MLADINA NA RAZPOTJU PRED KONČANO OSEMLETKO
Kaj zdaj, ko nisem več pionir
»Pionirji in mladlnci na osnovnlh šolah predstavljajo našo ka-drovsko bazo, zato moramo z njlmi delati kar najbolj skrbno In zavzeto«. Takšne In podobne misli lahko najdemo v skoraj vseh programskih usmeritvah mladinskih forumov. To mesto sipionir/i in mladlncl na osnovni šoll tudl zaslužljo, vendar pa nlkakor ne moremo reči, da ga kljub lepim besedam in usmeritvam danes tudl zavzemajo.
Krivca za sedanje stanje, za razliko od drugih področij delovanja mla-dinske organizacije, ni težko poiska-ti. Glavno krivdo za takšno delo ali, bolje rečeno, nedelo nosijo pred-vsem tisti, ki s svojimi visokoleteči-mi frazami dajejo vtis, da na področ-ju delovanja z nnladinci in pioniiji na osnovni šoli narede največ. Zato je nepošteno od teh mladinskih foru-mov, da velikokrat skušajo zvaliti svojo krivdo na ramena mentorjev ali celo mladincev samih. Mar se v mla-dinskih forumih ne zavedajo, da pri-padnost mladinski organizaciji, želja in interes za aktivno delo v njej ne prideta sama od sebe? Mlade ljudi, ki stopajo v ZSM, moramo podrobno in prilagojeno njihovim letom seznaniti z vsem tem.
Prav tu pa opažamo največje po-manjkljivosti. Zgolj predavateljsko, formalno in frazersko seznanianje ne more prinesti rezultatov. Kvečjemu lahko zbudi odpor do organizacije in
s tem tudi pasivno vlogo v njenem delovanju. To pa je nedvomno glavni vzrok tudi kasnejšemu nezanimanju mladih za aktivno vključevanje v Zvezo socialistične mladine.
Najti bomo morali nove metode in oblike, da pripravimo pionirje na vstop v ZSMS. Predvsem bodo mo-rale te dejavnosti potekati bolj z roko v roki s pionirsko organizacijo. Po-poln nesmisel je, da ti dve organizaci-ji delujeta druga mimo druge. Ena glavnih poti za izboljšanje dela osnovnih organizacij ZSMS na osnovnih šolah je prav v tesnem so-delovanju mladinske in pionirske or-ganizacije.
Dejavnost mladinske organizaciie (vanjo se pionirji vključujejo ob kon-cu sedmega razreda) naj bi predstav-ljala nekakšno nadgradnjo dela pio- ¦ nirske organizacije, seveda ne tako, da bi bila mladinska organizacija ne-kakšen varuh ali vodja pionirjev, pač pa tako, da bi bila dejavnost pionir-jev obogatena z elementi, ki jih obse-
ga program delovanja ZSMS. Zave-dati se je treba, da pionirji ob vstopu v ZSMS to tudi pričakujejo in jim spoznanje, da so njihova pričakova-nja neutemeljena, predstavlja veliko razočaranje in zavoro pri nadaljnjem delu y ZSMS. To še posebej čutimo kasneje, v srednji in visoki šoli ter v združenem delu.
Ce naj bi tak položaj izboljšali, mo-ramo na novo zasnovati priprave za vstop v mladinsko organizacijo. Vse-binsko morajo biti bogate, stalne in predvsem podkrepljene s pedagoški-mi in psihološkimi elementi. Mladin-ska organizacija sama tega ne more opraviti. Glavno vlogo bi morali odi-grati mentorji. Vendar prav tu dejav-nost mladinskih forumov najbolj še-pa. Mentorji ostajajo prepuščeni sa-mi sebi, med njimi ni usklajenosti na nivoju občine, marsikdo med njimi pa tudi nima prav posebnega veselja do te naloge. Mnogokrat se je loti le zato, da bi opravil predpisano število ur.
Nemalokrat se zgodi, da je delo OO ZSMS na osnovni šoli zgolj na papir-ju. Preprosto prepišemo programe iz prejšnjih let in jih kot običajno le delno ali pa sploh ne izpeljemo. Vse to postavlja ZSMS v izredno slabo luč pri mladincih in jim že na začetku njihovega delovanja v mladinski or-
ganizaciji zbija željo po aktivnem ustvarjanju v njej, oziroma jim take možnosti sploh ne daje.
Izhod iz krize je le v usklajenem in vsebinsko bogatem programu, ki naj bi ga za OO ZSMS v osnovnih šolah pripravili na občinskem mladinskem forumu, ob tesnem sodelovanju z ZPM in vodstvi ter mentorji osnov-nih šol. Nekatere aktivnosti v tej smeri že tečejo. Vendar pa predvsem v vodstvih mladinske organizacije dostikrat nalete na odpor polne de-magogije, saj se mnogi zavzemajo za nekakšno »decentralizacijo« delova-nja osnovnih organizacij ZSMS. To pomeni, da naj bi organizacije ne izvajale nekakšnega »od zgoraj« po-stavljenega programa, temveč, da bi delovale zgolj po svojih interesih in potrebah. Takšno usmeritev je sicer treba pozdraviti, vendar pa je njena uresničitev možna le v OO ZSMS v srednjih in visokih šolah ter v zdru-ženem delu, kjer mladinci že dobro poznajo vlogo ZSMS in imajo precej izkušenj pri delovanju v njej.
Delovanje mladih v osnovni šoli pa je le še treba usmerjati in usklajevati, saj bodo mladi na ta način najlaže spoznali celoten spekter delovanja mladinske organizacije in tako posta-li bolj zainteresirani za delovanje v ZSMS. Moramo pa poudariti, da bo-rno vse to lahko uresničili le ob do-hrem, zavzetem mentorskem delu^ki je edini ključ nadaljnjega razvoja OO ZSMS na osnovnih šolah.Igor Lavš