Ifllado JuTt&ft » iMRM1 "'»I*1............. 16. Josip Korban: Nedelja 19. »pr*la 1936 Kralja sta razveselila »Tič si. Markec«, ga je z iskrenim občudovanjem pohvalil Lovrenc. »Skoda, da jaz ne znam te umetnosti. Kako dobro bi mi služila!« Markec se je moško raakor-dčii pred njim- V bokih ozek, čez pleča širok, je bil kaj postaven dečko. Z rjavega, podolgovatega obraza mu je sijalo zdrav- je, iz napetih mišic je kipela moč. Po prožnih gibih si takoj spoznal fanta, ki mu je telovadnica drugi dom. Veselje ga je bilo pogledati. »Ravno na te sem mislil,« je dejal invalid. Odložil je nožiček in pahljačo, ki jo je imel v delu- »Kdaj pojdete na zlet?« je vprašal. »Natanko čez osem dni. Vse je pripravljeno. Sinoči smo imeli zadajo vež-bo. Ali verjameš, da gre vse kakor po loju? Vaditelj je rekel, če bodo od drugih društev tako znali kot mi, bo nastop naraščaja na zletušču najlepša točka sporeda, in —« »Torej tovarni avto vas bo vozil?« je hitel Lovrenc, hoteč usmeriti pogovor tja, kamor so vrele nemirne misli njegove. »Da.« je potrdil Markec.« Vse je dogovorjeno in urejeno. Samo malo drag je ta voznik. Presneto globoko bo moralo naše društvo seči v žep.« »Pa se rad pelješ s takim težkim vozilom?« »Seveda rad. Zaikaj ne?« »Meni pa ne bo všeč, da pojdeš z avtom.« Markec je živahno tlesknil z rokami. »Ta je pa dobra! Torej naj pojdem peš? Kdo bo pa citre nesel?« »Vidiš, ravno radi citer mi je. Miru ne boš imel v avtu. Vsakdo bo hotel vedeti, kaj nosiš v zavoju.« »Nič hudega, jim bom pa pokazal. Saj ne bo tvoja stvar tako slaba, da bi je ne snieli gledati.« »O. tisk) pa že ne, Markec, tisto pa ne,« se je ustrašil invalid. Si že pozabil, kako sva se bila dogovorila? Živa duša ne sme vedeti, kaj in komu nosiš.« »No, pa ne bom. Ga bom £e odrinil, kdor bo hotel vteikmti nos v mojo ouila« »Verjamem. Toda — prijateljček, ljubše bi mi bilo, da potuješ sam. V ginječi te tudi lahko kdo po nerodnosti sune, ali ti pade na zavoj — pa imaš« »Kupček lesenih razvalin. Res je. Mi pa naroči kočijo iz mesta, ako se bojiš.« »Ne bom naročal, nekaj bolj pametnega mi je šinilo v glavo,« je počasi odvrnil invalid. »Veš. kaj bom napravil? Na pošto bom dail svoj dar in ga priporočeno poslal dvorni pisarni.« Da je v tem trenutku priletela boniba z oblakov, ne bi se bil Markec dosti b |. prestrašil. Tako v žirvo ga je zadela ta kratka izjava. Tako, tako torej! Pošta naj opravi tisto, kar je bilo njemu poverjeno in zaupano? In o čemer je sladke sanje sanjal že toliko in toliko dolgih tednov. Svojemu vladarju gledati iz obličja v obličje — ali more kaj lepšega sanjati zdrava, nepokvarjena deška duša? Sedaj pa ti udari v te lepe sanje brezsrčen, nepremišljen glas in — kakor bi pretrgal pojčevino: vse je uničeno, samo žalosten spomin ti še ostane. Stal je kakor drevo, ki so mu bili okle-»tili vejevje. Tedaj pa pretrga mučni molk visoki, dobroznani glas prebrisane ciganke Ka-taice, ki se je krivila pod težo svojega bremena. »Glej ga Markoa, sokoliča mojega!« se je veselo zarezala, da so se pokazali v širokih ustih njeni zdravi, beli zobje. »Po vsej gmajni so te iskale moje uboge, na pol slepe oči, da bi bi povedala prošnjo. Vem, da ne boš odrekel, mladec, svoji dobri prijateljici in sošolka Matildi, mojemu zlatemu otroku, ki te prosi, da bi jo jutri spremljal na visoki Medvedov hriib. Jake mišice imaš tel dobro poznaš pot skozi goščavo, zato ti zaupam svoje dete, ki je sirota: medveda in volka se boji iin zločestih ljudi. MMva z možem ne utegneva. Staremu so namosili cel kup polomljenih dežnikov, da jih popravi in skrhaaih britvic in nožev, da jih nabrusi- A jaz, reva toni jeva, moram laziti od hiše do hiše, da Sij izprosim cunj in zavrženih kosti. Bog mi preloži to breme!« Vrgla je balo nia ti« in sedla nanjo. »Pa zakaj si tako tih iin mrk, dečko? Pa kaj bi vpraševala? Poznam tvojo bol in jo razumem.« Ves začuden s<Si podrahii ves kruh v mleko?« »Sem.« »Veš, sedaj boš moral veliko jesti.« »Zakaj?« »Zato, da postaneš močan.« »Mar že nisem? Slehernega pastirja vržem, kar jih je na paši.« Možiček je vzel pipico v desnico Sn jo iztrkal ob podbojih. »Nič ne rečem. Za. svoja leta si res že dovolj krepak. Za moja pa premalo, da bi sam vodil brod.« »0, kolikokrat sem ga že! Ste pozabili, oče?« »Nisem pozabil. Toda taiknwt je bil« vselej niiaka in čista voda.« »Popolnoma čiste skoraj nikdar ne vidimo več.« »Je res tako. Bog se nas usmili! Težka je dandanes naša služba, ko tj že po vsakem dežju ponori voda. Ko sem bil mlad. jte bila igrača. Po 14 dni in še več je vzdržema kakor iz škafa lilo, pa smo le brodarili, da je bilo veselje.« Kaj je krivo, da sedaj takio naglo naraščajo reke?« »Kaj je krivo? Gorjanska nevednost in lahkomiselnost! Kakor blazniki podirajo drevje in pustošijo gozdove. Kje še najdeš staro košato smreko, ki je tako dobro zadrževala Vlago! Vsa voda, kar se je v gorah izlije današnji da®, takoj najde neovirano pot do najbližje struge, potem pa — gorje nam dolin-cem. Kaj boš, siromaček, opravil, kadar se ti bodo v brod zaganjali pobesneli valovi?« »Vas bom poklical na pomoč.« Stari brodnik je nabral obraz v smehljajoče se gube. »Kaj si boš pomagal z onemoglim starcem?! Veš, mojih moči je konec. Danes sem že tako truden, da bi jo najraje pod odejo pobral.« »Pa dajte, oče. Saj ste zadosti garali.« Ded je napravil nekaj korakov pirati bregu- m terice Dolenjske ternice so znane vsled svoje delavnosti, snedemosta in zgovornosti. Ko tarejo lain, čepe še ponoči na tlleh in delajo. Gospodinje jim pa ves čas pridno kuhajo štruklje in druge dobrote ter jam prinašajo cviček, say so res pridne kakor mravlje in vedno lačne. Revež taisti, kdor gre po poti, kjer čepe tenice in tarejo. V vsakega se vtaknejo in ga obirajo, da še kosti ne ostanejo več cele. Obrekujejo ga, opravljajo in se norčujejo iz njega, da pri/vlečejo na dan, oponašajo med delom njegove kretnje im se poredno reže. V naši vasi smo imeli cigana Petra, ki so ga enkrat pustili cigani, ki so šli skozi selo. Peter je bil delaven fant, učil se je za krojača in gosli je rad sviiral. Ko so lami bile pri sosedovih teritje. jih je Peter gledal skozi okno. kjer je vlekel sukanec in šival hlače, dočian so tarice čepele na tleh pri sosedovem skednju in pridno trle lan in se zabavale z zabeljienimi zbadljivkami. Pa je Urša, ki je bila največja klepetulja med mjimi. videla cigana, bi jih je radovedno opazoval. Kakor na P" velje so se vse ozrle, ko jih je opozorila in so mu pokazale svoje dolge je-fcikt. Cigan je zardel kakor kuhan rak in je? hitreje šivati. O mraku pa ko je nehal. se le mirno prrnižal Takoj so ga napadle in jele obdelovati s ciganskim potepom in ga zasmehovati Cigan je kar molčal kot bi bil vse preslišal. Pa se je Urša spomnila in rekla v šali: — H, mladi časar, zasviraj nam kal, da nam pojde delo turneje izpod rok!« Kar začudila se je, ko je deček takoj skočil v hišo po svoje gosli in pričel igrati. Kako zapeljivo je zadonela njegova pesem, a vmes je odjekalo enakomerno tolčenje pridnih teric. Ko je prenehal, je bilo že tema, da se je videlo komaj za korak pred se. Klepetulje je pesem kar nekam ge-nila in nič več se niso iz cigana norčevale. I -I Peter se je zamišljen spustil v travo m si položil gosli na kolena. — Pa bi nam še eno zaigral! je omenila stara Špela, ki je trla že nad štirideset let in so ji tovariišice rekale Torka. Krojaček je vstal in jel hoditi med njimi. Spet je vzel vijolino in še eno zagodel. Nato je kar molče zginil. — Saj ni tako napačen tale oigan-ček, je rekla prva. — Bodi! Bodi! Dovolj je že, da je cigan! Jabolko ne odleti daleč od jablane,« je oporekala diruga. — Kaj vendar mene drži?« se je vz-mejevoljila tretja in se jezno obrnila k sosedi. — Zakaj me diržilš za krifflo?« se je oglasila soseda in sunila četrto. — Ti pusti mene, ti!« je zarentačila slednja. Tedaj se je pričela jeziti druga, da jI prva ne da miru. Nekaj časa so se prepirale, nato so se jele obkladati z raznimii vzdevki, ki riso bili preveč prijazni, a naposled so si sko6i;le kar v lase. Ko »o je vse skap:j> spremenile v žav klopčič, ki se je kotalil po travi, se je hipoma oglasila poskočil* pesem n sosedovega oKna ne:.: na no so brnele gosli n se p> sinehovale. Naposled se je oglasil cigan: — Zdaj ste poplačane, da se ne boste več z mene norčevale! Kajne, da sem iziboren krojač, saj sem vam dobro prišli krila skupaij! Le pošteno se bunkaj-te!« Teiflje so trenutno obstale, a potem završale in se pognale proti sosedovi hiši. Cigan jih ni čakal, 'ko so prišle v vežo, je skočil skozi oikno iti se pognal na cesto. Terice so tekle za njim in mu žugale, čeprav ga že zdavnaj niso več videle, saj je izgini v tema. Ko Je drugi dan mojster klical svojega vajenca in nazadnje jezen skočil k njegovemu ležišču, da bi mu jih naložil, je našel postelj prazno. Cigan je pobegnil, menda se je prestrašil maščevanja teric, ki so mu žugale, saj bi se gotovo znosite nad n$m. Gustav Sitnriša: d. s.: •Hocice • • • Oni da» Je že v igodnjih jutranjih urah potrkal nekdo na vrata učitelja kovača, ki ga je pravkar zbudil zlati solnčni žarek iz sladkega sna. »Naprej!«, je zaklical kovač. Prav tiho so se odprla vrata in Se tišje je pogledala izza njih drobna glavica, »Le naprej Rezika! Kaj bo dobrega?« Tako pobodril kovač zgodnjega gosta. V tem se je zmotala skozi vrata drobna postavica in je po prstih prestopala k postelji. od daleč je pomolela deklica učitelju butarico mačic. Prosila je z dobrimi, plahimi očmi, z besedico si ni upala na dan. Končno je le spravila z jezika: »Prosim vas. kupite! Nimam dinarja za zvezek!« Učitelj je presenečeno pledal v trpek. Botradan obrazek te male prosilke. Pa že v naslednjem trenutku se je zdrznil in hitro je segel po denarnico. Srečen in zadovoljen nasmešek je šinil preko Rezinega lica, ko je začutila denar v rokah. Še zahvaliti se ni mogla, tako naglo se je zavrtela petah in odbrzala je po stopnicah. Učitelj Kovač je zrl še dolgo v vrata, skozi katera je pravkar izginilo drobno telesce. Težko mu je bilo, zakaj vedel je, da teh nekaj dinarčkov ne bo moglo ublažiti bede, ki jo trpi Rezikin dom, sramežljivo stisnjen pod obronek bližnjega grička. Rezika deli usodo tisočevih lačnih otrok. Naloga z užigalicami (Za nalogo vzemite rabljene vžigalice!) Položite osem vžigalic drugo poleg druge, v vrsto. Naloga je v tem, da s štirimi potezami prekrižate vžigalice, drugo za drugo. Pri tem pa smete vsakikrat samo eno užigalico premakniti in še to le tedaj, če preskoči užigalica lahko dve drugi Prekrižani vžigalici štejeta za dve. Poizkusite! Vendar vam povem naprej, da rešitev naloge ni tako laika, kakor bi si kdo v prvem trenutku utegnil misliti! Morali se boste dolgo vaditi, preden boste potuhtali zvijačo, ki je potrebna za rešitev. Da si pa ne boste preveč belili glave, vam že v današnji številki objavim rešitev. Zdaj pa hitro poiščite prijatelja, ki naj pokaže, če zna treti trde orehe. Rešitev naloge z užigalicami Tu vidite rešitev. V štirih potezah lahko rešite nalogo, če se poslužite načina, ki vam ga kaže naša slika. Manica: >9 ste a trt putGa Lisico tare glad. Vsa sestradana se priplazi prav na rob gozda in poželjivo meče svoje velike oči za tolsto putko, ki zadovoljno hodi okrog kmetskega doma, stoječega prav blizu gozda. Čeravno zvitorepki že z vsemi štirimi pri-trkava po grešnem želodcu, vendar se pri belem dnevu ne upa približati vabljivemu plenu. Kakor vedno poskuša tudi zdaj z zvijačo. Z medeno prijaznim glasom zakliče: »Putka, putkica, koki-ca! Pridi bližje, da se kaj pogovoriva!« »Jaz k tebi?« — se začudi puitka. Nato pa takoj za.smehl.ivo pristavi: »Prav nič me ne mika gledati že danes tvoj trebuh od znotraj.« »Jej, no«, se začenja spet laskati lisica. »tfi ljuba kokica, si menda prespala zadnje dneve. Sicer bi morala vedeti, da je zdaj med vsemi živalimi sklenjeno najlepše prijateljstvo. Nič več klanja. nič več morije!« »A tako! — Glej no, glej!« se na videz čudi putka »Me zelo veseli, da si se ti moia namoveiša štirinožna prijateljica tako poboljšala. Takoj pridem k tebi,. Da bo pa pogovor vse bolj živahen, ti obenem dovedem še naša dva psa čuvaja. Saj vem. da kakor z menoi. živiš poslej tudi z njima v najboljši odnošajih in te bo gotovo veselilo, da nas bo večja družba!« Komaj izreče putka zadnie besede, že požre prekanjeno lisico temni gozd. Sestavljena igra „Kombi" H oBB B 8 B B fl 0 o. Rešitev 6. naloge: »Nov svečnik«. 7. naloga: »Posteljica z baldahinom«- Rešitev objavimo v prihodnjo številki. Kdor je med tem kamenčke založil ah izgubili, si naj nabavi nove. V naši upravi v Knaffljevi ulici 5. priti'čje, si kupite »Mlado jutro« z dne 8. marca t. I., v katerem najdete vsa potrebna navodila in pravilno na:tsanc »kamenčke« za sestavljalno igro »Kombi«. Smica je padla. •• Bili so dnevi okiog sv. Martina, ko so se zbrali na Mozirski planini lovci. Dvanajsti se jih stisnilo v lovsko bajto; pomešano je bilo staro iu mlado. Pod klopmi pa je le-ialo petero psod. V zgodnjih jutranjih urah, ko še ni soln-ee prikukalo izza vrhov, so se ie odpravili vsi nestrpni lovci vsak na svoje določeno mesto. Razvrstili so se v polkrogu, po pet minut oddaljeni drug od drugega. Najdalje je šel lovski Čuvaj Janez, ki je vzel s seboj vse pse privezane na vrvici. Po petih minutah hoda se Janez ustavil in je ustrelil. je opomnil vse lovce, naj bodo pripravljeni. Spustil je pse. ki so se razbežali po gozdu .da bi poiskali divjačino in jo gonili v polkrog lovčev, med puške. Ni pretekla niti minuta in že se je z Cul pasji lapež. Kmalu so odgovorili vsi psi. ki so tako; prihiteli na pomoč onemu, ki je prvi zavohal divjad. Vse močnejše je bilo lajanje, bližje in bližje je prihajalo Lovci so nestrpni pazno zrli v goščavo, od koder bi se moralo zdaj in zdaj nekaj prikaditi. pa naj b ibila tO srnica, lisica, ali pa zajec. Petelini na puškah so bili napeti. Najbolj neučakan je bil na svojem mestu lovec Peter, zakaj baš njemu so se pasji glasovi najbolj bližali. Njegovemu pazne-rou očesu ni ušlo niti najmanjše gibanje, čeprav se je samo nalahno zazibala kakšna vejica. V tem pa je že pridrvela z bliskovito naslico iz goščave vsa preplašena živalica. Kot strelica se je pognala srnica z močno iztegnjenim vratom naravnost proti Petru. Niga opazila i bil je zadrevesom. Počil je strel. Srnica je padla , Peter in psi so planili k njej. Vsa nežna in še vedno plašna je vrgla živalca na njih mil pogled. poln očitanja. Stresla se je kri ji je pritekla iz gobčka. Srnica je bila mrtva. D. S. Al&oko G.: (Pomladno.. • -Cin, čin« prek vseh dolin, hiti čez gozdove, med trate zelene, poljublja cvetove. 2e skril se je v loke, priplavali v gorice, pobožal je trse in sončku je lice. Hitel ob potočku, objel je valove in zbežal čez njive in naše domove. Postal je pri brezi, pobožal ji roko, in splavail čez gore in polje široko, ves dan neugnano, ko v gnezdecu toplem je glavico nagnil k počitku zaspano ... Rešitev Za bistre glavice Večina vas je odgovorila: 20 dni. To p» ni prav! Zakaj 16. dan je Četa že prikorakala v trdnjavo in je sovražnik torej ponoči ni mogel več vreči nazaj. Rešitev križanke »Oljčna veja" Navpično: 1 rja, 2 oljka, 3 butara, 4 žara. Vodoravno: 3 bor, 4 žulj, 5 Katja, 6 rak, 7 ara. Rešitev križanke „Pisanka" Rešitev križanke »Pisanka« Vodoravno in navpično: I Alehija, 2 lak, 3 pesa, 4 Asiuan, 5 Kajn. Manko G.: (JJ noči Bele halje tkejo breze v spečem gozdu, v tihi noči, nemo hodi mrak med njimi, zbor se zvezd nad njimi boči. Bisere, dragulje svetle nosijo jim škratje, vile, zvezde z neba pa v naTOČje so srebra jim natrosile. Za kraljico, smreko v gozdu te srebrne bodo halje___ že zlati ji krono sonce in poljublja jo iz dalje ... Križanka „Kragul?" Križanka ,, Ponirek " Vodoravno: 2. ženski glas; 5. gradbeni stog; 8. drevo; 10. bajno bitje; \2. vrtna hišica; 13. pokrit jarek. Navpično: 1. otok v gornjem Jadranu; 3. cveteli list; 4. semenka; 6. drag kamen; 7. mesto v Dalmaciji; 9. slovansko drevo; 11. dvožavec. Križanka „Miš" Vodoravno: 1. vera v izpolnitev želje; 3. čar Gorenjske; 5. umišljeno življenje; 6. globina v tekoči vodi. Navpično: 1. dom čebel; 2. obrtnik; 3. nočno zabavišče; 4. .poitrdilnicaj 5. besedica neodločnosti Vodoravno; 1. pesnitev; 3. otok v srednjem Jadranu; 5. ribniški vzklik; 6. metulj; 7. obrtnik; 8. naplačilo. Navpično: 1. celina; 2. posoda; 4. športnik.