DELOVNI PROGRAM MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI
ZA ČAS OD 1974 DO 1976
Organizacijsko delovanje društva bo
še naprej potekalo tako kot doslej na
rednih mesečnih sejah, kjer bodo obravnavane
tekoče zadeve. Vsaj na vsaki tretji
seji bodo obravnavani programi pododborov,
ustanov in zavodov (muzeja,
arhiva, zavoda za spomeniško varstvo)
ali pa kompleksni problemi, ki se kažejo
npr. pri splošnih družbenih in kulturnih
razvojnih programih, pri grajskem vrtu,
pri gospodarjenju z muzejsko imovino in
podobno. Večkrat bo zaradi tesnejše povezave
s pododbori imelo društvo seje
tudi na sedežih pododborov. Zaradi tesnejše
povezave z drugimi društvi v občini
in drugod, mora Muzejsko društvo
najti primerno obliko medsebojnega obveščanja
in sodelovanja na tistih področjih,
kjer so skupni napori možni. Med
dolgoročne naloge sodi vsekakor premislek
ob sproženi ideji za ustanovitev pododbora
v Ljubljani, kjer je veliko članov
Muzejskega društva.
Članstvo nalaga odboru društva tudi
posebne naloge, ki jih lahko izrazimo v
obliki vprašanj: Kako na čim bolj učinkovit
način povezati številno članstvo,
kako ga privabljati na razne prireditve,
kako najti takšno obliko dela s člani, da
bo mogoče resnično govoriti o prisotnosti
društva med prebivalstvom? Zato bo
treba obnoviti predavanja, vabiti člane
na razstave v galerijo, organizirati skupinske
oglede muzejskih zbirk, prirejati
še druge prireditve za člane (koncerti v
kapeli, razgovori z umetniki razstavljalci
in podobno). Ko bodo imeli v Železnikih
in v Zireh urejene razstavne prostore,
bo mnoge izmed teh idej možno realizirati
na sedežih pododborov, prenesti
na primer razstavo tja ali pa od tam v
Škof j o Loko.
Jeseni bodo organizirani sestanki v
Škof j i Loki, Železnikih in v Zireh s pred •
stavniki Muzejskega društva, kulturno
skupnosti, sindikata in mladine, kjer naj
bi spregovorili o delu društva, muzeja in
o drugih zadevah ter problemih. Ti aestranki
bi morali biti najprej kot nekakšna
predpriprava razgovorom o zagotavljanju
finančnih sredstev za program dejavnosti,
ki jih sprejema društvo v okviru
samoupravne interesne skupnosti; potem
pa bi na občasnih sestankih skupno
spremljali, kako društvo izvaja svoj program
dela. Naloga je predvsem v pripravah
na te sestanke, ko naj bi tudi utrdili
in obnovili mrežo društvenih zaupnikov
ali poverjenikov. Zato bo treba preudarno
odločati, kdo bo vodil sestanke in
kakšna bo njihova vsebina.
Izleti so ena izmed oblik, ki je še najbolj
povezovala članstvo, čeprav v ozkem
krogu tistih stalnih udeležencev izletov,
ki jih je lahko prof. Planina popeljal
na izlet v enem avtobusu. To obliko
bi kazalo razširiti z novimi vodji
izletov, ki bi morali biti seveda tako kvalitetni
in priljubljeni, kot je tov. Planina.
Hkrati izkoristiti povezavo z drugimi
sorodnimi društvi, ki tudi prirejajo izlete
(društvo Ex libris Sloveniae, Planinsko
društvo. Turistično društvo). Najmanj
en izlet bi moral biti usmerjen med zamejske
Slovence, in to prvenstveno v
Slovensko Benečijo. Ze v jesenskem času
in potem spomladi organizirati skupinske
oglede muzejskih zbirk s pomočjo
sindikalnih organizacij v TOZD.
Tiskovni sklad zajema akcije in finančna
sredstva, ki so potrebna za redno
izdajanje Loških razgledov in drugih publikacij
Muzejskega društva. Slednje je
v minulem obdobju rodilo bogate sadove,
vendar pa z izdajanjem drugih publikacij
ne bi smeli prenehati. Predvsem bi si
morali še naprej prizadevati za redno in
kvalitetno izdajanje Loških razgledov, ki
so temeljna publikacija za negovanje
domoznanstva in za povezavo s člani
društva in drugimi interesenti. Se od proslavljanja
tisočletnice je ostala nedokončana
akcija za izdajo zbornika o zgodovini
NOB na loškem ozemlju, kar naj bi
bila dolgoročna akcija Muzejskega društva.
Poleg tega bi bilo morda skupaj z
republiškim zavodom za spomeniško
varstvo mogoče založiti npr. vodnike po
Škof j i Loki, Crngrobu in po drugih kulturnih
spomenikih; pri tem bi lahko sodelovali
s turističnim društvom ali z
občinsko turistično zvezo. V letu 1975 bo
društvo skupaj z muzejem založilo in izdalo
vodnik po zbirki NOB v Loškem
muzeju in vodnik po muzejski zbirki v
Zireh ter v letu 1976 vodnik po muzejski
zbirki v Železnikih. Za vso založniško dejavnost
je potrebno narediti podroben
načrt, ker je kulturna skupnost pripravljena
še naprej podpirati tiskovni sklad.
Doseči bi morali samo to, da bi bila dotacija
v ta sklad večja.
Povezava z ustanovami in družbenimi
organi je tudi ena izmed akcij, ki jo bo
potrebno izpeljati. Povezava z muzejem,
arhivom in spomeniškovarstvenim zavodom
je dana sama po sebi. Potrebno pa
bo zgraditi trdnejšo povezavo med člani
315
odbora in muzejskimi delavci, da bi pomagali
pri delu društva. Treba bo utrditi
tudi vezi z drugimi muzejskimi, galerijskimi
in arhivskimi ustanovami po
Sloveniji, morda najprej z zamenjavo
publikacij, ki jih izdaja društvo, kar je
bila sicer že doslej praksa, a ne dosledna.
Društvo mora biti stalno povezano z drugimi
kulturnimi organizacijami (ZKPO,
gledališče) in ustanovami (knjižnica), z
družbenopolitičnimi organizacijami (ZZB
NOV, SZDL, sindikati) in z drugimi
društvi (turistična društva) za medsebojno
delovno sodelovanje. Cim tesnejša,
čimbolj aktivna in stalna mora biti povezanost
društva in njegovo sodelovanje
v ustreznih telesih občinske družbenopolitične
skupnosti in v občinskih samoupravnih
interesnih skupnosti (kulturna,
izobraževalna in druge).
Dolgoročne akcije so tiste akcije, kjer
se društvo angažira kot strokovno telo
pri vzdrževanju muzeja, muzejske stavbe
in s tem tesno sodeluje z muzejsko
ustanovo. Zato bo moralo društvo doseči
pri kulturni skupnosti, da bi muzejske
stavbe (grad, Plavčeva hiša v Železnikih,
stara šola v Zireh) prišle v enakovreden
položaj z drugimi stavbami za kulturne
potrebe (gledališče, kulturni domovi).
Pododbor v Železnikih se je dolgoročno
obvezal, da bo povečal razstavne prostore
in površine z adaptacij skimi deli in
z izpraznitvijo stanovanj v Plavčevi hiši.
Podobno nalogo ima tudi pododbor v
Zireh pri urejanju svoje stavbe v stari
soli.
Loški muzej ima v načrtu obnovo oken
in strelovoda in ureditev dveh velikih
sob, ki jih bo izpraznil arhiv. Dolgoročni
plan pa predvideva v naslednjih letih izpraznitev
prostorov, ki jih sedaj zaseda
ali ima v najemu bife. Skozi ta koridor
namerava muzej povezati zbirke z upravo
in usmeriti obiskovalce v muzejske
zbirke skozi sedanji vhod v pisarne. Veliko
akcijo predstavlja tudi ureditev kletnih
prostorov ob nekdanjem starem vhodu
na grad, kjer bo društvo muzeju pomagalo
najti pravilno rešitev, kakšne
zbirke bi bile v teh prostorih najbolj
uspešne. Problemi, ki se pojavljajo ob
vseh naštetih akcijah pa so: izdelava trdnega
programa za vse navedene akcije,
ki bi delo društva in muzeja še bolj povezovale,
pridobitev finančnih sredstev
za realizacijo programov in novih strokovnih
kadrov.
V povezavi z muzejem bo treba uresničevati
program odkrivanja arheoloških
lokalitet iz pozne antike, dobe pre-
Kcljevanja in zgodnjega srednjega veka,
da bi dobili časovno in kulturno kontinuiteto
stoletij pred kolonizacijo loškega
ozemlja. Arheološka topografija zahteva
nastavitev arheologa v muzeju, kar je
tudi sicer za arheološko dejavnost nujno,
saj je Loški muzej edini tovrstni mu~
zej v Sloveniji, ki nima zasedenega mesta
arheologa.
Obveščanje javnosti o delu društva je
ob takem programu še kako potrebna panoga
dejavnosti. Izpeljali bi jo tako, da
bi na odborove seje ali vabili novinarje
ali pa po vsaki seji sami izdelali poročilo
in ga objavili v dnevnem časopisju.
Posebno pozornost pa bo društvo posvetilo
tudi časopisom ali glasilom delovnih
organizacij in v njih občasno poročalo o
svojem delu. Tako bo delo društva najširše
obravnavano, o njem bo poročano
in zato bo tudi javnost o njem dovolj
obveščena.
316