Slavko Kokalj sedemdesetletnik
Pred sedemdesetimi leti 9. maja se je rodil v Moravčah Slanistev Kokalj-Siavko Oče je bi! krojač in pri njem seje Izučil krojaške obrti. Kot naraSOajnik se je vključil v so-kolsko organizactjo in Se kot mlad Jant 2 izrednim posluhom tudi v krajevno pihalno godbo. Veselje do poustvarjalne giasbe mu je btlo pri-rojeno, Udejslovanje na gfasbenem podrodju mu je bilo in oslalo do danes življenjska potreba.
Ko je Hitlerjeva vojska leta 1941 zasedla njegov rojslni kraj, se je
takoj pridružit somišljenikom. ki so začeli organizirati osvobodifno gi-banje. Ker je gestapo zavohal, da se nekaj kuha. je aretiral veliko Iju-di iz Motav&ke doline. med njimi tudi njega. Odpeljal jih je v zapore v Begunje, da bi iz njih iztlsnil kaj več o uporniški dejavnosti Ni se mu postečilo, posrečtlo pa se je Slav-ku, da se izvil iz njegovih kleSt. Postal je previdrtejši in se kmalu pridružil padizanom. Ko so osno-vali Šlandrovo brigado, je bil ze zraven.
Razen njegovlh borbenih spo-sobnosti so borci izredno cenili njegove krojaške veSčine. Ker je bl-lo zmeraj vet raztrganih hiač kol celih, je imel vedno polne roke de-la. Pa iudi kakšna rezervna titovka se je vedno naila v njegovem na-
hrbtniku, da je lahko z njo osrečil soborca, VI je oslai brez nje v kakS-nem nenadnem spopadu s sovrai-nikom ati pa na hitrejSetn umiku. Bil je mojster za krojenje unitorm. Kornandantje in komisarji so izrec-no teieii. da jim jrh je on ukrojil.
Po osvoboditvi je dolgo delal v vojaškem obrtnem podjetju kot vo-dja in kot mojster prikrojevalec.
Po daljšem Času se )e spet ponu-dila priloznost, da je tudl njegova glasbena žilica prišla do izraza. V krajevni skupnosti Stadion, kjer si je ustvaril dom. je v okviru borčev-ske organizacije ustanovil tambu-raški orkester Mandolina. Vodil /o /e dolga teia m jo vodi še danes, čeprav je ze v celotl pomiajena. Sa-mo on )i je od veteranov Se zmeraj zvest. Zraven je §e mentor pri tam-buraSkem zboru Bisemica na os-novni Soli dr. Vita Kraigherja. Bil je več let tudi inštruktor ene od slo-venskih tamburaških skupin na av-strijskem Koroškem. Ko so usta-navljali bežigrajsko pihalno godbo, je bil na njegovih tamah velik det bremena 2 organizacijo in iskanjem godbenikov. Najbrz ni Ireba pose-bej naglasiti. da igra ludi v njej in sicer kot klarinetist.
S tem pa nl konec njegovih de-javnosti. Njegove zlate roke ne zna-jo prijeti inštrumenta samo za igra-nje. Pravi mojsier je za popravl[anje starih in izdelavo novih. Izdeluje nove violine. tamburice In mandoii-ne. koliko je popravil starih pa naj-brž niti sam ne ve. Popravil je obup-no razbita čela. base in citre, obudit glas slarim harmonikam in celo ba-lalajkam. Skratka, njegove roke de-lajo čudeie.
Njegovt podobt mitnega. vedno razpoloženega in vedrega filoveka br manjkala poteza. če ne bi pove-dal. da \e ob vsem svojem našletem delu Se vedno dejavno prisoten v vsem druibenem živijenju v krajev-ni skupnosti, čeprav ni najboljšega zdravja. Vendar se za to ne meni in morda mu prav njegova življenjska energija pomaga, da kljub vsemu ne kaže svojih let. Za svoje nesebii* no in požrtvovalno delo je pnjel te veC državnih odlikovanj in družbe-nlh priznanj.
Ob ri|egovi sedemdesellelmct mu želimo Se dolgo zdfavo, sreino in uštvarjaino bivanje med nami.
JOŽE PENCA