosti za tesno sodelovanje danes in v prihodnosti na najširših področjih družbenega življenja z občino Zaječar so vodila skupščino občine pri sprejemanju odloka o pobratenju. Ta slovesen dogodek pa bo hkrati dodatni kamen v mozaiku velikih in revolucionarnih pridobitev naših narodov in narodnosti, ponovni dokaz naše trdne opredeljenosti Titovi misli o krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi naše Jugoslavije. Ob občinskem prazniku čestitam vsem delovnim ljudem in občanom občine Tržič k njihovim uspehom ter se jim zahvaljujem za njihovo delo, pripravljenost in sodelo vanje, obenem pa želim, da bi njihovo prizadevanje in aktivnost bila tudi v bodoče tako plodna in uspešna kot doslej. Predsednik SO Tržič Milan Ogris Ob prazniku občine Tržič, 5. avgustu, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Skupščina občine Tržič ter aružbenopolitične organizacije Kažipot za naslednjih pet let Ni malo uspehov, ki so jih Tržičani dosegli v tem srednjeročnem obdobju. Industrija, glavna nosilka razvoja, je posegla po novih donosnejših proizvodnih programih, gradila sodobne poslovne prostore in v izvozu — s tem ae lahko pohvali le malokatera občina - krepko prekašala uvoz. Veliko so občani storili tudi za boljše življenje; stekli so novi kilometri sodobnih cest, zgradili so dom za ostarele, vrtce, v katerih je 36 odstotkov vseh predšolskih otrok, izpopolnili mrežo osnovnih sol in tako dalje. Seveda pa je bilo v tem petletnem obdobju prisotnih tudi precej težav, ki so marsidaj spodkopavale načrte. Tako je na primer posebno za prva leta značilno padanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti tržiikega gospodarstva, premalo živahna investicijska dejavnost, previsoka stopnja zaposlovanja in slabšanje kadrovske strukture zaposlenih pa nedoseganje plana stanovanjske graditve. Zamujeno bodo Tržičani nadoknadili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob Številnih novih nalogah, seveda, ki so jih zapisali v osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine. Kažipot, za katerega uresničitev se bo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja treba močno potruditi, je okvirno znan, razprava med osnovnimi nosilci planiranja pa bo najbrž pokazala, na katerih področjih je morda premalo ali preveč pogumno začrtan. SKUPNI CILJI RAZVOJA V tržiški občini so sklenili, da bodo v novem petletnem obdobju hitreje uveljavljali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose na vseh ravneh družbenega razvoja, tako da bodo utrdili samoupravni položaj delovnih ljudi, ki bodo usmerjali razvoj po gospodarski, socialni in prostorski plati. Vendar pa menijo, da bodo to lahko dosegli le z boljšim delom delegacij in delegatov, z boljšo obveščenostjo, s podružbljanjem dela državne uprave in z oblikovanjem družbenih svetov. Gospodarski razvoj bo temeljil na kvalitetnih dejavnikih razvoja in na sodobni tehnologiji. Zato bodo opuščali oziroma preseljevali proizvodne programe, ki slonijo na ekstenzivnem zaposlovanju in ne prinašajo zadovoljivega dohodka. Se več pozornosti kot doslej bodo namenili tudi izvozu ter odpravljali neskladja v sestavi tržiškega gospodarstva, tako da bodo krepili vlogo gostinstva, turizma, malega gospodarstva in trgovine. Ob tem pa bodo seveda vse vrste porabe skušali obdržati čim bolj na vajetih ali z drugimi besedami: v pravilnem razmerju z materialnimi možnostmi. UMIRJENA GOSPODARSKA RAST Tudi v novem srednjeročnem obdobju Tržičani načrtujejo dokaj umirjeno gospodarsko rast. Predvidevajo, da se'bo realni družbeni proizvod vsako leto povečal za štiri-odstotke, da bo industrijska proizvodnja naraščala s petodstotno stopnjo ter izvoz z nekaj več kot šestood-stqtno, tako da bi 1985. leta dosegli dobrih 713,3 milijona dinarjev. Najpomembnejši izvozniki bodo še naprej tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica ter Združena lesna industrija Tržič. Ob načrtnejši kadrovski politiki nameravajo v tržiški občini letno stopnjo zaposlovanja omejiti na največ 1,5 odstotka, kar pomeni, da delavcev iz drugih republik in pokrajin, zlasti nekvalificiranih, ne bodo več sprejemali. Za negospodarstvo bo veljalo še ostrejše merilo; tu bodo lahko dodatno zaposlovali le na osnovi novih naložb. Veliko pozornost v novem družbenem planu namenjajo tudi razvoju kmetijstva, doslej dokaj zapostavljeni panogi gospodarstva. Prednost dajejo živinoreji in pridobivanju zelenjave. Za hitrejši razvoj kmetijstva bodo združevali denar vsi delovni ljudje v občini. Seveda pa bo še naprej glavna nosilka gospodarske rasti industrija. Pretežno na osnovi večje produktivnosti in sodobnejše tehnologije bo le-ta povečevala proizvodnjo ter uvajala zahtevnejše in obenem donosnejše programe. Z nekaterimi naložbami v trgovino bodo skrbeli za boljšo preskrbo prebivalstva, hitrejši razvoj pa videvajo tudi na področju go?q in turizma, ki imata v tržiški vse možnosti za uspeh. DRUŽBENE DEJAVN4 V planu tržiške občine so morda celo preveč, smelo program razvoja in dela di« dejavnosti 30 odstotkov otrok ni bilo vključenih v celodnevno odstotkov v vrtce in 46 jasli. Glede na veliko \ žena (53 odstotkov) hi bilo nujno, vprašanje pa je. če M ja. namenjenega za skupno dovolj. Kultura je zapisana kot pi„ na dejavnost, kar je povsem saj se je delež zanjo v zadnjih letih vztrajno krčil, veliko račun vedno večjih zahtev ške skupnosti. V telesni kulti prvem mestu množičnost vrhunski šport, ki izhaja i» nosti. V razvoju telesnokul javnosti je predvidena športne dvorane, obnova domov in dopolnitev sistem« na Zelenici ter napeljava v letnem kopališču. Na področju socialnega bodo v tržiški občini p< sebno pozornost usposal validov, krepili pa bodo no zdravstveno varstvo, varstvo udeležencev ni bodilnega boja, hitreje bozdravstvo, ob večji dejavnosti pa bodo situ« tudi stalež, nego na domu nično zdravljenje. Denar za raziskovalno i novem srednjeročnem ol ral v okviru občine in ne blike. Tržičani načrtujejo več pomembnih raziskoval jektov, spodbujali pa bodlo vatorstvo, zlasti v zvezi z ri potrebami združenega dela Med gospodarskimi so Tržičani postavili na stanovanjsko gradnjo. jq. da bodo ustvarili prost« zemljiške pogoje za izgra*-družbenih in 270 zasebnik vanj. Na področju komunaš* spodarstva bodo zagotovJB vzdrževanje komunalnih ol naprav, predvidevajo pa se ua novih cestnih odsekov jn cije v Sebenjah. H. jejo* Letos sedem nagrajence Na sobotni slavnostni seji skupščine občine Tržič je sedem organizacij oziroma posameznikov prejelo plakete mesta Tržiča Tržič - Skupščina občine Tržič vsako leto ob 5. avgustu, občinskem prazniku, podeljuje zlate, sreberne in bronaste plakete organizacijam in posameznikom za vidne dosežke na področju družbenega dela in življenja. Letos je sedem nagrajencev, plakete pa je na sobotni slavnostni seji zborov skupščine občine podelil predsednik Milan Ogris. Zlato plaketo je prejelo krajevno združenje ZZB NOV Tržič in industrijsko gasilsko društvo BPT Tržič, srebrno plaketo dr. Tone Martinčič, krajevna organizacija Rdečega-križa Ravne ter šolsko športno društvo Storžič, bronasto plaketo pa Marina Bohinc in Ivan Štefe. KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZZB NOV TRŽIČ obstaja že od 1948. leta. Odbor in člani združenja so vsa leta aktivni v družbenopolitičnem življenju mesta. V minulih 32 letih so opravili pomembno delo predvsem na področju družbene skrbi za borce, razvijanja tradicij narodnoosvobodilnega boja. organiziranja proslav in skrbi za spominska obeležja. utrjevanje splošnega ljudskega odpora in obrambnih sposobnosti, ki so najbolj učinkovita oblika samoupravne osnove naše družbe Zelo se je okrepila vloga krajevne organizacije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO BPT TRŽIČ je najstarejše te vrste Ttž>'a, saj je lani praznovalo 85. »banico. Društvo se je začelo hitreje razvijati in uveljavljati šele po oboroženi vstaji naših narodov in je doseglo vidne uspehe v prid celotne družbe in delavskega razreda. Precej članov društva je sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju, mlajši pa so se vključili v izgradnjo porušene do movine ter sodelovali na občinskih, republiških in zveznih delovnih a Icc i j a h Društvo je nosilec preventivne protipožarne vzgoje vseh delavcev v Bombažni predilnici in tkalnici m pomemben člen pri krepitvi vloge družbene samozaščite. Aktivno se je vključilo v prostovoljno delo pri izgradnji nove koče na Dobrči, pripravilo je več očiščevalnih akcij v delovni organizaciji in občini Sodeluje na vsej občinskih in republiških tekmovanjih, se povezuje z zamejskimi Slovenci in društvi v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Za svoje požrtvoalno delo ter uspehe na tekmovanjih je bilo že večkrat pohvaljeno in odlikovano. Dr. TONE MARTINClC se je zaposlil v tržiškem zdravstvenem domu kot zdravnik splošne prakse 1953. leta. Sedemnast let je bil direktor doma, razen tega pa tudi občinski odbornik in poslanec republiške skupščine. Aktivno je sodeloval v samoupravnih organih v nekdaniem Združenem zdravstve nem domu Kranj in bil tudi član Zdravstvenega centra Gorenjske. S svojimi strokovnimi predavanji m nasveti je dr. Tone MartimV vložil veliko (ruda in nesebičnega dela v razvoj občinske organ*\l Rdečega križa. Poleg dolgok^JIv zdravniškega dela v občini Tr*^ bil tudi začetnik preventivne nosti v obratni ambulanti P«**K dolgo vodil športno ambuisn ^ sodeloval kot zdravnik v smučarski šoli. |^ KRAJEVNA ORGANIZAM C RDEČEGA KRIŽA RAV\f ^ je posebno v zadnjih let* aktivna na humanitarnem. ' nem in socialno zdravstven* dročju. pomembno pa je tuc sodelovanje z vsemi dru*b*VJS^ tičnimi organizacijami v k*2^ skupnosti in s svetom kr*je« prihodnosti, drugi poudarjajo manjkljivosti, tretji so z vsem za-^voljni. RAREL LEITINGER iz Pod-belja je pomočnik komandirja postaji mejne milice na Lju-M jT^*tju pa tudi predsednik krase* Vne skupnosti Podljubelj: «• |^ V tržiški občini živim že dvajset :<"* tj * Spremljam njen razvoj. Mislim. ^ ^ z njim ne moremo biti povsem ed>» ^^^Jovoljni. Vse preveč je še prisotna, t ^i ^ati v gospodarstvu, stara cehov-miselnost. Tako .malenkostni' r> včasih in premalo pogumni. Ce se znali pravočasno usmeriti v donosnejše proizvodne programe, gotovo ne bi več capljali za gorenj- skim in slovenskim poprečjem. Za primer vzemimo samo industrijsko cono, ki smo jo začeli izgrajevati vsaj deset let prepozno. Tudi v naši krajevni skupnosti še nismo zadovoljni s tistim, kar imamo. Načrti za novo srednjeročno obdobje so zahtevni. Zavedamo se, da jih bomo zlasti zaradi zaostrene stabilizacijske politike težko uresničili. Da pa ne bom preveč črnogled; v minulih letih smo v občini in krajevni skupnosti dosegli vrsto lepih uspehov tako na gospodarskem kot na družbenem področju. Tudi za naprej sem optimist. Naši koraki bodo nekoliko počasnejši, zato pa bolj trdni.« MARJETA RAKOVEC iz Tržiča je zaposlena v Triglav konfekciji v Kranju kot referentka za delovna razmerja: »Tržiška občina ima za svoj gospodarski razvoj veliko možnosti, če jih bo le znala izkoristiti. S tem mislim tudi na njene naravne lepote, na osnovi katerih bi se lahko razcvetela turizem in gostinstvo. Zal nimamo niti hotela niti dovolj dobrih gostinskih lokalov, naravne lepote pa, kot vemo, niso dovolj. In turistično društvo še vedno spi... Tudi potrošniški centri so še dokaj slabo razviti. Izbira blaga ni posebno pestra; večkrat se celo zgodi, da. že zgodaj popoldne zmanjka osnovnih prehrambenih izdelkov, kruha na primer. Zato veliko občanov kupuje v Kranju ali v drugih sosednih središčih. Zakaj toliko strokovnjakov dela zunaj Tržiča? Težko je reči. Vendar pa želim, menim, da bi bilo celo nujno, da bi jih čim več pritegnili nazaj, saj je razvoj občine še kako odvisen od izobrazbene strukture zaposlenih.« ALBINA ŽALAC iz Ročevnice je presivalka v tovarni obutve Peko: »Tu živim že dobrih dvajset let. Z možem sva se odločila za gradnjo hiše. Vselili smo se pred sedmimi leti, vendar še vedno ni povsem gotova. Dograjujeva, kolikor pač morava. Denarja ni veliko, cene pa hitro rastejo. Stabilizacija nas je vse prizadela. Moti me tudi, ker v trgovinah vsega ne moremo dobiti. iNajbolj pogrešam pralni prašek. Sicer pa sem kar zadovoljna. Posebnih družbenih problemov ne občutim niti se zanje ne zanimam.« ^o*Dodar*h», *-* xl„ „j.jr.„„ „„„,<,„,„ bmetiistvo dokaj skromno mesto. Malo je »čistih* kmetov, ^vpoaantvu tržiške občine zavzema kmeajs ^j. ^ de8etletJih Okajati in iskali %^lTaZLTkk0g°rklh 'F&ZL^ °beine Tržič pa je vloga kme& '^K^s^t^nka V 'T™ LTX ho^do skušali obdržati čim več plodne zemlje in pridobivati %^^[^eJePoudajyena ifc^/o,?n1rff^^ razvijali predvsem živinorejo in zelenja-^X'tč^ ** gorskih kmJtu. razredov osnovne šole heroja / J* ^jzerja pripravila več predavanj {^.Škodljivosti kajenja, o zdravi j^^hrani, o skrbi za osebno higieno o olepševanju naselja. Aktivisti Jl^čega križa na Ravnah so zelo ^^**vno sodelovali tudi v akciji Nič tJV^ ne sme presenetiti. Posebno skrb r*^**amenili varstvu ostarelih, bolnih *^^lidom in materam z majhnimi ^ci. ^*L8KO ŠPORTNO DRUŠTVO ^ prvem obdobju, ustanovljeno je ^| 1961. leta, delalo v zelo neu-^t^>ih pogojih, saj je bilo brez ^I^Vadnice in drugih objektov za ^K^nokulturno dejavnost. Kljub nVa je zaživelo in dosegalo uspehe. IV ^dograditvijo nove šole heroja ^LjwJzerja je društvo dobilo telo-%^J*>ico. Delo se je razmahnilo y Mv*aJstin Pan°Pan in Stiriindvaj- ije velik poudarek .raz žične, športno rekrea )sti. Vsi učenci šole s , kar 80 odsotkov pa j ~Jenci sami upravljaj^ f4^J*tvo in se tako učijo prvih JANKO ŠTEFE je kot učitelj prvič zašel v Tržič 1927. leta. Tu je poučeval dve leti, bi*>pa je še tajnik in knjižničar bralnega društva, član pevskega zbora in je sodeloval tudi v gledališki skupini. Med narodnoosvobodilno vojno je bil izseljen v Srbijo. 1973. leta se je preselil v Bistrico pri Tržiču in se takoj vključil v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti in občine. Opravljal je več pomembnih družbenopolitičnih funkcij. Izjemno delaven je v občinski gasilski zvezi in v upravnem odboru gasilskega društva v Bistrici. Plaketo mesta Tržiča je prejel za aktivno delo v gasilski organizaciji. MILENA ALJANClČ stanuje v Bistrici, dela pa kot računovod-kinja v domu starostnikov Petra U zarja: »Se pred kratkim sem bila zaposlena v Kranju. Rada sem se vrnila v Tržič, saj sem se vsakodnevnih voženj že zdavnaj naveličala. Z novim delom sem zadovoljna. S problemi tržiške občine pa žal nisem najbolje seznanjena, največ prav zato, ker sem tu samo živela in se zanje tudi nisem posebno zanimala. Najlaže spregovorim o tistem, kar sem občutila kot občanka oziroma zaposlena žena. Imam dva majhna otroka. Deklica je v vrtcu, medtem ko sem z varstvom za sina imela precej težav. Mislim, da bi morali glede na izjemno visok odstotek zaposlenih jnater zgraditi še več vrtcev in zlasti jasli, v katerih je zdaj le par mest. Iz istega razloga bi morali čim hitreje razvijati tudi celodnevno šolo.« BORI8 KUBURIĆ iz Tržiča je učitelj v osnovni loli Josip Broz-Tito v Predosljah pri Kranju: »Na kulturnem področju — nanj se najbolje spoznam — smo Tržičani precej za drugimi občinami. Nimamo niti zadovoljivo urejenega financiranja niti prostorov za delo društev in prireditve, pogrešamo pa tudi strokovnjaka, ki bi se poklicno ukvarjal z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo in ji pomagal do večje kvalitete. Najbolj žalostno je, da za težave nikogar ne moremo zainteresirati. Čeprav imamo v občini kar petnajst amaterskih društev, vsa bolj ali manj životarijo. Razgibanega kultđrnega življenja, kot bi lahko bilo, ni. Tudi od profesionalnih stitucij imamo samo tiste najnujnejše. Potrebujemo skratka močan veter, ki bi stanje spremenil. Razočaran sem prav tako nad srednješolsko in študentovsko mladino, našim bodočim izobražen-stvom, ki je nobeno delo ne zanima. Skoraj nemogoče je dobiti sposobnega mladinca, ki bi bil pripravljen prevzeti funkcijo v občinski koofe-renci ZSMS. Ta je sploh dosti zapostavljena. Največkrat jo obravnavajo kot društvo, ne pa kot družbenopolitično organizacijo.« H. Jelovčan J p Vj hc* sekcijah. pV>S4**Uštvo daje velik poudarek raz-^5V>Sju množične, športno rekrea-dejavnosti. Vsi učenci šole so f^l^vM društva, kar 80 odsotkov pa je ^VNJvnih. Učenci sami upravljajo sW^J*tvo in se tako učijo prvih ^kov samoupravljanja. Društvo i bilo v tekmovanju za najbolj l^>^žično in samoupravno organi- VV^Kn S^l^L,. innrlnn drUŠtVO V TJl^s^Zicno in samoupravni) liVho šolsko športno društvo v *?>i>niJi vedno med naJbo,Js,ml-leta je doseglo deveto mesto. .^>/. leta šesto, 1978. leta četrto m ^ leta v svoji kategoriji celo proslavah in prireditvah ter literarnih večerih. Od 1978. leta je članica komornega pevskega zbora Peko. Marina Bohinc je razen tega tudi aktivna družbena delavka. Je vodja združene delegacije za kulturo in telesnokulturno skupnost pri upravnih organih skupščine občine, podpredsednica skupščine občinske kulturne skupnosti ter članice njenega izvršnega odbora. - Salo. Za uspešno delo je društvo prejelo visoko republiško pri **je. Bloudkovo plaketo. 4^*ARINA BOHINC *VSJ že v osnovni šoli na Bledu in v NlNNski gimnaziji ukvarjala s kul-Po preselitvi v Tržič je takoj KV>ri ^ stik s takratno dramsko skupi-T^ri DPD Svoboda, s kasnejšim irskim gledališčem Tržič, kjer Sio sodeluje že od 1962. leta. V času je odigrala vrsto vlog v bliskih igrah, do 1968 leta pa je Rovala tudi na tržiškem radiu v V£ radijskih igrah in kulturnih S>jah. Kot recitatorka kulturne **ine Pobratenje sodeluje na vseh •>! 1 —]-' - * J — - bombažna predilnica in tkalnica tržič n SOi o čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič in vas vabi v svojo trgovino v trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo posteljnino in druge naše izdelke po zelo ugodnih cenah G LAS 8.STRAN. TOHtK, 5 AV6USM Likovna in folklorna predstavitev V petek so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo del likovnih amaterjev iz Zaje carja, zatem pa se je z narodno pesmijo in plesom predstavila še kulturnoumetniška skupina Kristal Tržič - Znano je. da se ljudje različnih narodov ali narodnosti najhitreje in najlaže spoznajo prek svoje kulture. Radovednost jih mami in hkrati zbližuje, kajti vsako ljudstvo ima v svojem izročilu veliko skupnega z drugim, čeprav površen pogled pogosto tega ne zazna. Seveda pa jih ne zanimajo samo stari običaji; morda še bolj, kaj in kako snujejo sodobniki, kako uspešni in izvrni so v svojem kulturnem izražanju. Tržičani in Zaiečarci. ki so v so- Na razstavi, ki bo odprta do konca avgusta, se je predstavilo Šestnajst likovnih amaterjev iz Zaječarja. Veseli značaji Srbov se zrcalijo tudi v njihovi folklori. Praznični dnevi slovenske folklore Kulturnoumetniško društvo Ka-rol Pahor iz Pirana in Zveza kulturnih organizacij Slovenije sta od 25. do 27. julija pripravila druge Praznične dneve slovenske folklore, katerih namen je celovito predstaviti slovensko umetnostno izročilo. Zadani cilj tudi letos ni bil popolnoma dosežen, toda storjen je bil krepak korak k njegovi uresničitvi. Dneve je spremljala etnološka akci-a dijakov piranske gimnazije in tnologov v vasi Raven, s katero so lovezali poklicno in ljubiteljsko lelo, močno je naraslo tudi zani-nanje mladih za kulturno dediščino. "*Ja otvoritveni slovesnosti v vasi Raven so v petek, 25. julija, nastopile izbrane slovenske folklorne skupine, v piranski galeriji pa so v soboto, 26. julija, odprli razstavo ljudskih glasbil, med katere so uvrstili tudi zvočna glasbila, ki so jih otroci vzgojnovarstvenih ustanov in osnovnih šol s piranskega področja '.delali za razstavo. Sobotni večer v lernardinu so izpolnile ljudske esmi Koroške, Rezije in Štajerske, Piranu pa so pripravili serenadni ečer slovenskih ljudskih pesmi, na aterem so bile predstavljene iz rhivskega gradiva izbrane manj znane pesmi. V nedeljo, 27. julija, je v portoroškem Avditoriju potekal večer slovenskih ljudskih plesov. Vse dni pa je bila na piranskem Tarti-nijevem trgu odprta prodajna razstava izdelkov ljudske in umetne obrti članov združenja obrtnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Prireditve, ki so se odvijale sredi turistične sezone, so popestrile počitniški utrip in turistom prikazale bogastvo našega ljudskega izročila. Drago Papler Občinski odbor ZZB NOV Skofja Loka se iskreno zahvaljuje vsem, ki ho kakorkoli pomagali pri izgradnji spomenika na Prtovču in pri izvedbi proslave ob odkritju spomenika, ki je bila 4. julija 1980. boto uradno sklenili pobratimstvo, so na kulturnem področju sodelovali vseh pet let, odkar so se dogovorili za tesnejše zbližanje. Razen tega. da so izmenjali razstave dokumentov o narodnoosvobodilnem boju na območju tržiške oziroma zaječarske občine, so se nekoliko spoznali tudi že po likovni plati. Vendar pa se tako bogato kot zdaj, zaječarski likovni amaterji v Tržiču še niso predstavili. Razstava, ki so jo v petek popoldne odprli v paviljonu NOB, ponuja svojevrstno doživetje. Pred gledalcem ožive čudovite podobe Timoške krajine, njeni detajli, ljudje, življenje, delo. Olje, tempera, gvaš, akvarel, tuš pa risba in les so najpogostejša izrazna sredstva nepoklicnih umetnikov iz Zaječarja. Na razstavi, ki bo odprta do konca avgusta, jih sodeluje šestnajst. Pravijo pa, da jih je v njihovi občini zelo veliko. Delavci v prostem času radi posegajo po čopiču ali dletu. Razstave v delovnem okolju so pri njih običaj. Tu 'izberejo najbolj uspela dela za predstavitev v občinskem in širšem merilu. Torej lahko verjamemo, da so v Tržiču res najboljša med najboljšimi. Med pestrim kulturnim snovanjem Zaječarcev zavzema posebno mesto tudi negovanje starih ljudskih pesmi in plesov. Dekleta in fantje iz kulturnoumetniške skupine Kristal, ki deluje v tovarni stekla Zaječar, so jih Tržičanom na celovečernem koncertu v Cankarjevem domu predstavili le nekaj. Zal. Kajti srbska folklora je tako pisana, otožno počasna ali mladostno vihrava, poskočna, da bi jo lahko gledali kar najprej in vedno bi v njej našli kaj novega. Kako res je, da sta narodna pesem in ples trden most do prijateljstva, • je ravno v petek zvečer znova dokazala skupina Kristal. Besede in oblačila so postala nepomembna. Srbe in Slovence so zbližali zvoki inštrumentov in glasov, gibi plesalcev, iz katerih je lahko vsakdo v dvorani razbral, da gre za vesele, poštene in dobre ljudi. Za brate. H. Jelovčan Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu OSNOVNE SOLE STANE ŽAGAR KRANJ razpisuje dela in naloge knjižničarja s polnim delovnim časom za določen čas (od 1. 9. 1980 do 10.12. 1980) Pogoj: knjižničarstvo PA oz. da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10a — za razpisno komisijo Dragocena spodbud Drobno knjižico je napisal Jože Humer in jo naslovil jaz sestavljal načrt kulturnega življenj« v organizaciji nega dela.«Izšla je pri Delavski enotnosti v zbirki n^HHfcu. tično isobraievanje in upajmo, da jo bodo vseli v roke ▼sini vseeno, kakina je kulturna podoba njihove organizaciiel ženegadela. Smelo v uvodu avtor razgrne problem: »2e zdavnaj zalotil pri sumu, da morda tudi sam ne bi znal sestaviti kulturnih dejavnosti in kulturnega življenja v delovni nizaciji. Brez takega načrta in brez dejavnosti, ki is izhaja, pa je vse, ksr govorimo o kulturi v naši družbi na in postaranih ter tankih in majavih nogah.« Je te tako, ds brez programa ne gre več. Ni dovoli poudarjamo: upoštevajte kulturne potrebe delavcev. " vedeti kaj in kako. Le tako kultura ne bo več n strošek, temveč bo družno z delom bogatila nase sii Namenjen ji bo del dohodka, ne da bi smatrali, da je to vržen denar. Avtor začenja pri trdnem sklepu, ds organizacija ne bs brez poglavja o kulturnih dejavnostih in kulturnem živi lepi razvojnih načrtih. Ns to poda široko izhodišče pojssoT kulture v organizaciji združenega dela. Kultura v itd m okolju niso le proslave, vstopnice za predstave in mor«, pevski zbor — podoba, ki se je že ksr vsidrala v našo zai To so tudi naši odnosi, delovni prostori, izdelki... Ali kazslo narediti načrt o kulturnem urejanju in delovnega okolja? Vrsto misli in predlogov niza avtor: ksko bi lahko več pomenile delavcu: ksko bi potekalo obiskovanje p sodelovanjem z gledališčem; kako bi lahko ustregli vi cem, ki jih zanima glasba, pa nsj radi pojejo sli ne; 1 oživili že pozabljeni družabni ples, na katerem bi zaplesali ti belokranjsko kolo, saj imajo mnogi radi ljudske r rax J. mladi imeli svoj kulturni klub; ds bi zsčeli pisati tudi s riba* kamero in imeli filmsko družino; da bi dela likovnikov bosa delovne prostore; ali morda pozvali vse delavce kz razstavi »Na dopustu sem posnel«; oklicali tekmo i značkarjev, saj že vsak tretji pri nas zbira značke ... Iz množice smo vzeli le peščico predlogov. Veliko nanizal avtor. Predlogov, ki bi se jih morda sami ne spomnil so vendar tako privlačni in zlahka uresničljivi. Le kanček potrebujejo. Z njo bomo ustvarili »klimo za kulturo«, da naši planerji znali vkomponirati kulturo v planske dol ravno tako kot znajo stroje in kadre, zidove in «. enolončnico, reprezentanco, delovne obleke in še kaj, a* naši direktorji za primerno oblikovan program kuli življenja organizacije ravno tako skrbeli, kot za " del načrtovanja. M. Volčjak Treba torej«! V galeriji Mestne hiše v Kranju so predstavlja Štirinajst &eo«ras* grafikov: Miodrag Andjelković. MiodragMiča Bajić, Vukica^S vić-Dragović, Ljubomir Ivankovič, Aleksander Jeremić-Cib^ tlE? Matejič, Ljubo drag Marinković-Penkin, Slobodan Mihailoc**^ jS3 Nastič, Slobodan Pejović, Radomir Petrovič, Miloš ćirić Hrvanović in Djordjije Crnčevič. Gorenjski muzej je razstai>n v okviru kulturne izmenjave z Zemunom. — Foto: F. Perdan V* Praznik jeseniške občine so obogatile kur tri ™f*f™MooniA d* J}o delavskei domu -^-^ ^anlTodfr^ ?*rder ^ 8 Vratih, v hiteluPnsank v Kranjski gon pa razstava del udeleži S slikarske kolonije na Vršiču. - Foto: F. Perdan__^as^ 130 let kapelske godbe V Mali galeriji Mestne hiše v Kranju gostujejo štirje poljski grafiki: Barbara NerebskaDebska, Marek de Gache, Adam Jacek Kozak in Woicieh Nowicki. Razstavo je pripravil Likovni center iz Kranja s sodelovanjem kulturne skupnosti. — Foto: F. Perdan V Kapelah pri Brežicah so od 18. do 20. julija proslavili 130-letnico domačega pihalnega orkestra. Slovesnosti se je udeležilo devet pihalnih orkestrov iz Slovenije in Hrvatske, med njimi je bila tudi godba iz Prošeka pri Trstu. Domači pihalni orkester, ki šteje 38 godbenikov, je ob visokem jubileju dobil nove prostore in obleke. Izdali so priložnostno brošuro »K*"^/ godba« in pripravili dokume-"V razstavo. Slovesnost so caaMk brežiške organizacije zdffJfL dela in občinska akupšč*' kulturna skupnost Slovenije V? letnica kapelske godbe je t*» ^ brana za največjo letošnjo k»r ^ prireditev v brežiški občini. H TOMO KRIŽNAR: 18 -' • »BOŠ PO ČRNI CE •LINI« i ^navici okajeno rjavo rezilo nastavim malo « popka. Pritisnem navzdol. Meso se vdaja. Se * &US!?m'-i° NaJPreJ skozi salo... Cez obraz ! « W*°""J* t***1 oljasto cunjo od motorja. Štirje bolto »?W;i0 rte M udt; Crna mama trzne' z ""»ko odrine p*W I^riJ 't apgr8, Roke vztrePetajo, da mi nož zleti mm ,ema. mi P"«« pred oči in s hrbtom začutim TjJ *' ujemajo ... dJ * .ženska mrtva. Tudi otrok. Tudi moj » P0*1 8601 ga P°,ežal v krčeviti groznici. Z 39 ^'**iH,VT05ne."e MP*1*™ Proti Centralnoafriškemu ^ ^ijmvu. Težki padci se vrste vsakih nekaj ur. J* XXX narod na bregu viharno maha v pozdrav. Tudi BtiA^I^ .* opazijo v mladih očeh. Splavi, naloženi z taa***^*"'. balami bombaža iz Čada, se odmaknejo od a^ ga in spustijo po rjavi, temno kavni, reki. Vlačilec Bgjo»^*wd> Široke vode obrne in potisne navzdol. Skozi aTf*^a4ke listnate velikane na desnem bregu zahaja •k**-**?* krogla. Pot bo dolga 1700 km. Glavno mesto tt sjk^^tnilnoafriakega kraljestva Bangui je ostalo za i tafi^t*1' Plovba do izliva Ubanguia v največjo afriško fcj *Vr>^ Kongo ter naprej do Brazzavilla, kjer se začno ■**a^>ce v Kristalnih gorah, traja teden dni. Če imaš {to>%H^o da se ne pokvarijo motorji, ne napi jejo mornarji m* na krmi ne najde strojnik, zaboden v hrbet, nttp*^ Poleg Jest članov posadke je na splavih še nekaj V^^orskih družin. Debele ženske prelagajo svoje tl»4l4[j*re z manioko in posušenimi ribami. Banane in K.r,*«*4**>j* prekrivajo vse prehode. Drva naložijo v *ar,*^Vrt*n sod in zakurijo. Nad vso ladjo se dvigne k«*%^. *"ad po okajenem opičjem mesu. Po večerji možje a**^j afriški gin. To je močna pijača, ki ti s svojim f^V^*iin» alkoholom hitro zmeša glavo. Pričakujem ***aj^pnanje in petje, a sem razočaran. Sram jih je. Mene, ■"■^^ ***g> belega na barki, gledajo kot boga. Bojijo se me v8«k dan me spoštljivo povabijo k obedu. V^. Obala je porasla z gosto džunglo. Spravim se na komandnega stolpa in trmasto pričakujem divje *li- Vse rastlinje je prilagojeno zeleni barvi. Celo fideje vidim le v zelenih odtenkih. Nebo je pokrito s ltni oblaki, ki vsako popoldne prineso dež, ker smo li deževne dobe. Vedno globje v kongoški kotel m>. V porečju Konga, ki je druga največja reka na - takoj za Amazonko — smo, zato vlada »oba in vlaga. Tudi opoldne je temno. Pot v -ih Hje po rdeči koži. Vsakih nekaj ur opazimo 10 vasico. Prebivalci v pirogah priveslajo na barko ponujajo posušeno meso antilop, slonov, opic Jjfcaco, rečnih želv, tudi zvezanega dva metra dol-^ živega krokodila privlečejo. Navadno so oblečeni ^fczpadle evropske cape. Govore enega izmed jezikov w tu. Videza so klavrnega in polni kožnih bolezni. j_ J? »o navadno zelo zdravi. Njihov smeh te spravlja *y Živce. Tolčejo se po kolenih, piskajo skozi nos in slina se jim nabira v kotičkih značilno debelih tnic. ^**h ae v gostem grmovju splaši jata velikih ptic, *'VaIi ni videti- PreceJ živahen rečni promet, ^ edini možen transport v tej močvirni kotlini, jih je »*1 globlje v džunglo. Z njimi so odšli tudi «nejci. Vse beži pred civilizacijo. Obupen beg in • traja odkar so prvi belci prišli v te kraje bogu za *tom po reki navzgor. Francozi in Belgijci so s •jim tiranskim prisilnim delom iztrebili več domo-'ccv kot vse bolezni in ljudožerske vojne. Reka *>&o je danes meja med bivšo francosko kolonijo Sv*1??.', ki ae po osamosvojitvi imenuje Demokratična Slovo od Pigmejcev, nedolžnih otrok je bilo zame težko neuvrščenosti. Globje v notranjosti me žandar v samih hlačah ne spusti v kantino, ker sem brez srajce. Ko jo obleče m, me prisili, da zapnem tudi gumbe. Ko se pri vrhnjem gumbu uprem, me vleče na žandarmerijo in noč prespim na smrdečem otepu slame. Uživa v svoji tiraniji in me spusti šele, ko popusti moja trma. Sovraštvo do belih ie globoko v njem. Andre Gide prt »Bolj ko je belec neumen, večji idiot se mu zdi zamorecf. Samozavesti ima kaj malo. Desetletja so generaciji njegovega očeta vbijali v glavo, da je ničvreden, neumen, zmožen le preprostih hlapčevskih del... Rojalisti so bili običajno avanturisti in dobička željni beli izmečki, misionarji verski dogmatiki. Največ tistega, zaradi katerega današnji beli svet zaničuje Afričane, so se črnci naučili pri svojih gospodarjih. Kadar jim zmanjka naravne avtoritete, poskušajo pač vladati s terorjem. Monotonijo zaspane vroče vožnje neko popoldne zmoti kričanje. Nekaj let star otrok je padel v režo med zvezanimi splavi. Moji sopotniki letajo ob ograji in se drže za glavo. V vodi se znajdem prvi. Potopim se in na slepo tipljem po blatni vodi brez vsake vidljivosti. Šele ko se tretjič dvignem na površje, skočita na pomoč tudi dva domača korenjaka; ostali baje ne znajo plavati. Potapljam se, da mi pljuča skoraj raz-žene, vendar se na ladjo, ki jo kapitan niti ne zasidra vrnemo z zadnjimi močmi — praznih rok. Otrokova mati nas pričaka resnega obraza, odseka pol šopa banan in mi jih da v tresoče se roke, potem se suhih oči spravi nazaj k piskru. Ostalih 18 črnih otrok se gnete okoli nje. Ko pristanemo v skromni vasi sredi džungle, sem neprespan in zbit od dolgočasja zadnjih dni. Vsako noč se otepam komarjev in zaspim šele, ko prve dnevne ptice naznanijo novo turobno jutro. Ko zagledam belega moža z veliko brado, ki hiti po brvi, skoraj ne morem verjeti. Skočiva si v objem. Kako sta bila sele navdušena Stanlev in Livingstone ... Za povrh je še Čeh iz enega redkih misijonov v tej puščobi. Napi-jeva se močnega palmovega vina in ob ocvrtih bananah tarnava sentimentalne zadeve. Vse gorje njegovega službovanja se zlije name. Res mu je bil potreben poslušalec. Delo z domorodci, ki grade novo poslopje misijona, ne gre nikamor. »Dokler so bili pod kolonialno upravo, so morali delati, tedaj niso bili svobodni. Sedaj so se osamosvojili, svobodo imajo, zato mislijo, da jim ni treba delati«, mi razlaga preprosto mišljenje črnih delavcev. Kofspla vi za vozijo v hitri tok sredi reke, si še vedno mahava v slovo. Kdaj bo videl naslednjega belca? VAŠA PISMA JEZIK NAŠ VSAKDANJI Pozdravljeni, kmetijski proizvajalci/ .Nesrečen sem. ko sam vidim pa še prebiram zraven, ko ko vaša kmetijska proizvodnja strmoglavo pada. Na stegnjenih doc-ških njiivh proizvajate le še krompir pa nekaj pese. Pred leti ste proizvajali še bob. rž. ječmen in pšenico. In kolikšna je bila proizvodnja repe! Rumene koruze ste toliko proizvedli, da so mnogi med nami mogli preživljati svoje proste dneve, tedne, mesece in leto no ko-t ruzi. Zaradi množične proizvodnje česna in čebule nam je vsem vsak dan iz ust smrdelo. In ker smo nori na govejo juho, ste proizvajali na tone zelene in peteršilja. Zraven ste se trudili za bogato proizvodnjo aster, turških nageljev. marjetic, tulipanov ter vseh mogočih ban ribeza. Vrgli ste se na proizvodnjo debelih, sočnih vrtnih jagod, s kosilnicami italijanske proizvodnje proizvajate seno, o tavo in muravo. s proizvodnjo živine ste pa toliko kot na psu. Tale uvod sem si privoščil ne toliko zaradi radijskih in televizijskih oddaj za kmetijske proizvajalce, temveč zaradi članka, ki sem ga prebral v zadnji številki Glasa z dne 1. julija 1980 na 4. strani zgoraj. Prepisal bom prvi odstavek: »Za kmetijstvo v jeseniški občini so značilne svojevrstne razmere pri proizvodnji. Kmetijska proizvodnja namreč nekod poteka v skrajno težkih razmerah: gre za veliko nadmorsko višino, precejšnjo nagnjenost in razgibanost tal pa majhne površine strnjene obdelovalne zemlje. Ob tem je zastopanost družbenega kmetijstva povsem neznatna.« Moj stari oče so bili napol kmet. Pomladi so zasejali njive, posadili so krompir, poseki i travnike in rovte, v zgodnjih jutrih sva s teto zagrebala koruzo. Navsezgodaj smo krmili prašičke, nosili seno v jasli Šimeljnu in Cikam, Rožam in kravam z drugačnimi imeni. Ko smo pokošeno travo trikrat z grabljami obrnili, smo jo zvozili k stogu. S podajalnikom .sem jo gra bil in podajal stricu, ki se je obeša/ na late. Jeseni smo zorali in pobirali krompir, zvečer pa doma šteli vreče, da bi videli, kolikšen je bil pridelek. Koruze smo pridelali do druge letine, živine zredili dovolj za zakol in za prodajo. Ampak ne mojemu staremu očetu, ne stricu in ne teti ni nikoli prišlo na misel, da bi zinil: »Glejte, koliko smo proizvedli/« Kar se je jeseni znašlo v kleti, smo vse pridelali, prašiče v svinjakih in živino v hlevu smo pa zredili. Zahvaljen bitdi bog! Kar jih je še pravih kmetov na Slovenskem, tudi danes poljščine pridelujejo, živali in žirino pa zredijo. Kar jih je še pravih kmetov na Slovenskem, nisem Se nikogar od njih slišal, da bi se pregrešil zoper pridelek ali vzrejo Odkod potem kmetijska proizvodnja m kmetijski proizvajalci? Prešeren se je z Novo pisarijo res obrnil proti tistim, ki so v literaturo hoteli uvesti slovenski kmečki jezik. Zato pa človeka neznansko gane ob ugotovitvi, da se še v letu 1979 najbolj brani slovenski pesnik Janez Menart zateka h kmetu in zapiše:- KMET V temačni čumnati leži. Soseda mu prinaša jed. Starost mu vzela je moči. vse bližnje vojska, smrt in svet. Leži, leži in čaka smrt. Vsak dan bolj bled in bolj droban bolšči, vročično v strop zazrt. in orje, orje noč in dan. To sem hotel povedati, spoštovani časnikarji: Ta kmet orje. Ničesar ne proizvaja. Janez Svoljšak Ena ptička priletela, gor na okno se je vsela, pa zapela je tako, da ljubega več nebo ... (slovenska narodna) Foto: F. Perdan r*x,tta MATJAŽ CHVATAL ^topil sem v malo pastirjevo sobico, ki mu i * za spalnico, kuhinjo in shrambo obenem. \ vratih stoji zidan Štedilnik. Ob njem je mi-katero Je postavljen pograd. Na steni je Njenih nekaj desk, ki služijo za police. Na ^ njih je tranzistorski radio, s stropa pa vj*trolejka. ^*\ako revno in skromno življenje živijo 1 ri' Nimajo nikakršnih izkrivljenih želja »^civilizaciji, luksuzu, po trisobnem stanovanj ► z elektriko, plinom in kopalnico. In ven-i§»4^ * zadovoljni, zadovoljni s skromnimi Ky*rmi. zadovoljni s skromnim življenjem na sredi nepreglednih gozdov. Z najmanjšim ^Ij^ajnujnejšim so srečnejši kot mi z naj-■L^^^ifni in najdražjimi stvarmi. Ne poznajo ^a. onesnaženih rek in pokrajine, klorira-BLTVjode jz vodovoda, ne poznajo Škandalov. cVL TJ^. pisarn in morečega življenjskega urni-\ * 0 so pošteni in delovni ljudje, ki jih naš * arjeni in .civilizirani' svet se ni pokvaril l^jtegnil za seboj v svoje samouničujoče fc^>y*gledujem si fotografijo, iztrgano iz kole-V^j^. ki visi nad pogradom. Ponazarja morje. >y r» polno kopalcev. Stari planšar je opazil. \ j* j* usmerjen moj pogled. 1\^X)n. da. tudi jaz sem bil na morju. Poln |^>us upokojencev. Šel sem v Kranj in tam *1 plazino. No. sem mislil, če že plavati ne Jamar pri plezanju iz brezna. Lepo se vidijo vrvne prižeme, (foto: M. Chvatal) znam. se bom pa na blazini vozil. Ko pa smo končno prišli na morje, je vseh deset dni deževalo. Povem vama, da mi tam ni prav nič všeč. Raje sem tukaj na Jelovici. Kaj pa vidva, gotovo hodita vsako leto na dopust na morje?« Nisva mu odgovorila, sramovala sva se svojega puhlega življenja v mestnem hrupu »Ali imate kaj .šnopsa'?« je vprašal Griža. »Nekaj ga imam. pol litra vama ga lahko da m,« je rekoč vstal in odprl malo omarico, iz katere je vzel stekleničko, ki jo je postavil na mizo pred Grižo. »Bo pet jurjev' dovolj?« mu je Griža ponudil bankovec. »Ne, ne, rekel sem, da vama ga podarim, kaj bi meni tukaj denar.« »Veva, da ga potrebujete. Vzemite!« »Ne. .šnops' vama nodarim.« Griža je položil bankovec na mizo, pozdravil in odšel skozi vrata ven, na pašnik. Vstal sem, skomignil z rameni in odšel za njim. Za hrbtom sem zaslišal tih vzdih in komaj slišno besedico hvala. Nekaterih ljudi enostavno ne razumem. Ze tako so revni, nimajo skoraj ničesar, pa vendar razdajajo še tisto malo, kar imajo in kar so si pridobili s trdim, garaškim delom. Kljub vsemu sem prišel do spoznanja, da živeti tako, kot živi ta planšar, ne bi mogel. Vedno sem živel v izobilju, nikoli mi ni ničesar primanjkovalo, pravzaprav sem imel vedno vsega preveč, veliko preveč. Ta pastir pa ni imel nikoli nič, mnogokrat tudi najpotrebnejšega ne. On se nikoli ne bi mogel navaditi na mesto, na izobilje in luksus, na tesne betonske celice in urnik, ki nam greni življenje, jaz pa nikoli na revščino in pomanjkanje. Ne. midva ne moreva menjati, pripadava preveč različnim družbenim plastem, za katere pri nas pravijo, da jih ni. Seveda jih ni. toda samo za človeka, ki ne vidi izza sten svoje pisarne. Griža vriska sredi pašnika. Pred nekaj trenutki je močno potegnil iz Steklenice. »Prima šnops,« mi zavpije, »hej, poglej, obisk imamo. Nekdo ima pred taborom parkiran avto.«.____M , ^.__ Pred šotorom je sedel Vajenec, Vegi pa je v njem še ležal v spalni vreči. »Hojhoj, kaj pa ti tukaj?« sem ga pozdravil. »Po Ejga sem prišel.« »Je že odšla.« »Koga pa imaš v avtomobilu?« je vprašal Griža. »Dva prijatelja.« »Zakaj pa ne prideta ven?« »Pojdi, Ceha, da vidiva, katere prijatelje vozi s seboj.« Prehitel naju je Vajenec, sedel v avto in odpeljal. Zazdelo se nama je, da sva v avtomobilu videla dve dekleti. »Pa je res svinja, tale Vajenec,« je rekel Griža. V šotoru je postajalo vse bolj zadušljivo. Toplo sonce je s svojimi žarki pronicalo skozi vejevja smrek in bukev ter se z vso močjo upiralo v streho našega temno modrega šotora, v katerem je bilo zadušljivo vroče, kot bi bila prava savna. Zlezli smo iz šotora in polegli po travi. Prijetno je takole lenariti na soncu toda že samo ob misli, da bomo morah čez nekaj ur ponovno v brezno, nas navdaja groza, stran pred hladnim, temnim in zahrbtnim podzemljem in pri takem poležavanju ve iko strašnejši, kot bi bil ob kakšnem ne toliko toplem in sončnem dnevu. Ob desetih dopoldne je do našega tabora prišel planšar: »Izgubilo se mi je tele, ali bi mi lahko pomagali pri iskanju?« Poltretjo uro smo se rinili skozi gosta grmovja po pobočjih okoli pašnika, vendar teleta nismo našli. Utrujeni in prepoteni smo se vrnili na rob pašnika v naš tabor. Ponovno smo navlekli nase naše že smrdeče in grozotno raztrgane pajace, vzeli vse vrvi in lestve ter odšli proti vhodu v brezno. Hodili smo počasi, saj smo morali z metrom in kompasom meriti novo cesto in jo vrisovati v zemljevid, kajti le tako smo lahko dobili točno lego vhoda v brezno. GLASIO. STRAN TOREK, 5. AVGUSTA Mogočni stari kozorog Foto J. Maček Lov na Begunjscici Tone Svetina Visoko pod vrhom gore se je v strmih, s travo poraslih pobočjih, obdanih z nedostopnimi prepadi, pa-sel trop kozorogov. Bilo je nekaj koz s kozliči in mlajših kozlov. Brezskrbno so mulili rosno travo in se počasi pomikali proti skalovju nad gozdno mejo. Dober streljaj pod njimi se je, za-žrta v strmino, vijugala lovska steza kot omrtvičena kača. Po njej sta se tiho premikala lovca, se ustavljala in z daljnogledi opazovala živali. Prvi je hodil revirni lovec Dane Ko-kalj, krepak mož v najboljših letih, in za njim visokorasli Milan Kem-perl, upravnik gojitvenega lovišča »Kozorog«. Iskala sta starega samotarja — kozla med kozli! Izredno žival, najmočnejšo v vsej koloniji v pobočjih Begunjščice. Ta kozel je bil že skoraj desetletje voditelj tropa, kapi-talec, ki se je od vseh drugih ločil po izredno razkrečenih rogovih, ki so mu segali do sredine hrbta. V osojni strani gore so sence naglo bledele, vrhovi nad njimi pa so že ražareli v nadihu jutranje zarje. Lovca sta zapustila že tretji trcpič in šla skozi planjave, kjer so samota-rili kozli. Milana je že grizla skrb, da je starega samotarja pobrala zima, Dane pa je imel še nekaj upanja. Stare živali so si včasih poiskale tako nedostopne predele, da jih ni videl tudi po več mesecev, in jih je zagledal šele na zimo, v prsku, ko so se v svatbenih bojih kozli srečali pri nevestah. Starega kozoroga so lovci namenili predsedniku Titu, prvemu lovcu. Menili so, da tako veličastno žival samotarja nista našla ne na njegovem običajnem prostoru in ne kje v bližini in tudi ne pod grebenom, kamor se je včasih šel past na sladko travo. Z vrha gore sta se ozirala v globine pod seboj in v hribovje v daljavi ter se pomenkovala o tropih, ki jih je revirni lovec Dane tako _vestno čuval že veliko let. Milan je razočaran, ker nista nikjer ugledala starega samotarja, odšel v dolino, prepričan, da ga ni več. Dane pa se še ni pomiril. Vdal se je varljivemu upanju, da kozorog še živi. Minilo je nekaj mesecev, pa o velikem kozlu ni bilo niti sledu. Sneg je pobelil gorovje, svatovanje kozorogov je bilo na višku, kozli so se na robeh prepadov trkali za samice, ko je na lovsko upravo ves razburjen prišel lovec Dane z novico: »Veliki kozorog z nezamenljivimi razkrečenimi rogovi je spet pri tropu!« Na svoje oči ga je videl, kako je v dvoboju porinil mlajšega, sicer močnega samca s police in ga pognal v beg. Milan mu je verjel, vendar se je hotel sam prepričati, če ta stari kozel zares še živi ... Kdove kod je hodil ves ta čas, da ga niso nikjer ugledali? Njegov kožuh je bil kocast, osivel je, hrbtenica se mu je pobesila, trudno je nosil glavo, kakor bi ga težili ogromni rogovi. »Ta bo zimo težko preživel,« je menil Milan. Prepričan je bil, da morajo napraviti vse, da ga ne bo več »zeblo« ... Tito z ženo Jovanko pripeljal na lov. Spremljala sta ga tovariša Dolanc in Popit. Rokoval se je in se pozdravil z lovci »Kozoroga«, ki so ga že večkrat spremljali po teh gorah. Ko je predsednik povprašal po kozorogu, mu je Milan odgovoril, da močno upa, da ga bodo našli, seveda, če bo Diana naklonjena. Vse je bilo kot naročeno za lov, le veter se je pred dobro uro obrnil in se vlekel navzgor po pobočjih. »Dobro,« je menil Tito, »lov je lov! Če ga ne bo danes, bo pa drugič!« Vzel je svojo preizkušeno puško za streljanje na velike razdalje. Spremstvo je ostalo v dolini, Tito pa se je z lovcema napotil po stezi med skalovjem. Dolga klinasta senca je padla v osojno pobočje in veter se jim je zapletal v ogrinjala. Velikega kozoroga so našli na robu prepadne grape, prav tam, koder ga je napovedal Dane. Tito je začudeno obstal, ko ga je ulovil v daljnogled. »Prav si imel, Kemperl! Takšnega rogača pa zares še nisem videl!« Morali so še nekaj korakov naprej, kjer je bilo možno v skalovju streljati čez grapo. Kozorog se je mirno pasel. Na snegu so se mu od strani risali rogovi tako mogočno, da bi njihova velikost zmedla lahko vsakega lovca, četudi bi imel še tako mirno kri ... Ne da bi jih žival začutila, so prišli do skal in Dane je položil nahrbtnik kot podlago za puško. Vse je bilo videti najbolje. Kozorog je bil oddaljen dobrih sto metrov ... Maršal je že pokleknil. Tedaj pa jih je ob-liznil val naglega vzhodnega vetra. Žival je dvignila glavo, se zasukala in se v drncu spustila navdol v grapo, kjer so jo izgubili izpred oči. »Dobil nas je v nos! Bežal bo!« je Milan rekel Titu, ki je že pripravil puško. Vsi trije so užaloščeno in razočarano zrli za pobeglim kozlom, ki se je vzpenjal v kritju. Slišali so samo kamenje, ki ga je v teku prožil in je treskalo v žlebove in tokave. Dane, dober poznavalec kozorožjih navad, pa je dejal: »Ustavil se bo! Mora se ustaviti!« Tito je stisnil puško k licu in čakal. Kozorog se je pokazal, izginil, se spet pokazal, toda ni se ustavil tam, kjer bi bil strel mogoč. Zrak se je zgostil, nabit z negotovostjo, ozračje je bilo dramatično. Ko so ga že imeli, jim je ušel! Kolikokrat se to zgodi na lovu, ko misliš, čla divjad že imaš ... Tito je to dobro poznal. Bil je miren in ni izgubil upanja. Kmalu se je kozorog pokazal, visoko, že onkraj grape nad skalami, lagodno preskakujoč skale nad prepadi. »Na robu se bo za hip ustavil, tam so skale gladke,« je rekel Dane. Tito je živali s puško sledil, vedel je, da bodo odločale sekunde. Za kozoroga rešilni rob, za katerim bo izginil v veliko grapo, je bil že čisto blizu. »Kako daleč je sedaj?« je vprašal Tito. »Tristo metrov!« je ocenil Milan. To je daljava, na kateri tudi najmočnejše krogle opešajo, daljava, ko tudi najboljši strelci lahko ob naglem strelu zgrešijo. Sproženo kamenje je zabobnelo, ko se je kozorog pognal v zadnji preskok. Zanihal je in rahlo izgubil ravnotežje, a ga je v naslednjem trenutku spet ujel. Vendar ga je skok res ustavil, toda le za nekaj sekund. Dvignil je glavo, da bi videl, kam bo bežal . .. Usoda se je strnila v delcu otrple sekunde. Jeknil je strel, se razle-gel po pobočju in zatrepetal v sunku vzhodnega vetra. »Zadet v srce!« je rekel M* daljnogledom na očeh. Kozorog je na robu sunil i* nazaj, da so se mu srpasti^ dotaknili hrbta, in se vzpel m njih nogah, kot bi hotel nebo ... Moč globine pa ga je« govem silnem zaletu ust hip je obvisel, potlej pa si v prepad. Valil se je kakšnih deset metrov, se odbijal od padel v melišče. Toda tudi tuš ni' ustavil. Nekaj časa je dr* manjšo močjo, potem pa obležal. Vsem trem je odleglo. H tost pa je povsem popustila i ko so prišli do plena. Lova segla Titu v dlan. »Zadeli ste ga naravnost v r je ponovil Milan. Dane je orosil borovo veje kozorogovo srčno krvjo in je* buku ponudil visokemu gosfr se je zahvalil in si z njo » klobuk. »Krasen je!« je rekel, pokfef mrtvemu kozorogu in mu vzet otipal rogove in dlake. »Več ko deset let mu je!« j> tovil lovec Dane. »Ta bo prvak! Takšen še pH v tem lovišču in tudi v trigtr pogorju ne!« je pribil Mila« peri. Rogovi so bili razkrečeni za« ter in dolgi le malo manj... Dane je žival iztrebil, TitoJ vzel iz žepa stekleničko. »Zaslužili smo. da ga srknen* na čast temu lovu!« Izpili so na dušek. Tito pa je stal in kozoroga in gledal. Kdo ne bi bil vzrtf in kdo ne srečen, ko bi «* seboj življenjsko trofejo?! * je gori, vzel plazovom, vze1 Morani, ki pokopuje bitja te* ni h pobočij. Izročil ga bo Iju* spomin na krasoto narave ■ rodila in dala. Spodaj, je spremstvo privre*-cern naproti, ko so se vračali Dolanc, sam navdušen lo*c. t opazil zeleno vejico na prei kovem klobuku. Vsi So ^ čestitk ni bilo konca. Sonce je zdrknilo za gore.) dolin se je naglo natekal nir* je umiral ... 2e naslednji dan je Milan » prinesel maršalu trofejo v t co na Brdu. Na trofejnem pisalo: »Ocena trofeje 200,10 točke ta medalja — prvak JugosL' (Rogovi tega kozoroga, ki gi' uplenil leta 1975, so do s** presežen slovenski in hk^ slovanski prvak. — Qp , Reportaža je bila objav*** Lovcu — glasilu Lovske -v Slovenije v 6 številki «* L ahko upleni samo časten in veli-k Tako so prepričani, da se pp prsku lovec. Zdaj pa sta se oba bala, kaj, žival ne bo več umaknila v višino, če kozoroga ni več. Kakšna škoda, temveč verjetno še niže, naglo poda bi tako lepo žival že doletela vabili-predsednika, naj'pride na lov. smrt! Kaj, če ga ni morda ubil ka- Leto se je stekalo h koncu. Sneg je men ali pobral plaz? Je morda shi- bil v višinah, med in pod stenami ral od pljučnice? Ko pride v gorovje pa le njegove bele zaplate. Obetal čas smrti, pobere Morana vse, kar Se je ugoden lov. Dane je že vso zateče strašna sila plazov ... luno dan za dnem spremljal kozoro-Ves dan sta lovca hodila. Vzpela g0vo gibanje in sporočal Milanu, sta se prav pod vrh gore. Videla Sončnega dne z modrino nad gora-sta veliko kozorogov, toda starega mi in brez vetra se je predsednik i f-i in lovci Na sliki dssao * Tovariš Tito po svojem prvem lovu v Kamnlikl Bistrici, oktobra 1948. med gonjači ^ MafinUo ,„ lymn Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (3) Mesto zabave in denarja Blackpool je znano angleško letovišče: na vsakem koraku ti spretna turistična ponudba izvablja denar — Tussaujeviposkrbijo za grozo in strah £den največjih zabaviščnih parkov na svetu Videti ali užiti Blackpool, slovito letovišče in zabavišče, pomeni neprestano odpirati denarnico: oža-j mejo te na vsakem koraku, če se le prepustifi zabavi ali jo poskušaš vsaj malo okušati. V Blackpool, ki ga *eani Angleži sploh ne jemlejo resno, »i, da bi se podal z otroki. Turistična jponudba je tako premeteno vsestranska, tako prilagojena povprečnemu okusu, da je bolje, da le opazuješ in ocenjuješ, sicer ti osušijo «namico - da si potem na koncu nekam skesano priznaš, da je bilo vff*»uPaj nekam kičasto, podpovprečno in pocukrano. Angleži se že tako in tako vedno pritožujejo nad vremenom in viso-l iimi cenami, priložnosti za takšne pritožbe smo imeli v Blackpoolu na pretek. Deževalo je kot za stavo, tako, da smo jo s slovitega black-pjofekega stolpa pobrisali brž ko je bilo le mogoče; izložbe pa smo nekaj ^asa prav radovedno opazovali in na koncu ugotovili, da turistični Black-fcool ni za nas — še čisto navadni kičasti spominki so bili presenetljivih cen. Ni nas mikalo, da bi ostali * večera in se predajali baje ^nitratnemu ožitku: čudoviti osvetljeni promenadi ob obali, ki je največji tovrstni show na zemlji — in m> zastonj! Ves dan smo se motovilili med pišoči turistov, večinoma starejšimi *judmi, ki ob deževnem letoviškem Mnevu niso vedeli, kako najbolje preživeti dan. Obala je bila mračna pusta, čeprav mora biti ob lepem 5*«nčnem dnevu res lepa, z vabljivo **iivko. Pogled z vrha blackpoolskega stolpa je bil hiter, kajti veter je silovito gnal deževne kaplje v obraz, ozračje se je močno ohladilo. V samem stolpu, kjer je seveda za vsak okus kaj prijetnega, od velike in prekrasne plesne dvorane do akvarija in eksotičnega vrta, se nismo dolgo zadrževali, kajti Blackpool vabi tudi z velikim zabaviščnim parkom in ne nazadnje z razstavo voščenih lutk pri Tussaudijevih. Zabaviščni park je po pravici med največjimi na svetu in prav res vreden ogleda, četudi nisi več rosnih let in te ne mika vožnja v drvečem avtomobilčku ali na ogromnem vrtiljaku. Ob sobotah in nedeljah se tod komaj premikaš, toliko je obiska, starih in mladih. Najnovejša pridobitev je vožnja z vlakcem, ki se po tirih spusti in nato v hitrem in sunkovitem loku obrne. Prav srhljive so tudi druge vrste zabave, med drugim vožnja na okrogli plošči, ki se vedno bolj in bolj dviguje, vrti, tako da so ljudje, ki so privezani, komaj komaj obvladujejo. Na koncu se ti tako vrti, da pač brez tuje pomoči ne moreš z vrtiljaka. Tussaud je ime in sinonim za voščene lutke slavnih in manj slavnih ljudi. Že Veliki Aleksander je odkril metodo, kako napraviti in pobarvati vosek in njegovo metodo je začela uporabljati gospa Tussaud ter s svojimi voščenimi lutkami zaslovela. Še posebno pozornost je posvetila barvam las, oči, višini, svojo zbirko slavnih imen pa neprestano bogatila in tudi lutke prilagajala trenutnim modnim zahtevam. Posamezne lutke je izdelala Zakonca iz dveh pobratenih meat - Mesto nut. Kranj sta prijateljski mesti že dvajset let UuAUa f ' An&iji in *eboj vedno bolj spoznavajo in nai>ezuje/o orili Ji i T' se med *oboto pa je bd v Kranju še posebej slovesen mil! ? ftlke MinuI" Predsednik skupščine občine Kranj Stane R,t*i* (i!^,)(iek- "<*jje dveh pobratenih mest. Zakonsko zvezo sta !!k!LPinro£l/ mladJPar '> Orehka pri Kranju in lan Whatmout>h h ni Ji?. I)ra^c" Grah z Božič je mladima zaželel vso srečo, obenem na™" ' A,n*llJl Sfone Oldham in Kranj še naprej uspešno sodeloval U,[aztl ielJ°- bi uvela v pobratenem Oldhamu. v kraju Shau Je,vgAca h" n(islt'i roro: t. Perdan J tedaj, ko so ljudje, ki jih je hotela upodobiti, bili najbolj pomembni in najbolj svetovno slavni: športnike, politike, filmske in druge zvezde. Blackpoolski oddelek londonskega Tussaud predstavlja angleške politike, člane kraljevske družine, tuje državnike, ameriške predsednike, zvezde televizijskega ekrana. Odlična predstava, čeprav ima seveda lahko vsak svoje mnenje: včasih se ti zazdi, da nekatere slavne osebnosti vendarle niso tako zelo avtentične kot druge. V oddelke, kjer prav srhljivo predstavljajo anatomijo in kamor otroci nimajo vstopa, me ni mikalo; zato pa se mi je zdel privlačen oddelek ali soba strahov, kamor smejo otroci v spremstvu staršev in kamor ne priporočajo obiska tistim, ki so bolj »sensitive nature«. Morda so mi razne vrste strahovi in grozljivosti že vsakdanji — kaj prida me res ni pretreslo. Tako v najbolj morečem vzdušju, v mračnih hodnikih, z zvočnimi efekti predstavljajo, kako dekle v džungli nikakor ne more uiti grozečemu gobcu krokodila. Lutka-krokodil se zvija, slišijo se kriki iz džungle, dekle-lutka obrača glavo in zavija oči. dokler je krokodil ne zgrabi in odtrga del noge. Nato pljusne kri — in prizor se spet ponavlja. Tu so strah vzbujajoči vampirji, velikanski kiklop, morilci vseh vrst — po dogodkih iz zgodovine angleškega kriminala. Samo nečesa mi ni bilo moč dolgo ogledovati: hude ( prometne nesreče, z mrtvimi in poškodovanimi. Prizor je bil tako realističen in tako verjeten, da je prav gotovo eden najboljših v tem oddelku strahov in grozljivosti. (Se nadaljuje) Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI nekdanji njegovi (51. zapis) Vem. da bom moral Glavarjevi bolnišnici in bogati knjižnici, še kaj več povedati, saj blag mož. mecen ubogih in človekoljub pa tudi očiten slovenski prosvetljenee, kot mu priznava naša kulturna zgodovina, je zaslužil, da ga spoznajo vsi Gorenjci — domačinom že dolga desetletja ni več tuj. Kajti ime Komende je trdno povezano z imenom Petra Pavla Glavarja. DOLENJSKA GRAŠČINA 5 170 metrov visok stolp v Blackpoolu NE PONORELEM VLAKU Blackpool — Znano angleško pomorsko letovišče ob Irskem morju s številnimi trgovinami in j gostinskimi lokali s svojo preti-■ rano načičkanostjo ne more pre-| vzeti slučajnega obiskovalca. Še-\ stim članom skupine je ostal v spominu le sprehod po zabavišču, na moč podobnem dunajskemu Pratru. Potreboval bi dan in še več, da bi se poskusil na vseh avtomatih in popeljal z vsemi vrtiljaki, avtomobilčki, žičnicami, vlaki in čolni. Skupinica se je enoglasno odločila za vožnjo po železnici s hitrimi vzponi in spusti ter ostrimi zavoji. 60 penijev na osebo (blizu 40 dinarjev) in po dva in dva so se razbohotili po vagončkih. Odpravnik »ponorelega vlaka« je s spustom železnega droga vse priklenil k sedežem, nakar je kompozicija krenila na vratolomno vožnjo po vijugastih tirih, se dvigovala in spuščala, da je jemalo sapo. Želodec je premetavalo po trebušni votlini, ječanje in pridušen zvok predstavnic nežnega spola, hitrost preko 80 kilometrov na uro (po osebni oceni) in strašanski ropot, kot bi s peklenskim strojem prebijali zvočni zid. Za razgled po Blackpoolu med vožnjo ni bilo časa. I^e če bi popustili železni drogovi, bi poleteli nad mestom kot muhe. Sicer pa je bila vožnja srčnim bolnikom (in sveže zaljubljenim) prepovedana. C Zaplotnik pravico nevezanega pripovedovalca, bom mogel tok * kramljanja vsaj za nekaj časa preusmeriti. Tembolj, ker je tudi drugi del Glavarjevega življenja — to je čas njegove gospodarske dejavnosti na Dolenjskem — tako zanimiv in nenavadno bogat. Štedljivi in gospodarni Peter Pavel Glavar si je namreč za preživljanje svojih starih let kupil graščinsko posest Lansprež pri Mirni na Dolenjskem. Kupil jo je 23. aprila 1766 od grofa Alojza Adalberta Auersperga za 25000 goldinarjev. Tu se je posvetil docela le umnemu kmetovanju (imel je kar 500.panjev čebel, nabavil si je prvo mlatilnico na Kranjskem, imel je svojo lastno opekarno in mlin, obnavljal je vinograde, zasajal gozdove — skratka, bil je napreden gospodar. Hkrati pa blag oče svojim podložnikom, okoliških kmetov ( ki so po tedanjem pripadali graščini). V času svojega bivanja je k svoji graščini celo kupil bližnjo vas Rihpovec! V graščini, na Lanšprežu, je Glavar Jkončal pot svojega življenja — umrl je 24. januarja 1784. — Po njegovi smrti je bilo lanšpreško gospostvo cenjeno na 34.992 goldinarjev — tako dobro je gospodaril naš Glavar še v svoji življenjski jeseni! Še bo zato stekla beseda o Lanšprežu — toda graščina je zdaj že razvalina, grob Glavarjev pa je oskrunjen — skušal bom iti tja doli, opisati .in pokazati Glavarjev grob tudi v podobi^ če bom uspel, seveda. No, naj drži ta obljuba! PROCESIJA NA KONJIH Prebral sem napačno trditev, da prvi zapisi o komendski konjereji izvirajo iz druge polovice 18. stoletja, t. j. iz Glavarjevih časov. Res pa je, da je že Valvazor pisal o komendskih konjenikih in sicer že leta 1689. V svoji »Slavi vojvodine Kranjske« po domače po-kramlja: »Pri župni cerkvi sv. Petra v Komendi gre procesija ne kakor v drugih krajih peš, temveč na konjih, in sicer takole: spredaj jahata dva kmeta z zastavo (poprej je vedno med kmeti velik ravs in kavs, komu bo pripadla čast, da bo nosil zastavo); nato jaha duhovnik z monstranco v rokah in ogrnjen v mašno oblačilo. Za njim jezdi več sto kmetov, — vsi na čvrstih domačih konjih! Tako jaha procesija daleč okrog polj, ki jih duhovnik sproti blagoslavlja. — Ko se vrnejo k cerkvi bere duhovnik štiri evangelije proti štirim stranem neba. K obredu hite in drevijo kmetje na konjih, tako neučakano, da je veselje gledati kako drug drugega suva in ga skuša prekucniti v prah in blato. To se dogaja zato, ker kmetje niso izvežbani jezdeci, konji pa so neokretni in nevajeni jahalnih uzd. — No potemtakem se tem jezdecem, ki padejo, ne da očitati, da se pred Najsvetejšim niso poklonili do tal!« Poleg tega besedila pokaže Valvazor tudi bakrorezno podobo ko-mendske procesije na konjih. — Te procesije so najbrž uvedli že malteški vitezi in so se ponavljale Komendska lipa, na Slovenskem ena najstarejših vsako leto v Veliki noči in za Rešnje telo. Po procesijah so se fantje večkrat sprli in stepli, kar je dalo cesarici Mariji Tereziji povod, da je leta 1777 procesije na konjih prepovedala. Sicer so skušali Komendčani procesije na konjih obnoviti, celo Peter Pavel Glavar je zahteval od Dunaja, da prepoved umakne; a ni šlo. No, konjereja pa je le ostala v Komendi doma prav do današnjih dni. Seveda zdaj ne govorimo le o reji konj, pač pa tudi že o komend-skem konjeništvu kot športni panogi. Ce ne štejemo znamenite Lipice, lahko s Komendo primerjamo le še štajerski Ljutomer in dolenjski Šentjernej kot naši središči konjereje in konjeništva. Sicer pa vse kaže tako, da bo konj spet prišel do svoje veljave. Saj niso tako daleč časi, ko je vsak kmet, ki je kaj dal na svoj ugled, imel v hlevu tudi konje, če ne par pa vsaj enega. Tudi še tako preprost človek vidi v konju lepo bistro, harmonično razvito žival, ki ni kmetiji le v korist, pač pa tudi v okras. Plemenit konj z elegantno držo, neobrzdan, svoboden na pašniku — skorajda ni lepše podobe v naravi! Sliši pa se tudi že kar zahteva po obnovi konjereje zaradi učinkovitosti pri splošni ljudski obrambi. Najbrž utegne biti konj v hudih časih večji človekov prijatelj, kot motorno vozilo brez goriva ... Pa še kje v hribih! KOMENDSKO LONČARSTVO Kot konjereja tako tudi ko-mendsko lončarstvo nakazuje svoje korenine v čas pred Glavarjevo ero. Zato hitim s temi vložki, da stvari časovno prav postavim v okvir kramljanj o Komendi. Lončarstvo je ena od najstarejših obrti. Vselej pa se je razvijala ta obrt le tam, kjer so bila nahajališča ustrezne sive gline in pa spretne roke preprostih oblikovalcev, ki jim zemlja ni mogla dajati dovolj kruha. — Na Gorenjskem poznamo dvoje starih lončarskih središč: v Ljubnem in v Komendi. Ljubenskih lončarjev že zdavnaj ni več; komendski pa še žive in delajo, tako v Lončarski produktivni zadrugi, kot ck)ma (dva v Podborštu, tretji na Mlaki). Lončevine je dvoje vrst: porozna (to so lončki in podstavki za cvetje) in neporozna, glazirana (to so vrči, sklede, vaze ipd.). Oboje ponuja Komenda ob tržnih dneh tudi v Kranju. Sicer pa velja opozoriti, da bo še cel mesec v radovljiški Šivčevi hiši odprta razstava Lončarstvo na Gorenjskem. £222& t"""'Smca" K"men(i' tp"*neje <-<«~d°j d, >m upo- Vtisi iz olimpijske Moskve 3 Mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju Kranj '80 Vesna Praprotnik najuspešnejša med vse KRANJ — Med jugoslovanskimi kolesarji, ki so v most ven i vožnji presenetili z izredno dobro uvrstitivijo. je bil tudi (lan kolesarskega kluba Sava iz Kranja Bojan, Ropret. Nadarjeni triindvajsetletni kolesar je te drugič videl ves blišč olimpijskih iger. Pred štirimi leti je kot edini nas kolesar nastopil na letnih igrah v Mont-realu, kjer je takrat nastopal na pisti. Na moskovski olimpijadi je bil član moštva, ki je bilo na 104 km dolgi progi osmo. Tako kot vsi naii kolesarji se je tudi Bojan Ropret nasmejan vrnil iz prizorišč letošnjih obračunov za olimpijska odličja. Razpoloženje v našem moštvu je sedaj tako, da so odpadla vsa klubska nesoglasja. To je pravifna pot. saj se le tako pride do uspehov. Kako bi vi ocenili mostveni nastop in posamezno vožnjo? •Mislim, da smo bili v Kranju na balkanskem prvenstvi bolje pripravljeni. To je tudi razumljivo, saj smo morali v Kranju doseči olimpijsko normo. Res je, da smo se po balkaniadi pripravljali naprej, toda vmes smo morali nastopiti Se na mednarodni dirki po Jugoslaviji: (Tu je Ropret dosegel imeniten uspeh, saj je bil končni zmagovalec). Ta dirka nam je izpila precej moči. V Moskvi smo bili brez mehanika. Bojan Ropret: Dva obraza Moskve maserja in zdravnika. Toda uspeli smo. smo po začetnih težavah v moštvenem nastopu ujeli ritem in dosegli uspeh. Da so nas premagali Bolgari, ki smo jih v Kranju ugnali, je posledica psihične obremenitve na prvih testih kilometrih. Na teh kilometrih smo izgubili nekaj dragocenih minut. »Za posamezno vožnjo se ne splača izgubljati besed. To je najtežja proga na svetu. Ze najmanjša napaka, ki jo narediš na tej, le Štiri metre široki progi, je usodna. Sam sem vozil vse do padca dobro. Po zamenjavi poškodovanega kolesa se ni dalo več prebiti v ospredje in imel sem še eno okvaro. Zato sem odnehal. Ta proga zahteva res kompletnega kolesarja«. Bili ste v Montrealu in sedaj v Moskvi. Kakšna je razlika? »Precejšnja. V Montrealu sem se bolje počutil kot tu v preveč zastraženi moskovski olimpijski vasi. Ne moremo reci, da je bila to slaba vas, toda Montreal je name naredil močnejši vtis. Pa ne zaradi tega, ker sem bil tam prvič na olimpijskih igrah. V Montrealu je bilo več družabnosti, bili smo kot velika družina. V Moskvi smo bili preveč grupirani. Ce si sel na zabavo disco klub, ni bilo pravega vzdušja. Nismo in nismo se mogli združiti. Stali smo po skupinah. To ni bilo več pravo in pristno prijateljstvo med narodi. Imeli smo srečo, da so bili nasi objekti le nekaj kilometrov oddaljeni od olimpijske vasi. Ogledali smo si tudi samo Moskvo. Mahnili smo jo kar s kolesom. Toda razočarala me je. Res je blišč po glavnih ulicah, saj imajo narodi SZ izredno razgibano kulturno zgodovino. Toda, ko zaide* iz tega blišča, si razočaran. Stranske ulice niso več take kot glavne. Vse je pusto, sivo. Tudi ljudje so me razočarali. Mrki so, zanimajo se le sami zase. Tujca gledajo skoraj kot navlako, ki je zmotila njihov vsakdanji delovni utrip«. I). Humer KRANJ — V tretje gre rado. Tako je tudi bilo na tretjem balkanskem prvenstvu za mladince v plavanju. Po uspešno organiziranem predlanskem članskem balkanskem pravalnem prvenstvu in uspešnem balkanskem prvenstvu v kolesarstvu pred dobrima dvema mesecama je bila tudi mladinska plavalna baikaniada odlično izpeljana v vseh štirih dneh tekmovanj. Od teh treh bal kan i ad. kolikor smo jih imeli v teh dveh letih v Kranju, je prav mladinska v plavanju dokazala, da za priprave ni treba veliko časa. Kranjski plavalni delavci so jo organizirali v kratkem času vzorno in ponovno dokazali, da so sposobni organizatorji. V mostveni konkurenci so največ dosegli Bolgari. Bolgari se domov vračajo z mošt-veno zmago, najboljši so bili tudi pri mladincih in pri ženskah tretji. V svojih vrstah imajo tudi najuspešnejšega tekmovalca. Bolgar Nenov je bil dvakrat prvi in dvakrat drugi. Naši mladinci in mladinke so bili v vsemoštveni uvrstitvi tretji. V moški in ženski konkurenci ps obakrat drugi. Če vemo, da je med vsemi stopetdesetimi tekmovalci iz Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije v nasi vrsti nastopilo le pet tekmovalcev letnika 1965, ostali so bili mlajši, je zs to generacijo uspeh. Plsvali so po svojih najboljših močeh, čeprav peščica njih ni opravičla zaupanja. Ta peščica je bila premalo borbena ali pa sploh ni sodila v reprezentanco, da bi se lahko kosala za kaj več kot tretje mesto. Patrascoiu (obe Romunija) 4:141,49, 4. Koluta (Jugoslavija) 4:46, 19, 100 m prsno: 1. Tcuvetanova 1:17,20, 2. Josifova (obe Bolgarija) 1:17,79, 3. Ciurea (Romunija) 1:19,68, 5. Cvek 1:20,66, 6. Porenta (obe Jugoslavija) 1:21,70, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Jugoslavija) 2:23,02 (mladinski rekord Balkana, absolutni rekord SFRJ), 2. Mladin (Romunija) 2:28,30. 3. Kos (Jugoslavija) 2:31,33, 4 x 100 m mešano: 1. Romunija 4:36,83 (mladinski rekord Balkana, mladinski rekord Romunije), 2. Bolgarija) 4:39,43, 3. Jugoslavija 4:40,78 (rekord SFRJ za ml. mladinke), 800 m kravi: 1. Hauptricht (Romunija) 9:18,62 (mladinski rekord Balkana), 2. Rebolj (Jugoslavija) 9:18,68 (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS), 3. Nicolova (Bolgarija) 9:37,26, 7. Košuta (Jugoslavija) 9:49,86, 400 m mešano: 1. Praprotnik (Jugoslavija) 6:12.99 (rekord SFRJ za st. pionirke, absolutni rekord SRS), 2. Vssile 6:22,32, 3. Mladin (obe Romunija) 6:27,39, 6. Porenta (Jugoslavija) 5:38,14, 200 m hrbtno: 1. Patrasciu (Romunija) 2:26,09 (mladinski rekord Balkana) 2. Gecheva (Bolgarija) 2:30,60, 3. Cesnik 2:31,»4, 7. Lorenci (obe Jugoslavija) 2:38,46; Moški - 160 m kravi: 1. Petrov (Bol-farija) 67,26, 2. Doktoroglu (Turčija) 67,79. 3. Bogdanov (Bolgarija) 68,64, 4. Covič (Jugoslavija) 68,64, 200 m prsno: 1. Ivanov 2:32,19 (mladinski rekord Balkana), 2. Nenov (oba Romunija) 2:33,30, 3. Printzios (Grčija) 2:46.16, 6. Jocič 2:46,87, 7. Sepcenko (oba Jugoslavija) 2:46,23, 100 m delfin: 1. Galifos (Grčija) 1:03,11, 2. Nea-gran (Romunija) 1:03,37, 3. Petrov (Bolgarija) 1:03,38, 6. Barič 1:05,96, 7. Mrkoci (oba Jugoadlavija) 1:07,68, 4 x 2#0 na krsr- 1. Bolgarija 8:24,83, 2. Jugoslavija 3:31.7! 3. Turčija 8:32,87 (mladinski rekord Tnr čije), 100 m hrbtno: 1. Malamaa (Grem 1:04,09, 2. Tache 1:04,82, 3. NeagraTiT Romunija) 1:06,27, 6. Drnac 1 »g M Mandič (oba Jugoslavija) 1:07.S>|> gag kravi: 1. Doktoroglu (Turčija) 2:06U4> Celar (Jugoslavija) 2:06,28, 3. Dtafcrr (Bolgarija) 2:06,39, 7. čović f "uspnslaijs 2:08,83, 200 m mešano: 1. Nenoa (Bmtm rija) 2:21,15, 2. Attaroglu (Tur*««) 3. Drnač 2:23,34, 6. Kadoi« (oba J«r slavija) 2:25,20, 4 x 100 motano: 1. GMfc 4:16,64 (mladinski rekord Greij«} 4-is-h 2. Bolgarija 4:18,29, 3. Romunija 418 7T» Jugoslavija 4:22,91, 400 m kravi; i. B, lar(J» Bogdanov (Bolgarija) 4:17,41, J*. Celar i goslavijs) 4:20,38, 3. Dimitrov fosila. 4:23,50, 4. Kadoič (Jugoslavija) 4*73 100 m prsno: 1. Nenov (Bolgarija) 1 .lat*. 2. Printzios (Grčija) 1:11,14, 3 i^ZZ (Bolgarija) 1:11,81, 4. Sepcenko llTgl 7. Jocič (oba Jugoslavija) 1:14,44 '2661 delfin: 1. Neagrau (Romunija t i-ias 2. Petrov (Bolgarija) 2:lg,lg,i - — (Grčija) 2:18,46, 4. Drnač 2:21 1« i^E, (oba Jugoslavija) 2:21,66, 10« m VlL^T Celar 16:57,91, 2. Veličkovic fotm*L*> slavija) 17:23,32, 3. Stratiev jftZJZZ 17:24,36, 400 m mešano: 1. »--jjC,r 4:56,76, 2. Nenov (oba Bolgari jat) 4 -sri 3. Drnač 4:58,90, 4. Kadoi« (oba vija) 6:03,66, 200 m hrbtno: 1 2:18,20, 2. Neagrau (oba Romunija) 2-11. 3. Demirev (Bolgarija) 2:19,6-4, g. Maat* 2:24,69, 7. Čovič (oba Jugoslavija) 2:2 4 x 100 m kravi: 1. Bolgarija g si"aT Turčija 3:56,29, 3. Romunija 3-5TJ4. Jugoslavija 3:68,46. * U. Husaf Bojan Udovi č: Ljudmila Serjanova najvišja ženska KRANJ — Med petimi kranjskimi olim-pijci, ki so nastopali v Moskvi v kolesarstvu in plavanju, je bil prvič na olimpijadi tudi kolesar kranjske Save, triindvajsetletni Bojan Udovič. Tako kot njegovi sovo-zači v mostveni vožnji je tudi Bojan Udovič dsl vse od sebe, da je moštvo doseglo uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Kot ostala trojica je tudi Bojan med tistimi, ki bo *e dirkal, saj je pred njim se vsa kolesarska bodočnost. Plavolasi Bojsn je simpatičen in prijeten sogovornik. Pozna dobro salo in nikoli ne odreče prijazne besede. Naj mu gre dobro ali slabo, vedno je pripravljen odkrito govoriti. »Vaša ocena moštvene vožnje in nato nastop na dirki posameznikov?« »Kot že veste, je bils moštvena vožnja za nas uspešna. Bili bi lahko še višje uvrščeni, če ne bi bilo začetne nervoze. Prepričan sem, da je tudi osmo mesto velik uspeh. Vozili smo tako, kot nam je bilo naročeno. Uspeli smo. No, lahko bi bili še boljši. A dvakrat v eni sezoni se ne da ujeti »špice« v formi. Prvo smo imeli na balkanskem prvenstvu v Kranju, kjer smo premagali Bolgare in z dobrim časom dosegli tudi olimpijsko normo. Za drugo pa ni bilo več časa. Dirka Po Jugoslaviji nas je preveč izmučila, da bi lahko nadoknadili trening za moštveno vožnjo. Menim, da sta ta moskovski uspeh in uspeh, ki smo ga dosegli v Kranju, največja v našem kolesarskem športu. Sprašujete za posamezni nastop. Nismo se proslavili, saj je le Bulic prišel do cilja. Proga je bila izredno naporna. Iz sebe moraš iztianiti vse in še nobene napake ne smeš napraviti na valoviti cesti. Sam sem vse do sedmega kroga vozil še kar uspešno. Ko so mi začele pohajati moči in sem bil prepričan, da ne bom zmogel do cilja, sem odstopil. Tak je bil tudi dogovor. Kaj se hoče. Se imam čas, da na prihodnji olimpijadi uspešno pripeljem do cilja«. »Kakšni so vaši vtisi z olimpijskih prizorišč?« »Spoznal sem veliko športnikov svetovnega slovesa. Srečuješ Indijce, Pakistan-ce, športnike Sejšelskih otokov, Vietnam-ce in druge, ki bi jih drugače nikoli ne videl. Najbolj mi je ostala v spominu najvišja košarkarica na svetu. Reprezentant-ka SZ Ljudmila Semjonova je pravi orjak. Bolj je podobna moškemu kot ženski. Če se postaviš njej ob bok, ji sežeš komaj do pasu. Sicer me olimpijska vas ni navdušila. Preveč je bilo zastraženo. Tudi gledalci v SZ niso vzgojeno športno občinstvo. Domače še nagradijo z aplavzom, ostale športnike pa izžvižgavajo. Ogledali smo si Kremelj, ki je čudovit. Ko zaideš na stranske ulice, ves blišč odpade. V teh ulicah je pusto. Veliko evropskih mest sem že videl, a Moskva, kar sem je videl, name ni napravila nobenega vtisa. Se nekaj me je presenetilo. Se na nobenih cestah nisem videl toliko vijakov in matic, ki leže na vsakih nekaj metrov. Kmalu sem razumel, zakaj toliko te navlake. Avtobusi so stari in razmajani. Nič bolje niso ohranjeni avtomobili. Volge, ki vozijo po Moskvi, so že odslužile svojemu namenu. Hrana v olimpijski vasi ni bila tako dobra, kot pravijo nekateri. Se najbolj je bilo poskrbljeno za zabavo nas mladih. Disco klub je bil velik in dobra glasba je bila v njem. Lahko si se naplesal. Jugoslovani smo bili glavni plesalci.« I) Humer Ocena kapetana Hvastija KRANJ - Tako kot naši kolesarji Ropret, Udovič, Poiončič in Bulic sta bila na brniškem letališču zadovoljnih obrazov tudi zvezni kapetan naših kolesarjev, trener KK Save, Franci Hvaati in njegov pomočnik trener ljubljanskega Roga Zvone Zanoškar, saj so naši fantje v olimpijski kolesarski mostveni vožnji dosegli enega največjih uspehov jugoslovanskega kolesarskega športa. Sele sedaj je nekaterim našim kolesarskim delavcem jasno, da ima Franci Hvasti pri svojih načrto-vsnih treningih prav! Njegovi načrti treninga so tako sodobni, da uspehi res ne morejo izostati. To se je tokrat pokazalo. »Kako vi, kot zvezni kapetan, ocenjujete olimpijski mostveni nastop?« »Naša četverica je v tej 100-kilome-trski preizkušnji moštvene vožnje na olimpijskih igrah v Moskvi dosegla in naredila toliko, da smo vsi lahko pre-arečni. To je hkrati največji uspeh našega kolesarstva. Osmo mesto je uvrstitev, ki nas uvešča med tista moštva, ki v svetovnem kolesarskem sportu nekaj pomenijo. Prišli smo iz anonimnosti. Prepričan sem, da bi bili še boljši, če bi lahko še enkrat vozili to olinapijako moštveno dirko. Bili bi peti ali šesti. Psihična obremenitev je bila prehuda. To se je poznalo po prvih šestih kilometrih. Fabtje zaradi prenapetih živcev niso ujeli pravega ritma. Izgubili so lepo hitrost. Vesel sem, da so se nato ujeli in dosegli to, kar so. Posamezne vožnje nismo posebej trenirali. Zato tudi nisem razočaran, da je le Bulic prevozil na cilj. Od stotridesetih kolesarjev, ki ho startali, jih je le triintrideset prikolesarilo do konca. Za to specifično krožno stezo v Moskvi moraš imeti res pripravljene kolesarje. Ta proga je novost v našem sportu. Tehnično je taka, da zahteva res vse znanje. Bulic je bil dva kroga še med trideseteriro, toda najmanjša napaka ga je nato uvrstila na petdeseto mesto. Pokazali smo, da je moštvo dobro in da je zastavljeni cilj pravilen. S temi fanti in drugimi, ki še prihajajo, bo treba delati naprej. Menim, da je led prebit in da bodo tako dobri uspehi tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 1981. To je mlado mošt v) in prepričan nem, da se bomo na prihodnji olimpijadi v Los AngeleMU borili r.u moštveno medaljo.« Tudi Kranjčan Marko Celar se je na mladinski balkaniadi v plavanju odlično izkazal. Celar, ki bo konec tedna nastopil na evropskem prvenstvu za mladince na Švedskem, je z dobrim časom zmagal na 1500 m kravi. - Foto: F. Perdan Ostali Jugoslovani so svoje nastope opravili z odliko. To ie posebno velja za sedmerico plavak in plavalcev kranjskega Triglava. Pokazali so največ. Vsa ta sedmerica je bila med najboljšimi reprezentancami vseh petih držav. Od te sedmerice ni nobeden ostal brez odličja. Nasploh je bila Kranjčanka Vesns Praprotnik najuspešenjša tekmovalka vseh štirih dni borb za mladinske balkanske naslove. Praprotnikova je namreč osvojila tri prva in eno drugo mesto. Za nameček je Praprotnikova postavila tudi nove državne rekorde, balkanski mladinski rekord in absolutne slovenske. Največ vreden je rezultat Vesne na 200 m delfin. V tej disciplini je Praprotnikova plavala absolutni državni rekord in mladinski balkanski rekord. Tako je Vesna na 200 m delfin popravila devet let star jugoslovanski rekord, ki ga je imela Eva Majna-rič. Biserka Cvek je bila na 200 m prsno druga. To je hkrati tudi zelena luč, da v Kranju spet raste nov rod prsačev. Ni več daleč dan, ko bomo imeli spet peterico SI a v al k kot so bile Boni Pajntar, Lidija v ar c. Judita Mandeljc, Rebeka Porenta in druge. Kranjčani imajo tudi najboljše dolgoprogaše ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na Balkanu. Marko Celar in Igor Veličkovič sta dosegla dvojno jugoslovansko zmago na 1606 m kravi. Spela Rebolj je bila najhitrejša na 400 m kravi, medtem ko je na 800 m kravi dosegla drugo mesto. V tej disciplini je tudi izboljšala svoj jugoslovanski rekord za starejše pionirke in absolutnega slovenskega. Od modre vrste so se izkazali še Pantičeva, Drnač, Košutova in Kadoič, uspešni pa sta bili tudi Porentova in Cesnikova. Mostveni vrstni red — skupno — 1. Bolgarija 322, 2. Romunija 293, 3. Jugoslavija 284 , 4. Grčija 178, 5. Turčija 112. ženske 1. Romunija 179, 2. Jugoslavija 161, 3. Bolgarija 126, 4. Grčija 68, 5. Turčija 44, moški - 1. Bolgarija 196, 2. Jugoslavija 133, 3. Romunija 114, 4. Grčija 110, 5. Turčija 68. Rezultati - ženske - 100 m kravi: 1. Pentič (Jugoslavija) 1:02,44, 2. Fonta (Grčija) 1:02,59, 3. Virtosu (Romunija) 1:02,86, 7. O. Avbelj (Jugoslavija) 1:04.08, 200 m prsno:l Tchvetanova (Bolgarija) 2:44,06, 2. Cvek (Jugoslavija)66:64,41,»3 Josifova (Bolgarija) 2:51,60, 8. Porenta (Jugoslavija) 3:00,10, 100 m delfin: 1. Mladin (Romunija) 1:07,24, 2. Prapotnik (Jugoslavija) 1.07,70 (rekord SFRJ za mladinke in absolutni rekord SRS), 3. Košuta (Jugoslavija) 1:09,64 4 X 106 m kravi: 1. Romunija 4:11,68, 2. Jugoslavija 4:14, 14. 3. Bolgarija 4:17,15. 100 m hrbtno rekord do štirinajst let), 2. do 3. Gospodinova in Gedreva (obe Bolgarija) 1:10,41, 4. Cesnik 1:16,52, 7. Lorenci (obe Jugoslavija) 1:13,36, 206 m kravi: 1. Hauptricht 2:13,16, 2. Vaaile (obe Romunija) 2:13,31, 3. Founta (Grčija) 2:13,52, 4. Košuta (Jugoslavija) 2:14,07, 266 m mešano: 1. Praprotnik 2:36.15, 2. Porenta (obe Jugoslavija) 2:32.91, 3. Mladin (Rominija) 2:32.97, 400 m kravi: 1. Rebolj (Jugoslavija) 4:33,83 (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS). 2. Hauptricht 4:94,66. 3. Štirje Kranjčani na EP KRANJ — Na letošnje evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 7. do 10. avguata na Švedskem bo od Jugoslovanov nastopila le četverica. Za evropske mladinske plavalne naslove se bodo na Švedskem potegovali Ana Košuta iz Dubrovnika in trije reprezen-tantje iz Kranja. Nastopili bodo Spela Rebolj, Vesna Praprotnik in Marko Celar. Vodja naše male odprave in trener Kranjčan Miran Praprotnik. Na 200 m delfin se je izvrstno odrezala Kranjčanka Vesna Praprotnik disciplini je postavila nov absolutni državni rekord, ki ga je kar rf^-I imela Eva Majnarič. Ob proglasitvi najboljših treh: drt*^**?!^ Romunka Mladin, zmagovalka Praprotnik in tretje uvrščena Ra,*.JZ^ Marta Kos. - Foto: F. Perdan Start plavalk in plavalcev na 200 in 100 m hrbtno je vedno med najbol' nimivimi. Tako je bilo tudi v letnem bazenu v Kranju. — Foto: F. Perdan Triglavani ponovili lanski uspeli • it 1 BEOGRAD - Ze lansko poletno plavalno sezono so nas mladinke in mladinci kranjskega Triglava na državnem mostvenem in posamičnem prvenstvu presenetili. Bili so najboljši v državi. V Beogradu pa so zadnji vikend presenetili še enkrst. MIh dinke in mladinci — med njimi je bilo lepo število pionirjev — so v beograjskem bazenu Tašmajdan dosegli vse moštvene naslove. Med vsemi jugoslovanskimi mladinci so bili namreč prvi v skupini mostveni uvrstitvi, državni prvaki so tudi med mladinkami in mladinci. Njihova točkovna prednost je v vaeh treh moštvenih konku-rencah ogromna. Vsi ti trije mostveni uspehi so bili pogojeni tudi z državnimi naslovi med posamezniki. Vesna Praprotnik se je iz Beograda vrnila s štirimi prvimi mesti in v disciplinah, kjer je zmagala, je popravila tudi državne in republiške rekorde. Ponovno je odlično zaplavala na 800 m kravi trinajstletna Spela Rebolj. Spela je na tej najdaljši progi postavila državni rekord za starejše pionirke in absolutni rekord SRS. Čeprav je Darjan Petrič šele v soboto popoldne prišel v Beograd, ko je bilo tekmovanje že na višku, je odlično odplaval svoje discipline. Na 100 m kravi je plaval 54,87 in popravil državni rekord SFRJ za mlajše mladince. Prejšnji rekorder je bil Dopsaj. Darjan je bil tudi najbolj si na 1500 m kravi. Sicer so jugoslovanski mladinci in mladinke na tem prvenstvu izboljšali devet državnih rekordov in štiri rekorde Hrvatske. Državni rekordi slovenskih plavalcev ho tudi rekordi Slovenije za tisto kategorijo, v kateri je bil postavljen držsvni rekord. Nekaj med njimi pa je tudi absolutnih slovenskih. Za osvojitev ponovnega državnega prvenstva, za ta uapeh zaslužijo pohvalo prav vsi plavalci in plavalke Trigšava, ki so plavali v Beogradu. Iskrene čestitke vsem. Mostveni vrstni red - skupina uvrstitev - I. Triglav (Kranj) 37.191. 2. Ljubljana I7M7R 1 Mladost-OKI (7nfreh) 14.896: mladinke - 1. Triglav 19.317 » 8.198. 3. Ilirija (Ljubljana) 7.675.« - I Triglav 17.874. 2. Mlado.*'*?nTm greb) 14.696. 3. Ljubljana 9.677 ** * Rezultati - mladinci - 460 m » 1. Sevo (Mladost) 4:16,14, 2. Cel.- TU^T 4.21,01. 3. Bernat (Ilirija) 4:23 mešano: E. Sevo (Mladost) 4:60 »1 -(Triglsv) 4:58.99, 4 x 200 m kravi, tZ dost 8.28,79 (rekord SFRJ za at »i • 2. Triglav 8:42,52, 3. Senta 8.4« kravi. E. Sevo (Mladost) 2:01.4» V*/Tj (Senta) 2:02.55. 3. Celar (Trirfavl 1600 m kravi: 1. D. Petrič 16:34 47 , 'K* (oba Triglav) 17:02,99. 100 m kraJi \ » Petrič 64,87 (rekord SFRJ za aal Vlasce), 4 x 100 m mešano: 1. Mlado«* 4 2. Ljubljana 4:27,46, 3. Triglav 4 mladinke - 400 m kravi: 1. py-I^**l (Triglav) 4:34,25 (rekord SFluTaaS pionirje in absolutni rekord SRs> * šovec (Ilirija) 4:36.37, 3. Rebolj rtv.-!. 4:37,21. 100 m prsno: 1. Cvek fTriS. 1:20,08 (rekord SFRJ za st. pJonirt* 400 m mešano: 1. Praprotnik fTrisia' 5:17,11 (rekord SRS), 200 m hrbtno. i7V nik (Fužinar) 2:34,67, 2. Lorenci tBr.lit 2:36,43. 3. Kosirnik (Triglav) *.36> 100 m delfin: I. Košuta (Bellvue) 1 gh (rekord SFRJ za it. pionirke). 2. nik (Triglav) 1.08.72 (absulutni rek** SRS), 200 m mešano: I. Prane*«** (Triglav) 2:29.56 (absolutni rekord SRS • Porenta (Ilirija) 2:32,9«, 3. Rebolj (TrMa' 2:35,61. 4 x 100 m kravi: 1. Triglav 411» (rekord SFRJ za st. pionirke). 800 » krs* 1. Rebolj (Triglav) 9:1 •.99 (rekord SFRJ * nt. pionirke in absolutni rekord $RSl Krašovec (Ilirija) 9:24.1»L_3. lirke in ml. mladinke in st. pion rekord SRS). 4 X 100 m mešano II 4:53,66. 2 Mor.iar 4:68.21 6:00.51* . J Praprc«*4 (Triglav) 9:30.36, 200 m1 prsno, r Ce* Trijl.v 2:53.57. 200i« nik (Triglav) 2:25.38 (rekord SFRJ „ * * 3 Tr„ r Medalje EP KRANJ - V štiridnevnih borbah na balkanskem mladinskem prvenstvu v plavanju so največ odlici j pobrali Bolgari. Plavalke in plavalci Bolgarije so osvojili deset zlatih, devet srebrnih is deset bronastih kolajn. Drugi so Romuni z 9 7 8, S. Jugoslavija 6 9 6, 4. Grčija 3 2 3, 5. Turčija 13 1. Na svečani otvoritvi mladinskega balkanskega prvenstva v plavanju je predsednik IS SO Kranj Milan Bajielj, ki je bil tudi predsednik častnega odbora, dejal, da je delovno ljudstvo Kranja ponosno, da lahko gosti najboljše mlade plavalce Balkana. Poudaril je, da je v srednjeročnem načrtu občine Kranj tudi izgradnja pokritega olimpijskega bazena. Predsednik IS SO Kranj in častni Predsednik balkanskega prvenstva Mi- lan Bajželj je priredij tudi sprejem za vodje in trenerje gostujočih moštev. V prostorih SO Kranj jim je orisal gospodarski, politični in kulturni položaj Kranja in okolice. Gostje so si ogledali tudi novo osnovno solo na Planini in novo športno dvorano. Bili so presenečeni nad obema objektoma. To balkansko prvenstvo v plavanju so spremljali le domači častnikarji. Pogoji za delo so bili izredni, saj so rezultati prihajali že po nekaj mirfutah. manj zadovoljni so bili s pozornostjo. Nihče od organizacijega odbora se ni zanimal, kako se počutijo. In tudi s kavo. so bile težave. Eden od članov organizacijskega odbora je sploh prepovedal streči kavo tam, kjer so sedeli tisti, ki so poročali o balkanskem prvenstvu. Sam jo je v pol ure popil skoraj pol litra. SMUČARSKI SKOKI Španec najboljši v tekmovanju za pokal Kranja Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Spet dvojni uspeh Triglava KOPER - ROVINJ - V, nadaljevanju »sdrepubliške veterpolske lige — zahod *° Kranjčani in Kamničani tokrat gosto-V*U v Kopru in Rovinju. V teh štirih ,re*anjih so največ uspeha imeli Kranjča-°i. ki so premagali oba nasprotnika in tako Ponovno vknjižili štiri točke. Manj uspeha *> inati Kamničani, ki so premagali Koper, bili pa so poraženi v Rovinju. KOPER : TRIGLAV 8:10 - Dobra igra o«* moštev. Triglav je bil boljši nasprotnik, taj je domačine nadigral z izkušenost-Najboljši igralec je bil vratar Triglava rTarc. DBLTIN : TRIGLAV 7:9 - Domačini so P***tt že v prvi četrtini z 3:1. Čeprav je Wo to dokaj visoko vodstvo, so Kranjčani ^rtdili preokret v drugi četrtini, saj so to *>*s iz Zemuna. To je bilo arečanje. ■n«u*Creni so Kranjčani pokazali več kot 7***vo Galenike. ki ie na pripravah v 2*"*ja. Zasluženo so to srečanje dobili. V tekmi ljubljanska Svoboda ni imela y v>ds ne bi dobila »retmnjm z Zagorjani. borbi za tretje mesto je Galenika le pj****l*. da so priprave v Kranju uspešne. >2«**r iz Zagorja je doživel visok pora/ * Ljubljančani so bili nato boljši v igri za prvo mesto. Psepričljivo so premagali domačine. Izidi — predtekmovanje - Triglav : Galenika 3:2, Svoboda : Proletera 2:0 finale - Proleteres : Galenika 0:6, Svoboda l Triglav 4:0. Vrstni red - 1. Svoboda (Ljubljana). 2. Triglav (Kranj), 3. Galenika (Zemun), 4. Proleter (Zagorje). TUDI PRI MLADINCIH LJUBLJANČANI KRANJ - Na mladinskem turnirju so nastopils moštva Ljubljana, Slovana iz Ljubljane in domači Triglav. Ljubljančani so bili najboljši, saj ao premagali oba nasprotnika. Lep uapeh so dosegli domačini, saj so bili zasluženo drugi. Izidi - Ljubljena : Triglav 4:0, Triglav : Slovan 2:1. Ljubljana : Slovan 4:1. Vrstni red: 1. Ljubljana. 2. (Kranj). 3. Slovan (Ljubljana). Triglav KRANJ — Za zaključek V. mednarodnega tedna smučarskih skokov na plaatičnih skakalnicah v Kranju, ki ga je organiziral smučarski klub Triglav v počastitev občinskega praznika Kranja, je bilo v nedeljo popoldne na 50-m skakalnici na Gorenji Savi IX. mednarodno tekmovanje za Pokal Kranja. Kljub temu, da je nastopila popolna jugoslovanska reprezentanca in nekaj Avstrijcev, je prepričljivo zmagal z več kot 10 točkami prednosti Spanec Cano. Naši skakalci so razočarali. Tekmovanje je ovirala huda vročina, saj so bile zaradi tega zabeležene manjše daljave. Najdaljši skok dneva je dosegel zmagovalec Cano, ki je v poizkusni seriji skočil 50,5 metra, kar je le pol metra manj od rekorda skakalnice, ki ga ima še vedno Italijan Rigoni z 51 m. Rezultati člani: 1. Cano (Španija) 222,1 (50, 48,5), 2. Tepeš (Ilirija) 211,4 (47,5, 47), 3. Baje (Ilirija) 206,7 (45,5, 47,5). 4. Kaizer (Ilirija) 203,6 (45,5, 45,5), 5. Benedik (Triglav) 200,2 (46,5, 44). 6. Finžgar (Triglav) 199,1 (44, 44,5), 7. Globočnik (Triglav) 196,0 (42, 44,6), 8. Baloh (Jesenice) 194,8 (45, 45,), 9. Ulaga (Ilirija) 194,0 (45,6, 41), 10. Pibernik (Ilirija) 192,5 (44, 42,5), 11. r DELFIN : KAMNIK 10:6 - Nesrečen poraz Kamničanov, ki so bili domačinom enakovreden tekmec. Za poraz so Kamničani krivi sami. Osemkrat niso izkoristili igralca več, zastreljali pa so tudi dve najstrožji kazni. KOPET : KAMNIK 13:15 - Toča golov na obeh straneh in lepa zmaga Kamnika. S temi novimi točkami so Kamničani še vedno v igri za tretje mesto. Vaterpolisti kranjskega Triglava in Kamnika tudi v naslednjih dveh kolih gostujejo. Oboji gredo na težko turnejo. Srečali se bodo z Biogradom in Brodograditeljem iz Murtra. Oboji v teh dveh srečanjih računajo na ugodne izide. Kranjčanom sta potrebni le še dve točki in bodo zasluženo osvojili prvo mesto. Prvo mesto jih pripelje ponovno v prvo zvezno ligo. -dh TENIS Žnidar prvak Kranja KRANJ — Na že tradicionalnem članskem odprtem teniškem turnirju za pokal Kranja, ki ga vsako leto ob občinskem prazniku •priredi domači teniški klub Triglav, je nastopilp nad trideset igralcev iz Makedonije, Srbije, Slovenije in Avstrije. Kvaliteta je bila letos slabša kot pred leti. Toda z igro vseh smo lahko zadovoljni, saj so vsi pokazali, da jim tudi vročina ne gre do živega. Po nekaj letih je naslov spet osvojil Kranjčan Davor Žnidar, ki je vse do finalnega obračuna pokazal odlično igro. Tudi v borbi za prvo mesto je imel več moči. Z dobro igro v treh setih je opravil z Beograjčanom Savi čem. Izidi — četrfinale — Žnidar (Triglav) : Bate v (Skopje) 6:1, 6:1, Starman (Triglav) : Nikolič (Partizan) 7:6, 2:6, 6:1, Gajič (Vevče) : Breznik (Branik) w. o. Savič (Partizan) : Žibrat (Branik) 6:3,6:1 polfinale: Žnidar : Starman 6:4, 2:6, 6:4, Savič : Gajič 6:1, 6:4; finale : Žnidar : Savič 4:6, 6:4, 6:3. Finale: Žnidar : Savič 4:6,6:4, 6:3. V parih je bila najboljša svojica Žibrat — Nikolič, ki je v finalnem obračunu premagala dvojico Ramšak — Prešern Izidi - polfinale: Žibrat - Nikolič : Uranič - Starman 2:0, Ramšak - Prešeren : Urbane- Vengust 2:0, finale: Žibrat - Nikolič : Ramšak - Prešeren 2:1. -dh Železnik prvak Gorenjske Na ■ članskem prvenstvu Gorenjske v šahu, ki je potekalo od 16. do 28. julija 1980 v Lescah in Kranju je brez poraza zmagal 22-letni mojstrski kandidat z Jesenic Alojz Železnik, študent strojne fakultete. Prvenstvo je igrano kot gorenjski šahovski turnir v počastitev občinskih praznikov Jesenic, Radovljice in Kranja in so na turnirju igrali tudi igralci iz pobratenih mest. Vrstni red: 1. Železnik (Jesenice) 8,5 točk, 2. — 3. Os te rman in Mencinger (oba MURKA Lesce) 7,5. 4. Živkovič (gost -Zemun) 7, 5. Praznik (Murka) 6, 6. Mazi (Kranj) 5,5, 7.-8. Deželak (TOMO ZUPAN Kranj) in Sašvari (Gost - Osijek) 5, 9. do 10. Jokovič (Kranj) in Roblek (MURKA) 4,5, 11. Soklič (Jesenice) 3, 12. Vojičič (Kranj) 2. Železnik in Mencinger sta pridobila pravico igranja na kvalifikacijah za kvalitetno slovensko člansko prvenstvo, ki bo od 27. do 31. avgusta v Ljubljani. V. P. r--v Alpski lokostrelski pokal Vintgar '80 Tekmovalci iz petih držav KRANJ - Lokostrelski klub Exo-term iz Kranja in Lokostrelska zveza Slovenije bosta sredi avgusta v Vint-garju organizatorja zanimivega mednarodnega lokostrelskega tekmovanja v disciplinah hunter in field. Na tem tekmovanju bodo lokostrelci iz petih držav tekmovali za alpski pokal Vintgar '80. Nastopili bodo lokostrelci iz ZRN, Italije, Avstrije. SFRJ in ČSSR. Italijani, lokostrelci ZRN, Avstrijci in Jugoslovani ter reprecentantje ČSSR bodo na to tekmovanje prišli s svojini najboljšimni lokostrelci. V italijanski reprezentanci je najbolj znan Spigareli, ki je svetovni prvak v FITI in Ferrari, ki je bil svetovni rekorder v isti disciplini. V reprezentanci ZRN je ev ropski prvak v FITI Harv V/itting. Od naših lokostrelcev imajo največ motnosti zs odlično uvrstitev v prostem slogu Marjan Podržaj, Franci Oblak in Miha Kock. Vai trije so tudi kandidati za evropsko prvenstvo v disciplinah hunter in fieldi, ki bo letos od 6. do 7. septembra v Franciji. Organizatorja vintgarškega mednarodnega tekmovanja, ki bo 16, in 17. aeptembrs. oba dni se bo tekmovanje pričelo ob H. uri, zaključek bo v nedeljo ob 17. uri, sta dobila za to dvodnevno revijo v prostem slogu res izvrstne lokostrelre. Oba dneva se v Vintgarju obetajo zanimivi boji najboljših lokostrelcev. Med njimi bodo naši poizkušali, da tudi oni sodijo v svetovni lokostrelski vrh v FITI in disciplinsh hunter in field dh vodenje priprave dela Pogoji za zasedbo: visoka ali višja Sola strojne smeri. 4 leta delovnih izkuAenj na opravilih strojne smeri. pasivno znanje enega svetovnega jezika. Za omenjena dela in naloge je stanovanje zagotovljeno. Delovno razmerje se sklene za nedoločen ras s polnim delovnim Pasom Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO ALPLES ŽELEZNIKI, 64328 ŽELEZNIKI, v 15 dneh po objavi. SPICKNO GRADBENO ■ pru)irTjf ™ RADOVI liČA l JU Bi JANS.-.A CISTA M I M O S S p. O. flOIIENJC Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Radovljice Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja; - sestavne dele obutve (notranjike) in - modno usnjeno konfekcijo ter - prodaja vae vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob občinskem prazniku čestita delovna skupnost TRIO, Tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem Kemična tovarna Podnart p. o. SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO. FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Slovenske železarne VERIGA n.sol.o. LESCE BI BI BI BI BI Bi BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI BI Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmat-sko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM DR UŽBENO-POLITlC-NIM ORGANIZACIJAM /i> OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOV LJICE IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEH O V gozdno gospodarstvo bled tel dir 77-257 h c 77-361 - 364 telegram GG Bled poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n sub o Bohinjska Bistrica. Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n sub. o. Bled. Triglavska 4 7 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice. Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED. n. sub. o. Bled. Ljubljanska c 1 9 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED. n. sol. o. Bled. Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi proizvajajo in prodajajo različne okroglega lesa. izdelujejo kvaliteten okrogli les po naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prev usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje prave Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestit občinski praznik Radovljice KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADOVLJICA a temeljnimi organizacijami KOMUNALA - RADOVLJICA, KOMUNALA - BLED, KOMUNALA - BOHINJ čestita vsem delovnim kolektivom in prebivalce občine Radovljica za občinski praznik 5. Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica Vsem kupcem in občanom občine /fapVj Ijica čestitamo za občinski praznik 9 priporočamo naše domače^ bohinjst klobase in zimsko salamo. 1 9 Trži OBLAČILA ič Delovnim ljudem in poslovnim prijatelje čestitamo za občinski praznik Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijate^ čestitamo za občinski praznik obči* Radovljica in se priporočamo s svoji* storitvami Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslov nim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporočamo s svojimi storitvami Živilski kombinat V^ Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka - tovarna čokolade Lesce Vsem svojim potrošnikom in občanom čestita za praznik Radovljice in Tržiča ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Gorenjka, izdelke obrata Sumi in Impe-riala. Ob 1. avgustu, prazniku občin Kranj in Jesenice ter 5. avgustu, prazniku občin Tržič in Radovljica čestitamo vsem občanom in jim želimo v prihodnje še veliko delovnih uspehov Mercator SOZD MERCATOR Do Rožnik Ljubljana TOZD PRESKRBA TRŽIČ Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem cenjenim potrošnikom za naklonjenost in zaupanje in se priporočamo za nakup tudi v prihodnje Posebno še priporočamo obiske in nakupe v naši blagovnici in v naših specializiranih prodajalnah v Tržiču. Pri opremi vašega stanovanja pa vam svetujemo ogled našega salona pohištva, želez-nine in koriva (bivši Trio) v Tržiču, v času letnega Gorenjskei sejma od 15 do 25 avgusta pa nasvidenje pri Mercatorju v h Ana sejmu v Kranju. Sukno - industrija volnenih izdelkov z n.soi.o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 166% čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Radovljice jb lip bled lesna industrija 64260 Bled, Ljubljanska c. 32 tel.: 064-77-661, trgovina 064-77-1 61 LIP Bled čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem radovljiške občine ter poslovnim sodelavcem VRATA • OBLOGE • ISO-SPAIM • O/AŽNE PLOŠČE ^POHIŠTVO olmirci modne pletenine TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovine čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov amen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski n nik Radovljice pra*' filbo FILBO delovna organizacija za projektiranje, proizvodnjo in montažo filterskih in ventilacijskih naprav za industrijo Bohinjska Bistrica Izdelujemo, montiramo in projektiramo stroje in Qa. prave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatiz* cijo in zračno hlajenje. Nudimo tudi ključavničarske in kleparske usluge: Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik SGP Tržič s svojo enoto Arhitekt biro Kranj BIRO strnili I čestita občanom in poslovnim prijatelja za praznik občine Tržič mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica šercerje-va 22. telefon 75 036 (064). žiro račun pri SDK Radovljica 51540-601-12232 in bolnice pohištvo Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik r J k KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA j* Vsem delovnim ljudem jateljem čestitamo za ter se priporočamo s in poslovnim pn občinski praznik svojimi uslugam: L # KARTONAŽNA TOVARNA UUBUANA m TOZO J E L P L A S T, KAMNA GORICA n. sub, o proizvajamo: - brizgane plastične izdelke za potrebe embalaže — tehnične izdelke Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijQ. teljem čestitamo za občinski praznik Ra dovljice 14 Cenjene kupce obveščamo, da smo v Kranju na Titovem trgu 2, odprli prenovljeno trgovino. alpina* ŽIRI Oglejte si bogato izbiro planinske in športne obutve ter moških, ženskih in otroških čevljev. Za obisk se priporoča ALPINA Žiri J TOZD TAPETNIŠTVO RADOVUICA 'itsiujsrno in montiramo po naročilu: zavase in karnise 3ilent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih ipjamh podov in itisona Vsak torek.odprto od 6 do 16. ure Vsem delovnim ljudem in poslovnim Prijateljem čestitamo za občinski praznik Redovljice Samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Tržič Cankarjeva 1, TRŽIČ STANOVANJSKA SKUPNOST KOMUNALNA SKUPNOST Čestitajo vsem občanom za praznik občine Tržič Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD LEPENKA TRŽIČ čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič metalka Proizvajamo^ vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja »TRIGLAV« Tržič Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita za praznik občine Tržič Komunalno podjetje Tržič DEJAVNOSTI: gradbena, steklarstvo, soboslikar-stvo, vodovod, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik J NESREČE POBEG PO NESREČI Lesce — V nedeljo, 3. avgusta je bila Uprava javne varnosti iz Kranja obveščena, da se je tega dne ob pol devetih zvečer na cesti proti kampu Sobec v Lescah pripetila prometna nesreča. Botrovala ji je vožnja po levi strani ceste. Nihče ni bil poškodovan, gmotna gmotna škoda pa znaša okrog 17.000 dinarjev. Neznani voznik stoenke, kranjske registracije, je vozil tega večera od kampa proti regionalni cesti Lesce —Bled. V levem nepreglednem ovinku dobrih 20 metrov pred križiščem z glavno cesto je vozil levo in bočno oplazil nasproti vozeči osebni avtomobil nizozemske registracije, ki ga je pravilno po desni vozil 30-letni Jakobus Maulenbrack. Po oplaženju je voznik stoenke sicer počakal, nato pa je odpeljal dalje. Delavci milice so na osnovi registrske številke ugotovili, da je lastnik osebnega avtomobila 27-letni Jože Frelih iz Tržiča. Miličniki so včeraj zjutraj nekaj po polnoči naSli vozilo v bližini bencinske črpalke v Bistrici pri Tržiču, za voznikom pa po včerajšnjih podatkih še poizvedujejo. NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE Kranj — Na prehodu za pešce za tovarno Iskra v Kranju na magistralni cesti se je v petek, 1. avgusta, nekaj pred drugo uro pripetila prometna nesreča; v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. Motorist Bojan Jakše, star 27 let, iz Kranja, je tega dne na prehodu za pešce podrl FranČiško Kalan, staro 37 let, iz Kranja, ki je po prehodu prečkala cesto. Huje je bila poškodovana in so jo zato prepeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je ostala na zdravljenju. Reševalci pomagali Planika pod Triglavom — Po svoje nenavadna nesreča se je pripetila v soboto, 2. avgusta ob pol petih zjutraj v planinski koči Planika pod Triglavom. Janka Jerman iz Domžal, stara 37 let, je tega jutra padla po stopnicah in se hudo poškodovala. Jermanova je prenočevala v koči in je želela zjutraj oditi po stopnicah s prostora s skupnimi ležišči v pritličje. V temi ni našla zanesljivegaga koraka in je omahnila. V reševalni akciji je razen zdravnika in miličnikov sodeloval tudi helikopeter republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki je ponesrečeno prepeljal v jeseniško bolnišnico. -jk DVA POŠKODOVANA Jesenice — V torek, pretekli teden, se je na lokalni Savski cesti na Jesenicah pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Dve osebi sta bili na srečo le lažje poškodovani. Voznik osebnega avto-. mobila prijedorske registracije je vozil z Blejske Dobrave proti magistralni cesti. Zaradi neprimerne hitrosti je zbil s prednjim delom vozila pešca Viktorja Vončino, starega 55 let, z Jesenic, in Marijo Gašperin, staro 53 let, z Blejske Dobrave. Voznik je po nesreči vozilo zapustil in odšel s kraja nesreče. Miličniki so kasneje ugotovili, da je bil voznik Bifet Draganovič, star 29 let, iz Celja. Miličniki so ga ovadili javnemu tožilcu. NEVARNO PREHITEVANJE Orehek — Dva osebi sta bili lažje poškodovani, gmotna škoda na vozilih pa znaša okrog 303.000 dinarjev. To so posledice nesreče, ki se je pretekli četrtek dopoldne pripetila na magistralni cesti na Orehku. Nepravilno in nevarno prehitevanje je botrovalo nesreči. Francoz Jean Pierre Francis Cacheux, star 25 let, je vozil kot tretji v koloni od Kranja proti Ljubljani. Prvi v koloni je bil voznik tovornjaka Vladimir Toplak, star 38 let, iz Varaždina. Tovornjaka sta začela prehitevati dve vozili francoske registracije. Prvemu je prehitevanje uspelo, drugemu pa je v trenutku prehitevanja pripeljalo nasproti osebno vozilo, ki ga je upravljal Peter Lan g, star 40 let, iz Zahodne Nemčije, za njim pa še Anton Hace, star 35 let, iz Ljubljane. Prišlo je do trčenja med vozili. Na srečo sta bila poškodovana le voznik Hace in njegov sopotnik, 30 letni Ljubljančan Zdravko Božič. Zaradi nesreče je prišlo do krajšega zastoja v prometu, vendar so miličniki odredili obvoz. NEUSPEL POBEG Dovje — Zaradi neprimerne hitrosti se je v četrtek dopoldne na magistralni cesti pri Dovjem pripetila težja prometna nesreča. Ena oseba je bila huje poškodovana, voznica osebnega avtomobila pa je pobegnila, kar žal ni prvi tovrstni primer v teh dneh na naših cestah! Voznica takrat še neznanega osebnega avtomobila zahodnonemške registracije 52-letne Marianne Wie-wiorra je vozila od Jesenic proti Kranjski gori. Zaradi prevelike hitrosti pred zaznamovanim prehodom za pešce ni mogla pravočasno ustaviti, čeprav je šel po njem Franc Košorok, star 50 let iž Sevnice. Voznica ga je zbila in odpeljala naprej, vendar so jo miličniki izsledili na Korenskem prehodu, ko je nameravala zapustiti našo drža™ J. Košnjek * HOT£ «0* rs***0 tffe To j? bistvena poteza v kombinaciji. S prodorom dame v nasprotnikovo zaledje se pokaže tudi njena učinkovitost Preti Lg5 + . It... hfi 6. Td6! Sd6: 7. cd6: + Kd7 Sicer pade trdnjava na c8. 8. Dg7: + Kd6: 9. Dh6: + Kd7 10. Dg7+ Kd6 U.Dflf>+ Kc7 12. De5+! Kd7 13. Df5+ Kc7 I4.1.f4+ Kbfi 15. I)c8: Ka7 16. e5 Orni se je vdal. kajti pred napredovanjem nasprotnikovih kmetov nima prave obrambe Moč in hkrati občutljivost dame lepo predoči naslednji primer. diagram 100 (PI-HAIJI(S - IVANKA: Suboti-ca. 1976). Lahko bi rekli, da se v tej potezi simbolično kaže silna moč in hkrati nemoč dame. CiTJ? se je vdala. Na 4. ... Dc4: sledi ',. r fa c d C f < h ■"»!»" U jj|t^jjj ■ ■P Diagram 101 uiagram ii/r/ 2. Kh7 3. Kh8 4. Dc4 + !! Td6: Tb8 De3+ Dd3 + Del 1 fe5:!! 2. ed6: Kaj sicer naj črni igra? Na 2. .. . Dd7 bi sledilo 3. Te7 z nadaljevanjem kot v partiji. 3. b4 cb3:e.p. K- Vzorno vzdrževanje planinskih koč Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju vzdržuje štiri planinske postojanke — Za obnovo lastna sredstva in prispevki delovnih organizacij Bohinj — Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju, sodi med najstarejša planinska društva v Sloveniji, pohvali se lahko z izredno bogato tradicijo in z uspešnimi vodniki, alpinisti in plezalci, ki so se pred več kot dvesto leti že podali na teme Triglava. Prav Planinsko društvo Srednja vas je dalo izredno uspešne vodnike ter planince, med njimi Korošca s Koprivnika, Kosa iz Jereke, Rožiča in druge. Društvo je nadvse uspešno delovalo že pred drugo svetovno vojno, danes pa šteje okoli 800 članov, ki so izredno aktivni. Planinsko društvo Srednja vas ima okoli 300 mladincev in pionirjev, ki so vključeni v alpinistični odsek. V okviru društva je njihova dejavnost raznovrstna, pestra in bogata. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Kranj TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ proda saniteni avto OPEL RECORD, tip CARAVAN, letnik 1972, štev. šasije 655224793, št. motorja 17 S 0598476 Izklicna cena je 50.000 din Ogled je možen pred licitacijo v reševalni postaji TOZD Zdravstveni dom Bled. Javna prodaja bo 16. 8. 1980 ob 7. uri za družbeni sektor in ob 7.30 za civilno pravne osebe, ki morajo položiti 10 ? od vrednosti vozila. saj organizirajo seminarje, tečaje in si prizadevajo, da bi se v Planinsko društvo vključili že najmlajši. Znani so po uspehih na gorenjskih in republiških manifestacijah in prireditvah ter po množičnih pohodih v hribe ter seveda po vzponih v najbolj zahtevne stene. Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju skrbi za štiri planinske koče: kočo na Uskovnici, za Vodnikov dom na Velem polju, planinski dom pod Bogatinom, letos pa so odprli tudi planinsko postojanko v Ukancu. Vse planinske postojanke vzorno vzdržujejo, največ z lastnimi sredstvi in s številnimi prostovoljnimi urami planincev. Od lani gradijo z lastnimi sredstvi novo kočo na Vojah, katere pokrovitelj bo Lesno industrijsko podjetje LIP iz Bohinjske Bistrice, ker bo koča stala na kraju, kjer so ujeli bohinjskega komunista in revolucionarja Tomaža Godca. Temeljna organizacija LIP iz Bohinjske Bistrice pa se po njem imenuje. Uskovniško kočo so poime-, novali po jeseniško-bohinjskem odredu, za poimenovanje koče na Vojah pa se še dogovarjajo. Prizadevni planinci Planinskega društva Srednja vas so obnovili tudi zelo dobro obiskan Vodnikov dom. Uspešna vaja na Kokrici Kokrica — V praznovanje krajevnega praznika Kokrice se je vključilo tudi domače gasilsko društvo, ki je pripravilo večjo sektorsko vajo, na kateri so sodelovali tudi gasilci iz Predoselj, Suhe. Britofa in Ibija ter domača enota prve medicinske pomoči. V kulturnem domu je izbruhnil namišljen požar. Na kraj požara sta prvi prihiteli domača gasilska enota in enota medicinske pomoči. Močan veter je širil požar in domači gasilci so poklicali na pomoč sosednje gasilce, ki so bili skupaj uspešni v boju z ognjem, rešili pa so tudi ogrožene ljudi. Vaja je popolnoma uspela in pokazala dobro pripravljenost gasilcev. j K. predvsem njegovo notranjost, da se številni obiskovalci ak njem bolje počutijo. Notranja« obnovili tudi zato, ker žt imajo boljše pogoje tudi odu* koč in domov, saj precej časa p* vijo v gorah — ob vedno štrnt šem obisku pa prihaja ob sodos* opremi do manj problemov in ■ Tako nameravajo v uskovniški napeljati centralno kurjavo in skrbeti za sodobnejšo opremo r. ostalih planinskih domovih ■ stojankah. Lani so namenili za v Vodn* kočo 850.000 dinajrev, v V oje p* M investirali milijon 150.000 dint deloma so to tudi bančna sree-ter sredstva delovnih organi LIP iz Bohinjske Bistrice, GG P Gradbinca Jesenice, Creine. -" Kranj, Komunale Bohinj, E** Žirovnice, Kmetijske zadrug* 9J nja vas in drugih. Pri tern pa ii* pomagajo tudi sami krajani, r vsem planinci, brez katerih bi planinski domovi danes ne bi tako dobro opremljeni in ob** saj vložijo v vsako adaptaci« obnovo številne prostovoljne o> ne ure. Le resnična pripsar Planinskemu društvu, predvsea goram, je lahko porok za n* uspešno delo Planinskega dr* Srednja vas. D.Se* špecenj3a MARKET ŠPECERIja B, cn »DELIKATESA -SPOMINKI« v PARK HOTELU na Ble<< posluje julija in av9u. dan od 8 do 21 Ure deljah pa od 8 do 1 i Cenjenim strankam čamo. da se poslužiJO naK v večernih urah ko so 3 trgovina že zaprte map« je dobro založen s spec,8: delikatesnimi izdelki ,n s lotnim izborom pijač Priporočamo se1 Oglarska kopa spet zagorel V nedeljo je bila na Starem vrhu nad Škofjo Loko že deveta etnografsko-turistična prireditev »Dan oglarjev«. Prireditelj je bilo tudi tokrat turistično društvo Stari vrh. Turistično društvo Stari vrh deluje od marca 1970 in obsega območje KS Zapreval in Lenart. Ustanovitev društva je povezana z začetkom razvijanja kmečkega turizma, z graditvijo sistema žičnic in urejanjem zimsko-turističnega centra na tem območju. Se do prve svetovne vojne je bilo oglarstvo po naših gozdovih pomembna gospodarska panoga, velike količine oglja so žgali oziroma kuhali za potrebe našega fužinar-stva po vsej Sloveniji. S kuhanjem oglja so se poleg potujočih oglarjev ukvarjali predvsem revnejši vaščani. bajtarji in najemniki, v prejšnih stoletjih pa tudi kmečki gozdni posestniki. Danes oglarjenje. žal. vedno bolj zamira. Z vsakoletnim prikazom starih oglarskih običajev bi oglarji radi dali vzpodbudo, da bi se ta koristna gozdna dejavnost še nadaljevala. Oglje je še vedno iskana surovina in iz dneva v dan postaja dragocenejše. Oglarji so na svojem dnevu obiskovalcem pokazali opravo in opremo, ki jo rabijo pri svojem delu. Oglarjeva obleka je iz domačega har-vanega platna, hlače pa so ponavadi irhaste. Obuval si je škornje s pojočimi podkvicami. po kopi pa je hodil v posebnih coklah. Pri enem izmed kopišč je imel bajto, kjer je popival, kuhal, jedel, spal in vedril Ce je bila bajta daleč, si je naredil za st razne dni zasilno ležišče pod smrekami. V bajti je imel ognjišče, poleno z /Mrežami, kamor je vtikal pecelj ponve, ki je molela nad ognjem. Za ognjiščem sta bila z listjem postlana pograda za koparja in pomočnika. Streha je bila iz lubja, namesto stropa pa je bilo nekaj lat. To in še veliko drugega so pokazali oglarji na prireditvenem prostoru na Grebljici. kjer so obiskovalci lahko poskusili koruzne žgance iz oglarjeve ponve. Predsednik turističnega Janez Ažbe je zbranim nekaj zanimivosti o delu društva. Leopold Zupan, predstavnik pokrovitelja SOZD Gozdno in lesno go- društva povedal spodarstvo pa je poudaril p**" velik pomen, ki ga *2|t danes. Med obiskovalci je bil0 v*|frr vdušenje ob opazovanju kuh* ' predvsem pa ob pokusnji & in »zelenega«. Janko in J^lka ki že osemnajst let Živita v * sta povedala, da sta zelo zadt* in da jima ni žal. ker sta pri* Stari vrh. Tudi ostali so imeli nasmeh zadovoljne obraze in o>b|juM| da drugo leto zopet pridejo V Pnr Offlar/i su obiskovalcem povedali. Pa prt-drn /e o#l/e v vrečkah za prodap> 1 I telefon 1 1 23 341 19. STRAN. G L, A S prodam Prodam mlado KRAVO simen-talko. Benedik. Studeno 8. Železniki 6276 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, odličnih staršev, starega 9 tednov. Gradišar Peter. Zg. Duplje 66 6277 Prodam 5 let starega KONJA ali zamenjam za mlado kravo. Polj.šica 13. Zg. Gorje 6278 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, italijanske izdelave, svetlo modre barve z vlečko. St. 36—38. Kličite na telefon 064/26-152 6279 Prodam ZLATE FAZANE mladiče, čistokrvne VOLČJA K E 7 tednov stare, rodovniških staršev. Novak Jože. Podreča 6. Mavčiče 6280 Prodam moško DIRKALNO KOLO rog. šivalni stroj SINGER. star S6 let. komplet STEKLA za zastavo 7.50, prednje in zadnje STEKLO za simco 1000 GLS in razne dele za stroj od zasteve 750. Erbežnik. M. Pijade5, Kranj 6281 Prodam OBRAČALNIK maraton. Trstenik 49, Golnik 6282 Oddam PSA, dobrega čuvaja. Bašelj 20, Preddvor 6283 Prodam en teden starega BIKCA *a rejo. Žeje 12. Duplje 6284 Prodam stoječo BARAKO, veliko •"3.50x4,00 metre. Informacije popoldne. Grašič Ivanka, Mlaka 84, Kranj 6285 Prodam MIKSER za miksanje Poljskih pridelkov za krmljenje živine in 200 komadov STRESNE OPEKE trajanke iz Dravograda. Juhant, CJmajnica 6, Komenda 6286 Prodam ŠIVALNI STROJ Danica ekstramatik v kovčku. Ferenčak, Oradnikova c. 91. Radovljica. Ogled <*i 16. do 20. ure 6287 Prodam lep SEMENSKI OH-JiOVT. Luks, Sveti Duh 5, Škofja toka 6288 Prodam ZASTAVO 750 za 1.8 M. Saršanski Igor. Gorenjskega odreda 18. Kranj, telefon 28-859 6294 Prodam motor MZ TS 250/1. letnik 1977. Setina Igor. Cirče 18. K ran j 6295 Prodam ŠKODO 100. letnik 1970. Arzenšek Jože. Sutna 76. Zabnica 6296 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Ogled možen v torek, sredo in četrtek. Hajdinjak. Brezje 8 6297 kupim Kupim komplet »ANGLEŠČINA 2000 S« na kasetah. Telefon 28-804 6298 stanovanja Na Bledu oddam SOBO samskemu moškemu. Oddati ponudbe pod Bled - takoj 6301 Študentka — brucka, mirna in marljiva, IŠČE SOBO v Kranju. Koceli Nika. Velenjska 4. 63310, Žalec 6302 posesti vozila x Prodam generalno obnovljen y0LKSWAGEN standard. 10.000 kilometrov. Porabi 7 litrov bencina /*a 100km pri odprtih daljših vožnjah. Naslov v oglasnem oddelku 6423 Prodam AMI 6. registriran do julija 198] Cena !6.000 din. Brejc L*do, Bistrica 165. Tržič, od 15. ure *JaJje 6180 Prodam ZASTAVO 101. letnik J973, registrirano do julija 1981 m *J0NY EKSPRES. Drstvenšek. ^inžgarjeva 4, Lesce 6235 k Prodam MOTOR MZ 175 ES in A40PED tomos na pet brzin. Oba v ^ličnem stanju. Poklukar, Sp. ^orjel24 6248 Prodam MOPED na štiri prestale, v voznem stanju. Bergant, Pomnik 37, Cerklje 6289 ^ Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Stravs Janko, Kidriče-Va 10, Jesenice 6290 . Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Ogled popoldne. Bogataj, C. na *Vdo 16, Kokrica • 6291 K°rodam dobro ohranjen MOTOR 15. Ogled vsak dan. Štirn Franci, ^ložjanca 1, Preddvor 6292 > Prodam 125 PZ z novim MOTORJEM Z -1300 in obnovljeno karose Kupim PARCELO za zidavo večjega vikenda ali stanovanjske hiše na Gorenjskem. Najraje pod Karavankami med Begunjami in Žirovnico. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod Gorenjska 6299 Zamenjam ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu, na kateri je predvidena gradnja dvojčka za zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Oddati ponudbe pod Zamenjava ali prodaja 6300 Kupim manjšo, starejšo GARSONJERO v Kranju ali okolici. Oddati cenjene ponudbe na: Drago Pribiškovič, pri Simon ić, Kranj, Nazorjeva 12/II-8 6266 zaposlitve 1 Mlajša MAKEDONKA išče delo za eno leto pri privatniku, najraje na delovnem mestu, kjer bi imela stik z ljudmi, zaradi dopolnilnega učenja slovenskega jezika. Najraje bi delala kot šivilja, pletilja ali pri kemičnem čiščenju perila. Oddati nonudbe pod Eno leto 6303 Matematiko INSTRUIRAM v Kraniu Telefon 27-329 popoldan 6269 obvestila; Vpisujemo v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B kategorije. Tečaj se prične v avgustu. Mladinski servis, Kranj, Stritarjeva 5 . 6173 Vsa soboslikarska, pleskarska in zidarska dela opravljam kakovostno in takoj. Oddati ponudbe pod Avgust 6304 Nase predstavništvo v Turističnem društvu v Skorji Loki spet redno posluje. ĆP Glas Kranj Vabim upokojence SAVE Kranj in ostale prijatelje na izlet po KOROŠKI 30. avgusta 1980. Odhod izpred kina Storžič ob 5. uri. Cena je 300,00 din. Prijavite se v trgovini tijo. Ogled vsak dan na Kuratovi 21, Sava ali pri Pa jer Frančiški, Sr. vas Mokrica 6293 31, Šenčur do 15. avgusta 1980. avgusta Imejte veljavne potne liste 6306 *xdaja CP Glaa, Kranj, Stavek: TK Go-»"enjaki tisk Kranj, tiak: ZP Ljudska krivica, Ljubljana. Naalov uredništva »» uprave liata: Kranj, Mole Pijadeja 1. Tekoči račun pri SDK v Kranju Stežka 51500-S03-319S8 - Telefoni: n. c. ^S-341. glavni urednik, odgovorni ured-*»ik in uprava 21-835, redakcija 21-860, Vomerciala - propaganda, naročnina, 5»»K oglaai in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din Oproščeno prometnega davka po briitojnem mnenju 421-1/72. prireditven S. D. Proleter prireja 10. avgusta ob 16. uri v Praprotni polici pri Vele-sovem VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim SRECOLOVOM in KEGLJANJEM za športno kolo na predstave. Za pijačo in jedačo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel Trgovci. Vabljeni! 6306 ZAHVALA Ob prerani in nenadni izgubi našega dragega MILANA ŠEGULE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Driiateliem športnim in delovnim sodelavcem ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in SDremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem eovornikom. Pihalnemu orkestru Kranj ter Krajevni skupnosti Zlato polje in krajevni organizaciji ZZB NOV p Zlato polje. Žalujoči domaČi! kopamo Do 13. avgusta v blagovnici Metalke v Ljubljani, Mariboru in v prodajalni v Kamniku posebno bogata izbira kopališke opreme. V kopalnici preživimo kar precej časa, zato si jo uredimo tako, da nam bo všeč in da bo uporabna. Predno boste začeli s prenovo ali dopolnjevanjem se oglasite pri nas, saj: — dobite vse na enem mestu, — strokovno vam svetujemo, — pri večjih nakupih vam blago prepeljemo zastonj (do 40 km od prodajalne), — kabine za tuširanje Sigme iz Žalca pa tudi montiramo zastonj, — opozarjamo vas na tovarniško znižanje elementov oranžne »Kolpe« iz Novolesa Metalka in Marles-Maribor, Novoles-Novo mesto, Sigma-Žalec, Meblo-Nova Gorica, Gorenje-Velenje, Svilanit-Kamnik, Inkop-Kočevje, vam zagotavljajo novo in prijetno počutje v vaši kopalnici. © metalka ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete IVANE ZUPAN p. d. Korošce ve mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo strežnemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, še posebej dr. Pogačniku in Dr. Mencingerju. Prav tako tudi zdravnikom Zdravstvenega doma v Radovljici, vsem sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, pevcem za zapete žalostinke, kolektivu hotela Jelovica in sodelavcem kolektiva Petrol. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede ob grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Mošnje, 31. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ANTONA RAKOVCA Pucnkovega ata iz Kališ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Rešku in dr. Možganu za večletno zdravljenje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Zahvalo izrekamo tudi delavcem tovarn Iskra in Alples. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Kalite, Železniki, Cešnjica, Škofja Loka, 29. julija 1980 Kranj, 4. avgusta 1980 5. ^AVGUST JUNAK ZAORCB- s*ih m ornviL čenoo STAVEK zakona REKA IN ORZAVA V z *F RIKI DRf VO IN SAD (PRAVI IN DIV ORSKO MESTO HA OTOKU euseja ROENJE LISNA ONI LOSA KOLLA STARO UUOSTVO BOLIVIJI ZOOD KRAJ PRI ZADRU (AJNONAI strokov njak za italiani-stiko ATENSKA PLEMIŠKA RODOVI NA SNOV DREVES IN ORMOV PRO-DUCENTKA kraj m VAIPO VEM STANJE ODŽEJA NEGA KISEL OKUS. VONJ AMERIŠKI PISATELJ O ROBOTIH. ISAAC LJ IME ARI STOTE LA O NA s SISA AMERIŠKI PISATELJ IN DRAMATIK [PA ĆUNSKI STROJI clmer LOČEN PROSTOR GUSKA ČRKA FINSKI ARHITEKT E ERO VELIK. NERODEN MOZAK rimski varuh domače ga ognjišča pritok C UNE v FRANCIJI izumrla NOVOZELANDSKA PTICA OREL V OERM. MIT kamen za bruse nje kose ZNAČILNOST VTKAN« OA SPREMLJEVALCI BOGA EROSA avstralska puščava OB OUtN- « VERNEM TIRI TORIJU Bratstvo je sklenjcl Nadaljevanje s 1. str. Zatem je Milan Ogris orisal gospodarske in družbene dosežke tržiških delovnih ljudi in občanov v minulem in letošnjem letu. »Pred nami sta zdaj dve pomembni nalogi,« je dejal. »Vae sile moramo usmeriti v ustalitev gospodarstva in v pripravo plana razvoja občine za naslednje srednjeročno obdobje.« »Naš občinski praznik pa ima letos še posebno obeležje,« je nadaljeval »Po skoraj petletnem sodelovanju, seznanjanju in spoznavanju na mnogih področjih družbenega življenja bomo podpisali listino o pobratenju z občino Zaječar. Trdne vezi iz pretekle vojne in tudi povojne graditve ter današnje in prihodnje možnosti za tesno sodelovanje so nas vodile v pobratenje. Ta slovesen dogodek pa bo hkrati nov. kamen v mozaiku velikih in revolucionarnih pridobitev, ponoven dokaz nase trdne opredeljenosti Titovi misli o krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije.« Listino o pobratenju sta podpisala predsednika obeh skupščin; za trži-8ko Milan Ogris, za zaječarsko pa Miodrag Kostič. V Zaječarju jo bosta ponovno podpisala 7. septembra. Tudi Miodrag Kostič je govoril o vezeh, začetih med narodnoosvobo- dilno vojno in ponovno oživij prek vlaka bratstva in enottttkfl so Tržičane in Zaječarce tako zbližali. Za njim je povzel bes Jean Paul Kuhn, župan fran mesta Ste Marie arux Mineš, s rim so se Tržičani pobratili štirinajstimi leti, predsednik ščine občine Ludbreg Josip K' sekretar Zveze slovenskih ol^. cij na Koroškem Felix VVieserT dejal, da koroški Slovenci vedno spoznavajo, koliko možnosti gospodarsko sodelovanje imajo bližnjimi slovenskimi občinami. Predsednik skupščine občine Milan Ogris je nato podelil mesta Tržiča za uspešno delo mim organizacijam in kom. Zlati plaketi sta prejela jevno združenje ZZB NOV TrS? industrijsko gasilsko društvo Bf srebrne plakete dr. Tone M krajevna organizacija Rdečega Ravne in šolsko športno dr Storžič, bronasti pa Marina in Ivan Stefe. Ob tej priliki je sebno plaketo zveznega odbora NOV Jugoslavije prejel tudi ni odbor iz Križev. Kulturni program, scensko Na Titovi poti, s katerim je slavnostna seja sklenjena, so i vili gostje iz Zaječarja. zatem pri domu starostnikov Petra li zasadili še spominsko drevo, sai bratstva med občani Tržiča tc ječarja. H. Jelove«! Na slavnostni seji občinske skupščine Jesenice, ki sta se je udti tudi člana sveta federacije Franc Leskošek-Luka in Miha Marini*1 so podelili letošnja občinska priznanja, obenem pa orisali />o/nemJff) dosežke, ki jih je dosegla občina v zadnjem obdobju. — Fo^j-Perdan Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 13. avgusta 1980 do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA -5. avgust. Zvezda poklonila nagrado KRANJ — S ploskanjem so bile na petkovi slovesni seji kranjske občinske skupščine sprejete besede predstavnice Tekstilne tovarne Zvezda iz Kranja, ki je po prejemu nagrade občine Kranj sporočila odločitev delavskega sveta, da se organizacija nagradi odreče in jo poklanja Posebni osnovni soli Helene Puhar Kranj. Nagrada občine Kranj Zvezdi znaša 30 tisoč dinarjev. TOVARNA OBUTVE TRZIC čestita občanom, cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič Rozca Gyula: cenimo kranjske u s Predsednik občinske Senta je ob podpisu listine bratenju, prijateljstvu in ^ nju šaranjem med drugim »V svojem imenu, v i lovnih ljudi in občanov njihovih organizacij nosti pozdravljam delovne in občane Kranja in jim Cj za praznik. Veseli smo kranjske občine. Cenii Naši ljudje vedno bolj vajo Kranj, v prihodnje pm veliko priložnosti, da medsebojno še _ bolj Takšno sodelovanje, za kal«** . se odločamo, je Titova pot. V* ^ ni več med nami, ali on c& J naš, mi pa njegovi, sedaj in *f hodnje, ko nas vse skupaj težke naloge. Podpis listine *V i—.io-i.. prijateljstvu i a ac«*. Srečanje prijateljev - Sodelovanja med Kranjem in z njim po bratenim italijanskim mestom Rivoli se vsestransko razvijajo. Ob le tošnjem občinskem prazniku je obiskala kranjsko borčevsko organizacijo delegacija njihovega združenja partizanov ANPl. Goste iz Rivolija so v četrtek sprejeli tudi predstavniki kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij (jk) - Foto: F. Perdan bratenju, , vanju je akt prijateljstva 4 h narodi in narodnostmi Jaf*vS vije, je prispevek k utrjevat »bratstva in enotnosti jutro vanskih narodov in naroof^ in tudi eden od pogojev, da «*5tw bodo razvijali le odao« *3*1 obema občinama, ampak *V med Slovenijo in socialist?^ avtonomno pokrajino naspl*1^ Koristno srečanje KRANJ - Številne del« so se udeležile letošnjih slo*'! nosti v počastitev praznika kim sjje občine. Razen delegat Sente ki Je novl !>obra» Kranja, so bili v Kranju itali> «ki partizani iz Kivolija in stopniki Bitole. Osijeka K« Varoša, Zemuna, Banjaluke 1 Hercegnovega. Zastopniki n*»$* občin in organizacij so soboto koristili za izmenjavo izkušet preteklem ^,0™nJ" »J «■ ' kSkoPSavo. navdušeni bjilnad obiskom Dražgoš. za p*