's^t&lir
a'-/t- ' ■'



GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
TELEFON: 2876 CORTLAXDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., nnder tbe Act ol Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO. 216. — STEV. 216.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 15, 1919. — PONDELJEK, 15. SEPTEMBRA, 1919.
VOLUME xxvn. — LETNTX XXVII.
GOVOR SENATORJA
HIBAM JOHNSONA
REPUBLIKANSKI SENATOR JE ODLOČNO NAPADAL PRED bEDNDLA WILSON A TER LIGO NARODOV. — REKEL JE, tfA JMA LIGA NAMEN ZAŠČITITI NAKOPANO OZEMLJE. — LJUDSTVO OA JE NAVDUŠENO POZDRAVLJALO. — ZDRUŽENE DRŽAVE EDINA SOLVENTNA BANKA NA SVETU.
St. Loub, Mo., 14. septembra. — Ko jo stopil pretekli petek /vtM-cr »enatoi Hiraut \V. Johnson iz Calif orni je na oder Koloseja,. «l.i govori proti po^xlbi glede Lige narodov v njeni sedanji obliki, je bil de!**žen ovaeije, ki je trujala celih osemnajst minut. Ko-losej je največja dvorana v mestu ter je bil natlačeno poln. Sto line in stotii.e ljudi so se morale vrniti domov, ker niso dobile prostora.
Kak";ro se i- pokazal senator .Johnson, se je množica tako,. dvignila na nogi- ter pričela mahati z zastavicami ter ploskati. Koneeno je godbe končala »nenavadno demonstracijo s tem, da j«* zaigrala narodno hiiuno, katero ji* ljudska množica pela.
Možica je vpila: What's the matter with .Johnson? He's all right! — skozi več minut, ko se je dvignil dr. .John A. Simond. odličen demokrat, ki je predsedoval zborovanju ter uvedel senatorja.
Senator Johusot' je spravil celo množieo na noge, ko je izja-v,l: — Resnično vprašanje v tem sporu je. ee hočemo vršiti v bo-<I>k noNti svojo dolžnost kot jo vidimo, ali če boino podrejeni volji -Vi c I i je in Japonske.
Množica je večkrat žvižgala, ko je govornik omenil Anglijo
—	Resnični namen Lige narodov je zajameiti stvari, katere u-vcljavlja mirovna pogodba, — je tekel senator. — Naši zavezniki hočejo, da jim mi zavarujemo plen, katerega jim je dala mirovna pogodba. Raditega je tudi ustrajal predsednik pri zahtevi, da st kombinira r en dokument mirovno pogodbo in Ligo narodov.
V	svojem boju .»« poraz Lijre narodov v njeni sedanji obliki j.- ouiačil senator .Jo!:n*on mirovno pogodbo kot skrpucalo tajnih pogodb, sklenjenih med zavezniki, brez vednosti Amerike, pred \ o j no iu tekom vojf ter izzval zadnjo izjavo predsednika, da bi < dpsd Amerike od l,ige nartnlov "napravil madež na nasi narodni časti, katerega bi ne bilo mogoče nikdar izbrisati".
Ali misli predsednik reči. da bo omadeževana naša narodna « i"t. čc nr vedemo tajnih pojrodb, katere so s hinavščino, ki jc *•»> primer" v svetovni zgodovini, prikrivali pred nami? — je \ pri šal *<*na 1 or.
V	govorit. katen-ira je i^jel opoldne pred zbranim trgovstvom v Ciltv t'lun, je posvetil senator Johnson svoje pripombe v glav-nem smešenj i Wilsona na mirovni konferenei, obsojanju člena X. Lige narodo'.' in obdolčbi, da je bil predsednik prvi. ki je spravil Osebnimti v to, kar j" označil debato glede Lige narodov.
Njegov* poslušalstvo je postalo od časa do časa zelo navdu K'lio, posebno kadar se je posluževal močnih in žgočih izrazov.
— Mi sino mogoče majhni iu imamo pamet pritlikavcev. Kljub letni« pa smo pan-Amerikanei.
Iiekel je, da predsednik še vedno skriva pogodbi z Avstrijo in I'olgarsko, a je napovedal vnaprej, da bomo v času, ko bosta ob javljeni, spozuail, tla vsebujeta nadaljna bremena za to deželo.
-	Kdiuole on pozna ta bremena ter noče ničesar povedati, — je r-kel z ozirom na pndseduika.
V	od go •or na pritožbo predsednika, da zavlačuje senat svetovni mir, je senator rekel, da bi bila mirovna pogodba že zdavnaj podpisana, * * bi bil privolil predsednik v ločen je dogovora glede Lige narodo*' od mirovne pogodbe same.
—	Združene države so edina dobrostoječa in solveutua tvrdka n.i svetu, — je nadaljeval, — in sedaj se predlaga, naj stopijo Zdr. i. zave v drulabništvo s štirimi bankerotnimi. Čul sem že o člo-xeku, ki se je izroči) v roke svojih upnikov, a še nikdar preje nisem «'n! o človeku, ki bi s»- izročil v roke svojih dolžnikov. Ko pa bi sto-pib- Združene države v tako družabništvo, zakaj bi prevzele me-hlo navadnega manjšinskega dtlničarja?
Nam se ni treba brigati za učhiek ua Nemčijo, — je rekel.
-	Lahko *i mislimo, da je dobila Nemčija ravno to, kar je zaslužila vendar p« smo v skrbeh radi razdelitve ozemlja, zajamčenega od Lige narodov za vse čase. Na celem svetu je najti le enega do-I rega poroka in to je vaša dežela iu moja. Mi podpišemo obveznico Soglasno k členom X. podpišemo tudi vse tajne pogedbe. To anm, bo nakopalo slove«, da smo ohranili plen ter vse plene vseh \ 'ud v Kvropi in Asiji. Narod Združenih držav bi ne smel dovoliti, da bi ae mu naprtilo kaj takega.
.Senator Johnson je povedal, da je sedel v senatu tekom vojne ter »nI govoriti Batfom-ja za Anglijo, Vi via ni-ja za Francijo ter r >i topnike Italije in Japonske na isti človekoljubni način kot je go\oril preti ,ednik. Ob istem easu pa so bili žepi teh zastopnikov po't.i tajnih pogodb, katerih niso pokazali /»obeni osebi v vladi Zdruienih držav.
—	Ke*#u; m usta^ti, da bi primerno označil to vrsto dvostrot-nosti in ktnavišine, — je rekel, — vendar pa izjavljam, da si ne ie-l*m tain vrsse družabnikov.
Ponovil j« trditev, da bi bile Združene države preglasovane v Ligi narodom % šestimi glasovi proti enemu ter rekel, da se bo ta d«-;ele sieer vedno odzvala krikom zatiranega človeštva iu zatirane eivilisneij-, d« pa Ik> storila ob svojem lastnem čas« in na svoj lastni nač.u, **n- da bi zunanji narodi z večjim številom glasov v Ligi tuindov določili kedaj m kako".
—	Ijc ftrtfr o i/^lirini Ameiiki, — je rekel. — Nikdar ni bdo no bere i |*lacge ter j- tu.li nikdar ne bo. raz ven one, ki jo predstavlja** dva oetana, katerih ne more izsušiti niti Liga nr. rodov, niti Woodro* Wikor.
—	Doe itn je jahal pmMsik po oblakih ter slikal mavrice. — je nadaljeval. je sestavljal Ltovd George dogovor glede Lige i a rodov. Hotel je biti siguren in take je urini! klavzulo, da naj
sa»o.vlndaj->če angleško provmee po en gina. Na ta naeiu j*
m	9* Au^lijo, a mislil u je, da bi lahko dobfl ie na;
' - ■

STAVKA POLICISTOV V BOSTONU: MILICA V AKCIJI.
JEKLARSKA STAVKA
JBKLARNE BODO ZAPRTE DVA MESECA, ČE BO V RESNICI PRIŠLO DO STAVKE DELAVCEV. — V SLUČAJU PRVEGA ODZIVA BODO VELIKE TOVARNE ZAPRLE SVOJA VRATA.
Pittsburgh, Pa.. 13. septembra. — Nobenega poskusa se ne bo vi nzorilo. da so obratuje naprave 1'nited States Steel Company, e<- bo le primerno število uslužbencev ubogalo povelju American Federation o* Labor, ki jo napovedala stavko na dan 22. septembra To dejstvo je {»ostalo danes znano tukaj, ko so dobili superintendent različnih naprav navodila, naj pritrdijo v vseh napravah, ki bi bile resno ogrožene od stavke, lepake z naslednjim besedilom :
— Ta r. a prava je zaprta za dobo dveh mesecev.
Nadalje ko dobili navodila, naj zaprejo vse naprave v slučaju najmanjših neredov, dokler ne bodo dobili povelj, naj naprave zopet odpro.
Soglasno z nekim visokim uradnikom Steel Co. je naziranjo pretežne večine superinteudentov to, da bi bilo mogoče obratovati v skoro vsaki napravi z možmi, ki bi ostali lojalni (!) in /. onimi, i;i so se že priglasili za slučaj, da bi prišlo do velike stavke, i Kadi bi vedeli, kdo je prinruvljen delati za Vnited Steel Co. Takih slav-kokazov. potepuških ničvrednežev je povsod dosti in vedno so pripravljeni odjesti poštenemu delavcu kruh). Ta načrt pa je baje z ivrnil načelnik Gary, ki se boji, da bi poskusi nadaljnjega obratovanja d o vedi I do krvoprelitja in velikih izgredov.
"West Penn Steel Company ter Allegheny Steel Company v lireckrindge, ki imata zaposlenih 7000 delavcev, sta izdali obvestilo. da bosta obe napravi zaprti takoj v slučaju, da bi se večje število delavcev odzvalo stavkarskemu pozivu na dan 22. septembra. Obe napravi sta neodvisni ter imata posebne dogovore s svojimi delavci. Nobena teh naprav pa ni dosedaj priznala unije ali itnelu opravka z r.jo
Uradnik: jeklarskega stavkarskega komiteja American Federation of Labor, so takoj, ko so iz\edeli, da bodo naprave zaprle, izjavili, tla ;ii to povelje ničesar drugega kot pretnja, s katero se hoče bodoče stavkarje preplašiti ter jim ubiti v slavo, da bodo mora'! ostati brez dela dolgo časa, neglede na izid spora.
MEHIKA SE KOGE BORITI
General Obregon se je zaobljubil, da se bo baril proti vsaki invaziji Menike.
Nogales, Ariz.. 14. septembra. General Alvaro Obregon, prejšni vojni minister v kabinetu Carran-ze ter predsedniški kandidat z i volitev tekom leta 1920. je izjavil danes, tla bo prevzel vrhovno poveljstvo nad-mehiškimi četami proti Zdr. državam v slučaju, d>i bi prišlo do oborožene intervencije.
Ob istem času je zanikal gene-Pal Obregon por »čilo, ki je imelo svo.i izvor v Združenih državah, da je namreč proti severni Ameriki. Rekel je. <la je razširjenje tozadevnih novic delo propagan-distov.
Obregon je izjavil:
— Lahko se navede katerikoli vzrok za vprizoi;tev oborožene intervencije proti Mehiki. V vsakem slučaju se bom podal na bojno polje proti oboroženim silam. ki bi skušale prodreti v našo deželo.
Pozitivno sem prepričan, da bodo zavzeli isto stalšiče vsi moji rojaki z izjemo majhnih tolp. ki skušajo motiti mir med dvema državama in ki se skušajo izogniti našim postavam, ki jih bod*] preje ali sleje dohitele.
Washington,, 1>. C., 13. septembra. — Neki ameriški državljan, Samuel "Follery, je priznal, da se je vdeležil napada na lastnino Atlantic Refining Co. v Gua-yabillo, dne 14. avgusta, soglasno s poročilom tukajšnjega mehiškega poslaništva.
V poročilu se glasi, da je bil isti Amerikanee sokrivec onih. ki so oropali isto družbo dne 16. julija 16,000 pezov.
Poslaništvo ugotavlja nadalje, da so preiskave, katere so se vršile v državi Pueblo, dokazale, da ni bil Amerikanee Edward dn Ford žrtev ustašev, temveč da ga je umoril neki drugi Amerika nee po imenu Geisman.
Chihuahua. 13. septembra. — Dr. J. M. Smith in J. Momson sva ameriška radarska izvedenca. ki sta bila zajeta od tolpe desetih oboroženih Mehikancev dc vet milj od tukajšnjega mesta, soglasno z avtentičnim poročilom, ki je priilo v tukajšnje mesto.
PREDSEDNIKOVO MNENJE O BOSTONSKI STAVKI.
i —
Helena, Mout., 12. septembra. Stavko bostonske policije je o značil predsednik Wilson kot zlo čili pi-oti civilizaciji tekom svo jejra govora, ki jra je imel tuka,] pietekli večer.
Z ozirom na spore, ki so po>.le dire policijskih stavk v iztočni! državah je rekel:
— Reči hočem to. da je stav. k;i policistov v velikem mestu vsled česar je to mesto izročene milost in nemilost armadi lopovov. zločin proti človeštvo.
Po mojem mnenju so obveznosti policista prav tako svete in direktne kot so obveznosti vojaka. On je javni uradnik, ne pa privatni uslužbenec in cela čast občin je v njegovih rokah. On t,ima nobene pravice dajati prednost privatnim dobičkom pred jav no varnostjo.
Upam, da bo ta nauk vžgan v V!ave vseh tako. da ne bo nikdai pozabljen, kajti ponos Amerike je. da zna izvajati samokontrolo.
NAČELNIK NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, Nemčija, 14. septembra. Dne 1. oktobra bo nastopil read-miral Adolf von Trotha mesto poveljnika nemške mornarice. — Trotha je bil za kajzerjevih časov načelnik nemške admiralitete.
eo predsednika "Wilsona, ki je zahteval, naj tako prenehajo neredi v tej deželi. Rekla je, da je storila vse potrebne korake za vzdrža-i»je reda in varnosti v Anatoli ji, soglasno z neko brzojavko iz Ca rigrada.
-	DENARNE POSlLJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačil* popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc leeli litri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je aa-aedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo si ▼aako poiiljater, toda za kake mogoče zamud« ▼ izplačila ne moramo prevzeti nikmke obveznosti
50 lir............$ 6.00
100 lir............$ 11.40
500 lir............$ 56.50
1000 lir............$113.00
Denar nam poslati je najbolj« po Domeatie Portal Money Order aH pa po Hew York Baal^ Draft TVRDKA FRANK lUKBER
M OnrtknA UL. W*m Ywk I. ▼
ZADEVA ZELEZN1CARJEV
Unije ameriških železničarjev so proglasile ultimatum glede zadnje železniške predlog«.
Washington, D. C., 13. septeir»-bra. — Xo«rlasiK> v. ugotovilom katerega je izdala ::veza. ki se zavzema za naert Pluiuba. bo pomenila predloga Cumminsa, če bo spre jeta od kongresu, porod revolucije. Tozadevno izjavo so izdali ter podpisali naeelnii.' 14. železniear-kih organizaeij.
—	Praviea do stavke je tesno spojena z naravo ameriškega delaven. — se glasi v tozadevni pro klamatiji. — Kdor hoče gojiti svoje ekonomske prostosti, se U3 more nazivi jati še nadalje resničnim Amerikanceui. Vsak poskr.s. da se uveljavi tako prepovedalno postavi, bi pomenil izraziti blaznost. (Predlagana postava določa namreč, da naj bo vsaka stavka železničarjev !ieposta>na.) Nobeno vodstvo eelega sveta bi ne moglo zadržati organiziranega dela v odporu proti takemu predlogu.
V ugotovilu. katero so izdali železniški uslužbenci, se glasi:
—	Ta določba bi ne uveljavila le uepostavnost stavke v namenu, da se moti meddržavni promet, temveč bi napravila tudi za nepo-stavno stopiti v katerokoli kombinacijo ali v katerikoli dogovor, ki bi oviral meddržavno trgovino. Vsledtega je ta določba kot okovana v železo.
Vsaka stavka na železnicah, čeprav majhna, bi gotovo oviral-t meddržavno trgovino. Določba je tako skrbno sestavljena, da bo v-zelo železniškim delavcem vsako pravico do stavke, pod katerikoli-mi okoliščinami.
Če bi bila ta določba uveljavljena, bi vsilila železniškim uslužbencem dva neznosna pogoja, nam reč prisilno razsojo ter ekonomsko suženjstvo.
Tak resen predlog otvarja celo vprašanje razmerja med delom in državo ter pospešuje odločitev vsakega vprašanja v industrija t-nem položaju. Predložitev takegi predloga v kongresu v tem času, vspričo velike ekonomske krize ii-
v	času. ko zavrača kongres upravičene zahteve železničarjev, ne pomenja ničesar drugega kot k«, rak k nadaljnemu povečanju težko e. s katerimi se mora boriti narod.
Praviea do stavke, kot zadn.?e ga sredstva, je tesno spojena v naravo ameriškega delavca. Podedoval jo je od dneva, ko je biln proglašena deklaracija neodvisnosti. Izvira iz ustave Združenih držav ter iz vsake tradicije tegn prostega naroda, iz*vsakega uspe ha v zgodovini tega velikega na roda. Vsak poskus da se nvelja
vi	tako prepoved ovalno sredstvo bi pomenjal vsled tega blaznost Nobeno vodstvo na svetu bi m moglo pripravili ameriškega dela do sprejema take določbe. Cbrr
širi fmktorii katero m hmMIi
KAKO JE BILO NA REKI?
italjanski pesnik Gabriele D' An-nunzio. — Ni Iiotel ubogati.
nunzio. — Ni -lote! ubogati.
Rim, Italija, 14. septembra. — (Poročilo Ass. Press). — Dan«-s
prečital v poslanski zbornici ministrski predsednik Nitti obširno poročilo glede zadnjih uemi-iov na Reki.
Celo zadevo je vprizoril pesnik Gabriele D'Annunzio, ki j'* pri-jahal v mesto na čelu 10.000 mož.
Kakorhitro je vojno ministrstvo to izvedelo, je dalo pow.lje, naj fce D'Annunzio umakne ter ra»-o roži svoje ljudi. Pesnik pa W'ga ni hotel storiti, ampak je ostal v mestu. Na Reki je vstanovil ar-madni poveljniški urad, kateremu načeljuje.
BIVŠI AVSTRIJSKI CESAR BO ODŠEL NA ŠPANSKO.
Madrid, Špansko, 14. sept. —• Liivši avstrijski cesar Karol bo v kratkem času s svojo družino vred dospel v Santander. Stanoval bo v palači španskega kralja. — Za sprejem je že vse prirejeno.
BRAT BIVŠEGA RUSKEGA CARJA PRI KOLČAKTJ.
Pariz, Francija, 14. septembra. Veliki knez Mihael Aleksandro-vič, brat bivšega ruskega carja, je dosepl v Kolčakov glavni stan. Mihaela so vjeli boljševiki ter ga zaprli v Parma. Po velikih težavah se mu je posrečilo u j it i. Pravijo, da ga namerava Kolčak spraviti na ruski prestol.
OBLJUBE TURKOV.
#
Tendon, Anglija. 12. sept. — Turčija je odgovorila na poslani-
daljni glas in tako je vtihotapi! Indijo, kateri vladajo iz Londona.
—	Če bi ne bilo gotovih vzrokov, vsled katerih narod molči, bi stromoglaviti vsakega človeka, ki bi branil tak načrt. Eno leto od Mt«aj naprej bi vrgli iz te dvorane vsakega moža, ki bi branil tak načrt.
—	Uspehi, katere je prinesel predsednik s seboj domov, so obstajali z iste stare etnične evropske diplomacije. Zmešajte skupaj upanje svete, to deželo, z evropsko diplomacijo in unieili boste u-ptnje sveta.
■-"ft,t ■-
Cena kronam vedno pada
Poiiljamo denar na Kranjsko, fetajersko, Hrvatsko, t Slavonija Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.	•	j
Jamčimo *U garantiramo za vsako poiiljatov, toda n kake m* f oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. , Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer:
100 kron -----... % 2.85	1,000 kron......$ 26.30
roda. Vsak poskus da se nvelja- 300 kron........$ 7.90 - 5,000 kron......$131.50
vi tako prepoved ovalno sredstvo, 500 kron........$13.75 10,000 kron......$263.00
bi pomenjal vsled tega blaznost. Denar nam poalati je najbolje po Doamtio Postal Money Orfar Nobeno vodstvo na svetu bi n<- «H pt po Haw York Bank Draft, moglo pripravili ameriškega dela
do sprejema take določbe. Clove WKDKA 7EIXX BAIIOL aki faktorji, katero se padhrlja fl«M| BMfc__Lš_______________ Mam yfrtt s ^

.If .'

1111 I
t	alorauld lunfe I 8
I
▼a|)a za rm krt« 1 ^^ |M 8 Sa pol tate	""I
Da largest Blovaaian Datig IB tka United BSatt^
M>aad every day asospi InMQ and Lagal HoUdaj^
i M.000 Readers.

lia pomoč, bi bili preko vsake kon trole.
Taka postava bi pomenila ko-( nec delavskih organizacij v Ame- • riki. Pomenila bi porod revolucije.	|
Ameriški delavec je neodvisen t
i
državljan proste republike. On veruje v ustavo Združenih držav ter v sedanjo obliko reprezentativne vlade. Veruje, da je ta via- j da služabnik naroda. On ve. da « ne more vlada vršiti pravice avy tomatično. tem\ee le potom ne- i prestane čujecnosti državljanstva. Prepričan je. da je treba privoljenja vladanih tako v industriji kot ■ v politiki.
Nad dva milijona mož te vrslej, sta predložila kongresu načrt za', rešitev železniškega problema. Tal' načrt je vseobsežen ter gradile;.. Železničarji so najeli zmožne svetovalce, da jih zastopajo in pred-1 stavljajo. Ti so sklenili poslužiti se vsakega mogočega sredstva, da pospešijo načrt ter doUe javno mnenje zase.
Zastopniki železničarjev so i?• javili, da se ne bodo poslužili ni-kakih izven ustavnih metod. Hoteli so le. da pozna narod dejstva ter da glasuje o njih. Prepričani so, da bo sedanja oblika vlade prestala v trenutku, ko bo uveljavljena taka določba.
JAPONSKE ČETE KONTROLIRAJO SEOUL.
I Tokio, Japonsko, 12. septembra. Odkar je bil vprizorjen atentat r.a governerja Koreje, barona Salta, je dospelo v glavno mesto Koreje Seoul vsepolno japonskih | , cet. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Japonci patruli-.rajo po ulicah ter aretirajo vsakega, kdor nima pri sebi potrebnega izkazila.	i
«» ^uta zv'mii-. i^u vi'inn i
spuste na mit ne se poljane: j t;iUo pojrinjajo r -dovi, iKtlii za njimi :»o o-tane
Ivam Jenko. * * *
Mt'lika ženska ročica i'_'i.»jt* iaz-ivAi vo/e!, kater»*ira !im>/ s »s\ojj t rilo roku le ? <>!j x;!,!i'_>:ir
!>:-. I. Vinjak * *
.M^lHiii, plemei.ito nam I < i!i src . a volje bodimo močne in krepke.
Simon CJresrorvie.
Mi-tl minim upom in lue/upom ti"°peC-e, kd<ir«»e upi.ani
l»ir»i«-e, italit-- strup #tn, ki v »» bi ;_ra ljuhezi n bruni
Fran Le vsi i k. * * *
.Mine nam rano Ijnbav niivdnNii enkrat >e ;.'.je U'i;>a >i.vl'v«>st!: /anjo }»i 'Irnua !i;i"i je iujlitn. bridka usoda v nj'\i	prikrit;..
r.juj. r<ii.i4'jef.
NAŠI 2ASTUPNDU.
kateri so pooblaščeni pobirati naro<N nino za dnevnik "GIhs Naroda".
Vsak zastopnik lzna potrdilo sa svoto, katero je prejel In jlb rojakom priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto $4.00; za i>ol leta $2.50 za četrt leta $1.25. San Francisco, CaL: Jakob Lov&la Denver, Colo.: Louis AndolSek iz Frank Škrabec.
Pueblo, Colo.: Peter Cul Ig, Jobi Germ, Frank Janesh ln A. Kochevar Salida, Colo. In okolica: Lomi Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. IadiaaapoliB. led.: Alois Rudman. Clinton, Ind.; Lambert Bolskar. Chicago, HL: Jos. Bostlč, Jos. Bllsb ■ Job. Bev*1*
Joliet, DL: Frana Bamblch, Frani Laurich ln John Zaletel. Mascoatah, lik: Fr. Augustln. La Salle, DL: Matija Kcrmp. Livingston, III.: Mich. Clrlr. North Chicago, 111. hi okoliea: Ant Kobal In Math. Ogrln. So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield. I1L: Matija Barbort«. Waokegao, 31L: Frank PetkovSek. Franklin, Kaas. In okoliea: Fran) Lesko vie.
Frontenar, Rang.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. ln okolica: Frani Votlopivec.
Chiahoha, Minn.: Frank Govte, Jak Petrlch.
Calumet. Mich. In akatka: M. » j Kobe ln Pavel Shalt«. Detroit. Mich.: Paul BarteL Aurora, Minn.: L Peruiek.
Kl* Minn Hi mIcaHm* Wanlr Onnl* -
! Jos. J. Peshel in Anton Poljanec. Eveletb, Minn.: Louli Govie ln Jorlf Kotze.
Gilbert. Miun. In okolica: L. Verni Hibhing, Minn.: Ivan Poufte. Virginia, Minn.: Frank Hrovatkshj 8t. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Moot.: Math. Urlh • Klein, Mont.: Gregor Zobec. « Govanda, N.. Y.: Karl {Sternlfta. Little Falls. N. *.s Frank MaslO, Barberton, 0. in okoliea: Frank Pw
■ Je in Alb. Poljanec.
Colliawood. O.: Math. Blapnfk. Cleveland, 0.: Frank Sakaer, Cbait Karlinger, Frank Meh ln Jakob Be*
, Qik.
Lorain. O. ln okoliea: Louis Balant
J. Kumse In M. Ostanek. Niles, O.: Frank Kogorfefc. Youngstown. O.: Anton KlkelJ.
Oregon City. Ore.: M. Jnstin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Am bridge. Pa.: Frank Jakle. Besemer. Pa.: Louis Hribar. Brougbton, Pa. In okoliea: Anted Ijwvw.
Burdinc, Pa. la okolica: J oh*
f>emšar.
Conemaugh, Pa.: Ivan PaJK, VI4 HovanSek.
Claridge, Pa.: Anton Jerina in Ani« Kozoglov.
Dunlo, Pa.: Joe Oshabe?. Export, Pa.: lxrals	' t
Forest City, Pa.: Mat. Kamin Farell, Pa.: Ant. ValenrinčlA. Greensburg, Pa. la okoiira: FraaV Novak.
Hostetter, Pa. la akollea? Fraal
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, Johnstown. Pa.: Frank Qabrenja U Jolm Polanc.
Luzerne, Pa. la ekeDcai Antod
Osolnik.
Manor. Pa. In okolica: Fr. Dcmflat« Moon Ban, Pa.: Frank MaCek in Fr<
Podmllfiek.
Pittsborgh. Pa. in okolica: U. EL , Jakobicb. Z. Jaksbe, Klarich Mat U
: I. Magister.
j Ralph ton. Pa. 1» okolica t Marti«
' Korosebetx.
Reading, Pa. is okolica: J. Pezdiri South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko« privSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okoliea: Fraal Schifrer.
West Newton. Pa.: Josin Jovafe WiUoek, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah In okoliea: J. KaoteUC Black Diamond, Wasa.: G. J. p» renta.
Coketoo, W. Va.: Fr. Koclan. Davis, W. Va. ln okoUea: Johtf
Broach.
Thomas, W. Va. la fkoUcsj S
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andre* Tea. Jo sip Tratnik In Aug. Col lander.
-Sheboygan. Wis.: John Stampfel M H. Svetlin. W. Aliis. Wis.: Frank BkoS. Rock Springs. Wye.: Louis'Ta» el AP (a A. Jnatfx
» lll'l Ol UJl V lljl.	UUIllVllllMl .(V
'».dobrila mnos?> ~e3«»lucijf tieueili ' >e r.olitiC'ne stranke. V eni re^o-
t	.	4
flttciji izraix 1: nifereiica zadovolj stve nail zborovanjem hernskc lu-I trrnaeijimak*. Prišlo je tudi ilo ili.sku7.ije o delavskih svetih ^.iuc-. donald in Jewett sta i/javil.-: da iio nasprotujeta temu s»i:;tt;niu v kit uirih deželah, a nve<lc-nje teji« sistema bi hilo /a Anjiležko pniriv-| muiu. Predi« <r o U*in je bil od | čine odklonjen.
J>rwga stranka, angleška siicija-I list lena stranka je nastala iz bivše i <'>eijal!io-deinokr:ttske federru ije : l»i j«; je osnoval Hvndiiian. Za '-a-j j:> vojne se je la stranka razee-; nila na dve: ena pod vodstvom ilyndniaua je postala liarodno-so-1 cijalLstiena in hotela zin;'go entente- druga — pacitistiena — je ol)-'<l»->.i.la t>voje staro ime in *kleui'.a.j da se mora delovati okolo fnzijej jz j.eodviMio delavsko stranko, za j i kar je InL izvoljen posebni odt»or. j V tej stranki so zastopani tu<l: ekstremni siK*ijal:^ti — boljševiki. ki »c predlagaj i. da se naj pristopi k tretji (moskovski) intemaL;-jonali, «t od veC-ine je bil ta log odbit.
j Angleški soeijalisti se nis»» ua-j Jej al i vojjie, vojna jt bila zai'je razočaranje, pt v/, roe eno |.o izdaji nemških socijalistov. Vsled teg:» j je nanje to tako deloval«-, da so /aeetkoma vsi podpirali vlado. Po litika tajnika delavske stranke litndei-Nona je stala tudi od i o-eetka v podpiranju vlade. On sam Je i ll minister. Kmalu se je Aie nil ter je, ko se je vrnil iz Rudije, <leloval z Maedonaldom za skliea-ii ie mednarodnega kongresa v b*i< ekholniu na Svedskeui, koje»ga tli j .i«* bil, tla pride čim preje do sporazumnega mira. Hendersi.M je drugače zelo neodlpčen; enkrat l.avibiševal za znrago. druuie za >porazuuini mir, vsled ee^ar je iz-gubil mandat.
Napačno se sodi, ker se ga smatra za duševnejia voditelja augie škegft delavsitva. kajti duševni vo-kditflj .je Sydney Webb, eden irte-iektualnrt »»ujmo-nejših Angležev.
V;»dji Indopendeut Labor Par^y Snowde!i isi Maedonald sta bila /a sporaznmni mir in o1 novo «tatus «juo an-te ne zuajoč. da je 1»i 1 predvojni polezaj ententnih in eentral-nih kapitalostov tak, da se vojna
ni mo^la preprečiti
---
Citati
in afonzmi
Majhen narod, ki ima dosti vrednih ljudi, je več vreden kot veliki, ki obstoja iz samih soeijal-iiih ničel. Svobodna Aliset.
#	o »
311»lij strašna noč je v črut zemlje krili,
kot so pod svetlim solneem suzoi dnori.
Fran Prtšeren.
•	. ♦
Mar človek je v -Hoveštvu sam in
'svoj	|
brez naloge vesoljstvu posvečene 1 Kolesce je,- a svet ogromen stroj.
A at on Medved.
*	o *
Mar sr> ča le sta to s >i nani prismej« za nekaj hipov in potem zbeži. I daje tem bolj po^ivš* srie licrno? lvdor srečen bil je kdaj, edini on
U'-vree-* zna čutiti v»*> bridkost. j
Antim Medved.	J
#	• %
M»'giiec ylej, kako povsod	I
* na^til^o Ufa^o ravan;	P
v ...	"
Vi ste lahko zdravi "Pi
it m »ste zdravftl pri prvem In najbolji«m zdravnkiu v Pltuourghu. DOKTOft-JU OSBORNU, v katerega uradu se govori £lsto slovensKl In kl se nahaja na If3 Smithfield Street, drugo nadstropje. Dobite ga lahko. On lam£l za pravo zdravljenje vaie bolezni, zdravi pa vse bolezni, moiko ^H^^B^. in ienske. Posebno se pazi, da hitro in trajno ozdravi ^^HH^HMA vse privatne bolezni molkih. K njenu ee lahko s zaupa-nJem obrnete. On zna varovath tajnost. K nJemu prlna-'^HUMHbI Jajo ljudje od blizu In-.daleč da J!h zdravi. Njegova ce.
ne so zmerne, zdravljenje najboljše. On Ima evojo laet-
mSLJ^tm n0 ,ekarno in VM e,ektri4n« Stroje za pregledovanje. On ^^^mm^^BtjgKj zdravi vsakega enako: bogatina In siromaka. Pojdita It ^^^^^HV nJemu fn se sami prepričajte. Pazite na
yf^y PROFESOR DOKTOR OSBORRE
Ho¥in«lrt lirrrnllr 113 SltJtttHd SfrWt, (2. nadstropje) PlttSfeVrgfe, Pl,
' i!o več nla^a od njoja I o ;.ena se .j« \ nrestrašila, I-er jo je t;i!;;i nesrefii zadela.
i*e!vop»iii -..... ju t; srp: i;;;.) p
/.alo>l;to kiir <l\;i pi'iicefci nacii krat. pa ^ij muc /e pri vaj. i*». T.i* kaj okoli n.i mnl »U.iteier;« p,»K;»pa-lišhi počiva t«)liko na.šdi ljudi, k«? kor v THnidadu T» je ^e s e"i. da p'-djuu ria dru»'va ia;.h» olajšajo sree vdovam in sirota m ter si>ren.ljajo pok »jnika po kaJ'»li-šliem oluedu k ^adii.ieniu prčilku.
Rosiki iu rojakinje, pristopajte k podpornim društva iu, ker nesreča nikdar ne počiva.
Tokojnima daj l»oj» vo"*ni i;ii»-lahka naj jima bo zemljieaf
Fondravljani vse znanee in pii-jatelje širjm Ameiike.
Marv Smith.
Izvoljskij, krivec svetovne vojne.
Povodom smrti nekdanjega ru-sk« i.'a vele!M»shiiiika v Parizu Iz-vol.iske^a, se spominjajo nemški li-ii njegovega delovanja, tet* označujejo umrlega državnika za ene-ira glavnih krivcev svetovne vojne. Poudarjajo pixdvseui njegovo Li'avo sodelovanje s pokojnim an-.jilešku*« kialjeui Kdwardoin VII. in z nekdanjim francoskim posla-r.ili-jm t Pi;tr»igra-d:i, De!ea:vstjeiii, ki sta pričela ustvarjati politični in vojašic; /.id okoli Nemčije. Zlasti pripisujejo njegovemu vjilivu skl-.'p an^ieško-inskega mo.i.aiv a sporazuma, ki je bil naptr-jen proti -\emč.ji.
ZOPER ZAPRTJE RABI
ILaxcamM
I Najboljše na svetu. Celo zdravljenje I tka tel j $5.24, 1 ikat. »1.04 s takso. Pro-I daja le Laxal Medicines Co. 664 Laxa Bldg.. Pittsburgh Pa.
NMM0MIE
kodtat tatifcil nll md hrtalmji fe papnvljaaa po mW bmah, a M Mo te eaawUlve. T pom«« m
t§ tot MtaM t2'pe2ui toTawuJ^
mnfmi laniii dam. V popeavo raa
JOHV W3BHZEL, mi I.« WL. ..CIfitold. OH»
FožST"	roeoBi
bM Je ur obClral eenfk
OOIUČIB ZEUttVXB ZBft&flL
(priporočenih po lupnflni Knetppn.) '
N« vaakeca admvfl* Ja a» krmtk
ruMtno. » kaj is prt kateri >nm M rmM
jgfSffe%yar szz
i	BM^MrM^L
—Mt m—fa H. V,
Lorain, Ohio.
toda .sigurno se nam pi i-. ^li/.itje zima. Da pa sed u lie bo m o preveč mislili na I o mivlo. pusto teto. je nam kakor nalašč prišlo razvedrilo — konvencija ♦fRZ.. katera s** prične 2S. sepieiit-•bra v ' levelandu. Naš« naselbina je pridno na delu. Izvoljeni so trije delegati kot zastopniki r;>.7,i>ih ■ društev na konveneiji. Toda ne i.-anio ti trije, temvei veLka ve'ilia zavednih Loraineanov bo pohitela ta dan v Cleveland. Lokalna orua-nizacija št JRZ. bo pieski bela j jiOs€»bne električne vozove za na><-rojake. tako da ne Iwelo in»eli nohtnih neprilik z vožnjo tja in nazaj. ATozui listek staue za tja in obratno £1.25. Kojaki, pridite po--lu^at dobre govornike, kateri de i i: jejo nn m vsem v prid. da tem hitreje postaue Jugoslavija republika. v kateri bo vlada vsi za enega in eden za vse ter da se tem hitreje znebimo napredek ovirajoče srbske kraljeve cokle, katera mŠ>1 i. da bo tepUda vse večne ča->e po Juuoslovanih. Zatorej, rojaki. proč s tako vlado in nadomestimo jo z ljudsko vlado!
Naznanjam vseni članom, da se vrSii prihodnja seja lokalne org i-u:zn«-i.ie šf 1'1 v sol o to 20. s»pt.' ob 7.30 zvečer pri l>r. Frank Justinu.
S pozdravom /.a svol>odiio Jugoslavijo.	TiljlUK.
Mortey, Colo.
' Tukaj se dela vsak da o, zaslu->.ek je pa odvisen od delavca in prostora.
Dne 6. sept. smo zopet spremili k ve'ncuiu počitku dva naša rojaka
Pivi je bil Frank Slavke, lieo/e-•tjcii. dcuia iz Knflika na No-. lr#n>kcin. Ponesrečen je bil na liriiliantu. N. M^. Bil je v hol-niŠnici 6 mesecev, poleni je pa izdihnil svojo blago dušo. l»il je .'-lan Slov. Del. Podp Zveze. Star je bil '14 let. V najlrpši moški dobi-je moral zapustiti ta svet. Ou zapušča tukaj žaluio«'*ega brat* -Johua Slavca, v stari domovini pa mater, brate in sestre. Pokopali pa na katoliško pokopališče v Trinidadu. Colo.
Druj;i roj^ak je bil Jakeb Tomšič. ti Vma iz Dače na Notranjskcn, star let. Tukaj zapušča žah:joče soprogo ir» 2 nedorasla titreka. ter enega brati in sestro v Pm bli ('olo. Tudi ona dva sta se vdele-/ila pogreba, da sti mu izkazala zadnj« čait. Tlidi on jo pripadal k enemu *podj»ornemii tlryUvu. Njega je stiftij nekaj pebilo v no-Z<f v en prst, pa ni -Wl nič doma. Zvceer je M	in ponori je re-
ke( ženi; - da ga. nekaj noga boli. Potem sti s««t>et zaspala. Zjr:t*ai se žena zbudi Vr grt zajtrk kuhat da bo Sel mož delat. 2mm gn
5*1 K govora senatoija Johnsona
. 11 -
. Dosti resnice je povedal senator Johnson v svojem govoru v
3t Lotti».
K"sim .i j«. da j. m ! predsednik WiUon v Pariz z najlepšimi nameni in v.-okinii iilji. Šel je v Evropo, da pribori do zmage dvema prun ipipinu. ki naj ln prinesla svetu dolgo zaželjeni mir. na-mree prisiemijenia samwloloel/e. tudi najinanjšegu naroda ter pro-iitosti VNiik»"_ra narodu v okvirju njegovih narodnih meja.
Ko pa i<* prfiel predsednik \ Pariz ter so se pričela dejanska mirovna #pOfri*janja. *e prav kinulti --poznai. tla ima opravka z isto slnro roparsko in hinavsko evropsko diplomacijo, ki je našla svoj r.ajlnilj odli« ni izraz v Metteruichu.
Videl j.-, tla ne bo opravil uii^iai' proti tej tolpi zemlje lačnih volkov, ki so sieer na hinavski način sprejeli principi je predsednika. ker so upali, da I »od o še dosti dobili od Amerike, a bili trdni v skb pu-. da i'.vedejo svojo staro igro osvojevanja ij raz-birjenja imperijailizo-'i.
ti lavne zr.vezniške sib> v Evropi. Anglija. Francija in Italija, s»> prisfe »la miroviM« konferenco z dobro zasnovanim načrtom. Zve-z.iio- so liilt- iu<*ti v»'m<j s tajnimi po^rodl>ami. katere pa -so prikri-vale, kajti te pogrnit« >o bile w- |>r»-j kol v NOi»la>»ju s prineipiji, katerim j.- «u.l izrazi pretlsetlnik Wilson in katere so navidezno ^.i\e/niki tudi »»preje i ali jih upoštevali, dokler je to prijalo njih interesom.
Kakor hitro pa je biio treba kaj žrtvovati, kakorhitro je biln treha dati l.i keutu li anjšemu tiariKiu to. kar mu gre po božjih in človeških postavah, m» pa takoj privlekle na dan svoje tajne po-(rottbe ti-r izjavile, da jih je tr«*li«i izpolniti do pičiee.
«Xnjbolj r<e>raiui:a v tem oz i m je bila Italija, ki je zahtevala ciol»'se<Jno izpolnitev zloglasne Loiulonske pogodbe, s katero ne iz-i<»» v italjausko suženjstvo in tiačnuwtvo skoro pol miljona Slovencev in Ihvatov ter skori* pol miljona Nemcev v ''zavarovanje strategičnili meja Italije"", ki bi bila soglasno z Ligo narodov itak zavarovana pred vsakim napadom.
To je ena primera hinavitčine m do tlanes ne moremo razumeti, kako so mogli ameriški delegati s predsednikom vred glasovati tako i*lugantiio kršenje najbolj osnovnih pravic vsakega naroda.
Liga JMTodor bi bila dobra stvar, če bi bila uveljavljena na pariški konr« renei praviea. Dobra stvar bi bila iu naravnost idealna, če bi dol-il vsak narod svoje, če bi bil zajamčen vsakemu ua-rodti obstoj ter prosti razvoj v vaakem oziru.
Liga narodov bi bila nekaj doi»regw. kajti v bodočnosti bi bilo velikim narodom neui jgoee napadati majhne narode ali jih j»a go-s|h»darski šikanirati ilo obupa kot je storila (o nap rimer Avstro-Ogrska s Srbijo.
Kot pa stoje st\ iri s^daj, ni Liga narodov v svoji sedanji o-bliki ničesa»* drugega kol zajninčenje pleua. katerega so dobile velike države Evrope in Azije, ki so si raadelile svet m«d seboj. -
Senator Johnson je v svojem govoru pravilno tniil, da Zdru-Icne države i e morejo prevzeli nasi- slovesa, da so potrdile to razdelitev zemlj '	štiri države in da stf s tem tudi potrdile popolno zmago stare evropske diphut;aeije. o kateri smo vsi domnevali, da ji je bil zadan smrtni udarec, ko je proglasil predsednik AVil-ho;» svoje prilo ipije
Dobri s»\ari je težko priboriti .si svoje mesto v tem sebičnem m« materijah .tičnim svetu. Stara lopska diplomaeija. ki je pripravila si\eiu toliko gorja, ki je povzročila ti>liko vojn in krvopre-htja. ni Mirtvu. temve."- je vstala k<»: ptič Feniks iz ognja, proroje-na in potulejv-na.
Manjka ji pa nekaj.
Maujka ji pofrna.a. ka.iti d i si zasi^tira moj novodohljeni plen ter da ropu !»olj modenut zunanjo*.', se je ogrnila v plašč Lige narodov, ki uaj bi preprečila vse uadaljue vojne ter preprečila pred-\ sem lista je xatiranili in podjtiruiljenih narodc»v. ki so prišli vsled feklepov pariške konference iz rtiega rohktva v drugo in mogoče še kot je bilo prejšnje.
ulj«jtitoff?
Prorokovanje Hoover-ja
cr —
Herbert C Hoover, ki st- je ravnokar vrnil v Ameriko, je izjavil, da »»o dosegli -sedanji življenjski stroški svoj višek in da bo-kratkem času padli. Pogovor s časiiiškimi poročevalci se je vršil petnajst uiinut potem, ko se je Hoover izkreal ter prišel v fcvoj urad. Hoover je prižgal cigaro ter ponal vsakega navzo-eegar*naj ato»*. to.
Mr. Hoover je jzjavjf. da Ihj prišlo v Evropi do velike krizč; in da bodo narodi frpeli še nadalje, če ne bo takoj proglašen mir.i Izjavil jr, da se zavorna brezpogojno za mir, ki bo temeljil na Ligi r*arodov. Rešitev Evrope obstaja po njegovem mnenju v nadaljnih kreditih, katere bo aala ta delela. Stari svet je po sjegovem nine-. i»jy v ataiiu razd»l>e%a.ti krmno, a ni v stanu plačati aonjo.
iioover je izjav d nadalje, da je dospel .boljševizem do svojega viška v preteklem februarju, da pa je pričela od onega časa na: 1 M j njegova s*La p<»jemati. Vsled tega bo postal boljševizem v
i	. ,	-	M L .___ 1_____ _______K.___I_____li_____ T»_
n__* •
u O p i S 1
Problem Evrope je po njegovem mnenju zopetno ustanovlje-nje rednih ekonomskih razmer med različnimi državami. Bolgarska. Jugoslavija, Ogrska -n Čcho-»Slovaška postajajo počasi dežele, ki so v stanu podpirati same sebe, a Poljska, Finska in vse večje države. vključno Francijo. Anglijo ir. Nemčijo, potrebujejo velikih i vozov, da premagajo pretečo krizo.
Hoover, ki je dosedsj. prehranjeval od 200.000.000 do tristo mdjonov ljudi, je izjavil za sebe, da hoče postati navaden ilržav-lj:u» v Palo Alto v t 'al if ora i j i. —.izmučen državljan, ki je preživel v zadnjih petih letih le devet mesecev pri svojo družini, Mr. Hoover je bi: zelo resen tekom celega pogovora. Smejal se je prisrčno le tedaj, ko so ga hoteli spraviti v zvezo s predsedniško kandidaturo.
—	Jaz nisem noben politik v aiobenem pomenu besede. — je rekel. — Ne znam govoriti ter nisem seznanjen z nobeno stroko po
litike. %
Hoover ie izjaviL da ni uiti republikance, niti demokrat, kaj ti v petih lc*iih. ko se je mudU v inozemstvu, je bil prisiljen biti; Amerikanec in nič drugega. Njego\ i načrti za bodočnost obsegajo' le dobo počitka v njegovem domačem kaju v Palo Alto. Califor-i;ija.
Bil je zelo optimističen glede neposredne ekonomske bodoeno j sti naše dežele.
—	Prišli smo preko viška visokih cen. — je izjavil. — Najti, je ekonomske vzroke, ki bodo padli vsled svoje lastne teže. i 'en- i tralno-evropske dežele, si neprestano bolj pripenjajo pas. Vsa zna-' iuenja pa kažejo, da bo sedanja produkcija v teh deželah tudi zni-! *'ala cene zfl vse potrebščine.	• ■§§
—	Celi problem je oni kreditov, — je izjavil Hoover. Rtkel je, da morajo Združene države nudili ta kredit, če si hočejo ustvariti tržišča za svoje izdelke. Evropske dežele si prizadevajo na vse načine. da pridejo na stališče, ko bodo v stanu vzdržati saiue sebe.
—	Edina molitev Evrope je ona za mir. Evropa je vznemirjena in vsako zavlačevanje bi imelo v Evropi strašne posledice.
Izjavil ;e, da se pripravlja na tisoče Evropejcev na, izšel jeva-i nje v to deiclo kakorhitro -bodo odpravljene sedaj obstoječe ovi-1 re. liekel je, naj se ne prepusti vseh. ki bi hoteli priti/ kajti naj-1 " «čja uinožinea pris-ljeneev bi prišla iz poraženih dežel.
Glede odlikovani je izjavil, da ni sprejel nobenih, kajti po nje-j govern mnenju so odlikovanja le za vojake, ki so se borili na boj-j nem *>olju.
Iz New Yorka bo odpotoval čez par dni v Palo Alto v Cali- i foruiki ter izjavlja, da se bo šele tedaj v resnici seznanil s svojo družiuo.	(
u G L A S .NA <*ODA "
- ILOVXJCO rUBLUUUM OOKPAJTI > pmmi i/mtm^ Pifimi.__Lotiia aawapm, Tinin
flto %mtm M*	trn ImhHi la Z« pol Uta mm. bmIo N« Torte «S. M
W.H Mi t utk H Wto	Vcek M-H
t ZJL'SL.................... •fjT Za pol lota ................... «.*
mm mmšm tmtm mm ami Mow Tortt ti M Zrn Evropo mm coto loto
m- jj	-	- -	■■ ■
r "	• L A « M A M O P *
("V«4co o* tao ^ooplo^.)	_
MM aearr *ms uupt Sunday« ul MM
Im>«u I>«Iow yoorty HO._;
M<if4«iinirt on »flfiinmii
Doffg KM podptoo ta —obli noti oo mm >rioMMlfc Dour mmi «o blocovoU poMUotl po Moaoy "rtor. VH ii'iBlii*'* kraja	prortmo^ da oo jMuai^tadt prajM* IMMl
L Al N A « O O A-■ 8Mklm »nit Borouck mi Manhattan. Nov Ton GNT. M. T* __TMofom KH CortlaMt
_	..	m

, i • •
Angleške soc. stranke
Ob Veliki n >}i sta s»e sestali na An^leikt ni kon frenei dveh um-kajšnjib socijalstičnih strank, ta-kozvane "neodvisne delavske stranke" in J'a»ig4eškc soeijali-Ktične stranke". Neodvisna delavska stranka (Independent Labor Party) obstaja nad 30 let in je bila ustanovljena od Keir Ilardie-ja. Stranka je hotela izvesli v začetku velike boje s konservativnim duhom angleškega delavstva. V zadnjem času se je ta stranke zcUj pomnožila, tako da je sedaj i>o številu svojih članov in po vplivu t na izmeti naj močnejši h s<> eijalisličmh strank v K v ropi. je okoli 753 organizacij z 8 miljo-ni članov.
Konferenco je otvoril njen preil-sednik Filip Snowden, ki je v svojem govoru označil razloge sei'a-njih delavskih nemirov, in kot take ttmačil: neizvrsitev obljub si "strani vlade iast>ia nezaposlen ost in draginja tel* novo razmerje boja delavcev za svoje pravice iti zahteve. tSnowden je rekel: ''Mi nismo piristaši nasilja, v naši deželi se ni potreba, pravi demokraciji posluževati nasilja, da dosc-
•	-	'i: ii tr ..	.. . . " .
Jugoslovanska ^^^ Karot. Jednofa
Ustanovljena leto 1898 - lakorporiraaa leta 1900,
Glavni urad v 5X.Y, M1NNJ
•LAVNI URADNI KI t Prodaodnlk: KBAEL BOVaNŠEK, box Ml. Contmaufh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT box 10« Foaii Ara. Loraia. OtUO,	•
Tajnik: JOSEPH P1SKLYR. mj. Mlnn.	"	'i
Blagajnik: GEC- L- BROZICH.* Ely. Mina
Btacajntk noUplaCanlh omrtnln: LOUlU COSTELLO. VaUda. C«M.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS ORAHKK M K. Oblo St.. NS. Plttabur»h. 4?wL
NADZORNIKI!
/OHN GOUŽE. Ely Min"-	t
ANTHONY MOTZ. »«41 Aro. M. Sa Chicago. UL
rVAN VAROOA. 1111 Natrona Alley Pitta burr k. ML V
POROTNIKI:	T
3REQOR J. POREN'TA. box IT t. Black Diamond. Waofe. LEONARD RLABODNIK. box 480. Ely JOHN RtJPNIK. S. K. box S4. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:	' 1
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 4U-7tli St Calumet. Uloh. JOHN MOVERN. 624-2nd Avr. Dulutb. Minn. MATT POGORELO. 7 W. Madlaon St Room «01 Chicago, HL
__________ZDRUŽEVALNI OOUOR:	\ ~
RUDOLF PERDAN. 102« St Clair Ave., NE Cleveland. OU«.
FRANK ŠKRABEC. Stk. Tda. Sta box 81 Denver, Colo.	'	V
3REGOR HRESČAK. 407-8th Ave.. John«! own. Pa.	^
JednoUno rlatfllo: GLAS NARODJL
-lt.v,,l| doplol. tikajo« so uradnih sadey kakor tudi den«mo ooilljutve naj M ffooiijajo na »lavnega tajnika Jed note, vse prltoftbe pa na predsednika porotno« oaDora. Na ooebna ali neuradna puma od »tnlnl članov k no' bodo oslraio.
i Ju«oelovanska Katoliška Jednota ee pHporoča nem Junoelovanom w oH-■en DMotcp. Jednota P »sluje po "National Fraternal Conors«« lestvici. V blairaj-.	.$30° 000 CtrtetoteoC dolarjev). Bolniških podpor, poikodnln In imrt.
run jO S« Izplačala do Sl.600.000 (en mil Jon in pol dolarjev).
BsiniSk« podpora Jo centralizirana. Vsak opravičen ootnlk al |o aveot 6» lobl podporo, kadar Jo potrebuje.
Društva JeOnote ee nahajajo po raanih naprednih alovenaklb naaelMnak Tam. kjer jih ft<> nI. priporočamo vwtaoovlUv novih. Druitvo m lahko Titanovi i t člani ali članicami.
_Z« uadaljna pojasnila m Jo obrniti na (l&vneica t^jmirm
)iif«liea ZL'ine. ku vetrovi l Jos. J. Peshel ln Anton Poljanec.
POSLUSWTEMOJ— NASVET!
Cene kronam J« aedaj zelo nUso.
Pomagajte avojcem v atari domovini tor Jim potlilto denarno pomot
liitl,
Neposredna brzojavna zveza z Jugoslavijo.
Jamčim ta vsako Sonarno ooiiljatev. ter potil j am lata v Ljubljansko Mostno Hranilnico v LJubljano, katera Izplača neposredno 'n popolno vsaki znesek vailm ljudem v domovi«!.
Ako ne telite poslati dsnarja sedaj, si pa lahko zagotovite to nizko ceno kronam o toni. da kopito menjleo (Draft) za sedanjo ceno ter Jo v bodočo porabite In «1 s tem prliiranito denar. ' Za vso podrobnosti glodo denarnih poilljstev n potovanja v atari i	kraj. ee obrnit« vedno In edlnole na naaiov:
EMIL KISS, Bankir
| 133 Second Avenue,	New York, N. Y.
I	Vstanovljeno pred dvajset letl.
4 odst. OBRESTI SE PLAČA ZA ULOGE
jv mmkraj
se more potovati.
i Jngaaiavansld keazalat -zapet »fcjapetne Kste za potovanje. Vtak te^ea a^Ijaje iz New Yarka edea ali več parnikov Francoske dražbe. *Za vsak parailr mum še nekaj tikttov na razpolaga. Cene so 0ri ■eni ute lakor prikompaniji. Kdor idi potovati, naj se obrne"'za pojasnilo.
Leo Zaknyiek
TO — *th Ave. NEW YORK N. Y.
Oostavok: T'resl.rbfm potne »js'e onim ki nočejo imeti sami te sitnaril
OLAB S*RAT>A. 15. ftEPT. 1319
f • >
| pr;eej u.i^ih vojakov v nemšku-| avstrijsko ujetuištvo. Velik« vpra-| Ša:ij je bilo i.: stavljenih glede iz-menjave, a povsod so gluha ušesa I Žalostni soeijalui položaj njetii i lov v MarrLtryitku je najbolj ra-I vkL-ii iz nekeij.i pismu, ki ga je ! poslal nek častnik od lam PUe [ da je prehrana mizerna, da so ir | j vsi .--trgat ti in bo«-i. Tukajšnji | Nemci hi se nas sauii že radi izue-»'•i ker S/tm: umirijo do<'i žrvil. V pismu se vprašuje, ee je naša I j vlada že sploh kaj ukrenila zanje »-• /:» njih izmenjavo, kjer se jih nahaja celih Si.u W»u-ka vlada je že sama na njih prošnjo predlagala izmenjava in jim t tuli že i1 razglasila, da bodo do 20. julija izmenjani. Potem ,[0 [Ja zopet vse | zaspal-. Kdaj se ho t« r.'; v t .j stvari kaj ukiehilo.' Pospešite iz ; menjavo'
Razglas civilnega komisarja za Prekmurje.
Murska Sobota. 17. avgusta — Civilni komisar za Prekmurje dr. | {J ajiivie- je ifdal Brckmuiceui na-j I stopili proglas:
Podpisani zastopnik jugcslnvaiv Iske \ludc naznanjam ljubim Prek-jmureeui:
1. L>a je zasedeno Prekmurje (Iv-! 'Ju*;: i>lavij-; polejj odljcbe paiiske! I mirovne konference, t. j stalne vr'-n- ju-_: '."-n.vanske /en t'je, del Sh,v-»:iT•>•. Vi liist»: \<-j Os*l'i, t 1:1-več jugoslovanski sinovi domovine j ]Jugoslavije po icdu ^h'Wiiei. Naša vlada ima moč, da to dobljeno /eml.iv, da naše rešene br.it-a ob-držk pod svojim krilom. Naše ju Siaš^o vojaštvo bo obranilo, kar j< naš«.-tia. Tistim, ki goleijo, da je ta 1 rešit« v >e nestalna in samo začasna. se nasmejte in opomnite jih, nuj ne širijo laži in nezaupanja, j llešenje je dodvrš-no.
1 Kdor ima proti komu kakšen srd, naj mu odpusti, izlepa naj so-vra/in'ke naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini iu sebi, kak ir x ovadbami iu obsodbami. Samo tiMi naj se tožijo, *<i se iz milega j postopanja in ravnanja še norcu-1 ijt.-j, iu ki so uezalivatni in neza-j Idovoljui.	' J
Proti svoji domovini in last-1 nim !>r;:tom g rt-se tisti, ki iuimo i/, j 1 dobiekažcljuusti spravljajo zrnje j prek\> riieje. S tem večajo dragi-j n.io v našem bogatem, kraju, tare-j , jo siromaka in povzročajo po- j manjkanje ter spravljajo svoje tr-l peče brate v nevoijo. Kdor se upa ti na dušo jemati, ne računa s len, da pride pred kaznujeco pravdo.
4. A'sak, ki ima kakšen posel, naj se obrne na moj urad v iiad-■joni (v gostilni "Pri solneu" pri j V/glarju).	. >
Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje
dr. Lajnsič. i
/
Kovinarska stavka v Ljubljani I
traja v celem obsegu dalje. ly-J - dranska banka, lastnica tovaren.
ima vsak dan velikansko izgub >.' t Skoro vsa slovenska javnost je na' stran: sta v kujoči 11.
i
» _ Pismo iz Bosne.
Odbor slovenskih rudarjev v Kreki piše ljubljanskemu "Na-. preji:
Kaj vse počenjajo z nami! Prav I tako. kot da bi sploh ne bili .i*i<i'>-slovmiski enakopravni državljani. U škandaloznih razmerah v Kreki se dajo pisati eele knjige. Morda vlada o vseh teli razmerau s:jio!i ; nič i.e ve.
Krivic, ki se delajo tukajšnjim : udarjeni, ni mogoča p.iipLsati. Korupcije, preganjanje, zatiranje organiziranih rudarjev, surovo in brezbrižno ravnanje z delav.-i v splošnem je na dnevnem redu
Naj vam, sodnici i pišemo *niim i «m» -l:.«"-aj izmed mnogih. Tajnik
Uokazi. I".c. niso vedeli, da «e tu stavka N'initi ni-:> mit; I i hn-z denarja in Viitaj u'redo. odkoder >o prišli In še v.dno priju.jsjo
i rud.irji.
Razno
- \
Sinja in Libanon za Frnnciio.
1/ licii in a v Siriji poročajo V naspMitjii /. vi'>', i.ii k; irajo i i nek .it i ih listv»v, i/.hajajoč:h v l>am;islut, ;e j'* d »sedaj pretežna v« nia p!• liivrt >t\a sirske in Iib»»-noiislvc obale izjavila za plikl.iu-ritev k oM-mlju, nad katerim bo i/\r.šcvala varstvo l-'iancija. Kjer-keli se more ljudstva s.obodno in • rez pritiska izraziti pred ameriškimi komisarji ki tod izprašali ; ,,jo narod o njegovih željah fidede i • ipadnosti, >e povsod i/.,uvi ^a zbližanje s Kraneijo v kakršnikoli obliki, in to brez razlike vere.
Francija ima premalo trgovskega |	brodovja.
Prometni minister Clavoi.ie je naznanil trsineoski zbornici, da je znašalo francosko trgov>K-» bro-dov.ic v letu l-lll. U.4^>Ut»0 ton, dnčim znaša danes sou.uiji.) ion. Za prekmorski in kolonijalm promet bi pa Francija potreliovala
vsaj o ji.iljonov tun ladjevja * * *
M-č -ičnosti v m..ni roki ujflatli cesto si povsod.
Fran Ldvstik.
SLOVENEC! DENAR IMAŠ!
Kam ga boš naložil varno in dobičkanosno?
V ZEMLJO!
Imam 3400 akrov najtineje ravnine, deloma čisto, največ gozd, brez povodnji Kos lezi olr glavni železnici Missouri Pacific zraven mesta Corning, Ark., 12 milj od Navlor. ^lo. Prodam kose po 80 aktov in več na lahka plačila 6%. Čistini vso zemljo za orat«. pust i v-•ši 10 akrov ^i*/.:la na SO aKrov. (.'ena aki-a 70 čistega $(i0 alcej-.
Slovence, pridi sedaj in ]>i-?lej pridelek na čisti zemlji, koruzo in pavolo; zadnje "J00 akrov. kateri pridelek se ceni na t:>0.000. aii J4 čiste najemnine ^T.jOO. ali aker ^.'>71 j čistega najema letno. Ne govori, ni res. pridi in prepričaj I se' Vsak dobi vožnjo povrnjeno, Klor kupi, ali dobi drugače kot t uglašeno. Vre jene kmetijo v okolici $200 aker Zemlja ena'ta <xl Mississippi doline. Sveta v gozdu nc pradam nikomur, kjer host a ne !p!nča in Slovenec ne ustrpi jo čistiti. Izvrstmi stara nemška naselbina zraven.
Kupi se tukaj med Slovenci takoj sledeče:
120 akrov fina kmetija, Tsobn?. hiša. 2 velika hleva, lep saden vrt, !1 t.ker vinograd, lepi travniki.
SO akrov kmetija, hO čistega, lep i vrt 2 hleva, hiša.
Kupi se lahko zraven vso g">-■ vedo. mule prasee, kokoši seno, i koruza, precej čistega ztueekane-ga grozdja itd.
I Ako le veseli kmetijstvo, ne ku-jpuj nikjer, pred no ne vidiš teli j krajev.
F. GRAM,
Navlor, M >
in blagajnik lludoli K.ib'un, ki .•»■ v ča-n n:tjstrašnejše »ttabovla 1« v Kreki iLs-auovil oiira • lij-• slovenskih rudarjev, j- 'el bie/ vsakega vzu.ka vi /.-u m! i;c!a n.i ci-To /. !<esedami: * Takše.ib predrznih ljn.ii mi tu v Kreki ne potrebujemo!" Poleg teaa '_ra je srbsko vojaštvo v Kreki hotelo an ti-uiii na podlagi brezvestne denun-cijacije nekega slovenskega nad-j.aznika, češ da je boljševiški a^i-tator, odrski špijon. preobleči :i in-mško avstrijski štabni narednik in 'logvedi kaj še vse, da pa ,-e irtba precej spraviti s sveta!
Ponoči okrog pol ene ure j»; vdrlo srbsko vojaštvo /. nasajeni ml bajoneti v staiovau.i * zn>le<lo-vanega in aretuvUo mirno spava-ijočega delugata Ludovika Mavm-ea, katerega .so j»a izpustili, ke se. ju dognalo njegovo ime. Ar« tirali so tudi v tisti noči našega bosanskega sodrttga Pestiča, ker se je upal deuuneijanta vprašati, iz
kakšneira vzroka hočejo an.-tiiaii i . .
| njegovega tajnika.	|
! Dan po tem dogodki«, ko se je 'interveniralo pri kompeteutnem 'uradu, se je dognalo, ela se je to [izvršilo po naredbi raznih/ po-[vsem neodgovornih .i>e!j.
Pritožbe o te»li in sliČnih dogod-lljajih so javljene na vlado. A vse f nič ne pomaga. Vpiv.va rudnika v (Kreki a idi an ne sliši nič. pa dela j kak r se ji poljubi ter postaja še bol.j d i una.
Najbolj se odlikujejo v šikani-'S^ih delavcev-rudiu'jcv ravnatelj N'esiljski, nadkouLtsar MihalekJ komisar Stekovi' in slovenski naduradniki Seppe Markič, |iič iu nekateri petoliziiHti. li icna zadnjih ki največ škoduj 'jo iu ru-jeju proti ot ganiza.dji. so na razpolago.
i Podružnice unije slovenskih n-(d ar j « naj -■* zanimajo /a te ose*-M>e, ker imajo nekateri od njih na-!m»n, s slovenskimi članskimi knjigami prcselm se v Slovenijo, ka-d;.r jim pi.stanejo tU v l'»osni pio vrcCa.
Okrog 1100 ruda-jev se potika i )<o gorskih vaseh in drugih brlo-'gih. Neuvčneži nimajo ne strehe, ne živeža. Dva jset d j petdeset jih i stanuje v eni koliki, v kateri je nrotlura za 4 elo s go\edi. V tej j bedi pričakujejo rešitve od v'.a de. Tej'se pa prav nič ne mudi v tem oziru.
VeliUp težave i;ua prestati naša ;oreanzaciaji Naš rudnik je pravcati golohnjak. Rudarji pridejo in I gred«). Zelo malo jili je. ki ieiajo 1 vid.jo Ostati oh laMh >a/nivraii tu |v delu. Vprava nam povsed, kjer j!e. more, dela zapre4ce iu tlači or-j ;raniz'*eijo. Neprenehoma dobavlja rudarje iz vseh delov Jugosla-'viie in plačuje ojrrohiire svote zi ;potne stroške i;i druge ]x»trebšči-^ic, katere daje novodošlim rnda*--|jem Starim pa. ki so ji n.-prijetni, daje obračune in ne povrne nika j i,ib nstnih izdatkooziroma ne izplača nobenega vinarja, tako da 'ib je že mnogo peš odrhiilo proti Sloveniji, ker so bili brez vsakega vinarja.
OiIh;:jajoči rudarji zahtevajo. d«T -e'jim d « prosti vožnja tudi za i!iJ<aj. odkoder so jih dovedli • ruduiški -_'o«podjc jim p.i <.dgo-v aria jo, da luhko gi-cdo peš ali pa po odgonu. Služili so jim kot st ij -
1
I bile polne vojaških transportov, i Kitajska je bila cilj in to je bilo j vf»e. ka rje bilo znano splošnemu ! clieiiMtvu. Malo pozneje se je pri-| čelo veliko gibanje lia morju. Ek-| spedieije bojnih ladij so odhaja-lle iz vseh dežel. Brodovje je sle-Idilo brodovjit in vsa ta brodovja j
plula proti obali Kitajske. Na-( ' rodi so izčistili svoje mornariške 'ladjedelnice. Odposlali so svoje! carinski' čolne ter svoje zastara-| le križarke in bojne I-dje. Nezadovoljni s tem so pritegnili \ službo tudi trgovske mornarice. Statistike kažejo, da so različni narodi poslali na Kitajsko 5K640, trgovskih parnikov, opremljenih i z žarkometi ter brzostrelnimi to-' po\
(Krneč priiioinjie.)
i »
-t
Iz Jugoslavije
Negotovost v Belgradu.
"Naju-ej * piše: .Mr/li'no so s-j prb'ele giliati -ikoro po vsej Jugoslaviji agrarne stranke, ki niso zadovoljne z nove vlado. Te -.franke, zlasti na Slovenskim i:i Hrvatskem, hočejo kakor domnevamo, da s»; osnuje na »ni strani ali federativna ' (zvezna) Jugoslavija namesto stroga cf-n;rah-učne. a o'lenem so pa t:uli)ilaklonjeae j-«» j donavski konfedrraei ji, ker i>i si v obeli primerih zagotovile več , vpliva v svojem ožjem področju in v državi. Zaraditega so vse te i<tr;inke, zlasti jugoslovanski klub in hrvatski seljaki. pridno na delil. da rs/ženejo večino nov \:n de. kar jim olajšujejo pe^« boo tu-jdi radikalci.
P »bv.aj je torej liestanoviteui. j Ki nova vlad> predljži jiredstav-ništvu svoj jirograin na *rvi seji, takrat najbrže bo padla tudi od-! ločitev.
Ako pi ide zopet do vladne kri-!ze, tedaj b<. sediuji vladi ne-(dvonuo sledila koncentracijska vlada, ki jo sicer < »ieniokratične-| ga stališča opravičena, a praktič-j 'lega dela pa zopet ne pride, ka-i knr ni mogla priti Protičeva | vlada.
j Ditgnvr.fi m»*d opczietjiSnamir.-.i strankami, kako naj nastopiji ' pred Da\idovičevo vlado, še niso ! h.ončani, ali verojetno je. da poizkusijo združiti opozicijo in od-ikrhniti malkontente obstoječi vi-j čini
"Vprašanje novega režima t>rej 'nikakor še ni definitivno rešeno
Važna odredba glede uvoza nem ških listov.
Ministrstvo notranjih z-idev je {dovolilo spb šni uvoz v>-h nci >.-strokovnih ill «1r«gn zn;.i!-stvenih listov \ državo SIlS.
Za izmenjavo naših ujetnikov.
''Napreju'" pišejo; Štirje meseci so že minuli odkar j" priši-i
AU STE BOLNI?
'	nI
Ako Imsto kako bolezen, no alodo no to. koko dolgo In no octroi o so no I SI
to. katsrl zdravnik vas nI ortoaol oadravKI. pridtto k orani. Vrnil vam	Vil vate thrsvj*.
J Oddaljonjo ali pa pomanjkanja Sonarja- naj	cia
vso n* zadržuj«. Va* zdravim enako: boosts In	i;;,
revne. Jaz som v Pitsburfl.iu najboljši ipocljallot	n< i za moiko In oom naatanjon to mnogo lat. Imam
I najbolj« ooro«ili«n urad. tudi WoJ Os X-ftorko. «	^
r katarUoI moram videti oko« «*aa kakor škod dlak-	P(l
f to. Imam ovojo lastno lokamo v kataii aa nahaja*	a
i 1« vas. vrsta domačih In Imoo rti ranih zdravil. No	TJ
^ bodita boJoCl m pridtto k monl kot k prijatelju.	H B OavorJm v vašam Joziku. ftn oblak vos bo praprl-
^B M kai mama so na storili.	Id
H IMS Crlloiwv otovlti CM za krvno ti'Tint	n
In asdnovlm booznj v nekaj anali. Ozdravil sam ti-	ffi
«oCo iluliji' aalobal«otl. kolna Položni rovmatlzm, toiojeno m Jetrne bo-	H
ZMERNE CEMS.	G
M Dr. H. C. BAER,	B Jll WkfirlriJSC . w Pktaburjh,Fa. j B
[ v STi^RO DOMOVWO |
lee sedaj lahko piše. Ako potrebujete pooblaotl!*, kapo-pndaj.j U pofudbe, Vknjiib« ali intabuiacij«, izbrise ter rasne dtrugaj Qdokumente, obrnite se na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKQ4 BkH/A VAX OASAVTXEA DOBfcO DSLO.
I	ANTON ZBASNIK
L	JAVNI NOTAH
laoba Mt Oakowoll Bulldlno. PltUburo P«. — Corner Diamond ond Grand Me.] 1	f floss 11 I'll Court Housa.1
i l ivaistvu. ki bo zmtnalo kmalu ti- j'
■	mk" miljonov. Vam sc morttmo za-
-	hvalit L da smo opremljeni z vse- j i mi modernimi vojnimi stroji. L« j j
■	pošljite svoje mornarice. Mi se ne
i bomo brigali zalije. Pošljite svo-M t je kaznilne ekspedicije, a se spo- j i j umite najprvo Francije. Izkrcati |'
-	pol miljona veljakov na naših o- ■ * l-balah bi le osušilo vire katerega-N i'koli izmed vas. Naši miljoni bi jih|> . požrli v trenutku. Pošljite en mi-M •jljon. Pošljite jih pet in požrli jih ^• . bomo prav tako urno. Pnf? To nil*
nič. to je le grižljaj. Uničite, kot! i ste zapretilc, vi Združene države.*! : onih deset miljonov kulijev, ka- * i tere smo vam vsilili. Ta množina : I j znaša le polovico naš<>ga letnega < I prirastka v prebivalstvu.
Tako je govoril Li Tang Wting. ! ; Svet je bil brez ponr*či in impol- i i rjen z grozo. Prav je govoril. Ni i i bilo mogoče boriti se proti na- * j gleiuu prirastku prebivalstva Ki- l , tejske.
, %Ce je znašalo njeno prebivalstvo liM* miljonov ter naraščalo i i >.a dvajset miljonov na leto. bi rruišato v 2i> letih tiso«'- iu petsto , miljonov. torej toliko kot je zna-iptilo celo prebi\*alstvo sveta let« < 19<H. Ničesar pa ui bilo mogoče stopiti. Ni je bilo poti, kako usta-viti in zajeziti to ▼eltkunsko reko j življenja. Vojna je bila brez po- >• mena Kitajska se je smejala lilo- i I kadi njenih cbali. Nnravnost po- > j/dravljala jei n varijo. V njenem f | obširen m žrelu je bilo prostora za ' vse armade sveta, katere bi bilo n ojroče vreči proti njej. Medtem j.a se je val rmenega življenja, [mzlil preko cele Azije. Kitajska , se je smejala ter čitala v magazi-. idb učene razprave zbeganih za- i ' padnih učenjakov.	U
■I Bil pa je neki učenjak, s kate- i rini Kitajska ni računala. — Ja- 1 kob Lauingdale On je bil tiče-' ■ 1 njak. raz ven če vzamemo besedo r 1 v najširšem smislu. V prvi vrsti ^ je bil Jakob Laningdale znan-1
i
stvenik in do onega časa zelo ob-skuren znanstvenik, ki je bil uslu>. i j ben v laboratorijih zdravstvenega urada v mestu New Yorku.
Glava Jakoba Laningdale je bi-h la taka kot so vse druge glave, a ;' v tej glavi se je porodila ueka i ] ideja. Ta glava pa je bila tudi ta-,] ' ko pametna, da je obdržala to ide-1' i ;o zase. On ni spisal niti enega članka za magazine. Mesto tega > pa je prosil za dopust. Dne 19. j -1 septembra 197o je dospel v Wash-1
■	jngton. Bilo je zvečer, a napotil
je naravnost v Belo hišo. kjer ]
-	je že imel dogovorjen sestanek sj,
•	predsednikom. Skozi cele tri ure r je bil popolnoma sam s predsed-
5 tiikam. Kaj se je vršilo med obe-1 . ma je izvedel ostali svet šele dol-"go časa pozneje. Dejstvo pa je, da ?'se v onem času ta svet ni zanimal
•	jJakoba Laniugdale-a. XasleA»'
-	njega den je sklical predsednik t » svoj kabinet. Zapisnik te seje jf ( « ostal tajen. istega popoldni pa
i je Zapustil Rufus Oowdery. dr-
-	žavni tajnik, W«s*hington. t^r o<l-
-	potoval naslednjega dne v Angli-
-	jO. Tajnost, katero je nosil s se-;
•	j boj, se je pričela širiti, a se je raz-
-; »<rila le med glavami različnih I
-	\lad. Mogoče je bilo pol ducata r>|Bittž v vsakem narodu seznanje-|
• r.ih z idejo, ki se je porodila v^ n j glavi akoba Laninfdale-a. Takoj;
-	j.o razširjenju tajnosti je bilo o-i paziti veliko delavnost v ladje-
delnicah, - arzeotlih in kemičnih i- tovarnah. Narodi Evrope so pri-t-1 čeli nekaj sumiti, a fK>2iv njih-vlad na zaupanje je bil tako nu-'-] jen, da so se pomirili glede nerna-n nega načrta.	*
u j To je bil čas velikega premir-o ja. Vae dežele so *e na najbol^j i- slov earn način zaobljubile, da He' h bodo šle v vojno druga prdti'dru-i >, gi* Prva d^finitivna akeija je bi-i i- la stopnjevita mobilizacija antiadjj j-. i v uptkih narodov. Nato se je pri-1 i.čelo gibanje proti iztoka. Vse že-j
leniiee, ki m totfile v Aaijo, «o'
' - ....
(Nadaljevanje.)
j Francija se je jokala, vila svoji i*ezitiofni roki ter proKila ostale narode za pomoč. Nato je izkrca- i lit kaznilno e k špedicijo, ki naj bi i odkorakala proti Pekingu. Obstajala je iz 2.">0.000 mož. cveta I 1-raneije. Armada se je izkrcala brez opozicije ter okorakala v j] i otranjost. Takrat so jo za^nji-j] krat videli. Koimiuikaeijnka «-rta • je bila ftrrtrgbiia drugi dan. Niti'i »•n preživeli ni vrnil, da pove. | kaj se je zgodilo. Armada je iz-j J ^inila v velikem žrelu KitajskAjl — to je bilo \>e.	'i
V |H'iih letih, ki so sledila na ? to, se je Kitajska neprestana siri-1* la na vse s'trani .Siam je poatal i1 ciel kitajske države in Kitajci so \: prevozili kljub vsemu. kar je! I mogla storiti Anglija. Burmo in Muluj^ki polotok. Oh celi južni ' meji Sibirije pa je bila Rusija iz-1 1 postavljena močnemu pritisku ki-i' tnjskili prednjih straž. Proces jej} 1 il cisto enostaven. Najprvo jei1 prišla kitajska imigraeija (ali pa! je I lila ž« lam. kajti prišla je t ja -' > U«j počasi m žavratno tekom prej-|i mi jih let>. Nato je prišel spopad ! 3 / orožjem ter uničenje vsake opo-,! ziiije o*I velikanske armade mi-ii ličarjev, katerim so sledile druži li ne s celim imetkom bred. Koneč-U 1 o pa je prišlo stalno naseljen je v h zrvojevanih ozemljih, še nikdar!) nt bilo nobene tako čudne in 11-11 smešne metode zavojevauja sveta, j l
Napiil in Butan sta bila prega-i> žt na in na celo severno mejo in-j« itije je pritiskala ta strašna pli- 1 um življenja. Proti zapadli je po- 1 zrla Kitajska Bokharo in proti j jutru in zajpadu Afganistan, per-ii zija, Turkestan in centralna Azi- > j i. — vse te so čutile pritisk te. j povodnji. Bilo je ob tem času. ko j ,)e Burchalrtter revidiral svoje) številke. Prebivalstvo Kitajske je 1 znašalo sedemsto miljonov. osem- ! sto miljonov ali Bo?r ve koliko 1 miljonov. a na vsak način bo 1 kmalu znašalo tisoč miljonov. Bi- ; la sta po dva Kitajca za vsakega > bel(»kožea na svetu in svet se je t pričel tresti. Povečanje Kitajske 1 se je moralo pričeti takoj leta 1 1904. Vsi so se spomnili dejstva, ti.H ni bilo od onega časa nobene j lakote več. Prirastek petih miljo- 1 nov na leto bi znašal v sedem de- j set i b letih 330.000,000. Pa kdo vet | Mogoče je bi' eel o večji. Kdo bi vedel kaj o tej strašni novi ne- < i\arnnsti dvajsetega s-toletja. — o j Kitajski, slari Kitajski, ki se je': pomladila, ki je plodonosna in ju- „ Ifaška!	:
Leta 197."» je bila sklicana kon-I venci ja v Philadelphiji. Zastopani so hili vsi zapadli i narodi ter j tudi nekateri iztočni. Ničesar se . i.« doseglo. Nekateri so govorili, ti.aj vse dežele razpišejo nagrade j ;a otroke, a temu predloga so se; smejali aritmetiki, ki so dokaza-; 'i, da je Kitajska v tem oziru daleč pred drugimi plemeni. Nika-« ni vedel, kako naj se postopa s .Kitajci ali kako naj se uastopi p«oti njej. Združene sile s« pošiljale Kitajski pozive ter ji pretile in to je bilo vse, kar je dose-jgla konvenenja v Philadelphiji. j 'Kitajska pa se je smejala konven-; ciji in silam. U Tang Wang, si-: ta za kitajsko vlado, je milostno j . odgovoril.
— Kaj se briga Kitajska 'zal komitej narodov? — je rekel. -— Mi uio najstarejši, najbolj častni ' in kraljevski med plemeni. Mfc moramo izvršiti svojo lastno u-Nodo. Neprijetno je, da se ne skla- j I da naša usoda z ono ostalega ave-| ta, a kaj hočete? Govorili ute be-'; d a sto o kraljevskih plemen in I glede dedščine remije in mi vam j moermo le odgovoriti, da bomo to še videli. Vi nas ne morete zavoje vat i. Kar molčite o svojih 'Tttornarieak. Ne kričite. Mi vemo, ob je naša mornarica majhna. Vidite. uporabljamo jo le v peticij-. like k vrbe. Hi se ur brigamo k morjem Kaša moč .je vnaeem pro-
Resnična nevamoot je ležala v 1
rodoviliHMti ujeuih mej m bito je 1 leta 1970. ko aar je tlviguilo prvi 1 krik vznemirjenja. Za nekaj ča- 1 ka 00 \sa ozemlja, ki m> m* doti- t kala onega Kitajske, mrmrala nad > kitajskim priseljevanjem. Teilaj 1 pa «m> je avet naenkrat spomnil, I da znaša prebivalstvo Kitajske 1 .'i00.000.000 duš. Odkar je bibu 1 pretuijeua se je pomnožila za ee- j lih slo iiitljoitov. BurckahUer je » obrnil po/orn«>Ht na dejotvo. da je 1 1.1 metu več Kitajcev kot pa he- j lokožeev. I gol ovil je to potom -ei.oatavueira račun«. Zračutial je Kkii|»aj prebrrabttvo Zilmzenib ^ držav, I 'RHsdr, Nove Zelandije. | >vi»tralije. Južne Afrike, AngKge, ( 1* raiicijr, NeimHje. Italije. Avstri-je, evropske Rusije in eele Skan ( dmavije Naraeunal je 49.'>,000.00() , ljudi. Pndnvalstvo Kitajske |ih je prebiralo to število za celih pet miljonov. T«* številke ho šle po ee-leai svetu iu »vet je pričela oldia- j Jati zona.
1
Skozi številna stoletja je bilo • prelovolstvo Kitajske stalno. Nje- j, no ozemlje je bilo prepojeno z ^ ljudmi. To m* pravi, njeno oceni- / 1 ja s primitivnimi metodami pro- / dukeije je po«lpiralo ter vzdrže- | \alo «*krajno mejo prebivalstva, j Ko |ia si* je prebudila ter uvedla ] mašinsko eivihzacijo, s«* je s tem 7 velikansko jiovečala njena pro- n duktivna sila. S tem je bila na * istrnt ozemlju v stanu vzdržati f veliko večje prebivalstvo. Takoj / m* je pričelo večati število roj->(| hlev ker |Nidati število snirtnih (l sničaj«*v. poprej je lakota odne- ^ sla preštevilno prebivalstvo. S«'- j daj pa mi «e vsled mašinske rivi- j z liraeij*' eksistenčna srtnlstva Ki-i j tujske neizmerno razširila in ni-lj kakih lakot ui bilo več. Njeno! • prebivalstvo je sledilo povečaiiaitg ekhiateiieiiim sredstvom.	r
• Tekom tr^ra časa prehoda ter s ii.zvoja sile ni sanjala Kitajska 11 mkakih sanj os\»jevanja. Kitaj-1 k kko pleme ui bila vladarsko ple-|l me. KOajec, j*- bil priden, varčen. I ter ljubitej 111 iru. Vojno je sina- j tral za neprijetno, a potrebno na-i«. l*»go, katero je treba izvršiti ob 1 gotovih čaaik. Dočim so se zapad-ji na plemena prepirala med seboj 11 ter m* Uirila. je Kitajska mimoii nadaljevala s svojim delom pri is si rojih ter rasla. .Sedaj pa je pri- } cela teči preko meja uvoje drža \ ve, to je bilo vne, tekla v ho^»l1l-j^ no ozemlje z vso gotovostjo in 1 btrašno inH'-a^uoHtjo ledenika. \
Sledeč alarmu, katerega so dvi-ji gnile številke Burkchaldter-ja leta 1970, je Fraiieija kotiečno sto-h pila na uoge. Franeoska Indo- 1 Kina je bila preplavljena, najtol-j njena h kitajskimi imigrauti. 1 Vraneija je ukazala, da mora to'i prenehati. Kitajski val pa je šel.; tutprrj. Francija je xhrala silo sto- » t i m h" mož na meji med svojo ne- 1 srečno kolonijo 111 Kitajsko in 1 Kitajska je poidala nasproti ar- 1 leado, ki je štela -miljon miličar- J jev. Za to armado so prišle žene. j sinovi, hčere in sorodniki k svo- I jim OHifoniiu imetjem. — To je. I bila druga armada. Franconka h sila je bila ]>otisnjena na stran'] kot muha. KMajoki vojaki-miii- i 1 carji obenem s svojimi družinami. I ki 00 šteli skopaj pet miljonov * ljudi, so se miruo polastiti fran-| ruske ludo-Kine ter se nastanili, ! dr ostanejo tam par tiaoč let. >.
Poražena Francija je vstala v orožju. Poklala jc brodovje za bro- j dovjein proti olnali Kitajuke ter'i postala skoro banke pot 11» vsled < teh svojih naporov. Kitajska 111'1 imela uikake mornarice. »Skrila se je kot se skrije želva v svoj o-klep. rtkoii eno leto sn ffanemtka brodovja blokirala obal ter obstreljevala eksponiraaa mesta in vasi. KHajaka se ni brigaU za t« ; Glede nekenc stvari ni bila odvšt-iu» «4 ostal^a aveta. Mimo ne je d^MU rabo atreioe xaadalie Inn-
Ttr 7 aii \
I	t t » » • e ' * »	V f « t ~ 4 ' • '
Bfezprimerna invazija
Hj J ■i Spisal JACK LONDON
'Kje se nahaja moj brat AKTOM PRETNAR in JOHN' PiTKM KELT v juniju Sta bila pri imjfl lil v Oh^j in potem odšla nekaifl lia z:lped. Prosim, da se mi oltIiA m brat ;ili p;i Jt,|m ,,a nadovl Kloiian Pretnar, I*. O l»ox 3lfl Wt^e», llebnont Co., Ohio. H .(1{-16—
VABILO
na veselico, katero prirVJ dru-l >tv<, Pomočnik štev. 2 <1)''/ ,.al Me sita m, J »husicu u. |»a.. dne 20.B septembi a v Slovenskem D.luv-B skem Dmmi. Začetek ob 7. uri zve ■ rov.. Vstopnina za možke je .»Of; I žu-Ue so •.•lopnili.* prosta. Tem« potom vljudno vabim j vsa soseJ- I na društva, kakor ludi j.«»sauie/.- I ne rojake iz bližnjih okolie da I nas v ol.ili;, ni številu poseliti bla- I govolijo. Za, vsestransko post rež- I bo bo i/.bol 110 proikrbljeuo. Tukaj I vam tiho na uho povem, da .-c bo | točilo pravo pristno str.ro pivo. I Rojake tudi prosim, da ne bi mi- I siti i na kako razočaranje, kakor I se je to zadnjič agodilo pri nekem I drugem thus;in. Tukaj bo vsega I v i/obilju. Posebno se cpdzarja 1 člane tega društva, da se vdeleže ] vsi ; izvzeti so bolniki. Ci»ti dobiček je namenjen v društveno bla- i tra.iij Člani, /.liano vam je, da to j društvo že ni priredilo l* I« ;i no btnejja piknika ali veselic«?; da jo tCrej blagajna do dna izčrpana, I j«- samoobsehi ulm-viio. < lan ki.te ne vdeleži veselice, plača 50c v društveno blagajno; pri lem ms., izvzet: !.c bolniki, a? oddiiljeni člani. Z a obilni puset vljudno vabi	v^dbor.
(13-15—D)
VABILO
na vensko trgatev in plesno veselico, katero priredi društvo Slovenski Dom št. 107 SDPZ. v Homer City, Pa., v soboto 20 sept.
t l. a- Slovenskem Narodnem Domu. Začetek ob 6. uri zvečer. Tem potoni vljudno vabimo vse Mamin članice ter vsa <loniačd in sosedna društva, kakor tujdi f.mle in dekleta iz okolice (!reensbur«ra in Luxemburga, da nas mnogošt«' vilno posetijo na omenjeni dan. Turala bo izvrstna hrvatska tam-bt iraška sodba Vstopnina? za moške n5<*. za žene in dekleta lic. Za izvrstno postrežbo bo skrbel odbor. Torej na veselo svkic-oje 2(1. septembra!
Opomba: Na zaduii seji je bilo sklenjeno, da vsak član plača vstopnino v domačo blagajno, če se veselice Vdeleži ali ne.
Anton Glavan, tajnik. * I'.nx 275,	Homer C i t \, Pa.
(13-15—SD
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potnik
Mr. JANKO PLSftKO.
ki je pooblaščen pobirati narod nine in izdajati praveveljavna potrdila. Rejake
preeimo, ii mi
gredo na rok«.
TTnra^allfrrs Wm WtwxU
Dr. LORENZQl 644 Peno
Milim SLOYENXKO Cit # _____
•OTOBVft ZDKAVUa	ftYCDUC
Koftm moumn ^^^Ptttsborgll, PaL
•...MoJa stroka Je adrtrlMi akutni* la kwlftrtb linlwt Im ■a 1» adrartm aad 28 let ter 'tetam skofaje r vseh hnls—lfc te
■mtft raio Solarni. da vaa onlrartn ln fraea moi te sdrarJai •koal 21 let se pridobil posebno sknflnjo pri sdrsTljenJo MsbL Sate ss morete popolnoma ssnesti na mene, moje skrb pa . K da vas pspetesme mIiiiIis. ■« sdlalsjts, ampak pridite «ss*
laa eadmrim sastropljcBo Kri, smeolja te Use pe tdeee, I*
hat ▼ grla, iapadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, lhk| kslesal, oslabelost, bolesti ▼ mebnrjn, ledlcab, Jetrab te Bslofisa. medoo, rerpatteem, katar, sla to Kile, nadnbo itd.
ar UreSne on w V ponedeljkih, sredah In petMS *S S. Wn StetreJ Se S. nnISm. V terfclti, Metrtklh In wtMUli N i art • sjtrtraj ee a ura wilir. oe mM]m pe S« L ure pepotSne. n peitl ne sdrsvtm. Prtdlte essbne. Ne fouMt« Im« In mSmi
Dr. LORE NZ, 644 Pun an., Ptttstargti, Pi.
Dr. Koler
m EmJtoT PittdUrgk. h
tsS^yviN fitt
m t Ptttemka m Ime »MM ptakss r^siravMs^
ssvtom SML te
km ta'teK
m-te-JS? luS« u^Sptst^el
mm srsasbajs sdras**, as Ssksjte, t—res iriso m les sam pa bem
HjSi will u t<«m teto Imls ▼ M nima ta Me« teše H—sa
^nlienljsnJutI^	be
taTboleem.'te'naema!^ejjiyaJ£
m pibifi UtetL
OMm me: ipkta e« k me tea-trmi i ante; w petbte si k tea trej de S. inillii. A siiiHrt e« a stetmj e* a miihi
brez upanja na kakšno korist stopila v svetovno vojno, slišala ide-, alnih ciljev, za katere so Združc-žene države doprinašale svoje žrtve t
l« Ali niso vsi. ki so vsprijeli .nesebično pomoč Amerike, sprejeli i tudi molče njene cilje in ideale? ■ Vse. kar je Amerika hotela in v kar so verjeli vsi nesrečni narodi, je bilo javno povedano. In t:* > mora imeti več veljave, kakor tajne pogodbe, sklenjene brez zna nja sveta. da. brez znanja tistih, j katerih koža se je pri tem prodajala.
Nad vse je verjetno, da niso vlade, ki so podpisavale take pogodbe, poznale dejanskega položaja v krajih, za katere se je tr govalo. Toda vsakdo Je zvedel, da je predsednik Združenih držav napovedal, da ne bo noben narod prisiljen živeti pod vlado, katere sam ne mara, da ne bodo narodi predmet dipiomaficnega knčevanja* da ne bodo proti svoji volji narodi pehani Izpod ene suverenosti pod drugo, da se bo u-godilo vsem resničnim upravičenim narodnim aspiraeijam.
Vse to so slišali tudi Jugoslovani in vse to so verjeli. Za te ide ale so tudi oni doprinašali ogromne žrtve. Za te ideale so v Ameriki živeči Jugoslovani vstopali v ameriško armado, ne le prisiljeni po zakonu, ampak v mnogih slučajih prostovoljno. V vsakem ozi-ru in z vsemi močmi so podpirali vlado v vojni.
In sedaj bi si radi ohranili vero v te ideale. Če se odtegne tej veri podlaga, pade nekaj velikega in duše narodov izgube oporo, katere so najbolj potrebne.
Jugoslovanom se je ta vera najbolj omajala, toda zgubili je še niso in vse njih hrepenenje gre za tem. da se jim zopet utrdi. Nikomur ne žele škode in zase zahtevajo le — pravico.
Nismo prišli, da delamo temu častitemu zboru predpise in naša hvaležnost, da nam je bila dovoljena odkrita beseda na tem odličnem mestu, prihaja iz dna srca.
Največja bo pa naša livalež-, n ost do vsakogar, kdor pomaga našemu težko preizkušenemu na i rodil, da se v teh usodepolnihj časih obvaruje krivice, ki bi se lahko maščevala ne le nad njim samim, morda nad vso Evropo, morda nad vsem civiliziranim svetom.
Bi^krajna bo naša hvaležnost do vseh, ki nam pomagajo v našem težkem boju za pravico.
Nič drugega nočemo. Pravica je edini naš cilj.
(Dalje prihodnjič.)
Kje je moj prijatelj JER\TEJ JE-liEB? Doma je iz Metlike. Dolenjsko. Pred dvorna btoma .je bil v SteeLtonu, Pa lsče g-i nje-■jov prijatelj John Antončič, kateri je dobil pismo iz starega kraja od r.jecrovpja očeta, v katerem mu (poroča, da mu je žena umrla. Prosim, ie kdo rojakov ve za njegov naslov, da ga mj naznani, ali se pa naj sam'z-.da-si. — Jolin Antončič, 226 Kre-deriek Street, Stedton, Pa. , (15-17—9)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA ROJG do ma iz Koritniee pri Knežaku na Notranjskem. On se nahaja, kakor slišim, v Veroui, Pa Rojake pto>im, kdor ve za njegov aa--lov. da mi ga javi, ali naj se pa siini oglasi pismena na Paul I K1-. St. 1414 E. 53. .St.. Cleveland. «»oio.	(I >17—J)
ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTE?
MS Ako trpite na n«rvo PJ Mm z n osti, želodčnih U fjf EgS led Itn Ih bolečinah, va prtju, aploinl slabo-^ f at I. glavobolu, nl-W - 'Jtf^^^m mat* taka. Imate na-čisto kri. ako ate m IruJanl, aa počutite onornogli zjutraj, ako imate bo toči n« v Hrbtu, rtvm atlrcm, poči JI to nam pismo t znamke sa 2 cen ta In t svojim naslovom In ml vam bc-mo poslali z obratno poŠto POPOLNOMA PROSTO popolno tridnevno zdrav IJsnJa naieaa JUVlTO zdravila, ki Ja sestavljeno Iz čletlh zdravilnih ieliič. Adresa: JUVlTO LABORATORY, S a. Hllla Branch S. Pittsburgh. Pa._
BOJAKZ. NAROČAJTE SB KA "OLAfl KA&ODA", NAJVEČJI
novum dnevnik v ZDE. iBRtATAH. .
Kako pa nrfj izmučena in izčrpana dežela opravi vse te naloge, eetutdi nadalje ne bo imela čuti ' varnosti in če bo izven njenih meja velik del njenega naroda ne-* prenehoma gledal nanjo in prosU " njene narodne potnoči?
Niti z italijanskega staliSPa ni modro zasledovati aneksijo zna*-i negra dela tujega elementa. , Doslej je bila Italija prosta no tranjih nacionalnih bojev, ki so vsaki državi v Evropi prizadeh ogromno škodo; izpolnitev njenih j imperialističnih zahtev bi jo ob-j remenila s tistim problemom, ki ; je pognal Avstrijo v smrt. Na njenih tleh bi se neizogibno razvila jugoslovanska irredenta, kj-leča notranji mir Italije, izzivajoča represalije, a odgovarjajoča na represalije tako, kakor se vedno odgovarja na zatiranje.
Jugoslov&ni sc se naučili teh bc jev v nekdanji Avstriji, katere so j se hoteli rešiti, da bi bili svobodni, ne pa, da pridejo prvo uro po osvoboditvi pod nov jarem.
Najžalostnejša je usoda, ki preti od italijanskih aspiracij Slovencem. Dasi pripadajo jugoslovanskemu plemenu in hočejo biti ; znjim združeni, se je1 vendar vsled politične, dolga stoletja tra -jajoče ločitve razvil poseben slovenski jezik in tudi če se more za bodočnost pričakovati stopitev vseh jugoslovanskih dijalektov v enoten jezik, se tak proces ne more izvršiti od danes do jutri. Za dogledno dobo je treba računati z ' eksistenco samostojnega sloven-(skega jezika in slovenske litera-I ture. Vseh Slovencev je okrog poldmg milijon. Ta narodic, ki je prišel v šestem stoletju v svoja sedanja bivališča, je kmaiTi padel pod tujo oblast in je bil ob sojen, da je živel več kakor tisoč I let brez lastnih šol. brez svojih u rado v. sodišč, skratka brez vsega, kjer bi bil njegov jezik priznavan in ofieijelno rabljen, t Kljub temu in kljub vsemu zatiranju fevdalne in pozneje psev-do konstitucijonalne dobe. si je obranil svojo narodnost in svoj jezik in razvil v njem vpošteva-nja vredno literaturo.
Sedaj pa gredo italjanske aspi-raeije za tem. d.i odrežejo skoraj eno tretinjo od njegovega telesa in tra vržejo v položaj, ki bi bil bolj obupen kakor pod Avstrijo, v kateri je bit* vsaj jezikovno zdru-1 /en. Treba se je domisliti, kakšne težave je moral premagati majhen narod, da je mogel' na kulturnem polju korakati vspored z drugimi, večjimi, srečnejšimi. Kako naj živi kulturno, če se reducira na en *am milijon, če sc mu del njegovih najboljih moči enostavno vzame? —
Italija ne sega samo po krajih, ki so narodno kolikor toliko mešani, temveč zahteva najčistejše -lovenske in hrvaške kraje, ki niso nikdar imeli italijanskega prebivalstva in niso niti politično nikdar pripadali Italiji ali državam, katerih dedinjo se Italija imenuje. Da, njene aspiracije gredo na Kranjsko, to najčistejšo slovensko deželo, ki je jedro vse Slovenije. In česa bi imelo prebivalstvo ter pokrajin pričakovati, če bi bilo res anektirano, spoznamo, če vidimo, ^kor ravnajo njeni organi sedaj v krajih, ki so le okupiranii in jih še nikakor ne sme smatrati za svojo last. Vršile so se deportaeije prebivalstva, mnogo narodnih voditeljev je bilo aretiranih, odvedenih v Italijo in zaprli so jih le radi njih narodnega prepričanja, narodne šole se zapirajo, slovenski otroci se pa na svojih domačih tleh silijo v italijanske šole.
Jugoslovani ne žele sovraštva z Italijo. V davni preteklosti je bilo prijateljstvo med obema nar«»-doma. Italijanska kultura je bita Jugoslovanom najbližja. Sami so dali italijanskemu narodu celo vrsto kulturnih delavcev, litera-tov, znanstvenikov itd. In za bodočnost si ne žele nič drugega ka kor dobre vzajefnne stike, ali zatD je treba dobre volje od obeh stra tii in medsebojnega zaupanja, ki more nastati in živeti edino le na podlagi pravičnosti.
Zato kličejo Jugoslovani po — pravici. To je najmočnejša od strategičnih meja.
In možnosti za zaupanje žele Jugoslovani. Kaj se ni ta vojna ] vodila za pravico, za demokracijo, za varnost malih narodov? I Kaj ni Italija, ko je velika A merika brez sebičnih namemov.
GOZDNI ROMAR
Lr	-----^ J
nANOOfiH EMEAL OABETKT. TKMMt. u *
. .	--S -
I* "Qlas Naroda" prevedel 0 F«	»
\ - -
32 1 V	(Nadaljevanje.)
i r ~ r
—	Zlorabil velikost moje hiše ter mojo gostoljubnost! — je \'lliknil presenečeni lastnik, ki je prijel za meč, ki je visel ob uje-jrovi postelii. — Kdo ogroža velikost moje hiše? Kdo zlorablja mojo gostoljttiKKt?
—	Pomirite se, je — jc rekel Don Stefan, ki sc je natihem N'»i"jal temu mladostnemu ognju i" postaranega moža. — Sovraž-^ nika ni več :likaj. Zbežal je ter izgovoril s tein sam svojo sodbo.
—	Kdo p* je ta sovražnik ? — je vprašal I>on Avguštin.
—	Tibnreij AreiiajMK.
—	On sovražnik! — je vzkliknil Don Avguštin. — To je ne-1 nogoee. Poštenost in pogum sta mu zapisana lia obrazu, a slika,' l*;ero slikate vi. je ona izdajalca iu bojazljivca.
—	On ve. kje leži ^lata dolina. On ljubi vašo hčer!
Ali »i nič drujrefra, kot to? To sem vam veudar sam povedal.
—	Da, a tudi vaša hči pa ljubi in te«ra ne veste še.
Nato j" pričel pripovedovati Don Stefan dojrodke večera, ne <la bi kaj z«molčal.
-	T«»m slabše za senatorja. — je odvrnil Don Avguštin.
-	Pomislit«' na besedo, katero ste dali ne le meni ali senator j«, temveč prineii v. kraljevske družine, kojega najboljše interese j /stopam ja/.
—	Ali n.mate "n:oje besede Nikdar je ne lwun vzel nazaj. Dalj p« b«*m j«f le Don Štefanu in le on m** more odvezati. Ali ste zadovoljni s tem*
Zakaj bi ne bil. — j«- vzkliknil Spanec ter podal haciende r ti roko. — Dobro, iinsin vašo besedo ter vzamem vse drugo nase.!
mladi mo* pa lal.ko najde pomočnike ter se napoti preje kol j tu i proti Zlati dolini. Vsled tepa moram v Tnbae, da ga prehitiin.;. 1o je tudi v/rok, zakaj vas lako hitro zapuščam,
—	Naj bc stvap taka ali taka Rosarita bo postala žeua sena torja. Zdravstvujte t t se kmalu vrnite!
Kot vid:iro je prfkri Španec poštenemu Avguštinu svoje skrivne namene proti Tiburciju in sicer na bolj korenit način kot pa s "i«torjti. Ker je lahko računal na besedo Don Avguština, se je po- • slot il od nji ga, a pa pri tem prosil, naj otvori senatorju precejšen kredit. Don AvpuŽtin je hotel »vstati ter spremiti Spanca do vrat, idednji lepa Ul pusti1..
Vse je b lo pripravljeno za odhod, ko je prišel Don Štefau na dvorišče, Kočilja, Baraba, Oroche in Diaz so bili v sedlih in sieei j1 ' bi m j i na krasnem, iskreni vraneu, katerega je haciendcro poda-j l d prejšnji večer temu pustolovcu.
Mule so bile osedlmie iu obložene. Dva služabnika, med kale-' rm.a je bil Iteuito, ^ia čakala I>on Štefana. Ee svežih konj ni bilo sprevod. Kljub navidezni nestrpnosti je Spanec dobro vedel, da bo pria> l %r Tuba«- pr«*d Tiburcijein. "	I
Devetnajsto poglavje. v	j
ZAD&EOE BARAHE.	'
Z izjemo obeh služabnikov so -vedeli vsi ti jezdeci kaj pome ni to nenadno edpotovanje. Dva nuni njimi pa nista iiuela popol-noma jasin'pa pojma o predmetih, ki so ju obdajali ter o cilju, ki sls g« zašle.lovala. Uda sta Oroche in Baraba.
Še vsa omamljciis od mescala, katerega sta dosti popii*, sta si r.a vse mogoče na inc prizadevala, da bi se obdržala v sedlu. |
Ko je Don štef: n prepledal četo, pripravljeno na odhod, ni vi- | .Il>! imVsur jHM»ebneg;t v nastopu obth lopovov. Ko pa se je dvignjl i j iN n Štefan v sedlo, je prijahal Kučiljo tik ob njegovo stran tei i pokazal skrivoma in Baru m o iu Oroche. Pri tem pa je rekel s- i skrivnostnim plasom:	I
—	ie hoče vaša visokost prepustiti meni vodstvo ter dovoliti. d% določim red, kontni takoj nastopiti svojo službo.
—	Dobro. — je rekel Španec na glas.	'
Nato je zaukazal Kučiljo:
—	Oba >lužabnn:a naj jahata naprej ter nas pričakujeta pri,1 mostu Salto d» Apua, rad rugi strani gozdne reke.
Oba slu/^ibuika sta molče sprejela povelje ter bila že daleč, j 1 o je prijahai sprevod iz ograje haciende.
Kučiljo je ostal ob strani Don Štefana.	,
—	Našli smo sled mladega moža, — je rekel. — Obrnil se je proti gozdu tam doli.	,
Kmalu nato je zopet rekel bandit:	<
—	Vi p*;č vidite oni ogenj, kojega blesk prihaja skozi gozd. i Ure* dvo; a ri je poiskal zavetja v bližini tega opnja.	<
Skrivnostna luč je še vedno svetlila kot takrat, ko jo je bil 1 if.ap«zil Tibiircij.	!
—	Vprrorili bomo lov na divjega žrebeta, — je nadaljeval Kučiljo z grd:in smehom. — To bo pač vredno lova, katerega nam je obljubil Don Avguštin in tukaj smo trije lovci.
Knčiljo jc pokazal pri tem naprvo nase, potem pa na Orocha in Baraho.
i
—	Našo hlvar sta napravila za svojo, — je rekel v nadaljnem.
—	Ne da bi kaj vedela — je vprašal Don Štefan.	,
—	Kot .nvska psa, ki sledita svojemu instinktu ter se pridružil« loven proti jelenu in ta dva imata btrašne zobe.
Luna je osvetljevala puški, ki *ta viseli ob sedlih obeh jez-' dceev.	]
—	Ta dva vraga sta vendar pijana, — je vzkliknil Don Štefan, ki je videl ob« jezdeca omahovati v sedlu. — Ali so to pomožne če-♦e, a katerimi razpolagate?
Spanec je vrgel pri tem jezen pogled na Kučilja.
-	U interna naiu je spravila iz tira, — je zajeeal Baraha.
B«4j jMimttui Oroebe pa se jeponosno vzravnal ter ni rekel niti beaediee.
—	Ta dva človeka nista ravno trezna, — je odvrnil" Kučiljo. - s jsz poznam uspešno sredstvo proti pijanosti. Če se ne motiin.
y najti v *r«»zdu. v katereura nas vodi sled. obilo **joucistla'* in tuialii bowte videli, ds bosta Oroche in Baraha prav tako dobro v se.lldi kot midva.
I>on Št.-fan je zatrl svoj srd. To ni bil primeren čas za očitanja, Predmtctn je bila treba natančno vedeti, v kateri smeri se je oddaljil Tibnreij Areljanos.
Par minut pozne ie je prišel sprevod do nekega mesta, kjer je »koči! Kučiljo s konja ter pokazal svežo sled Tiburcijeve noge ter kapljice krvi.
—	Vidite, da je bit mladi mož ranjen in da je prišel tu skozi.
?kt«da, da ni-em zad"l dva palca nižje! — Mislil si pa je:_ Sploh
p* bom dobd dvajset unč zlata in te hočem zaslužiti še danea.
Ki *■ <• •• *	-as®
Deputacija JRZ. v Washingtonu
(Nadaljevanje.)
0LA9 NAHODA, 15. SEPT 1919
u COSULICH99
Črta
dhektna pot v patras
IN TEST. Potniki se lahko izkrcajo t tem ali onem pristanišču.
" SELVEOCRC Krog ta. m m ur.
- PRES. WILSON krop 90. sept.
Paniki odhajajo s pomola 7, 41. St., Brooklyn.
Zs cene ln druge pcdrobnostl se obrnite na:
PHELPS BEOS. A CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
Telefon: S50 Whitehall_
OGLASI NAJ SE
JOHN OAUANIC. Pri na& i ni a pismo od svoje hčere Marije, ki jc v učiteljski pripravnici v Zagrebu. Upravništvo Glas Naroda.
(13-15—9)
—	■ . ■ p fTTl
Rad bi izvedel za JAKOBA STENKO, doma i/ Moravč, vas Ncgasterau. Jaz bi mu rad izročil nekaj iz starega kraja. — J:>e Pei gar, Box 'Jftl, Henuinie. Pa.
j___
VABILO *
i na plesno veselioo m na trgatev ■grozdja, katero prired: d« uštvo jšt. !>l SDPZ. v Ilavdonvlle, Pa, v dvorani .Mrs. Mary Milievc dne 4. oktobra. Začetek ob fi. uri zve cer Zatorej vabimo vsa cenjena društva iz greenburške okolice, kakor tudi ostalo slovensko občinstvo. da blagovolijo posetiti to na-zabavo, ker vam ob enaki priliki gotovo povrnemo. Vstopnina za moške in fante 75<, žene in dekleta 13«1. Trgale v grozdja »e prične ob 7. uri, in ko br» z viui-gra-d »L'i kon- rmo, sc prične ples in vsakovrstna zabava. Zatorej prosimo slavno občinstvo in sosedna društva, kakor tudi rojake in ro-jakonje iz sosednih n.iseltin Vu-kona. llo-t -tterja in Homer City, da se gotovo vdeležite lia določeni večer.
Naznanjam bratom in s.Miaui, da se je na seji društva dne 7. septembra skijuilo, da vsak čl u. plača loč v društveno blagajno, če se veselice vdeleži ali ne. Ker je to letna veselica in za korist društvene blagajne, upam, da s? | v«i gitovo vdel^žite, kjer bo pripravljen izvrstni prigrizek, kaU^r tudi oldadilna pijača. Zatorej na svidenje v soboto -t oktobra!
L- uis U »r-jne, tajnik.
| Iščeta se brata JOSIP in FRANC MAR1NČIČ iz St. Vida Za natančneje obvestilo naj se obrneta na: Rev. Vincent li«>zja. fthakopee; Mimi. (12-15—
PROŠNJA.
Slovenski Narodni Izobrr.ževal-! ni Klub Jii'joslovau iz W.*st Aliis, j Wis, prosi vse slovenske dra>na-' ti -ne klube Ameriki, ako ima J R.itei i klub kake i^ro v dveh ali treh dejanjih, v kateri so moške in ženske ulo-ie, hJ^d bi jo hotel dati zgoraj omenjenemu klubu y.n posodit. Mi imamo spisani h i eka.j dobrih iger in bi jih dali za pogodit istemu klubu, k.iteri bi nam kaj iger dal. Naslov: Slov. Nir. Izobr. Klub Jugoslovan, 5323 National Ave., West All is, Milwaukee, Wis.	(13-16— i>) . - -
ŽENlTNA PONUDBA.
Z liLi se seznaniti s Slovenko, dekle ali vdova z enim otrokom v s vrbo /en 11 be Starost od 20 do 30 j let. Jaz sem star Ti let, givorim tri jezike, sem učen dobreua obrla iii -inani prihranjenemu nekaj de-liarja, sem si-idnje velikcysti. Ka-Iti-a želi imeti dobrega moža, naj mi piše iu po«lje sliko r.a prislov ; J Perko, 5350 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.	(1117- V)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA ZUPANČIČ, doma iz Blečjega vrha pri. Višnji gori na Dolenjskem. P:ed petimi leti je bil v kopališču v Missouri, kjer se jc zdravil na revmatizmu, pozneje pa ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve iza njega, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu. Joseph Zupančič, 328 — 99. Ave I Duluth, Minn.	(13-16—9)
■_	_;_ I
VEST IZ JETNlfiTVA.
Ro;ak Nick Sku^e v Pittsburgh«. Pa., je dobil od svi jeva bri ta Janka Skubeta iz Silim'>-ei«o, | Italija, dcpisnieo s sledtčo vse-biuo:
Dragi mi brat:—
Ravno sedaj *eni sprejel tvoje pismo. Čutil seni sc prerojenega, kot da bi bil v novem svetu. Od doma s.-ni sprejel v enem letu dve karti. Bratec, ali sc spominjaš romana "Žalost in vpelje'"? Meni SC lavno lako godi kakor Aliwu. Ako ti jc m.-g. čc. ie pr >siri kake ipidpore. Te poljublja Janko.
Sive mi veselja plava — kdaj zapojemo J
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam Franka Oteni^ in njegovo ženo, Johna Zevnik in njegovo ženo na Republic, Pa., da-, Ije Jakoba Hostar in ženo. Johna Medved in ženo in Martina Cetin na Dunlo, Pa., ter se jim zahvalim. kar so mi dobrega storili. '/ \ Bogom! — (jeoaare Ohemik.
N;t obidi Atlantika no/dr.av i 1 jam vse prijatelj? iu z:;.iiu-e p» Združenih državah, posv'mo pj m.a.ifn.i sina v Clevelandu. Ohio, I ni družino Zob. o. Z Boy. in iti m, svid.njc v Ju-o-slaviji — Frank K romar.
' * *
Pred odhodom v staro domovi no pozdravljam vse rojake sirom , Aniriike, jiosebuo j»a svo^f/a bra-| 11: družino t<r Antona Sker.j ni Louisa CJeržina, ki so me spremili j na kolodvor. — Joe Sedma1..
NOVA SEZIJA POUKA
LIGE TUJERODNIH
DRŽAVLJANOV.
Liga tujerodnih državljanov naznanja potom svojega predsednika Nathanicla Phillipsa, da jc začela vpisovati člane za pouk v j angleščini in za državljanstvo.
Vsak, moški ali ženska, ki lioee! postati ameriški državljan, se Ijh 1 ko v Ligiuiii razredih zastonj uči. kake naj to doseže. Liga mu bo tudi pomagala ter brezplačno se-!: stavila potrebne prošnja za dose-i mo državljanstva. 1'la^ati ne bo i treba ničesar. Liga sestoji iz i uglednih tukaj rojenih in natura- i liziranih Amerikancev, ki žele po- \ magati tujcrodcem naučiti se an- ] gleščine ter jim pribaviti di'av- , ljanstvo.	<
Iii/i.rmacijski urcid je odprt . vsak dan v glavnem stanu Lige, j m >i er v -ooilnj.jin de'u inestaj št. 95 Second Ave., med 5. in t>. ulico, ter v gornjem delu mesta št. 407 E. 73rd St.. med Ave. A in 1. Ave., New York.