Poštnina plačana v gotovini.
25. štev.
V Ljubljani, 23. junija 1923.
Posamezna številka stane 1. Din
Leto V.
Uredništvo in uprava v Ljubljani. Gradišče 8t 7. — Telefon St 77.
NARODNO-SOCUAUSTICNI TEDNIK
Harcčnina: 4 Din, 4-Din. ae mesec.
Ivan Deržič:
Uradniška pragmatika.
Ta teden se je pričela v plenumu zakonodajnega odbora debata o novi službeni pragmatiki za javne nameščence. Sekcija, ki je bila izvoljena od zakonodajnega odbora, je končala svoje delo nepopolno. Niso se mogli sporazumeti v dveh načelnih vprašanjih in sicer glede znanega paragrafa, ki jemlje javnim nameščencem vse državljanske pravice, in pa glede plač.
Demokratsko časopisje zadhje tedne bruha ogenj in žveplo na radikalno vlado in skuša sebe predstaviti za največ-iega dobrotnika in demokratsko stranko za edino zaščitnico javnih nameščencev. Žal, da so strokovne organizacije javnih nameščencev popolnoma odpovedale že lani v jeseni, tako da danes o kakem velikopoteznem in smo-trenem dielu ne more biti niti govora.
Da se izrazimo jasno, je treba najprej ugotoviti, kako je hotela radikalno-demokratska vlada rešiti to vprašanje. Vladina komisija, ki je bila izpopolnjena s predstavitelji Centralnega saveza javnih nameščencev je glede politične svobode v svojem predlogu sestavila naslednje besedilo § 5 »Politička načela nisu smetnja za prijem u držalvnu službu. Izuzetno ne može postati državni službenik lice, koje ispoljava načelo protivpravne promene državnog Poretka«. Ta projekt je preštudiral poseben komite ministrov — glavno besedo je imel minister demokrat Sv. Pri-bičevič.
Po predlogu tega komiteja je ministrski svet odobril načrt, ki je bil predložen narodni skupščini. V tem predlogu se glasi § 4 sledeče:
»Ne može postati ni biti državni službenik lice, koje ispoljava načelo protivpravne promene državnog poretka«.
To dejstvo dokazuje, da so demokrati še poslabšali prvotno stilizaciji vladne komisije. Predlog je bil potem v posebnem pododboru zakonodajnega odbira. Tam se je bil hud1 boj, pristaši Pribičeviča so bili odločno za vladino koncepcijo. Isto je bilo, ko je predlog prišel v plenum zakonodajnega odbora. Tam je vsa opozicija odločno zahtevala, da se zbriše ta določba. Podprli so to zahtevo demokrati levičarji, pristaši Ljube Davidoviča, pod vodstvom poslanca Magovčeviča. Pribiče-vičevi pristaši pa so bili za staro, stilizacijo in je Sv. Pribičevič sam najbolj vehementno branil to določbo in javno izjavljal, da na to vlada nikdar ne bo mogla pristati, kajti vsakdo je mnenja, da na primer človek, ki je republikanec in član republikanske stranke, ne motre biti državni uradnik.
Drugo vprašanje so plače. Vodilno vl?go je imelo finančno ministrstvo z mmistrom Kumanudijem. Tista slavna vladna komisija je iznašla takozvane položajne plače — kot nekak specifični unikum v Evropi. Zastopniki organiza-c/iiavHih nameščencev sploh niso vedeli, kaj bi naredili. Vlada je takrat, iz-jjavljala, da so položajne plače potrebne iz službenih ozirov in zastopniki javnih nameščencev so to molče sprejeli. Nekateri so celo zagovarjali to, češ, da je potrebno dati vladi nekaj svobode, glavno je, da se enkrat zakon sprejme. Edino železničarji so enoglasno odklonili delitev plače in to ne sa-
o organizacije temveč tudi oficijelni zastopniki prometnega ministrstva. Pre g ega ministrstva Je tudi sedaj ostal na principu enotne temeljne plače.
Ze takrat pa so se zaupno čuli glasovi v informiranih krogih, da vojaški krogi zahtevajo za častnike glede plač neko posebno stališče. V diskusijo se tega vprašanja vladni krogi niso upali dati in so zavzemali stališče, da se to
lahko izvrši potom po'sebne funkcijske doklad'e. Sedaj pa čitamo samo kratke brzojavke, da je sklenila sekcija ude-li.ti vse častnike v. prvo plačilno kategorijo javnih nameščencev. Torej bivši narednik, za silo pismen, brez vsake nadaljnje izobrazbe, postane podporuč-nik, ranžira in napreduje z uradnikom z visokošolsko izobrazbo! Ne bom se spuščal v kritiko, povdarjam samo, da se uvajajo take metode v naši državi v imenu demokracije, da je nekdanji pruski militarizem le nekaka senca — bodočega našega vojaškega dostojanstva.
Tudi glede redukcije in prevedbe je ostalo vse pri starem. V predlogu vladine komisije je bilo določeno v § 236, da se ustanovi posebna komisija treh članov. Ista določba je bila sprejeta od ministrskega sveta v § 218. Organizacije so zahtevale, da se v to komisijo sprejme po enega zastopnika dotične organizacije. Ta predlog je vlada odločno odbila in sploh ni pripustila debate.
Interesantno je stališče sedanjih parlamentarnih skupin. Po poročilih časnikov je bivši finančni minister Ku-manudi zahteval v zakonodajnem odboru, da naj se v redukcijsko komisijo sprejme po en zastopnik vsake politične skupine. Torej — »partijsko pitanje« je glavno, vse drugo postranska stvar.
Nas zanima, kaj bodo naredile strokovne organizacije. Imamo centralni akcijski odbor. Borba vseh organizacij gre predvsem za tem, da se povišajo dohodki javnim nameščencem. Ta boj se vodi nekako v isti formi, kot lanskega leta. Tudi sedaj vladai obljublja, da bo rešeno s sprejetjem zakona tudi materij elno vprašanje. Tudi: letos mislijo organizacije, kakor je soditi po vseh dosedanjih znakih, da b|o zakon res vse prinesel. Na posamezne točke in paragrafe zakona, ki je v debati v zakonodajnem odboru, pa nobena organizacija ne polaga nikake važnosti. Zdi se mi, da se bo v parlamentu sprejela taka pragmatika, ki bo oropala! javne nameščence ne samo vseh državljanskih pravic, marveč jih tudi gospodarsko prepustila še večji bedi.
Ali se bodo zdramili javni nameščenci? Ali res ni pomoči za našo> državo in smo zapisani usodi, — da postanemo korumpirani pašalik najogabnejšega partizanskega autokratizma? Še je čas Javni nameščenci in železničarji vseh kategorij, vzdramite se, gre za več kot samo zal bori košček kruha, gre za ugled naroda in njegovo bodočnost!
proleatrijat do absolutne moči in veljave. Iz vseh Marxovih spisov zveni samo ena misel: le ne navdušujte delavstva za katerikoli sistem ali ideal; dopovejte samo delavstvu, da bo prišla nova doba popolnoma neodvisno od dobre ali slabe človeške volje! Delavstvo se naj na ta čas samo telesno in duševno pripravi, da bo kos novim nalogam in zmožno prevzeti podjetja, ki se bodo razlastila!
Novi Marxov nauk je bil za tiste čase veliko agitacijsko sredstvo. Sistemi idealnih socijalističnih programov so se vedno lahko izpreminjali. Nastopil je samo nov agitator, ki je vrgel med množice nove misli in zdrobljena je bila enotna socijalistična fronta. Drugačen je nastop Marxa: Delavci, ne sledite katerimkoli poboljševalcem sveta! Učite se, da vas družabni razvoj sam vodi k cilju, ki vas napravi gospodarje produkcijskih sredstev. Delovnemu razredu ni treba udejstvovati nobenih idealov, ki so se razvili v osrčju propadajoče buržu-azne družbe! Seveda pa s tem še ni rečeno, da marxizem zanika ideale kot take. Marxizem le trdi, da so vsi ideali samo refleksi gospodarskih razvojev.
Po materija-lističnem zgodovinskem naziranju temelji družabni red: v produkciji in izmenjavi' dobrin. Ugotoviti je samo, kako se dobrine izdelujejo in zamenjujejo, in že je podan red, po katerem žive ljudje. Ce se izpremeni način produkcije dobrin, potem se izpremeni tudi pravni red, po katerem žive ljudje.
Še enkrat: novi družabni red ne nastane iz idej posameznih ljudi, ampak je nujni razvojni potek ekonomskih sil. —
—aa—
Zgodovinski materijoiizem.
Socijalistični predhodniki Marxa in Engelsa so v splošnem zanikali misel, da bi gospodarski razvoj sam od sebe prinesel proletarijatu rešitev. Izboljšanje socijalnih razmer ni v prvi vrsti odvisno od gospodarskih, ampak od intelektualnih in nravstvenih predpogojev. Stvar intelektualca je, da išče in najde pravo zdravilo za ozdravljenje gnilega in krivičnega družabnega stanja. Ko se je iznašlo zdravilo, je treba samo še prido^ bit; potrebno množino pristašev, da izvedejo gotov načrt s politično osvojitvijo moči v državi.
V	nasprotju s temi nauki pa uči Marx-EngeIsov socijalizem, da socijalistična družabna uredba' ni odvisna od pameti in volje ljudi. Bodoča družbina organizacija se ne bo stvorila s pomočjo ljudi, ki se navdušujejo za gotove ideje, socijalne reforme in imajo zakonodajno pravico, ampak bo prišla potom naravnega razvoja nujno sama od! sebe kot neizbežni zaključek razvojnih tendenc, ki vodijo kapitalistični produkcijski sistem. Kakor je izum parnega stroja pokopal fevdalni sistem in ustvaril individualno kapitalistično gospodarstvo, tako bo nadaljnji napredek ekonomskih sil privedel
Politične vesti.
Notranje-politični položaj.
Zanimiva! je bila zunanjepolitična debata v narodni skupščini, ki je obravnavala prevrat v Bolgariji. Opozicija je najostreje nastopala proti zunanjemu ministru in vladi, da ni v pravem času dovolj podprla politiko Stam-bolijskega, ki je bil za odpravo* vseh spornih vprašanj, ki soi kalila dobre od-nošaje med našo državo in Bolgarijo. Navzlic vsemu pa je dobil zunanji minister od večine zaupanje v narodni skupščini in je bilo s tem zaenkrat odpravljeno bolgarsko vprašanje z dnevnega reda. Pri tej priliki je omeniti, da so nekateri hoteli (posebno žurnali-stika kova ala Beogradski Dnevnik) indirektno izigrati kraljevo hišo z dogodki v Bolgariji. Razširjale so se vesti, da se bolgarski kralj Boris ženi na romunskem dvoru. Zunanji minister je pa te vesti odločno demantiral.
Narodni skupščini je bil predložen zakon o proračunskih dvanajstinah za julij, avgust in september. Vlada predlaga izdatno zvišanje davkov. Zemljiški davek se poveča za šestkrat, kar znači, da se za vsak dinar zemljiškega davka plača še 5 dinarjev. Na vse ostale vrste neposrednih davkov, se pa uvede doklada v iznosu 30 odstotkov. Novi davki bi naj veljali do konca tega leta. Država bi dobila pol milijarde dinarjev novih dohodkov. S tem bi naj bilo doseženo ravnovesje v državnem proračunu.
Pri povišku davkov bi bila predvsem prizadeta Slovenija, oziroma predvsem prečanske pokrajine. V pre-čanskih krajih je zemlja katastrirana in se bo povišek zemljiškega davka točno izvedel. V Srbiji je pa komaj ena šestina zemlje evidencirane. dočim zemljiških katastrov sploh ni. Zato bode zemljiški davek, oziroma novi povišek zadel komaj eno šestino zemlje. Krivičen je tudi pavšalni 30 odstotni povišek neposrednih davkov. Omeniti je predvsem osebno dohodnino, s katero bodo hudo prizadeti delovni sloji. Posebno ker je še vedno v veljavi1 določ-
ba eksistenčnega minimuma 10.000 K na leto. Eksistenčni minimum se mora povišati na najmanj 60.000 K na leto. Povišati se tudi ne bi smelo h.išno-na-jemninskega davka, če se hoče upoštevati stanovanjsko mizerijo in že itak čezmerno visoke najemnine. S poviški hišno-najemninskega davka bi bili edinole prizadeti stanovanjski najemniki. Ravnotako ne kaže povišavati ostalih posebnih prihodnin, zlasti, v Sloveniji ne, kjer jo ta davščina izredno visoko odmerjena, če nočemo popolnoma onemogočiti razvoj industriji.
V	zakonodajnem odboru se razpravlja o službeni pragmatiki za javne nameščence. Pričakuje se, da bo nova službena pragmatika do 28. t. m. sprejeta. Od1 sprejetja službene pragmatike pa še ni pričakovati, da bi se zboljšalo tudi gmotno vprašanje javnih nameščencev, ki je zaenkrat najpoglavitnejše in bi se moralo najpreje rešiti. V dvanajstinah ni predvidena nobena postavka za povišek plač, oziroma dra-ginjskih doklad javnim nameščencem. Javne nameščence čaka torej še težak boj, da bodo prišli do svojih pravic.
»Samo demokrat je lahko član »Or-june«.« Tako povdarja zadnji čas demokratsko dnevno časopisje in pri tem začudeno vprašuje, kako je sploh mogoče, da »Orjunci« v svojih vrstah trpe tudi pristaše radikalne stranke. Radikalci! se čudijo temu stališču demokratskega časopisja in zagovarjajo na-ziranje, da imajo prav toliko pravice organizirati se v »Orjuni« kot demokrati. Mnenja smo, da radikalci nimajo prav. »Orjuna« je organizacija JDS, v kateri zato ni mesta za nikogar drugega, kot za »jugoslovanske patrijote« okrog »Jutra«, »Domovine« in »Tabora«. Zato se naj radikalci ne silijo nekam, kamor ne spadajo! Demokratska »Orjuna« je samo za demokrate.
Kako se pri nas »razkrinkuje«! »Orjuna« je svoj čas prinesla članek o ko-ruptnih razmerah v ljubljanski tobačni tovarni. Prizadeti so morali »Orjuno« tožiti radi hudih napadov. Pričakovati je bilo, da ima »Orjuna« za svoje očitke dokazilni materijah Toda, kaj se je zgodilo? »Orjunaški« odgovorni urednik je pred sodnijo izjavil, da članka ni bral in s tem potrdil, da so bili očitki neutemeljeni. Zadnja »Orjuna« je zopet prinesla enak bombastični članek o velikem županu dr. Lukanu. Tudi v tem slučaju nimamo pričakovati, da nastopi »Orjuna« dokaz resnice. Pred sodiščem bo zopet zlezla pod klop in izjavila, da odgovorni urednik ni bral članka. — Oba slučaja omenjamo samo zato, da pokažemo, kako neresni so naši »Orjunaši«. Če hočeš napadati, imej dokaze za to, če teh nimaš, potem pa molči!
Komunisti In klerikalci. V svojem časopisju se komunisti z največjo vnemo zaletujejo v klerikalce in jih označujejo kot kontrarevolucionarni in skrajno reakcijonarni element. Komunisti so tudi mnenja (kar smo že mi zdavnaj trdili), da ni bolj meščanske, kapitalistične stranke, kot je SLS. Takega mnenja so komunisti v svojem časopisju, dočim so v praksi čisto drugih naziranj. Komunistov n. pr. prav nič ne moti. da gredo s klerikalci v ljubljanskem obč. svetu čez drn in strn, glasujejo za namestitev klerikalnih agitatorjev v mestno službo, dajejo klerikalnim kapitalističnim podjetjem milijonske vsote na razpolago in pošiljajo klerikalca dr. Gosarja, da zastopa proletarske stariše v višjem šolskem svetu.
Umetnost v službi politike. V ljubljanskem občinskem svetu je bil razgovor, da se mestna občina zavzame za akcijo nekega znanega slovenskega umetnika. Pri tej priliki so komunisti izjavili, da so odločno proti temu, da se podpira slovensko umetnost. Komu-
nisti pravijo, da današnja umetnost nima nobene vrednosti za proletarijat. Komunisti so pripravljeni (kako milostno!) podpirati slovensko umetnost šele takrat, ko bodo prevzeli oblast v svoje roke, potom diktature proletarijata. Kaj sledi iz tega? Prvič, da komunisti sploh nimajo namena podpirati slovenske umetnosti (ker bo njihova diktatura obveljala o sv. nikoli in drugič, da priznajo samo umetnost, ki bi bila samo poslušna dekla komunističnega ma-terijalizma. Mnenja smo, da je tako stališče glede umetnosti nevzdržno. Umetnost mora imeti svobodo izražanja, če hoče biti sploh umetnost. Dalje tudi m res, da nima današnja umetnost nobene cene za proletarijat. Kdo se upa trditi, da so Jakopič, Cankar in Župančič ustvarjali samo za buržuje?!
Svetovni pregled.
BOLGARSKA.
S t a m b O' 1 i j s k i premagan. V Sofiji vlada revolucijonarna vlada Cankova; Stambolijski je bil umorjen. Raztresena moč kmetskega naroda je podlegla koncentrirani sili mest. V Bolgariji so si osvojile vlado politične skupine, ki pomenijo restavracijo Ferdinandovega reakcijonarnega režima.
Stambolijski je vodil razredno politiko kmetskega prebivalstva. Z nestrpno taktiko si je nakopal smrtno sovraštvo vsega mestnega prebivalstva. Ravno, ko je hotel odstaviti Stambolijski' bolgarskega kralja Borisa in oklicati samega sebe za predsednika bolgarske kmetske republike, je izbruhnila revolucija, ki je prekrižala njegove visokoleteče načrte. Stambolijskega politični nastopi so bili podobni nameram hrvatskega Radiča. Hrvatski seljak ima sedaj pred seboj lep vzgled, kaj se pravi nasilno uveljaviti Kmetsko republiko, poleg tega pa tudi nauk, da kmetsko prebivalstvo samo ni zmožno proti volji mestnega in industrijskega prebivalstva vzdržati državno oblast v svojih rokah.
Bolgarska revolucija se je vršila v znamenju laži-nacijonalizma. V svetovni vojni nemško orijentirana bolgarska inteligenca je netila proti Stambolijske-mu toliko časa odpor, da je zanetila požar, ki ga je upropastil. Stambolijski je bil odločen nasprotnik temu, da je Bolgarija vstopila v vojno na strani centralnih držav. Ko je po bolgarskem porazu prevzel vlado, se je takoj približal ententnim državam, predvsem Franciji in se je odkritosrčno prizadeval ustvariti dobre odnošaje z našo državo. Uspeh njegove politike je bilo znižanje vojne odškodnine, ki jo je imela plačati Bolgarija in niški sporazum, ki je uravnal spor radi Macedonije. Posebno niški sporazum je bil na poti bolgarskim nacijonalnim šovinistom, ki hočejo Ma-cedonijo priboriti Bolgariji za vsako ceno.
Naša država je najbolj zainteresirana na bolgarski politiki, ne samo kot soseda, ampak posebno radi Macedonije. V našem interesu je bilo zato, da bi bila vlada kar najbolj podprla Stambolijskega. Vlada je pa marsikaj zamudila in ne malo pripomogla k temu, da je Stambolijski padel.
F. A. Mignet:	17.	nadalj.
Zgodovina francoske revolucije.
1798 —1814.
Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789.
Posledice 14. julija so bile neizmerne. Razburjenje v Parizu se je preneslo na pokrajine; po vzgledu glavnega mesta je ustvarilo ljudstvo povsod občinske svete, da bi se vladalo, ter narodne garde v obrambo. Ugled, kakor tudi moč sta zamenjala mesti; kraljestvo ju je s svojim porazom izgubilo, ljudstvo si ju osvojilo. Nova oblastva so bila edino močna in edino ta je ljudstvo ubogalo, stara pa je gledalo z nezaupanjem. V mestih se je obrnila jeza proti njim in proti onim, ki so uživali predpravice, ker so se smatrali — in ne brez vzroka — za sovražnike novega družabnega reda. Na deželi so požgali kmetje gradove ter pometali graščakove listine v ogenj. Težko je vzdržati se nasilja v trenutku zmage. Vendar je bilo za pomirjenje ljudstva važno odpraviti zlorabe, da ne bi zamenjalo pri tem, ko bi se jih skušalo otresti, predpravice z
Sedaj moramo računati s tem, da imamo v Sofiji opravka z nam neprijazno vlado, akoravno zatrjuje, da ne bo kršila neuillyske pogodbe. Poleg tega se lahko tudi iz izkušenj zadnjih dni zavedamo, da na svoje balkanske zaveznike, predvsem na Rumumijo ne moremo preveč računati.
MALA ENTENTA.
V bolgarskem vprašanju se je mala ententa slabo izkazala. Predvidena intervencija v Sofiji je na pritisk velesil izostala. Izkazalo se je, da je mala ententa slabotna in vse preveč pod vplivom Italije in Anglije. Poleg tega pa mala ententa sama ni enotna. Kakor je bila baje češkoslovaška glede ukrepov proti reakcionarnemu puču v Sofiji z našo državo enotnih naziranj, je nasprotno Rumunija naravnost pozdravila preokret bolgarske politike. Rumun-skim velekapitalistom ni bila nikakor povšeči agrarno - reformna politika Stambolijskega, posebno pa ne njegovo stremljenje po bolgarski kmetski republiki. Bali so se, da ne bi prešel bolgarski vzgled preko meje v Rumunijo in pomedel z današnjimi despoti v Bukarešti. Glede Češkoslovaške je še pripomniti, da doslej še ni priznala vlade Cankova, dočim je Rumunija to storila takoj prve dni po prevratu.
MADŽARSKA IN NEMŠKA AVSTRIJA.
Monarhistični emisarji so pričeli z obširnimi akcijami. Svoj zalet opravičujejo s koburško ofenzivo na Bolgarskem in računajo s skorajšnjo restavracijo Habsburžanov na Dunaju in v Budimpešti. »Probujajoči se Madžari« so odredili mobilizacijo in pripravljen je bil puč na Madžarskem. V Budimpešti so aretirali več članov legitimistiS-ne zarote. Aretacije je pa smatrati le kot nekiako konstatacijo pred inozemstvom, da budimpeštanska vlada noče Habsburžanov. Navideznim opravičilom pa ni verjeti.
ITALIJA.
Ministrski predsednik Mussolini obeta nov volilni zakon za parlament. Po novem volilnem zakonu bi naj imela večinska stranka absolutno mož v svojih
rokah. Male stranke bi izgubile svoje dosedanje zastopstvo. Poleg tega bi naj novi volilni zakon odvzel narodnim manjšinam na južnem Tirolskem in v Primorju dosedanje pozicije. — Zadnji čas je pričela italijanska vlada z največjo silo preganjati slovensko u-rad-ništvo. Dan za dnem dobivajo slovenski uradniki dekrete* da so odpuščeni iz službe. Pri tem se ne ozira prav nič na službena leta in kvalifikacijo, dovolj je, da je uradnik Slovenec in že zapade fašistični redakciji.
NEMČIJA.
V	Berlinu vlada velika poparjenost. Marka je prepuščena katastrofalnemu padanju. Na berlinski borzi notira dolar od 125 do 130 tisoč. Javnost očita vladi, da dosedaj še ni ničesar ukrenila proti brezobzirni valutni špekulaciji. Francozi se vesele finančne krize v Nemčiji, ker upajo, da bo na ta način v najkrajšem času zlomljen nemški pasivni odpor v Porurju. Samo, če niso francoski računi pogrešeni. Finan-
lastninsko pravico. Stanovi so izginili, samopašnost je bila uničena; njeno staro spremljevalko, neenakost, je bilo treba zatreti. Na podlagi teh dejstev je bilo treba ustanoviti novi družabni red; predpriprava k temu podjetju je bilo delo ene same noči.
Skupščina je izdala za narod pro-klamacije, ki so bile take, da bi lahko upostavile mir. S tem, da je bil določen sodni dvor za zarotnike od 14. julija, je bila tudi množica potolažena in storjen korak, da se povrne red. Preostala 3e še važna odločba, da se odstranijo predpravice. 4. avgusta zvečer je dal k temu znamenje vicomte de Noailles: predlagal je odkup feudalnih pravic in odstranitev osebnih služnosti. Ta predlog je tvoril začetek vseh žrtev privilegirancev; začeli so medseboj tekmovati v žrtvovanju in ljubezni do domovine. Navdušenje je bilo splošno; v malo urah je bilo sklenjeno, da se odpravijo vse krivice. Vojvoda chateletski predlaga, da se naj desetina izpremeni v denarno dajatev; škof chartreski odstranitev izključne lovske pravice: grof Virien opustitev pravice postavljati go-lobnjake. Predlagalo in sprejelo se je.
čno strta Nemčija bo- tudi Franciji povzročila gospodarske krize in to navzlic uspešnim rekvizicijam v Porurju.
V	Berlinu računajo z intervencijo Amerike v reparacijskem vprašanju, ki naj prinese rešitev težke krize.
SOVJETSKA RUSIJA.
Lansko leto je štela cela boljševiška armada nad milijon moštva. Sedaj so reducirali armado na 700.000 mož. To pa ne mogoče vsled tega, ker so postali boljševiki antimilitaristi, ampak redukcija rdeče armade se je morala izvršiti, ker primanjkuje sredstev. Vojaki rdeče armado so zelo slabo opremljeni. Zadnji čas je pričela sovjetska vlada polagati največjo pažnjo- na izpopolnitev zračne flotilje. Zgraditi se namerava 10.000 vojnih letal.
Sz stranke.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Celju.
Pretekli petek se je vršil pri lepem obisku v društvenih prostorih pri »VVilsonu« izredni ‘občni zbor naše krajevne organizacije. Tov. predsednik Žabkar je naglašal, da je smatral odbor za važno, da z ozirom na sklepe na IV. strankinem zboru skliče občni zbor, da se vidi, da li uživa 'odbor zaupanje ozir. tudi sposobnost za bodoče delo, ki čaka kraj. organizacijo. Govoreč o volitvah je naglašal, da smo nazadovali prvič radi tega, -ker je bilo v naših vrstah premalo prepričanih narodnih socijalistov, ki bi točno vedeli, kaj hočejo, drugič pa radi prevelike demagogije in obljubovanja SLS, katero bo vsled tega zadela ista usoda kakor komuniste. — Za tem je tov. tajnik Brvar poročal o delovanju krajevne organizacije, ki ima 167 članov. Predložil je tudi sklep odbora, po katerem plačujejo člani letno 5 Din rednega davka centrali in mesečno 1 Din izrednih prispevkov krajevni organizaciji. Odborov sklep je bili' sprejet enoglasno. — O tretji točki dnevnega reda »Sklepi strankinega zbora« je poročal centralni strankin tajnik tov. Brandner, ki je podrobno obrazložil na strankinem zboru sprejete rezolucije v pogledu notranje in zunanje politike, kakor tudi slede našega razmerja do drugih socialističnih strank. Posebno so bila zanimiva izvajanja o zunanji politiki, v kateri zastopa NSS skupno s čehosl. socijalisti stališče, da je treba stremeti za federacijo vseh slovanskih držav. Temelj k temu bo položen s stvorit-vijo močnega bloka vseh slovanskih socijalistov. Kar slovanska buržuazija s svojim materialističnim nacijonalizmom ni bila v stanu izvesti, to bo izvedel slovanski proletarijat, kajti naša bodočnost je le v federaciji vseh slovanskih narodov. — Po končanih poročilih so se vršile volitve, pri katerih se je razvila zanimiva debata, ki je bila dokaz demokraciji v naših organizacijah. Ugotovilo pa se je tudi, da je v interesu stranke, da se o eventuelnih nesoglasjih razpravlja vedno le tam, kjer je mesto za to, v organizaciji, nikakor pa ne zunaj na ulici. — Po končani debati je bil izvoljen z nekaterimi izp>remembami zopet prejšnji odbor s tov. Žabkarjem kot predsednikom in tov. Gobcem kot podpredsednikom na čelu. Izvolitev je bila sprejeta enoglasno in z burnim odobravanjem. — Nato je bil občni zbor proglašen kot zaupen m tov. podžupan
da se odpravi patrimonijalno sodstvo, kupljivost javnih služb, davčna prostost ter neenakost v obdavčenju, gotove pristojbine duhovnikov, posest več prihodov, izplačevanje pokojnin, ne da bi komu pristojale itd. Sedaj so prišla na vrsto društva, mesta in pokrajine. Cehe so se razpustile. Dauphineški poslanec marquis des Blaeons se je v imenu svoje pokrajine svečano odrekel vsem predpravicam, druge pokrajine so temu sledile, tem so se pa pridružila tudi mesta. V večni spomin na ta dan so izdali kolajno in skupščina je podelila Ludviku XVI. naslov:	Obnovit	el	j
francoske svobode.
Ta noč, ki jo je imenoval neki sovražnik revolucije Bartolomejovo noč za posest, je bila le Bartolomejeva noč za izrabljanje. Odstranila je podrtijo feudalnega gospodarstva, osvobodila osebe preostankov služnosti, zemljo odvisnosti od graščakov, državljansko posest uničevanja po divjačini ter iztirja-vanja desetine. S tem, da je odstranila patrimonijalno sodstvo, ta preostanek gospodstva posameznika, je vpostavila javno gospodstvo, s tem, da je odpravila kupljivost služb, je naznanjala brez-
Žabkar je zelo zanimivo poročal o celjskem občinskem gospodarstvu in taktiki naših obč. svetovalcev v občinskem svetu. Zborovanje, ki se je pričelo ob 8. uri zvečer, je bilo zaključeno ob sp-fošnem navdušenju ob eni popolnoči.
Seja osrednjega izvrševalnega odbora. Na strankinem zboru novo izvoljeni osrednji izvrševalni odbor je imel svojo- prvo sejo preteklo soboto v Ljubljani. Tov. Deržič je poročal o situaciji v državi posebno- z ozirom na dogodke v Bolgariji, tov. Brandner o naših nalogah po strankinem zboru, tov. Tavčar o naši taktiki in tov. Fakin o našem stališču napram hamburškemu kongresu. Seja je trajala od 8. zvečer So polnoči in so bile v smislu referatov odobrene resolucije, izvzemši one glede referata o hamburškem kongresu, glede katerega se je sklenilo počakati na oficijelno poročilo iz Prage. Med drugim so bile tudi sklenjene konference vseh naših zastopnikov v občinah ter delegatska zborovanja v Mariboru, Celju in Ljubljani.
Sestanek krajevne organizacije NSS za Št. Jakobski okraj. V sredo zvečer se je vršil v gostilni »pri Sodčku« dobro uspeli sestanek krajevne organizacije za Št. Jakobski okraj, ki mu je predsedoval tovariš Zorko. Tovariš strankin tajnik, Brandner, je podal poročilo o situaciji in o sklepih seje izvrševalnega odbora, dočim je tov. občinski svetnik Rupnik poročal o občinski politiki, pri čemur je naglašal potrebo, da se krajevne organizacije intenzivneje bavijo- s tem vprašanjem, da bodo naši zastopniki v občinskem svetu vedno o -vsem poučeni. Skratka, potreben je čim ožji stik med našim občinskim zastopom in krajevnimi organizacijami, katere naj zbirajo predloge in prošnje svojih članov ter jih dostavljajo klubu naših občinskih zastopnikov. Debata, ki se je razvila po obeh referatih, je pokazala, kako koristni so taki sestanki. Zato naj se po tej poti nadaljuje, da izpopolnimo naše organizacije in svoje somišljenike z vsem natančno seznanimo, v kolikor to ni mogoče potom »Nove Pravde«, na katero mora biti naročen vsak naš somišljenik.
Strokovni vestnik.
Delavci, združimo se!
Nedavno sem govoril s sotrpinom, delavcem, ki mi je tožil, da nikakor in nikakor ne more izhajati s svojo plačo, da je raztrgan in bos in da večkrat niti nima kaj jesti. Tudi mi je tožil, da je delavec največji trpin, za katerega se nikdo ne zmeni. Kot organizi-ranec sem ga vprašal, če je organiziran in kje. Na vprašanje mi je odgovoril, da od vseh 120 delavcev v podjetju ni več kot 30 organiziranih, da pa še to nič ne pomaga. »Seveda ne pomaga,« sem mu odgovoril, »če greste, prijatelj, sam k podjetniku in zahtevate povišanje plače, vas gotovo takoj postavi na cesto. Tudi, če jih 30 nastopi za 120, se jim mora .podjetnik le smejati. Ce bi jih pa nastopilo vseh 120 in zakričalo: lačni smo, dajte nam boljše plače, — bi jih moral podjetnik slišati.« Sotrpin me je pazno poslušal in h koncu pristavil, da je res tako. >Zakaj pa niste potemtakem -organiziirani nikjer?« sem ga vprašal. In mož mi prizna, da ni polagal v strokovne organizacije nobene važnosti in ni pričakoval od nje pomoči. »Prijatelji, v zmoti ste, če mislite tako, kakor mož, o katerem sem ravnokar pravil.
plačno sodstvo. Tvorila je prehod od javnega reda, pri katerem je bilo vse last poedinca, k drugemu redu, po katerem naj bi bilo vse državna last. Ta noč je izpremenila obliko kraljestva, napravila je vse Francoze enake; vsi so mogli priti v javne službe, vsi pridobiti posest, vsi vršiti obrt. Skratka, ta noč je bila ravno tako važna revolucija, kot vstaja 14. julija, ki jo je povzročila. Napravila je ljudstvo za gospodarja v družbi, kakor ga je napravila vstaja za gospodarja v vladi, ter je omogočila s tem, da je razdejala staro ustavo, pripravljati novo.
Revolucija je dosegla v neverjetno kratkem času neizmerno velike uspehe. 17. junija so izginili trije stanovi ter so se državni stanovi izpremenili v narodno skupščino; 23. junij je uničil moralni upliv kraljestva, 14. julij pa njegovo materijelno oblast; skupščina je prevzela prvo. ljudstvo drugo; 4. avgust je zaključil prvo revolucijo. Tej sledi čas, v katerem se vrše posvetovanja in sestavljanje vlade, čas, v katerem skupščina zopet gradi, medtem ko je doslej razdevala.
Organizacije so delavska udruženja in le združeni delavci smejo pričakovati uspehov. Ce bi bili delavci enotno združeni v močnih strokovnih organizacijah, ali bi še trpeli lakoto? Delavci, združimo se! Ne držimo rok križem, temveč zavihajmo rokave in na delo. Na delo za boljšo bodočnost celokupnega delavstva. Stopimo vsi v Narodno-socijalno strokovno organizacijo!
»Kladivar«. Člane NSSZ, zlasti mladino opozarjam«1 na mesečnik naše mladine, katerega toplo priporočamo'. Naročnina stane do konca tega leta 15 dinarjev in si ga lahko vsakdo naroči pri podružničnem predsedniku ali pri strokovnem tajništvu v Narodnem domu v Ljubljani. Tovariši! Podpirajmo se medsebojno, ker le potem smemo pričakovati, da bodo naše sile rasle.
Litija. Pretekli teden je imela tukajšnja podružnica svoj izredni občni zbor, na kate-Tem je bil ponovno soglasno izvoljen predsednikom tov. Ivan Prebil, tajnikom tov. Lojze Kristan in blagajnikom tov. Franc Lisjak. Na občnem zboru se je razpravljalo o mezdnem gibanju in je o tem poročal strokovni tajnik tov. Kravos; o strokovnih organizacijah in njihovemu delu je poročal tov. Brandner. Občni zbor je pokazal, da ima delavstvo predilnice pravo razumevanje za enotnost v delavskih vrstah. Bližajo se hudi boji s podjetjem in že vnaprej si je delavstvo svesto zmage, ker nastopa povsod enotno in vidi le v enotnosti; moč.
Zagorje. Člani tukajšnjega »Bratstva« so se začeli živo zanimati za strokovno organizacijo. Zato je »Bratstvo« priredilo v soboto 16. t. m. zvečer predavanje o strokovnih organizacijah in -o njihovem pomenu za mladino. Predaval je strokovni tajnik NSSZ, br. Vlado Kravos. Predavanju je prisostvovalo lepo število članov »Bratstva«. Želeti je, da se tudi v drugih krajih prične mladina zanimati za strokovne organizacije.
Trbovlje. Naša podružnica priredi 1. julija t. 1. veliko veselico v korist podružnični blagajni. Na to prireditev opozarjamo že vnaprej vse tovariše v Trbovljah in vse one iz bližnje okolice. 1. julija pohitimo vsi v Trbovlje. Predpriprave, ki se vrše so nam porok, da nam ne bo žal zamujenih uric. Na veselo svidenje!
Jesenice. Pri nas vlada veliko razburjenje, ker KID noče nič slišati o delavskih zahtevah in je neupogljiva. Stavka je neizogibna. Člani NSSZ so solidarni z drugimi org. glede delavskih zahtev in se pridružijo vsaki akciji. Mi ne odnehamo. Naše zahteve so pravične in zato zahtevamo, da se izvedejo. Tovariši, pokažimo jekleno voljo in neustrašenost! Borimo se do skrajnosti za svoje pravice!
Mladinski vestnik.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju sklicuje za torek, 26. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih pri \Vilsonu izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom:	1.
Poročilo predsedstva, 2. Volitev odbora, 3. Slučajnosti. Ta občni zbor je z ozirom na bodoči razvoj našega društva velike važnosti, zato vabimo vse brate in sestre, da se ga zanesljivo udeleže. — Odbor.
Izlet »Bratstva« v Zagorju. »Bratstvo« v Zagorju prired v nedeljo 1. julija pešizlet v Medijo-Izlake, kjer se bo vršila popoldne vrtna veselica. Na ta izlet vabi ljubljansko narodno-socijalistično mladino in bratska društva iz bližnje okolice. Ljubljančani se odpeljejo z jutranjim vlakom ob 8. uri in imajo polovično vožnjo. V Izlakah bo skupni obed. Bratje in sestre Ljubljane naj se prijavijo najpozneje do 26. t. m. br. Kravosu v tajništvu NSSZ, Narodni dom. Kdor se prijavi do 26. t. m. ima zasigurano polovično vožnjo in hrano po znižani ceni.
Čiščenje. Iz »Bratstva« v Ljubljani so radi nediscipline izključeni sledeči člani: Pavel in Nande Cunder, Franc Dolničar, David Remškar in Rado Puntar.
IZJAVA.
Podpisani Jakob Punčoh obžalujem vse, kar sem govoril o članicah »Bratstva« v Ljubljani in izjavljam, da za žaljive besede nisem imel nikakega povoda. Zahvaljujem se, da so odstopile od tožbe.
V	Ljubljani, 14. junija 1923.
Jakob Punčoh.
Tedetiske novice.
Plačajte naročnino! — Prvo polletje gre h koncu. Prihodnji številki bomo priložili vsem naročnikom položnice za II. polletje. Ze danes prosimo vse, naj obnove takoj 1. julija naročnino, da nam ne bo treba pozneje lista ustavljati. Kdor je naročnino že plačal, naj nam s to položnico pošlje kak dinar za tiskovni sklad; saj se je tisk tako podražil, da komaj in komaj še Jzhajamo. — Kdor pa bo koncem junija še
kaj na dolgu za prvo polletje, temu bomo, žalibog, s prihodnjo številko morali list ustaviti.
Povečanje našega lista nasvetujejo in zahtevajo mnogi naši somišljeniki. Mogoče in skoraj gotovo imajo vsi prav. Z velikim, obširnim in lepo urejenim listom, ki bi nudil vse, kar se od lista pričakuje, bi se brezdvomno podvojilo število naročnikov. Odločili srno se, poskusiti s povečanjem. To pa bo šlo samo v tem slučaju, ako bo vsak naš naročnik v polni meri storil svojo dolžnost ter nas pri našem delu podpiral. Dajte nam novih naročnikov! Vsak naj pridobi enega! Dajte nam oglasov! Vsak naj vpošlje enega! Zbirajte za tiskovni sklad! — Sotrudniki, oglasite se! Od uspeha tega poziva je v največji meri odvisno povečanje lista. — Prosimo do 15. julija 1923 dejanske podpore, kakor tudi nasvetov.
Tombola »Gosposvetskega Zvona«. Opozarjamo naše somišljenike . na tombolo, ki jo priredi »Gosposv. Zvon« v, korist koroških Slovencev v nedeljo, 24. t. m. ob 3. uri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani. Srečke se dobe v trafikah in stanejo 2 Din.
»Zaščiinica in dobrotnica« javnih nameščencev, J DS se sedaj silno zanima za uradniško vprašanje. »Jutro« na vsa usta pripoveduje, kako se v plenarnih sejah obširno razpravlja o ubogi pari. — Sedaj se široko-usti J DS, ko je v opoziciji; ko je bila pa v vladi, je pustila svojega poslanca, ki je bil izvoljen edino z glasovi javnih nameščencev, na cedilu, samo da so njeni zastopniki na račun javnih nameščencev obdržali svoje stolčke. To je vsa JDSarska ljubezen do duševnega proletarijata.
Letošnje poletje pri nas res ne zasluži tega imena. V nižinah se zavijamo v zimske plašče, po hribih pa posedajo okoli gorke peči kot o božiču. Ponekod je zadnjič vse sklestila toča, sedaj pa je — o kresu! drugod zopet posmodila slana fižol, zelje, krompir. — Hudi neprestani nalivi škodujejo žitu. Pred enim mescem je kazalo po> poljih vse tako ugodno, sedaj se je vse sprevrglo.
— Po Srbiji, zlasti v južni je neki požgala vse nenavadno huda suša.
Vojaški begunci. Kakor poroča poveljnik Dravske diviz. oblasti v Ljubljani, se vedno bolj množe pobegi letošnjih rekrutov. Zato so dobile policijske in občinske oblasti nalog, da čim najstrožje kontrolirajo vojake svojih področij. Proti vsakemu domov do-šlemu vojaku, ki nima pravilnih listin, naj postopajo po predpisih. — Mislimo, oa ne bi bilo odveč, če bi vojaška uprava poiskala in odstranila vzroke tega pojava tam, kjer tiče, namreč v preskrbi in ravnanju z vojaki.
Jugoslovenska hranilnica in posojilnica v Celju je imela koncem preteklega mesca svoj drugi redni občni zbor. Ta gospodarski zavod, ki ga kaj vspešno, nesebično in brezplačno vodijo odlični naši celjski tovariši, se je v kratki dobi svojega obstanka prav lepo razvil. Bilanca in računski zaključek za upravno leto 1922 izkazujeta 90 deležev; hranilnih V,tog in tekočih naložb Din. 433.971.82, terjatev na posojilih in kreditih Din. 390.643.66. Inventar, čist dobiček in rezervni fondi znašajo Din. 10.547.43. Navedene številke svedočijo, da je zavod v veščih rokah ter da vživa vsestransko zaupanje.
Tovariše in tovarišice opozarjamo na ta naš denarni zavod ter ga vsem najbolje priporočamo. V ostalem pa še posebej opozarjamo na tozadevni stalni inserat v našem listu.
Čekovne položnice so brezplačno na razpolago. Zavod uraduje vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure popoldne. Pisarna se nahaja v Celju, Aleksandrova ulica št. 4. Na pismena vprašanja se odgovarja in daje pojasnila vedno točno z obratno pošto. Somišljeniki, oklenite se trdno svojega denar-" nega zavoda, ki nam naj postane mogočna trdnjava za samoobrambo.
Ognjenik Etna bluje. Znani sicilijanski vulkan Etna je pričel v noči od 16. na 17. junij grozno bluvati. Žareča lava dere na dve strani s pobočij. Tok, ki se vali s precejšnjo hitrostjo in že zaliva mesto Linguaglossi* je prilično 300 m širok. Drugi nekoliko manjši tok, ki se pomika v smeri proti Vasto Pes-sinao, je že zalil vasi Mensa in Pressa. Preplašeno prebivalstvo je zbežalo in še beži na vse strani. Lava je napravila neizmerno škodo. Uničila je tudi med drugim krasen gozd pinij, s katerim se je ponašala Sicilija.
— Etna bruha iz 6 žrel lavo, razbeljeno kamenje in pepel. Na 2 km v okrožju žarečih lavinih rek, ki teko po ravnini, vlada neznosna vročina. Koliko je človeških žrtev, se ne ve. Ljudstvo je tako zbegano, da pričakuje čudeža, ki ga bo rešil nesreče.
18. t. m. je začel bluvati tudi Vezuv iz
malega žrela, iz velikega pa se je valil gost dim.
Poziv javnosti! — Rojstna hiša našega velikega pesnika Antona Aškerca v Globokem pri Rimskih toplicah se nahaja v zelo žalostnem stanju. V njej že celo vrsto let nihče ne prebiva in jo radi tega tudi nihče ne popravlja. Preti nevarnost, da popolnoma razpade in nastane groblje. — Da pa ne bi kazalo razvaline mesto, kjer je zagledal naš Aškerc luč sveta, se je osnoval v Rimskih toplicah odbor s sodelovanjem rodoljubov iz Laškega, ki si je nadel nalogo, da preskrbi sredstva, s katerimi bi popravil hišo. — Odbor izrecno povdarja, da je ta akcija popolnoma nepolitična in nestrankarska, ampak da hoče samo obnoviti Aškerčevo rojstno hišo in jo s tem obvarovati popolnega razpada. — Radi tega se obrača odbor na vsa kulturna in prosvetna društva, da ga podpirajo pri tem rodoljubnem delu. Vsako društvo naj priredi vsaj eno predavanje o Aškercu ali kako drugo prireditev v korist fondu za obnovo Aškerčeve rojstne hiše. — Odbor bo tudi razposlal nabiralne pole raznim društvom in rodoljubom, da zbrajo prispevke v ta namen; odbor upa; da se bodo vsi radevolje odzvali temu pozivu. — Denarni prispevki naj sc pošiljajo na naslov: »Aškerčev dom, Laško«, drugi dopisi pa na naslov: »Odbor za obnovo Aškerčeve rojstne hiše v Rimskili to-plicah«. — Končno pripominja odbor, da je popolnoma neodvisen od odbora za Aškerčev spomenik v Ljubljani. — Rimske toplice, dne 10. junija 1923. — Predsednik: Mejak Rudolf, postajni načelnik: podpredsednik: Trop Franjo, župnik; tajnik: Dworak Karol, progovni mojster.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke- Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
THE HEX Go., Ljubljano
Gradišče 10. • Telefon št. ZBB Int. indiao papir.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
		Prejšnji
	Ta teden	teden
	dinarjev	
100 Ivic. frankov stane	1585'—	1620-—
100 franc, frankov „	550 —	580’—
100 laških lir „	398-—	418’—
100 žoških kron „	203-—	270'—
100 nemških mark ,,	0-7	0.10
100 poljskih mark ,,	0-7	0.11
100 avstrijskih kron „	0125	0-12
100 ogrskih kron ,,	098	1-18
100 bolg. levov „	103—	100-—
100 dolarjev „	8818-94	9000*—
100 angl. funtov „	40766-20	37502-—
Curiška borza.		
	20. junija	13. junija
	švicarskih frankov	
100 dinarjev )e stalo 6’35		6-30
100 franc, frankov „	34-70	35-65
100 laških lir ,>	2530	25-75
100 čeških kron ,.	16-72	16-58
100 nemških mark „	00046 0.007	
100 poljskih „ „	0004	0-009
100 avstrijskih kron „	0-00785 0-0078	
100 ogrskih „ „	0-00625 0095	
100 bolg. levov „	7.25	6-20
100 dolarjev „	55640	557-25
100 angl. funtov „	2572 —	2567 —
Tajinstveni	morilec	
deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Medpotoma sta malo govorila. Sedaj čuti Molly, da ji Edvard slači plašč, snema pajčolan in obvezo. Skoroi bi bila veselja zavrisnila, ko opazi, da se nahaja v veži hiše, kjer stanujejo njeni starši.
»Pozdravljena, gospodična Gordon!« zašepeče Edvard in vrže plašč preko roke. »Na svidenje!«
Hip nato ni bilo o Edvardu ne duha ne sluha. Z utripajočim srcem in žarečimi lici hiti Molly po stopnicah navzgor.
V	priletno opremljeni sobi v tretjem nadstropju sedijo Mollyni starši pri mizi. Policijski poduradnik Gordon strmi zatop-
ljen v misli v svetilko. Njegova soproga, že bolj postarna in bolehna ženica plete sicer pridno, pa tudi njene misli dozdevno niso pri delu.
»Danes poteče že šest tednov, odkar je izginila najina Molly,« prične žena s tresočim glasom, da prekine mučni molk.
Mož udari z nogo na lahko ob tla.
»Ne morem si izbiti iz glave misli, da je dekle vendarle zašla na napačna pota.«
»Molly?« vzklikne žena. — »Nikdar nei — V tem oziru jo pa že bolje poznam!«
»Pa tisto čudno pismo?«
Mati zmaje z glavo.
»Seveda, čudno je vsekakor. Toda eno vem in to je, da je moj otrok ostal dostojna deklica. Molly bi raje šla v smrt, kot da bi se dala zvoditi. Kakor je še mlada, ima vendarle v tem oziru nenavadno odločnost.«
»Kdo ve?« zagodrnja stari. »Saj jo je mogel ujeti v svoje zanjke kak mlad odličen gospod, kateremu je podlegla radi njene šibke postave. In če bi se kaj takega tudi ne pripetilo, je vendar še dovolj drugih sredstev, da se zapelje mladega dekleta. Dragulji, lesketajoči se dijamanti in kdo ve, kaj še vse.«
Mati se odločno zavzame za hčerko.
»Takim zanjkam naša Molly ne nasede. Saj si tudi ti pomagal pri njeni vzgoji in si bil vedno ponosen na njo. Kako neki moreš taka domnevanja sploh izustiti?«
Policijski poduradnik udari s pestjo po mizi.
»Vrag vzemi vse skupaj! če se deklicam nudijo zapeljivo bliščeče stvari, navadno omaga vsaka odporna sila. Skoro bi želel, da bi bila raje utonila, kot da nama morda dela sramoto.«
»Ne govori tako. svojega otroka poznam bolje. Za slučaj, da se še kdaj vrne k nama, sem trdno prepričana, da se vrne tako angeljsko čista in nedotaknjena kot je odšla. Sedaj pa idiva spat. Ura je odbila že deset.«
Namah postane stari stražnik pozoren.
»No, kdo pa tako hiti po stopnicah? Grom in strela, temu se mudi, ta----------------«
Ne konča stavka, kajti vrata se odpro' z veliko naglico. Med vrati pa se'pokaže deklica, ki jo roditelja takoj spoznata. Z glasnimi vzkliki dasta izraza svojemu veselju.
»Mati — oče!« vzklikne MoIly ter ju objemlje smeje in jokaje obenem ter stiska k sebi.
Precej časa poteče, da se poleže veselje. Molly sedi v objemu matere, dočim stoji oče poleg in s solznimi očmi motri vrnivšo se hčerko. Naenkrat se spomni dogodljajev, na katere je že skoro popolnoma pozabil.
»Molly,« izpregovori oče mirno. »Mol-ly, poslušaj me, moram te nekaj vprašati?«
Deklica gleda očetu s svojimi svetlimi očmi v obraz.
»Molly, kje si bila ta čas, ko smo te pogrešali?«
»Tega ne smem povedati, oče.«
»Kaj? Svojim staršem hočeš prikrivati, kje si bila?«
Na ljubkem obrazu je opaziti poteze notranjega boja.
Potem pa odvrne mirno, toda odločno:
»Morala sem priseči, da o tem ne črhnem besedice. In svoje prisege ne smem prelomiti.«
Oče udari z nogo ob tla.
»Jaz tega ne verjamem!«
Mlada deklica se obrne k materi, katera je skušala v svoji bojazni pomiriti razburjenega moža.
»Aha! Tvoj molk mi pove več kot dovolj, jaz-----------«
»Oče, prisegam, da nisem ničesar storila, kar bi bilo zoper mojo čast in dober sloves naše družine!«
»Mati, poglej mi v oči in povej očetu, če sem se le enkrat spozabila.«
»Ne, tega nisi storila!« odvrne mati prepričevalno. »Takoj sem si bila svesta tega, kajti tvoje oči ne morejo lagati!«
Oče hodi razburjen po sobi.
»Oče, ali nisi dvomil o moji časti, ko sem vstopila v službo policije, pri kateri sem se morala udeleževati raznih hrupnih prireditev in vrvenja v veseličnih lokalih?«
»To je bilo nekaj čisto druzega. Tedaj je bil v tvoji bližini vedno preoblečen stražnik, četudi ti za to nisi vedela. Ali morda misliš, da izroči oče svoje edino dete tako brez varstva mamljivim velemestnim izkušnjavam?«
V	Molly se vzbudi stari ponos, vendar pa čisto mirno odgovori:
»Prav ničesar si nimam očitati. Tudi najmanjšega prestopka ne. Vračam se k
vam taka kot sem odšla. Glejte, tole obleko sem imela na sebi, ko se je potopil policijski parnik. Prav ničesar ne prinašam s seboj kot samo sebe!«
»Vendar moram vedeti, kje si bila! To zahtevam od tebe kot tvoj oče. Sedaj povej — slišiš?«
»Ne smem! — Ne, tega ne smem!«
Oče se po tem odgovoru znova razhudi, toda sicer tako mirna žena poseže vmes:
»Pusti Molly v miru in bodi vesel, da se je vrnila. Saj menda vidiš, da je utrujena. Kar se pa tiče skrivnosti, pa nato niti misliti nočem. Jaz sem srečna, da imam zopet svojega otroka.«
»In vendar mora povedati!« odvrne jezno oče.
»Ne oče, nikdar!« reče deklica odločno.
In zopet vzame mati hčerko v svoje varstvo rekoč:
»Pusti vendar otroka v miru! Saj si slišal, da je prisegla in prisege se vendar ne sme prelomiti!«
»Kdo ve, komu je prisegla!« zagodrnja nevoljno oče.
»Tudi jaz ne vem, komu sem prisegla, oče, in če bi vedela, bi tudi ne povedala. Jaz hočem molčati o tem!«
Predno more razjarjeni oče odgovoriti, je mati že odvedla hčerko v njeno malo sobico. Tu prične Molly milo jokati in se vrže na materina prsa.
.Oh, kaj neki sem se pregrešila? Mati, jaz vendar ne Smem nič povedati. Zakaj neki se oče tako huduje nad menoj. Prav ničesar si nimam očitati!«
»Se bo že umiril. Oče je razkačen in nagle jeze, vendar te ima zelo rad.«
»Ah, če ne bi imela tebe,« zdihuje Molly. »Če bi ne bilo tebe, bi me oče gotovo zavrgel.«
»Ne, otrok, kaj takega on ne stori. Saj ne misli tako hudo kot govori. Sedaj pa, moj srček, le lezi k počitku. Tvojo sobico sem imela vedno v redu, ker sem vsak dan pričakovala, da se vrneš.«
Kmalu je mlada deklica v postelji; poleg nje pa sedi mati, ki ljubljeno hčerko nežno tolaži in jo z materno ljubeznijo ob-jemlje in froljubuje.
Naenkrat se Molly dvigne v postelji.
»Mati, kaj ne< ti ne misliš nič slabega o meni?«
»Ne, Molly? Sedaj pa sladko spančkaj, moja dragica. Grem, da pomirim očeta.«
Še enkrat poljubi svojo hčerko na polne ustnice in odide-----------
Molly pa še dolgo čuje v postelji. Sladko spanje jo ne more ponesti v deželo sanj. Vedno in vedno se ji vrste v mislih spomini na zagonetno hišo. Skoro ima občutek, da obžaluje, ker je o‘dšla iz skrivnostne hiše. Toda samo trenutno! In že zopet jo navdaja veselje, da se nahaja pri svojih starših. Končno vendarle zaspi. V spanju se ji vrste pred očmi vse mogoče osebe in dogodljaji. V sanjah je že zopet v zagonetni hiši, pri Edvardu, Tomu in Bessy. V duhu vidi Jima in njegovo izvoljenko Elizo, za njima se ji pa prikaže mož s krinko. —---------
Kako postane Cliiford dimnikar?
»Hahaha! Sedaj uspeva moj posel izborno. Gospod Jak si je menda zaželel nekoliko oddiha ali pa vsaj moje malenkosti ne smatra vredne, da jo počasti s svojo odlično pozornostjo.«
Tako govoriči Clifford sam s seboj, ko se izprehaja po londonskih ulicah. In v resnici se je zdelo, da so vse mogoče zapreke, na katere je zločinski Hardyjev pomagač naletel skoro pri vsaki priliki, sedaj odstranjene. Zlasti še, ker se je starcu pred nekaj dnevi posrečilo, da je privedel pustolovcu ubogo žrtev.
Sedaj že zopet zasleduje mlado lepo deklico, revno šiviljo, ki stanuje v stari hiši na Kentski cesti. Uboga mala itna stanovanje v zamazanem dvoriščnem poslopju skoro pod streho, tako da se mora stari lopov truditi preko pet stopnišč, predno dospe do njene sobice.
»Prokleto se človek utrudi na teh kurjih stopnicah. Če bi deklica ne bila taka krasotica in vsaj navidezno pripravljena priti ■v posete k mojemu baronu, bi se pač prav lepo zahvalil za plezanje po teh ozkih in temnih hodnikih.«
Ves oznojen in kot lokomotiva hropeč postaji na zadnji stopnici.
Hvala bogu — končno sem vendar zgoraj. Ob tej uri se menda dobi lepo stva-
rioo doma. No, v pričakovanju na dragoceno nakitje je postala menda, že mnogo dostopnejša mojim vabljivo omamljivim obljubam.«
V svojem samogovoru pa stari lopov namah utihne, ker začuje korake in glasove, ki se mu vedno bolj približujejo, po temnih stopnicah. Boječe se ozre okoli vogla; naenkrat ga obide smrtna groza, kar zagleda na bolj razsvetljenem delu stopnišča dva dobro znana obraza.
»Prav tista dva Jakova pomočnika sta, ki sta me nedavno prav pošteno premikastila. Brrr — kar groza me je! Hitro se moram skriti1 sicer me danes natodčeta do smrti.«
Potne srage lijejo Cliifordu s čela v svetlih curkih, in že mu pade v glavo rešilna misel. Pred seboj zapazi stopnice, ki peljejo, pod streho.
»Bravo-, skrijem se jima pod streho, tam me ne najdeta!« Izgovorjeno — storjeno. Bojazen pred smrtjo napravi njegove ude tako gibčne, da skoči kot maček v podstrešje, napolnjeno z vsakovrstno navlako. Njegova prva misel je, da si poišče sigurno skrivališče. Mitro skoči v kot, kjer se nahaja več starih košar, se med njimi potuhne in sklene ostati tam toliko časa, da odideta njegova zasledovalca.
Vendar ga čaka zelo veliko razočaranje, kajti z grozo začuje, da mu neznanca sledita v podstrešje.
Cliffordu postaja vedno bolj vroče, kajti, če ga zagonetna zasledovalca dobita v podstrešju, je po njem. Tu ga moreta spraviti na oni1 svet, ne da bi sploh komu prišlo na misel, da je vrli Clifford izdahnil svojo plemenito dušo v rokah Jakovih tovarišev.
S klopotajočimi zobmi in tresočimi udi sedi v svojem skrivališču, dočim stikata možaka po celem podstrešju.
V Clifiordovo srečo je prostor, kjer se je potuhnil, precej temen, da ga moža ne opazita, čeprav sta bila že nekolikokrat v njegovi neposredni bližini.
»Vrag ga vzemi! Vendar pa mora biti v podstrešju!« reče eden jezno. Saj sem vendar slišal, da se je splazil tu gori, ka-nalija mora tičati v kakem temnem kotičku!«
»No, prav vesel nai bo, če ga dobiva.
Danes se nama ne izmaže tako. poceni kot zadnjič.«
Ko sliši Cliiford te besede, pade skoro v omedlevico, ker je trdno uverjen, da mu gre za življenje.
»Prokleto, kako je temno!« izpregovori zopet eden.
»Veš kaj? Pojdiva k deklici po svetilko, da bova preiskala vse kotičke. Da nama ne uide, boš stražil na stopnicah. No, potem ga kmalu najdeva in...« Pri tem pokaže z roko značilno, kaj se bo potem zgodilo s Cliffordom. Nato odideta.
Povsem naravno obhaja Clifforda vedno večji strah. Vsakovrstne misli in načrti mu roje po glavi, kako bi se izmotal iz neprijetnega položaja. Skoro že dozori v njem sklep, da zbeži po stopnicah in vpije na vse grlo na pomoč. Morda dobi pri izvedbi tega načrta par udarcev, ni pa tudi izključeno^ da mu hišni stanovalci pridejo na pomoč. Toda če ga strašna moža umorita? Pri tej misli Clifford prav dobro čuti, kako se mu ježe lasje iz strahu pred smrtjo. Skoro nezavesten tiplje okrog sebe, slednjič začuti pod roko majhno, železno lestvo. Takoj sj pošteno oddahne, dobro vede, da take lestve vodijo k strešnim odprtinam. Če spleza po lestvi, potem je rešen svojih zasledovalcev, kajti na strehi ga pač nihče ne ba iskal.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 357, Hrvatsko.	(103/7)
Odgovorni urednik Anton Brandner.
izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Oglasi v
»Novi Pravdi"
____________imajo uspehi
Trgovski lokal v Celju
s prostornim skladiščem, kletmi i. t. d.
pripraven za vsako trgovino ozir. podjetje ali pisarno, sredi mesta, v prometni ulici z inventarjem in blagom, ali srez istega je oddati za stalno takoj pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje in pogoje se izve v informacijski pisarni „KOMPAS“ v Celju, Aleksandrova ulica štev. 4.	[132]
Hiška hranilnica			n posojilnica
VI	Min i	in	i
Pisarna: CEL3E, Aleksandrova ul.4.
NaJviŠJe obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsaltoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na dalJSe odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In tu od 2. do 6. ure popoldne.
nMHBBIIBaaBiSBHIlIBBDMBBnBaaiSa
»	a
S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles 8 g v ognju in lakiranje avtomobilov se priporota »
I Tone Malgal j
LfubBjana
74
S Kolodvorska ulica št. 6. »
B
ena
Gradbeno podjetje
Ing. DUH1Č in DRIIB.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
Konfekcijska tovarna
Ran Derenda 8 De, Ljijana
Pisarna: Emonska cesta8. telef. interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledaliSCa. Telefon interurb. 294.
Najmodernejša in največja tovarna moških dočjih in fantovskih oblačil.
77 0*F" Konkurenčne cene. 'WB
llllllllllllllllllllltllllllilllllllllllllllllllllliiiHiiiiiiiiiiiiiiuillllllllll)
I. JAX 8c SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato'zalogo:
Pisalnih strojev „Adler“
»i Šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Dvokolesa:
Styrla, DUrkopp, Orožno kolo (ltfaffenrad) 08T* Ceniki zastonj in franko     .....................
Rudarje
In
delavce
izvežbane kopače, učne kopače, vozače, težake
W sprejme
premogoRop Kljinci
pri Ormožu na Štajerskem.
Za stanovanje in hrano je preskrbljeno.
M
l»HHlM!IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllMllllllilllllll||||M|Hj|HMnMMnnHM|M|Hnii|||j (j_
Otvoritev trgovine!
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel delikatesno in špecerijsko trgovino od centralne vnovčevalnice v Stritarjevi ulici, katere izdelke bom še v naprej prodajal.
Trgovino sem prenesel v popolnoma na novo urejene prostore
MF"* v Stritarjevo ul. št. 2
ter jo bom vodil na svoj lasten račun v še večjem obsegu kot dosedaj.
Vse cenj. odjemalce zagotavljam, kot dosedanji poslovodja, tudi vnaprej najvestnejše postrežbe ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Anton Verbič.
InmnmtnnumniH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiilHiF
3nQRilNSK0 BANKA, utmt
Delniška glavnica: Din 60,000.000*—
Rezerva: .... Din 32,515.000*—
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovi	Ljubljana
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Jelša
Maribor
Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
Veza za Južnu Ameriku:
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
"S U) WRN *«UBliqnll laflfl 8 HMHhIH O buiaoBjj EHsfpnaiuoji